I i fl k ill J fL ■ j j IlO^tfj i gj^^j^^j^jyj^^^^ Jl^JK^K^^^P^^ Organ of 85 3lwi» j t NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKEDELAVCE V AMERIKI ________ NO. 73. " CLEVELAND, OHia WEDNESDAY, JUNE, aist, 1916. LETO IX. — VOL. IX Predsednik Wilson je dal zadnjo besedo Meksikancem. Cleveland je vojaško taborišče. Stotine prostovoljcev se javlja. CLEVELAND NABERE 1800 MILIČARJEV ZA VOJAŠKO SLUŽBO V MEKSIKI. 340 PROSTOVOLJCEV SE JE OGLASILO DOZDAJ. —'Cleveland je glavni stan sledečih čet narodne garde: (Peti pešpolk, prva baterija ar-tilerije in prva četa konjenice. Vse te čete skupaj štejejo nekaj nad 800 mož, toda začelo se je nemudoma z nabiranjem prostovoljcev. Clevelandska posadka mora 'brojiti najmanj 1800, predno odpotuje naprej. Prve dneve se je oglasilo ne-fkaj nad 300 mož. Če je kaj Slovencev med njimi, dosedaj še ni znano. Vlada je odločila: sledeče pogoje za one, ki ho-j ' čejo biti sprejeti k milici: Starost med 18 in 35 letom. Re-grutje, ki niso še stari 21 let, morajo imeti od starišev dovoljenje. Mera: (Ne manj kot 5 čevljev in štiri palce ter ne več kot 6 čevljev in dva palca za infanteriste in artileriste, za konjenike pa ne manj kot 5 Čevljev, štiri palce in ne več jMpt 5 čevljev, 10 palcev. Teža I ne sme biti pod 120 funtov, pa T tudi ne nad 190 funtov. Kavale-risti ne smejo tehtati nad 165 funtov. Visi, ki hočejo biti sprejeti, morajo znati angleško pisati, brati in govoriti. Morajo biti popolnoma zdravi. Kurja očesa, ploščnate noge ali kal bolezni je vzrok za odklonitev. Prosilci morajo brati posamezne črke alfabeta, četrt palca ( visoke na razdaljo 20 čevljev, z -vsakim očesom, dočim je eno oko zaprto. Prosilci morajo biti amerikanrfki državljani ali pa morajo imeti vsaj prvi papir. iZapiše se med miličarje v Central Armory, na Lakeside ave. in E. 6th St., v Grays Armory alt pa na 1919 E. 55 St. kdor hoče :k konjenici. —Clevelandska milica odide iz Clevelanda koncem tega tedna. Najprvo odidejo vojaki v , Cofymbuis, (kjer je glavno zbirališče vtse ohioske milici je. k Do 13.000 vojakov se bo tam Bzbralo. Najkasneje v treh ted-' tiih odpotujejo -potem na mejo, že se dogodki med tem ne spremene. Prvi dan rekrutirali ja je bilo nad1 1200 prosilcev za vstop k armadi, toda so bili večinoma vsi zavrženi radi nesposobnosti. —200 bolniških strežnic je pripravljenih v Clevelandu, da odpotuje v Mexico. Spadajo k ameriškemu rudečemu križu. —Trgovska zbornica je darovala prvi dan $Moo za "re-grute" narodne garde*. —Vsak večer ta teden je 1 razstavljen kraisen zrakoplov v Biikovi dvorani na 6006 St. Clair ave. katerega je izdelal naš slovenski, fant Ferdinand Žele. (Posebna zanimivost zrakoplova je silen stroj, ki ima sto konjskih močij, in iki naredi 3200 obratov na minuto. Sam stroj teJhta 260 funtov. Vsak Slovenec bi moral videti > to delo našega rojaka, iki se je tako silno in požrtvovalno trudil, da je imel konečen uspdh. 1 Računa se le mala vstopnina pfi5 centov za vsalco osebo, da I si mladi umetnik nabavi še naj-I potrebnejših stvari, da se ko-j nečno dvigntf v zrak. Rojaki, I poplejte si redko zanimivost, !■ delo je vašega rojaka. Vsak ve1-^čer od pod sedmih do desetih v BiVkovi dvorani, 6006 ?>t. %CIair avenue. m —Cleveland Creys, oddelek milicije, so odšli v torek popol- dne proti meksikanski meji. V torek zvečer se je vršila v mestu parada 5. pešpolka. Nad 20.000 ljudi j se je zbralo na square. 