Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana St. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Duna j 24.79? Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeijka in dneva po praznika Naročnina mesečno 25 Din, zu inozemstvo 41) Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 299b. i994 in 2050 flanašn'i „Slovenec" obsega ZO strani 2 ilustrirano pr lopo stane samo Z Din Danes posebno opozarjamo na: Iz politike Madjarska odgovarja Flandinu . str. 2 Zmaga nemške vlado.....str. 2 lz domačega življenja Za morilci carinika .... Avtobus s potniki v vodi . . Rešitelj Ljubljane med Slovenci Delavec izkopal zaklad . . . Iz kulture 2000 letnica rojstva Vergila . Domače ognjišče: O pravilnem ravnanju z mlekom Kako nastane bolezen stekline Zdravniška posvetovalnica Iz gospodarstva Osrednja organizacija mlekarjev Iz športa V Olimpiji pred 2500 leti . . Razno Jesen in zdravje......str. 13 str. str. str. str. str. 8 str. 14 str. 14 str. 14 str. 15 str. 16 Prosvetni leden Z blagoslovitvijo Prosvetnega doma v Ce-/ju, ki se bo danes izvršila, otvori Prosvetna Zveza prosvetni ted*n, ki naj bo pregled storjenega dela a še vse bolj smotreno in objektivno proucavanje nalog, ki jih mora v sedanjosti in bližnji bodočnosti rešiti naše kulturno delo. Pogled naših prosvetnih delavcev bi z zadovoljstvom lahko obstal na dovršenem delu. V zadnjem času so zrasli iz slovenske zemlje novi krasni domovi, ognjišča in središča kulture, žive priče požrtvovalnosti ter ljubezni slovenskega človeka do izobrazbe in napredka. Obenem se po domovini vrši smotreno kulturno delo v raznih prosvetnih odsekih in panogah, ki sicer ni tako vidno, kot veličastne stavbe novih domov a ki ne zahteva nič manj žrtev in je prav tako plodonosno. Prosvetni dnevi, ko se zbira cvet našega kulturnega delavstva, pa niso le dnevi bilance ampak kaj primerna prilika za intenzivno pro-učavanja nalog, ki nas čakajo na prosvetnem polju. Vedno je treba imeti bister pogled za sedanjost, treba je dobro vedeti, česa baš sedanji čas od nas zahteva, ker je le preveč resnično, kar je kardinal Faulhaber zaklical nemškim katoličanom: Vox temporis, vox Dei! Klic sedanjosti je božji klic! — Katere bi bile tiste naloge, ki jih sedanjost stavi na našo najmočnejšo prosvetno organizacijo? Slovenski prosvetni zvezi ne more biti nobena naloga bližja, kakor da goji in dviga slovensko kulturo. To ni kaka splošna fraza, ampak težka in zelo konkretna naloga, ki zahteva temeljitega poznanja osnov našega rodu, njegovega duha in srca, iz katerega je ustvarjal svojo prvotno ljudsko kulturo in jo položii kot najstarejšo in izvirno stopnjo splošne izobraženosti. Našemu izobražencu ne sme biti tuja zakladnica zgodovinskih spominov kakor tudi ne tokovi novejših kulturnih vplivov, ki slejkoprej tvorijo zložek moderne nacionalne kulture. Žal, da so ti novejši kulturni vplivi prečesto tako malo slovenski in niti no slovanski in da niso prav nič v skladu z du-ševnostjo Slovencev. Naša zemlja leži na križišču vzhoda in zapada, severa in juga. Tod Cez so se nekdaj sprehajali tuji narodi in se danes sprehajajo tuje kulture. Vsaka zapušča svoje sledove. Ni vse slabo, kar prinese tujec, a še daleko ni vse dobro. Slovenci smo v nevarnosti, da izgubimo samolastno kulturo, še predno smo si jo prav ustvarili. Tudi to ni fraza ampak živa resnica. Ali ima naša'kmečka vas še nacionalni in stanovski izraz? Ne govorimo o meščanstvu: toda ali ee v podeželskem našem ljudstvu še odraža zdravo, pristno slovensko rodno življenje? Kdor jo imel kdaj priliko pogledati izza domačega plotu, bo radevolje priznal, kako vse drugače znajo drugi narodi presnoviti in vporabitl tuje elemente, ne da bi izgubljali lastno oso-bitost in značajnost. Kako je nemška vas res vsa nemška, kako so visoko kulturni skandinavski narodi znali obvarovati svojevrstno zunanjost svoje vasi kljub vsemu poljedelskemu napredku. Holandski kmet je prvi na svetu po bogastvu in kulturi, pa mu še na misel ne pride, da bi za meščansko obleko zamenjal svojo tradicionalno narodno nošo. In tako delajo vsi, ki se zavedajo sami sebe: Francozi in Poljaki, Cehi in Srbi. Edino pravilno! Nikakor ne bi smela splošna in tehnična izobrazba za-treti vsega izvirnega, kar je priklilo m zraslo lz narodne duše. Nasprotno, ljudska dusevnost mora postati izhodišče za novo nacionalno, vsem razredom dostopno kulturo. Dejo ljudskih prosvetiteljev mora tli torej za tem, dn dvignejo ljudsko samozavest, da sc ue bo opičje posnemalo luica ln slepo kupo- Vohunski škandal v Romuniji Tri vohunske družbe, ki niso vedele druga za drugo Bukarešta, 18. okt. p. V Bukarešti in pro-vinciji so odkrili veliko špionažno afero, ki je delala v korist Sovjetske Rusije. Takoj se je dognalo, da gro za veliko in nevarno družbo, vendar se ni moglo takoj zaznati ogromnih razmer te akcije, ki so jo razvili špijoni. Preiskava jo dognala, da so obstojalo tri skupine komunističnih špijonov, ki niso vedele ena za drugo. V skupinah so delali