J**-8 Plačana v gotovini Postale I gruoDo PRIMORSKI DNEVNIK gruppo - (»ena 70 lir go ENEM MESECU ZAKLJUČENA VLADNA KRIZA Leto XXVI. Št. 173 (7667) TRST, četrtek, 6. avgusta 1970 Predsednik Colombo bo baje že danes predložil Saragatu seznani novih ministrov Socialisti so določili za novo vlado svoje prejšnje ministre - PSU bo imela enega ministra več in zahteva devet podtajnikov - Rumor noče vstopiti v C o lom bo vo vlado - Intervju Berlinguerja listu «L9Unita» lombo — Poverjeni predsednik za sestavo nove vlade Co- '•dniki""* v|ad„. -A-tšs «r-ri"1-rsvnzrzz \x£\?jxz,rs£z.'i irzzmASZSi s ■ P Saragat m mu piedložil seznani ministrov nove bo jutri sestalo vodstvo PRI, ki bo J vih odborov in ob napovedi sploš- a|e Colombo z novo vlado Dredstavil „ _„»■---------. , Ptrla«, ^ Petek pa se bo baje Colombo z novo vlado predstavil •mentu za zaupnico. Povlro/-5> ®nem mesecu se torej zaključuje vladna kriza, ki jo je ^kraci' • °r sporazumno z desničarskimi silami Krščanske de Politn,!1® 'n PSU z odkritim namenom, da bi okrenili italijansko Povj, na desno. Kriza je bila —-------------- — »Dlo« Cena dan pred napovedano i te8» P3. kot Je na sestanku sporo- ,r,° ..... , ....... čii tajnik stranke, bo PSU dobila Se eno ministrstvo, za katero kandidira Matteo Matteotti. Glede ministrskih podtajnikov pa sta parlamentarni skupini prepustih od- ^ _ ______ __ m n ločitev vodstvu stranke. Zvedelo pa 'ZlI Yod'*elji~ struj" krščanske 'dir” f® je' ^ bo vod,stvo PSU zahteva, t,r ac'le- Poskusil je rei ti neka- 0 dwet Podtajništeth mest, se pra-L.”. sporna un,,!:,,;, vi dve več kot so iih imeli sociaJ- !«ni»'l0-,*av*rnt)° 53 Je v palači Chigi ylacjL Rs sedanjim predsednikom s°(lelučUrnor'iem in P°vabil. naJ »abii* ,v vladi. Rumor je sicer *voje ®J*lonil, hkrati pa izrazil Sodelovanje z novo vlado, tl^^mku izvršnega (Klbora oo jtli „e skupine so socialisti spre je Jv^iasno resolucijo, v kateri bili c"jn°’ da s0 Proueili in oce H0vel^>lombov dokument o sestavi tredj, V*ade' Poslanska skuprna »Voj, ®a torej za novo vlado vse ejjibinistre v prejšnji vladi brez je re-Smh sprememb. V resoluciji riefnereno' da s tem predlogom ne fitj c ava.jo na noben način ustva-bjj Ha precedensa, marveč j;-; sprejet zaradi nujnosti «e -A.^ga vprašanja in zato, da 1» ^uorta, d,s PSI ni soodgovor-lerih ^'tične naklepe, zaradi ka-6obn Je nastala vladna kriza. Po-dd|w stališče je zavzel tudi izvršni Si^senatne komisije PSI. *** Pa se je sestat izvršni od- vi dve več kot so jih imeli social demokrati v Rumorjevi vladi. Republikanci niso še uradno ničesar sporočili glede svojega predstavnika v vladi. Zvedelo pa se je, da La Ma'fa ne bo stopil v vlado, ker hoče ostati na čelu stranke in da bodo skoraj gotovo potrdili dosedanjega ministra Realeja. Sicer določilo svoje stališče v zvezi s sestavo vlade. Namestnik glavnega tajnika KPI Berlinguer je dal listu «L’Unite» intervju, ki bo objavljen jutri, v katerem poudarja, «da če bo rešitev krize takšna, kakršno napovedujejo, se lahko ugotovita dve stvari: Prvo, da socialdemokrati in najbolj nazadnjaške skupine Krščanske demokracije niso dosegli ciljev, ki so si jih zadali. Drugo pa, da je bil s temi silami dosežen slab ln škodljiv kompromis, ki bo imel svoje negativne odmeve na delovanje vlade in bo predstavljal nove nevarnosti za demokratične ustanove«. Berlinguer pravi, da je bil cilj senator Caron, ki je [jlJevi ®°lombu in pripada Pic-St 1ln-Je 5gpain!i- Toda njegovo ime-3?b'rio?a H^dJatra bi spremenilo ' txvs|ravn°vesje zastopstva v bi 0,l>enilaricev 'n senatorjev. Zato H* Agof ,,v Rimu tudi ime Ferra-k, k Pj„a™Ja’ M prav tako pripa, ^^Mbeo001’'^ skupini. Določitev “.^ti*v.a .ministra je morda za - •■atisv “ ministra je mordi VV&rai;j,„?e,mokTaclJ" naJ^olJ kot obljublja Colombo so ga odo- C0iein kot obljublj ^ * v«e j°kumentu. ki rit lrJ stranke leve sredi- b I biatrj sp°lPplJeM z socialnimi kat* 151 ^ih zahtevajo delav- re h1 mogoče več odla- tairn . *e je noco| sestala po-1 sonatna skupina PSU. ^ fnlte Tana-ssi Je poročal ti 7-B ključku vladne krl- V'Sni Uptn1’ ki sta se sestali SeW' sta ele(ie sociaide-^all ministrov v novi vladi ministre. Poleg BONN, 5. — Sporazum med Zvezno republiko Nemčijo in Sovjetsko zvezo je pred vrati: optimistična predvidevanja, ki jih je slišati v diplomatskih krogih v Moskvi, je potrdil danes tudi glasnik bonske vlade Konrad Ahlers, po katerem se bodo pogajanja zaključila «v nekaj dneh*. Glede velikega dela vsebine pogodbe — je dejal Ahlers — je bilo doseženo skupno »tališče, čeprav ostajajo še snekateri težavni problemi*. Vsekakor pa daje potek pogajanj po besedah glasnika mi šiiti, da se bo delo obeh delegacij v Moskvi pozitivno zaključilo ter privedlo k «trajnemu izboljšanju sovjetsko - nemških odnosov*. Pred podpisom pogodbe pa se bo zvezna vlada še enkrat sestala: ob zaključku pogajanj se bo zahodno-rvemška delegacija vrnila v Bonn, kjer bo poročala o doseženih rezultatih načelnikom parlamentarnih skupin. Za tem bodo sklicali sejo vlade, ki se je bo udeležil tudi kancler Brandt, ki bo moral za kratek čas prekiniti počitnice na Norveškem. Bonski glasnik je posebno pouda ril, da bo zvezna vlada pogodbo podpisala šele tedaj, ko «bodo zagotovljeni cilji, ki si jih zahodno-nemška stran s podpisom pogodbe želi doseči*. V Moskvi so se medtem tudi da nes pogajanja nadaljevala z intenzivnim tempom: zjutraj sta se sestali »delovni skupini* pod vodstvom podnačelnikov delegacij Frankom in Falinom, popoldne pa sta se srečala zunanja ministra. Na triurnem razgovoru sta Scheel in Gromiko preučila rezultate jutranjega zasedanja. O tem sestanku je glasnik zahodnonemške delegacije dejal, da sta ministra dosegla »stvarne rezultate* ter da »je konec pogajanj blizu*. Še pred sestankom šefov diplomacij pa je isti glasnik izjavil, da je sporazum »za 80 odstotkov že izdelan*. Podpora moskovskim pogajalcem prihaja danes tudi od preiskave javnega mnenja, ki so jo izvedli v Zahodni Nemčiji. Večina anketiranih se je izrekla za izboljšanje odnosov z vzhodnimi državami in predvsem s Sovjetsko zvezo. Na vprašanje, če jamčijo učinkoviteje zahodnonemško varnost »številni prijatelji na Zahodu*, ali pa »maloštevilni nasprotniki na Vzhodu*, se je skoraj 50 odst. vprašanih izrazilo za drugo hipotezo. Okrog 40 odstotkov ljudi pa meni, da bi se morala ZRN «tesneje povezati z Zahodom*. deva, da bodo ZDA v zameno za uporabo baz dobavljale Španiji v prihodnjih petih letih znatno vojaško pomoč. Spet splošna stavka v Regfjio Calabrii REGGIO CAJLABRIA, 5. - Tudi danes je bila v Reggdo Calabrii splošna stavka, ki jo je proglasil «akcijski odbor*. Trgovine so bile zaprte, javni prevozi niso delovali, zaprti so bila tudi uradi, tako da .^la,u.ua u sesuav. nove je bilo mesto skoraj povsem para- štiristrankarske vlade je tajnik PSI- nzirann. Stavlrali c« fnrii t» • . •. JL . . ne stavke za reforme. «Toda izst-ljevalna ofenziva, kd so jo sprožili zlasti glede odborov, ni zavrla tendenc po sestavi levičarskih odborov« Glede »vladnega kompromisa« pa Berlinguer pravd, da je bil ta sprejet s sllamd, ki so odkrito pokazale, da hočejo poslabšati politični in gospodarski položaj, ter jim je bila tako prepuščena možnost, da lahko še naprej izsiljujejo Berlinguer nato pravi, da bodo te skupine »skušale v notranjosti vlade preprečiti vse zrele izbire in hkrati izrabiti vse priložnosti za uresničitev svojih, tudi najbolj pustolovskih, smotrov, vključno razpust parlamenta*. Poleg tega pa, nadaljuje namestnik tajnika KPI, se kompromis o sestavi vlade nanaša tudi na načelna vprašanja, kot na svobodno parlamentarno dialektiko in na popolno spoštovanje avtonomije krajevnih ustanov. Medtem ko se s kompromisom skušajo »urediti* odnosi s KPI, pravi Berlinguer, ni nobenega glasu o številnih izzivalnih pobudah fašističnih skupin in o potrebi, da se ti ne-dopustljvi napadi zatrejo. Potem ko ugotavlja, da je kriza odkrila bistveni obrambni značaj stališč demokristjanske levice, glede PSI pa Berlinguer pravi, »da se je treba vprašati, zakaj ni imel uspeha socialistični predlog, ki je bil predložen med krizo, za sestavo vlade KD — PSI — PRI namesto štiristrankarske vlade, ki je bila v tistem trenutku ocenjena kot skoraj nemogoča*. Glede »političnin perspektiv* pa Berlinguer poudarja, da je treba čimprej doseči dokončen poraz »stranke krize in pustolovščin*, kar pa zahteva »premostitev formule levega centra, ki se je že izčrpala, ter bolj odločno in ofenzivno sta lišče vseh levičarskih sil*. Ob zaključku namestnik tajnika KPI izraža prepričanje, »da so danes zreli pogoji in v spoštovanju svojih značilnosti — dajo svoj učinkovit prispevek za uresničitev drugačne politike, ki bo ustrezala novim potre bam v državi*. Glede sporazuma o sestavi nove Ijila pogoje za pozitivno rešitev perečih vprašanj v državi*. Član vodstva PSI senator Vitto-relli je napisal v genovskem listu »Lavoro Nuovo* uvodnik, v katerem poudarja, je največja zasluga Colomba v tem, da je »obsodil pustolovščino predčasnih volitev*. Potem, ko priznava Colombu veliko spretnost, Vittorelli piše, da rešitev nekaterih osnovnih vprašanj, ki bremenijo italijansko družbo, ne zahteva spretnosti, marveč poguma in zaključuje: »pogumno dejanje, ki ga parlament in država pričakujeta, je:, kako bo znal zagotoviti, da bo njegova vlada stalna in da ne bo iskala pustolovščin. To jamstvo bo moral Colombo dati v parlamentu, ko ga bodo vprašali, ali se obvezuje, da ne bo načenjal izvenpar-lamentarne krize. V tem primeru bo njegova vlada stalna in bo lahko dolgo trajala. Ce pa Colombo ne bo imel tega poguma, mu ne damo več kot tri ali štiri mesece življenja*. Pred 25 leti je atomska bomba zbrisala Hirošimo z zemlje ®gM; « - - * ■ **! Sit : % -r- S?#*** ■*'* ~ I J«*.'.* ■' ** ■ % “ P ' V W ^ - - '' ' * ' : J0T^ - ^ . :*• r;: '>-U 'V * * «... (Na 4. strani berite članek o posledicah eksplozije prve atomske bombe) ..............................................................................................mm.................................... V VZDUŠJU OSTRIH POLEMIK 0 AMERIŠKI MIROVNI POBUDI Brez udeležbe Iraka in Alžirije se je v Tripolisu začela konferenca ministrov petih arabskih držav Se ta teden začetek trimesečnega premirja? ■ Delegacija Iraka v Moskvi TRIPOLIS, 5. — Z dvodnevno zamudo nad predvidenim datumom se je v Tripolisu začelo zasedanje zunanjih in obrambnih ministrov petih arabskih držav: Libije, ZAR, Jordanije, Sirije in Sudana. Irak in Alžirija sta, kot je znano, odpovedali udeležbo v znamenju protesta proti Naserjevemu sklepu, da sprejme ameriške predloge za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Tudi Sirija sicer nasprotuje Rogersovemu načrtu, kljub temu pa je med prvimi poslala svojo delegacijo na zasedanje. ------------- Konferenco je odprl predsednik hzirano. Stavkali so tudi pometa-| či, tako da je mesto polno smrdljivih kupov smeti. V Catanzaru se je danes sestal predsedniški urad deželnega sveta Kalabrije pod predsestvom odv. Ca-salinuova (PSI), medtem ko ni bil prisoten deželrti podpredsednik Lu-poi, demokristjan iz Reggio Cala-brie. Na sestanku so razpravljali o možnosti srečanja s predstavniki Reggio Calabrie in določili, da bo ta sestanek prihodnjo soboto 8. tega meseca. UP Vecchietti izjavil: «Odobritev vodstev štirih vladnih strank Co-lombovega dokumenta odpira pot sestavi nove vlade levega centra. To je v nasprotju s pričakovanji delavcev in ne rešuje, marveč se poslabša politično krizo, ki že mnogo mesecev pretresa državo, kar dokazuje tudi izzivalni sklep vodstva PSU, ki ponovno načenja vsa vprašanja, ki so povzročila Rumor-jevo ostavko. Zato je obnovitev šti-ristranske koalicije huda zmota, ki bo še poslabšala položaj in odda- libijtkaga revolucionarnega sveta Gedafi, ki je izjavil, da je namen zasedanja »upreti se imperializmu in izraelski agresiji* ter pripraviti skupno strategijo za zavrnitev izraelskega napada. Libijska tiskovna agencija je poročala, da je bil današnji del zasedanja posvečen proučitvi vojaškega položaja na vzhodni in zahodni fronti. O tem je poročal egiptovski obrambni minister Favzi, ki je tudi vrhovni poveljnik obeh front (egiptovske in sirsko - jordanske). Zasedanje se je nadaljevalo tudi zvečer na ravni komisij, zaključiti pa bi se moralo jutri z novo plenarno sejo med ministri. Tudi Jordanija je medtem uradno odgovorila na ameriške predloge glede Bližnjega vzhoda. Amanska vlada je objavila danes besedilo odgovora, v katerem med drugim poudarja, da bi moral Izrael spre- ............."........................................................ PO USPELI 24-URNI SPLOŠNI STAVKI . * im,' sj;r delanje Sporazum ZDA-Španija VVASHINGTON, 5. - Ameriški državni departma je sporočil, da bosta državni sekretar William Ro-gers in španski zunanji minister Gregorio Lopez Bravo podpisala jutri v VVashingtonu sporazum, ki obnavlja za nadaljnjih pet let kon ce.vjo treh ameriških baz ;na Špan skih tleh, in sicer v forrejonu, Saragozi in Roti. Šlo bo za sporazum med vladama, ne pa za pogodbo med državama, ki bi jo moral ameriški kon- ....h-.