Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ četrt „ , 6 „ 50 , mesec „ 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, -„ «etrt „ „ 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravništvo t Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefraukovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-mških ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 93. V Ljubljani, v torek 24. aprila 1900. Letnik XXVIII. Pred sestankom državnega zbora. Z Dunaj a, 23. aprila. (Izvirni dopis.) Napovedana obstrukcija Mladočehov proti gospodarskim predlogam Koerberjeve vlade, posebno proti znani železniški predli gi, je provzročila pri slovenskih poslancih in celem slovenskem narodu največje presenečenje in največjo vznemirjenost, kar potrjujejo vsi slovenski poslanci, ki ob raznih prilikah pridejo na Dunaj. Znano je, da se za Slovence od Badenijevih časov sem ni prav nič zgodilo, ne v narodnostnem in ne v gospodarskem pogledu. Kot najzvestejši zavezniki Čehov so Slovenci celo vrsto let zadržavali svoje postulate in zahteve na ljubo slovanski solidarnosti in obstoju desnice. Ta resignacija pa z ozirom na železniško predlogo in investicijski proračun pri slovenskih poslancih ni več mogoča, ker ne smejo škoditi materijelno svojemu lastnemu narodu. Dežele, v katerih prebivajo Slovenci, so ubožne, in ne morejo dalje prenašati zanemarjanja v gospodarskem oziru, posebno še tedaj, ako je namen, ki ga hočejo doseči Mladočehi z obstrukcijo, popolno problematičen. Z obstrukcijo bi Mladočehi le škodili slovenskemu narorbi, svojemu lastnemu pa tudi ne mnogo koristili ne glede na neljube posledice, ki bi jih imel razpad desnice za vse avstrijske Slovane. Menimo torej, da smemo apelovati na Mladočehe v ime slovanskega bratstva in v ime nase zavezniške zvestobe, naj opuste nameravano obstrukcijo proti gospodarskim predlogam vlade v našo in svojo korist. Mladočehi naj pomislijo, kak pomen bi imelo preprečenje železniške predloge. Morda bi obstrukcija pokopala cel železniški projekt za celo vrsto let. Te predlogo ni mogoče uveljaviti s pomočjo § 14., kakor se je to dogodilo pri ogerski nagodbi. Ako Mladočehi po pravici jednako vsej desnici zvra-čajo vso odgovornost za neugodno pogodbo nemški levici, naložili si bodo sedaj sami še večjo odgovornost, in sicer brez vsakega povoda 1 Mladočehi imajo sicer dovolj povoda za opozicijo proti vladi, dobro pa tudi vedo, da ne morejo doseči svojega namena z obstrukcijo. Ko bi pričeli obstrukcijo samo iz taktičnih razlogov, bi je ne mogli niti opravičiti, kajti z odklonitvijo ali obstruiranjem investicijskih predlog bi Mladočehi ne kaznovali vlade, marveč le prebivalstvo, ki pa ni ničesar zakrivilo. Ako pa prično Mladočehi obstrukcijo le iz strankinih razlogov, z ozirom na radikalno krilo svoje stranke, tedaj bi učinili ravno isto, kar so mutatis mutandis pod Badenijem in Thunom obsojali pri Nemcih in označili kot zlobnost. Umaknili bi se istotako pred svojimi radikalnimi nasprotniki, kakor so se umaknile nemške stranke terorizmu Schonererja in \Volfa. Od Mladočehov pričakujemo toraj še vedno kako drugo stališče. Ako bi se pa zmotili v tej nadi, omajana bi bila na naj-nevarneji način naša prijateljska zvestoba in nihče ne more dati poroštva, da bi se kedaj zopet našla sedaj razbita desnica. Deželni zbor kranjski. (10. seja.) Predseduje deželni glavar D e t e 1 a. Deželni odbor je predložil poročilo o glavni bilanci ljubljanskega mestnega loterijskega posojila z dotičnimi računskimi sklepi za 1. 1898 in o proračunu posojilnega in amortizacijskega zaklada za 1. 1900, o spremenitvi sklada glede mostu čez Soro pri Suhi, o dovolitvi 182% priklade za cerkvene namene v vaseh v laro Velike Poljane spadajočih delov selske občine istega imena. Dež. predsednik baron Hein je slovenski naznanil mnenje vlade o starinskem zakonu. Dejal je, da bo vlada uredila stvar za vso državo potom državnega zakona. Deželni glavar jo naznanil, da mu je vlada izročila predlog o ustanovitvi okrajnih gospodarskih zadrug in deželnega kulturnega sveta. (Posl. Tavčar: Ja!) Predlog pride na vrsto v prihodnji seji. Potem se je nadaljevala razprava. Deželna bolnica. V smislu lanskega sklepa poroča dež. odbor, da je tvrdka Briickner preiskala in odstranila v bolnici vse napake in nedostatke, kolikor se jih je našlo. Troški so znašali 3860 gld. Deželni odbor je nastavil pomočnika mašinistu in posebnega zidarja, za poskušnjo vpeljal za pazniško osebje premije od prihranjenega premoga in za poškodbe vsled hišne gobe je izplačal 1932 gld. Glede lastne režije v bolnici pa dež. odbor ne more staviti konkretnih predlogov, ker je treba uvaževati važne' finančne, administrativne in osebne okolnosti. Glede lastne lekarne v bolnici poroča dež. odbor, da pogodba z lekarnarji velja še do konca bodočega leta. Troški za zdravila in obvezila vedno naraščajo; mi-nolo leto so znašali 17.201 gld. Vsi troški za stavbo nove bolnice so do konca 1. 1899 znesli 720 200 gld. 83 kr. Konečno pred laga dež. odbor, da se to poročilo vzame na znanje, da se mašinistu Verbiču prizna pravica do dveh petletnic po 100 K, letna dotacija kuratu č. g. K. Heidrichu ad per-sonam zviša na 840 kron in da se z 1. 