izključno intelektualci z akademsko izobrazbo. Vsaka skupina je bila v neposredni zvezi s špijonažno centralo v Moskvi. Odtod so prejemali potom kurirjev denar in navodila za delo. Eni skupini je načeloval neki nemški elektro-inženjer, ki je imel svojo radio oddajno postajo zn oddajanje šifrirnnih ve3ti v slučaju hitre potrebe. Vohuni so vzdrževali kurirsko službo z inozemstvom. V Bukarešti so odprli trgovino za radio aparate, dvo-kolcsa in fotoaparate. Nameščenci so bili sami vohuni. Nekaj jih je odpotovalo v kraje, kjer so se vršili veliki jesenski manevri, hoteli so fotografirati vojaške vajo in poslnti slike v Moskvo. Mnogo jih jc hotelo v pretekli noči oditi v Erdclj, pa so jih pravočasno prijeli v Bukarešti. Pri njih so našli več fotografskih aparatov v vrednosti 2 milj. lcjcv. V Bukarešti so prijeli 32 oseb in ravno toliko v provinci. Preiskava se jc razširila v Jassy, Prahovo, Temcšvar in Sluj. 70 odstotkov prijetih vohunov je inženjer-jov in bivših učiteljev, ined njimi inženjer Sol-man ter njegova žena iz Bukarešte, ki imata v omenjenem mestu svojo palačo in sta bila znana kot velika bogataša, med vohuni sc nahaja tudi eden iniuljarski novinar iz Moskve Viktor Aradi. Danes zjutraj jc policija prijela inženjerja in tovarnarja letal v Brašovti, ki jc mnogo bival v Bukarešti in dajal vohunom informacije o romunskem volneni letalstvu. Med prijetimi vohuni jc največ Rusov in Madjarov, pa tudi mnogo Romunov. Najdena sta tudi dva avtomobila, štiri motorna kolesa in 18 dvokoles. Policija nadaljuje s nreiskavo v vsej državi in sc pričakujejo nadaljnje aretacije. Kako so prišli na sled Buknrcšta, 18. okl. as. K odkritju velike vohunske afere v prid Sovjetski Rusiji sc danes objavljajo zanimive podrobnosti. Romunske oblasti so opazovale organizacijo že od novembra meseca 1929. Sedaj jo jc važen vohunski dogodek Drisilil, da jc aretirala vso družbo. Buki«reški odsek organizacije jc poslal na dunajsko vohunsko ccntralo pismo, ki jc prišlo policiji v roke in ki ga jc tudi mogla razšifrf-rati, ker ji je prišel v roke ključ k tajinstveni pisavi. Policija je aretirala samo v Bukarešti 77 oseb, dočim jc zaprla v drugih provincialnih mestih, posebno na Sodmograškem, 56 oseb. Organizacija jo imela na razpolago velike vsote, tako da si jc mogla v Bukarešti nabaviti celo radio oddajno postajo. V Bukarešti so obstojali trije pododseki te organizacije, ki so delali ločeno in katerih člani niso niti vedeli, da obstoja več organizacij z istimi cilji. Med areti-ranci se nahaja tudi neki inžener letalske tovarne v Kronstadtu, kakor tudi več uradnikov vojnega geografskega instituta v Bukarešti. Policija jc aretirala krivce ob priliki nekega sestanka v svojem radio študiju. Zaplenila je tudi stroje za radio cddnjno postajo v skupni vred nosti 2 milijonov lejcv. Bukarešta, 18. okt. AA. Rador poroča, da je povodom vesti o poslednjem odkritju špijonažne afere romunsko ministrstvo za zunanje zadeve objavilo poročilo, v katerem pravi, da so začeli zasliševali glavne voditelje, ki so bili aretirani. Ko so, pravi poročilo, bili postavljeni vodje špijonaže pred jasne dokaze, so priznali svoje delo. V poročilu jc dalje rečeno, da se zdaj urejuje kompromitujoči materija! in zaslišujejo aretirane osebe. Španske volitve bodo 2i. decembra Vlada daje pomirljive izjave Madrid, 18. okt. Olicijelilo se naznaja, da bo kralj Alfonz podpisal 1. dec. dekret, po katerem se bodo volitve v parlament razpisale 21. decembra. Ta novica se je seveda bliskovito razširila po vsej deželi in napravila izvrsten vtis. Tako tг<1 i vladno časopisje, dočim opozicijonalni republikanski tisk meni, da je prepozno. Republikanci nadaljujejo svojo vehementno propagando za republiko po vsej deželi, dočim so vladni krogi prepričani, da bddo volitve dale veliko večino za monarhijo. Vlada je ludi objavila komunike, v kalerem pravi, da se bo vprašanje valute, čeprav je resno, ugodno rešilo. Sicer ni izključeno, da bi se položaj mogel še poslabšati, vendar pa finančni minister upa, da bo lahko problem pezete rešil, ne da bi se špansko narodno gospodarstvo preveč pretreslo. Publika, ki je v tem oziru vedno pesimistična, smatra to izjavo kot prazno olepševanje položaja, ki je zelo kritičen. Glede prihodnje parlamentarne vlade prevladuje mnenje, da jo bo vodil že večkrat imenovani Alba, ki da bo reformiral ustavo v tem smislu, da bo krona samo reprezentativnega značaja. Kar se tiče sedanje vlade, ki bo vodila volitve, izjavlja general Berenguer, da ne gre dajati nobene važnosti alarmantnim vestem, češ da je Španija nn ivagu revolucije. Vlada ima položaj trdno v rokah iti armada je popolnoma na strani monarhije in režima. Edina resna točka je neopravičen padec pe-zete, ki ne more imeti nobenega drugega vzroka kakor v tendenčnih vesteh, obrekovanjih in neresnicah, ki jih elementi nereda pošiljajo v inozemstvo, da omajejo kredit lastni domovini. Zaradi študentovskih nemirov je guverner v Barceloni, general Molla, zaprl ondotno