Poštnina plaćana v gotovini. M« avgusta 1941' Cena 40 URKDICiaTTO TJff UPRAVA: T7!K1,TOČNO ZASTOPSTVO a mftmt ft UNIONE PUBBUCTTA ITAliANA S. a, -hi opoMne. Meeečm naročutoa 6.— I«, 2Sa Ino——tfO 10 1» ONARIA ESCLUSTVA per la pubbUcita 61 provenienaa itaflteia cfl UNIONC PTJBBLICITA ITALIANA S. A-, MILAHO. Nezaslišano nasilje nad Perzijo Včeraj so sovjetske in angleške čete prekoračile perzijsko mejo in vdrle na perzijsko ozemlje — Silen odmev po svetu Kim, 26. avg. u. Anglija in Sovjetska Rusija sta v sporazumu z Washing-tonom včeraj presenetili svet z novim nasil jem. Napadli sta Perzijo, ki se ni hotela prostovoljno vpreei v njun vojni voz. Včeraj zjutraj so angleške in sovjet^ ske čete prekoračile perzijske meje in vdrle na perzijsko ozemlje. London in Moskva sta postavila perzijski vladi kratkoročen ultimat, v katerem sta zahtevala, naj perzijska vlada izžene okrog 700 Nemcev, ki so zaposleni v Perziji pri raznih tovarnah in druj^ih podjetjih, češ da ti Nemci odražajo varnost Indije in Sovjetske Rudije. Ko je perzijska vlada to zahtevo odklonila, je takoj sledila nasilna akcija, ki naj podvrže Perzijo angleškim in boljševičkim vojnim ciljem. Po dosedanjih poročilih se je perzijska vojska temo nasilju uprla, vendar pa ni dvoma. da Un pr^-H^o^ ogromni premoči napadalcev. Angležem se hcče perzijskega petroleja Rim. 26. av£. s. Vdor v Imn je dejanje ne?.1 ianega nasilja. ki nima drugega opravičila kot anulo-ke nadutosti. Po Siriji in Iraku je prijel na vrsto Iran in je spoznal, da ic Ufcoda naroda, ki je nesrečno prišel v strate:ko območje Anglije, taka, da postane pc'.itično. gospodarsko in socialno p-, pi Inonia odvisen od angleške samovolje. V istem trenutku, ko je Churchill v svojem uovoj-u po radiu trdil, da se Anglija bor- za s<\ i "K< nI <, nnrojov, so- angleški generali v skladu s Churclv !< •. imi navodili dah povelje angleškim četam, naj ne-k;*j ur nato prekoračijo iranske meje. S tem je b:Jo praktično pokazano narodom na svetu, kuj razume Londcn r*xl »svoboda jtircjdiOJr m »MVerenofet jo držnv^. NesnšfcJ rV< uc< tavlja. da ni mogoče še naprei vzdr/ati neumnosti, da 7(M) nem^k h državljanov v Iranu ograža varnost britanskega imperija in Sovjetske Rusije. Tisk javno* prvn.iva. da je bil Iran napaden, ker je bilo to zaradi višjih interesov Anglije potrebno, Anglija hoče ustvariti samo eno rusko fronto v Kavkazu in si zagotoviti perzijski petrolej, če bi morala izgubiti petrolej v Baku ju. Za dosego tega smotra je bilo treba zbrati med kršitvijo ne vtral-nosti Turčije. Perzije ali Afganistana. Zaradi močne cbor< jasno, da se i^če kakršenkoli povod za izvedbo dobro znanega načrta angleškega vrhovnega poveljstvu. Nota vlade v Londonu m Mo sJcvi, ki je bi-la nedavno poslana vladi v Teheranu, -e h Ha h**te tako sestavi jena, da je bila že v naprej rnemogočena kakršnakoli diplomatska debata, [meta ie očitno iiltimativen značaj. Na to brutalno vsiljevanje, ki je že samo zase bilo flagrantno kršenje iranske nevtrainosti, je prišel vljuden, toda odločen od £*ovo«r. Teheran5tka vlada je odklonila njSpn tako zvane »pete kolone«, ki je sestojaJa, kakor je znano, iz 600 oseb, med njimi Ženske in otroci. Na to odklonitev so Anglija in boljševiki zdaj odgovorili z vojnim dejanjem, z očitnim podlim napadom. To je napad, piše »Naehtaus^abc«, kakršnega doslej še ni bilo. Nobeno opravičilo ni dopustno, nobena ohii-:!na okolnost ni sprejemi; i va. Iran je hotel samo braniti lastno neodvisnost in je odklonil predloge, ki bi bili nezdružljivi z izjavljeno nevtralnostjo. Višek nesramnosti je trditev Angležev, da je Iran posta\ nevarno oporišče Nemcev, m višek grotesknosti je trditev Rusov, da so prisojem potlati svoje čete na podlagi rrartsJco-srvjetskecfa pakta iz leta 1921., ko je država ogrožena od neke tretje sile. Pripomniti je treba, da pakt res obstoja, toda je bil razveljavljen zaradi angleškega vpada. Ni odveč končno pripomniti, da so pogodba vzeli z zaprašenih polic Kremija zaradi neprestanih pobud Forrcign Officea. kar dokazuje ponovno, da je Anglija pripravljena pahniti katerokoli deželo v boljševizem, samo da doseže neke svoje cilje. Odmev na Madžarskem Budimpešta. 26. avg. s. Anglosovjetski nezaslišani napad na Iran vzbuja največje ogorčenje v tukajšnjih političnih krocih in v tisku. Vdor Anglije ob sodelovanju Sovjetske zveze se smatra za nov kričeč dokaz razbojniške politike, ki jo izvaja Anglija. Angleko hinavstvo nima več meja, ko London zatrjuje, da ;e hotel na ta način zagotoviti Iranu neodvisnost. List »Pest« in drugi listi zatrjujejo, da novo dejanje razbojnišrtva anšakale«, je globoko užalil bolgarski narod, ki je bolj kakor kdaj prej duhovno in gmotno ob strani sil osi in odločen z vsem pomagati kjerkoli za uničenje Anglije in njenih, zaveznikov. Napad tudi z morske strani Rim, 26. avg. s. Poluradna angleška agencija poroča, da se je angleški oddelek izkrcal v Ban dar šah puru v Perzijskem zalivu. Angleške Čete so naletele na odpor, vendar se ni znano, kje In kako Je prišlo do odpora. Angleške sile obstojajo iz Angležev in Indijancev, toda ni t njih kontingentov iz dominjonov. Perzija meji na Afganistan, Indijo, Turčijo, Irak in Sovjetsko Rusijo ter predstavlja v tedanjih prilikah najkrajšo zvezo med velikim morjem in Sovjetsko Rusijo. V tem grmu tudi tiči zajec. Ni dvoma, da sta se odločili Sovjetska zveza in Anglija za okupacijo Perzije, — ki se uradno imenuje »Memalik-i mahsureh-i Iranc, t. j. »Od boga ščit ene pokrajine Iranac — bas zaradi tega, da bi se omogočila najkrajša zveza med Sovjetsko Rusijo in Ameriko, da bi se mogla po tej poti pošiljati Sovjetski zvezi ameriška pomoč v vojnih potrebščinah. Perzija ima 1,645.000 kvadratnih kilometrov površine in Šteje blizu 10 milijonov prebivalcev. Glavno mesto je Teheran, ki ima 250.000 prebivalcev. Posebno važnost v sedanji vojni ima Perzija zaradi svojih bogatih petrolejskih vrelcev in drugih si-rovin, ki jih potrebuje vojna industrija. Razen tega je v tej deželi zelo razvita živinoreja, prideluje pa tudi gumi Perzijski izvoz je znašal lansko leto skoro 3 mil-jards neukranov (perzijska valuta). Perzija je ustavna monarhija. Državni glavar je sahinšah Riza šah Pahlavi, rojen 1878. Prestol je zasedel leta 1925. Prestolonaslednik je Mohamed Riza Sahpur. Perzija se je v zadnjem desetletju zelo modernizirala ter je razvila več važnih industrijskih panog in ima zelo razvito trgovino. Pogled na zemljevid kaže, piše general A Ido Cablati v »Piccclu di Trieste«, da angleške čete generala \Vawela ne morejo pomagati Rusiji, ako ne vkorakajo na turški ali iranski teritorij. Obe poti sta s političnega vidika težavni ter zahtevata prekoračenje obširnih \isoko£orskih področij s slabimi cestami. Pot čez Turčijo preko Armenije je daljna, toda ima boljše prometne zveze. Pot čez Iran je krajša, toda prometne zveze so slabše?. Odločilni so bili tudi politični odnosi in reakcija tc ali one države napram antfleškc^sovjctskemu načrtu. Odnosa med Anglijo in Turčijo so se zadnje čase nekoliko onladfcli zaradi zmage osi na Balkanu in zaradi zahteve Molotova in načrta ang!o«aksonov glede razdelitve Evrope po vojni. Preostal je samo sunek na Iran. Razdalja med obema mejama jc v zraku samo 250 km, toda naravne ovire in pomanjkanje prometnih zvez izključujejo vsaj v začetku uporabo večjih množic vojske. Tudi letalstvo lahko samo skromno pomaga. Tehnična nadmoć italijanskih pilotov Neko letalo, ki ga je napadla skupina sovražnih letal, je sestrelilo en nasprotni aparat in se ostalim spretno izvilo Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 25. t. m. naslednje 447. vojno poročilo: Nič pomembnega ni bilo na frontah bojišč na kopnem. V noči na 24. so sovražna letala z rušilnimi in zazidalnimi bombami bombardirala kraj Tempio Pusania v pokrajini Sas-sari. Bombe so zahtevale eno Človeško žr- tev, štirje ljudje pa so bili ranjeni Škod« je neznatna. Pri neki akciji nad Sredozemskim morjem je bilo neko naše letalo napadeno ođ skupine sovražnih lovcev. Čeprav je bilo hudo zadeto in je bilo nekaj članov posadke ranjenih, je letalu uspelo sestrelili eno sovražno letalo in se umakniti ostalim. Upoštevati je treba rudi reakcijo Irana. Država, ki je petkrat večja kot Italiia. ima samo 10 milijonov prebivalcev, toda že od •leta 1025. je pričela pod odločnim vodstvom $aha Pahlevija obširno delo duhovnega in gmotnega prepor .Li. posebno ^lede srvoje vojske. Po zadnjih podatkih Društva narodov je imel Iran v mirnem času 9 divizij in 5 samostojnih brigad z obilno pomočjo i-opni^tva. tankov in ka-valcrije. okrog 100.000 vojakov s 4.000 oficirji in letalstvo ki je leta 1939. imelo 200 letal. Ti podatki so samo približni, kajti država je bila do nadaljnjih 28 tankov, 31 topov in 30 motornih vozil. Borba za mostišča na Dnjepru Berlin. 26. A-vg. s. Z uspehom se nadaljujejo borbe vzdolž Dnjepra za osvojitev preostalih smrražn.h mostišč. Dne 24. L m. je bik> ujetih nad 5000 sovjetskih vojakov. Zajetega je bilo mnogo vojnega materiala, med tem tudi pet letal m številni tanki. Finsko vojno poročilo Helsinki, 26. avg". s. Uradno poročajo, da je v zadnjih dneh. sovražnik utrpel izredno velike izgube, V Finskem zalivu je bilo uničenih 1 torpedovka, 3 vlačilci min in 6 transportnih ladij, med njimi 2 petrolejski ladji. Hudo poškodovan je bil 1 parnik in 1 vlačilec min. Zasedeni so bili Viron-lathijski otoki. V njih bližini je finsko topništvo potopilo 1 sovražni parnik s 5.000 tonami, natovorjen s traktorji, topovi in številno posadko. Ob isti priliki so bile hudo poškodovane in zažgane številne ladje in sovražni vlačilci. Znaten plen predstavlja 8 mornariških topov kalibra 120, nekaj poljskih topov z istim kalibrom, municija in več motornih vozil. Boji na Estonskem Berlin, 26. avg. s. V teku spopadov pri Revalu je nemška pehotna četa vdrla globoko v sovražne črte do sovražnega letališča, na katerem je bde 16 letal pripravljenih za odilet. 13 letal jc bilo s strojnicami uničenih, ostala pa so bila zbifca, potem ko so se že dvignila. Majhni oddelek se je polastil tudi protiletalske baterije. Na Baltskem morju Berlin, 26. avg. s. V vzhodnem Baltiku je bilo delovanje nemških mmonoscev nadalje uspešno. Ze 22. avgusta so zletele tri vslike sovjetske transportno ladje v zrak, ko so naletele na mine. Na isti nactn pa so bile še potopljene ena torpedovka. 