1902 ustanovi lastna lekarna za vse dež. zavode. Sprejeto. Pri uravnavi Krke je govoril posl. Lenkh ter želel do prihodnjega leta znatnejših rezultatov. Dež. odbornik Povše je odgovoril, da •se bo z odpravo jeza za tretjino zboljšalo glede poplave. Deželni odbor se je obrnil za popravljanje jeza za 50 odst. državno podporo. Dobilo se je te podpore samo 35 odst. Nekatere občine potem niso hotele prispevati z 35 odst. Naj bi se vplivalo na ljudstvo glede prispevkov, da bode mogoče pričeti z delom. Poslanec Pfeifer je govoril, naj se določi nizke prispevke, ki se naj ljudstvu povedo v številkah in raztegnejo na letne obroke. Zanimiv njegov govor obja\imo dobesedno. Dež. odbornik Povše je dal pojasnila o ustanovitvi k o n j s k e bolnice. Določilo se je, da se ustanovi ta bolnica, ako da mestna občina primeren prispevek, ker bi bila v prvi vrsti bolnica njena korist. Ker je ljubljanski obč. zastop določil le 20 odst. prispevkov, dež. odbor pri nedostatku 180.000 kron v deželnem proračunu, ne more predlagati ustanovitve konjske bolnice, vršili se pa bodo še dogovori z ljubljansko občino, ako ona vendar le prevzame polovico stroškov. Poročilo dež. odbora o deželni kulturi se vzame na znanje. Poslanec Ažman je poročal o letnem poročilu deželnega odbora »Zakonski načrti«, t. j. o rešitvi v Najvišje potrjenje predloženih sklepov in zakonskih načrtov. Najvišjega potrjenja še niso dobili: Posojilo mesta Ljubljane v znesku 800.000 gld.; re-alčni zakon; električni daljnovodi; pristojbina od lovskih kart; razdružitev selske ob-čine Bled; uvrstitev enega kosa zagrebške državne ceste v Kandiji pri Novem Mestu med deželne ceste ; zložba poljedelskih zemljišč ; melioracijski zaklad. Poslanec Lenarčič vpraša deželnega glavarja, iz katerih razlogov realčni zakon ni dobil Najvišjega potrjenja. Deželni glavar odgovori, da deželnemu odboru ti razlogi niso bili naznanjeni. Poslanec Lenarčič pravi, da je ogromna večina prebivalcev naše dežele slovenska in vendar imamo nemško realko. Zato je slovenska stranka zahtevala slovenske paralelke. Predlaga: Vlada se poživlja, da do uveljavljenja realčnega zakona s prihodnjim šolskim letom naredbenim potom vpelje na realki slovenske paralelke. Poročevalec Ažman pravi, da bi tudi v odseku večina pozdravila tak predlog, katerega toplo priporoča. LISTEK. Na Vestfalskem. Piše J. Kmfic. IX. Bruch, 6. aprila. Postal sem pesimist. Ob priliki sem pod-učeval svojega naslednika v dušnem pastir-stvu: »Fant, ti si preveč idejalno nadahnjen. Verjemi: na svetu vlada najgorji realizem«. Kdo bi si bil mislil, da se bo ta moj poduk maščeval na meni samem ? S srcem, polnim navdušenja in ljubezni do svojih rojakov sem pohitel na Vestfalsko; in tukaj ? . . . . Pa zakaj se mo baš v Bruchu loteva pesimizem? Zato ker gledam svoje sobrate — Poljake. Z menoj se namreč te dni mudi v Bruchu poljski (svetni) duhovnik donBrilski. Pri pridigah je cela prostorna cerkev natlačeno polna samih Poljakov; spovednico mu oblegajo od zore do pozne noči. In jaz? Vabim, prosim, opominjam, svarim, žugam: toda .... Vseh 200 Slovencev, kolikor jih je tukaj, bi lahko »obdelal« v jednem, k večjemu v dveh dneh, in vendar, ko bi ostal tukaj teden dnij, koliko bi jih ostalo še brez sv. zakramentov! Res, daleč daleč smo — za Poljaki Torej to je ona narodnost, katere so tovano svaril kolinski konzul! In vendar kako dobri ljudje so to. seveda v celoti! Povsodi jih hvalijo. S Poljaki je prenasičena vestfalska zemlja. Don Brilaki jih ceni do tristoti-ioč; pa čeprav je to število preveliko, nad stotisoč jih je pa vendarle. V Bruchu samem jih je pet do šest tisoč, malone polovica prebi valcev. Prišli so večinoma s Poznanjskega in pruske Slezije in se tukaj stalno naselili. Večinoma so katoliki, in sicer katoliki v dejanju ; pa je tudi nekaj protestantov med njimi. Imenujejo jih Mazure. To so potomci onih Poljakov, ki so nekdaj izven poljskega kraljestva živeli v Prueiji; le ti so si jih osuž-njili in jih zavedli v protestantizem. Pa vendar se ne družijo z nemškimi protestanti; ponekod, n. pr. v Braubauerschaft, imajo lastno molitvenico. Interesanten človek ta don Brilski ; še bolj interesantno njegovo življenje. Porodil se je v pruski Šleziji; bil je sin poljskega trgovca, ki pa v Nemčiji ni imel domovinske pravice. Deček jo do svojega sedemnajstega leta študiral na pruski gimnaziji. L. 1880. pa je naenkrat slavna prajzovska vlada izdala stroge naredbe zoper Poljake. Vsi, ki niso imeli domovinske pravice, so so morali izseliti. Oče je prodal svoje premoženje in se podal na Rusko, v Varšavo. Bil je nesrečen; že samo po sebi sam ni vedel kam in kedaj. Obubožal je. Nadarjeni mladenič je moral iti s trebuhom za kruhom. Služboval je pri različnih firmah kot poslovodja, in kot tak je prepotoval celo Rusijo, Avstrijo, Nemčijo, od Sibirije do Hamburga pa do obrežja jadranskega morja. Vedno pa je v njegovem srcu tlela želja po duhovskem stanu. Ko si je prihranil nekaj premoženja, je stopil v poljski kolegij v Rimu in bil dvaintrideset let star posvečen v duhovnika. Seznanil se je s sedanjim škofom v Savoni v toskanski Etruriji in služ buje sedaj kot njegov dvorni kaplan. Zanimivo je, kako je svojemu škofu pridobil »Exsequatur«, po katerem mu laška vlada izplačuje letno plačo. Don Brilski je v svoji mladosti podučeval sina nekega rimskega senatorja. Dotični senator se jo v tem času povzdignil do prvega rimskega patri-cija. LaSka vlada nikakor ni hotela škofu dovoliti letno plače. Don Brilski gre k senatorju, ki je imel prvo besedo pri vladi, in v par dneh je imel škof v rokah svoj »Ex sequatur«. Vsako leto ima par mesecev prostega časa in porabi jih v to, da pastiruje med svojimi rojaki. Štirinajst dnij se že mudi v Bruchu in najbrže ostane še dva tedna. Koncem aprila popelje v Rim avstrijske Poljake; potem pa sc vrne na Rusko, pastirovat mod grške unijate. Zjedinjenim Grkom v Litaviji vlade silne zapreke. Ne smejo imeti lastnih dušnih pastirjev, in še celo ob veliki noči jih ne sme obiskati katolišk duhovnik. Don Brilski ne pozna strahu. Preobleče se in pastiruje na skrivaj. »Dam si napraviti kratko suknjo, pustim si rasti brke; — kajneda, g. župnik, s kakšno brado sem se vračal lansko leto? — in živa duša me nebo spoznala«. In smejal se je dobri don Brilski, smejal od srea. Pa radi ga imajo ti dobri Poljaki, kakor imajo pri nas dobri verniki radi svojo dušne pastirje. »V nedeljo sem jim prepovedal, da ne sme iti nihče v gostilno. Postni čas je; ne spodobi se. Nastavil sem različne paznike; in glojte, o nikomur nisem zvedel, da bi bil šel v gostilno « Dragi don Brilski ; pa-stiruješ pač Poljakom Zavidam te. V okolici je dosti Lahov ; pa ti ostajajo v svoji verski gorečnosti še za Čehi. Vabi jih v cerkev, pa dosedaj se mu še ni zglasil nihče. V jedni stvari pa vendarle ostajajo Poljaki za Slovenci, namreč v cerkvenem petji. To ti