vseučilišče. Štrajk v Sevilli, Malagi in Murciji je prenehal. Agrarna konferenca v Bukarešta Med drugim jgre za organizirano borbo proti sovjetskemu dumpingu Bukarešt, 18.okt. as. Danes dopoldne sc jc pričela agrarna konferenca strokovnjakov juž-novzhodnih in vzhodnih evropskih držav. Na konferenci so zastopane Bo'gariju, Jugoslavija. Romunija, Madžarska, Češkoslovaška, Poljska, Latvija in Estonska. Konferenca sc je razdelila nn pet komisij, od katerih bo imela ena nalogo, organizirati stalno sodelovanje agrarnih držav, druga ureditev poljedelsko-gospodarskih kreditov, druge pa se bodo pečale z manj važnimi vprašanji. Ob otvoritvi konference je govoril romunski poljedelski minister Madgearu, da je glavna naloga konference praktična in temeljita rešitev ek s no rt li c ga vprašanja kakor tudi financiranje žitnih veleproducentov. Istotako je pričakovati, da ho konferenca odpravila nnsorot-ja, ki so do sedaj ovirala tozadevno skupno delo. Na drugi strani je važno, da sc agrarne države vzhodne in južnovzhodne Evrope organizirajo za bor!>o proti sovjetskemu dumuingu. Na predlog madžarskega delegata Nickla je bil nato iizvoljen za predsednika konference romunski delegat Cameraseseu, ki je podal obširno poročilo o vprašanju padca žitnih cen. Tudi zastopniki drugih delegacij so govorili v glavnem pozdravne besede. Madžarski poslanec Niekl poudarja važnost problemov mednarodnih poljedelsko-gospodarskih kreditov kakor tudi racionalizacije žitne proizvodnje. Konferenca mora in lahko doprinese konkretne rešitve teh vprašan j. Češkos'ova>iki delegat Kunci, češki poslanik v Bukarešti, je izrazil upanje, dn bo konferenca v interesu sodelujočih agrarnih držav doprinesla važne zaključke. Tudi jugoslovanski delegat Pilja je govoril v istem /mislu. Vprašanje konkordata Belgrad, 18. okt. z. Vprašanje konkordata med našo državo in Vatikanom je prišlo v končno fazo in so bodo tozadevni razgovori začeli že koncem tega meseca v Rimu. PoVedelska šola v Tolminu Rim, 18. okt. Ministrski svet je sklenil, da se gimnazija v Tolminu zapre, na mesto nje pa otvori Poljedelska in gozdarska šola, ki odgovarja potrebam tega kraja. Itiava dr. Besednjaka Rim, 18. okt. Listi registrirajo izjavo g. dr. En-gelberta Besednjaka, priobčeno v 42. številki goriškega »Novega lista«, ki se glasi sledeče: »Nekateri časniki eo priobčili vesl, da se bo »Novi list« moral ustaviti, ker se njegov odgovorili urednik nahaja žo več časa v Ženevi in ne kaže veselja za povratek. Na lo izjavljam, da sem se mudil v inozemstvu z vednostjo in dovoljenjem centralne vlade in da sem zopet pri uredniškem delu. Pravni položaj ostalega uredniškega osebja se rešuje pri pristojnih oblaat-vih. Kar sc tiče vrhpoljske žaloigre, odobravam povsem izjavo v zadnji številki »Novega lista«, odklanjajoč z vso odločnostjo in ostrostjo katerekoli nasilne metode političnega boja. Ljudje, ki so zakrivili umor v Vrhpolju, niso izvršili samo zločina na prizadeti družini, temveč so se hudo in ležko pregrešili tudi nad našim ljudstvom, katerega mislijo reševati, a ga v resnici ženejo v katastrofo. »Novi list« ima slejkoprej za cilj, da pride med obema plemenoma do poštenega, na medsebojnem spoštovanju slone-čega sporazuma in sodelovauja. Dr. E. Besednjak.« Nasilna kolonizacija Jut. Benečije Trst, 18. oklobra. z. Po atentatu v Gorici sa začeli Italijani zahtevati nasilno italijanizacijo Julijske Benečije. Zahtevajo, da se kolonizira 30.00(1 italijanskih podanikov okoli Trsta in v mestu samem. V to svrho naj se zgradijo nove tovarne. — Današnji »Piccolo« pa piše proti temu in pravi, da bi povzročilo to že večjo gospodarsko krizo, radi česar sc že sedaj skoro vsak dan zapirajo tovarne. Akcija jug. advokatskih zbornic Zagreb, 18. okl. p. Advokatska zbornica v Za« grebu, čim je zvedela za akcijo ljubljanske advokatske zbornice, se ji je takoj pridružila. Akcijo sta podvzeli do sedaj samo ljubljanska in sarajevska. Gotovo pa je, da jima bodo sledile ludi zbornice v Novem Sadu, Skoplju in Cetinju. Ljubljanska advokatska zbornica je zbrala bogat dokazilni materija!, ki jo zelo |>orazen za fašistične branitelje in je tako težek, da ne bo mogel mednarodni advokatski forum odvrniti od sebe dolžnosti, da ne bi obsodil tako nezaslišano postopanje italijanskih advokatov. Dunajska vremenska napoved. Nekoliko hladneje, toda brez bistvene spremembe vremena. valo, kar je v tuji krošnji. Neprestano je Ireba ljudstvo opozarjati na lepote in zaklade, ki jih je Stvarnik položil samo v njegovo nrav in njegovo zemljo in so edinstveno in izključno njegovi. Korenito je treba pomesti iz duše zadnjega slovenskega človeka morečega in ponižujočega duha manjvrednosti, ki ustvarja hlapce, neznačajneže in odpadnike. Že davno je čas, da tudi kot celota izidemo iz otroških plenic in kot možje samozavestno z vero v sebe in svojo bodočnost pogledamo okrog sebe. Pred drugimi narodi se nam ni treba ničesar sramovati, razven lastne nezavednosti. Nadaljnje, specijelno usmerjenje