- greš ratificirati. Sporazum predvi- zitivno rešitev spora. Prestavil je P odpisan v Mestrah sporazum med sindikati in industrijci CCIL, CISL in UIL so protestirale proti policijskemu nasilju - Še vedno resno stanje hudo ranjenega delavca BENETKE, 5. — V beneškem pokrajinskem uradu za delo — sekcija Mestre — je bil danes zvečer dosežen sporazum med industrijskimi podjetji, ki so včlanjena v zvezo industrijcev in sindikatov FIOM, FIM in UILM. Zapisnik o sporazumu so podpisali predstavniki industrijcev in sindikatov, navzoča pa je bila tudi delegacija delavcev iz Marghere in Mester. Sporazum predvideva izboljšanje gospodarskih in mezdnih razmer delavcev z določenimi posledicami tudi na področju socialnega varstva. Iz Rima pa se je medtem zvedelo, da je minister za delo Do-nat Cattin sklical predstavnike organizacij CGIL, CISL in UIL, da bi skupaj preučili stanje, ki se je ustvarilo v Portu Marghera zaradi že starega spora izenačenja gospodarskega in mezdnega položaja delavcev kakih 40 podjetij, ki o-pravljajo v zakupu razna dela v okviru velikih podjetij industrijske ga področja Na seji, na kateri je bil navzoč tudi podtajnik Toros, so sindikalni predstavniki ostro protestirali zaradi dogodkov pri katerih so bili ra-nipni delavci. Istočasno so izjavili, da bodo storili vse kar je v njihovih močeh, da bi se vprašanja čimprej pozitivno rešila. Donat Cat tin je priznal sindikalnim organi zariiam dobro voljo za rešitev spor nih vprašanj, kar je omogočilo po še, da so periferične ustanove ministrstva za delo skušale zatreti s svoje strani vse kršitve socialnih zakonov. Obljubil je še, da bodo podjetja s pretežno državnim kapitalom skušala omejiti na najnižjo raven sodelovanje z zunanjimi podjetji. Včerajšnji krvavi dogodki so imeli v vsej pokrajini velik odmev. Že včeraj so tri velike sindikalne organizacije (CGIL, CISL in UIL) prograsile splošno stavko za vso beneško pokrajino. Beneško pristanišče je bilo danes popolnoma ohromljeno zaradi splošne stavke. Delavci vseh industrijskih podjetij v Porto Marghera so se skoraj stoodstotno odzvali pozivu. Sploh pa je bil skoraj onemogočena avtomobil-ski promet v vsem industrijskem pristanišča, kakor tudi na področju železniškega podvoza med Benetkami in Mestrami. še pozno zvečer se je bilo nemogače peljati po nadvozu, ki služi prometu v smeri Mestre - Benetke in obratno. Na cesti je bilo kakih dvesto delavcev in mladincev raznih političnih skupin, ki so z vrha nadvoza »ščitili* svoje tovariše, ki so zasedli železniško progo. Na progi so se viso-ko dvigali zublji iz grmade železniških pragov. Dim je bil viden več kilometrov daleč naokoli. Policijsk: prometni organi so skušali preusmeriti ves avtomobilski promet na druge ceste. Poskus se je le deloma obnesel. Veliko šte- vilo ljudi je skušalo priti do Benetk peš po 4 km dolgem mostu nad laguno. Stanje je deloma poslabšala stavka beneškega mestnega podjetja ACNIL, ki je sicer trajala le od 9. do 14. ure. toda posledice zastoja vseh drugih vrst prometnih sredstev so bile porazne tudi za to področje: mnogi uslužbenci ACNIL niso namreč mogli priti na delo, ker ni bilo drugih prometnih sredstev. Zastoj prometa med Benetkami in Mestrami je zelo prizadel ves turistični promet. Mladeniči, ki so nadzorovali cesto po železniškem nadvozu, so pognali v beg razne časr.;karske fotoreporterje in baje v nekeh primerih tudi razbili fotografske aparate. Tujce so le vljudno prosili, naj jim izročijo p»-slikarne filme, vendar pa so jim Povrnili stroške v denarju. Splošna stavka je prizadela tudi železniški promet. Danes po 12.50 ni vozil noben vlak med Benetkami jn Mestrami. Vlake, ki so prihajali iz Milana, Bologne, Trste in Rima so ustavljali že v Padovi in v Tre-visu. Na postajo v Mestrah so Prihajali redno samo ekspresni vla ki. Sporočajo, da je se vedno zelo težko zdravstveno stanje delavca Brona Bortolozza iz Marghere, ki je bil včeraj ranjen s strelom iz revolverja v trebuh Zdravniki bol nišniee «Umberta I* upajo, da mu n°do rešili življenje. jeti načelo umika iz vseh arabskih zasedenih ozemelj. Jordanska vlada v svojem odgovoru podčrtuje, da je treba zagotoviti zakonite pravice palestinskega ljudstva,, kar je pogoj za mir, ki naj bi sionel na pravičnosti in stabilnosti. Odgovor je vsebovan v pismu, kž ga je jordanski zunanji minister Atalah poslal svo.jemu ameriškemu kolegu Rogersu. V njem poudarja, da ne bo napredkov za mirno rešitev krize, če ne bosta spoštovali omenjeni načeli. V krogih OZN v New Yorku pričakujejo, da bi se trimesečno pre-rrvrje, ki ga predvideva Rpgersov načrt, utegnilo začeti že pred koncem tedna. Mirovna pogajanja med Jordanijo, ZAR in Izraelom s posredovanjem veleposlanika Jarrin-ga pa naj bi se začela sredi avgusta. Eden glavnih problemov v tej zvezi ostaja še vedno vprašanje nadzorstva nad spoštovanjem premirja: zdd se pa, da je bil do-I sežen sporazum, po katerem naj bi ' nadzorstvo nad e^ ptovskim ozemljem opravljali ameriški sateliti. Kot ie znano, so Izraelci zahtevali pooblastilo, da bi z lastnimi izvidni-škim' letali izvajali to nadzorstvo, kar pa je Naser odločno odbil. Polemika med ZAR Irakom, ki se ^ je začela zaradi različnih stališč obeh vlad do Rogersovih mirovnih predlogov, je zadobila medtem izredno ostrino, ki se izraža predvsem v pisanju kairskih in bagdadskih listov. Tako objavlja »Journal d'Egypte» uvodnik, poln zelo hudih obtožb proti Iraku: po pisanju lista naj bi Irak že leta 1948 podpisal tajni sporazum z Izraelom, da bi se lahko »cionistične sile osredotočile proti Egiptu*. Gre za «tradicijo», ki so jo obnovili v teh dneh, ko naj bi Moše Dajan dal izraelskemu ietalstvu formalen ukaz, naj ne napada iraških čet. «A1 Ahram* pa oživlja polemiko, ki je nastala, ko so v Kairu objavili poslanico Nuserja iraškemu predsedniku Al Bakru, kar so v Bagdadu tolmačili kot napad na Irak in kršitev vseh diplomatskih pravil in običajev. Iraška vlada je poslala Kairu protestno noto, na katero pa egiptovska vlada — kot poroča «A1 Ahram* - sploh ne ho odgovorila. Vzroki za to so po pisanju lista trije: 1: pred desetimi dnevi so v Bagdadu priredili proti-egiptovsko demonstracijo, ki ji je radio Bagdad posvetil zelo veliko pozornost, kar dokazuje, da »Irak nima interesa, da bi ohranil arabsko enotnost: 2. Irak je potrošil ogromne vsote denarja za finansiranje protegiptovskih demonstracij v številnih arabskih prestolnicah: 3. predsednik Al Bakr je praktično sporočil javnosti vsebino svoje oo-slanice Naserju, še preden je ta dospela v Kairo. Zaradi tega je imel Naser pravico, da objavi svoj odgovor bagdadski vladi, kar pa je storil potem, ko ie ta odgovor prispel v Bagdad. Kot vidimo, so obtožbe zelo hude. zelo oster pa je tudi odgovor Bagdada. Bagdadski radio se je danes povrnil na zadevo objave Na- serjeve poslanice in trdil, da ta dogodek potrjuje »neupravičene napade na iraško revolucijo in poskuse, da b> postavili v dvom vlogo iraške vojske na vzhodni fronti*. Ti poskusi — je nadaljeval radijski komentator — so samo pretveza, da bi opravičili poraz 'n kapitulacijo*. Radio je končno ob-tožT Naserja, da je s pristankom na Rogersov načrt »privedel čast arabskega naroda na najnižjo raven*. Te polemike imajo svoj odmev tudi v Moskvi, kjer se mudi iraška delegacija pod vodstvom podpred sednika iraškega revolucionarnega sveta Tikritija in v kateri so tudi ministri za zunanje zadeve, za gospodarstvo, za poljedelstvo in za agrarno reformo. Ob včerajšnjem prihodu v sovjetsko glavno mesto je Tikriti izjavil, da je namen, obiska «okrep;tev fronte naprednih sil in njihove enotnosti v boju proti kolonializmu, imperializmu in cio nizmu v interesu mednarodnega mi ru in varnost’*. Iraški predstavniki so imeli danes prvi sestanek s sovjetsko delegacijo, ki jo vodi član politbiroja CK KP SZ Kiril Mazurov in v kateri so bili tudi tajnik CK Boris Pono-marjov, namestnik predsednika ministrskega sveta in predsednik »Go-splana* Nikolaj Bajbakov ter drugi visoki funkcionarji. Tass je poročala, da so na sestanku govorili o utrditvi dvostranskih odnosov, o razvoju položaja na Bližnjem vzhodu in o drugih vprašanjih skupnega interesa. Jasno pa je, da skušajo Sovjeti omiliti nasprotja, ki so nastala med Irakom in ZAR, ter da se pri tem poslužujejo vsega svojega vpliva, kot dokazuje tudi neobičajno visoka raven sovjetske delegacije. Izraelsko letalstvo je tudi danes v presledkih bombardiralo egiptovske položaje ob Sueškem prekopu. V Kairu so sporočili, da sta bila pri tem dva eg;ptovska vojaka ranjena. Izraelska letala so bombardirala tudi položaje palestinskih gverilcev v severni Jordaniji. Napad je trajal eno uro. KAIRO, 5. — Egiptovska agencija MEN poroča v dopisu iz Kartuma, da je sudanski predsednik El Ni-mejri odpotoval na sedemdnevni uradni obisk v Peking, kjer bo imel razgovore z najvišjimd predstavniki kitajske vlade. ............m................. NEMIRNA SEVERNA I/tSKA Spopadi med katoličani in britanskimi vojaki Reakcionarna belfaška vlada namerava uveljaviti «posebni zakon» proti katoličanom BELFAST, 5. — Že šesto noč zaporedoma se v raznih rajonih mesta nadaljujejo spopadi, zlasti med katoličani in britanskimi vo-joki. Najhujši incidenti so bili preteklo noč v mestnem predelu Baly-morphy, kjer stanujejo v pretežni večini katoličani. Vojaški oddelki so proti demonstrantom uporabljali solzilne bombe. Tudi v nekaterih drugih delih mesta je prišlo do incidentov. Medtem ko trajajo nemiri in se katoličani bojujejo proti krivicam in zapostavljanju, je »Odbor za var-nost* belfaške vlade danes sklenil preučiti možnost ponovne uveljavitve »posebnega zakona*, ki pooblašča oblasti, da lahko zaprejo demonstrante brez procesa. Ta postopek je vlada uvedla za kratek čas lansko poletje, ki pa ga je na zahtevo britanske vlade kmalu preklicala. Pobudo za ponovno uveljavitev <-krajimski ravni splošne politične smernice, ki jo je odobrilo tudi vsedržavno vodstvo, PSI*. Meglena formula daje razumeti, da se PSI noče odpovedati svoji vlogi v okviru levosredinske koalicije, ki je izvirnega značaja predvsem zaradi levičarske značilnosti stranke. Namig o »instrumentih* pa zadeva zahtevo PSI, naj bo njen predstavnik Lucijan Volk podpred sednik tržaške pokrajine. Temu se socialisti ne nameravajo odpovedati, ne v prid socialdemokratom, ne v prid republikancem. Kaže namreč, da so med poga janji na ravni političnih tajnikov prišla na dan nesoglasja prav glede mesta, ki naj pripada PSI v občinski upravi in pokrajini. Prvi spor naj bi zadeval januarski sporazum, sklenjen in podpisan med KD, SSL, PRI, PSU in PSI, ki je predvideval preureditev občinskega odbora pri volitvah z vključitvijo republikanskega odbornika. Spora zum je določal, da bodo republikanci dobili odbornika na račun socialdemokratov (ti imajo v odboru podžupana prof. Lonzo, odbornika De Gioio in Mocchija). Tega PSU sedaj ne sprejme in zahteva, naj se njeno predstavništvo ne okrne, predlaga pa, naj bi v pokrajinskem odboru pripadalo podpredsedniško mesto republikancem ali socialdemokratom. Jasno je, da gre za poskus izriniti PSI na druga, manj važna mesta. Sklepi deželnega odbora Deželni odbor se je zadnjič sestal predvčerajšnjim in bo prekinil zaradi počitnic svoje delo do 25. avgusta. Poleg že omenjenih sklepov je odbor odobril še številne druge. Tako je na predlog odbornika za javna dela Masutta odobril sklep o 150 milijonih lir izdatka za ureditev struge Nadiže nad Hudičevim mostom v Čedadu. Pod mostom so strugo že skoraj popolnoma uredili. Ker Nadiža v Čedadu močno dere, se je struga precej poglobila in je začela voda izpodjedati strme bregove, na katerih so tudi razna zgodovinska poslopja, ki so bila v nevarnosti. Dela nad Hudičevim mostom bodo dokončali v poldrugem letu. Odbor je sprejel še razne druge sklepe in med drugimi tudi sklep o prispevku 3 milijonov lir občini Čenta za popravilo ostankov gradu »Frangipani*. ZARADI SMETIŠČA Nocoj v Trebčah sestanek med domačini in predstavniki občine Nocoj ob 21. uri bo v Ljudskem domu v Trebčah srečanje med predstavniki občinske uprave odbornikoma Hreščakom in Vascottom. ter predstavniki okoliških vasi. To je rezultat sobotnega protesta, ki so ga izvedli Trebenci zaradi nadlog, ki jim jih prinaša smetišče, s tem, da so zasedli cesto in ustavili ves promet. Odbornika sta obljubila, da bosta preučila razna vprašanja, ki so jima predložili demonstranti in da bodo nocoj dali odgovor. Razlogov za protestno akcijo Trebenrevir) tudi prebivalcev drugih okoliških vasi; predvsem Opčin, je kar precej: od smradu do nevarnosti za zdravje, od ekonomske škode do rušenja vogalov hiš s strani tovornjakov, od smet', ki so prekrile poti, ki peljejo na zasebne parcele pa do podgan in druge golazni. Kot vidimo je pritožba vaščanov popolnoma upravičena. Nihče sicer ne zahteva čudežev, vendar pa morajo oblasti nekaj ukreniti, da se stanje na tem delu Krasa zboljša. ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI DELODAJALCEV Nove stavke uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij Prva stavka bo v nedeljo, 9. avgusta Uslužbenci zasebnih avtobusnih podjetij že sedem mesecev stavkajo za izboljšanje plač in normativnih pogojev ter so zaradi tega utrpeli velike gmotne žrtve. Med drugim so tudi med najslabše pla čanimi strokami, saj prejemajo sprevodniki za redno delo komaj 75.000 lir na mesec, šoferji pa 85 t;soč lir. Od tega jim še odtegnejo davke in socialne dajatve. Kljub posredovanju ministrstva za delo niso doslej delodajalci še nič popustili in zadnji razgovori na ministrstvu so se vrteli le okrog razlage nekaterih normativnih predpisov. Toda pri tem ni prišlo do nič odločilnega tudi zaradi vladne krize, ker bo treba počakati, da se ta kriza reši in prevzame novi mirrster za delo svojo odgovornost. K splošnemu stavkovnemu giba- S SINOČNJEGA SREČANJA KD IN SSL SSL se zavzema za «celovito levo sredino» v Nabrežini Izjave predstavnika KD ter Josipa in Antka Terčona - KD «jemlje na znanje* zahtevo SSL o slovenskem županu in odborniku Napovedano srečanje med KD in župana in enega izmed efektivnih SSL v Nabrežini, za katerega so odbornikov. dali pobudo demokristjani, je bilo Predstavniki KD so sprejeli zah-kratko in bolj informativnega zna- teV0 po razpravi o političnem in čaja. Očitno je, po sinočnjem se-1 upravnem programu, glede katerih Stanku in daniih izjavah, da hoče- bodo stekla pogajanja še s PSI in jo novoizvoljeni demokrščanski sve- psu. Zahtevo o slovenskem župa-tovaJci sondirati teren in ugotoviti, | nu je vzel na znanje, do katere meje gre pripravljenost partnerjev na poti sodelovanja in sporazumevanja. Srečanje je potekalo v prvih večernih urah v nabrežinskem novem sedežu KD in so se ga udeležili njen krajevni tajnik Bertoli,_ njegov namestnik Bertolino, načelnik svetovalske skupine Frisolin, nato pa še Colomban, Parentin, Bandini in Macchione, za «Skupno slovensko listo* (koalicijo med SS, SDZ in SL) pa vodja delegacije Josip Terčon, nato pa še Antek Terčon, dr. Drago Legiša in Bojan Brezigar. Najprej je v imenu organizatorjev in pobudnikov dvostranskih srečanj spregovoril Bertoli. Dejal je, da bi KD rada slišala mnenje drugih skupin v devinsko - nabrežinskem občinskem svetu, če je .možna ostvaritev koalicijske levosredinske uprave. KD se za tako koalicijo zavzema, zaveda se, da obstajajo elementi, ki kažejo v tej smeri in če jih bodo dvostranska srečanja s SSL, PSI in PSU potrdila, bo že naslednji teden sklican skupen sestanek «četverice» (KD, SSL, PSU in PSI). Stališča »Skupne slovenske liste* je orisal vodja delegacije Josip Terčon, ki je dejal, da se strinja s predlogom za levosredinsko upravo v devinsko - nabrežanski občini, da pa je treba prej preveriti po litični. upravni program in sestavo odbora samega. Povedal je, da zahteva SSL (m od te zahteve ne namerava odstopiti), naj bosta župan in en efektivni odbornik slovenske narodnosti. Znano je, da sestavlja nabre-žinsko občinsko upravo župan s štirimi odborniki in dvema podod bomikoma. Za levosredinsko rešitev se je zavzel tudi Antek Terčon, ki pa je poudaril, da pristaja samo na »celovito* koalicijo (KD, PSI, SSL, PSU) in se ne strinja z drugimi, dvo-Poudaril je, Udeležba dežele na celovškem velesejmu Danes bodo odprli v Celovcu 19. velesejem, ki bo odprt do 16. avgusta. Velesejma se uradno udeležuje tudi dežela Furlanija - Julijska krajina s svojim stalnim paviljonom. V njem razstavlja gradbeni material s posebnim poudarkom na marmorju. Otvoritve se bo udeležilo posebno odposlanstvo, ki ga bo vodil odbornik Varisco. Odposlanstvo bo imelo vrsto stikov z najvišjimi koroškimi oblastmi. ..........................................hm.... ČEZ PREHODE NA TRŽAŠKEM PODROČJU stranskimi rešitvami, da postavlja SSL pogoj slovenskega ...........................................,,,,M.. