•fi*Hte Posamezne številke* I Navadne Din —‘75, H ob nedeljah Din 1*50« I •TABOR’ izhaja vsak 6m. razven M 8 m d j* jn prea-nHcov, ob 18, eri * I Wuniom naslednjega dna ter stsn« ” °»6*ečno po pošti D 10*—, »a temstvo D IS*—f dostavljen na dem D 11*50, na izkaznica D 10'-> in ter ati po 'v London, 12. jan. (Izv.) Na včeraj- nadalje v rasnih' medzaveznišliih' misi-®nji seji ministrskega sveta se je raz- jata, udeležujejo pa naj se sklepov le v jPmvljalo o stališču Anglije naipram toliko, v kolikor ee strinjajo z angleško ■Franciji in Belgiji. Po daljšem posve- politiko,;-Angleški zastopniki v poren-«>vanju je bil sprejet predlog, naj o- eki komisiji bodo obvestili zastopnike stanejo angleške čete tako dolgo v Po- ostalih’ zaveznikv, da gotove odred-tpeuju, dokler francoska, zasedba ne do- be ki nasprotujejo angleški politiki, v *ede do-resnejših konfliktov; v tern slu- angleškem odseku ne pc-idejo v poštev čaju se angleške čete nemudoma uniak- in Ee tudi ne bodo izvajale, fcejo. Angleški zastopniki ostanejo še VoliEno gibanje. . Radikalci razdeljujejo mandate. Beograd, 12. jan. (Izv.) Glavni Dr. Markovič proti reviziji vidovdan- odbor semljoradničke stranke je imel ske ustave. v, kluibovskih prostorih izredno sejo. . Beograd, 12. jan. Na predvčeraj- j®-*® je udeležilo le 16 delegatov, do- «njeon radtikalsk^im ^borov-anju v Mo- so T&di pravelike oddai40x10-Statrn je izjavil pravosodni minister dr. izostali; pac pa so izostali delegatje t^az&r M a r k o v i d, da je volilno gesio Poslali brzojavne izjave, da popolno-Jadaikalne stranke: Za vsako ceno ohi'a- ma soglašajo s sklepi glavnega odbora, taiti vidovdansko ustavo! Dr. Markovič Pa 80 p® udeležilo seje 50 drugih obžaluje, da bi mogla zmagati idaolo- °dliadu radikalne stranke. škega. kluva, nakar so referiralj. posa- Markovičev hercegovinski mandat mezni delegat je. Ugotovilo se jo, da je toi zasiguram. Glavni odbor radikalne Položaj za stranko zelo ugoden, Stran-Stramke je oklenil, da bo v Sarajeva ka 86 ®e- bo-cepila, temveč bo povsod 'ftosileo liste minister za gozdarstvo in nastopila oficiielno s svojo lastno li- *n!darstvo M. Srškid. V Bihaču bo no- s^°' ^lec liste dr. 'Jovanovič. V Tuzli in Zombom je določen za nosilca liste dr. ■kazar Markfevid. G. Pašid bo nosilec li- Federatističnn stranka v Črn! gori. Beograd, 12. jan. Izvemo, da bo t*. >— « pri volitvah v Črni gori'nastopila no- Z V Beogradu, v Bamaluki m v Sre- va stran,kai voditolj je znani ge- Nl7lcl6„T>a v Velikem Beokereku, nera] Radomir Veševid. Stranka stoji JtmOr se že ce3 par dni poda na.agita- na federaiiv. ureditve države. 2%ate v Veliko Piano. Klub pa je, 670—675, Praga 28^—29», Švica 1875— •£&>voril, danima namena iti v Veliko 1900; valute: dolar <$-96.50, češke kro-Ker ima važnejša opravila kot! ne 288, madžarske kfone 3.85, franki 670 *o®i brezplodna [pogajanja. Btzo- —680, napoleoni 320, leji 53, šv?c. franki ^ Velikie Plane je mamenje, dai 1750-rl8QQ^Mre ^80^^ ppjjske marke l Ab ' JNf |U| dk | te— M MA M H A v Madžarske priprave za vojno pro tiJugoslaviji Pred splošno mobilizacijo na Madžarskem. — Zveza z Italijani, Črnogorci, Albanci in hrvatskimi emigranti. — Madžarska vojska na naši meji. — Tajne seje v Budimpešti, na Dunaju in v MUnchenu. — Uloga „Orgescha". — Tajni / pakt z Italijani. t (Od posebnega našega dopisnika.) ' (Dalje.) ’ v Ko neuspelem Karlovem puču, Ka-I tereruu je kmalu na to sledila Karlova; smrt, eo stopili Madžari v izredno ozke in živahne zveze z bavarskimi monarhisti Znano je, da se Bavarci že dalje časa bavijo z načrtom, ki gre za tem, da proklamirajo princa Ruprehta za bavarsega kralja, zrušijo sedanji režim ter da se odcepijo od Pruslce, kjer je danes zavladal socializem in ekstremni boljševizem. Madžarske in bavarske aspiracije glede monarhizma so si popolnoma identične. Zato tudi ni bilo nikakih zaprek pri snovanju zveze med Madžari in bavarskimi narodnimi socijalisti ter organizacijo »Esclierich« (skrajšano »Orgesch«). Meseca maja, junija, julija in avgusta 1922 se je .vršila v Monakovem, Inomostu, Soinogradu, Gradcu, Dunaju in Budimpešti cela virsta tajnih sestankov, katerih so se udeležili madžarski avstrijski, nemški, hrvatski in albanski delegatje. S strani Bavarcev so se udeležili teli sestankov: polkovnik Xilander, major Hoffmann, prof. Miiller, major Bauer, narodni poslanec Steidl, iz Avstrije: prelat (!) P. Bruno Spital uSolnograd), deželni glavar Riu-telen (Gradec), prof. Herman Bahr (Dunaj), polkovnik Wolf (Dnnaj), iz Madžarske: vojni minister Belitska, grof Sigray, Julijo Gombos, zadnjega sestanka na Dunajn pa tudi bivši šef avstrijskega generalnega štaiba Conrad von Hotzendocf, nadalje od Hrvatov: dr., Franic, dr. Cagliardi, nadporočnik Balenovič, kapetan Kiš, od Albancev: Hasan beg Priština, ter za Črnogorce: bivši ministrski predsednik Plamenac in Petrovič. \ Na prvih' sestankih je propagiral bavarski odbor skupno monarhistično akcijo vseh' nezadovoljnih dežel ozir. držav na korist dinastije Wittelsba-obovcev. Temu pa so se protivili madžarski delegatje, ki še danes smatrajo mladoletnega Otona Habsburškega kraljem madžarskim. Končno so se sporazumeli tako, da Bavarska podpira madžarske aspiracije, madžarski generalni štab pa se obveže, da započne akcijo protf Jugoslaviji, Češkoslovaški in event. proti Rumuniji istočasno z bavarsko akcijo. Končno je bila sklenjena sledeča pogodba': Bavarska voiska bo proklamirala Ruprehta za bavarskega kralja, si o-svojila oblast v državi razpustila o«r-lament ter razpisala nove volitve. 