našega prosvetnega dela med slovenskim ljudstvom mora iti v smislu naše narodne države v jugoslovanskem državnem pravcu. Trije jugoslovanski bratje, zliti v eno državno telo, se moramo tudi kulturno bolj in bolj spoznavati, prežarjati in zbliževati. Spoznanje bo rodilo spoštovanje pred osobinami one kulture, ki si jo je vsak izmed bratov po dolgih in težkih bojih s stoletnimi sovražniki ustvaril in v kateri je izoblikoval svojo dušo. Iz spoštovanja pa se pornja ljubezen. Slovenci smo najbolj na zapad pomaknjena slovanska veja. Zato smo našim južnim bratom naravni posredovalci za-padne kulture, ki jo popolnoma očituje tudi naša lastna kultura. A nujno potrebno je, da ljudstvo neprestano seznanjamo s širšo domovino Jugoslavijo, z njenim prebivalstvom, z njeno zgodovino in njenimi lepotami. Tudi pri-prost naš človek naj spozna nas novi dom. Kulturne vrednote Srbov in Hrvatov naj postanejo tudi naša last, kakor iskreno želimo enakega uvaževanja slovenskih kulturnih dobrin pri Hrvatih in Srbih. Tako bomo skupno prispevali h kullurni rasti in napredku naše majke Jugoslavije. Kdor pozna preteklost jugoslovanskih narodov, dobro ve, da je v vseh stoletjih tvorila globoka verska zavest temelj ljudskega življenja. Metafizična večna vprašanja so neločljiva od jugoslovanske ljudske duševnosti. Vsi veliki jugoslovanski narodni prosvetlitelji, od sv. Save, Strossmayerja in Slomška daljo, ki so res črpali iz naroda in doprinesli kaj bistvenega k njegovi kulturi, so temeljili na religioznih osnovah. Ce je za vse Slovane značilen na živi krščanski veri sloneč etični realizem, velja to še v prav posebni meri za Slovence. Globoka slovenska domovinska ljubezen, zvestoba jeziku in šegam, vse to je vzklilo iz verskega čustvovanja. Odtod sledi za vse kulturno delovanje izobražene javnosti velevnžno dejstvo: kdor ljubi svoj rod, teh temeljev ne bo ruval ne majal, ampak bo na njih zidal in iih no- glabljal. Prava prosveta med narodom ne more in ne sme mimo onih etičnih in moralnih temeljev, ki ohranjajo optimizem in zdravje v narodu, ki odgovarjajo na njegova zadnja vprašanja, na njegov klic po Bogu, ki ohranjajo svetost družinskih vezi in spoštujejo avtoriteto, ki oznanjajo in vrše pravičnost in ljubezen. Blagor državi in družbi, kjer je v čislih Gospodovo ime in njegovi zakoni! — , To je nekaj naših misli za predstoječi prosvetni teden. Odlični kulturni delavci, ki bodo sodelovali, so poroštvo, da se bo še vse več in mnogo bolje storilo, kakor bi tukaj mogli izraziti. Le eno željo še gojimo: naj bi prosvetni leden, kakor sploh vse delo Prosv. zveze bilo prežeto svežosti in mladosti. Ludovik XIV. je mladi vojvodinji Burgonski sezidal lepo letno pristavo in jo dal krasno slikati. Mansart je po stenah in stropu upodobil vse bogove Olimpa. Kralj pa je slikarije zavrgel, češ. da so motivi vse preveč stari za nežno mladost princezinje. »Naslikajte podobe, ki IkkIo razširjale samo mladost.« Prosvetna zveza stoji pred velikimi in težkimi nalogami. Da jim bo kos, naj zajame v svež tok življenja, vo\ temporis, vox Dei, — naj mu skuša vtisnili pečat krščansko kulture in naj si prizadeva za mladino, katere edine je bodočnost Bojkot ruskega žita Madžarska odgovarja Flandinu Gospodarska vojna napoved Čehoslovaški - ČSR bodo sledile druge države M A Pragu. IS. okt. d. Vaš dopisnik jc /.vedel na trgovinskem ministrstvu, erjena proti njenim jjospodarskim interesom. I'n'ko zahteva dotični dekret za gotove imenovane pridelke predhodno odobrenjc za uvoz. izdano od luud/arskega finančnega ministrstva. — Predpis velja za one držuve. ki nimajo trgovinskih pogodb z Madžarsko. Nn trgovinskem ministrstvu naglašajo. da iz-teče madžarsko-eeškoslovaška trgovinska pogodba 15. decembra 1950. Na t« način bo Madžarska lahko češkoslovaške pridelke bojkotirala, ker jim bo lahko prepovedala prehod na svoje ozeni- IJe. Tukajšnji listi naglašajo, da je Mndžarsku hitro pokazal«, kakšen je 1 >i 1 uspeh Fiuiidiiio-v epa obiska v Budimpešti. Francoski minister si Misijonska nedelja Po želji sv. očeta je posvečena 3. nedelja meseca oktobra misijonskemu pokretu. Po vseh katoliških cerkvah sveta naj dušni pastirji razlagajo vernikom pomen in potrebe misijonskega dela. Opravljajo naj se v cerkvah skupne molitve in vsi verniki nad 12 let stari naj pristopijo v veliko vesoljno misijonsko armado, v Družbo za širjenje vere. Leta 1929. je zbrala I)ŠV po vseh katoliških deželah 67 milijonov lir (leta 1927. 49 milijonov, leta 1928. 