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Spretna žeparja ukradla ženski deset tisoč lir Sodniki so ju pogojno obsodili na šest mesecev zapora Pred tržaškim kazenskim sodiščem (preds. Gianuzzi, tož. Brenči, zapis. Rubini) sta se včeraj morala zagovarjati dva jugoslovanska državljana, 29-letm Midhat Meha-novič iz Sarajeva in 26-letni Nikola Kljadč iz Zagreba. Oba sta bila obtožena tatvine z obtezilnirm okoliščinami, ker sta 13. julija '®" tos izmaknila denarnico z 10 tisoč lirami Tistega dne, okrog 18. ure, sta 65-letna Ivonne Predonzani iz Ul. S. Michele 29 in njena 21-letna nečakinja Parma Pertot iz Ul. Pon-zjana 7 opazovali v izložbi na vo-Jdu Ul. Mazzini z Ul. Roma razstavljeno blago, ko sta ju nenadoma sunTa omenjena Jugoslovana. Moška sta se vljudno oprostila, potem pa jo urno, a skoraj neopazno pobrisala. Šele nekaj minut kasneje je Pertotova. ko je nenadoma pogledala torbico, ki jo ie drža; la v desni roki, ugotovila, da ji je eden od Jugoslovanov spretno izmaknil iz slednje denarnico z 10 tisoč lirami. Marina Pertot ni niti za trenutek pomislila, kaj ji je storiti. Kot pravcati agent, čeprav »s krilom*, se je pognala za Jugoslovana, ki sta, potem ko sta opazila, da ju dekle zasleduje še bolj pospe a’la korake. Pertotova pa za njima. Kmalu ju je dohitela na Pontero-šu, kjer sta se skušala skriti med kupci pred neko stojnico. Ko sta Jugoslovana videla in spoznala, da jima huda prede, sta se razšla. Mehanovič je še dalje ostal na Ponterošu, Kljaič pa se je podpl proti Borznemu trgu. „. S pomočjo nekaterih mimoidočih je mladenki vendarle uspelo usta viti Mehanoviča, ta pa je, potem ko je uvidel, da je izgubljen, izdal še ime prijatelja. Na kvesturi so oba Jugoslovana soočili z ženskama, ki sta spoznali v njiju spretna žeparja. Na včerajšnji razpravi sta oba, kot si je sicer bilo pričakovati, sistematično odklanjala vsako krivdo in se proglasila za nedolžna. Javni tožilec dr. Brenči ie v svojem govoru predlagal, naj se vsakega obsodi na leto dni zapora in 50 tisoč lir denarne kazni. Odvetnika Padovani in Adovasio pa sta se prvi vrsti borila za oprostitev za radi pomanjkanja dokazov, v dru gi, podrejeni stopnji, pa sta predlagala za obsojenca nainižjo kazen Sodniki so obsodili vsakega pogojno na 6 mesecev zapora in 30 tisoč lir denarne kazni ter odredili njuno takojšnjo izpustitev iz za pora. nju teh uslužbencev je treba dodati še ločeno stavkovno gibanje v podjetju SAP v Trstu, v katerem so uslužbenci protestirali proti odpustu nekega sindikalnega zastopnika in proti slabemu ravnanju z njimi sploh. Da bi ponovno pritisnile na delodajalce so vsedržavne sindikalne organizacije uslužbencev avtobusnih podjetij proglasile novo vrsto splošnih stavk. Prva bo v nedeljo, 9. t.m., druga v nedeljo. 16. in ponedeljek. 17. t.m. tretja pa v nedeljo, 23 t.m. Za sanacijo položaja v podjetju «Navalgiuliano» Deželna finančna družba Friulia, ki je s svojimi naložbami omogočila rešitev kočljivega vprašanja ladjedelnice «Felszegy» z združitvijo v ladjedelnico »Navalgiuliano d.d.» je nenadoma odpovedala svoje nadaljnje sodelovanje in sklenila izstopiti iz družbe, kar spravlja v nevarnost sam obstoj ladjedelnice »Navalgiuliano* in če že ne obstoj vsaj peha podjetje v hudo finančno krizo. Čemu torej propad take gospodarske politike? Fragiacomo je prepričan, da gre to pripisati nekoordiniranemu in neracionalnemu nastopu družbe, ki ni pripravila ustreznega načrta za sanacijo gospodarske - proizvodne dejavnosti omenjenega podjetja. Od tod tudi zahteva, naj bi župan, v skladu z novo koncepcijo občinske uprave, ket center gospodarskega in socialnega spodbujanja, ukrenil in nastopni proti deželni upravi z zahtevo, naj se uresniči nov, deželni poseg za resnično sanacijo te važne kovinarske industrije. Solu e vesti IZREDNI ROK ZA IZPIT IZ LA-TINSCINE. Ravnateljstvo nižje srednje Sole ■Ivan Cankara sporoča, da bo 13. septembra izpit iz latinščine. K izpitu se lahko predstavijo: a) dijaki, ki so uspešno opravili zaljučnl izpit letos ali v prejšnjih letih in želijo dopolniti z latinščino zaključno spričevalo; b) dijaki, ki so se predstavili k Iz. pitu iz latinščine v poletnem roku, pa ga niso izdelali. Prošnjo na nekolkovanem papirju Je treba nasloviti na ravnateljstvo in jo vložiti do 5. septembra. Popravni izpiti se bodo pričeli v ponedeljek, 7. septembra 1970. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren« v Tr-stu Javlja, da se pričnejo vsi popravni izpiti v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1969/1970 na znanstve-nem liceju, višji gimnaziji in klasičnem liceju 7. septembra 1970 ob 1.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored ostalih pismenih in ustnih Izpitov bo pravočasno objavljen na oglasni deski šole. Ravnateljstvo slovenske drž. srednje šole (Fran Levstiki na Proseku z od deljenimi razredi v Sv. Križu sporo-ča, da se bodo pričeli vsi popravni izpiti v jesenskem roku šolskega le ta 1969/1970 7. septembra 1970. Ravnateljstvo državne srednje šole (Srečko Kosovel* na Opčinah sporoča, da se začnejo letošnji popravni izpiti v ponedeljek, 7. septembra 1970, ob 8.30. Razpored pismenih In ustnih Izpitov bo objavljen na oglasni deski v šoli. nuni...............m...............■iiiiii V juliju je prekoručilo mejo 6.600.000 domučinov in turistov Propustnica ponovno pridobiva na veljavi - Samo v enem mesecu skoraj milijon jugoslovanskih gostov Čez mejne prehode na Tržaškem je v preteklem mesecu stopilo s potnim listom 4,166.921, z obmejnim dokumentom pa 2,431.997 ljudi, kar da skupaj 6,598.918 prehodov. V istem mesecu lani je prekoračilo mejo 7,031.308 ljudi; v primeri z letošnjim letom je bilo število prehodov s potnim listom lani znatno večje, število prehodov prepustnico pa za okoli 400.000 manjše. Julija je v mednarodnem prometu prešlo mejo 1,783.685 italijanskih državljanov in 2,383.236 tujih turistov. Samih jugoslovanskih državljanov je bilo 992.094, na drugem mestu so bili po številu Nemci s 314.929 prehodi, na tretjem Avstrijci (283.136), na četrtem Francozi (178.746), dalje Angleži (110.144), Švicarji (73.306), Američani (53.534), Grki (15.911), itd.. Z obmejnim dokumentom pa je v juliju stopTo na sosednje področje 1,663.839 italijanskih in 768.158 jugoslovanskih državljanov. Kar zadeva promet čez posamezne bloke veljajo naslednje številke: čez Škofije je potovalo 715.321 ljudi, čez Fernetiče 671.258. Lazaret 281.500, Pesek 222.202, Oreh 161.153, Lipico 123.838, Repentabor 77.259 in čes Opčine (žel. postaja) 7.719 ljudi. Seja miljskega občinskega sveta Sinoči se je v Miljah sestal občinski svet. Na dnevnem redu je bilo več problemov, med katerimi je bilo tudi vprašanje znižanja družinskega davka. Ob začetku seje je župan proglasili odbornike Renata Bratenja (odbornik za finance in podžupan), Luciana Tremula (odbornik za javna dela), Romindo Chinchio (higiena in zdravstvo), Galiano Donadel (za šport in turizem). Namestniki so Sergio Crevatin za osebje in Giuseppe Ciacchi za mladino. Takoj zatem je občinski svetovalec Stener (PLI) predlagal, naj se zahteva od oblasti, naj odstra PREDEN GRESTE NA DOPUST, naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo 15-DNEVNA NAROČNINA L 600 Telefonirajte na št. 93-808 nijo cementne bloke, ki so ob nabrežju in naj se jih uporabi za gradnjo valobrana pred miljskim pristanom. Svetovalci so soglašali s predlogom in so sklenili, da bodo ta sklep potrdili na vsaki seji, dokler ne bodo začeli z delom. Isto stališče so zavzeli tudi do vprašanja o sežiganju smeti s strani Arzenala - Sv. Marko na prostorih bivše ladjedelnice Svetega Roka, ki 7 dimom in smradom moti vso o-kolico. Nato je komunist Nfrolini predložil dva protesta; enega zaradi dogodkov v Mestrab in pozval odgovorne organe, naj razorožijo policijo meri sindikalnimi demonstracijami. drugega pa zaradi napada, ki so ga izvršili fašistični škvadri-sti proti sedežu »izvenparlamentar-nih* gibanj v Ul. Mazzini. Demokristjan Birsa je delno soglašal prvim protestom, drugega pa je popolnoma odklonil, češ, da so fašisti in »izvenparlamentarni® anarhisti vsi izven demokratične legalnosti. Vendar pa so oba protesta preložili na prihodnjo sejo, ker nista bila predložena pravočasno. Na dnevnem redu je bilo še več vprašanj — o cestah, o smeteh, cestnih znakih ter volitve raznih organov; volilno komisijo, občinske podporne ustanove, komisije za javna dela in upravni odbor pri Acna. Najbolj zanimivo vprašanje pa je bilo znižanje družinskega davka za leto 1971 za delavce, uradnike, kmete in obrtnike. Te kategorije so do sedaj imele možnost odbijati 50 od sto dohodka, če ni presegal milijona 850 tisoč lir letno, od katerih je bilo odbitih 300 tisoč lir. Sedaj pa bodo odbili 350 tisoč in od 2,4 milijona, če služi samo član družine, 2,8 če služita dva 3,2 če trije, 3,6 če štirje. Tudi odbitek za vsakega družinskega člana se bo zvišal od 50 ng 100 tisoč lir. Podobni ukrep je že sprejela tržaška občina in se ji ni nihče protivil, vseeno pa se je manjšina vzdržala glasovanja. Stavka v «Navalj>iuliano» zaradi nastopa policije v Porto Marghera Delavci v ladjedelnici »Navalgiuliano* so včeraj na delavski skupščini oklicali dveumo stavko v znak protesta proti grobemu nastopu v Porto Marghera pri Mestrah, kjer sta bila hudo ranjena dva delavca zaradi streljanja policije. Stavke so se udeležili vsi, brez izjeme. Sindikatom v Margheri so delavci poslali solidarnostno brzojavko, v kateri poudarjajo, da mora policija braniti demokracijo, ne pa koristi reakcije in gospodarjev. Prizor, ki mu v demokratični Italiji ni mesta; razbit vhod v sedež anarhističnega krožka v Ul. Mazzini 11, ki so ga v ponedeljek napadli znani škvadristi, katerih imen kvestura do danes še ni objavila, kljub trditvi, da je šest mladincev bilo že identificiranih. Tržaška poslanca škerk in sen. Šema sta naslovila v zvezi s tem dejanjem vprašanje notranjemu ministru Restivu, v katerem protestirata, ker je »skupina mladincev, v upanju, da bo ostala, kakor večkrat prej, nekaznovana, opustošila neki anarhistični sedež, preden jih je stari anarhist, lastnik sedeža, prepodil. Spričo dejstva, da se dejajna take vrste večkrat ponavljajo, kar je v Italiji odporništva nedopustno, sprašujemo, če bodo sprejeli enkrat za vselej nujne ukrepe proti tej majhni skupinici huliganov. Tržaška federacija PSIUP pa je poudarila, da gre za vandalstvo «dobro, še preveč znanih desničarskih elementov, proti ljudem in protifašističnim simbolom*. «Skupina je organizirana na polvojaški način in se vežba, v povezavi z znanimi desničarskimi centri v Italiji in tujini, kar je znano tudi oblastem*, nadaljuje sporočilo, v katerem je tržaška PSIUP izrazila iskreno solidarnost staremu anarhistu in španskemu borcu, Umbertu Tomasiniju. Ogorčen protest zaradi napada na sedež »protimilitarističnega gibanja* so zavzeli tudi tržaški socialisti, ki zahtevajo, naj sodna oblast ostro postopa z znanimi slikovci. K budnosti pa je protifašiste pozvala KPI, ki je prav tako zahtevala naj policija in sodna oblast ostreje postopata proti znanim škvadri-stom. __________ PSI za razorožitev policije med stavkami Tržaška federacija PSI je izrazila svoje ogorčenje zaradi policijskega nasilja proti delavcem v Trentu in zahtevala razorožitev policije med sindikalnimi demonstracijami. Resolucijo v tem smislu je sprejel na svoji sinočnji seji pokrajinski komite PSI. ___________ CISL in CGIl v Trstu obsojata ravnanje policije CISL in CGIL v Trstu sta izdali poročilo, v katerem jemljeta na znanje hude incidente, do katerih je prišlo v Margheri, ter ostro obsojata ravnanje policije, ki ie izzivalno in neupravičeno napadla stavkajoče delavce, ki branijo svoje pridobitve. Policijske sile se še enkrat pokazale svoje zatiralsko ravnanje v službi rea't -ionarnih delo-uajalcev, ter so se izneverile svoji nalogi, ki bi morala hiti predvsem obramba demokracije. CISL in CGIL v Trstu se popolnoma pridružujeta odločnemu protestu vsedržavnih sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL ter njihovi zahtevi, da se policija med sindikalnimi manifestacijami razoroži. Policija je namreč že prevečkrat med delovnimi spori uporabljala o-rožje ter smrtno ranila delavce, ki so le javno izpričevali svoje zakonite zahteve. Deželni center za preizkušanje vozil Na pobudo deželnega odbornika za prevoze Varisca se bliža k pozitivni odločitvi vprašanje ustanovitve centra za preizkušanje vozil v naši deželi. Ta organ ima nalogo, da kolavdira posebna vozila ter da pregleduje njihove mehanske dele. Sedaj opravljajo to v centru v Veroni, kar ovira dejavnost gradnje vozil in prikolic, karoserij avtobusov in drugih posebnih vozil naši deželi. Razni gospodarstveniki so opozorili odborništvo na to vprašanje, ki ga je zatem odbornik Varisco. predočil ministru za prevoze. V zvezi s tem sta se pred kratkim sestala odbornik Varisco in podtajnik Cengerle. Sedaj preučujejo načrte za ustanovitev centra. Njegov sedež bo v Vidmu. Gledališča POLITEAMA ROSSETTI Nocoj ob 21. uri bo četrta pre(*' slava operete »Dežela zvončkov*. Zs> sedba je ista kot pri prejšnjih ^ vedbah. Jutri ob 21. uri bo pet3' predzadnja, predstava iste operete- Pri glavni blagajni v Pasaži Frottt (tel. 36-372) so na razpolago vstopnice za današnjo tn jutrišnjo Prei' stavo in za sobotno, četrto izvedbo« operete »Pri belem konjičku*. MIRAMARSK! PARK Predstave «Lučt ln zvoki*: ob 21J® «Maximilian ot Mexico» v angleš*-ni; ob 22.45 «Massimiliano e Carlov ta* v italijanščini. Avtobus «M» iz Barkovelj (postajališče avtobusa «6») od mtraroa-skega parka ln obratno pred vsa* predstavo in po njej. Nazionaie — Zaprto zaradi dopust3-Eden 16.30 «Angeli delFinferno suh' ruote*. Technlcolor . Prepoved311 mladini pod 18. letom. Fenice — Zaprto zaradi dopusta. Grattacielo 16.00 «L’idea fissa*. "• Buzzanca, Silvia Koscina, M31 Grazia Buccella, Aldo Giuffrč. povedano mladini pod 18 letom-Excelsior 16.00 «1 due sedutton* Marlon Brando, David Niven. T«c d izvedbi prvega roka habilitacijskih izpitov, z očitnim namenom, da bi bilo ugodnosti deležno večje število šolnikov. Vendar, spričo zakasnitve objave pravilnika o habilitacijah za šole v slovenskem jeziku, je podpisani že pred časom predlagal ministr-I stvu, naj takoj izvede zakona štev. 1 603 z dne 25.7.1966 in štev. 468 dne 2.4.1968 glede vključitve v sta-lež, samo z naslovi, habilitiranih šolnikov*. Zahvaljujem se za gostoljubnost Šolski skrbnik prof. G. Angioletti 1. r. # # # TRŽAŠKA KNJIGARNA sporoča cenjenim odjemalcem ln ofatekovallcem, dia bodo njand prostori zaprti od 10. do 22. avgusta zaradi letnih počitnic. Technicolor. Prepov« mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 «Eoce homo» G * pravlssutt). Philippe Leroy, R' Papas. Technicolor. Prepoved* mladini pod 18. letom. Filodrammatlco 16.00 «Simon 0 var*. Maximilian Schell, Rosah Schiaffino. Technicolor. .. Aurora 16.30 «11 caltfornlano*. Ch> les Bronson. Technicolor. Cristallo 16.30 «11 planeta delle sd" mle*. Samo danes. « Capitol 16.30 «Io sono perversa*. . 