3 trgovske ladje in 2 minolovca V tem morju so nemške edhrice potopile s topovskimi streh rudi eno petrolejsko sovjetsko ladjo. Berlin, 26. avg. si Mnogi krtonski patrioti so bili v ječah Dvinsk* trn nAJstnbSnejši način mučeni od boljševikom . Mnoge jetnike so borjševiki odpeljali ▼ Sibirijo. Na dvorišču jetnišnice so nsJIi skupni grob z 10 trupli, ki so bila, kakor je bito mogoče ugotoviti, pred usmrtitvijo mučena. Eno izmed trupel je imelo roke zvezane z bodečo žico. V D vinsku je bil aretiran neki Žid. ki je sodeloval pri mučenju 10 nesrečneže*-. Njegova specislrteta ie b*k> trganje nohtov, z-i kar je dobi 20 rubljev. Umorjeni nemški vojaki Berlin. 26. avg. s. V teku napredovanja v področju Smolen&ka so našli v nekem močvirju tnrpla 7 nemških vojakov, ki so bila tako razmrcvarjena, da jih ni bilo mo»-goče spoznati. Takoj uvedena preiskava je ugotevila, da so vojaki pripadali patroli in so ranjeni padli v roke bolj Še vik ov, ki so jih trpinčili, ker pa kljub temu nemški vojaki niso hoteli dati zahtevanih informacij, so bili do mrtvega mučeni. Spoznanje sovjetskega komisarja Berlin, 26. avg. s. V teku bojev na Estonskem je bil ujet 18. avgusta, kakor doznava DNB, bivši sovjetski komisar Gorjanov. V nasprotju s svojimi tovariši naredi dober vtis zaradi svoje živahnosti in inteligence. Pripovedoval je nemškim oficirjem, da je že dolgo dvomil v pravičnost bo»ljševi^kega režima. Kot kmečki siin je stopil v stranko iz osebnega prepričanja. Prepričan je bil, da vlada v ostalem brezposelnost in največja beda. Toda prepričail se je o nasiprot-nem, ko je prišel na Estonsiko. Uveril se ie, da je prav boljševizem gospodarsko !n moralno uničil osvojene države. Zakaj je šla Nemčija v vojno Bremen, 26. avg. sl Ob priliki zborovanja stranke je Rosenberg pojasnil, zakaj je bila vojna potrebna in neizbežna. Rekel je, da je Hitler hotel mir in je z vsemi naperi skušal vzdržati in braniti mir, toda oni so sistematično zavračali vse njegove velikodušne ponudbe. Hoteli so za vsako ceno odstraniti tekmeca, ki se ga boje in ga uničiti. Končno je bi'1 neimki narod v dilemi, kateri se n: mogel ogniti: Braniti se ali poginiti. Narod se brani. Kralj Mihael v Moldaviji Bukarešta, 26. avg. s. Kralj Mihael in maršal Anton esc u sta obiskala Besarabijo in ozemlje preko Dnjestra. Ustavila sta se v Tigini, ki je mesto ob stari meji med Rumunijo in boljševiško Rusijo ter sta bila toplo sprejeta. Odtod sta se z avtomobilom napotila v Tiraspol, ki je majhno mesto bivše moldavske republike, kjer jim je zastopstvo prebivalstva izreklo zahvalo Ru-munov onstran Dnjestra za osvoboditev izpod sovjetskega jarma. Povsod je prebivalstvo kralju in maršalu izkazalo tople simpatije. Zapadna fronta Berlin, 26. avg. & Dne 24. avgusta so nemška bojna letala napadla vojaške objekte na vzhodni obali Anglije. Ostali uspešn napadi so se raztegnili do Faroerskih otokov. V noči na 25. avgust so nemška >e-tala bombardirala letališča v južni in srednji Angliji ter pristani ške naprave na vzhodni angleški obali m na Škotskem. Bombe so povzročile več požarov. Japonska bo zaprla svoje pomorske poti Tokio, 26. avg. s. Last »Hoki« poroča iz Vladivostoka, da je dospela tja prva ameriška ceste ms ka ladja s tovorom bencina za ruaka. letala. V komentarju te vesti pi-Se dnevnik, da sta za Japonsko prehoda v Cugaru in Sovi važnejša kot je Panamski prekop za Zedinjene države. Dokler bodo Zedinjene drŽave imele Panamski prekop zaprt, je logično, da bo Japonska imela zaprta tudi svoja pomorska pota. Ničesar tri ne bilo bolj ponižujoče za Japonce kot izročitev teh prehodov za vojne operacije. Potrebno je torej, da so ti prehodi zascHteni m branjeni. Princ Piemontski med mladino Termi, 26. avg s. Pijemontski princ je obiskal »Kolonijo 9. maja« in Kolon r*o Piedilupo«, kjer so v gosteh libijski otroci. Princ se je prisrčno razgovarjal z mladimi gosti in je od>el v taborišče GILA. kjer jo pregledal vse oddelke. Princa so povsod toplo pozdravljali. Eden je bil tajno v Beogradu Berlin, 6. avg. s. Listi objavljajo nekaj zanimivih izjav podkondsarja v srbskem notranjem ministrstvu Perica glede vpliva državnega udara po priključitvi beograjsko vlade k tridelnemu paktu. Peric je potrdil, da je prišel Eden tajno v Beograd, da bi se sestal z generalom Simovieem. Sestanek je bil na letališču v Panccvu. Ponudba pakta o pomoči s strani Rusije je bila storjena samo za olajšanje izvedbe blaznega načrta vojaški kliki. Moskva ni imela namena vmešati se, kar dokazuje to, da se je takoj umaknila, ko je bila država v brezdnu vojne. Perie ni povedal, ali je bil sovjetski manever izveden v sporazuma % Londonom. Iz Hrvatske Zagreb, 26. a-vg. s. Z odredbo je poglavnik imenoval za poveljnika ustaške milice maršala Kvatemika. — S po-glavnikovim dekretom je bila ustanovljena ustaška nadzorstvena služba, ki bo imela tri odseke, in sicer ustaško policijo, ustaško obveščevalno službo in ustaško obrambo. Zagreb, 26. avg. s. Najvažnejša zagrebški gospodarski list >Hrvatsko gospodarstvo« objavlja zanimiv članek z naslovom »Nov položaj na jadranskih obalah«, v katerem dokazuje, da so sile osi začele z vojno z namenom, da osvobode svet masonov, boljševikov in plutokratov in dosežejo razdelitev dobrin med narodi. Last opozarja, da je hrvatski ustaški pokret že pred 10. aprilom zvesto sodeloval s svojimi velikimi zavezniki v tem smislu, po tem datumu pa si je hrvatska vlada nadela isto nalogo pod modrim vodstvom poglavnika. Prepoved tajnih društev v Belgiji Bruselj, 25. avg. s. Izdan je bil poseben dekret, s katerim so bile razpuščene vse mason.ske lože, ustanove in druge organizacije takega značaja. Imetje teh organizacij je bilo zaplenjeno v prilog državi. Odslej je prepovedano ustanavljanje slehernega tajnega društva Prekrški teh ukrepov bodo strogo kaznovani z zaporom. Izdan je bil še drugi dekret z določbami o disciplini v belgijskih šolah. V zadnjem času se je čestokrat zgodilo, da so nastali neredi med študenti zaradi prepovedanih znakov, ki so jih nekateri izmed njih nosili. Izgon konzulov Haitija, Ekvadorja in Kube Iz Nemčije Berlin, 26. avg. a Nemška vflada je bnU. prisiljena prepovedati delovanje konzulov Haitija in Ekvadorja v Nemčiji. Svoje posle morajo likvidirat do 5. septembra. Zaprt je bil tudi častni konzulat Kube v Nemčiji. Omejitev alkoholnih pijač v Parizu Pariz, 26. avg. s. Izdani ukrep oVodoča, da pivci v področju Pariza ne bodo mogli odslej kupiti več ko en liter vina tedensko-V kavarnah in restavracijah se bo dobilo samo četrt litra vina za vsak obed. Aretacije komunistov v Švici Bern, 26. avg. s. V neki vasi v frrbur-škem kantonu, kjer so skušali tajno delovati, je bilo aretiranih 8 komunističnih agitatorjev, med njimi dve ženski. Odpeljali so jih v Bern in jih izročili zveznim oblastem. Sledi zlate rude v Švici Bern, 26. avg. s. V Wallesi, m sicer na področju Ayena in Grimmentza so na£i sledove zlate rude. Obnovite naročnino! Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Torek, 2^ avgusta 1941-XIX Stev. 1Q5 Zavarovanje hrvatskega obmorskega področja Hrvatski generalni upravni komisar tega je podrejen Poveljniku II. italijanske armade mod Italijo in Hrvatsko za izvedbo potrebnih ukrepov. Pod vojaiko upravo »padajoče področje obsega vso hrvatsko in dalmatinsko obalo v globino 60 do 70 km. Točna meja gre, kakor smo zvedeli na merodajnem hrvatskem vladnem mestu, od kraja Zdinovo na hrvatsko-nemško-italijanski tromeji jugovzhodno od Karlovca preko Ogulina. Plitvičkih jezer po grebenu llškega pogorja Plešcvica južno od kraja Lapac. dalje po severovzhodnem grebenu Dinarskih Alp. dalje južno od Glamoča mimo 2.600 m visokega grebena Cincar, pa proti vzhodu od Livna preko grebena Glubušel in Vran j -skih alp med Mostarjem in Konićem do Neretve in jugozapadno od Drača ob črno-gorski meji. V tej vojaški roni, ki je bila določena iz strogo stratecrienega vidika, so mod drugim večji kraji in mesta Ogulin. Oospič. Knin. Mostar. Trcbinje in Dubrovnik. Po poročilu hrvatskega zunanjega ministrstva Je izdala jrcneralna direkcija za inozemski tisk v Rimu proglas, v katerem se ugotavlja, da je po neki inozemski agenciji (mišljena sta očividno Reuter ali United Press) razširjena vest o dozdevnem italijanskem ultimatu Hrvatski z zahtevo po odstopu nekaterih pokrajin, zlobno izmišljena in brez vsake podlage. Razmerje med Italijo in Hrvatsko je označeno s prisrčnim in prijateljskim sodelovanjem. Obenem je bilo objavljeno, da je zastopnik nemške vlade poslanik Schmidt na dnevni konferenci tiska v Berlinu, kateri so prisostvovali dopisniki inozemskih listov, na vprašan;"e o premikanju italijanskih čet v Dalmaciji, odgovoril, da gre samo za oja-čenje italijanske posadke v svrho skupne obrambe Italije in Hrvatske proti skupnemu sovražniku. Ljubljana, 26. avgusta V soboto je bilo v Zagrebu objavljeno uradno poročilo o imenovanju generalnega upravnega komisarja za obmorsko področje od Reke do Crne gore. Komisar ima svoj sedež tam, kjer je poveljstvo II. armade italijanske vojske. Generalni upravni komisar je neposredno odvisen od poveljnika II. armade glede vseh upravnih vprašanj, varnosti in javnega reda na tem področju. Tako bo ustvarjena popolna harmonija varnosti in javnega reda z interesi vojske. 2eJezniška proga Reka - Ogulin - Split je ^cupno z brzojavno in telefonsko službo podrejena vojaškemu poveljstvu. Vojaški oddelki hrvatske državne obrambe, ki so na tem področju, se z operativnega vidika podrede enotnemu vojaškemu poveljstvu II. armade Za generalnega upravnega komisarja je imenoval poglavnik ministra dr. Andrijo Karčlča Ta ukrep je začasne-jra značaja in bo ostal v veljavi, dokler se bo čutita potreba vojaške zaščite v skupnem interesu. Prebivalstvo vsega področja se poziva, naj podpira sodelovanje med hrvatskimi oblastmi in italijansko vojsko v interesu varnosti in reda. V komentarju k temu ukrepu piše nedeljska »Dunauzeitung«: Hrvatska javnost je mirno sprejela uvedbo italijanske vojaške uprave v Dalmaciji in v hrvatskem obmorskem področju. V političnih krogih se naglasa, da je mišljen na pogajanjih sklenjeni vojaški režim samo do konca vojne in da bo ostala civilna uprava tudi v bodoče v hrvatskih rokah. Generalni komisar dr. Andrija Karčič. ki Je pripadal prej hrvatski seljački stranki ter je bil državni tožilec v Rumi in Mitrovici. ima svoj sedež pri Poveljniku II. italijanske armade Ek-scelenci Generalu Ambrosiu v Karlovcu. V tem vidijo zagrebški politični krogi najboljše jamstvo za prijateljsko sodelovanje še o regulaciji Malega grabna Denarna sredstva za regulacijo je dal na razpolago Visoki Komisar Ljubljana, 26. avgusta Z mestnega magistrata smo prejeli: Včeraj ste objavili daljši članek s trditvijo, da je mestna občina obnovila dela za regulacijo Malega grabna v Mestnem logu. Toda ta trditev je popolnoma napačna in dela veliko krivico dobroti Nj. Ekseelence Visokega Komisarja, ki Je s svojim odlokom 5. julija naročil sistematično nadaljevanje že 1. 