55 milijonov), navidezno velika vsota, toda to krije komaj 10 odstotkov misijonskih potreb. Predvsem gre za misijonsko osobje in za misijonske stavbe ter ustanove. £e iz bistva misijonskega dela je jasno, da pogani, katere hočejo misijonarji izpreobrnili, ne prispevajo ničesar k vzdrževanju misijonskega aparata; torej morajo sredstva priti od drugod. Vse misijonsko osobje šteje približno 170.1)00 oseb. Poleg misijonskih duhovnikov, bratov in sester deluje namreč nad 100.000 najetih katehistov domačinov, ki morajo biti vsi plačani. So pa misijoni večinoma v deželah z najvišjo valuto: V Indiji, Britanski, Afriki, Oceaniji je povečini angleški funt v veljavi, v Kini. na Japonskem ameriški dolar, v Indoneziji holandski goldinar. Če računamo samo 500 letnih dinarjev na osebo, znaša to že 85 milijonov dinarjev. Pri tem še nismo računali potnih stroškov I Leto za letom gre najmanj 300—400 misijonarjev iz Evrope v Afriko. Indijo, Oceanijo, na Kitajsko; iz mnogih delov Afrike in Azije se morajo misijonarji vračati vsaj vsakih 10 let v Evropo, če hočejo ohraniti dragoceno zdravje. Toda stroški se podesetorijo z ozirom na potrebo novih stavb, naselbin, cerkva, kapelic, bolnišnic, šol. Vseh misijonskih postaj štejemo zdaj približno 47.000, cerkev in kapelic je približno 40ЈХХ). Toda izmed teh je komaj 2000 takih, ki bi dale prostora za 1000 vernikov; okrog 4500 jih zadostuje za 500—1000 ljudi, nad 35.000 je takih, da komaj 100—500 vernikov najde prostora v njih. Pogostoma so to samo barake, zbile iz neotesanih desk, pokrile s slamo in s palmovim vejevjem! Kako so revne v primeri z razkošnimi 100letnimi templji Indije, Birme, Siama, Japonske in Kitajske dežele! Treba je čitali presunljive prošnje iz Gvinejske obali. Kamenina in Konga za pomoč! Množice so začele zdaj oblegati misijonske poslaje, cerkvice so prenapol-ujene, a s čim zidati novih, večjih svetišči Po vseh misijonskih pokrajinah se bolj in bolj Javlja potreba j>o novih semeniščih, dijaških zavodih za domačine! Doslej štejemo |>ribližiio 35.000 šol, 260 malih in 110 večjih semenišč! Kaj šele karitativno delo! Od nekdaj je bila mastna naloga katoliške cerkve, da je objela v brezmejni krščanski ljubezni predvsem najbolj zapuščene člane človeške družbe, otroke, starce, bolnike! Veličastno, vprav gigantsko je to delo! 300.000 bolnikov se nahaja v misijonskih bolnišnicah, 15.000 gobovih v posebnih zavetiščih za gobave, 80.000 sirot v sirotišnicah, 11 milijoaov bednih in bolnih dobiva zdravil v misijonskih lekarnah! Vse to brezplačno, brez katerekoli odškodnine. Oglejmo si poseben slučaj, škofija Ranči v severni Indiji, kjer sta delovala doslej naša misijonarja Mesaric in Vizjak, meri 1(K).000 kvadrainih kilometrov in šteje med 5 milijoni prebivalcev 200 tisoč katoličanov. Zaposlenih je bilo okrog 3000 ljudi (misijonarjev, bratov, sester, katehistov). misijonskih postaj je 39, cerkva 32, kapelic 819, dve semenišči (48 gojencev), 601 šola s 18.000 učenci, 32 lekarn in 4 sirotišnice. Za ves ta aparat in njegovo vzdrževanje, za nove zgradbe, ki so dnevno potrebne, je mogla Projiaganda dati samo 440.000 lir! V Jndiji je življenje drago, samo vzdrževanje osobja zahteva več kot podarjeno vsoto. Pomislimo pa, da je nastalo pravcato tekmovanje med boljševizmom in krščanstvom za pridobivanje velikih mas Indije in Kine! Od našega truda, od naših j)odpor je mnogo odvisno, kako bodo misijonarji v tem velikem boju napredovali in zmagovali. Številke nam kažejo, kako so prispevale posamezne dežele v zadnjem letu za DŠV Združene države Amerike 80 milijonov Din, na osebo 5 Din; Francija 23 milijonov Din, na osebo 0.55 Din; Italija 18 milijonov Din, na osebo 0.45 Din; Kanada 10 milijonov Din, na o.sebo 4 Din; Belgija 9 milijonov Din, na osebo 1.30 Din; Holan-dija 6.9 milijonov Din, na osebo 3 Din; Poljska 4 milijone Din, na osebo 0.20 Din; Irska 1 milijone Din, na osebo 1.30 Din; Anglija 3 milijone Din, na osebo 1.50 Din; Jugoslavija 310.000 Din, na osebo 0.07 Din. Želja sv. očela ]e, da bi vsi verniki vstopili v DŠV! V Jugoslaviji je vpisanih komaj 30.000 do 40.000 vernikov, izmed teh 25.000—30.000 Slovencev. Pomnimo: Karkoli bomo storili za širjenje kraljestvu! božjega na zemlji, bo nam Bog stotero povrnil že na tem svetu. Blagoslovljeni narodi, ki gorijo za kraljestvo Kristusa Kralja. Revolucija v Braziliji Pariz, 18. okt. AA. Iz Buenos Airesa |ioro-fa jo, da jc nadškof iz Porta Ailegra brzojav.il državnemu tajniku Vatikana, da revolucija v Braziliji ni komunističnega, am.pak izključno fK>litičnega značaja in da ima namen v/postavo svobode in ustavnih pravic, pri čemer spoStnjc pravice prebivalstva, jjosebno [>n duliovništvn. Newyoi'k, 18.okt. as. Brazilijanske \ lada objavlja, da je odklonila od revolucionarnega generala Costa stavljeni predlog z« premirje prav energično in da se sploh noče spuščati v pogajanja z vstaši. V Newyorku so se razširile nekatere podrobnosti iz velike bitke za mesto Tearare. kjer so revolucionarji doživeli, jx> obvestilih brazilijanskc vlade seveda, težak poraz. je naivno domišljeval. da bo mogel pridobiti za svojo evropsko gospodarsko zvezo tudi Madžare. Bcthlcii mu je odgovoril, da bo njegova država slejkoprej sledila nasvetom, ki jih dobiva od onstran Apeniuov, in ki imajo namen onemogočiti ustanovitev evrojiske gospodar, zveze. Budimpešta, 18. okt. d. Uradni list prinaša danes ministrski dekret, ki pod roju uvoz gotovih v dekretu navedenih pridelkov predhodnemu odobren ju finančnega ministra. ' Uradni list nadalje objavlja dekret, s katerim se sploh prepoveduje uvažanje lnnu na Madžarsko. Očividno je naredba naperjeno proti sovjetom in Romuniji. Budimpešta, 18.okt. f >Az Ujszagc komentira novo trgovinsko politiko Madžarske in st'avi vlado. češ. da samo množi število sovražnikov. Čas bi bil, trdi list, dn bi Bethlenova vlada izginila, ker je priklicala toliko gorja nad deželo. Pariz. 