Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Uhaja ? Ljubljani vsak torek, četrtek tn soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K: za četrt leta 3-50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7*90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9’50 K za četrt leta 4-80 K
Pauntiai ilnllfca M v.
Reklamacije so poštnine prose. Nefrankirana pisma se ne spre jemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: EnOstopna peti-vrstica (lirina 88 aua) za enkrat 20 vin. večkrat po dogovoru.
38. štev.
V Ljubljani, v četrtek, dne 31. marca 1910.
Leto XIII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo iRdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljata naročila na list, reklamacije, inserate i. t d. s Upravni!tro •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/11.
Vabilo na naročbo.
Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca marca, da jo zopet obnovč.
»Rdeči prapor"
izhaja trikrat na teden ter velja
Za Avstro - Ogrske dežele:
za celo leto	K	14'—
za pol leta	„	7*—
za četrt leta	„	3*50
na mesec	,,	1*20
Za Nemčijo:
za pol leta	K	7*90
za četrt leta	„	4a—
Za Ameriko:
za pol leta	K	9*50
za četrt leta	„	4-80
Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga namočili, če jim ga pošljemo na ogled.
Upravništvo »Rdečega Prapora“. Delavski tisk na Goriškem.
Pri na« večina delavcev navadno ni v zadregi za izgovor, kadar gre za naročinje strankinega glasila. Med izgovori je zlasti ta, da list ni lokalen. »Saj smo imeli »Delavski L:st»; zakaj je prenehal P > pravijo. No, zato ker je politična organizacija imela vzroke. Ib poleg dragih je bil tudi ta vzrok, da so gorilki delavci premalo storili zanj. Sploh nam pa lokalen list ne more dovolj poma-
PODLISTEK.
Savičev pesimizem.
Dalje.
VI.
Tako je Savič postal pesimist.
Da se je prevaril samo v ljubezni, ali da mu je sploh povenel samo en up, bi bila menda njegova malodušnost kmalu izginila, če se sme njegovo duševno stanje sploh imenovati malodušnost. V njegovem pesimizmu je bilo pravzaprav nekaj močnega, trdega, hrabrega. Njegove nekdaj baržunasto mehke oči so dobile presunljiv izraz, izredno odločen- pogled. Od nosa proti kotom ustnic sta se mu vrezali dve malce zakrivljeni potezi v kožo, kar ga je prikazovalo neobično resnega, nekam strogega. Na ustnicah in okrog nosu mu je vstrepetavalo nekaj kakor večna lehna ironija, kakor nevsahljiv sarkazem.
Vse to bi bilo morda kmalu izginilo, da je bila Savičeva bdi enostavna. Ali to je bila komplikacija.
Kamor se je ozrl, je vdel brezupnost. Položaj v domovini ga je razočaral popolnoma. Dokler je bil na Dunaju, se je zamogel informirati samo iz časnikov. Slika, posneta iz novin, je redkokdaj jasna. V zrcalu strankarske strasti se kaže često, da, navadno vse drugačno, nego je v resnici. Videl je sicer 2e tedaj, da ni vse
gati. Treba nam časopisja, ki nas ne seznanja samo z malenkostimi, v časi le po sili napihnjenimi domačimi dogodki, ampak z vsem, kar se godi po svetu važnega za delavstvo. Zakaj delavsko gibanje se ne omejuje na domačo vas, ampak je svetovno. Nasprotniki bi nam radi zaprli pogled v ivet, mi pa moramo siliti, da ga spoznamo. Tu nam ne more lokalen list mnogo pomagati, treba nam je centralnega glasila in naša naloga je, da bo res lahko objavljati vse, kar je za delavstvo koristno in potrebno.
Ne tajim, da bi bilo ugodno, če bi bilo tudi za domače goriške vesti več prostora. Pa bom tudi povedal, kaj bi bilo treba za to.
Tuintam, pač bolj redko, se sliši tndi izgovor, da je »Rdeči Prapor* pretežak. «Ne razumem ga.» Ta izgovor	je	tak kakor tisti	strah, ki	je znotraj
prazen, zunaj	ga pa nič ni.	Naš list	mora biti
tako pisan, da se iz ojega kaj naučimo. Če bi nam pripovedoval, kar 2e vemo, bi bil nepotreben. Skoda bi bila tedaj za denar, za čas in za trud. Pisati nam mora, kar je za delavce potrebno. To je pač za mnogo delavcev novo. A to nič ne de. V začetka je treba nekoliko truda. Tega je pa treba za vse. In ta trud nosi obresti. Mnogo je delavcev na Slovenskem, ki dolgo niso imeli nobenega drugega izobraževalnega sredstva kakor «Rdeči Prapor*. V začetku jim je bilo trdo. A če bi bili takrat obupali, bi bili ostali nevedni kakor so bili. Pa	so	imeli nekoliko	poguma;	čitaU so,
čeprav je	Slo	nekoliko težko.	Mislili so, kar so
čitali. Cesar eden ni razumel, so si razkladali skupno. In danes jim «Rdeči Prapor* ni nič pretežak, razumejo ga, naučili so se mnogo iz njega in sedaj bi se radi naučili še več. To priporočam tudi goriikim delavcem. Le pridno berite svoj list in že v par tednih vam ne bo nič pretežak. Berite, pa se vam bodo oči odpirale in izobrazili se boste, da sami ne boste vedeli kdaj in kako.
Da prinaša list premalo goriškega, je slab izgovor. Vsakdo bi moral vedeti, da je list glasilo vseh slovenskih socialistov in ne more služiti enemu
samemu kraju. In mi Goričani smo še nekako pri. vilegirani, kajti iz nobene dežele ne objavlja list toliko poročil kolikor z Goriškega. In dobro vem, da bi objavljal še mnogo več, če bi le bilo mogoče.