0’Neal. Technicolor. Prepoved« mladini pod 18. letom. Moderno — Danes zaprto, lmpero — Zaprto zaradi dopusta. . Vittorio Veneto 17.15 «11 gobbo “ Londra*. Technicolor. Prepoveda mladini pod 18. letom. Zadnja Pre stava ob 22. url. Ideale 16.30 «Operazione Zanzib* Technicolor. . Astra 16.30 «Montecrlsto 70». Tech color. , Abbazia 16,30 «Amare per vlvef_ Marie F. Boyer, Pierro VanecK. sem poje Dalida. Strogo preP0.,, dano mladini pod 18. letom. Te nicolor. KINO NA OPČINAH dianes ob 18. uri. film: VENERE VA ALLA GUERRA Igralo: Pascale Potit in Mart*1 Held. KINO «|R|S> PROSEČ danes ob 19.30 barvni drenu®" taftni film: SE SARAI ESTREMAMENT® GENTILE CON ME Igrajo; Karel Blan, Lesle B* das in Jean Mendussi . Na našo prošnjo nam je prof. Franc Škerlj, član izvršnega sveta SKGZ, na skrbnikovo pismo poslal sledeče pripombe: tPredvsem moram poudariti, da je dnevnik pravilno zapisal 12. julija, da sem na seji izvršnega sveta govoril o slovenskem šolstvu kot član izv. sveta SKGZ in ne kot tajnik Sindikata slovenske šole. Mislim pa, da je prav. če tako želi gospod šolski skrbnik, da se popravi ali pravzaprav le doda, da je on sicer res izključil slovenske profesorje od ugodnosti zakona štev. 468, toda le na ukaz prosvetnega ministra. Vendar takim pojasnilom navadno pravimo formalizem. Pri vsej zadevi gre le za bistvo. Slovenski profesorji se namreč zelo dobro zavedamo, da še danes ni rešen naš gospodarski in pravni položaj. Vsi šolniki se prav gotovo strinjamo z gospodom šolskim skrbnikom, da je bilo že sto in tisoč obljub za skorajšnjo ureditev perečih vprašanj slovenskih šolnikov in slovenske šole. Vlade se menjujejo. nerešena vprašanja slovenskih šolnikov in slovenske šole pa ostajajo. Takšna so na žalost dejstva. Obljube že vsa leta naravnost letijo, toda v zmoto zavračajo le kakega nepoučenega bralca. Nič čudnega torej, če slovenski profesorji sprejemajo z veliko rezerviranostjo pojasnilo gospoda šolskega skrbnika, ko v svojem pismu pojasnjuje, da je prosvetni minister tako odločil celo v korist slovenskim profesorjem, češ, da bi jih bilo čim več deležno ugodnosti zakonov Štev. 603 in štev. 468. Zato se nikakor ne moremo otresti suma, da gre morda le za navidezno velikodušno skrb šolskih oblasti za slovenske profesorje, kajti nerazumljivo je, kako je mogoče zahtevati od profesorjev, ki čakajo že 25 in več let na ureditev svojega položaja, da bi čakali še dalje v nedogled, po možnosti še v onstran groba Seveda najlepše bi bilo, da bi pomrli profesorji, ki imajo pravico do omenjenih ugodnosti, katerih ne bodo deležni niti tisti, ki bodo prišli za njimi, ker ne bodo imeli sploh pogojev. Odveč bi bilo vsako nadaljnje modrovanje o tem, saj vsa slovenska javnost prav dobro ve, da niti mešana italijansko - jugoslovanska komisija po tolikih letih ni poskrbela za ureditev pravic profesorjev, ki so bili v službi dne 5.X. 1954, ob podpisu londonske spomenice o soglasju». ZVEZA PARTIZANOV NA NAH priredi 9. avgusta Izlet * {lLf riškim srečanjem na Nanosu M na grobnico padlih, kjer bo P®£% tev njihovega spomina s položit f venca, potem k Vojkovi koči 10 razgledni točki. Obveščamo, da Je prevoz IJen z avtobusom. Ker Je še B |). prostorov na razpolago, prosim® ste, ki bi radi šli na Izlet z a’(j busom, da se takoj vpišejo. ,0t vožnje in hrana je 2.206 lir-potuje z zasebnim avtomobilom j, se pravočasno vpiše v seznam 11 ^ nlkov in to zaradi naročila hran3; |t katero Je cena 1.200 lir (čevap£ic kosilo). Vpisovanje Je pri to*- f nerju na Opčinah Proseška ,. tel. 611-631. Odhod ob 6.30 z Br® Milki ^ BANCA Dl CREOITO Dl TRIE0 ^ TRŽAŠKA KREDITNA BANk TRST - Ulica F. Filzi št. J? Tel. 38101/3804’ opravlja vse bančne posl® 0 kupuje tujo valf Včerajšnji odkupni devizni Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. šterling švic. frank Franc, frank Belg. frank Hol. florint Nemška marka Avst. šiling Jug. dinar (vel.) Jug. dinar (mali) Mali oglasi DEKLE ZA LAHKO DELO 1***^ tonažna tovarna na Opčinah tj" {? ca cartotecnica). Dobra lefontrati na: 211-056. 625,^ 59 OS 1490,-; 145,—^ 108,-; 12£ 172,-; 171,-; 24,-* 45, -* 46, -' plač*- Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob P0^',^ Kalcu so darovali za spomeh|arJvl® lini na Proseku: Danica in Verša 5.000, Rupel Marija ^ št 309) 1.500, Marija Rebula ščina 7) 1.500 lir. 4. tega meseca Je umrl Josip Matjašič ^ ln zapustil objokano ženo ln S nike. ^ P Pogreb bo danes, 6. avgP^jpF 16. uri lz mrtvašnice glavne ^ niče na pokopališče pri Sv. , d lan® ir«* >ar»- ih«*1* •re* t* lOV«’ reč«' OBISK V SEMPOLAJU, PRAPROTU IN TRNOVCI «Včasih ni vode v vasi niti za kuhanje kave!» v Skoda na kmetijah in v gostilnah . Brezbrižnost šoferjev cistern - Kmet mora nakupovati povrtnino - Stopetdcset litrov za sedem oseb in štiri glave živine v »Koliko krav pa imate?* V mislih smo takoj preda bi bilo potrebno samo lit*1? m * jiot0*; ne**1 “ tl «0 (* ; c> .1 . K iB«; ,, t\ 0*> *** esT« ,nka 10 80^ . ppP 25/^ 90," 90" ti," 0&," rt," rt," ji," Ib" ti," ti," 0 15«'^ (F>V aC»- eni« a (P* y. našem dnevniku smo že obja-u:1 V56hino pisma, ki so ga pre-nik* ■ ^emP°*aja' Praprota, Preč-* , a 10 Trnovce naslovili na pre *ar ri' 'n s '- »Kakih litrov. To je sicer precej, toda litr Sama krava spije naenkrat 50 ;r°v ., » .... »Štiri!* OUnalh uu ui ono poueuuu sauiu Vod/1V'no teSa kmeta 200 litrov dobi pa je le 150 litrov za 'no, krave in pa ostalo porabo, dal0rnen^0vali smo se dal-i6- P°V6-vod ^’i -^a 'ma v vodnjaku še nekaj sicer ni pitna, lahko pa jo v, ?°lja za zalivanje. «Škode pa Piiv - .°^e • • • Kako naj si kmet i j?*®, da bi kupoval povrtnino; 'sttvT86 s^ran' Pa ie doma ne mo-zdiv ker je nimamo s čim hin a£'' ^6 lani s6rn moral vrtna-h opustiti; odločili smo se, da stih le malenkosti, ki so -° Potrebne kot peteršilj, zele-p n le malo solate.* po avaclal je, da nekateri gredo ^ odo v Nabrežino, drugače nam-vSa- ne gre . . . Potrebni bi bili Vod ave cisterni, ki bi dovažali Si alt(V Vas' Zdi se, da v Praprotu Vod K.en le ta problem. Za vodo-trajnni denarja in so dela dalgo-sesti*’ kj-iub temu pa so luči na Si >-a bnižgane podnevi, ponoči pa <*rim Vetlj«ve. Kmetovalec, s ka-Zo smo se pogovorili, je prosil dpi aniestitev telefona pred letom ij Vetldar ga še sedaj nima. boljjj v Sempolaju ni položaj nič li, r*; kar se vode tiče. Pozanimala , *e v gostilni. »Delo zasta-V D»t *' • nam Je dejal gostilničar, le v”1®istih dneh so imeli namreč Phhaem Ur dobave vode, cisterna je v A® v vas dvakrat na dan, pa vsern ^ kljub temu premalo. Predla* ^ nerodno glede pomivanja k jaCev- prtov in prtičkov. Strojilo ..Pssnje ne morejo uporabljati. t>ranjilrri ie namreč olajšal delo; za Petfak 'n Pomivanje sta bili tedaj le dve osebi, metdem ko h (k.V? ^aj prati in pomivati šhi- ,Sk)erc^n<1 je tudi s kosili. »Prej delUj^uP°rabljali štedilnik, ta pa tej v °a nafto in potrebuje pre-vtcja ? za ohlajevanje; sedaj, ko »O si moramo pomagati s n' to pa je precej nerodno. V soboto in nedaljo smo imeli dve poročni kosili in je bilo zelo težavno brez vode. Pa ne samo za kuhanje; gostje si želijo tudi umiti roke, voda je potrebna v straniščih in kopalnicah, imamo namreč tudi prenočišča . .. vode pa primanjkuje*. Zenske hodijo prat v Devin, nekoč so zaključili ob nedeljah delo ob 1 ponoči, sedaj končajo s pomivanjem ob 2 pa tudi ob pol treh. Gostje nimajo razumevanja za pomanjkanje vode in težave gostincev, želijo biti hitro postreženi, ob nedeljah pa morajo v gostilni pripraviti približno 170 kosil in večerij. Nekdo je pripomnil: »Sumim, da so tega krivi prebivalci Repen-tabra in ostalih vasi, ki zalivajo radie, čeprav ni vode, nam pa je zmanjka ...» Vse drugače je govoril gostilničar v Trnovci. Dejal je, da je voda vedno, čeprav ne v enaki količini kot prej, da zaradi pomanjkanja vode ni večjih problemov, saj lahko gredo po vodo tudi v Nabrežino, v Trnovci je vodnjak z vodo za pranje. Cisterna prihaja v vas enkrat ali celo dvakrat na dan in je treba imeti razumevanje ... Ker se nam je zdelo čudno, da tu ni takih protestov, smo odšli še v vas, da bi slišali, kaj pravijo vaščani. «Zadnja dva dni sploh ni bilo vode*, so odgovorili na naše vprašanje. »Vodnjak je v vasi, toda voda v njem je kalna. Že MlMIIIIIIIIIimUllllIMmiHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIimiHIIIlilimlllMIIIIIIIIIIIIIllllllllllllHIMIIMIIIIIIllllltlll NA SEDEŽU ANAS dolgo ga nismo uporabljali, pa je postala zelena in vodnjak je na vrhu počen; še krave niso hotele v začetku piti te vode.* »V soboto in nedeljo nismo imeli vode niti za kavo. Z možem sva se umila z isto vodo, prihranili pa smo celo umazano vodo, da bi jo uporabili za stranišče*. »V nedeljo je bilo hudo; V štirinajstih dneh je prišla namreč cisterna v vas le dvakrat, vaščani so takoj z besedami napadli šoferja, kako to; pa je dejal, da njega ne zanima, če nimajo vode, kajti on ima le eno uro na razpolago za razdeljevanje in zato vode ne more razdeliti vsem*. Nekaj žensk ga je, baje, videlo, kako sedi pred gostilno, namesto da bi razdeljeval vodo... »V nedeljo p>a so ga moški prijeli: niso ga pustili stran, dokler ni napolnil vseh posod, ki so jih vaščani prinesli; skoraj bi prišlo do pretepa...» Gospa, ki nam je to pripovedovala, se je zasmejala; «Saj je bilo tudi komično, najprej smo se kregali za vodo, potem pa se je vlila ploha in smo bili vsi premočeni kot miši, pa smo hiteli kljub temu loviti deževnico v škafe*. Njen tast je prip>omnil »Pravijo, da nam bodo sedaj dobavljali vodo vsak dan, tisti od Kraškega vodovoda ...» V prihodnjih dneh se bo px>kazalo kako je s to obljubo. Odobren načrt za drugi odsek ceste Villesse-Gorica Na tem odseku bodo zgradili tudi 440 m dolg most čez Sočo Novi pokrajinski odbor leve proti desni); izvoljen v torek zvečer z glasovi leve sredine — KD, PSI, PSU in SDZ — (od Peressin, Lodi, Maltrisch, Chientaroli, Bottegaro, Tacchinardi in Crobatto Upravni svet ANAS je p>od predsedstvom ministra za javna dela o-dobril izvršilni načrt del za zgraditev odseka avtoceste Villesse -Gorica od državne ceste štev. 151 do državne ceste štev. 55. S tem ukrepom se konča dolgi pKistopek glede dograditve ceste Villesse -Gorica, pri čemer je imela odločilni delež deželna uprava .Z dvema zakonskima ukrepoma je namreč sklenila, da bo v celoti finansirala načrt ANAS v skupnem znesku 1 milijarde in 400 milijonov lir. V zvezi s tem je treba poudariti, da je p>rvi odsek avtoceste Villesse-Gorica že skoraj dokončan. Ta odsek je že finansiral ANAS, ki se je tudi obvezal, da bo poskrbel za izdatke za zgraditev dohoda na avtocesto z državne ceste štev. 55. Za to delo so pripravili načrt, ki predvideva 545 milijonov izdatka. Avtocesta Villesse - Gorica bo povezovala Gorica z avtocesto Trst - Benetke in v prihodnosti v avtocesto Ljubljana - meja. Dolga bo 17 km, široka pa 16 m. Najbolj važna delo na cesti je 440 m dolg most čez Sočo, poleg tega pa bodo zgra dili tudi umetni predor, dolg 120 m, ki bo omogočil, da bo cesta šla skozi Sovodnje, ne da bi ovi- rala promet v vasi. To rešitev so našli, da so zadovoljili sovodenj-sko občino. Dela, ki jih predvideva odobreni načrt, bodo dali na dražbo jeseni. Do takrat bo treba še opraviti razne formalnosti. Potrt zaradi ljubezni se je hotel ustreliti Predvčerajšnjim, ob 19.30 so a-genti letečega oddelka kvesture prihiteli v gostilno »Časa gialla* na Furlanski cesti 293, kjer naj bi se (x> telefonskem sporočilu neznanca, mlajši moški hotel v samomorilne namene ustreliti s samokresom Agent' so zalotili 34-letnega Li-via Scolarija s Furlanske ceste 293. ob točilni mizi, s p>olavtotnaUfinim samokresom znamke »Roger* kal. 4,44, ki ga .je delno skrival pod majico. Podčastnik Zotti in agent C.amuffo sta se mu skrbno in previdno prbližala ter ga razorožila Na poti v glavno bolnišnico je Scolari p>ovedal agentom, da se je nameraval ustreliti, ker ga je zaročenka zapustila pred dvema me secama. Zaradi hude duševne po-tritosti so ga po pregledu v bolniš niči premestil' v umobolnico, kjer so ga tudi pridržali. ki ne Dežna So tisti, ki gredo na počitnice, ENALOTTO ne gre nikoli. Ostaja vedno na razpolago, da ti prinese srečo. l-X-2 ENALOTTO je lahko igrati! 