vlečejo, da te bole ušesa ; vedno isti napev, isti cigu migu. Poslušajte pa Slovence. Ni jih veliko, na jednega Slovenca pride gotovo deset Poljakov. Pa ko ti zapojejo ta pevska grla, utihno cela cerkev. »Ampak Slovenci pa znajo peti«, mi zatrjujejo vsi, od cerkvenika Lenarčičeva resolucija se z glasovi slovenskih poslancev sprejme. Poslanec Lenarčič vpraša glede ne-potrjenja sklepa o zložbi poljedelskih zemljišč. Deželni predsednik odgovori, da ima stvar zopet v rokah deželni odbor, da popravi v smislu ministerstva nekaj slovenske stilizacije. (Zaznali smo, da je stvar pri deželnem odboru gotova in gre jutri na Dunaj. Opomba poročevalca.) V seji deželnega zbora z dne 5. marca leta 1897 se je deželnemu odboru naročilo, da o svojih sejah priobčuje po ljubljanskih dnevnikih poročila občno važnejših zadev. Tega sklepa deželni zbor do sedaj ni izvrševal, ker bi po eni strani taka poročila, ako bi se jih priobčilo prav ob kratkem, dotič-nih sklenjenih zadev navadno ne označila dovolj jasno, dočim bi po drugi strani, ako bi se jih enotno in stvari primerno redigi-ralo, vendar toliko časa zahtevala, da bi vsled tega uradne agende kolikor toliko trpele. Poleg tega se mora še omeniti, da se vsi važnejši sklepi sprejmo v letno poročilo in da torej na ta način o takih sklepih ne dobi vednost samo deželni zbor, ampak da zvedo o njih tudi širši krogi stanovništva. Glede na zdaj navedeno prosi deželni odbor: deželni zbor izvoli odstopiti od zahtevanja glede izvršitve sklepa z dne 5. marca leta 1897. Ta želja dež. odbora se odobri in tudi vse ostalo poročilo. Dež. posl. K o š a k je poročal o poročilu dež. odbora točki »Davki«. L 1898. se je vsled uim na Kranjskem odpisalo davka 15 254 gld. 15 kr. Vsi cesarski davki so znašali 1,576.348 gld 22'/j kr., dež. in okr. priklade so znesle 852.176 gld. 65'/» kr. Torej je dežela Kranjska 1. 1898 plačala vseh davkov s prikla-dami vred 2,428.524 gld. 88 kr., ali S935 gld. 20 kr. manj, kakor 1. 1897. Poslanec Luckmann je navajal sitnosti, katere se često dela davkoplačevalcem z osebnim dohodninskim davkom. Naj se bo napram davkoplačevalcem prizanesljivim, potem se povzdigne davčna morala. Predlaga resolucijo, s katero se naprosi vlada, da vse potrebno ukrene, da plačilne naloge za osebne dohodninske in pridobninske davke obvezanci dobe o pravem času vsaj do prvega plačilnega roka, ako se v pravem času vložili svoje fasije. Posl. A ž m a n pravi, da so pač davki neprijetni, ako niso bili dovolj pravično odmerjeni. Navaja kričeče slučaje o dohodninskem davku iz radovljiškega okraja, kako so komisije čudno postopale. Jedno leto so računili dohodke po čistem katastralnem donesku, drugič so zemljišča še enkrat ali dvojno tolikrat zaračunili, kakor bi se cena zemljišč v tem času podvojila. Pritožbe so bile zaman, dasi so mnogi dokazali, da so imeli vsled nezgode manjše dohodke, nego prvo leto. Odgovori so pavšalni, »niste mogli ovreči naših navedb«. Apelira na vlado, naj upliva na svoje podrejene davčne uradnike, naj ravnajo vsaj tako milo, kot finančni minister, ki je dejal, naj se pri določitvi osebnega in dohodninskega davka milo ravna. Predlaga resolucijo: »Zastopnikom deželnega zbora v deželni prizivni komisiji bodi prav toplo priporočeno varovati osobito malo kmete pred previsokim obdačenjem in delovati na to, da se kalastralni čisti prinos, kakor veli naredba linanč. ministerstva, ne množi kar 3- celo 4-krat, ampak k večjem podvoji, kar je v mnogih slučajih itak že previsoko«. Poslanec Božič navaja slučaje iz vipavske doline, kjer se ni hotelo odpisati škode, katero je napravila toča. Okrajni glavar postojinski je izustil besede, da bi moral lagati, ko bi hotel poročati, da vlada na Vipavskem beda! Ta glavar pač malo pozna svoj okraj, ako tako trditev izreče. Deželni predsednik naj pouči glavarja, da ne bo o svojem okraju poročal neresničnih podatkov in da naj se posveti nekoliko bolj proučevanju kmetijskih potrebščin svojega glavarstva. Grof Barbo tudi omenja, da je često neopravičeno nezaupanje, katero imajo nekatere davčne komisije do davkoplačevalcev. Zato naj se proti onim, ki narede napačne lasije, postopa z vso strogostjo. Grof Barbo, ki je na Dolenjskem tudi član komisije, je prišel na dan s plemenitaško tajnostjo, dejal je, da člani tistega stanu, ki bi moral posebno skrbeti za da čno moralo, tega ne store. Poslanec P o v s e , kot član deželne pri-zivne komisije, pravi, ela so člani prizivne komisije imeli odločen namen varovati so-sebno malega posestnika. Nad 100 posest nikov se je obvarovalo, da jim ni obveljalo določilo komisije, ki jim je hotela naložiti nad 600 gld. dohodkov. Tudi na Dolenjskem so nekatere komisije zapisavale 10 do 12 kratni katastralni čisti donos. V vseh teh slučajih se je ugodilo prizivom. Navaja slučaje na Barju. Davčne komisije naj bi se uravnale po določitvi finančnega ministerstva, da katastralni prinos ni vedno prava podlaga, ker često zaostaja efekt, dohodek še pod kata-stralnim prinosom. Želi, naj poslanec Ažman radi tega umakne svojo resolucijo. Poslanec Ažman umakne svojo resolucijo, vzdržuje pa prej označeno prošnjo na vlado. Deželni predsednik je branil postopanje davčnih organov ter je izkoriščal tudi Barbove besede. Poslanec Kalan je dejal, da se iz vseh dosedaj omenjenih govorov razvidi, da je zakon nov in to se opaža pri davkoplačevalcih in uradnikih. S časom bodo pritožbe prenehale, ker se bodo s časom nesporazum-ljenja uravnala. Deželna prisilna komisija je varovala korist malega posestva in se je očitalo ko- učitelja. »Pa tako mile glasove imajo«. »Oprostite«, jim pravim ; »nimajo vaje«. »Pa vendar pojo izvrstno«. Dobri ljudje, ti Poljaki ; in vendar se jih pruska vlada boji ko živega vraga. Kjer jih more, jim pristriže peruti; so pač Poljaki Slovani in katoliki, pruska vlada pa protestantovska. Nedavno je neko nemško društvo v Lipskem izdalo poziv, v katerem se bere med drugim to le : »Pred 30 ali 40 leti je bilo v Zahodnji Prusiji dvakrat toliko Nemcev kakor Poljakov ; sedaj pa je število Poljakov doseglo število Nemcev. V (pruski) Šleziji se je od 1. 