To pa bi morala biti naša skrb. Kaj je treba storiti P Razširimo list po Goriškem tako, da ga bo jemal vsak zavedni sodrug v deželi, pa bomo lahko zahtevali, da dobimo gorilko prilogo, ki bo vsa urejena za delavske in kmečke razmere na Goriškem. Vzemimo, da je dobila naša stranka pri zadnjih volitvah v deželi 1200 glasov, pa bi jih bila dobila še mnogo več, če bi ne bilo tako slabo vreme. Vzemimo, da se je od tistega časa ustanovila cela vrsta novih organizacij, da smo dobili veliko število novih sodrugov. Pa jih štejmo vendarle 1200. Ge pridobimo »Rdečemu Praporu* 1200 stalnih odjemalcev z Goriškega, sem prepričan, da ustreže naši želji. In potem imamo, kar potrebujemo. Lokalen list, ki bi imel vsega skupaj * 1200 naročnikov, bi bil zelo ubožen; dohodki bi komaj zadoščali za tisk prav pohlevnega lističa in kako naj bi se pokrivali dragi troškiP Ce pa pridobimo »Rdečemu Praporu* toliko novih naročnikov, se pa to pozna. Potem lahko dobimo lep in velik list, ki ga bomo veseli.
To je torej naša naloga in vsak sodrug bi moral tu storiti svojo dolžnost. Ne le naročnik bi moral biti, ampak stalen agitator za list
Vrhutega je pa tudi dolžnost vsakega zaupnika, da poroča listu, zakaj uredništvo ni tako navdihnjeno svetega duha, da bi lahko vedelo, kaj se godi v vsaki občini, če nihče ne poroča. Vse, kar je važnega, je treba poročati. Pa se ne sme reči: Ne znam tako dobro napisati. Le napiši tako, da bo razumljivo, pravo obliko bo že dalo uredništvo.
Vidite torej, sodrugi, da ne velja noben izgovor, da se list ne razširja, kakor bi bilo treba. Odvisno je le od naše volje; ako se hoče, se morajo vse zapreke premagati.
Napisal sem te vrstice, da jih čitate in da razmišljate o njih. Posebno ob nedeljah in praznikih bo to bolj koristno, kakor pa zapraviti ves
tako kakor bi moralo biti. A, kar je našel sam, ko se je po letih povrnil, je učinkovalo na njega kakor same zaušnice. Da je položaj tako žalosten, ne bi bil mislil. Nobenega napredka, nobenega razvoja, sama stagnacija, mrtvilo in umiranje ... Brezbrižnosti, nemarnosti, prepira vse polno, dela malo, premalo .
To je bil žalosten pogled za njegovo oko.
Posvetil je svojo pozornost duševnemu življenju ... našel je enak rezultat. Svobodnega, močnega poleta duha je opazil borno malo; stari predsodki so se šopirili povsod, abderi-tovstvo je hodilo z velikimi trebuhi okoli, ba-navzi so nosili veliki zvonec. Jedva se je drznil pomisliti na velikanski razvoj umetnosti, literature, znanosti v drugih narodih.
Ozrl se je po kmetovem polju, pogledal je v koče delavcev. Kakšna beda povsod 1 Pa koliko nezavednosti! Ali se more izpremeniti to?
Globoka tuga je legla v Savičevo dušo — in baš tedaj je prišlo Olgino usodepolno pismo.
To ga je potrlo povsem.
*	V pismu ni bilo nobenega opravičevanja, nobenega razlaganja; nekaj melanholičnega* je sicer odsevalo iz onih vrst, ali kaj mu je poma- " galo to, ko so bile besede tako jasne?
Kaj bi če pomagalo, iskati vzroke njenemu preobratu? Kar je gotovo, je gotovo. Dobro ve, da se ne povrne nikdar več, kar je bilo.
Duša. se mu je pomirila, najhujše bolečine so se polegle, a Savič je bil ves izpremenjen. Nobeno upanje ni več našlo pota v njegovo srce. In ne le to; pravi pravcati obup se ga je polastil. Vsako stremljenje se mu je zdelo brez* vspešno. S pravo slastjo je čital vse, kar ga je utrjevalo v pesimističnih nazorih.
Njegovi znanci so mislili, da se je umetno vživel v to čudno naziranje, a motili so se. To je prišlo kar samo. Savič se ni silil na nič. Upanje je izginilo in z upanjem svetloba; zdelo se mu je, da hodi vedno po temi okoli.
Enkrat je bilo, kakor bi se imelo ie enkrat pokazati solnce.
Ob priliki neke slavnosti je videl mnogo ljudstva zbranega. Nastopali so govorniki, slišati je bilo lepih besed. Ljudstvo je bilo navdušeno. En hip se je zdelo Saviču, kakor bi se dalo vse doseči s tem narodom.
—	Ako bi sedaj, v tem trenotku stopil na oder in z živimi besedami pozval narod, naj mi sledi v boj za naše pravice, r- gotovo šla množica za menoj.
Dv? uri pozneje, ko je bil oficielni de) slavnosti zaključen in je prišlo vince do svoje pravice. se je pomešal med ljudstvo. Pilo je, vriskalo, veselo je bilo, jako veselo, tem veselejše, čim bol so se praznili sodčki.
Savič je zamahnil z roko,
čas po gostilnah. Razmislite torej, potem pa na delo vsak v svojem kraju. In ne odnehajmo toliko časa, dokler ne bo vsak nag pristaš naročnik »Rdečega Prapora*. Česar ne more opraviti eden, za to naj Se združita dva ali pa trije. Da more priti list tudi v vsako gostilno, kavarno, brivnico, kamor zahajajo delavci, se razume samoobsebi. S o drugi, izvršimo to delo, potem pa veselo delavsko alelujo!
Ljubljanska volilna reforaa.
Kranjski deželni zbor je sklenil v zadnjem zasedanju, poslati načrt novega volilnega reda, ki ga je odobrila deželnozborska večina, ljubljanskemu občinskemu svetu, da «izreče svoje mnenje*. V tem sklepu tiči pač nekaj kakor zafrkacija, zakaj klerikalci so itak povedali, da jim ni nič ležeče na tem mnenju in da ima biti zakoa tak, kakor ga oni sklenejo. Vendar se je personalni odsek bavil z aačrtom in je predložil občinskemu svetu resolucijo, ki je bila na zadnji seji v sredo, 23, marca t 1. na dnevnem redu.
O stvari bo pač ie treba govoriti. Za danes omenjamo, da je občinski svet soglasno sprejel predlog personalnega odseka po poročilu drja. Trillerja.