1931. začetih del. Z denarjem, ki ga je naklonil Visoki Komisar, sedaj ta dela opravlja tehnični oddelek Visokega Komisariata. Kakor rečeno, so z regulacijo Malega grabna od izliva 800 m navzgor do Kosca začeli že L 1931., toda tudi tedaj ni plačala in nj vodla del mestna občina ljubljanska, pač pa Terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice ter je po znanem ključu pri regulaciji mestna občina plačala svojo tretjino stroškov. Druga etapa del je bila dolga 1.400 m, da je bil Mali graben od izliva navzgor reguliran 2.000 m navzgor. Ta dela je pa financirala sama dravska banovina in sicer iz sklada za olajšanje brezposelnosti v Ljubljani, dela je pa tudi vodila sama Terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice, ki je bila prej vedno neposredno podrejena ministrstvu. Sicer je bil ta denar namenjen za ljubljanske nezaposlene, vendar pa kljub temu ljubljanska občina ni imela stroškov z regulacijo, pač pa prav znatno pomoč za lajšanje brezposelnosti v L i ubijani. Da se s javnimi deli olajša nezaposlenost v Ljubljani, je Visoki Komisar naklonil za sedanja dela skoraj vse stroške. Letos bo reguliranih še 1.600 m Malega grabna, kar bo veljalo 790.000 lir, torej precej nad 2 milijona dinarjev. Ta 2 mi- lijona ali "60.000 lir za regulacijo dodelil Visoki Komisar, mestna občina bo pa k vsem stroškom prispevala samo ostanek v znesku 30.000 lir. Zato je tudi pravilno, da dela vodi tehnični oddelek Visokega KomiFariata. O osuševanju in melioraciji Barja smo obširno pisali že 14. t. m. pod naslovom »Pontinska močvirja in nase Barje«. Tedaj smo natanko pojasnili tudi razmerje mestne občine ljubljanske do regulacije Ljubljanice in melioracije Barja, kako se mestna občina od nekdaj z vsemi svojimi silami trudi za pospeševanje zboljšanja Barja. Iz članka smo izvedeli, da je mestna občina ljubljanska s svojimi neprestanimi urgencami 1. 1930. dosegla nadaljevanje regulacijskih del, ki jih je prekinila svetovna vojna. K vsem dosedanjim stroškom j© mestna občina v denarju prispevala polno tretjino in dajala poleg te.sa na razpolago tudi še svoje strokovno osebje. Vsa dela je pa prej opravljala država, ki so ji banovina, glasni odbor za osuševanje Barja in mestna občina ljubljanska morale dajati zahtevtane prispevke. Čeprav mestna občina ljubljanska prej o regulacijskih stroških in delih nikdar ni mogla odločati, je vendar vedno rada nosila zelo velike stroške. Zato na Ljubljani nikakor ni ž?I za dosedanji tru^ in stroške, ker vedno smatra ureditev Barja za svoje življenjsko vprašan ie, kj se bo za njega rešitev vedno trudila. Zato pa tudi sedaj s hvaležnostjo in priznanjem pozdravlja oživljenje regula-■:'-'-:b del, posebno tudi zato. ker ta dela smarra za prav znatno pomoč pri i jenih prizadevanjih za lajšanje nezaposlenosti v Ljubljani. Žena je vodila tihotapsko družbi Pred deželnim sodiščem v Grazu sta bila obsojena Mariborčana Katarina in Gabrijel Petek Graz, 25. avgusta. Pred deielnim sodiščem v G naru se jo morala v petek zagovarjati družba tihotapcev, ki jih je vodila Katarina Petek s svojim možem Gabrijelom. Od jul i a 1938 do juLija 1939 so spravili ti tihotapci čez mejo bivše Jugoslavije v Nemčijo najmanj za 30.000 mark tihotapskega blaga. Pomagal jim jo bivši carinski uradnik Gabrijel G a v r i I o v i Ć , ki sta ga imela zakonca Petek povsem v oblasti, ker je bfl podkupljen. Blago so tihotapili v bi\; > Jugoslavijo in ga niso plačali v dinarjih, temveč v nemških markah. Marke sta kupovala zakonca Petek v Mariboru po zelo ugodnem tečaju. Marke so prinašali v bivšo Jugoslavijo večinoma židovski emigran-tje. Brez dovoljenja deviznega urada so tihotapci »pravljali v Mariboru kupljene marke zopet v Nemčijo in tudi pri tem so zaslužili lepe denarce. Carinski urad n k Gavrilović je moral biti tihotapcem za vsako uslugo na razpolago, ker so ga dobro plačali. Zakonca Petek s.ta živela prej v Mariboru v zelo skromnih razmerah. S tihotapstvom sta sn pa v 8 letih tako opomogla, da sta začela živeti v polnem blagostanju. Lani sta kupila v Mar boru stavbisče za 250.000 din in začela »ta graditi lepo hišo. Pred sodiščem sta si Katarina fn Gabrijel Petek prizadevala zvaliti vso krivdo t a carinskega uradnika Gavriloviča, ki ga pa soduče ni moglo izslediti. Toda priče so izpovedale za cba zelo obremenilno. Tedaj si j© hotela Katarina Petek pomagati s trditvijo, da gre najbrž za zamenjavo z njeno sestro, ki ji je čudovito podobna. Pa tudi ta trik ii ni pomagal. Sodišče jo je obsodilo na eno leto ječe in na 20. ono mark denarne globe. nicnctj-i moža pa na 7 mesecev ječe in 10.000 mark denarne globo. Poleg tega sita bila obsojena na plačilo 27.000 mark odgovarjajočega zneska in krn-čno bosta morala p'ačati še 28.500 mark. Katarina Petek, ki je me.l razpravo vsako krivdo odločno zanikala, je kazen sprejela, njen mo«ž je pa izjavil, da si bo še premi->''.]. Na zajK^'^rnikcn- pretilog je bil obsojenki nastop kazni preložen, da bo lahko t poskrbela za svoje tri otroke. Radio Ljubljana TOREK. 2«. av?u»ta 1«M1-XIX. 12.30: poročila v slovenščini, 12.45: operetna glasba, 13: napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: orkester Cetra pod vodstvom mojstra Bar-zizza, 14: poročila v italijanščini, 14.15: radi.ski orkester in komorni zbor pod vodstvom Draga Marija Sijanca: slovenska glasba, 14.45: poročila v slovenščini, 17.15: koncert pianistke Vande Leskovic, 17.40: koncert tenorista Angela Parigia, 19.30: poročila v slovenščini, 19.45: simfonična glasba, 20: napoved časa — poročila v italijanščini. 20.30: gledališka sezona EIAR: VVagner: Lohengrin, v odmorih slovensko predavanje in vesti v slovenščini, 22 45: poročila v slovenščini. SREDA, Z7. AVGUSTA Ob 7.30: Vesti v slovenščini, 7.45: Pestra glasba, v odmoru ob 8. napoved časa. 8.15: Vesti v italijanščini, 12.30: Vesti v aloven-ščini, 12.45: Lahka glasba. 13: Napoved časa in vesti v italijanščini. 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini, 13.17: Godba na lok pod vodstvom Manna, 13.45: Podeželski zbori, 14: Vesti v italijanščini, 14.15: Slovenske pesmi, kvartet sester Stritarjevih in harmonikar Avgust Stanko, 14.45: Vesti v slovenščini. 17.15: Koncert gojencev chigijanske glasbene akademije, 19: Italijanska ura prof. dr. Stanka. | Lebna, 19.30: Vesti ▼ slovenščini. 19.45: Orkestralna glasba, 20: Napoved časa in vesti v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.80: Koncert vGlasbene Matice« pod vodstvom prof. Luci jana M. skerjanca, 21.30: Koncert basista Toneta Petrovčiča in Lum bar je vega. vokalnega kvarteta, 22: Zanimivosti v slovenščini, 22.10: Koncert pianistke Lete je Zifarellijeve, 22.45: Vesti v slovenščini. ČETRTEK, 29. avgusta 1941-VIX. 7.30: poročila v slovenščini, 7.45: operetna glasba; v odmoru napoved časa. 8.15: poročila v italijanščini, 12.30: poročila v slovenščini. 12.45: pestra glasba, 13: napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: radi ski orkester pod vodstvom Draga Marija Sijanea: operetna glasba, 14: poročila v italijanščini, 14.15: koncertni prenos iz Nemčije, 14.45: poročila v slovenščini, 17.45: koncert sopra-nistkč Karle šlehan. pri klavirju Marjan Lipovšek. 19.30: poročila v slovenščini. 19.15: koncert kmečkega tria, 20: napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: komentar dnevnih dohodkov, 20.40: mavrica pesmi, orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzizza, 21.20: simfonični koncert pod vodstvom mojstra Roberta Caggiana, 22: slovensko predavanje, 22.10: koncert pianista Antona Trosta, 22.15: poročila v slovenščini. „Via mala44 z Rasbergerjevo Deloma nova zasedba je žela ponovno prodoren uspeh Ljubljana, 26. avg. Gledališki igralci žanjejo s Knittlovo razburljivo napeto, psihološko velezanimivo dramo izreden uspeh. Ne le v Ljubljani, kjer so jo uprizorili že nad desetkrat, temveč tudi po deželskih odrih. >Via mala-: je močna privlačnica po svoji vsebini in daje igralcem zahvalne naloge, v katerih se lahko vsi sodelujoči — z eno samo epizodno vlogo brez pomena — lahko odlikujejo. Tudi v soboto je bila Drama nepričakovano dobro napolnjena in drama je s kreacijami ponovno živo zanimala ter sprožala iskreno priznanje. Sobotna uprizoritev je izpustila osebnost gospe Riehenauške in njenih par prizorov, ki za dramo itak niso važni. Zato pa je gospa Kraljeva igrala prvi mater Laurečevo, ki jo je doslej imela Rakarjeva. Gospa Kraljeva je mater, ki ima vlogo le nekaj stavkov, podajala z zrelo umetnostjo ter je z odlie" »o masko, zgovorno mimiko, življenjsko g • ikulacijo ter vzorno govorico samo iznova potrdila našo sodbo, da je igralka močne osebnosti. Nova je bila gospa Rasberger Verdoni-kova v veliki vlogi Svlveli Leurečeve. Dala ji je vso mladostnost, poetično nežnost, globoko čustvenost in nepokvarjenost, ki jo zahteva ta izredno simpatično ženska pojava. Hči bivšega našega igralca je ponovno dokazala, da je podedovala igralski talent, ki je sposoben popolnega razvoja. G. Nakrst kot Andreas. g. Košič kot Ni-klaus. g. Košuta kot predsednik sodišča, pa ga. Starčeva kot strastna Han na so bili, če možno, še boljši kakor pri ljubljanski premieri: jasni v govorici, dosledni v označanju znaCajov. naravni in učinkoviti. Skrbnost, ki jo kažejo vsi v svojih maskah, je posebno hvale vredna. Vobče pa bi kritično pripomnil na naslov nekaterih: izogibati se je treba čim bolj poantiranja in patosa; ne gre. da modema igralka preveč podčrtava besede in jim daje večji pomen še s kretnjami glave, gestami rok ah nemirom nog. Vse to je odveč in vsiljivo, diletantsko, dasi so kajpak igralci že dolgo vzvišeni nad začetni-štvom ter je njih igralska vaščina vredna vsega spoštovanja. Fr. G. Kako je bilo pred 70 in 25 leti DroMine iz »Slovenskega Naroda44 letnikov I87I in 19*6 tem terminu se bode vsakogar kaznovalo^ pri katerem se bo našlo kaj posode. Obrtniki, kateri so imeli za oddajo ko-vinaste posode, podaljšan rok, se Še enkrat opozarjajo, da imajo isto oddati jutri dne 1. in pojutrišnjem dne 2. septembra od 8. zjutraj do 1 popoldne na mestnem magistra Ua, srednja hiša, pritlično, dvorišče, levo. Tedaj naj prinesejo posode tudi one zasebne stranke, ki je dosedaj iz kakršnega koli si bodi vzroka še niso odpale. Pri komur se bode taka posoda pozneje našla, bode strogo kaznovan. Utesnitev porabe mesa, masti in piva Istega dne je »Slovenski Narod« poročal: Oblast je dognala, da nekateri gostilničarji in tudi zasebne stranke zadostno ne upoštevajo ministrske naredbe glede brezmesnih dni. Vsi zadevni obrtniki in stranke sploh se opozarjajo, da je kuhanje in vživanje mesa dovoljeno le v nedeljo, ponedeljek, sredo, četrtek in soboto, ob torkih in petkih pa vsakomur prepovedano. Varnostni organi imajo nalog, da pri obrtnikih in zasebnih strankah izpolnjevanje 1 te naredbe strogo nadzorujejo in vsak prestopek ovadijo. Prestopki se bodo kaznovali z globo 30 do 50 K, v ponovnem slučaju se bode kazen podvojila, obrtnikom-prestopnikom se pa lahko odvzame tudi obrtna pravica. 