1816. število protestantov od 55 odstotkov znižalo na 45, število katolikov pa je naraslo od 44 na 54 odstotkov vsega prebivalstva. Ker ni nikakega posebnega razločka v plodovitosti protestantovskih in katoliških Nemcev, moramo pač ta faktum razlagati si s tem, kako rapidno da narašča število Poljakov. Tudi v Vzhodnji Prusiji narašča, kakor se je poročalo na občnem zboru društva »Gustav Adolf«, število Poljakov neverjetno. Pa ne samo štiri vzhodne pruske provincije so v nevarnosti, da se popoljačijo, ampak ob vrata berolinska sama že udarja val slovanske povodnji. Mnogo brandenburških veleposestnikov ima v službi izključno poljske posle. In če so soc. dem. na svojem strankarskem shodu povdarjali, da morejo agitirati v deželi bran-denburski le tedaj, če razširjajo poljske časnike, razvidimo iz tega, kako zelo da je Slovan že izpodjedel nemškega delavca. Istotako se godi v provinciji pomernski in meklenburški. Protestantovske cerkve se praznijo, po katoliških cerkvah pa se ponekod služba božja opravlja že v poljščini. Vedno pogosteje iščejo trgovci v ondotnih krajih trgovskih pomočnikov, ki bi bili vešči poljščine. Leto za letom se Slovani pomikajo dalje in dalje proti zahodu in preplavljajo provincijo za provincijo, kakor morski pesek (Diinensand) preplavlja rodovitne morske obali. Cele vasi in občine, ki so bile poprej nemške, so se v zadnjih letih popoljačile. Ce nočemo, da nam v prihodnjih 50 letih Slovani ne vzamejo enega dela Nemčije, ki leži vzhodno od Labe, se moramo brezobzirno bojevati proti Slo v a n o m." Berolinska »Germania«, ki je še kolikor toliko pravična nasproti Slovanom, pristavlja: »In ta poziv sta med drugimi v Lipskem podpisala tudi zgodovinarja Marcks in Lam-prccht!« O ti ubogi Poljaki! Prusi bi vas najraje utopili v žlici vode; pa ne bo šlo tako lahko ; vas je preveč. * misiji od ptrani uradnikov,, da je »eine Ab-schiitzungskomission«. Dež. poslancu Barbotu jo govornik dejal, da so bile njegovo besede zelo neumestne. Dokaza ni Barbo podal no benega zato, d« bi mu bilo treba postaviti duhovščino kot faktor, ki bi ne bila poklicana varovati tudi davčno moralo, ki pa s svojimi napovedbami davka teg* ne kaže. Vsaj pri deželni prizivni komisiji je dolžnost varovati tajnost. Ako bi se ne oziral na to, bi grofu Barbotu pač lahko povedal osebe iz kateregakoli druzega stanu, ki se glede davčne mc rale imajo lahko vesl. V vsakem stanu se dobi taka oseba, da se pa radi tega napada ves stan, prepušča, sodbo zbornici. Poslanec Pfeifer je stavil naslednjo resolucijo: »Dež. odboru se naroča, posredovati pri c. kr. vladi, da tudi pri izterjevanju davkov in pristojbin nad 2 0 gld. sedanje izterje-valne stroške zniža ter primerno spremeni obrok za vplačevanje raznih davščin, osobito zemljiškega in hišnorazrednega davka«. Poslanec Barbo pravi kot odgovor poslancu Kalanu, da ni mislil duhovščine. Poročilo se vzame na znanje in se vsprejmeti Luckmannova in Pfeiferjeva re solucija. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 24. aprila. Dunajske občinske volitve in liberalci. Čim bližje je trenotek, ko se vrše na Dunaju splošne in dopolnilne volitve, tem bolj rohni židovsko-liberalna klika ter v njeni službi vdinjana socijalna demokracija, proti nečuvenim „krivicam", ki jih baje pro-vzroča vladajoča krščansko-socijalna stranka. Trobi se v svet, da je nebroj volilcev oro-panih volilne pravice, da je strankarsko so-stavljen volilski zapisnik in da se na vložene reklamacije nihče ne ozira. Vse te trditve so pa nesramna laž. Mestni magistrat dunajski je sedaj izdal uradno poročilo o vo-lilskem imeniku. Tu se naznanja mej drugim, da je v četrtem razredu 196.220 volilcev. Ker jih je v prvih treh razredih skupno 67.000, je toraj v novi volilski skupini 129.000 novih volilcev. Ali je morda to „Wahlrechts-raub." Reklamacij za prve tri razrede je bilo oglašenih do konca minulega tedna 1200, toda prav neznaten del od one strani, ki najbolj kriči o krivični sostavi volilskih imenikov. Proti imeniku v 4. razredu je bilo do tedaj vloženih še le 45 reklamacij. Dr. Lueger sam poživlja, naj se čim prej vlože vse reklamacije, ker priznava, da so v imenikih še mnoge napake. Najodločneje pa izjavlja govornik da so imeniki sostavljeni strogo nepristranski, kakor druga leta. Korberjev jezikovni načrt in stranke. Dočim še nihče ni poučen o tajnostih jezikovnega načrta, ki ga predloži ministerski predsednik pl. Korber pričetkom bližnjega zasedanja in s katerim meni defi-nitivno rešiti jezikovni razpor mej Čehi in Nemci, se vendar pečajo s tem načrtom naj-intenzivneje najrazličneji češki in nemški krogi. Čehi so kajpada v precejšnjih skrbeh, ker se boje, da se bo vlada vse preveč ozirala na Nemce, katerim bo skušala izpolniti vse želje. Vendar pa izjavljajo vsi češki listi, da posameznosti načrta niso prav nikomur znane. Vse drugo je z Nemci. Ti vedo do pičice, koliko ugodnosti priznava v tem načrtu Korberjeva vlada Čehom. Vsa sedanja češka politika kaže baje, da je sklenjena mej Čehi in vlado pogodba. Nemci bodo obriti za vse svoje pravice. Saj bi sicer češki voditelji ne jeli obsojati zde-agitacije, tudi klic po brezobzirni češki obstrukciji jo že znatno potihnul. S češko obstrukcijo toraj ne bo nič, pač pa se je jelo daniti na horizontu, krepka obstrukcija Nemcev bo zagledala beli dan. Dan probujenja ni več daleč. Tako slikajo najnovejši notranji položaj prvi nemški politiki, ki so baje kar najbolj poučeni o vsem, kar so godi za kulisami. Morda pa vendar nc bo tako hudo. Jezikovno vprašanje za Češko in Moravsko bo najnovejša lex Koerber po poročilu »Nar. Listov« rešila mej drugim takole: Vladna predloga za Češko sloni na načelu delitve v tri dele, namreč v nemški češki in mešani del. V nemškem delu rnore Čeh le tedaj vložiti češko vlogo, ako ni zmožen nemščine in nima nobenega pravnega zastopnika. Sicer mora vložiti nemško vlogo. Jednako določbe veljajo za N«mce v češkem ozemlju* Rešitev čeških vlog v nemškem ozemljuv se izroči