1: za številke od 1 do dU X: za številke od 31 do 60 2: za številke od 61 do 90. NA ENALOTTO SE LAHKO ZMAGA! ZVEŠ ŽE V SOBOTO ZVEČER. Sem Srečko in ti prinašam srečo... Sem Srečko m srce mi pravi: , „ , ^ . .. NA ENALOTTO BOŠ DOBIL! Dajmo no! Stavi takoj! goslavijo kakor tudi z drugimi podonavskimi državami. Misovec Coschina se je pritoževal nad pomanjkanjem ljubezni do domovine, tako važne vrednote, ki bi morala zaobjeti vse družbene sile. Govoril je o posebni vlogi naše pokrajine, o italijanskih ozemljih v Jugoslaviji, navajal je tragedijo Italijanov v Libiji ter dejal, da nihče ne nasprotuje Slovencem, če se obnašajo v skladu z zakoni. (Medklic svetovalca Ciana: »Le kdo je tisti, ki določa, kdaj se Slovenci obnašajo pravilno in kdaj ne.») Rolando Cian (KD) je bil rahlo polemičen do svojih predgovornikov. Komunistom je prebral Bsrlinguer-jevo izjavo o novi usmeritvi odborov leve sredine ter zahteval od njih1, da se ne postavljajo v sterilno opozicijo, marveč naj sodelujejo pri izdelovanju stališč. Zavrnil je trditev, da leva sredina ni storila ničesar. Navedel je primer vključitve Slovencev v prh so se navzven. Dežela se povezuje s Hrvaško in Koroško, vsekakor bolje kot pa osvajanje ljubljanske province. Potrebno je premagovati blokovsko razdeljenost z novo politiko, ki bo postala uradna italijanska politika. V vsaki stranki deluje »stranka krize*, zato je potrebno z levo sredino krepiti demokracijo, da ne bomo zašli v krizo, ki si jo želijo reakcionarji. Zavrnil je namig o »klerikalno-liberal-ni» orientaciji SDZ, ki jo sedaj vodijo mlade sile sposobne obnavljanja in napredovanja. »Če v državi ne sklenemo sporazuma o levi sredini, bomo zašli v krizo, v kateri se ne bomo počutili slabo sami mi, ampak tudi opozicija,* je dejal Cian, ki je naglasil, da bodo sprejeli opozicijo k vsem odločitvam, četudi zakon tega ne predvideva. Svetovalka Slovenske demokratske zveze Marija Ferletič je pohvalila sporazum o levi sredini ter njegove namene, ki zadevajo Slovence. Rekla je, da so se Slovenci in Italijani vedno dobro razumeli in da se bodo tudi v bodoče. S tem v zvezi je omenila še posebno vlogo mostu, ki jo moramo opravljati na- vzven. Stališče PSIUP js v polemič-nem tonu pojasnil svetovalec Po-letto. Sledile so volitve predsednika, odbornikov in namestnikov, o katerih smo poročali že v včerajšnji šte- vilki. Po izvolitvi je predsednik Chientaroli prebral krajšo izjavo, v kateri je navedel osnovne smernice pokrajinske politike, ki jih vsebuje politični sporazum med strankami leve sredine. SINDIKATI V SVOJEM PISMU UGOTAVLJAJO Na tisoče nerešenih prošenj za ureditev pokojnin pri INPS Napovedane so nove stavke uslužbencev koncesijskih avtobusnih podjetij # mi\. ENALOTTO POROČILO 0 TORKOVl SEJI POKRAJINSKEGA SVETA PROGRAMSKE IZJAVE O POLITIKI LEVE SREDINE IN OPOZICIJE Svetovalec Jože Jarc (KPI) je nemoteno pozdravil svetovalce tudi v slovenščini Stališča posameznih skupin do slovenskih narodnostnih vprašan/■ Pokrajinska uprava hoče postati odprta in sprejemljiva za vse, kar je demokratičnega in naprednega »Spoštovani predsednik, kolegi, predstavniki tiska! Pozdravljam vas v imenu Slovencev, ki podpirajo Komunistično partijo Italije, ter izražam upanje, da bo pokrajinski svet dovolj pogumno reševal še odprta vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. To pričakujemo na temelju ustave, ki je sad odporniškega gibanja ter njegove zmage nad fašizmom pred 25 leti.* S temi besedami, izrečenimi v slovenščini, (še prej je isto misel povedal v italijanščini) je pokrajinski svetovalec KPI Jože ^larc iz Doberdoba po zdravil prisotne v sejni dvorani, ki so ga pazljivo poslušali. Njegov na stop ni zbudil nikakršne reakcije, kar dokazuje stopnjo strpnosti, ki smo jo dosegli v krajevnih upravah, kakršne si pred desetimi leti niti predstavljati nismo mogli. Jože Jarc je poda! izjavo med diskusijo o načelnih stališčih opozicije do koalicijske pokrajinske vlade leve sredine, ki se je razvila pred samo izvolitvijo predsednika, podpredsednika, stalnih odbornikov in namestnikov. Za predsednika ie bil tretjič zaporedoma izvoljen dr. Chientaroli (KD), za podpredsednika pa Marko Waltritsch (PSI), ki je sedaj pri svoji drugi mandatni dobi. Seja se je pričela nekaj po 21. uri pod predsedstvom najstarejšega svetovalca Tullia Zorzenona (PSU). Uvodoma so ugotovili izvoljivost svetovalcev. Razen liberalca odv. Maja so bili na seji prisotni vsi svetovalci. Pokrajinski svet šteje 24 članov. Prvi se je oglasil k besedi Ezio Menechino (KPI), ki je najavil nasprotovanje stranke politiki leve sredine, ker ni uresničila reform napovedanih v prejšnjih upravnih razdobjih. Navedel je vrsto konkretnih predlogov stranke, ki riiso bili uresničeni, med njimi tudi predlog o pokrajinski pomoči pri deželnem na črtovanju v skladu s členom 50 posebnega statuta. «Kar zadeva narodnostna vprašanja slovenske skupnosti smo še zelo daleč od tega, da bi zadostili n jeni t n osnovnim potrebam. Odnos do manjšine je očetovski, kaže se močna raznarodovalna težnja. Medtem ko je goriški občinski svet s sprejemom resolucije o pravicah Slovencev pokazal pripravljenost soočiti se s temi vprašanji, se v pokrajini in v državi takšna volja ne kaže.* Svetovalec Menechino je nato pohvalil obsežne in poglobljene razprave v pokrajinskem svetu o pomembnih vprašanjih ter obžaloval, da se zaradi usmeritve osrednjih oblasti spoznanja niso uresničevala. V nadaljevanju je analiziral odnose sil znotraj sredinsko-lovičarske koalicije, ki so protislovni (odnosi med PSI in PSU) kakor so protislovni tudi v sami KD. Posebno oster je bil svetovalec v odnosu do PSU, ki je proti interesom delavcev ter noče spraviti državo v krizo. Pri tem pa je priznal, da so v koaliciji! leve sredine napravile nekatere sile korak naprej, še prav posebno je Menechino poudaril levičarske koalicije, ki se v državi uresničujejo med PSI. PSIUP in KPI. Za njim je spregovoril Semola (PSI), ki je poudaril, da je sodelovanje socialistov v pokrajinski 'n drugih upravah koristno, zato je tudi v zadnji volilni kampanji bila poudarjena volja po nadaljnjem sodelovanju med katoličani in socialisti v korist tukajšnjega prebivalstva. Zanikal je veljavnost namigovanj, češ da so pokrajinske uprave preživele ustanove. Njihova vloga v splošnem družbenem napredku se bo izkazala, če se bodo modernizirale in se prilagodile deželni stvarnosti, kot se je to z uspehom pričelo uivsničevati v prejšnji mandatni dobi. Tudi v bodoče bo morala pokrajina povezovati skupne koristi prebivalstva, ki izhajajo iz političnega pogovora, sindikalne akcije, dejavnosti občan in drugih javnih ustanov. Gre za celo vrsto vprašanj, ki so si celo v medsebojnem nasprotju, kar ni nič drugega kot odraz protislovij in navzkrižij v naši vsakdanjosti. Svetovalec Semola je rekel, ua je potrebno to delo opravljati v okviru načrtovanja, združevanja sil v pokrajinskem svetu, z diskusijo okoli praktičnih izvedb, pri čemer velja dialektično pravilo o v'ogi večine in manjšine. S tem v zvezi je svetova' c pozval k sodelovanju komuniste, proletarske socialiste in liberalce. Semola je takole nadaljeval; «Mi sodimo, da smo v zgornjem smislu prejeli mandat od italijanskih in slovenskih delavcev naše pokrajine. Mi, socialisti, smo prepričani, da v tem svetu predstavljamo potrebe in težnjo posoškega prebivalstva, ne giede na jezikovne in narodnostne razlike, še zlasti kar zadeva PSI, ki je zakonit branilec koristi tudi slovenske narodne skupnosti zavoljo izredno velikega števila glasov. »Italijanska socialistična stranka ki je prejela tako veliko število slovenskih glasov — zdi se nam u-mesU.o pripomniti, da si nobena politična skupnost ne more lastiti pra vice izključnega predstavnika te narodnostne skupnosti — se bo v pokrajinski upravi trudila v skladu z njeno pristojnostjo kakor tudi pri vseh resnično demokratičnih političnih silah, da se doseže učinkovita zaščita slovenske narodnostne skupnosti.* V zaključnem delu svojega govora je omsnil plodne stike z Ju Trgovine in brivci za veliki šmaren Pokrajinsko združenje trgovcev za Goriško sporoča, da bo veljal za trgovine na Goriškem za praznik velikega šmarna naslednji urnik: V petek, 14. avgusta bodo lahko trgovine odprte do 20. ure. Mesnice bodo obratovale od 17. do 20. ure. Pekarije bodo napekle kruh tudi za naslednji dan in tudi mleko bodo ta dan prodajali za soboto. Sobota, 15. avgusta. Vse trgovine bodo ves dan zaprte, vključno pekarne in mlekarne. Obratovale bodo samo cvetličarne v dopoldanskih urah. V nedeljo, 15. avgusta: Vse trgovine bodo ves dan zaprte z izjemo pekarn in mlekarn, k' bodo dopoldne odprte, dokler ne bodo porazdelili kruh in mleko. Brivci pa bodo v navedenih dneh obratovali po naslednjem umiku: V petek, 14. t.m. od 8. do 20. ure; 15., 16. in 17. avgusta pa bodo imeli ves dan zaprto. V torek, 18. avgusta bodo delali od 8. do 12.30 in od 15.30 do 20. ure. S SPD na Sernii Preteklo soboto in nedeljo je skupina gorskih planincev - članov SPD po 20 letih presledka ponovila vzpon na Sernio v Karniji (2190 m). V soboto popoldne ob 15. uri so z lastnimi sredstvi odpotovali preko Vidma in Moggio Udina-se v doVno Aupe in nato peš preko planine Flop do planinske koče pod Creta Grauzaria. Tam so prenočevali in so se potem v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo, odpravili na zadnji vzpon proti vrhu. Po nevihti prejšnjega dne ie bil zrak čist 'n krasno vreme. Krasen razgled po bližnji in daljni okolici jim je bil bogato povračilo za prestan trud. V podnožju se je belilo letoviško mestece Paularo, dalje proti severu pa sta jih pozdravljala Mangart in Jalovec. Po približno dveumem počitku in uživanju razgleda so se zopet spustili v dolino in spotoma občudovali zanimivo planinsko floro. Pokrajinski tajnik CISL je poslal vodstvu INPS v Gorici pismo, v odbore, od- j katerem je med drugim rečeoo, da ----------- je v zadnjih letih na tisoče- prošenj prizadetih upokojencev, ki so zaprosili za prevrednotenje svojih pokojnin. Pravtako še niso reval-Virali pokojnine v konvenciji z inozemstvom. In to vkljub temu, da se je v tisku večkrat pisalo o tem in so v zadevi posredovali tudi razni patronati. Zato so na zadnjih zborovanjih prizadetih upokojencev priporočali sindikalnim organizacijam, naj bi posredovale pri INPS, ker so ugotovili, da nekateri upokojenci čakajo celo po dve leti na rešitev svojih prošenj. Pismo se zaključuje z ugotovitvijo, da so take pritožbe povsem upravičene in da se prosilci zelo preizkušajo v njihovi potrpežljivosti. Zato pričakujejo, da bodo pristojni pri INPS končno to razumeli in pospešili reševanje takih prošenj. V zadevi stavkovnega gibanja uslužbencev pri koncesijskih avtobusnih podjetjih so imeli po raznih večjih mestih v državi dne 27. in 28. julija sindikalna zborovanja prizadetih, da bi proučili sedanje stanje in položaj v pogajanjih. Ugotovili so da vodstvo ANAC še vedno zavlačuje s konkretnimi predlogi in predpostavlja, da bd morala vlada predhodno ustreči nekaterim rf\jihovim zahtevam. — ' Dne 28. In 24. julija so nadaljevali s tehničnimi "pogajanji ter dosegli določen napredek kar se Uče periodičnih poviškov, blagajniške doklade, opreme, odpravnine, sindikalnih prispevkov itd. Še vedno pa se morajo pogajati glede počit-1 ki je dobdil samo nic. odpustov, dela ob praznikih, | z njimi sta bdJd sti proti Gorici. Na križišču z Ul. III. armata pa je privozil po tej ulici 23-letni Egisto Morelli iz Ter-nija svoj fiat 500 in' ker ni dal prednosti je trčil V" 'drugo vozilo. Pri tem je bala laže ranjena Fausta Pisani, Id so ji nudili v gorlšiki bolnišnici prvo pomoč s prognozo 4 dni ter njen 19-letni sin Francesco, nekaj odrgnin, v avtu še dve dolžnostih uslužbencev itd. O teh | hčerki Fauste, ki pa sta odnesli zadevah so se razgovarjali pri mi- zdravo kožo. Cestna policija je u-nistrstvu za delo tudi dne 31. julija, potovila nekaj škode na obeh vo-ne da bi dosegli kakšen praktičen I zilih. rezultat. | ____________ Zato je bilo sklenjeno, da bodo začeli v avgustu z novimi stavkami. Potujoče osebje avtobusnih linij v koncesiji bo stavkalo v nedel.io dne 9. avgusta za 24 ur; dne 16. in 17. avgusta 48 ur. Delavci in uradniki pa bodo stavkali 10. avgusta 24 ur in 17. avgusta 24 ur. Ta ukrep so sprejeli sporazumno sindikati CISL. CGIL in UIL. «Miss Juventine» z družicama V Moši pogreb Riharda Podveršiča V ponedeljek popoldne je bil v Moši pogreb komaj 6-letnega Riharda Podveršiča, po starših iz Štever-jana, ki je v noči od sobote na nedeljo podlegel zavratni bolezni v splošoi bolnišnici v Gorici. Njegova smrt, deček je bil na zdravljenju, ker je bolehal na srcu. je presunila vse domačine, znance in prijatelje. Pogreba se je udeležilo mnogo rojakov iz Števerjana, saj sta bila oče Andrej Podver-šič in mati Milka Maraž dolgo let člana prosvetnega društva »Briški grič» in med njimi tudi člani odbora s predsednikom društva na čelu. Tudi domačini iz Moše so počastili malega Richarda in v sprevodu na zadnji poti ga je spremljalo 92 belo oblečenih deklic in dečkov s cvetjem v rokah. Tudi drugi so prinesli mnogo vencev in cvetja, med njimi tudi sorodniki in znanci iz Jugoslavije. Dodamo naj. da se je družina pred 9 leti preselila iz Števerjana v Mošo kjer je oče zaposlen pri nekem gradbenem podjetju. Prosvetno društvo «Briški grič* izreka prizadetim staršem in sestrici Danili iskreno sožalje, ki se mu pridružuje tudi naše uredništvo. Nesreča deklice iz Nove Gorice Včeraj so nudili v trfflšlci bolnišnici prvo pomoč 7-letnd Nedi Kačič iz Nove Gorice, kd Je dobila poškodbe pri trčenju dveh avtov v Ul. Verdi v Tržiču. Zdravniki so ji ugotovili rano nad levim očesom. Okrevala bo v 6 dneh. V Standrežu so z velikjm uspehom zaključili prireditve športnega društva Juvenlina, ki so trajale domala ves teden ter so privabile na igrišče na stotine obiskovalcev vseh starosti. Posebno zanimiva je bila izvolitev »miss minikrila*. ki J6 bila prejšnjo sredo. Ta naslov je osvojila 17-letna študentka Donatella Intermartolo. Največ zani manja pa je zbudila zaključna izvo Vtev «miss Juventine*. ki je bila v ponedeljek zvečer. Predsednik društva Dino Roner, je številnemu občinstvu, predvsem mlajšemu svetu, sporočil, da je tako visok na slov v letu 1970 pripadel Omeli Ga-iotto iz Štandreža. za družici pa sta bili izbrani Darja Zavadlav iz Štandreža ter Maria Comauli iz Gorice. Vsem je predsednik podelil šope rož, lepotici pa še praktično darilo, ki ga je darovalo neko podjetje. (Na sliki od leve proti desni Comauli, Gaiotto in Zavadlav.) Trčenje dveh avtov pri izsiljevanju prednosti Prejšnji dan ob 17.30 sta trčila dva avtomobile na sttkailšču Tržaške utice in ui. ni. armata v Gorici zaradi izsiljevanja prednosti. Pri tem sta bdild lažje poškodovani dve osebi. Ob tisti uri Je 41-letna Fausta Pisana iz Sutere pri Mantovi vozila svoj avto primz 1000 po Tržaški ce- Prispevajte za solo-spomenik v Cerknem ! Pobiranje davkov v Sovodnjah in Šleverjanu V ponedeljek, 10. avgusta bodo na županstvu v Sovodnjah pobirali zapadli obrok davkov in sicer med uradnimi urami od 8. do 12. Naslednji dan, 11. avgusta, pa bodo pobirali davke tudi na županstvu v Števerjanu. Kdor si želi prihraniti pot na davčni urad v Gorici, lahko plača davke ob tej priliki na domačem županstvu. VERDI 17.15—22.00: «La battaglia deU’Oder», A. Kuznetov in L. Ir-sina. Sovjetski film v barvah. CORSO 17.30: «Comne tl dirotto 11 Jet», J. Gleason in E.