Predložena in sprejeta resolucija se pa glasi:
Občinski svet stolnega mesta Ljubljane:
1. Se v polnem obsegu pridružuje vsem ugovorom in pomislekom, katere uveljavlja g. mestni župan v svojih poročilih z dne 5. ia 15. sušca 1910 zoper načrt zakona glede izpremembe občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano, kakršen je bil sprejet aavzlic protestu vseh Ijub-ljaaskih deželnih poslancev v deželnem zboru kranjskem v seji z dne 26. januarja 1910. — Poročili županovi tvarjata tedaj v tem pogledu sestavni del današnjega sklepa občinskega sveta;
2. protestuje slovesno zlasti tudi zoper dejstvo, da se zakonitemu zastopstvu mestne občine ni dala prilika, da bi bilo pravočasno izrazilo in sporočilo deželnemu zboru svoje mnenje o predlogu deželnega odbora na izpremembo mestnega Statuta ljubljanskega (priloga 170 deželnega zbora);
3. protestuje istotako zoper postopanje deželnega odbora, ki je opustil predložiti deželnemu zboru peticijo občinskega sveta na izpremembo občinskega volilnega reda za Ljubljano z dne 12. suSca 1907, predloženo z dopisom mestnega magistrata z dne 26. decembra 1908, St 13.366 tx 1907);
4. konstatuje, da uvodoma navedeni sklep deželnega zbora kranjskega z dae 26, januarja 1910 vsebuje protizakonito krSenje avtonomije deželnega stolnega mesta, 4a je v svojih vodilnih načelih (g 1. a obč. reda in §§ 15., 17. in 18. obč. volilnega reda, — cf. § 3., odst. 3 sedaajega mestnega vol reda in § 11. c predloge deželnega odbora 170) nemoralen in socialno krivičen, ker na kvar mestnemu gospodarstvu omogočuje msjorizovanje pravega mestnega prebivalstva po umetno fabrikovanih
— Vinsko navdušenje! Nič ni pridal
In temna senca, katere je bil že nekako vajen, se mu je zopet spustila na oči.
Pesimizem se ni dal pregnati.
Nekega dne je dobil pisemce iz Karlovih varov.
S trepetajočo roko je odtrgal omot. Pisava mu je bila znana, oh, kako znana I Globoko je vzdihnil in skoraj se ni upal čitatL
Na lističu je bilo z drobnimi črkami zapisano nekoliko besed.
— Mojega zadnjega pisma nisem pisala po svoji volji. Ali se vse povrne?
Nobenega podpisa.
Čemu bi bilo treba podpisa, ko je tako dobro poznal pisavo, da se ne bi zmotil niti po noči! Otrok bi bil uganil, kdo je pisal.
Stare bolečine so se zbudile in so rezale po Savičevi duši. Tajno upanje je skušalo vstati, a njegove peruti so bile zlomljene. Desetkrat je Savič prečital pisemce.
— Kaj pomenja to?... Nisem pisala po svoji volji?... Po čegavi pa? ... Mati te ni nikdar silila, da bi kaj pustila; najini zvezi je bila prijazna... Ne po svoji volji?... Ne po svoji volji ?... To je nepomljivo.
— Ali pa pomenjajo besede kaj druzega?... Kaj!...
Zopet je trpel.	Dalje	prih.
vnanjih volilcih, faktično prostih vseh me^taih bremen; da pa tudi sicpr ne odgovarja socialni in gospodarski strukturi deželnega stolnega mesta in da je končno tehnično malodane neizvedljiv;
5. naproSa vsled tega visoko c. kr. vlado, da tega zakonskega' načrta ne predloži v Najvišjo sankcijo;
6. zahteva, da deželni odbor vojvodine Kranjske predloži deželnemu zboru že imenovano peticijo občinskega sveta ljubljanskega z dne 12. sušca 1907 in pa današnji sklep v svrho novega razpravljanja in sklepanja o načinu reforme mestnega statuta ljubljanskega;
7. si pridržuje pravico, pravočasno predložiti deželnemu odboru tudi Se peticijo na izpremembo občinskega reda v smislu poročila ia načrta mestnega župana Ivana Hribarja z dne 1. oktobra 1905;
8. predstoječi sklep z vsemi navedenimi poročili in z zapisnikom današnje seje se imajo nemudoma predložiti veleslavnemu deželnemu odboru kranjskemu, glede na poriv z dne 29. januarja 1910 St. 1934 s izrazom obžalovanja, da se je postavil mestni občini neprimerno kratek rok za presojo uvodoma navedenega zakonskega načrta, obenem pa tudi visoki c. kr. deželni vladi v svrho primernega aadaljnega postopanja I
Velika požarna neireča.
Na Ogrskem, v vasi OekOrito v szatmarski županiji, se je zgodila na velikonočno nedeljo straSna nesreča; ogromno Število ljudi, ki Se ni natančno dognano, a se ceni na 500, je zgorelo.
V	vasi hočejo zidati novo cerkev in da bi pridobili za sveti namen denarja, so se nameravali po-služiti prav posvetnega sredstva. PrirediU so namreč veliko plesno veselico. Ker pa nimajo v vasi primerne dvorane, so adaptirali za ples mlatisče, ob katerem stoje kozolci. Iz desek so napravili provizorične stene z enim samim zelo tesnim vhodom. Ob stenah so napravili vseokrog zelo enostavne klopi, za godbo tudi jako primitivne odre in pokrili so «dvorano» deloma z lesom, deloma pa s slamo. Menda sploh nihče ni mislil, da je ob taki priliki treba skrbeti tudi za varnost ljudi.
Udeležba na veselici je bila prav velika. Svirale so Štiri ciganske godbe. Ob desetih zvečer je vse vrvelo in veselje je prekipevalo. Najveselejši so bili prireditelji, ki so upali, da bo dobiček velik. Naenkrat se je užgal papirnat balonček in za hip se je unela strešna slama. Ljudstvo se je ustrašilo, vse je izgubilo glavo. Streha je bila mahoma vsa v ognju. Ljudje so tiščali proti izhodu. Culi so se grosni kriki, jok, robneqje. Pri vhodu, ki je bil pre-vzek, se je zajezila množica. Najbližji niso mogli veni zadnji so tlačili in pehali naprej. Nastala je strahovita gneča, na množico pa je padal ogenj kakor del Mnogim se je vnela obleka, pa so tekali obupao semintja. Ves prostor se je napolnil s smrdljivim dimom. Mnogo ljudi, zlasti žensk, je omedlelo. Nihče se ni brigal sanje. Gaz njihova trupla so se drugi pehali tja, kjer io iskali izhoda. Neznatno števtlce udeležencev je prišlo vun, zbegana množica ni vedela, kod in kam; a naenkrat se je udrla goreča streha in zakrila ljudi.