40 tisoč, jjjož broiečo armado stavi na razpolago monarhistom na Tirolskem, Sol-nogra$kem in Štajerskem, da tudi tam izvedejo revolucijo* nakar proglase definitivno priključitev teh dežel k Bavarski Istodobno morajo madžarske čete napasti meje držav male antante, v prvi vrsti meje Jugoslavije. To se mora izvršiti sporazumno in s sodelovanjem hrvatskih in bosanskih legijonašev, ki so nastanjeni v vojaškem taborišču v Zalageirszegu ter s sodelovanjem elanov madžarskih podružnic »Orgescha«, ti naj zasede Burgenland ter tako .prepreči stik med češkoslovašidjmi in iugo- Budimpešta, 5; jan. ?023. '* Na seji v Budimpešti dne 1. oktobra 1922 je sprejel in odobril to pogodbo tudi madžarski državni upravitelj Hor»> thy. V svrho skupnega in sporaaumne-ga delovanja je bil izvoljen poseben pododbor, sestoječ iz petih general-' štabnili oficirjev, ki imajo nalogo, da vzdržujejo stalne zveze med Budimpe-1 što in Monakovem. • . . Atentati na kralje in državnike male . antante. u '•>■ Na sestankih’ v Monakovem in dni- • gih omenjenih krajih se je pokrenila-tudi ideja atentatov »n komplotov pro-. ti državnikom male antante, da bi na ta način vznemirili prebivalstvo, povzročili no tikanje zrmešnjave in kompli-, kacije, podpihovali nezadovoljstvo ter, zbirali nezadovoljne elemente, za javen. nastop proti sedanjemu sistemu. V to. svrho je stopil madžarski odbor v zve*, za z organizacijo »C« v Monakovem ter z gotovimi komunističnimi in fašistov«» sfcimi elementi v Italiji. Madžarski de-, fenzivai oddelek na Dunaju, ki ga vzdržuje madžairsko poslaništvo in ki" je nastanjen' v palači' b-ivše madžarske garde, (Museumstrasse 7) je stopilo tozadevno v javna pogajanja z anarhi* stičnimi elementi v Monakovem in v. Rimu. Na tajni seji dne 10. novembra v Badenu .pri Dunaju je bila nato f«. stavljena posebna lista, v kateri so vpj. sane vse osebe, proti katerim se naj izved atentat. Na tej listi so sledeči: Češkoslovaška: predsednik Masaryk, minister Beneš, Rašin, Švehla in Krofta. :* Kraljevina SHS: kralj Aleksander^ min. predsednik Pašid ter ministri Pri. bičevid, Timotijevid, Ninčič in PeSi& : Končno so bile tudi določene osebe, ki naj izvedejo to atentate. Iabtranim atentatorjem načeluje i+alijanski anarhist Felice de Cezare, ki je meseca decembra odpotoval iz Italije na Dunaj. Trenutno se nahaja v Budimpešti, kj$r je pod zaščito madžarskega defenzivnega oddelka. Josip Sonpui ki je te dni izvršil a-tentat na češkoslovaškega ministra Rasi na, je član te anarhistične organih cije, ki je osnovana na Madžariskem ter se je tudi udeležil tajne seje v Badenu pri Dunafu, kjr so bili določeni atenta* tor ji. Ni torej nobenega dvoma, da lahko vsak dan pričakujemo novih atentatov. Te tajne organizacije bodo tare/dvorano zastavile vse svoje moči, da izvedejo sklenjeni načrt ter tako pripravijo pot za skupno vojno akcijo proti državam, male antante. Opozarjamo na ta dejstva našo vlado, posebno pa še oblasti v obmejnih krajih, speci jel no v Mariboru, ker reči« na teh elementov prekorači mejo preko Maribora, deloma s ponarejenimi potnimi listi po železnici, ali pa brez vsakih listin peš preko meje, ker je prehod čez avstrijsko mejo mnogo lažji in manj nevaren, kakor pa preko madžarske meje. ^ ~ ' r' Jfljajje B?iho«taji&)f, .^A/' w v- - fečssnp ravpm a« v*'-*« <*•. 'MgBKn#. Janosfjfl 1953: Za zdrav parlamentarizem. , f Maribor, 10. jan. Volilno gibanje se je začelo z vso ve-Eeraenoo. Dan m dnem se vršo sestanki Sn konference raznih strank in strančic, rministri potujejo, kandidati agitirajo in (pišejo. Vlada je v trenutku, ko je inozemsko časopisje polno poročil o resni mednarodni situaciji in ko se nad Evropo [obirajo črni oblaki, odgodila razpravo o zunanjepolitičnem položaju ki bi se imela [{mršiti w ministrskem svetu, zato pa. je sklepala, kako bi se dalo rešiti ogroženi -mostarski mandat prvaka radikalne Stranke dra Laze Markoviča... Jugosloveni smo na glasu kot zelo po-3lt!čen narod, zato se pa, v volilnem boju ; uveljavlja ves naš temperament. Volitve So resne in dalekosežnega političnega ;pomena. Še vedno so pri nas na delu po irtični življi, ki-bi radi postavili državo v negotovost leta 1918. Na drugi strani pa ■.gre za razrešitev spora med dvema dr f žavnima idejama, med dvema nazoroma : o ujedinjenju. Gre tudi za to, kdo bo •’ odločeval pri rešitvi perečih vprašanj, ki '( jih rtiora vzeti ,vr roke nova vlada, kakor hitro se sestane bodoča skupščina. Uradniško, invalidsko, finančno vprašanje. V i nezadnji meri gre tudi za to, kako se bo-;wo postavili pred zunanjim svetom. Ino-zemstvo se zelo zanima za volitve v posameznih državah, ker so nekak barometer splošnega položaja. Ni prazen krik in vik, če se toliko go-.' fvori in piše o volitvah. V luči demokra-: tičnnega nazora so volitve velevažen po-; litični čin, kakor je v fevdalnih dobah bilo |' tvstoličfenje novega vladarja. Dana je mož tnost, da se ustvarijo najrazličnejše kom-foiiacije; v trenutku volitev je država v ■ nekakem mrku, iz katerega se pokaže v •. novi luči. Če volilci niso vzgojeni v pra- demokraciji, se niti ne zavedajo važnosti tega trenutka. Žalostno jc, da tisoči t yolilcev slede nezavestno, pod vplivom ^Sugestije, s katero so jih ujeli razni dc-i magogi, geslom ki jih ne razumejo in ki •niso del njihove notranjosti, njihovega globokega in odkritosrčnega prepričanja 'tTaki volilci — in reči moramo, da jih jc *ravno v Jugoslaviji mnogo, zelo mnogo — so pravzaprav največja motnja demokratičnih držav, ker dajejo politično :tmo5 in eksekutivo v roke nesposobnim, i«a velike naloge nedozorelim ljudem. Volilci ki nimajo resnega mnenja o volitvah in ki so docela nesamostojni v j svojih političnih nazorih, so krivci nezdravega stanja, ki ogroža mnoge parlamente in jim odjeda pravo življenjsko :rnoč. Parlamenti, v katerih ni. močne in rZdrave demokratične hrbtenice, ki vežo ;razne levičarske in desničarske skrajno-in jih drži v šahu razumne državne I(politike; parlamenti, ki nimajo zadostnega števila politično vseskozi verziranih 5n načelno ustaljenih,ljudi, niso nikdar v korist ljudstvu in državi. Takega parlamenta pa ni moči ustvariti od zgoraj, ne more ga dati nobena enostranska politična kombinacija, marveč mora zrasti od spodaj, iz ljudstva. Prezident Masaryk je dcial^ lansko leto približno ob tem času: »Čudne so pritožbe zoper slabe parlamente. Take pritožbe so vedno samoobtožba volilcev, kajti parlamenti so povsod samo odraz volilcev in predstavljajo voliice po njiho-hovem moralnem stanju in po njihovi izobrazbi. Ne preostane nič drugega kot zahtevati vedno in povsod, da se naj izvolijo v parlament poslanci, ki bodo zmožni kontrolirati vso administracijo in ki bodo sposobni za državotvorno delo.