351 prostovoljcev se Je 'dosedaj zapiisalo med vojake v Clevelandu. —Na pikniku društva Delavec, St. 51. SDPZ, v nedeljo, 18. maja je neki rojak zgubil ključe. Očividno dela ta rojak v Chandler tovarni, ker je tudi njegova register znamka pri ! ključih. Kdor pogreša ključe, I naj se oglasi v našem uredništvu. —jPbročila sta se Frank Lazar in Mary Vehar. Naši častit-ke. —Dr. žužernberg poživlja vse člane na sejo v nedeljo, junija. —.Seja direktorija za zgradbo S. N. Doma se vrši v pf t?k 23. junija v prostorih na 6029 Glass ave. Ker je ta seja zelo važnega pomena, se prosi cenjene odbornike, da se 'brez obzira vsak udeleži. —Bivši zdravnik dr. Geer, kateremu je bila pred leti vzeta licenca za izvrševanje zdravniške prakse, je bil v ponde-Jjek prijet in zaprt v svojem uradu na 1608 E. 25th St. Tožen je, ker je zdravil brez državnega dovoljenja, ker je na neki ženski zvršil nepostavno operacijo in ker je imel strupe v svojem uradu. Postavljen je bil pod $2000 varščino. Bil je neke vrste "šintar", katerih se morajo ljudje ogibati, ker taki "šintarji" človeka prav lahko zastrupijo. Vselej, kadar potrebujete zdravniške pomoči, obrnite se na priznane zdravnike, in upoštevajte predvsem slovenske zdravnike. —'Policija svari Občinstvo naj pazi na karalh', posebno na mlade zamorke, katerih več je izvrstnih žepnih tatic, štiri je policija v torek prijela. Tekom dveh dnij se je pripetilo na ka-rab ponovno 16 tatvin, in potniki so bili okradeni za skupno svoto $258.00. :—Na $50.000 odškodnine toži Louis Riske, 585 E. 140th St. tvrdko s pohištvom Kon-rad-OBaisch-Krohle, njegova žena pa na $20.000 odškodnine. Zakonski par je kupil pohištvo pri tej firmi/ in ker pohištvo nista hotela plačati, so prišli kompanijski uslužbenci ter odpeljali pohištvo. Ko so odtrgali peč od plinove cevi, niso zamašili cevi, in ko je zvečer prišel mož domov in prižgal žvep-lenko, je nastala eksplozija, ki je na glavi Riskeja nekoliko poškodovala, žena njegova pa se je močno prestrašila. Zfito zahteva sedaj on $50.000, ona pa $20.000 za strah. —Na s trebi svoje trgovine ji The May Co. odprla velik vrt, kjer uslužbenci tvrdke opoldne počivajo. Prostora je dovolj, da se na tem strešnem vrtu lahko tudi baseball igra. —25 šoferjev je bilo v pon-deljek kaznovanih od sodnika Moylana. Večinoma je dobil vsak od $5 do $25 kazni radi prehitre vožnje. Nobene milosti sedaj ni več na sodniji za dirjajoče šoferje. Vsak je kaznovan, ift če plačati ne more, gre v ječo; Mdksikanci pozivljejo na boji Mexico City, 20. junija. Vse ceste in javni prostori so bili danes popoldne napolnjeni z napol fanatizirano množico, ki je kričala po cestah in zahtevala vojno z Ameriko. Vse je pripravljeno hiteti pod meksikanske zastave v boj proti A-merikancem. Kakih 10.000 lju-dij se je zbralo pred vladnim poslopjem, kjer jih je nagovoril general Carranza in vojni minister Obregon, General Carranza je povedal, da Meksiko ne i£če vojske, toda če se bo šlo za narodni obstanek, da se bodo Meksikanoi znali "braniti. Meksikanske čete proti ameriški meji. San Antonio, Tex., 20. junija Meksikanske vladne čete korakajo proti Del Rio, ki je ameriško mesto ob meji, najbrž z namenom, da napadejo tamojš-nje prebivalstvo. Od Carranze je odvisno. Washington, 20. junija. Od generala Carranza, začasnega predsednika meksikanske republike je odvisno, ali bo vojna ali mir med Zjedinjenimi državami in 'Meksiko. IPredsed-nik 'Wilson odpošlje danes poslanico generalu Carranzu, v kateri poslanici zavrača predsednik Wilson ponudbo meksikanske vlade, naj se ameriške čete umaknejo iz Meksifce. Predsednik Wilson pravi, da se ameriške čete toliko časa ne umaknejo, dokler ne bod'o ponehali roparski napadi iz Meksike na ameriška ,tla. Amerikanci ne iščejo plena. Predsednik Wilson je slovesno zagotovil meksikansiki vladi, da ameriška vlada ne išče nobenega teritorija ali kake druge koristi od Meksike, razven da se Meksika pomiri in da bodejo ameriške meje zavarovane pred meksikanskimi bandit!. Namen Zjed. držav je pošten in čist. 100.000 miličarjev hiti pod orožje. IPo vseh Zjedmjenih državah se ljudstvo z mrzlično naglost-jo pripravlja na vojno. Vse milicije po vsdhi državah mobilizirajo. 