18. okt. as. »Le Teinpsc se baivi z dekreti madžarske vlade, s katerimi bo za gotove države nemogoče uvažati svoje pridelke na Ma- džarsko. Oficijozno glasilo francoske vlade pristavlja. da ni .dvoma, re-ganja vse veroizpovedi in ruši svobodo vesti, je napravila zdaj še drugi /ločin nad svojim narodom. V vsej Rusiji prebivalstvo gladuje in se še daljo uvajajo izkaznice za kruh, medtem ko kruha nikjer ni In moke ni nikjer dobiti. Ruski narod gladujo ter je siromašen, medtem ko eene kruha stalno raslejo. Vlada diktira strašile kazni kmetom, ki nočejo oddali svoje moke vladi. Po aeiiuncijacij_ah politične policije C 5 P Li je bilo obloženih 48 kmetov, češ, da sabotirajo vladne odredbe. Bili so ustreljeni brez. razprav. To je sirašen zločin, ki ga hoče sovjetska vlada maskirati z raznimi izgovori. Ista sovjetska vlada izvaža v tem času dva milijona ton pšenice. Dela to v času, ko je povsod v državah, kamor ga uvaža, dovolj žita, v Evropi kakor v Ameriki. Žito, ki ga sovjetska vlada izvaža, je ukradeno gladnenui ruskemu narodu. Sovjetska vlada hoče s tem izzvati katastrofalen padec cen pšenice in povzročiti na la način svetovno jiolje-delsko krizo. Stotine ladij, nalovorjenih s pšenico, zapušča ali je zapustilo ruske obale ter vozi proli , svetovnim lukam. Nastopite proti nameri sovjetske vlade in jo bojkotirajte! Hojkot tistim, ki kujiujejo in prodajajo to pšenico, bojkot tistim, ki se z njo hranijo! Veselo razpoloženje v nemškem parlamentu — Socialisti predlagajo zaupnico vladi narodni soc'a"*"* zapuste parlament Berlin. 18.okt. as. Današnja seja nemwkegu državnega zbora je potekla dopoldne v prav veselem razpoloženju. Nacionalistični poslanec Friek je izjavil, da predlaga njegova stranka tri nezaupnice, in sicer proti zunanjemu ministru dr. Curtiusu, ker je na ženevski konferenci nastopal brez ozira na izid parlamentarnih volitev, nadalje proti dr. Grocnerju zaradi njegovega nasprotstva proti armadi, in proti notranjemu ministru dr. Wirtliu radi njegovega mai • ksističnega prijateljstva. Tudi nemški naeional-ci so predlagali tri nezaupnice. Komunisti tn narodni socialisti pn so predlagali nezaupnico celokupni vladi. Dn se izognejo debati o teh mnogoštevilnih predlogih zn ne/.tiupnico, so soeialni demokrati predlagali, dn naj državni zbor izrazi vladi svojo zaupnico, opusti razpravl janje o vloženih predlogih zn nezaupnico ter naj preide na dnevni red. Popoldne se je vršilo nadaljevanje razprave o vladi nem programu. Narodni socialisti so poslancu Tldgnerju. ki je imel svoj prvi govor v parlamentu, očitali, da je prekršil besedo, ki io je dal ieta 192i policij i. Soe'nlno demokratski f)oslanec in bivši notranji minister Severing jc prisilil jx)dpredsednika, dn je nastopi! proti narodnim socialistom. Na hude grožnje s strani narodnih socialistov pa ce je ta demonstrativno dvignil s sedeža ter. korakajoč jx> hodniku sredi narodnosocialističnih sedežev, zapustil sejno dvorano. Skupina narodnih socialistov mu jc sledila, nakar je zapustilo dvorano tudi nekaj socialnih demokratov, ker so se bali, da up Jii prišlo do konflikta. Na hodniku zuna j je nastiilo besno prerekanje in šele Intervenciji zbornic-' nega predsednika I.oelieja se je jjosrečilo. dif,,so se razburjeni duhovi pomirili. Zanimiv je bil (udi nrizor. ko so komunistični poslanci zahtevali, da naj se neka komunistična fioslanka. ki jo je včeraj policija aretirala, ko je branila stnvkujoee delavce nred aretacijo. izpusti na svobodo. Njihov predlog je'bil sprejet. Predlogi H:t'er"evcev Pariz, 18. okt. AA. Iz Berlina poročajo, da so liitlcrjevci predložili parlamentu resolucijo,-v kateri zahtevajo, da naj bo nemško prehival- stvo. ki je pod suvereniteto katerekoli tuje države. kjer so Nemci, kakor na pr. v Avstriji ali na Češkoslovaškem, zasto|)ano v nemškem državnem zboru. Berlin. 18. okt AA. Po poročilu listn >8l'hr Abondblaft« poroča, da ;e glavni finančnik Hitlerjeve stranke »gospod z doornskegn gradu«, to je bivši cesar. Vedno večja večina nemške vfade Berlin. 