« Te besede so tako logičen in jasen povdarek demokratičnega nazora, da jih ne more izpodbiti nobeno zavijanje. Politika je resna in odgovorna stvar; demokratične politične metode ne zadostujejo že same na sebi, da se država uredi razumno in zdravo. So lahko celo v škodo, če se uporabljajo enostransko ali napačno. Zato pa zahtevajo ljudi, ki so jim kos, ki jih poznajo in razumejo. Volilni boj se razvija z vso živahnostjo, njegovi valovi pljuskajo semintja in na njih se ziblje ladja našega parlamentarizma. Mi smo mnenja, da je treba vedno misliti na to ladjo; ni pribeževališče politične časti in oblasti željnih ljudi, je pa zbiraližče treznih in resnih delavcev za ljudstvo in državo. Jugoslovcnska de mokracija se v polni meri zaveda te naloge in zato je njena parola: DelazmO' žen parlament kot nositelj političnega življenja! Ravno demokratska stranka ima v tem parlamentu veliko nalogo, da ustvari hrbtenico parlamentarnega režima v Jugoslaviji. Njena moč je v tem, da je zavzela zdravo sredino med desničar skimi in levičarskimi smermi in strankami./Njen nacionalni program je jugo-slovcnstvo kot sinteza srbskega, hrvat-skega in slovenskega življenja, sinteza, ki jo na podlagi prirodnih in historičnih dejstev ustvarja narodna volja, nasprotna separaciji in partikularizmu. Njen u-pravni program obstoja v srodnji Črti med strogim centralizmom in avtonomizmom. Njen socialni program je obrnjen proč od manchestcrskega liberalizma in hoče socialnih reform .v duhu zdrave in prospešne evolucije ter sodelovanja vseh slojev, ker je to sodelovanje v Jugoslaviji še potrebno. Njen kulturni program je svobodomiselstvo kot obramba na-prarn teokratskim stremljenjem cerkve in kot zahteva po svobodnem iskanju večnih resnic, ni pa brezverstvo ali obvezen materialistični svetovni nazor. V današnji situaciji političnega in gospodarskega življenja v Jugoslaviji jc ona edina večja stranka, ki lahko združi vsa tri plemena, pripadnike vseh ver, prebivalce vseh pokrajin na podlagi napredne, jugoslovanske in gospodarsko vstvarjajoče politike. Tudi Demokratska stranka ni kakor nobena druga stranka nič dovršenega, stalnega in edinozveličavnega, jc pa poskus, da se država uredi na tak način, da bo ustrezala preteklosti in sedanjosti prebivalstva, da bo udovoljeno a- grarni .večini in interesom gospodarske-j ga razvoja. Njen program je v današnjih razmerah izraz srednje linije, zato je ekstremistom zoprn, ljudem, ki vodijo politiko brez jasnih in razumljivih ciljev, pa nadležen. Programu pa je treba dati življenje in to je naloga politično šolanih ljudi, ki sc zbirajo v: stranki. Ko bo dosežena prva etapa, ko bomo imeli trden, evropsko delujoč parlamentarizem, bo življenje prineslo samo ob sebi nove cilje, novo delo. Danes je pred nami velika, pozitivna politična naloga: Jugoslovenska demokracija naj ustvari med ljudstvom in v državi pogoje za zdrav parlamentarizem. Ž njim bo rešenih tisoč nalog, ki nas danes mučijo. [Mihel Zevaco: Markiza Pompadour. f Zgodovinski roman. — Poslovenila Rosandra. ' (Dalje.) Mladeniču se je zdelo, da bi se onečastil v očeh svojih izprijenih prijateljev, če bi se poročil z ubogo plebej-Iko in vsled tega jo ie tolažil z lažnji-Jvimi obljubami. — Nekega dne, — dne njegove naj večjo sramote in podlosti, -----« Gospod de Tou‘rnehem je za hip u-molkmil ter si obrisal pot, ki mu jo zalil čelo, a potem je nadaljeval s hripa-iviim glasom, kot da hoče udušiti vzdihljaje, ki so mu silili iz tužno duše: ■ ^»Tistega večera se je torej Armenci pripravljal na neko novo zabavo, — kar nekdo potrka na njegova vrata. — Odprl je on sam. — Ivana je stala pred njim, — Ivana, — a bila je vsa. ob;io-Kana, zmedena in obupana in s sklenjenimi rokami je začela prositi: i »»Armand, moj oče, ubogi moj oče, aaip-refti ga hočejo vsled nekega dolga od 2000 lir. — To ga umori! — Zbog ljubezni, ki ste mi jo prisegali, rešite £ta, —■ rešite ga!«« - _ Prva tlobra misel Armanda je pač Jwia, da hitro podpiše nakaznico za ikira-' Politične vesti. "Državniki brez dalekovidnosti. — Zagrebški nacionalistični dnevnik »Polcret« prinaša v svoji 6. številki zanimiv uvodnik, v katerem očita našim državnikom neprovidencijalnost. Našo zunanjo politiko Vodijo že ves čas obstoja naše države izključno radikali, in to na docela klikarski način. Oni smatrajo našo zunanjo politiko za svojo domeno in so se vedno branili kontrole, katero so jim je hotelo postaviti v obliki zunanjepolitičnega parlamentarnega odbora, čeprav njihova 'zunanja politika ne odgovarja potrebam in veličini naše današnje države Ju goslar i-vijc. Udarjeni so prerl: vsem s slepoto in ne vidijo niti za en dan naprej. Ta politika je zakrivila Rapallo, zakrivi pa v bodoče, če se je poprej no odstra ni, lahko še kaj hujšega. Naš zunanji položaj je danes opasen — Madžari koncentrirajo na naših mejah svoje čete, na jugu jib podpirajo Italijani, ki isto-taiko prežo le na ugoden moment, da nas napadejo. Vsega tega naši radikal ni državniki ne vidijo, oni so slepi za vse, brigajo se le za svoje partizansko zadeve, za to, da bi pri predstoječilh volitvah zmagali. S tako zunanjo politiko bo treba obračunati, najugodnejši moment za to pa bodo prihodnje A’o-ii-tve. * Za skrajšanje volilnega roka. Pod item naslovom je prinesla včerajšnja zagrebčka »Rijoč« uvodni članek’, v katerem dokazuje nevarnost sedanjega medrarodn. položaja ter zahteva radi tega, naj bi se volitve vršile prej nego 18. marca. Mednaroden položaj jo tak, da pride 'lahko v najbližjih dneh do velevažnih dogodkov, ki bodo zahitevali da sedi v vladi v Beogradu res zastopstvo celokupnega naroda, ne pa vlada, kakršna je sedaj, ki se je dokopala do moči potom nasilja in nepostavnosti in ki predstavlja le gotovo nemtj/tna strankarsko kliko. V Angli.ii so bile izvedene volitve v 14 dneh. zafkaj bi se tudi pri nas ne izvedle recimo vsa j v 1 mesecu1! Ako se kaj zgodi, bo padla vsa krivda na radikalne paj-tizaue, ki radi svojih osebnih koristi spravljajo-v nevarnost, ves naš narod in celokupno našo državo Ijevo zakladnico za 2000 lir, a potem — — ali da potem! ---------------------Pre- magal ga je demon pohotnosti, mu vžgal misli, ga zavedel v podlost, ki mu je ogrenila celo življenje. — Z nakaznico v Toki so je približal mladenki, ki je trepeta.joč čakala in ji rekel — Da, imel je nesramno predrznost, da ji je rekel: »»Bodite moja in vaš oče je rešen!«« Tn ker sc jo Ivana prestrašena hotela braniti, odgovoriti mu s tesnobnim srcem, jo je objel in ji rekel: »»Če postaneš moja, ti pri,sežem, da boš moja soproga, še pred.no mine mesec dni.«« — Kaj si pač misliš o lakom človeku; deklica moja?« — Trepetajoč ga je Ivanka gledala s svojimi lepimi, sedaj od strahu razširjenimi očmi, — in v njenem pogledu se jo zrcalilo vprašanje in želja, da dokonča žalostno pri povest. — In ker ni odgovorila, jo gospod de Tournehom sklonil žalostno glavo: »Ti ne odgovoriš. — da, — tudi ti obsojaš Arnmnda, kakor sem ga obsodil jaz. — Uboga Ivanka se je žrtvovala, da reši očeta. —• A njena žrtev je bila zastonj. Z očetom se je podala v. neko samotno hišo blizu versa.ljske.ga parka. — Trikrat na teden je prihajal Artmnd K Ivanki, — shajala sta ee Wa neki gol javi blizu nekega ribnika.