Pomoči m bilo od nikoder. Kdini zdravnik, ki je bil slučajno navzoč — ker v vasi nimajo nobenega —* ni mogel mnogo opraviti. Rešilnega zavoda seveda ni nobenega in tako je velikansko število bedno zgorelo.
Ko so prišli vojaški pionirji, ki jih je poslala županijska oblast, ni bilo več kaj rešiti. Vse, kar so mogli še storiti, je bilo to, da so spravljali mrtva, deloma sežgana, deloma poteptana, razmrcvarjena trupla izpod tlečega tramovja. Tudi to delo je bilo strašno težko, kajti od osmojenih trupel je bil po vsej okolici tak smrad, da je bilo konug mogoče dihati*
Prve vasti pravijo, da je zgorelo 394 oseb. Vsi se pa boje, da je število ponesrečenih še veliko večje.
Mateszalka, 30. marca. Iz vse okoLce so zdravniki pohiteli pomagat v OdlOiito. Tudi za zdravila se je poskrbelo. Število mrtvih je po zadnjih vesteh 820. Po noči je umrlo 14 ponesrečencev.
Občina OekOrito šteje 2000 prebivalcev ia ima 277 hiš.
Sz at m ar, 29. marca. Iz Szatmara je odšel podiupaa in državni pravdnik v OeiO.ito. Preiskava je zelo težavna, ker je večina prirediteljev mrtva.
Budimpešta, 29. marca. Poročevalec »Pester Llojrd«* javljat Veselica je bila v skednju poleg
gostilne. Prodalo se je 400 vstopnic, na plesišču pa je bilo mnogo več oseb, tako da so se pari komaj gibali. Zato so dali aranžerji vrata zabarikadirati. Skedenj ni imel strehe, ampak ja bil le z vejami in slamo pokrit. Dvakrat so se užgali lampioni, kar se je pa pogasilo. Proti polnoči je pa eksplodirala svetilka, užgala se je veja in naenkrat, ko so ljudje Se plesali, je bilo vse v ognju. Nihče ni našel izhoda, le neki kmečki fant je napravil v steni odprtino za silo, skozi katero je prišlo par ljudi na prosto. Tudi iz sosednjih občin je bilo mnogo ljudi na zabavi. It občine Nagy Erson jih je prišlo 93, vrnilo se jih je samo 19.
V	Oekorito ni hiše, ki bi ne imela izguba. Nekatere hiše so popolnoma prazne. Pa tudi po drugih občinah je mnogo žrtev. Vsa okolica ja prizadeta.
Budimpešta, 30. msrca. 30 oseb je z gorečo obleko prišlo na prosto, kjer so kmalu poginile. Dve ženi sta od strahu prezgodaj porodili. Našli so mrtve materi in otroka. 122 mrličev, ki jih Se niso spoznali, so prepeljali na 12 vozeh na pokopališče.
Politični odsevi.
* Velikonočna darila so dobili trije ministri. Časar je podelil vodji poljedeljskega ministrstva Josipu Poppu dostojanstvo tajnega svetnika, mi« aistra notranjih del dr. Haerdtla in naučnega ministra grofa Slurghka pa je odlikoval z redom železne krone I. vrste.
* Avstrijski prestolni naslednik nadvojvoda Franc Ferdinand ima posetiti turškega sultana v Carigradu. Radi tega se pogajata avstrijska in turska vlada.
* Hrvaški naučil predstojnik dr. Amrus ki je pravzaprav minister za pospeševanje klerikalizma na Hrvaškem, bi rad kandidiral v Varaždinu za sabor. Varaždinski volilci se pa nič ne morejo navdušiti za to kandidaturo.
* V kričansko-soclalnl domačiji na N 2, Avstrijskem je vse navskriž. Gessmann je napel vse strune, da bi postal Luegerjev naslednik in ker ni bil prepričan, da najde v lastni stranki dovolj podpore, je poslal svojega sina k liberalnim obč. svetovalcem, da bi ž njimi napravil kupčijo. Mladi Geisman je obljuboval, da se izpremeni do« sedanja liberalcem sovražna taktika na rotovžu, da se pomnoži število mestnih svetovalcev in da dobe tudi liberalci tam nekoliko sedežev, da se jim dovoli nekaj vpliva na imenovanje uradnikov L t. d. O tej kupčiji so pa izvedeli v kršč.-socialnem ta« boru in H raba je nastopil z onim pamfletovskim govorom, ki smo ga že omenili. Ko je Gessmann spoznal, da nima dovolj zaslombe v obč. svetu, je poizkusil pri deželnozborskem klubu, kjer je hotel doseči, da bi se izključil H raba. Tudi to se mu ni posrečilo. Pač pa se je razvil v stranki ljut boj. Kako se bo končsJ, se še ne more vedeti. A Lie« gerja, ki je znal krotiti puntarje, ni več.
* Mednarodna proletarska solidarnost. V na« deljo dae 6. marca t. L se je vršil v Novem Svetu v Krkonošah (Riesengebirge) na Sovernem Češkem skupen shod soc.*dem. delavcev češke in nemške narodnosti. Shod je imel namen, protestirati proti nemško-nacionalnemu nasilju, ki ubija češke narodne manjšine na šolskem in gospodarskem polju. Naši vrli nemSki sodrugi so se izrekli odkrito in brez ovinkov proti nemškemu šovinizmu in so proglasili svoje popolno soglasje s češkimi Šolskimi zahtevami. Beležimo ta shod v daljši dokaz resnice, da socialistično delavstvo pač vse drugače nmeva narodna vprašanja kakor mesčanske stranke.