- Parsona. Angleški barvni film. MODERNISSIMO 17.30: »VendetU per vendetta*, J. Ireland tn L. Nusoiaik. Italijanski film; mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA 17.15—22.00: «L’awentu-riero dd Hong Kongj, C. Gable in S. Hayward. Ameriški kinema-skope. CENTRALE 17.30: «11 re ded bar-barl», J. Chandler in L. Cherina. Ameriški kinemaskope v barvah. Tržič AZZURRO Danes zaprto. EXCELSIOR 17.30: «La squadra deirimpossibile — due volti per morireu, P. Graves in M. Landau. Barvni film. rRINCIPE 18—22: «La legge ded gangsters«, C. Kinsky tn M. Poli. Kinemaskope v barvah. Nova Gorica SOČA «Vidim golo«, ital. barvni film — ob 18.15 in 20.15. SVOBODA »Bratje Karamazovi«, sovjetski barvni film — ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Benjamtn», franc, barvni film — ob 20. uri. PRVACINA »Korakaj, ne dirjaj«, ameriški barvni film — ob 20. tiri RENČE Danes zaprto. SEMPAS Danes zaprto. KANAL Danes zaprto. POTUJOČI KINO — MIREN: »Dvoboj v Teksasu«, ameriški barvni film - ob 20.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes ves dan in po noči dežurna lekarna AL CORSO, Korzo Italija 89 tel. 24-43. V TR2ICU V Tržiču Je danes ves dan tn po-noči dežurna lekarna CENTRALE dr. Fitz & Ennery, Trg republik* št. 26, tel. 72341. 6. avgusta HIROŠIMA PRED 25 LETI, Problem prepovedane vesti še vedno aktualen Opomin več desettisočev mrtvih - Posledice na potomcih - Kaj naj storimo, da bi preprečili jedrsko katastrofo ZA HAKOMTt Pred 25 leti na današnji dan, torej 6. avgusta, so na Hirošimo vrgli prvo atomsko bombo. Ura je bila 8 in 15 minut. Umrlo je 80.000 oseb, po ameriškem uradnem poročilu, po pričevanjih je bilo 100 tisoč mrtvih takoj, v naslednjih dneh pa je število mrtvih liaraslo na 300.000. Šestnajst kvadratnih kilometrov mesta se je spremenilo v puščavo. Tri dni kasneje, 9. avgusta 1945, je druga atomska bomba padla na Nagasaki in nadmilijonsko mesto je bilo v trenutku porušeno. Bomba je eksplodirala ob 11. uri in 2 minuti 150 metrov nad mestno četrtjo Matyusama. Umrlo je 30.000 oseb, 100.000 pa jih je bilo hudo ranjenih. Prva atomska bomba je vsebovala moč nad 20.000 ton TNT in je imela 2000-krat več uničevalne moči kot največja bomba do tistega trenutka, britanska t-Grand Slam», ki je tehtala 10 ton. Za Nagasaki vemo iz knjige japonskega prof. P. Nagaia »Zvonovi iz Nagasakija*, da je nenadoma nastal ogromen zračni vrtinec, ki je vse rušil pod seboj in nato se je temperatura zvišala na 9000 stopinj Celzija. Preteklo je torej petindvajset let od eksplozije «in vivo* prve atomske bombe ter 25 let in 21 dni od prve eksperimentalne eksplozije, do katere je prišlo v Novi Mehiki v kraju Alamogordo. Pripravila jo je skupina tehnikov in znanstvenikov, ki so bili večinoma Evropejci, pod vodstvom Roberta Oppenheimerja. Ob 5,30 so 16. julija razstrelili prvo poskusno atomsko bcmbo. Nobelov nagrajenec za fiziko Raymond Aron je objavil podatke o uničevalni moči atomske bombe. Primerjal je atomsko bombo nad Hirošimo in 1667 ton navadnih bomb, ki so jih odvrgli na Tokio. Za Hirošimo je gostota prebivalstva na kvadratni kilometer 14.000 oseb, za Tokio 50.000. Atomska bomba je ubila od 70 do 80 tisoč oseb, kar pomeni 5800 smrtnih primerov na vsaikem kvadratnem kilometru, bombe nad Tokiom pa so povzročile 83.600 mrtvih, kar pomeni 2000 mrtvih na kvadratni kilometer. Od tedaj so se eksplozije atomskih bomb nadaljevale. leta 1949 je eksplodirala prva sovjetska a-tomska bomba. Leta 1952 so ZDA izstrelile nad Tihim oceanom bombo, ki je bila 25(1 kr at močnejša kot tista nad Hirošimo. Otok Euge-lab je tedaj popolnoma izginil., i Sledila je eksplozija iz leta 1954 •— spet ZDA. V letih, ki so sledila, so dobili svojo atomsko bombo še Britanci, Francozi in Kitajci. Preživeli iz Hirošime in Nagasakija so zboleli za mnogimi posledicami atomske bombe, od opeklin do žarčenja. Vse je povzročalo postopno mučno propadanje organizma in počasno umiranje. Primerom bolnikov iz teh dveh japonskih mest so zdravniki natančno sledili in ugotovili, da se je že do leta 1954 zelo povečal odstotek oseb, ki so zbolele za levkemijo, za razliko od tistih ljudi, ki niso bili izpostavljeni atomskemu žarče-nju. Zaradi tega žarčenja se namreč zelo zmanjša število krvnih telesc in ploščic v telesu, kar pa je še slabše, zelo se zmanjša tudi število celic kostnega mozga, ki proizvaja kirvna telesca. Večja količina radioaktivnega žarčenja v vsakem primeru povzroča propadanje živega sitaničja. Značilno za te žarke je dvojno delovanje. Neposredno poškodovanje osebka in vpliv na njegove gene, raznašalce dednih lastnosti, ki se spremenijo in prenašajo posledice radioaktivnega žarčenja tudi na potomce. Najbolj škodljivo je žarče-nje, ki zajema vse telo; večkrat povzroča tako žarčenje smrt. Čeprav morejo ostale celice ponovno ozdraveti, če dobijo žarčenje v presledkih, je za hrotnozome, nosilce dednih lastnosti, ki sestavljajo gene, drugače. Ti si ne opomorejo, že če jih le enkrat zadene žarčenje. Radioaktivno žarčenje je sestavljeno iz treh vrst žarkov. Alfa, beta in gama. Najnevarnejši so gama žarki, ki prodrejo najgloblje v staničje. Med spremembe, ki lahko prizadenejo potomce, prištevamo pritdikavstvo, hemofilijo in nekatere vrste blaznosti. Po približnih podatkih naj bi se, če bi se spreminjanje genov dvakrat povečalo zaradi dvojne doze radioaktivnosti, ki je prisotna v naravi. pritlikavstvo povečalo v dobi ene generacije za 80 odst,, hemofilija za 90 odst. v dobi šestih generacij, za blaznost pa bi bil ta odstotek 1 za vsako generacijo in bi mogel celo narasti na 2. Za vsemi temi posledicami so trpeli preživeli iz Hirošime in Nagasakija, pa tudi njihovi potomci še trpijo. Prav tako ni bilo življenje lahko za Clauda Eatherlyja, pilota, ki je sodeloval pri akciji nad Hirošimo. Od leta 1945 so strokovnjaki raziskovali ruševine in preživele iz Hirošime, pozabili pa so proučevati sami sebe. Pred nedavnim so na neki milanski univerzi poizkusili test na študentih psihologije. Ti so morali na ukaz profesorja obračati ročico, ki je v presledkih oddajala preizkusnemu o-sebku električne tresljaje. Tresljaji so se postopoma višali in dospeli celo do meie, ko je pisalo, da so tresljaji za človeka nevarni. Študentje so bili prepričani, da je to test za bolnika, čigar reakcije naj bi opazovali. V resnici je bil to test zanje same. Toka namreč ni bilo, poskusni osebek, pa je bil igralec, ki je bolečine simuliral. Test je pokazal, da se je le 15 odstotkov študentov uprlo poskusu in ni hotelo nadaljevati, češ da si ne more prevzeti odgovornosti. 0-stali so mislili, da je pač za poskus, če bi se kaj zgodilo, tudi če bi osebek umrl, odgovoren profesor, ki jih vodi, oziroma zavod, ki je pokrovitelj poskusa. Odvrnili so torej odgovornost od sebe in nadaljevali poskus. Ponovili so na tak način misli nacistov, ki so na raznih procesih po vojni dejali, da sami niso krivi za zločine, ker so pač izpolnjevali ukaze «od zgoraj*. • Claude Eatherly je izpolnil ukaz, ' za katerega sploh ni vedel, oziroma si ni postavil problema, kakšne posledice bo imel. Pomagal je sprožiti atomsko bombo. To se mu je maščevalo. Dneve in dneve po sprožitvi atomske bombe nad Hirošimo ni spregovoril besede z nikomer. Nato je poskusil emigracijo. Ni pomagalo. Vrnil se je domov .« skušal pozabiti. Nato se je poročil. Ponoči so ga mučile bojazni in prikazni. Začenjal je pošiljati v Hirošimo denar in pisma, v katerih se je enkrat obtoževal, drugič opravičeval za storjeno. Leta 1950 si je poskusil vzeti življenje. Začel je vzbujati pozornost javnosti za svoj primer, tako da je, kot «hirošim-ski junak* začenjal izvajati prestopke; tatvine, rope, spet ppskus samomora in končal je v klinikah za blazne. Sedaj je na prostosti. Dosegel pa je tudi osebno svobodo. V svetu, ki nas vedno bolj sili, da omejimo svojo odgovornost le na svoje osebne zadeve, je sprejel odločitev, da sprejme nase odgovornost za najmanjše dejanje, pri katerem je sam sodeloval. Dobili smo odgovor na vprašanje, s čim naj preprečimo jedrsko katastrofo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii m im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniaa(aiiiiiiiliiiiliiii im iiiihiiiiiiiiiiiiiii m m NEKAJ PRIMERJALNIH PODATKOV IZ ZADNJIH LET Največji turizem v Evropi bo še dolgo imela Italija Dohodki od turizma nanesejo tudi težke milijarde dolarjev Jugoslavija se je šele začela razvijati kot turistična dežela Smo na višku letošnje turistične sezone. Vse glavne prometne žile so polne domačih in tujih vozil, po mestih in letoviških krajih pa kar mrgoli domačih in tujih turistov, skratka turizem je v fr spredju vsega zanimanja, posebno ker se je v zadnjih časih uvedla nič kaj posrečena praksa, da veliko podjetij začasno ustavi oh ratovanje v tem mesecu in tako rekoč prisili nameščence in delavce, da gredo prav sedaj na po čitnice, pa čeprav bi kdo šel rad prej ali pozneje, ko je vreme primernejše in ko so tudi gostinske cene zmernejše. Toda ta razmišljanja nas ne bodo privedla nikamor in se raje ustavimo pri nekaterih podatkih, ki nam bodo pokazali, kaj turizem pomeni v gospodarstvu, še posebej v ekonomiji posameznih držav. Po podatkih Odbora za turizem, ki deluje v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je 17 evropskih držav, ki so članice te mednarodne organizacije, imelo leta 1968 za 8 milijard 145 milijonov dolarjev dohodkov od turizma, lansko leto pa je tem državam turizem prinesel 9 milijard 110 milijonov dolarjev, kar je za 12 odst. več kot leto prej. Ne smemo pa misliti, da so vsa ta ogromna sredstva ostala doma, kajti tudi ljudje iz teh držav odhajajo na počitnice iz svoje domovine in tako so državljani OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne po-sgajte s svojimi nasveti v poslo-uije nekega prijatelja. V odnosu j drage osebe bodite bolj predrli. BIK (od 21.4. do 20.5.) Dobro pre-ičunajte tveganja, ki bi jih od vas ihtevali za neki podvig. Zadošče-ie za vse, ki ljubijo študij. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ogi-ajte se pretiranemu razvedrilu in iresar ne jemljite na lahko. Z ljub-eno osebo se boste lotili načrtov. RAK (od 22.6. do 22.7.) Dosegli iste uspeh, ki bo utrdil neko so-eflovanje. S svojim optimizmom iste vplivali na okolico. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nastopile odo manjše težave v uresničeva-ju vašega programa. Objokovali oste zaupanje, ki ste ga gojili do eke osebe. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z na-Eunčno izdelanim programom boste uspešno izpolnili neko nalogo. Vaši nasveti bodo cenjeni. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Bodite pazljivi, da ne zabredete v hevšečno zadevščino. Nekoliko nervozni boste. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Jutro je najbolj primemo za neki obisk. Bodite velikodušni do osebe, ki jo ljubite. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne ogrožajte svojega dela z neprevidnostjo. Prijetno srečanje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Počakajte nekoliko, preden začnete uveljaviti svoje pobude. Ravnovesje v družinskih odnosih. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zelo ugodne poslovne priložnosti, posebno v teku jutra. Ne podcenjujte občutljivosti izvoljenke. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Morebiti boste prejeli neko ponudbo za sodelovanje. V družbi prijateljev se bo ste pomirili. Kakor smo pred nedavnim poročali, je bil letošnji jubilejni folklorni festival v Zagrebu izredno in nadvse dobro pripravljen. Udeležilo se ga je okoli šestdeset domačih in tujih ansamblov s skupno 2000 plesalci in plesalkami, ki so teden dni večer za večerom nastopali m raznih odrih, ki so jih v ta namen postavili v številnih krajih predvsem starega mesta Zagreba, to se pravi v tistem delu hrvaške prestolnice, ki že samo po sebi služi kot kulisa. Na sliki vidimo skupino plesalk in plesalcev iz bližnjih Šestin. Ta mednarodna folklorna prireditev je privabila zelo veliko občinstva, računajo, da si je plese ogledalo najmanj 100 tisoč ljudi. istih držav potrošili kot turisti v inozemstvu leta 1968 kar 6 milijard 84 milijonov dolarjev, lani pa le 15 milijonov manj kot 7 milijard dolarjev. To se pravi, da so državljani teh držav kot turisti v tujini porabili leta 1969 za 15 odst. več kot leto prej. Če k evropskim članicam Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj dodamo še izven-evropske članice in sicer Japonsko, Kanado in ZDA, bomo videli, da je turizem leta j 96.. vsem tem državam prinesel skupno 10 milijard 954 milijonov dolarjev, lani pa 12 milijard 318 milijonov dolarjev. Državljani teh držav pa so kot turisti porabili v tujini predlanskim 10 milijard 209 milijonov, lani pa 11 milijard 805 milijonov dolarjev. Jugoslavija ni članica te mednarodne organizacije, zato njene številke niso vštete. Navajamo jih torej posebej. Jugoslavija postaja turistična dežela le v zadnjih časih in tako je leta 1968 dobila od turizma 187 milijonov dolarjev, lani pa za 29 odst. več, to se pravi 242 milijonov. Seveda gredo tudi Jugoslovani v tujino in so leta 1968 potrošili kot turisti v tujini 51 milijonov lani pa 75 milijonov dolarjev. Velikokrat smo že poudarili, kolikšne važnosti je turizem za italijansko ekonomijo. To nam bodo povedali konkretni podatki za leta, ki smo jih pravkar nuveuii za Jugoslavijo. Leta 1968 je Italija doniia od tujega turizma 1 milijardo 476 milijonov, lani pa 1 milijardo 632 rmlijonov dolarjev. To so velike številke, vendar gredo tudi Italijani v tujino in so kot turisti leta 1968 potrošili v inozemstvu 363 milijonov dolarjev, la ni pa 493 milijonov dolarjev. Seveda je to sorazmerno malo v primerjavi z dohodki od turizma, kar pride še posebno do izraza, če italijanske številke primerjamo z zahodnonemškimi številkami. Tistim, ki se včasih čudijo, od kod in kako na cestah toliko avtomobilov z