18. okt. as. V nadaljevanju razprave v državnem zboru je prišlo do os'rih napadov- na ministra GiOnerja, ki se ni mogel udeležiti seje zaradi uradnih poslov. Nemški nacionalec Schmidt je zahteval, da minister Gr6ner odstopi in se je izrazil ironično o prisegi vlade na tako labilno stvar, kakor ie dnncšnja ustava. Višek napadov je bil govor poslanca Oldcnburg-Junuschan, starega vzhodno pruskega konservativca, ki je govoril o dogodkih, ki so bili v zvezi z lipskim procesom, in jih je spravil v zvezo z državnim predsednikom Hindenburgom. Меф govorom je nastal kraval na desnici in levici. Čeprav je bila vlada sklenila, ne več oglasiti se v tej razpravi, se je vendar dvignil ponovno državni kancler dr. Briining in odgovoril. Briining je izjavil, da je bil primoran odgovoriti Oldenburgu, ker je spravil v razpravo osebnost državnega predsednika. Briiningov govor je bil sprejet z velikim navdušenjem. Pri trlasovanju za predlog glede dolgov je vlada dtrbila še več glasov, kakor je pričakovala, in sicer 325 napram 237 glasovom oj»ozicIje. Proti so glasovali narodni socialisti, komunisti, nemški nacionalei in člani državne ljudske stranke. Centru-mov predlog, da naj se vsi predlogi za nezaupnico izročijo v pretres {»osebnemu odseku, je bil sprejel s 339 pro!i 220 glasovom opozicije. Končno je bil zavriren tudi predlog o reviziji Youngovega načrta s 322 proli 230 glasovom narodnih socialistov in komunistov. Na koncu seje je bilo glasovanje o predlogu, naj zbornica preide mimo predlogov o nezaupnici na dnevni red. Za predlog je glasovalo 318, proli pa 236 poslancev. Za 12 ponoči je sklicana nova seja, in sicer bo na dnevnem redu tretje čilanje zakona o amnestiji. Francim odklanja Briiningov govor Pariz, 18. okl. Govor državnega kanclerja Brii-ninga v Reichstagu, v kalerem je dejal, da je nemška mladež razburjena, ker se oni paragrafi verzaj-ske pogodbe, ki govorijo v prilog Nemčiji, ne sj>o-štujejo — nadalje, da se beseda, dana šiloma raz-oroženi Nemčiji, da se bodo tudi druge države razorožile, nied'em pa vidimo, da se neke države, ne ozirajoč se na sklenjene pakle, oborožujejo v toliki meri, da je ogrožen svetovni mir — la govor je francoska javnost sprejela večinoma z veliko nejevoljo. Kanclerjevo zagotovilo, da bo Nemčija zasledovala svoje zunanje in notranjepolitične cilje po poti miru, to je, da bo nadaljevala politiko v smislu lokarnskega pakta, francoskih politikov ni veliko potolažilo. Dočim se nekaj levičarskih lislov o kauclerje-vem govoru izraža simpatično, smatra večina francoskega tiska kanclerjev govor kol opasen za bodeče odnošaje med Francijo in Nemčijo. Knzume se, da desničarski listi prav posebno pgdčriujejo oni del kanclerjevega govora, v katerem Briining z ozirom na nerazorožitev gotovih velesil opravičuje potrebo, da se v mejah mirovnih pogodb moč državne hrambe poveča, češ, da je sedanji položaj, ko razne države čedaljebolj oborožujejo, nevzdržljiv, pa je zato tudi Nemčija prisiljena misliti na svojo varnost, če se svetovni mir ogroža. Ta pžisus kanclerjevega govora se tu smatra v resnici opasen za Francijo kakor ze svetovni mir. Večina francoskih listov meni, da kanclerjev govor ni bil sploh ničesar drugega ko veriga koncesij nacionalistom. Vprašujejo se nadalje, kakšen smisel da imajo Brtlningove besede, da se mora Nemčiji dovoliti malerijelna in moralna enakopravnost. To pač ne more pomenili nič drugega, kakor da Nemčija zahteva j)opolno osvoboditev od vojne odškodnine in vzpostavitev nemške armade. Nekaj j)osebnega pa je, da medtem, ko večina francoskega naroda govor nemškega državnega kanclerja zavrača, edini Gustav Herve nadaljuje švoje senzačne članke, v katerih zagovarja revizijo ver-zajske mirovne pogodbe. Poročali smo že, da se zavzema za to, da bi se vojna odškodnina Nemčiji popolnoma brisala, ako bi Z. D. S. A. privolile v črtanje zavezniških dolgov; nadalje naj se dovoli Anschluss, naj se vrneta Nemčiji Togo in Kamerun in naj se ji dovoli armada v gotovem razmerju do francoske. Mnenje g. Herveja pa je popolnoma osamljeno in se ne jemlje resno. Se pa zelo obsoja, ker daje pogum nemškim nacionalistom in tako povečuje napetost med Francijo in Nemčijo, namesto da bi služilo miru, kakor g. Herve misli. Tudi je večina francoskega javnega mnenja zelo nejevoljna z mnogimi drugimi levičarskimi politiki, o katerih se zdi-da tudi nekoliko koketirajo z mislijo revizije ver-zajske pi jodbe, meneč, da bi se dala Nemčija potolažili in pomiriti na račun Poljske, ki naj po mnenju gotovih svobodomiselnih politikov na vsak način postane žrtev, s pomočjo katere bi se nemška in francoska republika spravili. Ta misel, ki bi pomenila grdo izdajstvo nad Poljsko, lo edino in najjačjo barijero. ki ščiti zapad pred boljševiško Rusijo, se od ogromne večine francoskega naroda z največjim ogorčenjem obsoja. Poljska, ki se je tolikokrat žrtvovala za Francijo, ne sme biti žrtvovana. Tudi Ameriko skrbi brezposelnost Nevvjork. 