100.000 vojakov bo tekom petih dnij pripravljenih, da odidejo na službovanje n« mejo. Dočim ima predsednik pravico poklicati vse vojaštvo Zjed. dr^žav pod orožje, pa sme vojno naznaniti samo kongres. General Funston vrhovni, poveljnik. Najbolj zmožni ameriški general, Frederick Funston, je vrhovni poveljnik vse ameriške armade. Zaenkrat ne bo šla vsa milicija takoj v vojno službovanje, ampak samo toliko kot jo potrebuje general Funston, da izpolni praznine v svoji 1800 milj dolgi obrambeni črti. Ostala milicija ostane v posameznih državah, pripravljena na prvo povelje, da odide k redni armadi. Izvanredna postava. Kongres je letos naredil postavo, glasom katere se milicija od 1. julija naprej postavi v zvezino službo; dočim je bila milicija dosedaj samo v državni službi. Predsednik WiF-son pa je poslal kongresu'prošnjo, naj se postava tako pj*e-naredi, da stopi nemudoma v veljavo. «* Silno hujskanje po Meksiki. Uradna poročila iz vseh krajev Meksike naznanjajd, da je ljudstvo grozno nahujsk^no proti Zjed. državam. Najbrž je ljudstvo najhujskano na povelje generala Carranza, ki bi pri ljudstvu dobil rad ugletf' s tem, da grozi vsem tujcem. »Po vseh večjih meksikanskih mestih so nabiti plakati, Id naznanjajo, da hočejo Zjedinjene države napasti z ogromno armado Meksiko. RUSI PRODIRAJO PROTI LVOVU. i*-- - Kriza se približuje avstrijski armadi, ko se b)ižajo Rusi Lvovu. En del armade zajet, --"iffiŽ/jni Petroigrad, 20. junija. Av-strjjci so Ure od padca Černovic umaknili za petindvajset milj na Volyhnijiski frpnti. Umikanje avstrijske arrftade se vrši tudi drugod, razven pri Tarno-polu. Avstrijska armada beži proti Karpatom, in dve močni ruski armadi se bližate Lvovft. Operacije avstrijske armade so v jako nevarnem stanju. Kriza se bliža celi avstrijski armadi, ki operira na jugu. 80.000 Avstrijcem preti zajetje. Ruska armada je razdelila avstrijsko armado, ki se umika iz černovic, na tri dele, in poguba preti vsem trem delom, ker se ne morejo skupno boriti. 80.000 Avstrijcev je v nevarnosti, da bodejo zajeti od Rusov. Ako se to zgodi, tedaj je prizadjan smrtem udarec avstrijski armadi, kijsi ne bo mogla kmalu odpomojEi, ker je že skoro vse zmožnoimoštvo poklicano pod zastav|». Ruska taŠRika. iRuai pritiskajo liad Avstrijce na ta n»čin, da jih primora-jo, cfa se na celt ffonft^zoper-stavijo Rusom in tvegajo odločilno bitko, če pa Avstrijci nečejo bitke in se umikajo nadalje, tedaj je nemška fronta prisiljena, da se umakne vspo-redno z avstrijsko, ker sicer preti Nemcem napad od Ruh sov od spredaj in izza ledja. Mnenje ruskega časopisja. Rusko časopisje je mneja, da ni več daleč dan, ko bo ruska armada poponoma uničila avstrijsko in nemško airmado. "Petrogradska Gazeta" je mnenja: Misel, katero smo si gojili od začetka vojne, da namreč popolnoma uničimo Avstrijo, se sedaj bliža izvršitvi. Kmalu bodejo čuli zadnje labudje glasove dvojne monarhije. Proti Lvovu. ' Avstrijci si silno prizadeva-, jo, da ustavijo zmagovito rusko armado, toda glasom zadnjih poročil, pritiskajo Rusi na Avstrijce že na "Dubno-iLvovski železnici", in Ida so rusike čete it neposredno pred, Brodyem, pol pota do Lvova.1 Rusko poročilo. Petrograd, 20. jutnija. NaSe čete so osvojile več važnih postojank južno od černovic in j se sedaj pripravljajo, da prekoračijo reko Pruth. 3000 Avstrijcev smo zajeli v černovi-cčh in 1500 ujetnikov smo dobili na posameznih bojiščih, zajedno z 65 častniki in 15 topovi in 26 strojnimi puškami. Kaj pravijo Avstrijci. Dunaj, 20. junija. Ruski poskus, da /bi »prekoračili reko Dnjester severno od Niezuri-ske, se je ponesrečil. Na več' krajih se avstrijska armada z' uspehom ustavlja ruskemu | prodiranju. Laška fronta: La-< ške čete so v ofenzivi na več krajih fronte, toda vsak njih napad Se ponesreči. Včeraj, smo vjeli 13 častnikov, 365! mož in pet strojnih putšk. 