v nemščini, na podlagi na nemški jezik preložene vloge. Preloži se pa nemška rešitev stranki le na izrecno prošnjo. V civilnih pravdah se- vrši obravnava s pomočjo tolmačev. — Imenuje jih vlada extra statum. Narodnostna omejitev okrajev se mora izvršiti čim prej mogoče. Češki notranji službeni jezik bo dopuščen le pri sod-nijah in oblastvih prve instance in le v čisto čeških okrajih. Nasprotno marajo biti nemška vsa poročila na centralna oblastva, izkazi na centralna in na vojaška oblastva in vse druge jednake pošiljatve. Načrt za Moravsko sloni na načelu jezikovne mešovitosti za celo deželo. V zunanjem uradnem poslovanju se bo postopalo v smislu Badenijevih naredeb , v notranjem uradovanju se bodo reševale zadeve, tičoče se čeških strank, v češčini, v ostalem pa vse v nemščini. — Z izdanjem teh dveh zatvonov so razveljavljene vse prejšnje jezikovne naredbe, mej temi tudi znana Stremayrova naredba iz leta 1880. — K temu načrtu pravijo mej drugim »Narodni Listy«, da je s tem v polnem obsegu uresničen nemški binkoštni program, katerega Koerberjev načrt še prekaša v tem, da uradi v zaprtem nemškem ozemlju niti niso dolžni vsprejemati češke vloge. »Na to nečuveno žalitev bo dal češki narod nečuven odgovor«. V čeških radikalnih krogih jo vzbudil toraj posnetek baje že izgotovljenih načrtov nepopisno ogorčenost. Kaj poreče k temu češki klub, danes še ni gotovo. Bolgarski knez Ferdinand ima pripravljena sedaj dva načrta, ki ju hoče uresničiti čim prej mogoče. Najprej bi se mož rad oženil z 18letno veliko kneginjo Heleno in potem bi rad povzdignil bolgarsko kneževino v kraljestvo in sebi postavil na glavo kraljevsko krono. Proti vsemu temu Rusija baje ne ugovarja, zahteva pa kot pogoj, da prestopi knez Ferdinand v pravoslavje. Mož, ki je žrtvoval svojega najstarejega sina svojemu dinastičnemu avancementu, je bil seveda takoj voljan zadostiti tej zahtevi in v Lipskem so baje že pričeli z izdelavo kraljevih znamenj za slučaj njegove apostazije. Tu so se pa oglasili njegovi sorodniki Ko-buržani v Monakovem, posebno pa princ-regent Luitpold, ki je zvest sin katoliške cerkve. Ferdinanda je ta odpor toliko ustrašil, da je odložil svoj prestop do smrti matere, princezinje Klementine. Apostat toraj sedaj komaj čaka, da bi mu umrla mati, da bi mogel potem utešiti svojo poželjivost po kraljevskej kroni. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. aprila. Škofovo pismo delavcem. Na izjavo, s katero je »Slov. katol. delavsko društvo v Ljubljani obsodilo in obžalovalo »Narodove« napade na sv. očeta in dobrotnega ljubljanskega knezoškofa. je knezoškof dr. Jeglič odgovoril v lepem pismu, ki so glasi: Presrčna zahvala za tolažilno izjavo priob-čeno mi v dopisu z dne 19. marca 1. 1900. Tako je prav, da katoliški delavci stoje odločno na stalu sv. katoliške cerkve in svoje korake kot tesno zvezani delavci vravnavajo po večnih od Boga samega nam razodetih resnicah. Pri osebnem zaslišanju, ki mi ga bodo sv oče prihodnji teden naklonili, bom veselo pripovedoval o ljubezni in vdanosti slovenskih delavcev do Njega kot namestnika Jezusovega in zato kot ljubitelja delavskega stanu. Bog naj blagoslovi Vaše slovensko katol. delavsko društvo ! f Anton Bonaventura, škof. Spremembe pri kranjskih polit, oblastvih. Vpokojena sta okrajni glavar vitez Vesteneck in prov. okr. komisar S c h i v i z pl. Schivizhoffen. Okrajnima komisarjema sta imenovana deželnovladna koncipista dr. Ant. Pilshofer v Novem mestu in dr. E. S t a d 1 c r v Ljubljani. Prvi gre k okr. glavarstvu v Črnomlju, drugi v Novomesto. Koncipist jc postal konceptni praktikant Sigm. baron Gussich. Komedija se nadaljuje- Štajerski nemško-nacijonalci naznanjajo, da je včeraj prišlo v štajersko dež. zbornico »odposlanstvo slovenskih županov in posestnikov iz okraja Slov. goric pod vodstvom posestnika Jakoba Purgaya«, ki je nemško poslance prosilo varstva interesov slovenskega pre- bivalstva. Poslanci Stiirgkh , Kottulinsky, Kodolitsch, Stallner, Attems in Schmiderer so vse obljubili. Pritoževali so se odposlanci nad davčnim inšpektorjem v Mariboru. V cesarskem namestništvu je deputacijo sprejel baron llammer Purgstall. Kateri možički so bili v deputaciji in koliko jih je bilo, nemški listi zamolče, da bi komedija ne biia preočividna. Deželni zbor kranjski. Pri točki »Ljudsko šolstvo in srednje šole« je danes poslanec Žitnik predlagal resolucijo glede enotnega postopanja pri rešitvah pritožeb o zakladu za šolske potrebščine. Posl. Schaffer je želel boljših prostorov za nemško dekliško ljudsko šolo v Ljubljani, poslanec Hribar drugega deželnega nadzornika in slovenske knjige za razne predmete srednjih šol, Poročevalec je bil poslanec Ažman. Konečno je prišel na vrsto še proračun kmetijske šole na Grmu za leto 1900. — Prihodnja seja bode v četrtek in pride na vrsto mej drugim peticija slovenskega katoliškega delav skega društva v Ljubljani za razširjanje volilne pravice za deželni zbor. Iz Novega mesta piše se nam: Kmalu bode čas. ko bode treba naše vinske trte proti grozdni plesnobi ali trtni jajčasti plesni (Oidium Tuckeri) žveplati. Akoravno je ta rastlinska bolezen še le nekoliko let po Dolenjskem v obče poznana, vendar je danes že vsak prepričan, da se jo zamore le s pravilnim žveplanjem zatirati. V ta namen poslužujemo se raznosestavljenih žveplalnikov. Ker je pa v tem vprašanju mnogo na tem, da si vsak vinogradnik omisli najbolji žveplalnik ter da se o tem izreče strokovna sodba, zato jo novomeška kmetijska podružnica sklenila, da skliče dne 22. t. m. veščake, vinogradnike in intere-sante k preskušnji žveplalnikov, katera naj se vrši na šolskem posestvu na Grmu in ki naj v tej zadevi izreče svojo sodbo. V ta namen povabljeni veščaki iz Novega mesta in okolice in vinogradniki odzvali so se ra-dovoljno temu po/.ivu, pa tudi razni prodajalci in izdeljevatelji žveplalnih priprav iz-ložili so svoja dela. Po nasvetu novomeške podružnice načelnika g. V. Rohrmaua sestavil se je presojevalni odbor obstoječ iz 6 članov, ki naj v sporazumu z udeleženimi