2e v zadnjem času so bile pivovarne alpskih dežel vsled pomanjkanja surovin prisiljene kolikor možno varčevati z zalogami piva in so upale, da nova žetev tem nedostatkom odpomore. Da bi do žetve mogle izhajati so znižale oddajo piva na 40°/o, a sedanje nakazilo za ječmen in slad iz nove žetve znaša le 13.5V« potrebščin, v mirnem času in to radi tega, ker bo Izostala vsaka počil jatev ječmena z O merskega. Tudi omenjenih 13Vs°/o pivovarne še niso prejele. Da ne zmanjka predčasno piva, so pivovarne alpskih dežel primorane u tesnit i na 30°/o potrebe, v mirnem času, počenši s 1. septembrom 1916. Upamo, da bo naše občinstvo, ki doprinaša že marsikatere žrtve v gospodarskih vprašanjih, upoštevalo te izredne razmere in s primernim umevanjem teh trdih a potrebnih odredb pripomoglo, da vstrajamo v gospodarskem boju do ugodnoga konca. Zidanje poslopja za novo realko V torek, 26. septembra ISTI je poroča i Slovenski Narod«: *Kakor že znano, zida ljubljanska hranilnica na svoje stroške prelepo poslopje za novo realko. Kakor ta veliko lušen čin vsacega pravega domoljuba veseli, tako se mora na drugo stran obžalovati, da so .se vsa potrebna mizarska, kovaška in klju-čarska dela naročila na Di.naju. Tedaj domači obrtniki pri tem poslopji ne bodo zaslužili niti krajcarja. Pa zakaj to? Zakaj tak narobe svet? Čujte! Dotično vodstvo se izgovarja, ka bi obrtniki v Ljubljani ne izvršili tako dober kup, nego dunajski. Ta izgovor je pa iz trte izvit, kajti vodstvo je povpraševalo le kaka dva mojstra, nikdar pa razpisalo natečaja ali konkursa, pri kterem bi se pokazalo, da domači mojstri izdelujejo lepo in ceno blago. Uzrok tega. čudnega sklepa pa se najde vse drugje. Arhitekt, kteri vodi zidanje poslopja, dobi baje od dunajskih mojstrov, kterim nakloni kako delo, po 10 do 15 odstotkov provizije, potem ni čuda, da se trudi dokazovati, ka je dunajsko blag} boljše in ceneje nego domače. Hino illac lacrimae. Ce se pomisli, da bo od dunajskih izdelkov na železnici treba plačati veliko voz-nine, bi po naši priprosti pameti vsekako sodili, da bi se Jaio enako delo pii nas gotovo dobiti tudi boljši kup in denar bi ostal v deželi. Vsaj gosp. Tonnies je pred le"l jako uspešno konkuriral z Dunajčani, ki je za železnico prevzel vsa mizarska m menda tudi tesarska dela. Pa kaj pomaga zvoniti, ko je toča že pobila, z dunajskimi mojstri so pisma in pogodbe mencla Že sklenene. Požar v Gradišči V torek. 26. septembra 1871 je ^Slovenski Narod« poročal: Kdor hoče videti pri vsej resnobi trenutka jako smešen prizor, ta naj bode na-zoč pri malem požaru, kakoišen je bil vč2« raj. Gorelo je namreč v Gradiški tik * Sikca-i. malo poslopje. Po trikratnem strelu na gralu je bilo takoj zbranega obilo občinstva, ktero je radovedno kakor pri kaki komediji čakalo, kako bode onegava >Feuer\vehr« ogenj :panala«. Minuta za minuto preteče, pa ni še pomoči. Le laški delavci in nekoliko domačih je strahovalo požar, razrušilo že pogorelo streho in tako ognju odvzelo poglavito hrane. Cez blfzo četrt ure prilomasti res onegava požarna straža. Prvo delo, kterega se je lotila, je bilo to, da so, kakor tkavec svoje statve razpostavi j ali veliko lestvico na hišo pri pogorišči. Tresočih se kolen plezata potem dva uda tega že tolikrat blamiranega društva po lestvicah na streho, se ondi usedeta in čakata mirno >d»*r Dinge, die da kommen werden.i Eni pravijo, Ja sta ogenj gledala, drugi pa trde, ka sta klica nebeškega petelina. Bodi-sri temu tako ali inače, to je gotovo, da je bil njiju posel scela nepotreben in k večerna strehi na kvar. na kteri sta odkrušila nekoliko opek. Priprave za gašenje so bPe prepočasne, pravega vodstva ni bilo ni tiru ni sledu in še le ko so, kakor že omenjeno, laski delavci in nekatere druge osebe, zvr-šile glavno delo. so pričele brizgalnice svoj posel, da bi se skoro smelo reči. ka *Fej-ervehr« gasi, kakor znani Ribniški >ers-pristerc. ki je pri zadnjem prelazu ogenj ostavil. Najboljša stran tega društva so izvrstna orodja in jako dolga cev, po kteri se j-2 voda iz Ljubljanice trombala. pri ktere.a delu pa je sodelovalo nekoliko deželnih brambovcov. Da je pa društvo >Feuer-wehr< tako slabo, temu je mnogo uzrokov. Prvič ima premalo družabnikov, drugič so družabniki slabi, nevajeni težkega de'a, se prehitro utrudijo, in najkrepkeji ljudje imajo menda edino ta nalog, da trobijo in zapovedujejo. Dalje je društvo jako antipatično, kar se je včeraj sijajno pokaza'o, ko se je s posmehovanjem in raznovrstnimi dovtipi nazdravilo. Društ*-o pa, ki nema splošnih simpatij, ne bode nikdar uspeha imelo. »Tagblatt« včerajšnji sicer hvali delovanje društva po znani prislovici »similis sl-mili gaudet« in gosp. Terpin je celo takoj včeraj v inseratu pel hvalo »Feuervvehru«, češ da so oni bližno hišo ognja obvarovali, česar so pa ravno tako nedolžni kakor sv. Florijan. Kajti v sosednji hiši so drugi ljudje polivali zid; edino kar so iFeuer-v/ehr« storili, je bilo to, da je eden izmed njih plezal po lestvici skozi okno. Pri vsem požaru tudi ni bilo sploh nikake nevarnosti, ker ni bilo najmanjše sapice in pogorišče le malo. Ne mudili bi se tako dolgo pri tem dru-švu, ko bi po njem občinstvo škode ne trpelo, će je bil pred ustanovitvo tega društva kje ogenj, je vse tje hitelo in pomagalo, drdrale so vse brizgalnice k ognju ir. pomoč je bila pri rokah. Sedaj pa je cela okolica brez pomoči, kajti »Feuerwehr« se ne premakne z mesta, in celo starih briz-galnic nikamor ne pusti. Komaj 20 korakov od včerajšnega pogorišča so staro brizgalnice mirno zaprte stale in menda resno premišljevale, čemu da so prav zii prav na sveti. Kakor je požarna straža koristna in potrebna, tako je tudi gotovo, da >Feuerwehr« nikdar ne bo kos nalogj, ktero si ie prisvojil. To se bo grozovito pokazalo pri kacem večjem požaru, pri kterem bode -\Feuer\vehr« s svojimi ljudmi in eno samo bnzgalnico teliko opravil, kolikor žaba pri lešniku. Smelo se sme izreči, da smo zdaj v Ljubljani in v okolici brez vse požarne brambe, kajti obstoječa ima le ime in bi bila morebiti v svoji opravi, da ima čvrstejih družabnikov za kako parado, nikdar pa za resno delovanje. Gosp. Keesbecher je sicer včeraj k Luk-mannu rekel: ?Der Dobeiiet liat doch ein fatales Pech, \vamVs immer brennt, ist« cr nicht da,« mi pa mislimo, da Doberletu ni treba biti žal. da ni bil nazoč niti pri včerajšnji niti pri prejšnjih blamažah. Zbirajte stari papir! »Slovenski Narod« z dne 30. avgusta 1916 je poročal: Vsled pomanjkanja sirovin, ki so po-: trebne za izdelovanje papirja, so začeli razni faktorji stremiti, da bi se oddale velike množine, že desetletja skrbno shranjenega popisnega papirja v tvornice za izdelovanje papirja, kjer bi se iz teh zalog potem napravil nov papir. Vsled požrtvovalnega mišljenja prebivalstva so imela ta stremljenja že lep uspeh. Nasprotno pa se ne sme prikrivati, da je mogoče dobiti med to zalogo papirja, ki jo ljudje z veseljem darujejo uničenju, marsikak papir velike vrednosti, ki bi bil zaslužil, da bi se ga spravilo; zato je začelo skrbeti me-rodajne faktorje, da bodo ljudje na ta način uničili tudi marsikak za zgodovino važen dokument. Posamezni arhivi in regi-strature, ki so pri tej priliki isto tako pregledale svoje akte, so vsled obstoječih natančnih predpisov glede škartiranja obvarovane vsake resne škode. Drugače pa je pri registraturah velikih industrijskih podjetij in tvornic, ki so za gospodarsko zgodovino zelo važne in pri rodbinskih dokumentih, katere ljudje shranjujejo že dolgo časa. Tu grozi nevarnost. Namen teh vrstic ni, da bi se oviralo upravičeno in potrebno »zbiranje starega papirja«, marveč se hoče le opozoriti, da se pazi pri oddaji starega papirja v papirnice, da bi se ne uničil oni papir, ki je vreden, da se ga spravi. Seveda ni posebno lahko presojati, ali ima ta »P*ari papir« zgodovinsko vrednost ali ne. V tem slučaju da se je potrebne nasvete in pojasnila c. kr. arhivski svet (Dunaj I. Marc — Aurelstrasse 5), ki je vedno pripravljen, da po svojih organih brezplačno dožer.e kaj se lahko uniči in kaj naj se še nadalje spravi. Oddaja kovinaste posode »Slovenski Narod« z dne 30. in 31. avgusta 1916 je poročal: Prizadete stranke se opozarjajo, da je za vse one, ki imajo podaljšan termin za oddajo kovinaste posode do 1. septembra, določen rok 1. in 2. september od 8. zjutraj do 1. popoldne. Oddati jih bode na mestnem magistratu, srednja hiša, na dvorišču, levo. Tedaj naj prinesejo kovinasto posodo tndi vse one stranke, ki je dosedaj še iz kakršnega koli vzroka niso oddali. Po Preureditev motornih vozil na lesni plin Upoštevajoč današnje stanje pogonskih sredstev, ki so v omejenem obsegu na razpolago, se priporoča vsem lastnikom osebnih in tovornih avtomobilov, da ukrenejo potrebno za čimprejšnjo predelavo teh motornih vozli na lesni plin. Strokovna pojasnila v zadevi daje zani-mancem Urad za civilno motorizacijo Visokega komisarijata v Ljubljani, Gledališka al, 11. f^e? e}n Ica KOLEDAR Danes: Torek. 26. avgusta: Bernard. DANAŠNJE PRIREDITVI Kino .Matica: Gojenke iz St. Cyra. Kino Sloga: Morska zvezda. Kino Union: Zenobia. Veseli teater ob 20. v Delavski zbornici. D E 2 U RNE LEKARNE Danes; Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste - Zaloška cesta 47. ŠAH V Trenčinskih toplicah na Slm uškem igrajo1 že nekaj dni manjši šahovski turnir, v katerem sodelujejo nekateri mojstri znanih imen. Prireditelji so povabili med drugimi iz češkormarav^kega protektorata Fol-tvja in Opočen.ske£a, iz Nemčije Ahuc*a in Siimischa, iz Madžarske Furs&erja in Szilvja, Slova.'ko pa zastopa Rohačck. Turnir je že precej napredoval, vendar so diJ-sjIcj znani le rezultati po 3. kolu. Vodil jo Foltv 3, Fursrter 2x/t, R oh a ček 2, Ahues, Opočenski, Siimisch in Szily lVt točke. Rdeči križ poroča Pošto naj dvignejo: A u trata Drago, dir. drž. žel., Bergolj Ivan, Glinška c.. Bizjan Marija. Kneasova uL Bofulin Anton, električar. Dagarin Petar, žel. carinski uradnik, Jeriček B!ažen-ka in Majda. Glavarjeva 13a, Jesih Mira in Jelena, Javomikova 5, Grašič France, učitelj. Zg. Si.