70.000 vojakov varuje San Antonio, 21. junija. Tekom enega tedna bo ameriška meja zavarovana z 70.000 vojaki. General Funston je brzo-javil na vojni oddelek, naj se mu nemudoma pošlje 65.000 nadaljnih vojakov. 6000 bolniških strežnic pripravljenih. New York, 20. junija. 6000 strežnic Ameriškega Rudečega ■ križa je pripravljenih za vojno ' službovanje, kot je naznanila Mrs. J. V. Cameron, tajnica Ameriškega Rudečega križa. ao.ooo Meksikancev blizu ameriške meje. E1 Paso, 20. junija. 25.000 meksikanskih • čet se nahaja v državi Chihuahua, in sicer 2000 v Chihuahua City, 4000 v Jua-rezu in 5000 v Villa Ahumada. Več tisoč novih čet je prispelo na ameriško mejo. Ti vojaki bodejo prvi, ki se spoprimejo z ameriško airmado. Zjed. države grozijo. Ameriška nota je bila danes izročena Eliseit Arrendondo, meksikanskemu zastopniku v Washingtonu. Nota je precej ostro napisana in končuje sledeče: Če bo meksikanska vlada še nadalje grozila ameriški vladi in hujskala svoje državljane proti ameriški vladi, pridejo najhujše posledice. Amerika se ne bo odpovedala svojim dolžnostim glede narodnih pravic, ko vidi, da je ozemlje Zjed. držav vsak dan napadano od meksikanskih banditov, in da ameriški državljani ob meji niso več varni svojega življenja.. Potrpežljivost Zjed. držav je bila ogromna, in sedaj je ameriška vlada odločena, da konča neprestane prepire in posreduje z vojaško silo, če je treba, da natfedi ob meji mir. Pet let neprestanega klanja. Not ran ie zadeve v Meksiki' se nahajajo v kaotičnem stanju pet let iMeksikanci 'že nimajo prave vlade, življenje tujcev je ogroženo v Meksiki, in na stotine Amerikancev je bilo poklanih na njMi lastni zemlji-To se mora enkrat nehati, in Zjed1. države bodejo s silo naredile konec. iPrepodeni Amerikanci. Douiglas, Ariz., . 20. junija. Kakih 100 Amerikancev, med njimi1 20 žen in otrok je dospelo danes sem iz dveh meksikanskih' naselbin. Pripovedovali so, da so v nedeljo meksikanski banditi obkolili vse Amerikan-ce in jih stražili 24 ur. Medtem so razdelili orožje ženskam, dečkom in deklicam, in vse prebivalstvo je bilo v orožju. Zvečer so dobili Amerikanci povelje, da se morajo nemudoma umakniti iz Meksike. NaSe vojaštvo v Meksiki. San Antonio, 20. junija. Dočim se mobilizira 100.000 vojakov v Zjedinjenih državah, študira general Funston natančno vse dogodke ob meji. General Funston se skrbno izo-giblje, da bi dal kako vojaško poročilo v javnost. Opazuje se gibanje banditskih in meksi-kanskihl vladnih čet. Neštevil-no vohunov deluje na obeh straneh reke Rio Grande. Mek-sikansko prebivalstvo daje tu-pasem zanesljiva poročila ameriškim častnikom, ker ameriški vojaki lepo ravnajo z Mek-sikanci. Amerikanci bežijo iz Meksike, E1 fPaso, Tex., 20. junija. V Mazatlanu so Meksikanci napadli tri Amerikance in enega ubili- Ubit je bil tudi meksrkan-ski vodnik Amerikancev. Ostali so pobegnili. Iz iNkcozari, v državi Sonora, je pobegnilo 110 Amerikancev, katere je napadla množica. Kongres podpira Wilsona. Washington, 20. junija. Člani kongresa brez razlike stranke so odobrili Wilsonovo odredbo, da se skliče vsa milicija Zjed. držav pod orožje. Republikanski člani kongresa so se celo izjavili, da bt moral Wilson to že zdavnej prej narediti, in bi bile meksikanske homati-je danes vže urejene. I Wilson kliče 150.000 prostovoljcev za vojno. - "'IOIhI^I PREDSEDNIK ZJEDINJENIH DRŽAV BO NAJBRŽ POKLICAL SE 150.000 PROSTOVOLJCEV V AMERIŠKO ARMADO. Washington, 20. junija. Uradniki vlade naznanjajo, da bo predsednik Wilson naprosil kongres Zjed. držav za dovoljenje, da sme poklicati pod orožje nadaljnih 150.000 mož prostovoljcev. In to v slučaju, da milicija ne bo zadostovala -za uspešno brambo ameriške meje. Predsednik je odločen, da skliče toliko število vojaštva, kot misli, da je zadostno, da se nemiri v Meksiki potlačijo, častniki generalnega štaba so •mnenja, da 100.000 mož broje-ča stalna armada, 140.000 