vinogradniki izreče svoje mnenje o praktični vrednosti in priporočljivosti razstavljenih žveplalnikov. V ta namen so bili soglasno izvoljeni gg.: vod|a Dolenc, načelnikom , tehnični vodja S k a 1 i c k y , c. kr. nadinženir W a 1 k o , grajščak R u d e ž iz Tolstega vrha, lekarničar Bergmann in vinogradni posestnik S k a b r n e članom. Preskušnja vseh 11 različno vrstnih žveplalnikov je trajala nad dve uri. Kot najbolj priporočljive so spoznali za manjše vinograde žveplalnike, ki jih izdeluje klepar gospod A. Kussel v Novem mestu in sicer po ceni 3 K 20 h, potem zboljšanj žveplalniki, ki jih izdeluje g. H u d a k 1 i n v Št. Jerneju po ceni 4 K 50 h, žveplalnike od tvrdke I. Heller na Dunaji, ki jih prodaja g. Adolf G u s t i n , trgovec v Novem mestu po ceni 5 K 6 h; za obsežne vinograde priporoča se sestava Nechevilleja »V i n d o b o n a«, katere prodaja c kr. kmetijska družba za Kranjsko po 2 K. — Ta preskušnja je pokazala, da se dolenjski vinogradniki zanimajo za zboljšanje svojih vinogradov, treba jim je pa kakor povsod z dobrim vzgledom pot kazati, po kateri naj hodijo, da se zamorejo obvarovati raznih škodljivcev in rastlinskih kvarljivk. Vinogradniki, sezite in kupujte torej take žveplalnike, katere je strokovna skušnja kot najboljše pripoznala, da se obvarujete škode, innaročujte žveplalnike doma, kjer jih po ceni in dobre dobite ter s tem ob jednem domače obrtnike podpirate ! Koroški deželni zbor je vsprejel včeraj mej drugim tudi načrt zakona, s katerim se uredi učna doba na ljudskih in meščanskih šolah. Po tem načrtu traja šolsko leto v krajih, kjer ni srednjih šol, 46 tednov in se prične redno v sredo po Veliki noči. Velike "počitnice trajajo od 15. sept. do 2. nov. Vsprcjet je bil tudi spreminje-valni predlog posl. Grafenanerja, da naj izjeme na prošnjo krajnega šolskega sveta predlaga okrajni in določa deželni šolski svet. Koroške novice. Dne 4. apr. je bilo v Pliberku v navzočnosti g. okrajnega glavarja posvetovanje županov velikovškega okraja in dopolnilna volitev za okrajni šolski svet na mesto umrlega g. Jožefa vit. Met-nica. Izvoljen je fužinski oskrbnik g. G1 a n č-ni k iz Možice. Od 22 glasov je dobil 14. Slovenski župani so volili g. R e š a, ki je z 8 glasovi ostal v manjšini. Prav značilno je, da nemškutarski župani kmetskih občin raji glasujejo za gosposkega kandidata, kakor da bi volili zastopnika iz svoje srede. Se-li smemo potom čuditi, da se v šolskih zadevah tako malo ozirajo na kmetske potrebe? — V pliverški krajni šolski svet je izvoljen namesto pok. Metnica trgovec Wozoni£. Na čelnikom je izvoljen zdravnik dr. Hoferer, njegov namestnik je Stef. Maier. Kaipak so vsi strogo »nemškega« mišljenja. — V sredo dne II. t. m. popoludne je pogorelo pri Ro-berniku v Podgradu vse pohištvo. Rešili niso nič, tudi obleka je zgorela, ker ni bilo ljudij za pomoč in gorelo je naglo. Zažgali so otroci, ki so se igrali z ognjem v skednju. Posestnika ni bilo doma ; prišel je iz Celovca, ko je bilo razun zidov vse vpepeljeno. Zavarovan je bil le za pohištvo na 1100 gld. — V Št. Rupertu pod Celovcem je umrl gostilničar E. K o m p o š. star 43 let. — Prestavljen je finančni vodja dr. Schvvabe pl. NVaisenfreund iz Celovca na Dunaj. — Prestavljen je podučitelj F. Marschnig iz Volšberga na Strmec. — Obrtno nadaljevalno šolo v Celovcu je v minulem letu obiskalo 148 učencev.—Tombola v Celovcu je bila dne 22. aprila. — Zdravišče župnika dr. Amschla na Jezeru nad Vetrinjem se otvori dne 1. maja. — Zdravniško mesto v Št. Štefanu ob Žili nastopil je z dnem 18. apr. dr. V e r d r o s s iz Inomosta. — Občinski odbor na Brdu je imenoval g nad-učitelja J. S o c h e r-ja, ki je prestavljen v Podklošter, častnim občanom. — Da bolj štedijo z denarjem, bodo v postajah zilske železnice skrčili število uradnikov. — Snega je letos namedlo toliko, kakor malokdaj poprej. Se sedaj ga leži zlasti na senčnih straneh zelo veliko. — Šolo na Brdu bodo razširili v trirazrednico. Bogoskruneža pod ključem. Nenavadno hitFo' še 7§ 'Wčsfni' poTicljf posrečilo dobiti v pest bogoskruneža, ki sta poškodovala znamenje 1 urške Matere Božje pod Rožnikom in izvršila strašno bogoskrunstvo na razpelih na Rožniku in na »večni poti«. Bogoskruneža sta mlada fanta: Ig. Kvas. knjigoveški pomočnik pri Breskvarju, in Fr. Škrl, odpuščeni knjigoveški pomočnik v Ničmanovi knjigoveznici »Katol. tiskovnega društva«. Oba sta soc. dem. Škrla je pokvaril Kvas, ki je bil sosebno strasten soc. dem. kričač in je pri zadnjem soc. dem. štrajku knjigoveških pomočnikov igral ulogo. Oba sta bila obiskovalca soc. dem. gnezda v Kolod. ulicah in sta baje preklinjala, ako se je kdo Bogu odkril. Aretovana se zgo-varjata, da sta bila pijana, kar je pa skoro izključeno, ker bi sicer ne mogla zlesti v znamenje. Da sta imela določen dogovorjeni načrt, priča dejstvo, da sta razbila dva znatno oddaljena križa in da se je Kvas izrazil v neki kavarni: »Danes bom pa še jedno lumparijo naredil. Se bom maščeval«. Ta izraz ga je izdal in je na podlagi tega izraza detektiv Toplihar prišel storilcema na sled. Aretovali so ju, ko sta bila še v postelji. Škrl je izpovedal, da je stal na straži, ko je Kvas dejanja okolu 4. ure zjutraj izvrševal. Predno sta šla na »delo«, krokala sta pri Lekanu in sta se pri Bon-čarju žemelj najedla. Oddali soju na Žabjak. Wolf v Mariboru. Drž. posl. Woli bode prihodnjo nedeljo ob 4. uri popoludne govoril v Mariboru v verandi pivarne Gotz o »političnem položaju«. Štajerski ceB. namestnik za angleško kraljico. Štajerski ces. namestnik grof Clary Aldringcn je izdal tajno odredbo proti karikaturam, s katerim smeše angleško kraljico, sosebno proti razglednicam, na katerih se kaže stara Viktorija v ne posebno prijazni podobi. Iz Barkovelj pišejo, da so ondi prenehale italijanske propovedi. Slovenci na zagrebškem vse učilišču Na zagrebškem vseučilišču so bili v prošlem zimskem tečaju 4 slušatelji iz Kranjske, 3 iz Štajerske in 3 iz Primorja. K letošnjim orožnim vajam bodo pozvani rezervniki letnikov 1891, 1893 in 1895 ter