« — Sedaj pa je prekinila mladenka z resnim glasom priajoved.oyan.jejs * Politični položaj na Poljskem. V zadnjih dneh so se vršile v kopališču Zakopane važne politične konference med ministrskim predsednikom Sikor-skirn in voditelji posameznih parlamentarnih strank. Te konference so prinesle zboljšanje splošne politične situacije; vse levičarske stranke so namreč sklenile podpirati vlado Si terskega (ki je, kakor znano, aktivni general poljske armade). Prva parlament tarna seja se vrši dne 16. t. m. * Hejas v letu 1923. V torek se je vršila v Budimpešti velika skupščina prebujajočih se Madžarov«, na katerem’ je imel glavno besedo znani nacijona-list in 'legitimist Hejas, ki je med dragim izjavil tudi, da bo 1. 1933. njegovo leto, ker bo v tem letu povedel sedanja skrnjeno Madžarsko v boj za Veliko Madžarsko, ki bo zopet združila vse dežele nekdanje krone sv. Štefana. * Ialijanska kritika Angležev. »Cor-riere della Sera« prinaša članek, v ka-term kritizira politiko Angležev in jim očita, da so s svojo kratkovidno egocentričnostjo povzročili sedanjo zmedo v Evropi. Če bi Nemčija vedela, da bo tudi Anglija poisegla v vojno, bi sploh ne bila izbruhnila svetovna vojna. Tudi sedaj Anglija ne vidi nevarnosti. —-Nemšlvo-rusko-tu rški blok je skoraj že ustanovljen in nove države, ki so nastale v Evropi, so samo otoki v tem morju. Vsega tega Angleži ne vidijo, ker hočejo prištediti nekoliko milijard. Italijani si tudi žele splošnega miru, treba pa je. da se spravi ied v Evropo. Edina pot, da se ohrani antanta, bi bila v sklicanju velikega kongresa, katerega bi se udeležili tudi Anglija in: Amerika in ki bi rešil reparaci jski problem* * Druga doba itaHSa.isfccga fašizma. Eimeka revija »Gerarebia« je objavila v svoji najnovejši številki Mussolinijev članek, v katerem podaja svoje nazore o dosedanjem delu fasistovskega režima in nalogah, ki ga čakajo v bodoče. Fašistovska revolucija, pravi Mussolini, je stopila že v svojo drugo dobro. Prva doba je pomenjala velikansko likvidacijo oseb in vladnih metod. Vsakdo čuti, da je čas Giolittijev, Ni-ttijev, Bonomijev, Salandrov, Orlandov in »manjših bogov parlamentarnega olimpa« končal. Nihče ves ns misli na to, da bi so ti ljudje zopet dvignili. Novi ljudje so na krm lin državnega- stroja. Toda ta. stroj le obrabljen. Troba je popravljati, čistiti, sploh dati stroju možnost, da dovede italijansko nacijo do cilja. Prejšnji možje so zanemarjali državni voz, ker niso nikoli bili gotovi, ds prispejo do nečesa, da dosežejo Itak cilj. To potrebno popravljanje pa ne moro obstojati v razdiranju. Tu tiči, pravi Mussolini, razlika med rusko in latinsko metodo. Moskovska revolucija, je odstranila osebe ter se je na to vrgla z vso silo na stroj državne uprave ter ga razbila. Fašis-tovska_ revolucija pa ne ho razbila v celoti in naenkrat tistega občutljivega iil preumetnega stroja, ki ga predstav- »Iliša se ie pač zvala »Romitorij« — »Puščavia« — ne res, striček, — in go-ljava jo bila ona, kjer sem pred malo časa pela. — Povejte mi stric ni-li res takol« — »Torej, da., — tu, — par Korakov od naju sta se shajala. Ivana in Armand. — Nekako tri mesece po onem ostudnem prizoru v Armandovi hiši mu je Ivana povedala, da se čuti mater, — in s smilijo žalostjo je pristavila; »»Če ne postanem vaša soproga, kakor sto mi prisegli, bo moj oče gotovo umrl od sramote in žalosti, ko izve, da sem onečaščena. — In jaz. Armand, ga pač ne bom preživela.«« — Od tistega dne. pa so Armandovi o-bi skl postajali redkejši in redkejši, do kler niso popolnoma izostali.« — Gospod de Toumehem je obmolknil v hudem notranjem boju, a deklica je gledala nepremično mramoraato ploščo. — Stric,«.— ga jo vprašala. — »■ pač. ni na ti plošči nobenega imena?« Pogledal je.v večerno nebo, a potem zopet klonil glavo, kot da ni našel odgovora groznemu vprašanju. — Nadaljeval je potem s tihim, žalostnim gla som: »Minulo je nekaj mesecev. 'Armand je skušal, da v razuzdanem veseljačenju umori očitke vesti, kes in ljubezen. — Da, —- svojo ljubezen, kajti bolj m bolj j& umeval, da je bila Ivana, prava in edina ljubezen njegovega življenja. — Nekega jutra po prečuti noči divjih orgij, kjer so se bili prijatelji smejali njegovim solzam, je zajahal ko-n ja in odhitel v »Puščavo«, kjer je bivala Ivana s svojim očetom. — Ivana je ležala nezavestna na borni postelji, nek’ črno oblečeni mož se je sklanjal čez n.io. — Koncem postelje je jokalo v mali zibelki drobno dete. — Armand je pograbil črno oblečenega moža za roiko: ^ »»Kje je njen oče?«« — je vprašal s hripavim glasom. — »»Pokopali so ga pred Jedflim mesecem.«« — »»In vi, kdo ste?«« — »»Jaz sem zdravnik!«« — »»In to dete?«« —■ »»Rojeno pred mesecem iJni!«« —1 »»In ona, — ona?«« — »»Ona, v manj nego jedni uri bo umrla.«« <— Zaihtel je gospod de Toumehem. a kakor da se boji, da ne bo mogel do* končati, je hitro povzel: »Zdravnik je odšel, Armand jo P°' kleknil kraj postelje, prijel za roko ljubljeno Ivano, ter jokal, ib tel in prosil odpuščanja. — Ivana se je slednjič zavedla, — Ko je opazila svojega ljubljenca, se je srečen nasmeh' ra®lil P° trpečem obrazu. — Hotela Je spregovori#. a glasbi je bil že odpovedal. — Tedaj Da se je z zadnjo močjo umira-ioče. vzdignila, v §swi postelji ter e && MftiBor; 13 fanrsflft reis:- Ja uprava velike države: napredovala stopnjevale, korak za korakom. Ta-r®,66.dogaja, da se vrača Moskva k od-oordni točki, med tem, ko se Rim odda-ru3® od nje z neizčrpno enakomernostjo- Fašistovska revolucija si laliko vza-5j® z& geslo: »Nulla dies sine linea.