miličarjev in 1150.000 prostovoljcev bi zadostovalo, da se zasede vsa Meksika in tam naredi mir. Mobilizacije povsod. Na povelje predsednika se mobilizira v vsaki državi. General Funston je razpostavil svoje čete v Mleksiki na ta način, da bo meksikanskim ban-ditom tešlko priti še enkrat preko meje. Vlada ne skriva vojak«. Ameriška vlada nič ne skriva, da je vojska z Meksiko gotova- Skoro nihče ni prepričan, da se bo general Carranza udal Zjed. držaVam, Ameriška vlada namreč zaihteva, da se pusti ameriški armadi svobodna pota v Meksiki, da prime Villa in ga kaznuje, aH pa naj Carranza obljubi, da se z vso močjo loti preganjati pobeglega bandita. Prvi strel, ki ga oddajo Carranzovi vojaki napram Amerikancem, bo znamenje za splošen napad Amerikancev nad Meksikance. Mek-riko blokadirana. Ameriške vojne ladije so dobile povelje, da kakor bitro se naznani vojska Meksikanoem, ali kakor hitro Meksikanci pričnejo s sovražnostmi, da morajo blokadirati vsa meksikanska mesta in ne smejo pustiti nobene ladije ne iz pristanišča ne v pristanišče. Meksiko bo na ta način odrezana od celega sveta in bo skoro brez pomoči. Ljudstvo v Meksiki je 'že itak napol sestradano, in nepopisno gorje bi zadelo narod, če se zaplete v vojno z Ameriko. General IPerahing se ne boji. E1 Paso, 20. junija. Dasi so generali Carranze prepovedali ameriškemu poveljniku Persh-ingu. da se ne sme premakniti nikamor drugam kot samo proti severu, se general ^Pershing ne zmeni za to' povelje. Včeraj je poslal general Pershing več oddelkov vojaštva proti jugu in vzhodu, da udarijo nad bandite, ki se skrivajo v bližini Namiquippe. General Pershing je odgovoril na meksikansko povelje, da bo delal po svoji volji in previdnosti, brez ukazov od Meksikancev. Amerikanci obkoljeni. V gotovih krogih vlada velik strah, da bi bila ameriška armada obkoljena v Meksiki. tako da se ne bi mogla nikamor ganiti. Sicer je 50.000 ameriških vojakov v Meksiki, toda v okraju, kjer se mudi glavni del ameriške armade, je zbra-j nih kakih 70.000 vojakov Carranze, ki se sumljivo pomikajo okoli glavne ameriške sile. mm Amerikanci v boju z Meksikanci Washington, 20. junija. V^ Mazatlanu, v meksikanskem pristanišču na zapadni obali -je prišlo do boja med ameriškimi vojaki in meksikanskimi vojaki generala Carranza. Dva Amerikanca sta bila nevarno ranjena. O meksikanskih zgu-balh1 se ne poroča. Carranza hoče vojsko. Washington, 20. junija. Vlada Zjed. držav ima dokaze, da hoče Carranza na vsak način vojsko z Ameriko. Vojaki generala Carranze so napadli brez povoda ameriške vojake ^ v Mazatlanu. Nadalje je Carranza izdal povelje, da ne svetuje nobenemu Amerikancu; posebno pa vojaku, da pride na meksikansko ozemljf. Vj Washingtonu pa medtem pričakujejo, da bo Carranza brzojavno protestiral proti pov^K nju ameriškega vojaštva na meji, dasiravno se sam ilarivef •z vsemi silami pripravlja na bližajoči se konflikt. - Japonci posredujejo? Iz raznih virov prihajajo poročila, da Japonci zakladajo vojaške čete generala Carran-ze s streljivom in topovi. Ameriška vlada se je izjavila, da ji« uradno o tem ni ničesar znanega. Ameriška vlada ne priča* kuje, da bi se japonska vlada mešala v spor med Ameriko in' Meksiko v teh kritičnih časih. 5000 Amerikancev v Meksiki. I Washington, 20. junija. Kakih 5000 ameriških državljanov se nahaja danes v Meksiki. 1200 jih je v glavnem mesti*. Vsi so dobili nujna svarila, naj nemudoma odpotujejo iz Meksike, ker sicer ameriška vlada ne more biti odgovorna za njih življenje. 