nadomestni rezervniki letnikov 1890, 1891, 1893, 1895 in 1897, ki še niso na- pravili treh orožnih vaj, ter slednjič vsi oni, ki morajo nadomestiti orožno vajo lanskega leta. Pri streljanju ponesrečil se je pri velikonočni procesiji v Topolju kovač Ome-jec. Vnel se je smodnik v možnarju, ki ga je držal v rokah, ter mu je možnar poškodoval koleno desne noge. Tudi na roki in na glavi je Omejec precej poškodovan. — Še bolj ponesrečil se je hlapec Jan. Kršinar, katerega so radi opeklin na glavi odpeljali v ljubljansko bolnico. Vsled opeklin umrl je 20. t. m. triletni sin posestnice Mar. Podlogar iz Selnika. Igral se je pri ognju na travniku, kjer se mu je vnela obleka. Ljubljanske novice. Pretep s policajem je imel danes zjutraj na Dunajski cesti nek pijanček. Padla sta s policajem na tla in je bil boja konec še-le, ko sta stražniku prihitela na pomoč dva civilista. Za 20 soldov so najeli voz neke mlekarice ter spravili pijančka v »špehkamro«, kjer se še do popoludne ni streznil. — Codellijev automobil je splašil danes na Mestnem trgu jednega konja. Konj se je prevrnil po asfaltu. — Amerikanec Fran Lovšin iz Sušja okr. glav. Kočevje je bil tu aretovan, ker se je hotel izseliti, no da bi zadostil vojaški dolžnosti. Uvoz prašičev iz hrvatskih okrajev Koprivnica, Ludbreg, Glina, Virgin most ter občine Petrinja v zagrebškem okraju je v tostransko polovico do preklica prepovedan. Telefonska in brzojavna poročila. Loreto, 24. aprila. Prihod in slav-nost v Loreti izborna. istotako slovensko petje. Sedaj ob pol 11. uri odhajamo. Dunaj, 24. aprila. (C. B.) „Frem-denblatt" piše: »Narodni Listyu razpravljajo o vsebini jezikovnega zakona, ki ga predloži vlada državnemu zboru. Ni-kakega dvoma ni, da poročilo tega lista ni avtentično; deloma je nepopolno, deloma neresnično. Vsled tega je neum-ljivo. da list že sedaj piše proti sporaz-umljenju. Dunaj, 24. aprila. Listi napadajo Pacakov govor v češkem dež. zboru češ, da so ž njim vse nade po narodnostnem miru uničene. Vlada ima sedaj priliko, da samostojno nastopi. Napadajo Pacaka, da je naskočil Koerberjev jezikovni načrt, ne da bi gfj poznal. Dunaj, 24. aprila. Židovski zastopnik v obč. svetu Lucian Brunner je bil obsojen na 80 gld. globe, ker je očital posl. Schneiderju, da je lažnik. Brno, 24. aprila. V »Moravske Orlice" piše nek češki poslanec, da se mladočeški klub še ni načelno izrekel za obstrukeijo. V zadnjem zasedanju državnega zbora je bilo v klubovi seji, ki je vprašanje obravnavalo, od 61 poslancev navzočih 21. in od teh se je večina izrekla za obstrukeijo. V interesu stranke je, da resumira to razpravo in glasovanje. Budimpešta, 24. aprila. (C. B.) V nekem zasebnem stanovanju borznega poslopja je navstal danes dopoldne ogenj. Pri gašenju je padel jeden gasilcev skozi stekleno streho v borzno dvorano in obležal smrtno nevarno ranjen. Škoda ni velika. Tientsin, 24. aprila. Reuterjev urad poroča: Po došlih poročilih so Bo-suri blizu Pao-Tingfu ubili večje število katoliških Kitajcev. Vojska v Južni Afriki. Z bojišča dohajajo nekaj dnij sem samo vesti o manjših praskah mej oddelki, ki so na potu proti Wcpcncru, in zdi sc, kakor da bi bila ta točka odločilna za vso vojsko. General Warrcn ne pojde v domovino, porabili ga bodo raje v civilni službi. Morda postane cclo guverner Oranje države; kako dolgo, tega pač nihče ne ve. Roberts še vedno ni pripravljen na odhod proti severu. Menda čaka še zimske obleke. Bruselj, 24. aprila. V sredo in četrtek so bili pri Wepenerju vroči boji tudi po noči. Angleški zakopi so bili tako polni vodo, da so se morali Angleži umakniti. Buri so na bežeče an- gleške čete streljali. Angležem so zadali saino pri jednem oddelku mrtvecev 120 vojakov in dvanajst častnikov. Buri so dobili tudi mnogo vjetnikov. V We-penerju je veliko južnih Afrikancev mej angleškimi četami, mej katerimi dobe Buri sorodnikov. London, 24. aprila. Drž. učitelj v Caplandu Smieth priobčuje v „Newjork Heraldu" izjavo, v kateri pravi, da ga je sram, da služi Angleže, ki napram Burom izvajajo roparstvo. Napada Portugalce in pravi, da je prehod angleških čet skozi Beiro kričeče kršenje nevtralnosti. London, 24. aprila. Iz Durbana poročajo 21. t. m.: General Warren je odšel v East-London, odkoder se poda v Oranje, kjer prevzame baje mesto governerja. London, 24. aprila. Dosedaj nepotrjena vest javlja, da je pri Wepeneru padel burski general Dewet. London, 24. aprila. Iz Wakker-strooma poročajo 23. t. m.: Danes so skušali Buri obiti desno krilo generala Rundle. Sovražnikovo gibanje sta opazovala (!) Yeomanry in infanterija na konjih. Angleški topovi so Bure prisilili, da so se umaknili. Mnogo Burov je na potu proti jugu. London, 24. aprila. Reuterjev urad poroča iz burskega tabora pri Thaba-nehu 20. t. m.: Poveljnika Dewet in Villiers sta došla minulo noč v Dewet-dorp, danes opoldne sta pa napadla armado generala Gatacre, ki šteje 3000 mož pehote in oddelek topništva in je zasedla nekaj holmov pri Richtersfarmu zahodno od Devvetdorpa. Ob 4. uri popoldne se je moralo umakniti angleško levo krilo. Boj je trajal do noči. Buri imajo jednega ubitega in pet ranjenih. Angleške izgube niso znane. London, 24. aprila. „Times" poročajo iz Laurenco-Marquesa 21. t. in., da imajo Buri še sedaj nad 80.000 mož in sicer 50.000 v Oranje državi, 10.000 v Biggarskih gorah in 15.000 v okrajih Foursteenstreains in Klerks-dorp. Umrli ho: 22. aprila. Franc Sodnik, sodnijskega sluge sin, 10 mesecev, Poljanska cesta 11, bronchitis capillaris. — Marija Jarc, gostilničarja hči, 5'/s leta, StreliSke ulice 15, pleuritis. V bolnišnici: 20. aprila. Jožef Ster, kajžarja sin, 4 leta, jetika. Cena žitu na dunajski borzi dne 23. aprila 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . gl. 815 do gl. 8 20 » maj-juni » 8 09 » » 8-10 » » jesen . . » 8'25 » » 8'26 Rž za pomlad . . » 7-20 » » 7*25 » » maj junij . » 7-l5 „ » 7'16 » » jesen ...» 731»» 73 Ž Turšica za maj-junij » o-78 » » 5'79 • » jul.