« ' Vsak dan korak naprej.) Ni dvoma, da J® ta. druga doba fašistovske revolucije skrajno težavna in skrajno važna. Ta .rnga doba odločuje o usodi revoluci-3e- Smer, kateri je treba slediti, leži Med strašljivostjo starosti in nestrpnostjo mladosti. Druga doba mora ustvariti hiHinmonijo med starim in novim, taed tem, kar je svetega in jakega v Preteklosti in med tem, kar nam svetega in jakega prinaša bodočnost v svo-J®tn neizčrpnem naročju. V teh besedah J® Mussolini podal ves svoj čredo in Program fašizma no le v Italiji, ampak sploh povsod, naj se že imenuje kakorkoli. .. Dnevna kronika. — Odlikovanje pri pošti. Na ozemlju mariborske oblasti je bil odlikovan 55 redom sv. Save V. razreda razen u-Pravnika pošte Jakoba Novaka iz Maribora 2 tudi še Vladimir Fabiani v Rogaški Slatini. — Dr. Ninčič odlikovan. Grški kralj J® odlikoval našega zunanjega ministra dr. Ninčica z redom Odrešenika z lento. — Premestitev. Načelnik oddelka za tocijalno politiko pri pokrajinski upra-ri za Slovenijo v Ljubljani g. Adolf Ribnikar je premeščen v Zagreb k jstemu oddelku pokrajinske upravo za Hrvatsko. Na njegovo ljubljansko mesto pride g. dr. Fr. Garšič. Poštni nradi prve vrste. V Sloveniti so v prvo mesto uvrščeni poštni pTadi v Ljubjehi, Mariboru in v Colju. — Prvi dvorni ples. V torek, na ro'j-fetni dan Nj. Vel. kraljice Marije se je to^šil na_našem dvoru v Beogradu prvi dvorni ples, na katerega je bilo povabljenih krog 300 oseb. Ples, katerega je ^tvoril kralj sam z narodnim kolom, Se trajal do 3. ute zjutraj. ~ Iz uradnega lista. Uradni list Pokrajinske uprave za Slovenijo z dne j- t. m. prinaša med drugim izpremem-be zakona o prepovedi odsvajanja in bbremenjenia veleposestev, dalje navedbo o teritorialni razdelitvi kraljevine na področja inšpekcij parnih kotlov m o njih sedežev; navedbo o pobiranju ui uporabljanju prispevkov za Ijorze Sela; pravilnik o poslovanju antituber-kuloznih dispanzerjev; naredbo o izdajanju ueviz uvoznikom in izvoznikom pr celo vrsto razglasov osrednje vlade bi pokrajinske uprave. . — Albanski poslanik v Beogradu. albanskega poslanika v Beogradu Je imenovan Ali Riza beg, ki prispe še tokom tega tedna na svoje službeno toeato. Kiuno gesto pokazala na dete, ki je, sladko smehljajoč se, zaspalo v zibelki. J- A trenutek za tem je omahnila, — Izdihnila.« .. *Stric, stric, — kdo počiva pod to tosčol Povejte mi, vedeti hočem!« — . jdtosliišaj me, deklica, poslušaj na-«• — Armand je na grobu uboge uv®ne storil slovesno prisego. — In to — vsaj upam, *- res tudi diržal. — dva dni je odnesel iz samotne hiše r^f°. nedolžno revico, ki je stegovalo j^toi, kot da go prosi usmiljenja. — ovrnil se je še v hišo žalosti in pustil r^dPati revne zemske ostanke Ivanke teznljo, katero je v ta namen kupil .Rozeta, — Na grob je pustil postaviti r^Pjtosto ploščo iz mmmorja, — ter L£*d odhodom ponovil še svojo prisego. > ®y«dal ti bodem, drago dete, kaka je k-?; to prisega. — Dete je bil izročil ^teni družini, ker je hotel, d'a se dobi ka:jti Armand ni hotel, da mio dete nekoč zasramovano kot ne-hči, bastrad.« — Jto je torej deklica,« — jo zaše-to Ivanka komaj slišno. — V v ^toio dekletce je bilo torej vpisano 1* pf no knjigo župnije St. Jacques de- ^.■“oucherie kot zakonska hči od -------- J™« je postranska stvar sedaj. — n»A^JJdu sto Pariz in Francija postali »eznoena. — Vsak korak, vsak Vsa*®; j® spominjal njegove podlosti, očSteflč, —• kes. — Podal ee ja — Nenavadna smrt, Prošlo nedeljo zvečer je v lujtelu Bauer v Ormožu zadela kap kotorskega mojstra Krebsa v trenutku, ko je pri tarolciranju napovedal »ul tirno«. — Požar v opekarni Steinklanber na Pragerskem. V sredo 10. t. m. je izbruhnil požar v opekarni bratov Stein-ktouber na Pragerskem. Navzoči so o-genj takoj pogasili, tako da ni bilo večje škode. — Masaryk"ovi memoarji. Kakor' poročajo češki listi, namerava predsednik češkoslovaške republiko T. G. Masaryk v kratkem napisati svoje spomine iz let 1914—'1918. Ti memoarji bi izšli istočasno v več jezikih. Baje je Masa-ryk prejel že več ponudb s strani raznih večjih čeških’ listov, da.bi jim prodal te memoairje. — Bolgarija dolguje Jugoslaviji Jve in pol milijardi. Ministrstvo socljalne politike je potom bolgarskega poslani-šiva v Beogradu zahtevalo od bolgar ske vlade, da naj takoj" prične izplačevati rekvizicijska potrdila. P.olgarija namreč dolguje našim državljanom v bivših okupiranih krajih 2 in pol milijarda dinarjev za vojen rekviricije. — Ekscesarfca Cita — regentinja Madžarsko. V torek 9. t. m. je bil v Budimpešti ob prisotnosti grofov Andra-ssya, Appouya, Osakonicsa in Hunya-dia odprt testament pokojnega razkra-Ija Karla. Karl je testament napisal lastnoročno leta 1919 v Hartensteinu tc-r določil v njem f^vojo ženo Cito za regentinjo Madžarske do polnoletnosti prestolonaslednika Otona. Ako bi ona umrla prej predno bi Oton diorastel, bi prevzel regentstvo njegov brat nadvojvoda Maks, a za njim najstarejši član rodbine do polnoletnosti Otona. — Stavka v tvoruici vagonov v Slavonskem Brodu. Uprava tvomice v Slavonskem Brodu je dognala, da delo ne napreduje normalno. Za izdelavo enega vagona je potrebno 600 do 700 ur, dočkn se je delalo v tvornici po 900 do 1000 ur na enem vagonu. Radi tega je nameravala z dovoljenjem inšpekcije dela uvesti akordno delo. Delavstvo ie to zahtevo odbilo. Tudi pogajanja za provizorično trimesečno uvedbo akordnega dela so se razbila, nakar je delavstvo zastavkialo. Ker se delavstvo ni odzvalo ponovnemu pozivu na delo, je uprava večino delavstva odpustila. — Opozorilo izseljencem. Generalni izseljeniški komisarijat kraljevine Srbov, Hrvatov in, Slovencev v Zagrebu objavlja: Precejšnje število naših državljanov, ki se hočejo izseliti v Južno Ameriko, potuje preko Trsta, kjer si nameravajo preskrbeti pri konzulatih dotičnih držav pfttrebne vizume. Večina odpotuje iz svojega kraja, preden so si preskrbeli uverenja, ki jih zahtevajo (Mični konzulati za izdavanje vizumov, ‘ali prihajajo z dokumenti, ki jih zahtevajo konzulati Severne Amerike za odpotovanje v Severno Ameriko, nimajo pa onih dokumentov, ki so potrebni za potovanje v Južno Ameriko. Naša delegacija v Trstu vsled tega pri- na dolga potovanja, se vračal za kratek čas, a vsakokrat jo pribežal h grobu nepozabne Ivane, — in vsakokrat je tudi zopet ponovil storjeno prisego. — Cuj sedaj to prisego!« — Gospod de Tournehem je vstal tor stopil bližje groba, — in tudi Ivanka je pristopila k mramomati plošči, — tor 6i z rokama zakrila obraz, — medtem ko je vsa prevzeta šepetala: »Kaj bodem pač še danes zvedela, kaka grozna, a morda sladka, mila novica me pač če doleti?!« — Mož je stegnil svojo roko nad ploščo, ki je krila grob brez imena in sve-čanostno govoril: »Šestič ponavljam danes jaz, — Armand Le Normand de Tournehem, prisego, ki sem jo storil ob tvoji mrtvaški postelji. T, edina, katero sem bil ljubil, in katero sem ubil, — ti — predraga, spavaj sladko in v večnem mira. — Prisegam ti, da ne bo nikoli po moji 'krivdi zatemnela le jedna solza jasnih oči hčerloe, — da jo bodem varoval vseh nesreč, — prisegam ti, da bodem posvetil vse svoje bogastvo, svoje življenje, svojo nadarjenost, inteligenco in voljo, da bo njena življenjska pot srečna in brez zaprek, — prisegam ti, da storim vse, da bo ona dosegla srečo, ki je bila odrečena tebi mučenica. — Počivaj v miru!