* Princ Jnrdsk. Sedaj se pripoveduje, da je Peter, ko je bil v Peterburgu, govoril tudi o vstopu princa Jurja v rusko armado. Kaj so mu v Peter« burgu dejali, se še ne ve. Gotovo je, da se vrne Jurček iz Milanovca, kamor je bil za kazen premeščen, v Belgrad, čim pride kralj Peter s potovanja,
* Bolgarska ln Tordi|s. O posetu bolgarskega kralja se je izdala sledeča uradna isjava: •Poset ima najboljše posledice, kar se tiče poglobitve turško-bolgarskih razmer. Sestanki vladarjev in neposredno občevanje državnikov je rodilo izvrstne rezultate in je utrdilo prepričanje, da nosi politika sloge in prijateljstva tem boljše sadove, ker jo zahteva že geografski položaj. Državniki so porabili priliko, da se posvetujejo o nekaterih, pred vsem gospodarskih interesov se tičočih vprašanj. Konstatiralo se je, da nimata obe državi nobehih agresivnih namenov, ampak da iskreno spoznavata koristi, ki jih zagotavljajo prijateljski odnošaji dobrih sosedov.
* V Stockholmu sta izvoljeni dve ženski v občinski svet. £aa je socialna demokratka, druga pa konservativka.
* Tnrlki sultan obišče kralja Petra v Bolem« gradu. Sultan se odpelje s svojo jahto v spremstvu vojnega brodovja dne 2. maja iz Carigrada. V Varni se bo izkrcal in se na to z vlakom pelje v Sofijo, kjer bo tri dni gost kralja Ferdinanda. V Balgrad dospe sultan 10. maja. Tudi tu ostane tri dni in se potem vrne preko Soluna v Carigrad.
* Turški veliki vezir je ukazal ministrstvu m javna dela, naj imenuje posebno komisijo, ki bo študirala traso donavsko-jadranske železnice po turškem ozemlju, Ta del železnice bo Turčija do« gradila na svoje stroške,
Domače vesti.
Dragi gledališki večer <Vsa|emaoetl*.
V	nedeljo, 3. aprila, stopi dramatična šola <Vzajemnosti> drugič pred delavsko občinstvo. Zveza priredi v areni (Narodnega Doma* družinski večer, ki ima na sporedu deklamacije in dve enodejanki.
V	vseh točkah nastopajo izključno gojenke in gojenci zvezne dramatične šole, da pokažejo, koliko so se naučili v teku zimskih mesecev. Deklamirale se bodo večinoma Zupančičeve in Cankarjeve pesmi, s katerimi nastopijo nekateri člani prvič. Diletantje pa ponove enodejanki »Kdo je blazen* in «Uspeh*,
Prepričani smo, da pokažejo ljubljanski in okoliški delavci za to priredbo enako zanimanje, kakršno so pokazali šišenski sodrugi za ondotni večer. Vnovič povdarjamo, da nastopijo začetniki brez vsakega domišljevanja in diletantskega napuha. A kakor je skromen začetek naše šole, ga je vendar pozdravljati z veseljem, kajti nameni doslej male in skromne institucije so veliki in plemeniti, pa tudi upravičeni.
Kaj hoče »Vzajemnost* s svojim dramatičnim diletantizmom P Pospeševati hoče svoje eminentno kulturne naloge. Neprenehoma se namreč delavstvu očita, da nima zmiila za nič druzega kakor za želodec in da bi zmaga socializma posirovela vse življenje. Najglasneje trobijo to zoperno pesem ljudje, ki niso genili mezinca, da bi odprli delavstvu vrata vsaj v preddvorje hrama kulture, misleči, da je vsako duševno uživanje od boga določeni privilegij takozvanih višjih slojev. Očitanje je smešno, ker je kultura kapitalističnega sveta tako ubožna, da se njegovim pridigarjem prav nič ne podajo take lekcije. Svetopisemska beseda, da se ne more služiti dvema gospodarjema, je zelo resnična in globokoumna. Življenje pravega kapitalista pozna eno samo pravilo: Kapital in obresti. Stoječ na tem hribu sodi vse pojave življenja »praktično*. Znanost mu je toliko vredna, kolikor mu pomno-žuje profit. Tehnika je zato na svetu, da mu manjša obratne stroške in olajšuje kupčijo. V prirodi ga zanimajo sile, ki se dajo vpregati v njegovo službo. Tudi umetnost mu mora koristiti. V svojih salonih ima slike in kipe, s katerimi se lahko pobaha; slavna imena dvigajo njegov kredit. Tudi omara z lepo rezanimi knjigami in loža v gledalšču je potrebna za reklamo kakor pariška toaleta milostljive gospe in ekvipaža ali avtomobil. Če gre v gledališče, se hoče »zabavati*. Zaveda se, da plačuje njegov denar umetnike, pisatelje, uslužbence, kostume, ves aparat; čuti se gospodarja kakor v svoji tovarni. Igrati se mora tako, da mn ugodno mine večer in da gre potem lahko v prijetnem razpoloženju v gostilno. Misli potrebuje za računske knjige; v razstavo, v galerijo, v gledališče jih ne mara Tlačiti s seboj. Tudi občutkov le sme slika, kip, pesem, igra le prijetno dotikati.	Konec	prib.
— Ljnbljanskl občinski ivet je slovensk, zelo ilovemk. Ampak za svoje poslovanje sevčasi poslužuje jezika, ki je kdove kakšen, le slovenski ne. Kdor prečita resolucijo o volilni reformi, nam bo menda pritrdil. Zoper ta »fabrikovani* jezik »pro-testuje* slovenščina.
— Teta »Edinost* Joče nad naio maralo.
V sredo, 23. marca t. I. je tetka priobčila neko pismo, katero ji je pisal baje — socialist. V svoji narodnjaški poštenosti pa zamolči da je to pismo anonimno, kar bi sicer ne mogla kovati iz njega svojega narodno-šovinističnega kapitala.
V pismu se pravi, da socialisti in Italijani gredo skupaj — Slovani pa naj gredo v Sibirijo. Da je ta stavek bedast, in naj bi ga bil spisal tudi človek, ki se prišteva v naše vrste, to Temo že brez »Edinosti*. Tetka bi si lahko prihranila svoje nauke 7&ie, saj jih tako krvavo potrebuje. Da pa iz tega anonimnega pisma tetka kuje tudi svoj političen kapitalček, ni samo bedarija, ampak tudi pristna ntrodnjaška hudobija. Tetka se naj le potolaži, vzgojo sodrugor naj le prepusti sodrugom samim in naj lepo pometa pred svojim pragom. Nismo nobeni acgeljci mi socialisti, to je res, toda takega tolovajstva, kakršnega so narodnjakarji uprizorili v polpreteklem času proti nam v ulici Belvedere in t Nar. Domu, takega tolovajstva mi še nismo nikoli zagrešili proti narodnjakarjam. Torej le tiho, tetka, o —
TZgoji!