ška, Globočnik inž. Stojan, Trstenjako/va 2-1. Grobelnik Gusti in Marica, Hribar Ivanka, Žerjavov 50. Kavčič Edi, brivnica. Celovška c, Kočevar Olga. uradnica. Vis. Kornisariat. Kotnik Rajko, Križaj Iva, učiteljica, Kučej Franjo, policija, Lah Helena. Kobarid&ka 10. Lah Milan, Učiteljski dom Lampič Lado Tvrševa 17, Leder Nada, Zaifrcbška u!.. Lo^aia Marija, Mestni lo-g 17, Majdič M;ra. Dalmatinova 10. Miklavič inž. Marica. Linhartova c. 19, Moderndorfer Vinko. učiteAj, M ra vi jak Ivan, profesor, NTa<*lič Zlati, poštni kc/ntrolor. Narbeahuber Mirni, poštari ca v pok.. Novak Tine žel. kontrolor, Pa-ternost Jofe.ipina. Boben okova 8. Pečjak AlenČica. Staničeva ul., Pečnik Jožef, železničar, Petrič Manja, Gradišče 2-II. Pipan Tone, Ledina, Pimat Ema. posestnica, Preradovičcva ul., Planinšck Frančiška, Stari trg 20, Rajvter Lizika (mogoče pri foto Kune). Rekar dr. Emesrt. Tavčarjeva ul.. Sedej Stanka, Vrtača Štele Janko. Q* Iov:ka cesta, Vcrdonik Edo. Dramsko gledališče. Vida Olga. Kodeljevo, Zdolsek dr. Josip star., odvetnik. 2nidarič Elza, Tvrševa c. 54. Indeks naj dvigne Zavadlav Dušan, stud. mont., Turnerjeva 15. Kateri velja ploskanje? V nekem gledališču na Broadway v New Yorku je bil na programu komad, ki je mnogo zahteval od glavne igralke. Ker so šle predstave kakor na tekočem traku dan za dnem. je nosilka glavne vloge končno omagala in se je nekega dne zgrudila. Da bi pa ne usahnil vir bogatih dohodkov in da bi gledališče ne izgubilo svojega slovesa, je angažiralo ravnateljstvo dve *e-stri, ki sta si na las podobni in ki se vr-ntita v glavni vlogi. Na gledališkem sporedu pa nikoli ni povedano, katera sestra kdaj igra in tako občinstvo v gledališču nikoli ne ve, dali ploska eni aii drogi. Stav. "Iv5 »SLOVENSKI NAROD t, Torek, 26. avgusta 1941-XIX Stran S Italijanski s aort Važne plavalne prireditve V San Renu je ženska reprezentanca premagala Ma&uurfce, v Milanu pa so izvedli državno plavalno prvenstvo Ljubljana, 26. avgusta V soboto in nedeljo so bile v Milanu in San Remu važne plavalne prireditve:: državno prvenstvo za poedince in mednarodni plavalni dvoboj med ženskima reprezentancama Italije in Madžarske. Plavalni dvoboj so Italijanke odločile v svojo korist in je pri tej priložnosti znana Radivojeva Izboljšala tri ženske plavalne rekorde. V državnem prvenstvu v Milanu pa so bili razdeljeni državni prvenstveni naslovi pri Številni udeležbi iz vseh plavalnih klubov, ki nekaj pomenijo. Rezultati dvoboja v San Remu so naslednji : 100 m prosto: 1. Santoro (I) 1 : 12.4, 2. Cusching (I) 1 : 12.5, 3. Tiszolczv (M) 1 : 14 9. 100 m hrbtno: 1. Novak (M) 1:19 9 (nov madžarski rekord), 2. Lovasz (M) 1 : 26 8, 3. Bertuzzi (I) 1 : 27.5, 4. Skerl (I) 1 : 28. 200 m pruno: 1. Rigonl (I) 3 : 29.2. 2. Precop tli 3 : 30.9, 3. Agoston (M) 3 : 34.1, 4, Acs Gufa< iz Napolija. Skoki nara&čaja: 1. Guidi, Bolza.no 53.93, 2. Furlani. Triestina 45.73 in 3. Centoli, Genova 45 75; juniorji in senior jI: 1. Cozzi, Milan 105 10. 2. Marianetti, Lazio 91.47. V nedeljo so padle odločitve v vseh točkah: štafeta S X 200 m prsno: 1. Triestina (Bertetti. Carboni, Verla) 9 : 20.3. nov državni rekord, 2. Lazio 9 : 34.8, 3. Giordana, Gonova 9 : 34 9, 4. Fiumana 9 : 51.2. 100 m prosto: 1. Cesta (Lazio) 1 : 01.8, 2. Vittori (Fiumana) 1 : 01.9. 3. Marsiglia (Napoli) 1 : 02.6. Ta točka je bila najlepša in najrazburljivejša. Štafeta 4 X 200: 1. Fiumana (Sperber, Margan. F^hipizza, Vittori) 9 : 57.8. 2. Lazio, 3. Rari Nantes iz Milana, 4. Triestina v času 10 : 33.9. 200 m prosto: 1. Arena (Napoli) 2:21.8, 2. Signori (Milan), 2:23, 3. Vittori (Fiumana 2 : 23.8. 200 m prsno: 1. Viardo (Giordana) 2 : 57.4. 2. Graziani (Fiumana) 2 : 57.9, 3. Bertetti (Triestina) 2 : 59.4. 100 m hrbtno: 1. Bergami (Giordana) 1 : 14.8. 2. Angeli (Lazio) 1 : 16, 3. Dellino (Napoli) 1 : 16.9 in 4. Cambissa (Triestina) 1 : 17.2. 400 m prosto: 1. Signori (Milan) 5 : 18.1. 2. Ognio (Lazio) 5 : 23.5, 3. Arena (Napoli) 5 : 25.4. Skoki t 10 m deske za juniorje in senior je: l. Cozzi (Milan) 73.28. 2. Giacomini (Bolzano) 66.49, 3. Marianetti (Lazio) 66.19. 0 uspehih lahkoatletov in pripravah nogometašev Kdo so trije najboljši v posameznih disciplinah — Nogometna moštva so razdeljena v tri serije Ljubljana, 26. avgusta Italijansko nogometno prvenstvo 1941-42 se približuje in skrbno se za velike dogodke pripravljajo nogometni klubi in voditelji. Pretekle dni je bila objavljena lista tistih klubov, ki bodo predvidoma sodelovali v bližnji sezoni v borbi za naslov državnega prvaka. Nekaj podatkov iz tega seznama je zanimivih za informacijo tudi našim prijateljem nogometa. Vsi nogometni klubi v Italiji so razdeljeni v tri serije A, B in C. Naslov prvaka je direktno dosegljiv samo tistim klubom, ki so se s svojimi uspehi uvrstili v serijo A. Ta šteje 16 klubov in bodo v njej v letu 1941-42 tekmovali: 1. Ambrosiana-Inter iz Milana, 2. Ata-lanta in Bergamasca iz Bergama, 3. Bo-logna, 4. Fiorentina, 5. Genova, 6. Juven-tus iz Torina, 7. Lazio, 8. Liguria iz Sam-pierdarane, 9. Liv orno, 10. Milano. 11. Mo-dena, 12. Napoli. 13. Roma, 14. Torino, 15. Triestina in 16. Venezia. Serija B šteje osemnajst klubov in sodelujeta v njej izmed nam bližnjih Fiumana z Reke in Udi nese iz Vidma. V serijo C so uvrščeni vsi ostali klubi po številu 126. V tej skupini bi bilo omeniti Pro Gorizio iz Gorice, Ampeleo iz Istre, Grion iz Po'e, CRDA lz Trbiža in Ponziano iz Trsta. Vsak klub, ki je pripuščen k tekmovanju, mora poravnati letno Članarino za zvezo in vpisnino v prvenstvo. Za klube serije A znaša članarina 300 lir in vpisnina 1500. skupno 1800 lir; za klube serije B 200-f-1000. skupno 1200 in za klube serije C 150-f 750, skupno 900 lir. Zaradi primerjave z uspehi naših lahkoatletov objavljamo iz pravkar izšle liste desetorice najboljših italijanskih lahkoatletov uspehe prvih treh v posameznih disciplinah: Tek na 100 m: 1. Monti 10.5, 2. Mariani 10.5, 3. Daelli 10.6. Enak čas je dosegel tudi Tito. Tek na 200 m: 1. Monti 21.6, 2. Mariani 21 7, 3. Lanzi 219. Tek na 400 m: 1. Lanzi 47.1, 2. Misaoni 48.4. 3. Ferassutti 48.5. Tek na 800 m: 1. Lanzi 1:40.0. 2. Dormini 1:52.4. 3. Dorascenzi 1:52.5. Tek na 1500 ra: 1. Colombo 3:56.6, 2. Do-rascenzi 3:5S0. 3. Vitale 3:58.2. Tek na 5000 m: 1. Beviacqua 14:52.4, 2. Mastroieni 15:00.8, 3. Torassa 15:04.8. Tek na 10.000 m: 1. Beviacqua 30:33.6, 2. Šestini 31:55.4, 3. Padovani 31:55.6. Tek čez zapreke na 110 m: 1. Facchini 14.4, 2. Gritti 14.8, 3. Caldana 15.3. Tek čez zapreke na 400 m: 1. Misaoni 53.3. 2. Fantone 54.6, 3. Colautti 55.9. Skok v višino: 1. Campagner 1.93, 2. Dettori 1.86, 3. Tanghetti 1.85. Enako višino so preskočili se Donadoni, Dotti in Marzari. Skok v daljino: 1. Pellartni 7.20, 2. Pe- derzani 7.15, 3. Maffei 7.13. Skok ob palici: 1. Guarducd 3.90, 2. Romeo 3.90. 3. Conchi 3 90. Troskok: 1. Pellarinl 14.54, 2. Calct 14.15, 3. Borghl 14.11. Met diska: 1. Consolini 51.05, 2. Blan-cani 49.28. 3. Spaggiari 46.31. Met krogle: 1. Profeti 15.1*. 2. Ber-tocehi 14.55; 3. Paolone 13.82. Met kopja: 1. Matteucci 63.15, 2. Roasi 62 33, 3. Drei 58.75. Met kladiva: 1. Taddla 51.96, 2. Supe-rina 51.88, 3. Castagnetti 47.33. za dragocena darila V Ferrari se je vršila kolesarska dirka za pokal Kralja in Cesarja in trofejo Maršala Itala Balba. Prijavilo se je 40 dirkačev, sama znana imena, ki so med njimi mnogi nedavno dirkali tudi skozi Ljubljano. Končni rezultati so veliko presenečenje, saj ni nihče pričakoval, da bo zmagal Benečan Bevilacqua. Dirkači so se razvrstili takole: 1. Bovilaequa. ki je potreboval aa 10S km dolgo progo 2 uri. 44 min. in 20 se k. Vozil je s povprečno hitrostjo 39.600 kilometrov ( !!) 2. Cotte, 3. BernottL 4. Taddei, 5. Canavesi, 6. Cerasa, 7. Bartah" . .. 11. Cottur. Pokal Kralja in Cesarja ter trofejo Maršala Balba si je priborila tvornica Bianchi. RAZVRSTITEV JTJNIORJEV NA PLAVALNI TERMI PO LJUBLJANICI Včeraj objavljeno listo juniorjev na plavalni tekmi po Ljubljanici, ki Jo Je priredil v nedeljo SK Ilirija, je treba dopolniti v toliko, da se je plasiral tudi Gmirk s Časom 38:42. in sicer na peto mesto, vsi ostali pa se pomaknejo za eno mesto nižje. V skupni klasifikaciji se Je Grašek uvrstil na enajsto mesto. DNEVNE VESTI — Povečanje italijanske tobačne produkcije. Italijanska tobačna proizvodnja se je v primeri s prejšnjimi leti znatno povečala. Po zadnjih podatkih je proizvodnja znašala leta 1939-1940 366.528 stotov, prejšnje leto pa 319.158 stotov. — Večji promet na železnicah, število potnikov na italijanskih železnicah se je dvignilo od 107.796.000 v prejšnjem letu na 122.412.000 v letu 1939-1940. Količina prevoženega blaga ee je dvignila od 47 milijonov 409.000 ton na 59.280.000 ton. — Švedski filmi na beneški filmski razstavi. Švedska vlada je sporočila, da bo švedsko kinematografijo zastopal na mednarodni razstavi filmske umetnosti v Benetkah prof. Anderson. predsednik švedske filmske industrije. Švedska bo na razstavi zastopana s šestimi filmi in z dvema dokumentarnima filmoma. Delegat nemške vlade je sporočil, da bo razen šestih, Se naznanjenih filmov. Nemčija predvajala tudi film »Ti. samo ti«. _ Trgovina s kemičnimi preparati v Srbiji. Iz Beograda poročajo, da Je ministrstvo za socialno politiko objavilo, da Je dovoljen uvoz kemičnih preparatov iz pokrajin bivše Jugoslavije, ki niso zdaj pod upravo vojaškega poveljnika samo v primeru, če imajo dotične tvrdke ▼ Srbiji svoje zastopnike, ki jih Je pa treba ministru prijaviti. — Kontrola oen v Zemnim in vzhodnem Sremu. Na temelju dovoljenja vojaškega poveljnika Je komisar mesta Zemuna pooblaščen izdajati odredbe glede določanja in kontrole cen tudi za Zemun in vzhodni Srem. — Čiščenje na Hrvatskem k-af-ins Edini ca hrvatske vojske in ustaška milica poročajo v svojih zaključnih poročilih, da so v odkazanih jim krajih zaprle komunistične družbe. Komunisti so bili porušili železniško progo škod dolino Vrbasa. Proga je zdaj popravljena in vlaki po nji zopet redno vozijo. — »Državna« posredovalnica dela v Zagreba. Na Hrvatskem nameravajo ustanoviti uradno in obvezno posredovalnico dela, Njena naloga bo urediti zaposlitev vsakega državljana po enotnih vidikih. Državna posredovalnica dela naj bi v prvi vrsti preprečila prevelik dotok kmečkega prebivalstva v mesta. Kmet naj se izšola za kmeta in naj v bodoče ne nadleguje v sredovainica dela bo urejena po nemškem vzorcu. Proučitev vseh vprašanj v zvezi z zaposlitvijo Je bila poverjena socialnemu atašeju pri hrvatskem poslaništvu v Berlinu Bašiču, ki bo določil tudi temelje tozadevnega novega zakona. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico Javnosti na trgovskem nčiliscu »Christofov učni izvod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, prične 1. septembra. Zahtevajte osebno ali pismeno nove ilustrirane prospekte! (Tel. 43-82.) 