---------------« . (Daljo prihodnjič.). haja v neugoden položaj, ker mora za-državati naše državljane več dni ali celo več tednov, da dobi odgovor od pristojnih oblasti glede osebnih podatkov izseljenca. Poleg rednega potnega lista se zahtevajo od onih, ki potujejo preko Buenos Airesa ali Montevidea v Južno Ameriko, še: 1. Potrdilo, da dotična oseba ni bila kaznovana; 2. zdravniško spričevalo, da je oseba zdrava in da ni imela prej nikakih bolezni. To spričevalo mora biti potrjeno od pristojne občine; 3. potrdilo občine, da je oseba sposobna izvrševati svoj poklic. Izseljenci morajo ta potrdila, prevedena na italijansko ali francosko, prinesti seboj, da jim ni treba plačati visokih stroškov za prevod in za legalizacijo pri naši delegaciji. Izseljenci v Južno Ameriko se opozarjajo na ta navodila. _ — Nacionalistična zarota v Poznanju. V Poznanju so prišli na sled tajni nacijonialistični organizaciiji, ki je imela namen izvršiti več atentatov na vodilne pol jske državnike. Baje je bil tudi atentat na Narutovicza zasnovan v tej organizaciji, — Samomorilna manija v Zagrebu. »Riječ« piše, da se je v Zagrebu pojavila manija samomorilstva. V zadnjih dneh je b#b kar 5 samomorov. V štirih slučajih je kiriva — ljubezen. 16-letna Zorica Markovič si jo pognala kroglo v srce, ker ji stariši niso dovolili, da bi se poročila s svojim izvoljencem, ampak so jo silili za bogataša, — Marija Straha so je vrgla v maksimiT-sko jezero, kjer jo je ljubljenec po triletnem skupnem življenju spodil iz hiše, dasi je bila noseča. — Znani športnik Ivan Greneč se je ustrelil v prepiru z ženo, ki j« hotela, da bi opustil šport. — Visokošoloc Dujlovič se je vrgel v maksimrreko jezero, ker ni mogel dobiti primerne službe in se vzeti s ljubljeno Ethelko. Vojna mu je oropala 5 let; po vseh neskončnih mukah si je zaželel miru in ljubezni, pa ker ni imel sreče, so ga drugi prehiteli in. je zaman iskal eksistence, da bi mogel podati roko nevesti Ethelki. Stradanje in nezaupanje v lastno moč, črni pogledi v bodočnost, nestrpna ljubezen — vse to je mladega dijaka pognalo v smrt. Pred samomorom je delal beležke, opazoval svoje notranje stanje in napisal pisma policiji in novinarjem; slednjim je sporočil: »Nihče ni kriv, da storim samomor, kriyo je samo realno življenje.« Pred' smrtjo je mislil na svojo ubogo mater in prosil prijatelje, naj ga spremljajo h grobu in njegova ljubljena Ethclka naj mu zaigra v slovo Beethovnovo sonato op. 14, katere pandi turo je nosil pri sebi. Na to se je v temni noči vrgel v maksimirsko jezero. Nesrečen mladenič, tip današnje dobe, žrtev njenega krutega realizma! — Končno so prijeli delavca Jakopeca, ki je storil več ponesrečenih samomorilnih poskusov. »RijeČ« pristavlja: Ta manija samomorov dokazuje, da je življenje v naši sredini nenavadno težko za dobre in nežne duše, na drugi strani pa tudi to, da je družabna zavest slaba in da so popolnoma izginili moralni motivi vzajemne pomoči. Tu je treba zdravila, kajti znamenja kažejo, da je naša dražba bolna. — Reka za Oberdankov spomenik. Mestni svet »svol>odncga« mesta Reke je nakazal iz mestne blagajne 500 lir za spomenik italijanskega atentatorja Oberdanka v Trstu. — Pametna odredba. Finančno ravnateljstvo v Velikem Bečkereku je dobilo, kakor poročajo tamkajšnji listi, nalog, da s strankami v svojem uradu ne smo občevati v drugem nego v drž. jeziku. To bi bilo zelo potrebno tudi za nekatere naše državne urade v Mariboru. Dopisi. Slovenska Bistrica. V proslavo rojstnega dne kraljice Marije je bila dno 9. t. m. v mestni cerkvi sv. maša (brez blagoslova in Te Deura), katere se je udeležilo tukajšnje uredništvo, častniki, učitelji s šolsko mladino itd. Drž. uradi so bili le maloštevilno zastopani. Razven mestne občine, vojašnice, pošte, šolo in mestnega kolodvora ni bilo videti hišo, s katerih bi visela državna zastava. Ali čaka naše meščanstvo vedno na razglas mestnega stražnika Blažiča??1! — Tukaj je v torek dne 9. t. m. umrla v starosti 88 let posestnica in gostilničarka Ana Krivec.. • ■ " ° Mariborske vesti. Maribor, 1 J. januarja IMS, m Smrtna kosa. Danes, 12. t. m., oh 4. uTi zjuitraj je umrla v tukajšnji javni bolnišnici po kratkem bolehanju ga. Barbara Pohar. Pogreb se vrši v nedeljo ob 4. uri pop. iz mrtvašnice v Studencih na tamoŠnje pokopališče. N. p. V m.! m Konec mariborake te!Jonsko ml* zorite. Naša poštna uprava je naročila v Nemčiji na račun repa ari 1 več modernih ai'i cmatičnih telefois^h central, med njimi tudi ©no za Maribor. Aparati bedo v kratkem prispeli, m Pevski zbor poljskih akademikov iz Lvova bo, kakor poročajo listi, priredil v kratkem več koncertov po naši državi. Med mesti, v katerih privede koncerte se imenuje tudi razna manjša mesta kakor je naš Maribor, Maribora pa ne. Mislimo da bi bilo priporočljivo pozvati poljske akademike tudi v Maribor. Morda bi to nalogo prevzela naša Glasbena Matica, m Vsem onim, ki sodelujejo pri »Groharjevi« »Japonski noči«. V pon-deljek prično preddela za dekoracijo Gotzove d/vorane za »Japonsko noč«, ki se varši dpe 20. t. m. Vstop v dvorano bo v tem tednu dovoljen samo onim, ki ■bodo zaposleni pri pripravah ter članom kluba in veseličnih odborov, to p* tudi le s posebno legitimacijo, katero naj si gospodje in dame blago vole oskrbeti pri g. Preisu v Gosposki ulici. m Protituberkulozni ligi so poslali: učitelj Cujnik v Sv. Juriju v Slov. gor, 295 Din, šolsko vodstvo Slivnica 135 Din, trgovec SŠijanec iz Rač pa 300 Din, Le tako naprej; ambulatorij lige je oblegan od onih nesrečnikov, ki iščejo pomoči! m Ljubljanski akademiki v Mariboru. Na to našo v št. 6. objavljeno notico smo prejeli od naših mariborskih a-kademiikov sledeče pojasnilo: Mariborski akademiki se dobro zavedajo svoj« častne dolžnosti napram drugim bratskim društram, pač pa zahtevata takt in dosedanji akademski običaj, da se o takih prireditvah najprej obvesti taco se nahajajočo društvo, kar ee v tem slučaju ni zgodilo. Če bi se nas pravočasno obvestilo, bi gotovo tovarišem odsvetovali, priti na dan, ko se vršita 9 prireditvi. Kar se pa tiče razmerja med mladino in inteligenco, bo isto o-stalo, žal, vedno enako rahlo, če ogromna večina inteligence vse naš« prireditve ignorira, ko je to vendar edin? naš dohodek, s ltojim bi se dalo krit? straške za razna kulturna dela. m Opremo In oskrbovanje parnik« na »Japonski noči« kluba »Grohar« dna 20. t. m. v Gotzovi dvorani so prevzeli najboljši igralci in igralke našega Na-rednega