27 VOJNIH LADIJ ZA MEKSIKO. Washington, 20. junija. Sledeče vojne ladije so odločene za službo v meksi-kanskem vodovju: Vojna ladija Nebraska je pred Vera Cruz, topničarka Wheeling je pri Puerta, topniČarki Kachias in Marietta ste v Tampico, kri-žarka Dixie v Tampico, križarka Salem je odpljula proti Tampico, tri torpe-dovke so odposlane pro^i Vera Cruz. Topničarka Annapolis je v Mazatlanu, topničarke Yorkstown in Glacier ste v pristanišču Topolambo, križarka Cleveland je v Guaymas, križarka Albany v Mazanil-los, križarka Chattanooga, Denver, Milwaukee in štiri torpedovke so odpljule iz San Diego proti Mazatlanu. Poleg tega je namenjenih še pet križark in 26 torpedovk za službovanje v meksikanskih vodah. ^ IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. ___ NAROČNINA. Amrn-iKo - $2.5O Za Ciifd. po polti £3.00 JZa Eitropo - $3.5 O V os am* zna. iuoiiKa - Jo Vm pisma, dopisi to denar naj m poiilja na: "Clevelandska Amerika", •11» ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO EDWARD KAUSH. Publisher. / * ' LOUIS J. P1RC, Editor. _ mi__I ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American tn spirit Foreign in language only. i __TELEPHONE CUY PRINCETON 180__ Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio tinder the Act of March 3rd, 1879. —---I ^l^gi No. 73. Wed. June, 2i.st, 1916. ; Italija ne bo dobila slovenske dežele. Ko so Italijani proti koncu maja lanskega leta napovedali vojno Avstrijcem, je zazeblo v srce posebno narodno zavedne Slovence. Kajti Italija je prišla na dan z zahtevami na Avstri-jo, v'katerih zahtevah se je jasno kazala laška grabežljivost1 po slovenskih deželah. Laška vlada je ustanovljena na priAcipu narodne edinosti. LaŠfca vlada je papežu vzela celo Rim, da se je Italija zjedi-nila. Geslo Italijanom je bilo: Italijo Italijanom! In moralen narod, ki ceni sam sebe in vidi v svoji edinosti moč in moralni odpor proti tujim navalom, če hoče ostati moralen, mora priznati tudi drugim narodom iste , pdincipe, na ikaterih sloni njegova lastna vlada. Pa ne tako. Kdor je nekoliko .poučen o laških zahtevah v tej vojni, temu je znano, da so Italijani pozabili na princip narodnosti in da sedaj zahtevajo da podjarmijo del Slovencev. Kako daleč gre < njih grabežljivost, se natan-K' fcno ne da določiti, toliko je pa gotovo, da hočejo lep del slovenskih pokrajin, oziroma ju-goslovansfcega ozemlja na !Fri-morskem in v Dalmaciji. Italijani se skupno borijo z » zavezpiki, in tu je tista Ahilova peta, ki zdržuje Slovence, da v svoji zaslepljenosti še vedno vlečejo z Avstrijo, misleč, da ' če ne bodo držali z Avstrijo, da jim Italijan odvzame domovino. Slovenci so namreč mne- I £ nja, da če zavezniki zmagajo, pripade tudi Italiji kos plena, ker se je (borila na strani za- 1 veznikov. In ta kos plena bi še! 1 I* na račun Slovencev. In če pa Avstrija zmaga, tedaj pa misli- i ■ jo, da bodo lahko ostali pod i Avstrijo. Belcebuba ne vidijo i radi Satana. i Predno razložimo v nada- , * lje položaj Slovencev v tej fkoč- ] Ijivi točki, naj bodi takoj tukaj 1 povedano, da je hila Avstrija ; tista, ki je "hotela najprvo pro- ,i dati lep v Trstu imelo vso mestno vla-e do v rokah, vse trgovske, poli- - tične in narodne pravice? Ali \ ni res, da so celo italijanski po- - daniki v Trstu imeli visoke av- - strijslke službe, docim je mo- - ral revni Slovenec beračiti okoli? Ali ni res, da je Avstrija pla- 1 čevala za 60.000 Italijanov v 1 Trstu čez 70 šol, dočim 70.000 1 Slovencev Trsta ni imelo niti jene slovenske šole!!! Kdo je • bil torej prijatelj Italijanov! , Avstrija, ona Avstrija, ki za - poldrugi milijon Slovencev ni- • kdar ni imela 'kosa kruha, za1 , 100.000 Italijanov pa največje , dobrote, koristi in pravice! In - sedaj pridejo zatelebani Slo-I venci in vlečejo z Avstrijo! i Ali si mofre kdo na svetu pred- - stavljati bolj abotnega naroda l kot je slovenski, ki daruje kri ) in življenje za onega, ki mu : ' izpil možgane, pamet in dušo? ■ Ali ,se najde kje v zgodovini le - primeren dogodek, kjer bi na-j rod tako pasje ponižno držal 1 z vlado, narod, kateremu je ta- ■ ,ista vlada, duševno morila otroJ • ke s tem, da mu ni -dajala šol, ; da se