nemško registracijo, bomo navedli v pojasnilo naslednje podatke; lani je šlo v tujino na letni oddih kar li milijonov državljanov Zahodne Nemčije. In še bolj otipljivi podatki: leta 1968 so tuji turisti potrošili v Zahodni Nemčiji 906 milijonov do larjev, lani pa 1 milijardo 26 milijonov, leta 1968 pa so Nemci kot turisti v tujini potrošili 1 milijardo 580 milijonov dolarjev, lani pa že malo manj kot dve milijardi in sicer 1 milijardo 962 milijonov dolarjev. Čeprav je Francija ena tipičnih turističnih držav, je tudi Francija glede tega v deficitu, ker potrošijo francoski državljani v tujini več kot potrošijo tuji turisti v Franciji. Veliko bolj izrazito je to v ZDA, kjer so tuji turisti lani pustili 2 milijardi 58 milijonov dolarjev, državljani ZDA pa so potrošili v tujini kar 3 milijarde 390 milijonov dolarjev. V veliko manjšem obsegu velja to za Kanado, Švedsko, Dansko in Belgijo. Nemogoče bi bilo, navesti vse zmogljivosti tipično turističnih držav, zato se bomo ustavili le pri najbolj značilnih državah: za Jugoslavijo smo že rekli, da postaja turistična dežela le v zadnjem času. V gostinskih obratih, hotelih in motelih, je lani imela Jugoslavija 153 tisoč ležišč, kar je za 15 odst. več kot leto prej, toda v primerjavi z letom 1966 je to bilo že skoraj za 53 odst. več, kar pomeni, da se receptivnost jugoslovanskih gostinskih obratov zelo naglo veča, saj se je v samih treh letih povečala za več kot 50 odst. Tipična in v Evropi po receptiv-nosti najmočnejša turistična dr žava je Italija. Ob koncu lanskega leta je znašala receptivnost vseh italijanskih hotelov že 1 mi lijon 286.000 postelj, kar je bilo za 5 odst. več kot leto prej, ozi-rima 15 odst. več kot tri leta prej. Najmogočnejše gostinstvo pa imajo vendarle Američani, saj imajo v hotelih in motelih skoraj za 2 milijona in pol postelj oziroma ležišč. Tipična turistična država je Avstrija. Čeprav je Avstrija sorazmerno majhna država in brez morja, ima v hotelih, motelih in gostiščih kar 473.000 postelj oziroma ležišč. Sicer je res, da se njena receptivnost ne veča naglo, se vendarle veča in tudi posodablja. Španija, ki začenja konkurirati Franciji, Italiji in drugim tipičnim turističnim državam, je lani prišla že do lepe zmogljivosti: 465.000 postelj, kar je skoraj za eno tretjino več kot pred tremi leti, kot ob koncu leta 1966. Če smo prej ugotovili izredno naglo večanje zmogljivosti jugoslovanskih gostinskih in turističnih objektov, moramo dodati, da se tudi sosedna Grčija trudi, da bi od turizma imela kaj več. Po podatkih za lansko leto so grške gostinske zmogljivosti znašale 108 tisoč postelj, kar je za 27 odst. več kot pred tremi leti. Še bi lahko navajali izrazitejše IVO JUVANČIČ: Primorski Narodni svet Goriška sredina in OF-NOB (Nadaljevanje na 6. strani) Narodni svet, ustanovljen 1938 je bil strogo kans-piiratiiven organ in je imel enako število zastopnikov obeh smeri. Z goriško katoliško skupino je šla tudi skupina katoliških Istraoov-Hrvatov. Vseh članov sveta je bilo osem; meščani Trsta so imeli predsednika. Goriški katoliški so imeli diva za Gorico, enega v Trstu, eden je zastopal Istrane. Tonca Vuk (tast Besednjaka) je bil podpredsednik NS. Nailoga sveto je bila koordinacija de.a, preprečevanje sporov, saj_ je šlo za obstanek ljudstva ob Soči in Jadranu. Ne katoliški, ne meščanski niso imeli_ nikake prave organizacije na podeželju. «Organizacije», na tem je poudarek, niti »ilegalne* ne v pravem pomenu besede. Imeli so svoje somišljenike, pristaše, imeli svoje zaupnike po trgih in vaseh, ali... O strankah ni moč več govoriti, gre le za »smeri*, za »tokove*, za »gibanja*, ki veže z danimi direktivami od časa do časa bivše bolj agilne pristaše strank, ki so v Wiilfanu, Besednjaku še videli svoja izvoljena predstavnika rimskega parlamente. To pa ni bila edina povezava. Druga je tekla skozi vrste mladine. Vodili so jo bivši člani mladinskih društev. Na Tržaškem je bila meščanska »Zveza mladinskih društev*, ki je imela pristaše tudi na Goriškem. Center goriških katolikov, »Prosvetna ayeza» (vodil jo je predvsem lipe Troelj z listom «Naš čolnič* se je še ilegalno gibala tja do 1932, ko je bil Trčelj konfiniran. Omeniti je treba cerkvene zbore, kjer so marsikje peli meščansko usmerjeni, da ne prezrem slučajev, (prof. Komel v Gorici ni bil edini), da je pevovod-ja-organist sam bil iz vrst meščanskih krogov CerKvend pevski zbori so za božič 1936 prejeli hud udarec. V Pod-gori pri Gorici so fašisti zastrupili Lojzeta Bratuža, med znanci je bil vedno «žiži», dali so mu piti ne ricinus, pač pa olje iz avtomobilskega motorja. Po šestih tednih (16. februarja 1937) se je končal njegov boj s smrtjo. Že tedaj mrtvi, nadškof Sedej ga je bil imenoval za nekakega nadzornika, bolje pomočnika vseh pevskih zborov Goriške. Kaj bi zakrivali, bila je tudi žižijeva zasluga, če so goriški cerkveni zibori ilegalno prepevali slovenske in slovanske ljudske im umetne pesmi. Poleti so dostikrat prihajali na Vi-šarje in po cerkvenih obredih je za vdšarsfcirh gričem pozno v noč donela pesem, naša, ruska, češka. Naj omenim le dva, ki zaslužita vso -pozornost: zbor Mosta na* Soči pod vodstvom Zdravka Muniha; in onega iz Ledin, tako malega kraja nad Idrijo, ali kaj vsega ni znal (Nekaj o zgodovini 1940-1943) ČETRTEK, 6. AVGUSTA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Antonini: 0-troške sanje in njih pomen; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Boschetti; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simf. glasba; 19.00 Poje M. Ranieri; 19.10 Godoli: Življenje na drugih svetovih; 19.25 Izbrali smo; 20.00 Šport; 20.30 F. Bordon: Upor s filtrom (radijska drama); 22.00 Beethovnove skladbe. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15,30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Plošče; 10.05 Juke box; 10.30 Plošče za poletje; 11.00 Popevke; 11.30 Pesem sledi pesmi; 11.45 Glasba in popevka; 12.00, 12.45 in 16.30 Glasba po željah; 14.30 Ansambli lahke glasbe; 15.00 Pesmi; 15.15 Uspeli motivi; 16.00 Prenos RL; 17.05 Turistične beležke; 17.30 Od popevke do popevke; 18.10 Pevec dneva; 18.30 Znane popevke; 19.30 Plošče; 20.00 Orkester Legrand; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Plošče za poletje- 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Program z Gigliolo Cinquetta; 16.00 Beethovnova klavirska glasba; 16.30 Poletni program za mladino; 18.15 Nove pesmi; 19.05 Koncert; 20.20 Operne skladbe; 21.00 Lahka glas-ba^; 22.00 Schubertov Kvintet, opus II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Sopranistka Floriana Cavalli: 9.00 Plošča za poletje; 9.35 Orke ster; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.00 Poljudna enciklopedija; 15.40 Orke stri lahke glasbe; 16.0„ in 16.35 Pesmi z neapeljskega festivala; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 S čolnom na počitnicah; 20.10 Glasbena prireditev; 21.12 Plošče res ne glasbe; 21.21 Skladbe za klarinet; 22.10 Folklorna glasba; 22.43 Fantastični Berlioz. III. PROGRAM »0.10 Koncert za začetek; 11.45 Klavirske skladbe; 12.20 Flavtist Gazzellorai; 14.00 Tenorista F Marconi in C. Bergonzi; 14.30 Pio šče resne glasbe; 15.15 Smetana dve polki; 15.30 Sopranistka Ni coletta Parmi; 16.10 Sodobna ital glasba; 15.10 Schubert im Schu mann; 18.15 Lahka glasba; 19.15 Vsakoveoerni koncert; 19.55 Mo zartova opera «11 ratto dal serra glio*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.40 Glasba in podoba; 9.20 Bachova sonata štev. 3; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.10 Na sporedu je Por-pora; 12.00 Glasba izven progra ma; 12.20 Mozartove skladbe; 12.30 Portret avtorja: Lutoslavski, 13.15 ScaHattijev oratorij; 15.30 Lahka glasba. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15 00, 16.00, 18.00,20.30 Poročila; 8.45 Informativna odda ja; 9.10 Glasbena matineja; 10/05 Počitniško popotovanje od strani Jo strani; 10.25 Pihalni orkester, 10.45 Filmske melodije; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Krešimir Bara-novič: Kitajska pripovedka; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Lahka glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 «Peserr. iz mladih grl*; 15.25 Orkester jugozahodnega nemškega radia; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Sodobni slovenski skladatelji; 17.00 Vsak dan za vas; 18.10 Operni koncert; 19 15 «Rad imam glasbo*; 20.15 Ansambel Tatoos; 21.00 Četrtkov večer domačih pes mi in napevov; 22.00 Večer s slovenskim dramatikom; 22.40 Glas beni nokturno; 23.15 Sodobna švi carska glasba; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz; 00.40 Plesni zvoki. ITAL. TELEVIZIJA 15.00 kolesarske dirke v Angliji; 18.15 Spored za najmlajše; 19.15 Na odprtem morju; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 G. Vallon: «Ljubavni zločin*; 22.15 Fantastična zgodba Don Kihata. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Nova enciklopedija morja; 22.05 Srečanje s Peppinom di Capri. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23.35 Poročila; 19.15 Obzornik; 19.30 Glasbeni Ciciban: Rojstni dan tete Eve; 19.45 Risanka; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Ohrid — I. del reportaže; 20.45 Cikcak; 21.35 Poglejte! — zabav-no-glasbena oddaja; 22.15 Reportaža s filmskega festivala v Pulju; 22.45 Mannix — film. župnik Ivan Žagar vliti v čiste glasove svojih pevcev in pevk. Od naše »Od Urala do Triglava*... mimo češke «Kje domou moi» do ruskih žalostnih balad o »dvanajstih razbojnikih*, «Večemi zvon*... Verske organizacije: zadosti je, če imenujemo narod, heroja J. Pre-mrla-Vojka, ki je rastel celo v Marijini družbi, župnika Ivana Kovača (1940 je bil obsojen na več let kon-fmacije, ker je v pridigi žigosal nemško barbarstvo). Pri katoliški skupini Goriške je «Kmečko-de-lavska zveza* agilnega dr. Joža Bitežnika životarila vse do njegovega odhoda v emigracijo (obenem z Besednjakom 1930); obiskoval je zaupnike, jih zbiral zlasti v zimskih mesecih ob kmečkih pečeh. Šlo je še za edino ilegalno organizacijo prvi «TIGR», za oživljeni drugi «TlGR». Za Štempiharje Trste, Krasa. Za študente, dijake obeh smeri.Fašistioni vedno hujši pritisk je povzročil, da so strankarske diference stopile v ozadie. Po letu 1934 je prišlo celo do zbližanjia s komunisti. Pinko Tomažič je le uspel, da je med mladimi prišlo do neke »ljudske fronte*. Med mlado generacijo so se povsod pojavljale radikalnejše smeri, saj je že «TIGR» zrastel iz nekega odpora do «sitarih* meščanskih 1976—27. Med katoliškimi na Goriškem pa je prišlo do pravega razcepa v starejšem vodstvu. Izvršil ga je dr. Janko Kralj, ki je postal po Besednjakovi emigraciji glavni predstavnik katoliških na terenu, medtem ko bi naj Besednjak z Wilfanom zastopal manjšino v emigraciji. Ni da bi prezrli, da ob pomanjkanju vsake organizacije, če ni rednih sestankov, diskusij, vskla-jevanj raznih pogledov, izdelave akcijskega programa, pridejo do velikega, prevelikega poudarka in celo do prevlade posamezne osebnosti. Idejna zrelost in usmerjenost, inteligenca m temperament, ambicija po uveljavitvi, izredno velika zlasti pri političnih osebnostih, vse to je še vedno pozitivno, če gre za č,oveka, ki pozna tudi svoje meje, išče posvet s sodelavcem, prizna sodelavca, sočloveka. Če tega ni, imamo opravka z avtoritativnimi ljudmi, ki se radi sklicujejo na načela, na direktive, dostikrat zelo, zelo abstraktnega značaja. Če pa nastopi še izključujoča ambicija: jaz ali on, potem je pač tu boj osebnosti v vso škodo gibanj. Vse emigracije, o tem je zanimiva zgodovina italijanske iredente, ki je od vseh začetkov poznala boj med mazzimijevci-republi-kanci na eni in monarhisti na drugi, pozna tudi boj osebnosti, zlasti med onimi, ki so v emigraciji, z onimi s terena, če dodamo še konspiracijo, ki v našem primeru ni zapustila poročil, pa pridemo do zaključka, da si je težko ustvariti objektivno sliko, sodibo. Vse sloni na sodibi še živih posameznikov... Ni moc sprejeti o Janku Kralju sodbe R. Klinca (3), preveč je samo zvenečin samostalnikov, lepih pridevnikov kar hag,ografske-ga slovarja. Sam svoj po temperamentu je de.al v ozkem krogu, avtoritativen, sklicujoč se na katolištvo, kadar je šlo tudi za golo utemeljitev položaja, ki nima z načeli nika-kega opravka, tak se je prikazal piscu teh vrst v onih kritičnih letih po 1934. Smatral se je za pristaša krščansko-socialistič-ne linije, simpatizerja mladinskih gibanj (v Ljubljani »križarjev* — ljudi okrog meje »Križ na gori*). Poudarjal prijate.jstvo celo E. Kocbeka, ki je izšel iz tega gibanja izdajal nato »Dejanje* (6). — Meščanski nasprotniki so v njem videli tipičnega »katoliškega* če že ne »klerikalca*, medtem ko ste oba državna poslanca Besednjak in Šček, pri vseh kritičnih pripombah, le uživala spoštovanje tudi strankarskih nasprotnikov Naspcotstvo proti njima s strani Kraljeve skupine se .je začelo prvenstveno ne s kritiko njune politične linije, ne z vidika narodnih, ne katoliških načel. Proti »osamljenemu* ščeku župniku v Avberju in_ »oddaljenemu* Besednjaku so začele krožiti žaljive pripombe na račun strogo osebnega zadržanja in življenja. Podpisani sem jih dojemal iz ust študentov im srednješolcev, kar1 pomeni, da so jih zelo pridno sejali. Napetost Kralj-Besednjak se je zaostrila in dosegla viži kmalu po 1934, ko je bil konfiniran Anton Rutar podravnaitelj in profesor go-riškega bogoslovja. Še živi osemdesetletnik (r. 1886), mož tihega dola, prakse in ne teorije, ki se je. kot njegov prijatelj Joža Abram-Trentar, pustil voditi od «zdrave pameti*, ki jo je za časa inforrn-biiroja poznal celo veliki dialektik Boris Kidrič in priporočal svojim sodelavcem (7). Rutar, ki je že od blizu doživel razcep med «starimd» im »mladimi* prav pred svetovno vojno (dir. A. Brecelj proti dr. A. Gregorčiču) (8) je poznal življenje, imel svoje življenjsko izkustvo, diasi ni stal v prvih vrstah politike, saj se je vedno ubadal z gospodarskimi vprašanji. S Ton-com Vukom je bil pri katoliški «Zadružni zvezi*, pri «Katoliški tiskarni* in knjigarni itd. Tudi v času, ko so prišle vse te organizacije in podjetja zaradi navala fašizma v razsulo ali v kirzo je bil eden glavnih odgovornih mož, reševal je, kar se je dalo rešiti. Ob njegovi konfinaciji si je njegove odgovornosti prilastil Kralj in ob Rutarjevi vrnitvi iz konfi-nadje so nastale odkrito težave še med njima, ko je Rotarjeva odsotnost sama povzročila nepopravljivo škodn Dober gospodar čuva svojo aktivo, na tem načelu je prav Tone Rutar vedno gtedil in miril spore med tekmeci. Pri- jatelj Tomce Vuka in svaka njafca je prav tako cenil Kralja vedel, da je treba ohraniti »h njega inteligente, bili so tako te ki, za skupno dobro našega stva. Dodajam, da Rutar ni tej, ni strankarski, za kar priča te R. Klinec (3). Užival je celo P, jateljstivo liberalca, ali rojaka Gabrščka. Pisec teh vrstic mora reči.JJ je zanj bilo odločilno pismo Ate ma (hranim le svoj odgovor J" ki mu je šele razkrilo polož® goriški vodilni skupini. Sam te do tedaj stal izven, dasi seri vedno tesno povezan z RutarF saj sva oba delala pri vzgoji- te je nesebično molčal, dokler f!a š. sem začel spraševati... Ob tete jevi komfiinaciji je K-raij navte nase prenekatere duhovne, k1 prej prišli do Rutarja, navezal f ke z bogoslovjem, bolje z “te slavci, pomnožil stike s štiM0! Zgibal se je tudi temiperafte, Virgilij šček, »odžagani* S®**,. Avberju, ki je Kralju nadel slov »žagar* (ob neki prilik* ^ je za god poslal pravo žagi®®'* ■ začel bolj agilno delati z srednješolci, študenti in bog^r * zlasti s Krasa. Med študefflte bil zelo agilen, mladostno **.