— Odkod zajema trlaika N. D. 0. svoje vsore?
Pri čeških narodno-delavskih pretepačih seveda. V starem parlamentu, t. j. pred novim opravilnikom drž. zbora so se tisti češki narodni le pretepali v zbornici. Z večno, brezumno obstrukcijo so ovirali visoko plodonosno delo v zbornici (kajne, dr. Rybaf, ali nam niste nekaj podobnega povedali na rojan-skem shodu?). Sedaj pa, ko jim je novi opravilnik zaprl sapo, sedaj so začeli hujskati Slovansko Enote, da bi začela obstruirati v odsekih, za katera velja le Tedno stari opravilnik. Nad tem početjem narodnih delavcev se zgražajo celo »Nar. Listy* in pristavljajo, da v odsekih ni nobene druge važne točke, ki bi' se dala obstruirati, kakor — socialno za var o Tanje, za starost in onemoglost Boljši komentar prepuščamo čitateljem.
— I novim Uatom je osrečil Ljubljano neki Schumi, ki mora biti zelo obžalovanja vreden človek. List, ki je pisan nemiki, se imenuje Je-
hova* in njegov izdajatelj piše — v imenu boga! Namreč: Dobesedno v imenu boga. Večji del lista je pisan v tonu, kakor da govori ali pa diktira bog sam. V prvem članku n. pr. pravi: »Sedaj stopam (bog!) z novo nalogo pred vas: Od 10. oktobra 1909 sem kaj pridno delal s Schumijem (bog s Schumijem!) in dal sestaviti in spisati krasne knjige i. t. d.. . .* No, te vrste obsegajo samo hudo blaznost. Ampak na koncu lista stoje še nekoliko drugačne besede — seveda zopet v imenu boga, odnosno Jezusa: »Podpirajte Sčhumija z denarjem za izdajo od mene narekovanih knjig, kakor bi bil jaz Jezus sam, plačilo za to Vam pride od mene, kajti po Schumiju delujem jaz .. .* Tu je že poleg blaznosti napad na žepe. Psihiater bi bil tu krvavo potreben.
—	Zastrupiti se je hotela v četrtek 231etna služkinja J. B., ki je ta dan popustila službo. Na južnem kolodvoru ljubljanskem ji je okrog 3. popoldne prišlo slabo. Nezavestno so z električno železnico prepeljali na rotovž, kjer je dobila prvo zdravniško pomoč, potem so jo pa oddali v deželno bolnišnico. V nekem pismu, ki ga je imela pri sebi, je naznanila naslov svojih v Gradcu živečih staršev in povedala, da si jemlje življenje, ker je nesrečna. Popila je pol kozarca lizola. Zdravniki upajo, da okreva.
Društvene vesti.
§ Is odbora »Vzajemnosti* v Ljubljani.
Upravnim odsekom za Vič-Glince-Rožno dolino, Krakovo in Trnovo ter šentjakobski okraj se je sedaj pridružil še odsek za občino Spodnja Šiška, ki šteje že nad 60 članic in članov. Načeluje mu odbor požrtvovalnih sodrugov, ki obetajo, da pridobe tekom prihodnjega meseca najmanj 200 novih članic in članov. Vsi odborniki so se zavezali, da se naroče na »Rdeči Prapor* ter ga upe-ljejo tudi po vseh lokalih, kamor zahaja delavstvo. Odborniki ostalih odsekov, vzemite si spodnje-šišenski odbor za vzgled! Sodrugi, ki imajo voljo in zmožnost za delo, so naprošeni, da se javijo pri načelniku sodrngu Levu Schubertu, ki daje tudi vsa pojasnila glede organizacije v Spodnji Šiški. Vse važnejše društvene zadeve bo objavljal tajnik v sobotnih številkah »Rdečega Prapora*, ki se s časom uvede obvezno.
§ Poziv odbornikom »Vzajemnosti*. Ker bi bilo pri tako široko zasnovanem delu, kakor si ga je predpostavila »Vzajemnost*, redno poslovanje brez posebnega sredstva, ki bi posredovalo občevanje med posameznimi odbori in društveniki, skoro nemogoče, se prosijo vsi sodrugi, ki zavzemajo v organizaciji kako vodilno mesto, da se naroče vsaj na šobotne številke »Rdečega Prapora*, ki bodo prinašale zanje važne društvene objave. Ce se bodo vsi prizadeti odzvali temu pozivu, bo postala marsikatera pot nepotrebna, prihranjenega bo pa tudi precej denarja za odvečna vabila in poštnino in nihče se ne bo mogel izgovarjati, da ni vedel za to ali ono. Sodrugi, ki se nahajajo na vodilnih mestih, morajo imeti tudi toliko časti in ponosa, da dajejo dober zgled. Žrtev, ki se zahteva, je tako malenkostna, da ne more in ne sme biti nobene izjeme.
§ Upravni odseki »Vzajemnosti* za občino Moste ter oba kolodvorska okraja v Ljubljani se ustanove v kratkem, čim bodo dogotovljena vabila ter za to potrebne administracijske knjige. So-drugi, ki bodo prejeli vabila, pa so že sedaj naprošeni, da se jim odzoTejo polnoštevilno.
g Pevski odsek »Vzajemnosti* ima prvo izkušnjo v petek, dne 1. aprila ob 8. zvečer (začasno v prostorih hotela »Vega* v Spodnji Šiški. Sodrugi, ki se zanimajo za ta odsek, naj se zbero polnoštevilno, da se izToli odbor ter določijo vse posameznosti gledč nabave potrebnih partitur, glasovirja itd.