-avgust » 5'88 » » 5'89 Oves za pomlad . . » » maj-junij . » » jesen . . Meteorologidno poročilo. ViSina nad morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736'0mm. 540 » » 545 542 » » 542 5 72 » » 5-74 j Stanje j Tempe- i j Cas opa- baro- ratura ] zoranja metra po j r mm. | Celziju Vetreri Nebo it. n 12 ti , si. svzh. i jasno brezvetr. Ifj oblačno I sr. svzh. i » 9 it I2'8 23| 9 zveč. ■ M14 j „ .1 7. zjutrTT 32 2 1 |2. popol.| 731-d I Srednja včerajšnja temperatura 13 7° normale: 110° Včeraj od 3/13 — 3 ure popoldne kratka pa močna nevihta. P'Hi ifeu/žj ^2)ats'its)u^stŽ®eŽa '.isat® I Poslovilo. Ker se nisem mogel pri ^ "11 svojem odhodu iz Strug na |T Notranjsko osebno posloviti gT J od vseh prijateljev, kličem |f jim tem potom prisrčni f^ J z Bogom! ^ 4 Struge, 24. aprila 1000. | Mat. Prijatelj, | i« 3H2 1—1 župnik Slavinski. Preselitev tesarskega obrta. Zahvaljujoč se uliudno za doslej mi obilo izkazano naklonienost in zaupanje javljam uljudno, da bodem s 1 majem 1900 premestil svoj M H na lastni navlašč za to prirejeni razsežni prostor tik topničarske vojašnice na Dunajski cesti št. 54 kjer imam tudi svoje stanovanje. Prosim in se nadejam tudi v bodoče izdatnih naročil, katere bodem vselej vestno in najboljše izvršil. — V udobnost p. n. občinstva imel bodem telefon, kojega se blagovoli slavnoisto pri naročilih posluževati. , Velespoštovanjem 383 3-1 Josip Lehner mestni tesarski mojster. gpraig rajpraig raji isiSnaraJ Eifeflra Ens SliElE Burska vojska izide v najkrajšem času pri založniku Antonu Turk-u v Ljubljani. Knjlžloa bode jako "g. t. »g.»ir -f /v. »i» zanimivo opisovala junaški narod Burov boreč se proti nasilstvu za ohranitev svobode. — Pnobčene bodo tudi ilustracije iz Burske vojske. Emajlna glasura, mete, kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje.les, kositar, kameniti predmeti, vodovodne škoklje, kojim da porcelanu slično prevlako V škatliicah po 1 s in 1 Ko. se dobiva pri tvrilki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 228 3 12—12 se da v najem pod ugodnimi pogoji. Hiša je poleg farne cerkve; v vasi je ljudska šola. Pekarija obstoji od 1. 18^8. Več se zvh prj Antonu Krašovic v Št. Vidu na Do lenjskem. 375 3_2 ™ ————^—A.— — *■ —J\ — — Neobhodno potrebno za trgovce, podjetnike, obrtnike, urade, društva itd. so dobre poalovne (trgovske) knjige, katere tem potom najtoplejše priporočam s pripombo, da so iste lastnega ter najsu idnejšega izdelka, katere imam vedno v največji zalog, v razl.čnfh tubah lormularih in oblikah, kakor n. pr.: ' I BI Dnevnik, blagajniška, kopirna, glavna in fakturna knjiga, primanota. saldo-conti, Knjiga blaga i. dr. Ob jednim opozarjam slavno občinstvo na svoj novo urejeni Zavod za črtanje papirja in dajem s tem vsakemu odjemalcu priliko, da si morebitne naročbe na razne krj'ge, tableaux po lastnih načrtih in po svojem okusu brez vsacih stroškov ter v najkrajšem ča Cene: brošir 60 h, kart. 80 h, celoplat. 1 K 10 h, krasno vezani 1 K 80 h. — Dobivajo se: v semenišču, 7 nemimi elitami Katol. Bukvami, pri Ničmanu, Giontiniju, Sch\ventnerju L UbllllHlI a 11K a m I. in pri Krajcu v Novem mestu. — Dobivajo se še prej-šnji letniki razen I. in II. u v Ljubljani x9oo. Primerno darilo za Veliko noč! M,», . *, *, * «. *. *.m. *. r r * * rt * fc~fi n K K * K « « graščine Rakovnik pri Ljubljani se je vsled slabega vremena preložila na Četrtek 26. aprila dopoldne ob 9. uri lin. lioi mesta. V Ljubljani, dne 10. aprila 1900. 374 2-2 Ir^i-an Hren. Protin, revmatizem, tudi zastaran, katerega celo toplice v 10—15 letih niso ozdravile, ozdravi gotovo po nekaterekratni rabi Zoltan-ovo mazilo zoper protin in revmatizem. Steklenica velja 2 kroni. Razpošilja dvorni založnik lekarnar B. Zolttlii, Budimpešta. Nikaka tajnost. ^T Od zdravnikov priporočeno. 199 12-6 Dunajska f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompi, vinkuliranje in 984 51 razvinkuliranje obligacij. Zivnostenska banka na l)niiiifii, I., Ileneiipisse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicaf), Taboru, Benešavi, Iglavi. Moravski Ostravi. I > ii 11 a j « U a b o r z a. Dnč 24. aprila. Skupni državni dolg v notah............98 90 Skupni državni dolg ▼ srebru............98 80 Avstrijska zlata renta 4°/0.......98'50 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 98-60 Ogerska zlata renta 4°/0.......97 50 Ogerska kronska renta 4%, 200 .....92-95 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 125 80 Kreditne delnice, 160 gld................229 90 London vista....................242 80 Nemfiki drž. bankovci za 100 m. nem. drž veli 118-32 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dn6 23. aprila.' 3-2°/0 državne srečke 1. 1851, 260 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . , 23-67 19 26 90-72 11-36 164 — 160-— 20175 96--13950 257 — Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice » ► južne železnice 3°/0 > » južne železnice o°/„ » > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. ... . . 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 6 » liudiinpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld...... 108- -95-20 85- -67 20 9860 99-50 400 — 335-— 42 50 21-70 1310 65-- Salmove srečke, 40 gld........175-60 St. Gentfis srečke, 40 gld........182 — Waldsteinove srečke, 20 gld.......178-— Ljubljanske srečke..........48' — Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . . 121-2« Akcije Ferdinandove sev. želez.. 1000 gl. st v. . 292-— Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....78-— Akcije južne železnice, 200 gld. sr..... 24-— Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 9-V — Montanska družba avstr. plan............270 75 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 332.— Papirnih rubljev 100 ..................255 — MdC Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. KulaDtna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba „M K K C U I., Mfollzeila 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasss 2. ■ Pojasnila "£S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g 1 n v n 1 e. l.,4„... 1..1,. n. i____ i___zix