je moral ponemčiti, poita- • lijančiti, da so otroci (sloven- ■ skih starišev pljuvali na svoje . matere in očete! * # * 'Pa da se vrnemo k stvari. • Očita se nam, da indirektno , podpiramo Italijane v njih tež-, njah. tem da smo zoper Avstrijo. Ker če Italijani zmagajo, ; dobijo slovenske dežele. En- • krat smo že napisali, da bi v i tem slučaju zamenjali sloven- ■ ski narod v tem slučaju le gospodarsko. IPod Italijani bi se godila nam ista 'krivi-cn kot se godi pod Nemci. Toda druga stvar, na katero moramo obrniti vso pozornost našega naro-(da. Diplomatična tajnost je, da Italija ne bo dobila vsega tega, kar zahteva.. Italijani la-, j hko kriče v svet, da želijo to in to, toda med željo in dejanjem je ogromna razlika. Pomniti je [treba, da glavna zavezniška moč ne leži v Italijanih, ki so j samo nekako peto kolo pri zvezi, ampak glavna protektoricn Slovanov in med drugimi tudi nas Slovencev je mogočna in slovanska Rusija. Odkar po-j znamo zgodovino Rusije, ne vemo še nobenega primera, rta ; bi Rusija izdala Slovane ?n jih . pustila na cedilu. Izjema je seveda n. pr, s Poljaki, ki so se 1 neprestano puntali proti Rusi- a ji, in resnica je tudi, da so ime- i li /Poljaki pod Rusijo ogromno večjo svobodo kot jo irpajo t (Mažari danes v avstro-ogrski 1 monarhiji, toda Poljaki s tem i niso bili zadovoljni, puntali so se naprej, dokler jim Rusfja ni 1 tov. Siitko je z Bulgan, katere - tegnili mci. . Enako je s Francozi. Jtugo-J? slovani imajo v Francozih' in v francoski vladi mogočnega zagovornika svobode« Francozje ~ nas že itak poznajo, kajti Fran-~ cozje so ustvarili prvo jugoslo-vansko državo — Ilirijo. In če r bi bila še danes francoska vlada v jugoslovanskih zemljan, - bi že zdavnej bili edini in neod-visni. Anglija se je po svojem od- - govornem zunanjem ministru Sir Edward Greyu izjavila, da 2 je današnja vojna — boj za svo/bodo malih narodov. In da se vojna ne bo prej nehala, (toiler zatirani narodi, pod nemško tiranijo, ne dobijo svobode. In ko vse to vemo, se mora-mo vprašati mi, Slovenci, kaj smo mi naredili, da dobimo to e j svobodo? Narod, ki hoče svo-l" j bodo, se mora za njo boriti, n imeti ogromne žrtve, zastaviti mora življenje. Vsega tega Slo-venci niso naredili. Ampak, fa-e natizirani, zaslepljeni so se bo-rili kot blazni proti onim, ki so e jim prinašali svobodo. In po-" mnite, da državniki Rusije, 1 Francije in Anglije to dobro vedo, vsaj sedaj vedo, če niso n vedeli že v začetku. In narav-no je, da se vprašujejo razni diplomatje: Kako naj podelimo temu narodu svobodo, ko a se s tako silo bori proti njej? Danes odločuje le meč, in se " na -sentimentalnost ne moremo e nikjer ozirati, Juigoslovani so dobili ob času največje potrebe in stiske izvrstno pomoč, silne zagovor-!l nike — Jugoslovanski Odbor v v Londonu. Ta Odt)OT, sei?tirr-Ijen iz najboljših mož sloven-[" skega in hrvatskega naroda, nas je predstavil svetu kot — kulturne ljudi, hrepeneče po svdliodi, ljudi,, ki so prisiljeni boriti se za Avstrijo proti svoji volji. Ta Odbor je deloval noč in dan v vseh glavnih me-ir stih zaveznikov, pri vseh diplo-? matih, da jim je razložil, kdo 1 smo mi, kaj hočemo in kje ži-'j vimo. Svet o našemu narodu • prej ničesar vedel ni, ker je 1 Avstrija skrbela, da smo bili vedno v temi. Evropskim ot-1 žavnikom smo se zdeli kot nov " narod. In naši prvoboritelji Ju-1 goslovanskega Odbora so nas ' predstavili svetu. Tn ko so 'bile državnikom razjasnjene naše želje, naše hrepenenje po svo-| bodi, ;e postala stvar ugodna 1 za nas. ? 