gledališča. Tega dne se v gleda lišču ne bo igralo. m Neresnične govorice se širijo po našem mestu o »Japonski noči« kluba »Grohar«. Govori se enkrat, da bo predpisana samo salonska obleka, drugič da bo dovoljen vstop samo v japonskih kostimih, tretjič da bo vstopnina! pravljično visoka itd. itd. Vse te govorice n£*odgovarjajo resnici; obtoka na bo predpisana,vstopnina pa bo znašala le 20 Din. Kakor doznavamo širijo take in podobne lažnjivo govorice gotovi ljudje iz konkurenčnih vzrokov, proti katerim pa ho klub »Grohar« v svojem času že znal nastopiti. m Važna plenarna seja MGA. V. pondeljek dne 15. ob 20. uri se vrši vi pisarni Mar-Stan zelo važna plenarna seja, h kateri so vabljeni poleg gg. od* bomikiov, namestnikov in nadzornikov tudi vsi člani načelstva dosedaj konstituiranih odsekov. Dnevni red: Poslovni načrt Mariborske gradbene akcije. m Zveza jugosl. železničarjev, po« družnica Maribor sklicuje X. redni občni zbor za nedeljo dne 14. jan. 1923 oU 9. uri v veliko divorano Narodnega doma. Stanovska, dolžnost kliče vsakega člana, da se občnega zbora «®a«sljiv» udeleži. m Trgovski ples se vrši jutri (sobota) 13. t. m. v Gotzovi dvorani s sodelovanjem vojaške godbe. Če kdo, iki bi se plesa rad udeležil, ni prejel vabila, naj ga zahteva v trgovinah .Vilfeo Weixl ali Aleksander Starkel. m I. Jugoslovanska Gradben« Banka v Mariboru. Ne samo v celi Sloveniji, ampak v celi državi nimamo izmed toliko denarnih zavodov nili «M* ga. ki bi ee peča! izrecno z inrttfu#«*- Maribor, 13. januarja 1923 ozir. Sredi ti ta gradfco stanovanj !n obratnih lakaiojt. Ta nedostatek se sik no občuti posebno sedaj ob splošnem 'pomanjkanju denarija. Tako mora počivati mnogo depih. najno potrebnih načrtov ne samo v m nuj i mo vi tih krogih nego tudi v takih; lii razpolagajo Isicer s prem oženjem, nimajo pa zadost-■ne gotovine za gradbeno investicije. — [lAiko taki interesenti: sploh dobe kredit 'ozir. posojilo, morajo plačati težke ob-taesti in ne dobe denarja _ na enkrat v baželjenem zneskn. Specijolno v Mari-- Bboru v tem času ni dobiti večjega fcre-i iclita niti za nujne, obrestonosno kupčije, kaj šele za gradbene investicije. — i Zato je umevno, da tudi iz drugih raz-glogov izvirajoča gradbena pasivnost v .Maribora trpi še bolj kot v drugih mestih. Umevno torej, da je bil na ustanovnem občnem, zboru društva Mari-ibočska Gradbena akcija od društvenega tajnika Pirca priporočeni, predlog sna ustanovitev samostojno^ gradbene banke z veseljem sprejet. Kakor euje-; mo, se ta načrt že uresničuje s pripravljalnim delom, ki bo v kratkem zaključeno. Z banko vred se ustanoviljnjo tu-idi specijalna gradbena podjetja, katera so zmožna takoj pričeti z delom in sicer ne le novih zgradb zunaj mesta nego tudi nazidav nadstropij ter prezidav kleti in dvorišč v mestu za obratne i,lokale, kar je posebno važno sedaj, ko [hišni posastniki zahtevajo za priprost lokal naravnost oderuške cene po 36.000 'K mesečno. Načrt se zasnuje na podlagi akcijskih dražb in sicer s tako kombinacijo, ki bo omogočala soudeležbo tudi ,tmanj imovitim, katerim se audi prilika, da že v kratkem, času pridejo do 'lastnih domov ali saj lastnih stanovanj v prezidanih hišah. Ta projekt bo omogočil tudi marsikomu iz vnanjih kraljev naselitev v Maribor, kar dosedaj ni bilo lahko izvedljivo in se je omejevalo ;le na nakup in sicer drag nakup že obstoječih hiš. Projektirana banka ima namen se zdrmžiti tudi z vsemi- v Sloveniji pa tudi na. Hrvatskem obstoječi-,.mi gradbenimi: Zadrugami ali delniš-•kimi družbami.. Ker se bodo torej v celotni ta načrt sprejemali! tudi vnanji interesenti, 68 v splošnem interesu priporoča. da se vsi, ki se za ta načrt zani-tpb.Io, že sedJaj priglašajo ali društvu Mariborska. Gradbena akcija ali vodstvu Mar-Stan Maribor. m Kavarna v mestnem parku. Vsak •večer igra znani pianist Mirko Hercer. ■Najboljša vina. . in kava. Postrežba prvovrstna. 58 x Karl Sctionberr: Otroška tragedi- JQ tem nJ obvesti!o Pariz’ 11- ianuarja: (Izvirno.) Nemški Redukcija v ministrstvu za socijalno po* I^UlfUrain iSaHOalOdl | poslanik dr. Mayer je danes odpotoval v.j h • ^ .fr ;.. Htlko. južno Nemčijo. Ker nemško poslaništvo o tem ni obvestilo Quai d’ Orseia. di-" ’ Beograd, 12. januarja: (Izv.) Minister plomatske zveze med Francijo in Nem- za socijalno politiko Nimko Perič je skle-čijo še ni smatrati, za prekinjene. ■ j.nil v svojem ministrstvu redukcijo urad-: T- rpv ; 5bistva- V'prvi .vrsti bodo odpuščeni ' ' v 81 e‘ 1 slabše kvalificirani uradniki. Nekatere Rim, 11. januarja, (Izvirno.) »Tribu- sekejc, ki so postale nepotrebne, se epu- z drugimi sekcijami združijo. Ja, drama v treh dejanjih. Ljudski oder vprizori to obče priljubljeno Schon-herrjovo delo v nedeljo dne 14. t. m. ob pol 16. uri v Narodnem domu. Predprodaja vstopnic v trgovini ge. Zlate Brišnik, Slovenska, ulica. x Faust. Pri .včerajšnji predstavi Gounodovega Fausta je podal gosp. Knittel iz Zagreba v drugič naslovno vlogo Fausta. Srečna misel intendance je bila, poskrbeti za to vlogo razne tenorje in taiko smo imeli priiliko, slišati sedaj že tretjega Fausta.. Kot simpatičen pevec in1 rutiniran igralec si'je g. Knittel •oci.viidno že pridobil simpatije naše publike. Domači pevci so bili na višfcu prve predstave; le pri Margareti (gdč. Šuštarjevi) se javlja čedalje bolj neko pritegovanje v nasitemi tonskih višin in ki uničuje vsako precizno intonacijo, Pe vsko-c ste tiski učinek pri tem trpi in škoda je, da vBled tega njeno inače zelo posrečena in simpatična kreacija ne pnide do tiste veljave,Jca-tero bi lahko dosegla in tudi zaslužila. Obisk je bil prav poveljem. M. D. x Nova Evropa. Izšla j© 2, številka nima vojaškega značaja. Francija se je na željo Italije izognila resnejšemu kon-! . fliktu. »Corricre d’ltalia« poroča, da ita- Češkoslovaška 'se ne udeleži francoske lijanška vlada vztraja na kooperaciji z akcije. 5 Nemčijo, nakar pa .francoska poročila; ' ^ n; . ^ (izvirno.) Z me-mti ne reagirajo. Situacija je zelo resna. rodajne aram'se kategorično d^nti-»Idea Nazionale« ugotavlja, da se vrši rajo yestj> da se ude,eži CeškosSvaška K « taJSSto* NemM* fr™'0" •“*« '»** fr"1« dl koncentrira svoje čete ob nemški meji. Angleško brodovje potuje.