S Tamburaiki odsek »Vzajemnosti* se ustanovi v nedeljo dae 3. aprila ob 10. dopoldne v restavraciji »Internacional*, Resljeva cesta št. 22. Pristopijo lahko tudi ženske. Ustanovi se tudi tam-buraška šola za začetnike. Prosi se za točnost ter polnoštevilno udeležbo.
g Drnitvo »Ljniskl oder* v Tr stu priredi v nedeljo, 3. aprila ob 8. uri zvečer v Delavskem domu veliko veselico, na kateri nastopi pevski zbor, solisti, dramatični diletantje in godba. Pojo se sledeče točke: 1. P. H. Sattner: »Na planine*. 2. Leoncavallo: Proslov k operi »Pagliacci*. 3. F. S. Vilhar; »Nezakonska mati*. 4. J. Aljaž: »Občutki*. &. C ervech 1: »Idila*. 6. F. S. Vilhar: »Naša zvezda*. 7. A. Hočevar: »Dal’ to..F« 8. V. Klaid: »Svračanje*. 9. »Socialistična korženica*.
—	Igra se E. Kristanova šaloigra: »Kdo je blazen* P — Pozneje ples in razne zabave. Čisti dobiček je določen izobraževalnim namenom, zato je pričakovati velike udeležbe.
Iz stranke.
o Triaikl sodragi so vabljeni na izredno Tažen shod sodrugov, ki bo v petek, dne 1. aprila ob pol devetih zvečer v Delavskem domu, I. nadstr. Na dnevnem redu je med drugim tudi izvolitev Tolilnega odbora, ki ima nalogo, predložiti na prihodnji strankini konferenci kandidate za pododbor. Torej nihče ne sme manjkati I
Shodi.
Škapina Ljubljana sveže kovinarjev avstrijskih ima v nedeljo, 3. aprila ob pol 10. uri dopoldne v gostilni »pri Perlesu*, Prešernova ulica, svoj celoletni redni očni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo funkcijonarjev. 3. Volitev predsednika, blagajnika, zapisnikarja in 6 članov odbora; dalje 2 članov kontrole. 4. Raznoterosti.
Zadnje vesti.
Kričanski socialci med seboj. Dunaj, 30 marca. »Deutsches Volksblatt* poroča o govoru, ki ga je imel znani kršč. soc. posl. Heilinger na nekem shodu, kjer je dejal: »V takem času živimo, da komandirajo kmetje. Vse, kar hočejo kmetje, se zgodi. Poslanci so sužnji kmetov in tako živimo v pravi kmečko policijski državi. Politika meščanov je spadla na politiko kmečkih komornih slug. V mestu ravnajo nekateri funkcionarji s svojimi volilci kakor s čredo backov, s katero brezpogojno razpolagajo, kijo tudi lahko prodajo ali daj o v najem. Na ta način je nastalo nekako politično tlačanstvo. Posamezni so si prisvojili vso politično moč, na visoka mesta so prišli ljudje, ki sicer ne pomenijo ničesar. Neodkritosrčnost je tako velika kakor še nikdar ne.
Dunaj, 30. marca. Bielohlowkova »Volks-presse* strastno napada H rabata radi njegovega znanega govora. — Zvedelo se je, da je dejal med drugim tudi to: »Dolga leta smo imeli slepega župana (Lueger je zadnja leta res skoraj popolnoma oslepel), no, pa imamo lahko tri leta tudi gluhega ... Jaz ne sprejmem nobenega državnozborskega mandata, ker nočem sesti s tolovaji (šurki) na eno klop.* — (Lepe komplimente si delajo!)
Volilni boj na Ogrskem. Velika Kaniža, 29. marca. Klerikalni grof Aladar Zichy je včeraj napovedal shod. Na kolodvoru ga je pozdravil župan, na poti v mesto je pa 8000 ljudi hrupno demonstriralo proti njemu. Na nekem mestu je množica obkolila voz in metala jajca manj. Šale žandarji so ga spravili iz zagate. Na prostem, kjer je nameraval govoriti, mu je množica dve uri branila; končno je moral oditi s svojimi pristaši v neki salon.
Ogrske homatl|e. Budimpešta, 30. marca. Policija je zaslišala Tse priče o pretepu t parlamentu. Policijski zdravnik Dimitrianu je še enkrat preiskal grofa Khuena ter konstatiral, da so se rane na čelu že zacelile, z rano pod očesom bo pa še več dni opraviti. Poškodbe so torej težke. Obremenjeni poslanci Zacharias, Markos, Eitner, Beck, Madarasz ml. in Oton Hofman so za jutri povabljeni na policijo.
Bo) proti gosposki zbornici. London, 30. marca. Zbornica poslancev je imela včeraj zopet sejo. Predložile so se takoj resolucije o gosposki zbornici. (Objavili smo jih zadnji teden.) Ministrski predsednik Asquithje naglašal, daje druga zbornica potrebna, ampak sedanji sistem je karikatura dvojne zbornice. Vlada želi, da se zbornici poslancev ohrani nadvlada v zakona-dajstvu. Gosposka zbornica mora biti sestavljena iz razmeroma malega števila članov in ne sme sloneti na podlagi dedičnosti, ampak na demokratičnem načelu. Resolucije se nimajo smatrati za končno in popolno rešitev problema. Drugi načrti kakor oni, ki jih predlaga vlada, bi bili za sedaj neizvedljiTi. Brezpogojnemu Tetu lordov (pravici ugovora) bi moral slediti brezpogojni veto krone, preden se odpre pot neomejeni demokraciji.
Italijanska krisa. Rim, 30. marca. V reševanju krize je nastal zadržek, ker se radikalci še niso odločili, če naj sodelujejo. Težave so zlasti radi ministrstva za notranjb zadeve. »Tribuna* in »Avanti* omenjata, da misli Luzzatti premagati težavo na ta način, da si sam pridrži notranje ministrstvo.
S turško-bolgarske meje. Sofija, 29. marca. Predvčeranjem ob 3. popoldne so turški vojaki streljali na bolgarsko patruljo, ki je patruljirala pri mejni straži Tatarkioi v okraju Kazin Agač, Razvilo se je streljanje, ki je trajalo do večera in se včeraj ponoTilo. Turkom je prišla infanterija in kavalerija na pomoč. O bolgarskih izgubah se ne sliši nič; neki turški vojak je bil ustreljen na bolgarskem zemljišču. Od vojnega ministrstva je prišel ukaz, da se takoj ustavi streljanje. Dogodek preišče mešana komisija.
drika sknpičina. Atene, 30. marca. Danes je kralj v zbornici prečital poslanico, s katero se sklicuje velika narodna skupščina.
lirika vojaška liga. A tene, 30. marca. Danes se je razglasil dokument, ki ga je podpisal odbor Tojaške lige. S tem razglasom se Tojaška liga prostoToljno razpušča. Razglas izreka zaupanja, da ostane sedanja vlada do sestanka velike narodne skupščine in da bo izvršila zakone v njihovem pravem duhu. Častniki se odvezujejo pri* sege od 28, avgusta 1. 1.