370 n — Nemčija naj M dobavljala Hrvatski papir. Hrvatska ima samo eno večjo papirnico v Zagrebu, nima pa nobene tovarne za izdelovanje lepenke. Zato zadostna oskrba vseh vrst s papirjem in z lepenko ni mogoča. Z nemško papirno industrijo so se že ponovno vršila pogajanja, da bi zagrebška papirnica izdelovala gotove vrste papirja, dočim bi vse druge potrebe Hrvatske na papirju in lepenki krila Nemčija. — Iz nstaake sodne službe. Ustaš Ivan Toplak, ki je opravljal posle sodnika pri izrednem ljudskem sodišču v Bjelovaru, je bil razrešen dolžnosti. Na njegovo mesto je bil imenovan sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Bjelovaru dr. Kambič, ki je tudi pristaš ustaškega pokreta. — Ustaši nimajo eksekutivne oblasti. Ustaški glavni stan je objavil naredbo o nošenju ustaške uniforme, ki jo smejo nositi samo pripadniki bataljonov telesne straže, aktivne milice in 13. visokošolskega bataljona. Vsi U pa nastopajo samo v skupinah. Nevojaške ustaške uniforme pa smejo nositi samo državni funkcionarji, pooblaščenci ustaškega glavnega stana in člani ustaške kontrole. Uniformo ustaške delovne službe smejo nositi samo poveljniki delovne službe. Naredba izrecno opozarja, da je izvršna oblast v državi v rokah samo državnih oblasti. V Sarajevu so ustrelili 4 ustaše, ki so si bili prilastili izvrSno oblast in so grdo ravnali z aretiranci v preiskovalnem zaporu. Ustaški glavni stan izrecno ugotavlja, da ustaši niso noben ek-sekutiven organ. Vsakega ustaša, ki bi hotel na svojo roko opravljati kakršnekoli uradne posle, je treba takoj ovaditi najbližji policijski ali orožniški stanici. — Zborovanje hrvatskih županov. M=d jesenskim zagrebškim velesejmom se zbero v Zagrebu župani vseh hrvatskih občin. Na zborovanju se bodo obravnavala razna vprašanja komunalne politike. — Avtobusna zveza Tržič—Radovljica— Bled. Nedavno Je bil otvorjen avtobusni promet na progi Tržič—Radovljica—Blad. Na tej progi vozita dnevno po dva avtobusa. — Novi grobovi. V Mariboru so umrli kovač Franc Toplak, star 67 let, posestnik Melhior Zupan, star 62 let, zasebnica in hišna posestni ca Marija Sobotka, stara 86 let, Marija Gospodaric, stara 62 let, in obratovodja Franc Peharda, star 63 let. Slednjega je nadela kap med delom v železniških delavnicah. — Velike občine na Spodnjem Štajerskem. Ker je izkušnja pokazala, da delujejo večje občine lažje in z večjim uspehom, so v Nemčiji m priključitvijo že davno povečali manjše občine in jim tako omogočili večji razvoj. Tudi na Spodnjem Štajerskem je segel šef civilne uprave po tem ukrepu ln v okrožjih Maribor, Ptuj, Celje, Brežice in Trbovlje bo a priključitvijo okoliških krajev organiziranih več velikih občin. — Zvišanje pokojnin na Spodnjem Štajerskem. Sef civime uprave na Spodnjem Štajerskem Je izdal naredbo o zvišanju pokojnin upokojencem bivše Jugoslavije. Pokojnine me zvišajo s 1. avgustom za 50 % to upokojenci dobe razliko za avgust izplačano 1. septembra. — 8troiro kaznovano navijanje cen. Tvornica čokolade in piškotov >Sana< Maribor-Hoče Je bila kaznovana zaradi navijanja cen in plačati bo morala 20.000 mark denarne globe. Obenem mora takoj znižati cene. Dokler cen ne zniža, Ji Je prepovedana vsaka prodaja. — Nesreče. 481etna Franje Bečarjeva, žena prevomika iz LJubljane, se je peljala včeraj s kolesom. Pri tem pa Je tako nerodno padla, da se Je močno potolkla po glavi in rokah. — Podobno usodo je doživel Mihael Mahne, 481etnl uradnik iz St. Vida pri Stični. Peljal ne je s kolesom v službo, padel in si zlomil desno nogo. — Prt igri je padel in M zlomil levo nogo šestletni sto krojaškega mojstra lz Ljubljane Franc Menart. — Pri padcu s kozolca je odnesel nerodne poškodbe na glavi Slavko Kržrnan, Šestletni sin posestnika z Vrhnike. — Vsi poškodovanci so ae zatekli za pomoč v splošno bolnica. b LjaklJane LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16., 18. In 20. uri KINO SLOGA TELEFON 27-30 Danes poslednjlč! Slavni tenorist Mastni poje v filmu Morska zvezda Dodatek: Kulturni film o glasbenem ln pevskem življenju v Italiji KINO UNION TELEFON 22-21 Komedija s popularnim komikom Hardyjein Zenobia Odlična zabava za vse tiste, ki potrebni veselja in razvedril« KINO MATICA TELEFON 22-41 Izvrstna fll-rska komedija 2 Napoleonoviri časov Gojenke iz St* Cyra Vanna Varim Ello Steiner Silvana lachino ««w»*r»-i akciji Rneoajsa ki inu jjn g. Jazbec Miha is Ljubljane 50 L. le men't dar izrekamo najiskrcnejao Naše sole —■ O repertoarja naie spare amo priobčili pred dnevi nekaj zanimivih podatkov. Razen repertoarja pa zanimajo ljubitelje naše opere in drame tudi osebne spremembe, saj zavisi od njih odločilni kakovostni uapehvseh del. Kolikor amo informirani, 00 n°¥* sewma pritegnila med dosedanje sodelavec i ▼ drami i v operi nove odlične moći, ki so nekatere le delovale Izredno uspešno na ljubljanskih odrih. Vendar pa o vsem tem se ni padla dokončna odločitev ter so kolportirane govorice zaenkrat samo predlogi. Je pa zelo verjetno, da bodo predlogi tudi sprejeti in da bomo tako v bližnji sezoni Imeli kader pevcev in igralcev, ki bo dvignil nivo nase opere in drame na višino najboljših časov. Temu primeren bo nedvomno tudi odziv našega občinstva pri obiskovanja predstav in podpisovanju abonmajev, eaj se je te lani iz. pričala visoka ljubezen Ljubljančanov sa naše gledališče. —lj Pr nesel nI otok pred Dramo so te dni odstranili in cesto izravnali. Je to nov ukrep v vrsti uvajanja reda na naših ulicah, ko počasi izgubljajo veljavo stari prometni predpisi ln se uveljavljajo novi. Usmerjanje prometa na križiščih nekaterim kolesarjem Se vedno dela preglavice, toda prej ali slej se bodo morali ▼ korist vsa podrediti redu. Bilo bi pa vsekakor koristno, da bi as tudi pesni slasti na ulicah, kakor so selenbm gova, Prešernova, 3. maja, Tvrševa, ravnali pri prekoračenju cest po zgledu vosU. vatL Z novim šolskim letom bo vseučiliAka« knjižnica te eVlprla svoje nove prostora v veličastni palači v Vegovi ulici. Precejšnjo I zamudo v preselitvi is starih mračnih pro- dejstvo, da je vojna preprečila pravočasno dobavo kovinskih knjižnih polic, sedaj pa bo končno odstranjena tudi ta zapreka. Preselitev obilnega in dragocenega knjižnega zaklada pa je bilo dolgotrajno in težavno delo, ki je zlasti počasi napredovalo, dokler so selili z vozom na konjsko vprego. V pospeSenem tempu pa gre delo naprej, odkar prevažajo knjige, debele letnike časopisov in raznih drugih tiskovin z avtomobili. Ko bo knjižnica preseljena in se bodo odprla njena nova vrata, bo otvor jena važna prosvetna ustanova, ki je zanjo bilo mnogo dolgotrajne borbe od zborovalne dvorane na univerzi vse do poslednjih odločujočih instanc. TOREK. SREDA, ČETRTEK, PETEK VESELI TEATER v Delavski zbornici. Začetek ob 20. lj Dela pri novi ribji tržnici so v začetnem stadiju. Pred tednom so delavci ogradili z visokim plotom ves delovni prostor, tako da je prost edino le hodnik za pešce na Nabrežju 20. septembra. Lotili so se nato odkopavanja zemlje za temelje in rušenja betonske stene. Stavba bo segala pod nivo Pogačarjevega trga, saj bo ribarnica v kletnih prostorih. Povezana pa bo z novimi tržnicami, ki so že dograjene. —lj Novinarsko društvo v Ljubljani bo imelo v petek, 5. septembra, ob 18. v društvenih prostorih svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom. —lj Umrli so v Ljubljani od 15. do 21. t. m.: Anžič Marija roj. Kregar, 54 let, žena posestnika in pleskarja; Klun Ana roj. Romold, 73 let, vdova knjigoveza; Kropiv-nik Elizabeta roj. Spaniel, 83 let, žena profesorja v pok.; Obed Leopold, 74 let, mizarski pomočnik; Peršič Edvard, 58 let, viš. polic, stražnik; Goršič Josiplna, 53 let, zasebnica; Lazarini Gerta, 49 let, žena gra-ščaka; Wuchse Josip, 48 let, stavbenik. V ljubljanski bolnici so umrli: Novak Josip, 47 let, ključavn. delavec drž. žel.; Juntes Ana, 27 let, delavka; Lapajne Neža, koča-rica; Gore Martin, 77 let, dninar, Dob, obč. št. Vid pri Stični; Gruden Franc, 59 let, delavec; Selan Franc, 42 let, mizar; Turk Josip, 65 let, sodni uradnik; Grum Ana roj. Kosca, 43 let, žena davčnega služite-lja, Kočevje 51; Penca Uršula, 49 let, delavka, Male Vodenice, obč. Kostanjevica; Mavec Marija, 66 let, zasebnica, Golo, obč. želimlje; Maric Tatjana, 1 leto, hči dninarja; Tratar Genovefa, 55 let, občinska uboga, št. Rupert. —lj Izlet SPD. V nedeljo dne 31. avgusta priredi Slovensko planinsko društvo izlet v Županovo jamo ter preko Polževega v Višnjo goro. Iz Ljubljane se odpeljejo planinci v nedeljo zjutraj z vlakom ob 7.50 do Grosuplje. Odtod krenejo skozi Ponovo vas do županove jame, kjer si bodo ogledali podzemske krasote bleščečih kapnikov. Po ogledu jame krenejo na šenturski Tabor in nato po Dolenjskih hribih do cerkvice Sv. Duha na Polževim. Po počitku v smučarskem domu SK »Polže se vrnejo ▼ Višnjo goro ter z večernim vlakom Ljubljano. Kdor želi v prijetni družbi prehoditi navedeni predel dolenjskega gričevja, naj se čim prej, vsekakor pa najkasneje do sobote opoldne prijavi v društveni pisarni SPD. —lj Hrvatski konzul v Ljubljani. Poročali smo že, da bo imela Hrvatska tudi v Ljubljani svoj konzulat. Za hrvatskega konzula je bil imenovan dr. Ivanič, ki je začel včeraj poslovati. Začasno pisarno ima v Prešernovi ulici št. 54/1. —lj Mladina poj! Pesem je narodov ln tvoj zaklad. Pristopi v naše vrste! Vpisovanje se bo vršilo v sredo 27., četrtek 28. in petek 29. avgusta med 18. in 20. uro v- šoli na Vrtači, Erjavčeva cesta. Vabi odbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. 369-n —lj Darovi socljalnems odseku Rdečega križa. Mesto venca na grob ga. Gerte baron Lazarini jeve sta darovala g. dr. Souvan Hubert in gospa soproga socialni akciji Rdečega križa 100 L. Iskrena hvala! — — Vpisovanje v strokevno nadaljeval** šolo Združenja trgovcev ▼ Ljubljani, bo za vse tri razrede od Z. do 5. septembra I 1941, vsakokrat od B. do 11. ure in od 1*» ] do 17. ure v pisarni Združenja trgovcev, j Trgovski dom. Novinci morajo biti stari 14 let in morajo predložiti pri vpisovanji ■ zadnje šolsko spričevalo, učno pogodbo Sa j zdravniški izvid. Za sprejem v šolo mora I imeti vsak najmanj tri razrede dovršeno j srednje ali meščanske šole. Z dovršeno nfr-j žjo meščansko ali srednjo šolo imajo prednost. Z manjšo šolsko izobrazbo bodo ufrss> ci sprejeti le v primeru razpoložljivegra prostora, Novinci, ki so uspešno dovršili srednjo ali meščansko šolo, bodo pogojno sprejeti v drugi razred. Novinci se sprejemajo le do 30. septembra t. 1. Vsak učenec vplača pri vpisu 160 Lir šolnine, novinci pa poleg tega še 40 Lir vpisnine. Učenci HI. razredov pa plačajo poleg šolnine še 40 Lir oprostnine. Vpisovanje se vrši na podlagi lanskega šolskega spričevala. Popravni in izredni izpiti bodo v sredo dne 27. avgusta ob 14. uri. Pismeni zaključni izpiti bodo v četrtek dne 28. avgusta ob 8. uri. Istega dne popoldne pa se prično ob 14. uri ustni zaključni izpiti. Podrobnosti bodo razvidne na šolski deski. Redni pouk se prične v ponedeljek dne 22. septembra ob 14. uri popoldne. 