* ni, inteligentni Stanko Vuk. S sem ime: tudi jaz številne Fte prihajal je k meni, obdelovala ^ vse od literature do politi"®*, verske-cerkvene zadeve. M|® no zanesen, ni bal zaletav, «antilkraljevski», znal je ktete pogledati tudi na svaka njaka, s katerim se je ilegalk1 [j stajal na ukijanski planini (Hjte. mu je Berto preveč «svetov»Jv Nič čudnega, 2 Wilfanom sta » la v stiku s svetom nacio*1^ manjšin vse Evrope. Wilfan kot Besednjak, obe rj slanca, ste bila »svetovlja*18*^ tem ponvnu, <$a ste izredno > nost glede narodnih manjšin rj, gala v Kongrese evropskih nosti. Bila sta emigranta, .* ostala ste italijanska drža™ji im bivala na Dunaju, doklej vzpon nacizma onemogočil i Kongresov, se nato umakn|‘ajj Beograd, ko je bila usoda a,vSof} ske republike zapečatenj * ^ grad, ne v Ljubljano, ker s dela, da se le od tu lahko napravi za usodo zamejcev. ^ . Stiki z Ljubljano, z banovikL zlasti za Besednjaka bili o Imel je zveze s krščanskimi listi (Gosarjem, Terseglavom!;, se z uradno politiko katolitejj preveč strinjal. Zame je bil ^ sten dokaz za to, da se f a sedinjak, (čeprav je v Zbtei neimenovan zaradi fašistov’ leži Bohinjskega tedna zbral vse levo usmerjene ne iz mladih vrst, ki se z kj katoliško politiko, s katoliško jo niso strinjali (20). Težko, zamotano je vpri kako sta oba meščanska P°. , Primorske gledala na «zuito™jj litiko* »stare Jugoslavije* eri Ciano-Stojadinovič*. pač biti rea.ista, sprejeti P*" kakršen je bil, saj sta bila/ zastopnika primorskih mešk* strank v Beogradu. Pišeffl ^ pregledu izjav, člankov 'itn* rfa izšli v glasilu Kongresov ofl (J sti (Nation und Staat) >n. L I gi.h- slovenskih revijah. Gl®^? sedinjaka lahko dodam, da letu 1938 imel priliko brati L njegovih pisem - poročil, ki t pisal goriški skupini. Žal^l izgubljena, kakor je izgubljat sednjakov osebni arhiv: tejj. Tone Rutar mi je zaupal. ' $ bil shran en v Zagrebu in jj: Paveličeve NDH ga je o zažgal, ker je bil nevaren te govo osebo. Dobro se pa spominjam .Li nega vtisa Besedn jakovih nih poročil, ki sem jih Pjvjl bila so kritična teko do kot da Ljubljane. Zlasti (to je Stojadinovič) mi je ,?L * spominu kot sila nesimpa**01 gum. ^ Ni moč iti mimo sporni*101^ |i granta R. Jurčeca (9), ld y-se zdi, alergičen na vse, I imenuje «primorsko», tako »primorskega* Besednjaka, fi slavlja pa čez vse mere tona Korošca «politika». jji* mata*, enega kot drugeg8^ konkretnih podatkov, ki b* diini dokazi. t No, zvenelo bo malo čud*1^' 1 da javnosti le izdam, da Korošec 1937 skušal Besednjaka, da bi sprejel nasledstvo v Sloveniji -7 : viji. Besednjak je odbil. hotel ostati vezan na Gorišk0' rf politika ljubljanskih katoli*™^ t gov mu je bila tuja. To sednjak zaupal vpričo dr- *jir ka v Mariboru; 4. in 5. 9 f 1937 sem bil tam. Sledila še osebna intervencija dr-. -^1: rošca, ko sem bil nato ni ? prošnto, da bi gorlskjLjif stavnike pregovoril, da ,vyfi na Besednjaka. — Nič kaj 5*' se ni zgodilo, Besednjak “ bodno odločal. ,J) (Nadaljevanje s PRKJKI.I GIORNALE DELLA f-10*« < Giugno 1970. Organo utftojf ri, 1'Associazione italiana e° DOLCI E GELATI AL BB.A^1 quaderni del brandy ital*a tlJt Istituto nazionale per 'a del brandy italiano, Rorl1i' j Mario Pedini: PROBLEMI ^ LITICA ESTERA rTgUf TACCUINO Dl UNA Č (Biafra — primavera ROPA: UTOPIA O RKAL* PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 6. avgusta 1970 NA PADRIČAH OB 21 URI V OKVIRU <2 ŠPORTNEGA TEDNA GAJE* Drevi Bor proti Jugoslaviji s šestimi svetovnimi prvaki Člana ljubljanske Olimpije Žorga in Marter bosta ojačila Borovo ekipo - Mrzlično pričakovanje v vasi in okolici - Kratka otvoritvena svečanost pred tekmo - Bo nastopil tudi Kapičič? Drevi, ob 21. uri, bo na Padri-88 edinstven dogodek za naš za-eJski šport, šest svetovnih prva-ki so na zadnjem svetovnem *"'Venstvii v Ljubljani osvojili zla- * *Mčje, bodo z univerzitetno jugoslovansko reprezentanco igrali Pfoti ojačeni ekipi Bora. »vetovni prvaki • Dragutin Čermak, kapetan dre lJ®nje reprezentance. Star je 25 jp visok 1,90, branilec, član Par- Beograd. Čermak je gotovo ^W>lj donosen igralec sedanje re-l^entance, saj sodi s svojo izku-r?°.stio in preudarnostjo med naj-*Jse jugoslovanske košarkarje je Žeravica sodi med najbol.j-namsvot°vnc trenerje. Zanj se je 6oa re®. Potegovalo tudi neko sever-lt*eriško profesionalno društvo časov. Njegova igra je eno-% i ,a> moška, učinkovita. K, 'ivbodrag Simonovič, 20 let 1,95 8r'a m *• | ' 1 M In f' I' | .12 Žrtve uragana «Celia» CORPUS CHRIST1, 5. - Končno število žrtev, ki jih je povzročil uragan »Celia*, je 31: 5 v Kubi, H v Floridi in 12 v Teksasu. Požar v Minneapolisu: 11 mrtvih, 4 ranjeni MINNEAPOLIS (Minnesota), 5.— Zaradi požara, ki je izbruhnil v neki stavbi v centru mesta je danes izgubilo življenje 11 oseb. Sedem trupel so gasilci prepozno rešili iz plamenov, ostale štiri osebe pa so izdihnile med prevozom v bolnišnico. Od stanovalcev poslopja se je rešila samo ena oseba, ki je splezala skozi okno. Za sedem oseb do sedaj še ne vedo, če jim je uspelo, da so se rešile. Oblasti preiskujejo NEVIHTA VZDOLŽ FRANCOSKE BASKOVSKE POKRAJINI Devet mrtvih in več kot petdeset ranjenih Pogrešajo tudi 11 turistov Priljubljeni popevkar Serglo drigo na svoji .jahti PARIZ, 5. — Hilda nevihta Je prizadela jugozahodne kraje Francije od španske meje do Bordeauxa in potem še naprej proti vzhodu v dolžini kakih 300 km. Ni šlo za ciklon ali «tomado», temveč za čisto navadno nevihto, ki sta jo spremljala veter in dež. Sunki vetra niso bili pravzaprav niti izredno močni, saj so le redkokdaj presegli 110 ali 120 km na uro. Toda posledice nevihte so bile strašne. Vihar je terjal vsaj devet človeških žrtev, najmanj petdeset oseb je bilo ranjenih, enajst turistov pa pogrešalo. Nevihta se Je začela v francoskih baskovskih pokrajinah, se pognala proti Bordeauxu in se potem spet razbesnela ob obali. Kot se je zgodilo že v raznih drugih krajih, je nevihta zahtevala več žrtev in gmotne škode, ker je presenetila ljudi, ko je turistična sezona na višku. Silen veter je podiral brez usmiljenja vse trhlejše stavbe, da ne govorimo o šotorih v kampingih, ki so raztreseni vzdolž obale. Nekaj ljudi je utonilo, ker jih je nevihta zalotila sredi morja, druge pa so pobila v avtomobilih in rulotah debla in veje izruvanih dreves. Tristo čolnov in večjih ladjic je bilo popolnoma, ali pa delno poškodovanih. Vsaj petdeset se Jih je potopilo Kakšna je dejanska gmotna škoda na tem področju, se še ne ve. Ugotovili jo bodo šele na podlagi natančnega štetja vsega ladjevja, ki je bilo prisotno na prizadetem področju v trenutku nevihte. Silni veter ni samo uničil kam-pingov (gostje v platnenih strehah so se morali zateči v bare in lokale), prevračal je avtomobile in rulote, temveč je poškodoval zidane stavbe. V Caperetonu je <**' kril streho z velike stavbe neke*® sanatorija, kjer se zdravi skorij 300 otrok. Sreča v nesreči: V Gdrondi j® ®*" vihta zadušila požar proti kateri mu so se gasilci brezuspešno ^ rili že od prejšnje nedelje. Največji turizem v Evropi ima Italija (Nadaljevanje s 4. strani) _ podatke o naraščanju gostinska zmogljivosti v bolj tipično turističnih državah, vendar merah1®' da je številk dovolj in prevrit Vrhu tega so gornji podatki *• nekoliko zastareli, ker veljajo ** lansko leto. Kaj pa letos? Po mednarodnih virih je v pivih petih mesecih letošnjega le** več turistov kot jih je bilo v iste® času lani. To se morda na naš«® ožjem področju ni opazilo, tod* statistični podatki govore, da J* bilo v prvih petih mesecih v Grčiji za 30 odst. več turistov kj* lani, prav tako tudi v AvstriF’ medtem ko je bilo v Italiji le,** 12 odst. več turistov. Iz Amerik* pa je šlo v tujino letos v pri®® mesecih za 28 odst. več turistov kot lani, na Japonsko pa je pri**? kar 37 odst. več turistov kot la®' To je pa razumljivo, ker im*)0 letos na Japonskem svetovno ra*' stavo. Za konec bomo navedli še *°’ da je, začenši z lanskim 1 etri® opazen v svetovnem turizmu vecj* napredek, ki je verjetno posl«®0* večjih ekonomskih možnosti. le hočeš msnen ne oviraj prehitevanja SPREJETA PRITOŽBA NA SMRT OBSOJENEGA Edvard Sajevec po nepotrebnem zbezal iz novomeškega zapora Vrhovno sodišče SRS je smrtno kazen spremenilo v 20 let stroge zaporne kazni LJUBLJANA, 5. — Jugoslovansko vrhovno sodišče je Edvarda Sajevca oprostilo smrtne kazni in jo zamenjalo z 20-letno strogo zaporno kaznijo. To se je zgodilo še nekaj dni preden je Sajevec z dvema tovarišema pobegnil. Sicer bodo tako proti Sajevcu, kakor proti Ad-iiču in nedvomno tudi proti Špo-larju (ko in če ga bodo ujeli) uvedli sodni postopek zaradi prekrškov, ki so jih zagrešili med begom. Napadli so stražarja, baje pa so zagrešili tudi kazniva dejanja vloma in protipravnega odvzema avtomobila. Za 19-letnega Franja špolarja, doma iz Zagreba, menijo, da ni prestopil državne meje. Ek> danes vsekakor še vedno ni bilo sledu o njem. Edvard Sajevec, 22 let star so-boslikar iz Senovega štev. 172, je zbežal preteklo soboto iz novomeških zaporov zato, da bi sc izognil smrtni kazni, ki mu jo je izreklo novomeško okrožno sodišče zaradi u-boja žene in hčerke. Vsi znaki nam reč kažejo, da je bil to izključni razlog za pobeg. Vendar pa je sedaj jasno tudi tole: Sajevec je be žal po nepotrebnem! Vrhovno sodišče SRS je namreč že pred dne vi, še pred pobegom, delno ugodilo pritožbi njegovega odvetnika ter mu smrtno kazen nadomestilo s kaznijo 20 let strogega zapora! Uvodoma smo postavili trditev. zakaj je Sajevec bežal. Dejansko je bil po sodbi v novomeških zaporih iz dneva v dan bolj živčen. Sredi prejšnjega meseca pa je konč no pisal še vrhovnemu sodišču SRS v Ljubljano, naj vendar že rešijo njegovo pritožbo in v pismu omeni], da je v hudi psihični krizi. Kriza, katero omenja, je bila še zato toliko hujša, ker je mogoče po vseh znakih soditi, da Sajevec za svoje dejanje nikakor ni pričakoval smrtne kazni. Poglejmo samo izjavo, ki jo je dal med preiskavo. Takrat j® na primer dejal, ko so ga vprašali, zakaj je ubil tudi o-troka, takole: »Razlog, da sem obračunal tudi z otrokom je, ker nisem hotel doživeti, da bi mi otrok kdaj kasneje, ko bi prišel iz zapora, očital, da sem jaz tisti, ki sem mu ubil mater * Iz te izjave je jasno, da je računal le na zaporno kazen. Tudi med sodno obravnavo ni bilo na njem opaziti niti najmanjše zaskrbljenosti, iz česar je prav tako mogoče sklepati, da res ni računal na najstrožjo kazen. Zdaj je teh muk in negotovosti rešen, saj si je s svojo pritožbo rešil glavo. Vrhovno sodišče SRS je sicer v celoti potrdilo sodbo okrožnega sodišča v Novem mestu kar zadeva sam krivdorek, le odločbo o kazni je spremenilo z naslednjo u- Edvard Sajevec med policisti. Smehlja se, kot da bi vedel za odločite- vrhovnega sodišča temeljitvijo: Obtožencev zagovornik se v pritožbi pravilno sklicuje — po mnenju vrhovnega sodišča SRS — na Sajev-čeva otroška leta v domačem krogu, v katerem je obtoženec kot sin rudarja — težkega predčasno upokojenega invalida — odraščal v vzgojno neugodnih razmerah. Obto-ženčevo dolgoletno življenje v vzga-jališčih v Veržeju in Logatcu (v Veržej je prišel kot devetletni o-trok) mu ni moglo dati in nadomestiti tiste toplote in ljubezni, ki jo potrebuje otrok od svojih staršev in je eden izmed bistvenih pogojev, da se otrok razvije v dobrega in plemenitega človeka. O svoji težki mladasti doma in | v vzgajališčih, kakor o svojem dvoletnem bivanju v Franciji, kjer je živel od svojega 16. do 18. leta pripoveduje Sajevec tudi sam v svoji 53 strani dolgi pritožbi. Izvedenec psihiater pa je prišel v svojem mnenju do sklepa, da so vzrok obto-ženčeve sedanje neobvladanosti in impulzivnosti neustrezno domače o-kolje in kasnejši pogoji življenja. Prav ta neobvladanost in impulzivnost pa sta ga v življenju že večkrat pognali v konflikt z okolico. Psihiater ga je tudi označil kot duševno moteno osebo. To pa je nedvomno treba upoštevati tudi pri odmeri kazni. Vrhovno sodišče SRS zaključuje svojo utemeljitev za spremembo kazni takale: Podatki z glavne obravnave in ugotovitev sodbe kažejo, da je Sajevca v to gnusno dejanje nedvomno gnala ljubosumnost. Ta njegova ljubosumnost pa je prej bolestnega kot pa skrajno zavrženega značaja. Pri tem tudi ne smemo prezreti, da je bil obtoženec ob storitvi dejanja star komaj 21 let. Glede na to je utemeljen zaključek, da ob storitvi dejanj še ni bil povsem formirana in zrela osebnost. Ob upoštevanju vseh teh okoliščin, meni vrhovno sodišče, so podani upravičeni razlogi za nadomestitev smrtne kazni z zaporno kaznijo. Sajevec s tem še ni izčrpal vseh pritožbenih možnosti. Zoper sodbo vrhovnega sodišča SRS se namreč sedaj lahko pritoži še na vrhovno sodišče Jugoslavije v Beogradu. mm Wmmmm liiltll pilil %i«! «i*§i BM ls» vmmmzmmmmrn lllllllillli Jmmmmmm Jkmmrnmmm jrmmmzmmmmrn ■.v.\v.v.\v V •••••••••••»« W• ••••••••• •*•*»*»* V* ••••••••• t • ( • • >*•••••••••••••• '••••••••••••••a* • ••••••■II« ■ B I , • ••••••••• • ✓*>- | . -'•'•'•'•XB,.,»,t'/ ^ ’ ' y-:-y\-y/ večji HITROST večji nEUARROST MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA Generalni inšpektorat za promet POLETNA KAMPANJA ZA CESTNO VARNOST Od 26. julija do 24. avgusta 1970