Rudarska stafk* v Ameriki. Cincinati, 30. marca. Zadruženi rudarji so soglasno odklonili pogoje rudniških posestnikov v Ohiu in zapadni Pensilvaniji. Voditelji pravijo, da je med rudarji tako razpoloženje za stavko, kakšnega id bilo is nikdar.
Raznoterosti.
t 500 bil zgorelo V Jokohami na Japonskem je izbruhnil požar, ki je upepeljil 500 hiš. 3000 oseb je brez strehe.
t Bavaraka sodiiča iščejo dvoje duhovnikov: Schauerja in Muitterja, ki sta pobegnila. Prvi je župnik iz Kolbermoora, ki je zapeljal mnogo ljudi na krivo prisego in sam po krivem prisegel. Drugi je Munsterer iz Pondorfa, ki je ukradel iz raifaiznovke 120.000 M. Za obema je Izdala bavarska policija tiralnice. Govori se, da sta oba dobila zavetje t italijanskih samostanih, kamor ne sega roka pravice.
t Poljska republika t Ameriki- Pcljaki, naseljeni v Braziliji na ozemlju med dižavama Pa* rana in St Catharina na meji Urugvaja, so prokla-mirall neodvisno poljsko republiko:	«Missoes»
(Usoda). Začasna vlada, kateri je na čelu tovarnar Stamborski, se nahaja v mestu Porto Uniao da Victoria.
t Pota amerikaaikega denarja. Amerikanska
naseljevalna komisija je izdala poročilo, po katerem pošljejo delavci v tvojo domovino vsako leto 1.375,000.000 K in sicer v Italijo 85,000.000, v Avstrijo 75,000.000, v Rusijo in Finiko 25,000.000, v Norveško, Švedsko in Dansko 25000.000, na Angleško 25 000.000, na Nemško 15,000 000, na Grško 5,000.000, v balkanske države 5,000 000, na Japonsko 5,000.000 in na Kitajsko 5,000.000 dolarjev.
t Posledice bede. Vsled grozne bede je hotel v soboto ustreliti delavec Pospišil na Dunaju svoje tri otroke in samega sebe. V zmedenosti je streljal vsenavskriž. Najmlajlo hčerko je zadel v levo roko, drugo pa blizo srca. Javil se je sam policiji. Žena mu leži v bolnišnici, bolna na jetiki, en otrok je veduo bolehen, radi malega zaslužka je bilo v hiši grozno pomanjkanje.
Ali si že kupil ravnokar iaiilo, selo po* j trebno broiurioo:	i
H.Suttner
Linbliana mesta! trg
nasproti rotovža
Priporoča svojo bogato zalogo pravih Švicarskih ur, zlatnine in srebrnine najfinejšega izdelka po Dajnižjih cenah. Blago le prve vrste. Oenik na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 77
ftllo J« »iste, pošljite naročnino! Posteljno vlago
se odstrani takoj. Starott in spol se morata na-zasniti. Pojasnila brezplačno.
Zavod Aeskulap št. 465
2o i3 Regensburg, Bavarsko.
Kavarna
)Unlonei v Trstu
ulica Oaserma in Torre Blanca
se priporoča.
II ' I II I 1 M II I lili I (IM
Našim somišljenikom priporočamo;
Ilirija in ?raxin kremo
za oevljet
Ciril iti Jttetodovo vazelino in
vazelino z mednarodno znamko Ciril Metoda
ter polerin čistilo za kovine.
Te predmete izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov
Golob & Volk, Ljubljana. 52-11 Znano po najnižjih cenah
se dobijo krasni	»10—	4
damski klobuki
v največji iiberi, samo v modnem salonu
Uivod-jtiozetič
v tjubljani, Stari trg štev. 21.
Klobuki se sprejemajo t popravilo.
Velikansko izber
priporoča tvrdka
i. Kune, Ljubljana, Dvorni trg &3.
Najnižje, stalne oene!
10-5
fene ni
\
Dobi se v tiskarni lv> Pr. Lampreta * Kranju in v
nekaterih knjigotrinicah v Ljubljani (L. Sehwentner in Narodna knjigarna), v Gorici (A. Gabršček), v Trstu (Gorenjec) in v Krškem (Umek). Stane samo 80 w, po pošti 40 vin.
Svarilo
pred ponaredbami!
Tvoj slabi želodec Je žalosten godec! Če bi Tžlval
Ne bil bi bolan!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. .	.	4-80.
Naslov za naročila: »FLOR1AN*, Ljubljana.
Delniška družba pivovarne Union
Sp. Šiška pri Ljubljani
priporoča svoje priznano izborno
marčno, dvojnomarčno in eksportno pivo
v sodcih in steklenicah.	10_i
Postavno varovano.
Zavod za pohištvo In dekoracije
FRAN DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica it. 10.
Uatanovljeno leta 1857.	Telefon	itev.	97.
Pobiitvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejšib. Skladišče tapet, obokoic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga i. t. d. Enostavne in razkoine ženitne opreme v najsolidnejSi izvrSbi. Uredba celih hotelov in kopališč.
GBIČAB & MEJAČ. Ljubljana
Prešernova ulica štev. 9
6priporočata v naj večji izberi po najnižjih cenah
obleke za gospode, obleke za] dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in dečke, iakete za deme, paleto za dame, plašče za deklice.
88
88
88
vozijo sedaj le po doitia&l avstrijski progi
Avstro-Amer i kana
Trst - Newyork,lBuenos*Aires - Rio^de|Janeirol|
z najnovejšimi brzoparniki z]dvem*3vrtenlcama,^električno razsvetljavo? brezžičnim brzojavom, na'kateri? * je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveti kruh, posteljo, kopelj i. L d.
Odhod parnikov; V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodvorska uiio* 20.
lUiistslj is edcemai vrtalk Fran Bartl.
Tilka It. P». Uapret v Stanja.