368 n Staršem toplo priporočamo, da skrbijo tud/ za glasfceno izobrazbo mladine. V Ljubljani deluje že 59 let šola Glasbene Matice, ki nudi pouk v vseh ;nstrumentih in teoretičnih predmetih. Vpisovanje v šolo bo v dneh od 1. do 4. septembra, vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. Redni pouk se bo začel takoj 5. septembra. Priglase sprejema pisarna Glasbene Matice v Vegovi ulici št 7. (—) — V zavodu za slepe otroke v Kočevju se prične šolsko leto 22. septembra. Gojenci naj se vrnejo v zavod v nedeljo, 21. septembra. Starši šoloobveznih slepih in močno slabovidnih otrok, ki jih še niso priglasili, naj se zaradi njih sprejema takoj obrnejo na Upravo zavoda za slepe otroke v Kočevju. Zbiranje kačjega strupa Slavni francoski misijonar v Srednji Afriki pater Dupont je ustanovil v kraju svojega delovanja na pobudo ravnatelja Paste-urjevega zavoda v L H le dr. Calmotta laboratorij za pridobivanje kačjega strupa kot seruma proti kačjemu piku. Kako je to stov HI opisuje Rudolf Kubu v knjigi »KraJlj bri-gantov«. Kačji strup so zbirali tako. da so strupeno kačo s pomočjo lesenih kleSč zgrabili in dvignili. Ko se je dovortj p<)mrri!a, da ni bila več nevarna, pač pa zbegana po nenadnem »obešenju«, jc postala takoj bojevita in pripravila se je zasaditi strupeni zob v svojega sovražnika. Strup je tek d! v žleze, mešiček v votlem kačjem zobu se je napolnil s strupom, kakor se napolni vodno, kadar se kača pripravlja na obrambo ali napad. Potem so pa nastavili kači lopatico, ki jo je srdito grizla in spuščala na njo strup. Skrbno zbrana m solncu izpostavljena strupena tekočina zapusti samo rumenkasto usedlino, ki jo spravljajo v steklene epruvete. Ta usedlina se kmalu vrne v obrtiki ampule in marsikat en domačin v Afriki se mora zahvaliti temu serumu, da jc ostal po kačjem piku pri življenju. PRED SODIŠČEM Sodnik: Malone vsak dan stojite zaradi tatvine pred sodiščem. Kaj sploh ne morete živeti, ne da bi kradli? Obtoženec: Živel bi že lahko toda ne tako dobro. Iftseriraj v „Slov. Narodu44 □oramanoamaaiiamDciDcnD Istituto »Guglielmo Marconi« Venezia specializzato corsi recupero anni c abbreviazione — Prologa strvizio militare — CoriTJtto — Semiconvirto — prireja posebne tečaje, tako da se slcraiia redna «£na doba — Odlog vojalke sluibe — Konvikt — Delni konvikt — Pention st gojence in učenec driavnih iol — Vpisovanje otvorjeno — Zahtrvalte prospekte mri iimiimiiH Peosiomto alunni e sruole regie. — Apertc iscriziooi. programma. Chledere POZOR! imam na zalogi nore otroške gumaste škornje ln galoee ter rabljene ženske čevlje KLAV2ER. Vosnjakova ulica 4 1415 KUPUJEM IN PRODAJAM rabljene čevlje ln moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. KLAV2ER, VoSnjakova ulica 4 1414 STROJEPISNI POUK Večerni tečaji. Oddelki od 6. ure zvečer dalje za začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 1. septembra. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon st. 43-82) 1410 PAOLO BAENZIGER Via LetJzia lO — Bologaa rappreaentante generale con deposito deli a en ti ca fabbri-ca di eoltellerie fine glavni zastopnik m zalogo starodavne tovarne finih resH OUE COLOMBI - SOLINGEN cerca concessionari nella Provincia di Lubiana Offerte a išče poverjenike v Ljubljanski pokrajini Ponudbe na Paolo Baenzlger - Via Letizla - Bologna CARBONE DI LEGNA e legna d'ardere aequistansi grandi quantitativi. Aasumia-mo rappresentanze. - Scrivere Ditta FRANCESOO SIGNORINI, Via Vlgnati S, MILANO OGLJE IN DRVA kupujemo v velikih množinah. Sprejemamo zastopnike. — Ponudbe na U0U0R( * — in ka se izživlja v Kočevju in štirih trgih: Ribnici. Sodra žici. Velikih Laščah in več kakor skromnem Turjaku z najbogatejšo, najpomasnejšo in najbolj junaško zgodovino, lahko pa bi se izživljala tudi v svoji čudovito pristni in samosvoji šegavosti oziroma celo preživljala z njo, če bi prej ali slej doumela, da tujski promet ni nadloga, ampak počasi, pa vendarle vztrajno in neprestano nara^čujoč kupček zlatnikov. Kočevje samo po sebi je prikupno, videti pa je, da ni nikoli povsem zaživelo z je kočevska krajina razvijala čisto po svoje — brez vezi z ostalo Dolenjske in celo skoraj tudi brez vezi z Ljubljano. Toda to ni bilo nji v škodo. To je bilo zmerom le v škodo naši slovenski in naši dolenjski stvari Se nedavne je nekdo v »Jutru« pisal, kako r/repotrebno bi bilo več stikov med Ljubljano in Dolenjci. Tudi v tem članku je Kočevje čisto pozabljeno, pozabijeno tako zelo, kakor da ga sploh ni. Človeku, ki je pisal tiste besede je naša Dolenjska zanesljivo prav malo pri srcu, saj bi sicer ne pozabil, da ima Novo mesto samo nekaj rv^l 4.000 prebivalcev, Kočevje malo več nad 3.000, kočevska okoliška občina pa še enkrat toliko. Kakor z Novim mestom in še nekaterimi drugimi dolenjskimi mesteci, bi morala Ljubljana navezati kulturne stike tudi s Kočevjem in z življenjsko močno razgibano Ribnico, ki ima v svoji občini precej sto prebivalcev več kakor pa Novo mesto. Ne bodimo torej preveč ozkosrčni in ne mislimo, da je Dolenjska samo Novo mesto in da je samo ta del Dolenjske potreben kulturne hrane in kulturnih vezi z nami v Ljubljani. Prav toliko in po svoje celo več je takšnih vezi potrebno tudi Kočevje z Ribnico, ki bi si prav tako rado privoščilo kakšno gledališko gostovanje iz Ljubljane ali kakšno umetniško razstavo ali kakšen umetniško dmršen koncert. Ko govorimo o Dolenjski, kakršna je zdaj, ne pozabimo nikoli, da ima tri čisto samosvoje obraze: pravega dolenjskega z V^išnjo goro. Novim mestom in Kostanjevico, belokranjskega z Metliko in Črnomljem in kočevskega s Kočevjem rn Ribnico. Sele tedaj, ko tega ne bomo pozabljali, bomo lahko trdili, da smo Dolenjski rezali pravičen kruh. Doslej je bil ta kruh ržen, čisto črn in koruzen — za vsak samosvoj obraz Dolenjske drugačen. Belega pa Dolenjski sploh nismo rezali... Zanimivo je, da o življenju kočevskih j praočetov v predzgodovinski in rimski dobi zgodovinarji doslej niso še ničesar izsledili. Nobenih grobov rimskih vajšča-kov niso našli m nobenih drugih izkopnin, ki bi vsaj grobo povedale, kako je živelo Kočevje v davnini. Samo nekaj izkopanih hunskih grobov ve povedati, da je ▼ tej krajina, ki jo prvič omenjajo šele ▼ 13. stoletju, živel in se boril za življenje čV> vek že tudi prej. Proti koncu istega stoletja so Ortcnburžani v te kraje preselili svoje koroške in tirolske podanike, ki so se jim nekaj desetletij pozneje pridružili še frankovski in runinski. Naxrv Gottschee, ki pa v tisti dobi ni označevat samo tedanjega mesta oziroma naselja, ampak pokrajino tja do Kolpe, na so prvič zaslediti v neki listini oglejskega patriarha iz leta 1363. Kočevje je precej pozno dobilo trske nravice, še n<>«zncje. po prihodu Celjanov, dobrih 2(X) let za Kostanjevico, pa mestne z mestnim obzidjem tn lastnim svetojer-ncj>kim grbom, V poznejših stoletjih je Kočevje dvignila trgovina, ki se je razvijala prav živahno — pogosto v občutno škodo Ljubljane — in so kočevskim trgovcem dali mnogo za tedanje čase zelo pomembnih pred pravic Friderik 11 L, Marija Terezija in drugi. V tisti dobi se je razvilo tudi krošnjarstv-o, ki je ostalo Ko-čevarjem do danes v krvi. Kdo bi bil v naših krajih krošnjar, če ne Mate od nekod rz Dalmacije ali Kočevar od nekod s Kočevskega? Za Turjačanov je Kočevje doseglo svoj višek. Knez Kari Jožef Turjaški je postal vojvoda kočevski, kočevska krajina pa ponosna vojvodina. Ko je umrl zadnji kočevski Turjačan Kari — leta 1927. — je bila Kočevska samo še glavarstvo... Kočevje samo po sebi nikakor ni dolgočasno. Ce se peljete skozenj, morda mislite, da živi to mestece ie sajasto in enolično, čisto brezpomembno življenje. Toda to ni res. Prav Kočevje s svojo čudovito okolico bi se lahko uvrstilo med najlepša slovenska mesta. Pojdite tja k Željnskim jamam s tremi prirodnim i mostovi in oblico kapnikov, na Mestn- vrh. ki se je razkošatil dober tisočak metrov nad morjem, in k Ledeni jami nad njim, ki je globoka debelih 80 metrov, k Ledeni jami pri Hand-lerjih, na Strojno z jamo Treh bratov, na Ledenik, v Leonorino jamo, ki je 4ast Turjačanov in je žal zaprta, a'li v Ledeno jamo pri Skrlju. pa boste videli, da bi bilo človeku potrebno leto dni, preden bi do dobra spozna! naše lepo Kočevje in njegovo čudovito okolico . .. Zadnjič sem se vozil z gospodom Puc-Ijem iz Velikih Lašč. Povedal mi je, da prebira moje članke pod naslovom »Dolenjska — njene lepote in zanimivosti« s Severna Afrika: Italijanska motorizirana kolona, ki jo spremljajo tanki, koraka na fronti pri Sollumu proti sovražniku da sem ponekod kar precej natančno zadel v cilj. Tudi me je premeril s svojim strogo kritičnim očesom in nekako namignil, naj dobro pazim, ko bom pisal o Ribnici in njegovih Velikih Laščah. Celo nekako tako se je izrazil, da bo o priliki spet sam nrijel za pero in kaj lepega napisal o šegavi Ribnici in nič manj šegavih Laščanih. Kdo bi se kosal z njim in njegovim nrc-izkušenim peresom, če gre za njegovo najožjo domovino? Jaz nikakor ne. O Ribnici in Velikih Laščah nam bo torej napisal kar on. kako je tam. kako tam žive ljudie in kakšni so kraji. Gospod Ivan Pucclj ima zdaj besedo. Če je ne bo držal, se bom sam lotil še njegovega kraja, povem pa mu že zdaj, da bom zatisnil ušesa, če se bo na moje besede kaj preveč one ga vil. R - y Obnovite naročnino! ca 10 ju, japonska čajanka je strogo predpisana ceremonija, ki traja navadno Prava japonska čajanka, na kateri se postreže gostom z gostim čajem, ki mu pravijo Japonci koiču, je zelo ekskluzivna. Težko je dobiti povabilo in tujec bi prišel v hudo zadrego, ce bi ga dobil, ker bi Čutil, da s svojo navzočnostjo družbo samo kvari. Tokijski finančni magnati in industrijski kapitani ▼ svojih uradnih urah čisto evropske zunanjosti so t atmosferi čanoju, kakor pravijo Japonci čajankam, tako spremenjeni, da bi jih človek ne spoznal. Za take prilike odlože tesno prilegajoče zapadnjačke obleke in si oddahnejo v udobnem kimonu, decentne barve. Ce se zbero na ča-no-ju politični tekmeci ali trgovski partnerji, ne izda nobena beseda kupčij aH politike. Vse to so odložili z evropsko obleko. Predpisi etikete se prično prav