18. okt. as. Predsednik lloover jc izdal ti ii javnost proglas, v katerem |K>/.ivn prebivalstvo Združenih držav k sodelovanju pri jKibijanju nuraščajočo brezposelnosti. »Naloga narodu je,, pravi lloover v proglasu, staviti vse svoje moči na razpolago, du reši mnogoštevilne zapuščene reveže pred lakoto in mruzom.c Istočasno objavlja, d« je vlada izvolilo odbor šestih članov kabineta, ki naj skupno s posameznimi državami kakor tudi z zastopniki industrije izdela program za iskanje delovnih prilik za časa dolgi i i zimskih mesecev. Izgleda, da so se tudi ameriška mesta v zadnjem času zelo pobrigala, da kolikor mogoče omilijo brezposelnost. Tako je mi pr. veiika banka v Nevvvorku določila vsoto 150.000 dolarjev za pod|K>ro brezj)oseliiili delavcev, magistrat pn se jc odločil, začeti z raznimi prometno-grad- beninii deli v skupni vrednosti 1 milijona dolarjev, v glavnem samo zaradi tega. da da tisočim brezposelnim dela. Mesto Chicago, kamor se v zimskih mesecih zatekajo vssiko leto tisoči in tisoči brezposelnih l judi, je tudi določilo vsoto 1,400.000 dolarjev za podporo brezposelnim. Teman dan na \Vall Streetu Newyork, 18. okl, p. Včeraj je bil na Wall Stfeetu najbolj teman dan v tem letu. Prodanih je bilo okoli 2,600.000 delnic. Vsi industrijski papirji »o padli za 15 do 20 odstotkov. Srednje izgube akcij znašajo 8.16?ž, Celo železniško delnice, ki bila doslej nctangiranc, so postale žrtev balsse. Intere-santno pa jc, da je bila zadnje dni na evropskih borzah čvrsla tendenca, in eo papirji stali čvrsto, Velik poraz socialistov v avstrijski armadi Dunaj, 18. okt. V vseh edinicah avstrijske zvezne armado so se izvršile volitve zaupnikov. Socialisti, ki so bili pri teh voliivali leta 1923. dobili skoro vse glasove, to je nad 13.000, dočim je »Nepolitična zveza armade« dobila samo nekaj nad 10(X) glasov, so tojiot bili katastrofalno poraženi. Nepolitična zveza je namreč dobila 15.000 glasov, dočim so socialisti dobili komaj 600. Te volitve so zelc simptomatične in splošno se meni, da predoznanju-jejo jioraz socialne demokracije pri predstoječih volitvah v j)arlament. Sprava zaradi Malte? Citta del Vaticano, 18. okt. Sveti oče je sprejel gospoda Dunica, vršilca j)Cslov britanskegn jicsla-liištvn pri sveti Stolici. Ta avdiijenea se spravlja v zvezo z namero, da se med Vatikanom in angleško vlado obnove pogajanja glede malteškega vprašanja. D X. poleti v Ameriko Friedrichshafen, 18. okl. as. Veliko letalo ■Do X<- bo v najkrajšem času poletelo v Ameriko. Pred svojim prekooceanskim j)oletom bo letel »Do X< v Anis'erdam in v Lisbono. Moštvo zrakoplova in poveljnik Christiansen so že v službi na letalu. Polet v Ameriko je odvisen samo od vremena. f Zračna zveza Berlin—Tokio Berlin, 18. okl. A A. Vlada je sprejela načrt л zračni zvezi med Berlinom in Tokijem. Nemška letala bodo vzdrževala promet do Bagdada, angleška iz Bagdada do llongkonga, Japonska pa iz Hongkon* ga do Tokia. Dragoceno odkritje Dngiiestun, 18. okt. AA. Tu so odkrili vrelec, ki so v njem ugotovili 17 tniligramov joda v litru vode. Po dosedanjih proračunih bodo tu pridobivali letno do 250 ton jodu. 15 letnica obrambe Belgrada Belgrad, 18. okl. m. Jutri se bo izvršila v Belgradu na svečan način proslava 15 letnice obrani, be Belgrada med svetovno vojno. V dvorani novega vseučilišča se vrši komemoracija za padlimi junaki, nato se bo formiral sprevod po mestu. Ob tej priliki se bodo vršile tudi razne druge prireditve. Belgrad je danes ves v svečanem razpoloženju in bo ta svečanost ena največjih v zadnjem času. Prestave srednješol. profesorjer Belgrad, 18. okt. A A. Na predlog ministra za proisveto in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so premeščeni po potrebi službe: dr. Ka jetan Gantar, suplent gimnazije v Novem mestu 1-9 na gimnazijo v Celju: Ivan Zobec, profesor v Novem mestu v 1-7 na gimnazijo v Murski Soboti: Franc Stancar, suplent v Kočevju, na gimnazijo v Novem mestu. Pozdravni večer g. polkovnika Švabiča Snciči se je vršil v prostorih Aero-kluba pos zdrav ni večer g. jiolkovniku Švabiču. Prisostvovati so zastopniki raznih ljubljanskih organizacij, med njimi dvorna dama ga. F. Tavčarjeva, p. kapetan Vizjak, ravnatelj dr. Zarnik in dr. Govornikom, ki so poudarjali zasluge g. jKilkovnika za rešitev Ljubljane pred prodiranjem italijanske armade, se je isti zahvalil za prisrčen sprejem. Naglasil je pred-vsem veliko potrebo razvoja letalstva, ki naj igra v bodočnosti vodilno vlogo v državni obrambi. Sestanek so navzoči zaključili z vzklikom Nj. V. kralju 30 prič zaslišanih Ljubljana, 18. oktoibra. Danes čez dan je ljubljanska imlicija zaslišala zaradi umora Gvoždena Panteliča nad 30 oseb. Uspeh je bil ta, da je policija dobila natančen opis vseli treh napadalcev. Tudi je ugotovljena že smer, |x> kateri ho ]>olicija iekala nadaljnje sledove zn zločinci in ta smer vodi proti jugu. Ugotovljeno je tudi to, da pri na-jmhIu ni sodeloval noben Slovenec iz Ljubljane, pač pa en Slovence iz nekega drugega mesta. Nu vsak način bodo k preiskovanju tega zločin« pritegnjene še druge policije. Upati pa je, da bo zločin kmalu pojasnjen. Pogreb. Truplo pokojnega Gvoždena Panteliča prt> ЈхЧјејо jutri, v nedeljo, ob 3 jiopoldue iz. mrtvašnice pri sv. Krištofu na kolodvor. Sprevod pojile jk» Dunajski cesti, Tavčarjevi ulici, Miklošičevi cesti nn kolodvor, kjer polože pri pošti krsto v vagon. Truplo prepeljejo z osebnim vi« kom ob 6 v Belgrad. I Hmelj Žalec, 1R. okl as. Razjioloženje na hmeljskem i Irgu nespremenjeno mirno. Nakupovalo se je pn j 850—600 Kč za 50 kg, ekskluzivno 2% promeinega davka.