« ~s':*lj Sporazum glede amnestije. Lausanne, 11'. januarja. (Izvirno.) Med Turki in zavezniki je dosežen spo-, _ London, 11. januarja. (Izv.) »Mor* razum glede amnestije. Z nekaterimi iz- ningpost« doznava, da je včeraj odplul jernami tako na turški, kakor na grški oddelek atlantskega brodovja, obstoječ strani bodo pomiloščene vse osebe, ki so iz 5 oklopnic, 4 križark ter podmomikov zagrešili v času od 1. avgusta 1914 do in rušilcev iz Portlandske luke. Oddelek 20. novembra 1922 politične ali vojaške ima nalogo, tri mesece križariti v špan-pogreške. Med izjemami na turški strani skih vodah. Vse ladje imajo municije za »Nove Evrope« g sledečo vsebino: Oda j je tudi bivši sukan in veliki vezir Ferid- šest mesecev in so za ..vsak slučaj pri-snegu (I. SekuHič); Alelcsandor Blok: jbej. ' ; pravljene. Nezmakomka (original in prevod); Sim-bolizam Aleksandra Bloka (V. M. rVu-kičevič); Vizijonarstvo Aleksandra Bloika (E. Zahairov); (I. SekuMč). Poli-tički pregledi: Pitanje Morenza^ (GL Čurčin). Ekonomski pregled: Naša pri-vredna politika u godiui 1922 (I. Belin). Socialni pregled: Pitanje radnič-kih naselja (V. Lunaček); Knjige l li- stovi. Beležke. — Prihodnja številka bo i p©bl«vo_*e_pr»d« ^ ngodm posvečena slovenskim ratzmei-am. Prispevke za to številko je uinedrl dr, L. Pitama«. $ala #zninili. ospodična, izurjen« »tioje- piska, veSsa Ts«h dragih |)i* taroilkih del, iiZe iapo*leni* v popoldanskih *rah. Ponadbt ped „Dobra mo«*1 M »prev-nlStvo. 64 ceni. Antonija Gorjak, Krčevina 193. 61 Sokolstvo. o Načelstvo Kola jahačev naznanja, da v soboto in nedeljo odpadejo jahalne . vaje radi pravoslavnih pravnikov, — Zdravo! Načelstvo. Objave. § Mestni kino. V petek, soboto, nedeljo in pondeljek se p^■ed^•aia I. Kagcn beclmv film »Pustinja« v 6 činih. , terodo© gledalsšte. Kepertoire: ; Petek, 12. Zapi-to. Sobota, 33. jan. Običan čovek, C (kuponi). Nedelja, 14. jan. ob 15. Običan čovek, izv. znižane oene. Nedelja, 14. jan. ob 1914. Faust, izv. .gostovanje Iv. Knifctla, elana zagreb-,ške opere. , -D— »Običan čovek«. V nedeljo 14. t. m. ob 35. se vprizori zadnjič v sezoni jaiko tzabavna Nušičera komedija »Običan čovek«. ki je pri ^veb dosedanjih uprizoritvah' žela obilo smeha. Predstava je (primerna tudi za mladino. »Faust«. V nedeljo 14. t. na. nastopi v vlogi Margerite v »Faustu« novo angažirana članica, ga Mitrovičeva, ki jo ho imelo mariborsko občinstvo gotovo v dobrem spominu izza lanskili gostovanj na tuk. gledališču. Darujte za .Sklad otroške bolnice' v Mariboru. Brzojavna poročila Naša delegacija v Lausanni. Beograd, 12. januarja. (Izv.) Spalaj-kovič, načelnik naše delegacije na lau-sannski konferenci je danes odpotoval na svoje poslaniško mesto v Pariz. Naši delegaciji v. Lausanni načeluje g. Milo Ka-kič, poslanik v Sofiji. Nemška vlada protestira proti francoski zasedbi. London, 11. januarja: (Izvirno.) Nemški poslanik Sthamer je danes predal v Foreign ofice protestno noto nemške vlade radi francosko-belgijske akoije .v, rurskem ozemlju. Washington, 11. januarja: (Izvirno.) Nemški poslanik Windtfeld je danes preda! državnemu tajniku Hughesu nemško protestno noto radi zasedbe rurskega o-žemlja. _ Veliki dogodki v Nemčiji. ” " Memel 11. januarja (Izvirno.) Danes zjutraj je proglasil nadkomisar nad Memlom obsedno stanje. Berlin, 12. januarja: (Izv.) Iz merodajnega vira doznavajo listi, da je nemška vlada ustavila danes ob 9. uri prevoz re-paracijskega premoga in drugega blaga. Nora vodama kredenca m jedilne »obo s« proda la Din. 2000-—. Aleksandrova c. 203, mizarstvo. 63 3—1 Proda se po ceni popolnoma nora, nerabljena spalnica ii trdega lesa. Ogleda se od 14. d« 16. are t Vrazovi nlici 3, III. ndstr., vrata 8, 62 2-1 Umivalnik trdi Ut 120 D, štiri usnjate stolice po 90 D, velika miza trdi let 240 D, dobra ohraajen divan 600 D, pisalna miza 450 D, mehke postelje 120 D, kompl postelja trdi le« 600 D in dr. VpraSa ta: Rotovški trg SL 8, I. nadttr. Uto. 68 Proda se hl$a z velikim vrtom, .sadnim drevjem, brajdami in pohištvom, pol are od Maribora. Cena 290.000 K. Tezno Ptujska cesta 90. 67 Pritlično hiša, v dobrem stana, z lepiti vrtom za sele-njavo ter 2 in pol orali tem-ljišia, te takoj prada. Spodnji Hajdin 67 pri Ptajn. 70 3-1 Gonilni Jermeni v vseh di menzijah, kakor tadi šival, in vezal, jermeni se dobe pri IfAMU KRAVOS, Aleksaa-drova cesta 13. 61 10-2 Za bodoče pustne veselice je »a prodaj: Primerne plesne obleke, kostumi za maske, blaze, traki, zelo lep kimona, prvovrstne pahljate, lak čevlji, pozlačeni in barvani plesni čevlji, nov klak, Ana salonska obleka, moški čevlji, zelo lop zimski plašč (še predvojno blago) tar različne stvari, vse telo po coni. Cankarjeva »liea (Reiserstrassa) št. 2, II. »dgtrn na levo, vrata 8. 47 3—2 Pohištvo lastnega izdelka, spalne, jedilne sobe, kuhinjske oprave po znitanih conah. Tovarna pohištva Koroška aesta St. 46. . 48 6—8 Prej nego kupite pohištvo oglejte st spalnice in druge deTe pohištva pri Juriju Zupaniču mizarja ra fino pohištvo Maribor, Orožnova ulica štev. 7. Ti izdelki praksšajo po fini in solidni izdelavi tndi najboljše in®* zsmske izdelke, prodajajo te pa po mnogo nitjih cenah. LOKAL za sedlarsko in jermensrsko delavnico sn išče na pri-meraeai kraju za tako obrt, t j. da se lahko vozniki s konji mimogrede ustavijo. Ustmene ali pismeoe ponudbe na tvrdko Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13 ali pa Koroška cesta 17. 50 10-2 mwffiio«se«paTgTFnnnn Zamenjava stanovanja. SnaiM stmsevanj« v Soš»i slisi s eno ssh« ia kahinjo sa zameajs s stasovsnjem s dvema sobama in knhiaie, •venL tadi v okolici, Nsslev pav« »prava. # jonsvnRBMBMBMiafnsnaiiffafl 3(0U3(0l0l0!S!uSi@ua ifazelino in kremo za čevlje, V baterije in žepne svetiljke galanterijo in drobnarijo na drobno *Cai pripsrota MF* na debelo 72 Drago Rosina, Vetrinjska ul. 26. Danes ob 4- uri zjatrsj se je naša ljuba, dobra mamica, gospa Barbara Pohar v 62. letu svoje starosti po kratki, mučni bo* lezni, prtvidena a sv. tolažili za umirajoče ra vedno poslovila od nas. Pogreb preblage pokojatce se vri! v nedeljo popoldan ob 16. uri is mrtvainiee v Studencih na tsmolaje pokopališče. Maribor-Studend, 12. januarja 1923. 71 ŽaluJoSI otroci. Brez posebnega obvestila. — Venci so hvaležno odklanjajo. e; Agraria, družba z o. z. v Mariboru Aleksandrova cesta Si 26 kupuje: 1 prodaja: n 5"1 po dnevnih cenah orehe in | Čebulo, krompir in jabolka po najnižjih cenah. Vse vrste perila za gospode in •■T demo, kakor - —m-d L srajce, mm perilo, kom- Ma*e - I blnacUe Itd. pyjama a; txdeiuie po mI« opreme za ne« ■ niziih dnevnih veste, otzoiko .n/, conah ■ Judsnlla Uackner MARIBOR, forolke cesta m. 3p - Odgovorni uredBih: Eudolt Pzf 1». — .Tiska: Mariborska #6lPK&« . d*