za prav že pred čajem s tako zvanim zenrei ali predhodnim obiskom v svrho zahvale za povabilo na ča-no-ju. Glavna vrata gostiteljeve rezidence niso odprta gostom, ki prihajajo brez posebnega spi-ejemanja skozi stranski vhod v joritsuki ali čakalnico v mirnem kotičku vrta, kjer začno izgubljati kontakt z zunanjim svetom. Tu se pozdravljajo in z vljudnimi frazami izražajo veselje, da jim bo omogočeno skupno deliti gostoljubnost. Ko se zbero vsi gostje — navadno jih je pet aH Sest — se odpre premična vrata in pojavi se gostitelj, ki se po globokem poklonu, toda molče vrača k čajarni, za njim pa gredo gostje. Rodži, to je pot čez vrt med čakalnico in čajarno, ni dolga nad 6 m. Toda japonska vrtnarska umetnost, ki jo vidi človek na tem koščku zemlje, je zadostna duhovna priprava za miroljubno atmosfero, potrebno za srebanje čaja v pravem duhu. Gostje gredo molče za gostiteljem, nihče ne moti pogleda na krasno urejen vrt, gredo kakor za pogrebom. Ce vprašate Japonca, dali je to res zabavno, vam začudeno pritrdi, ker se mu zdi to samo ob sebi umevno. Ustavijo se na kraju, kjer je blizu kamenitega svetilnika bazen, japonski tsukubaj. Tu si gostje umijejo roke in očistijo usta. Vhod v čajarno je tako nizek in ozek, da morajo gostje dobesedno zlezti skozenj. Cajarna je skoraj prazna soba — pečica za kuhanje čaja je pod praznikom v tleh — samo v kotu je toko-noma — votlina, okrašena z rožami ali slikami. Vljudnost zahteva, da vsak gost poklekne pred tokonoma, da z zanimanjem ogleduje ta kotiček in zašepeče laskavo besedo o njegovi ureditvi. Tudi vsi predmeti, s katerimi pride gost v stik, kakor dragoceni čajni pribor, žličice itd., morajo biti po vrsti predmet občudovanja, ki se prične s ceremonialno prošnjo in dovoljenjem. Pred srebanjem čaja dobe gostje kaise-ki, lahko jed, ki jim ne otopi estetskega uživanja čaja. Gostitelj streže gostom sam, tako da z njimi ne je. Služinčad se v čajni čajarni nikoli ne pojavi. Po jedi odidejo gostje na gostiteljevo povabilo za četrt ure v čakalnico, kjer kramljajo in kade, dokler 5 do 10 krat ne udari na gong, ki je pogosto stara umetnina To je znamenje za povratek. čim zadoni gong, nehajo gostje kaditi in kramljati ter pobožno poslušajo mojstrske zvoke. Formalnost po jemanja in Čiščenje se ponovi, potem pa odidejo gostje v istem vrstnem redu v čajarno, kjer je bila po strogih predpisih ta čas izmenjana oprema tokonoma in vse pripravljeno za čaj. Ponovni ritual vljudnosti in gostje prisluškujejo »šelestu vetra v jelkinih. vejah« kakor pravijo Japonci pesniško šumenju vrele vode. Koiču, gost čaj, podoben gosti špinačni juhi, pripravi gostitelj v večji skledi in "ga postavi pred glavnega gosta. Le-ta se pokloni drugim gostom. Postavi na dlan svoje leve roke, jo drži z desno, napravi krepak požirek, čestita gostiteljici k izborni aromi in pravi gostoti čaja, napravi še en požirek, obriše rob posode s papirjem, ki ga mora prinesti vsakdo s seboj, potem pa poda skodelico naslednjemu gostu. Zadnji gost mora popiti ves čaj in vrniti skledo glavnemu gostu, ki ne sme pozabiti prositi gostitelja za dovoljenje, da si jo lahko ogleda. Potem se pa razvije že svobodnejša konverzacija in gostom postrežejo z usučo — redkim čajem — bodisi v isti ali pa v večji sobi. Tu se lahko priključijo gostom tudi člani gostiteljeve rodbine. TJsuča ni važen del čajnega ceremoniela in zdaj se navadno sploh opušča, da se prihrani na času, kajti vsa ceremonija traja navadno štiri ure. Po odhodu gostov se gostitelj vrne v čajarno in sede pred čajni kotliček, ki je njegov edini tovariš. Tu se preda filozofskemu razmišljanju. Kadi počasi! Nekateri kemiki so dokazali, da pogoltne kadilec skoraj ves nikotin, ki mu pride v usta, nos, dihalnik ali pljuča, da ga pa skoraj nič ne izloči. Bilo je ugotovljeno, da se pri kadilcu, ki pokadi v 18 urah 40 cigaret, resorbira 224 mg nikotina, da pa pri tem ne nastopijo nobeni znaki zastrupljenja, čeprav je kadilec daleč prekoračil smrtno dozo strupa, ki znaša pri človeku 50 mg. Proti zastrupljenju deluje detoxikacijski proces, ki se uveljavi tem bolj, čim dli> lahko učinkuje. Dietetika kaje nam nudi pravila, kako lahko iz kroničnega sastrup-ljenra brez škode napravimo užiten strup. Težka cigareta je samo takrat težka, če jo hitro pokadimo, vsebina nikotina je pa postranskega pomena. Prvo pravilo diate-tike kaje je: kadi počasi! Slaščičarji se uče v Berlinu peči Za kolače, potice, torte in druge ^slaščice imamo stare že preizkušene recepte. Vsaka dežela ima v tem pogledu svoje strokovnjake. Posebna umetnost je peči dobre slaščice tudi tedaj, če ni na razpolago dovolj v ta namen potrebnih dobrot. Zveza berlinskih slaščičarjev je jela za to prirejati posebne tečaje za racionalno porabo slaščičnega materiala, da bi bilo tudi med vojno slaščičarjem omogočeno peči dobre slaščice. Inozenrski slaščičarji so izrazili željo seznaniti se z nemškimi izkušnjami. Tej želji je bilo ugodeno in v znani Bercko-vi kuharski šoli v Berlinu prirejajo zdaj posebne tečaje za holandske slaščičarje. Podobni tečaji bodo prirejeni za švicarske, švedske, norveške, danske, italijanske, bolgarske in madžarske 'slaščičarje. Letošnja Kopernikova nagrada Letošnja Kopernikova nagrada je bila podeljena bratislavskemu gimnazijskemu profesorju, znanemu poznavalcu ljudske folklore in običajev dr. Adolfu Lattcrman-nn, ki je doma iz Posena. Deloval je dol-g>a leta na bivšem Poljskem ter je proučeval nemške ljudske običaje in odlikoval se je kot zgodovinar, obenem je pa izdajal nemško znanstveno revijo t>Deutsche wis-senschaftliche Zeitschrift fur Polen<. Po njegovi zaslugi se je ohranilo do predvojne dobe na bivšem Poljskem delujoče Nemško zgodovinsko društvo. PROKLETSTVO 9 DENANTA je še Roman. 2e sem hotel zbožati, toda razlegei se ostrejši, še bolj poveljujoči glas: — Ce poskusite zbežati ustrelim. Po teh besedah se mi je neznanec približal. Mi tolovaji smo v svojem poklicu pripravljeni na vsa presenečenja, toda to tu je bilo prehudo. Premislil sem si in jel iskati izgovor: — Oprostite, gospod, — sem zajecljal, — mislil sem, da najdem tu gospoda Benonija, ki sem mu hotel predlagati kupčijo in — Mož zagorelega obraza je počil v smeh. Skomignil je z rameni in mi ukazal, naj dvignem roke, kar sem tudi storil. Nisem se pa niti ganil, kajti samokres je bil namerjen naravnost na moje čelo. — Zagotavljam vas, da sem hotel govoriti z gospodom Benonijem, — sem dejal... Sicer je bil pa znoj poset napovedan. — Ah, — mi je posegel neznanec v besedo s porogljivim glasom___— ah, vas poset je bil napovedan ... In on je vas menda tudi prosil, da bi mu vlomili ključavnico. — Jaz — — Molčite lopov... vi ste tolovaj. •. tolovaj... Tako je in nič drugače. Prvič v življenju sem slišal očitek, da sem neroden tolovaj in bilo je tudi prvič, da sem stal iz oči v oči pred enim svojih »klij en tov«. Naj bo človek še tako hladnokrven, tak doživljaj mu lahko ohromi roke in noge. — Da, neroden, — je ponovil mož zagorelega obraza in znova skomignil z rameni. Pravi tolovaj se najprej o vsem dobro informira in ne skoči kar tako slepo ▼ levjo jamo. — Ne da bi vedel kaj naj odgovorim, — sem mehanično ponovil Benonijevo ime. — Kaj mi pa neprestano brbrate o svojem Benoniju? Mar poznam tega vašega Benonija... Pretvezo iščete, toda s tem me ne boste pretentali, dragi moj... Tu ste pri grofu Melchioru Man zanj, poslaniškem atašeju... — Saj sem vendar v tretjem nadstropja! — sem dejal nekoliko pogumne je. — Ne, tepec... to je drugo nadstropje... Najbrže niste opazili, da ima ta hiša še mezzanin... Vidi se vam, da niste posebno bistre glave in kljub temu se ukvarjate z vlomilskimi posli... To bo menda vaš prvi korak na tej poti — Da... prvi — sem pritrdil ponižno ▼ upanju, da bom s tem omehčal moža s samokresom. — Toda kmalu vas ne bo zopet mikalo ponoviti prvi poskus — je dejal osorno. Izročim vas nemudoma policiji. — O, prosim vas, ne storite tega. Usmilite se .. Koncem koncev pa nisem ničesar storil... imam pa tudi olajševalno okolnost... Saj nisem prišel k vam... to je bila pomota. — No, srečo ste imeli s svojirni pomotami ... Ah, vi jemljete te stvari prelahko, vlomite v stanovanje z namenom izropati ga, ko pa naletite na nekoga, ki se ne da okrasti, se izgovarjate: oprostite, bila je pomota... To je res udobno... da, zelo udobno, toda jaz take pomote ne morem priznati ... Moja dolžnost je dati vas aretirati, kajti če bi tega ne storil, bi jutri nadaljevali svoj vzorni poklic in morda bi utegnil kdo postati vaša žrtev... — O ne, prisegam vam, — sem odgovoril z joka-jočim glasom — Ne, ne to so same laži... Radi bi vzbudili moje usmiljenje, toda to se vam ne bo posrečilo... Sicer pa ne govorite niti besede resnice. Trdite, da ste se zmotili v nadstropju, a to ni res. — Prisegam vam, da sem bil namenjen h gospodu Benoniju. — Da, recite, da ste bili namenjeni tja, ker pa niste pri njem ničesar našli, ste hoteli najti nadomestilo tu... — Mislil sem, da moram igrati veliko igro. — Čujte, gospod, — sem dejal. — Vem, da bo težko prepričati vas, toda če mi hočete posvetiti nekaj minut pozornosti... — Upam, da me ne boste nadlegovali z dolgoveznimi pojasnili... Ah, dovolj je že tega ... Kar brž na pot, pojdite z menoj k hišniku. — Se trenutek prosim.. . — Pojdite, vam pravim! — Nočete me poslušati in opozoriti vas moram, da ne ravnate prav ... — Čujte, pojasnim vam — ne vem, kakšen je vaš gmotni položaj, toda če me izpustite, vam dam petsto tisoč frankov... — Kaj ste znoreli! — Ne, govorim povsem resno... resneje sploh ni mogoče govoriti. Smatrali ste me za tolovaja, toda motite se •.. bogat sem ... milijone imam. Čujte! Mož, zagorelega obraza s samokresom v roki, me je pogledal z izrazom nemira na obrazu. Ko sem se mu bližal je najbrž mislil, da hočem planiti nanj, kajti znova je dvignil samokres, jaz se pa nisem dal zastrašiti tej kretnji, temveč sem nadaljeval z vedno večjim povdarkom: — Da, milijone imam in če mi obljubite, da ne boste ničesar ukrenili proti meni, vam to takoj dokažem. Videz vas ne sme motiti. Vem, da govori vse proti meni, toda ko boste vedeli kaj me je privedlo k temu Benoniju, vam postane vse jasno... So stvari v človeškem življenju ... — Končajte! In kar hitro! — Končam takoj___toda najprej še vprašanje*: ari sprejmete moje pogoje? — To bo odvisno... — Moram si biti na jasnem ... kajti če CKlklonite, ne bom imel razloga, da bi vam odkril svojo tajno. — Petsto tisoč frankov ste dejali? — Da, petsto tisoč frankov! — V gotovini? Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Iran Jena 41 Zrn upravo to tneeratni del Usta Vlad. Regali j /i Vsi v LJubljani