'In kaj se je zgodilo po tem? ( ' Lastni Slovenci šo vzeli pole-" na v roke in začeli mlatiti po j " narodnih možeih, ki so se ne- 1 umorno, z ogromnimi žrtvami 1 borili za svobodo, borili da nam . " izvojujejo svobodo. V divji za- i * ^lepljenosti avstrijskega fana- j tizma ti ljudje ne vidijo, da 5 mahajo po svojih lastnih buti- j ! cah, ne spoznajo, da če Avstri- •] ja zmaga, pademo v popolno 1 narodno smrt, ker silnega nem- s ' škega navala po vojni ne bode- ; ■ mo mogli strpeti. Je pa še dru^a vrsta ljudi <« med nami, in to so oni, ki ne i ' privoščijo zmage niti Avstriji, ^ ker jo kot tiranko iz principa 1 sovražijo, . niti ne privoščijo zmage Italiji. Kaj ti ljudje za- 1 htevajo? Menda slovensko re- 1 publiko .s Šiški za glavno me- t sto? Ali moremo mi Slovenci t i kaj pričakovati v bodočnosti, j če bodemo sami, mali, neslož- | ni, nemočni, obdani od vseh \ strani od močnih in poželjivih j sosedov? Kaj hočejo potem te j vrste ljudje? t (Konec prihodnjič.) j -o- Patriotizem in Slovanstvo. t \ v (Govor dr. Biankinija v J Clevelandu.) 1 >5 .c Pred nami je vprašanje: Ali t smo mi Slovani kot rasa patri-joti? Ali mi vsi enako razumemo r pat^ijotizem in kaj je to domo- \ imovinsko čustvo v splošnem, s in kako ga mi tolmačimo? ii Domovinec je oni, ki ljubi v svojo domovino ter se nese- ji bično briga za njen napredek p in srečo. s ©rez dvoma vsak izmed nas,lj ljutbi svojo domovino, toda ali s re in za pjeno srečo? Ali se more o- ibulgarsko izdajstvo nazvati pa- o- trijotizem? Ali se more poljska ali ukrajinska borba nazi- 0- vati v sedajnih časih nairodnim v borbaim, Ali se lažni patrijoti-a- zem popov da primerjati delu je Grškoviča, Medina in Reliča? Ali je plačano rodoljuibje na- > ših avstrijskih zastrupljencev e enako ilelti poštenih časnikar- 1- jev, ki vsak dan trosijo en del ">. svoje dtoše, da branijo, čuvajo 1- in Wranijo oni mali delsvetinje, ki nam je ostala neskaljena? Ali ni grozna in mizerna med-u sebojna Iboilba, ki se tako stra-a stno vodi na tleh naših srbskih a bratov; v tem zgodovinsikefn a času v protislovju z ono veliko narodno epopejo, ki se vrši na krvavem bojišču, ko nam je dušman odvzel domovino m zemljišče nekdaj naših svabod-nih srbskih pokrajin? 0 Domovinstvo znači nekaj, H 'kar- deluje v etičnem, v pravem in poštenem dobrem smislu. 1 Domovinstvo neprestano vst-varja. Domovinstvo ne sme biti mrtva črka, ne sme podirati, cepati in zastrupljevati. Ali ne 11 čutite v svoji notranjščini nakano, da pomagate svoji do-movini? In če imate ta čut v 1 sebi in se ta čut vname k de-:> lavnosti, tedaj nosite v sebi ti-" soče ton dinamita, 'ki poruši 1 brda in vse umetne zapreke. Toda ves dinamit ako se ne ? uporablja ob pravem času in ne pravem mestu in doveden do eksplozije v korist domovi- 0 ne, ni vreden pest graha. Toda mi Slovani, posebno Jugoslova-' ni, mi ne maramo patrijotizma poedintev, Petra in Pavla, mi r ga nečemo na gomilah našega . aarpda. Duša poeclinca ni dura mase naroda; narod more imeti poedine ljudi, sposobne in zveste ljulbitelje domovinstva, 3 a pri vsem tem je narod brez j domovinstva. Ce ne bi bil naš narod na go- 1 milah domovinski^ ne bi trpel en sam dan dela kupljenih časnikarjev, ne bi brez reakcije tr- , pel niti en dan izdajalske pope, ki narod nagovarjajo ne suž-, njost, trpljenje, na pasjo poniž-e nost. j Narod ibi dosledno vedel za _ svoje narodno in domovinsko t ime, katero bi ibranil in čuval, . ne 4>i se narod dal psovati od 5 Nemcev za pse! Doprinašali bi ogromne žrtve za svobodo, stopili v bratsko kolo, ne bi se » več smejali, če trpimo, ne bi t več tujcem služilk Rečejo: Vsi smo bratje, toda ? kakšni Ibratje pod tujim kro-. vom, z mačeho in očuhom za > gospodarja? Kakšni bratje smo . ko nas gonijo v tujo zemljo, da i tujcu na ljubo požigamo in ubi- j 1 jamo pri tem sami sebe trebimo j • iz zemlje? Rekli so nam, da I • gremo proti barbarjem, toda | 1 kasni so ti baribarji? Naši brat- i ■ je Rusi in Srbi: Angleži in j ■ Francozi, najbolj prosvitljeni j t narod na svetu, a mi Slovenci j se bratkmo s Turki, Miažari in j • z bratomorskimi Bulgaria Ali je to naša slovanska mi- i i sel? »Mi hočemo bratstvo, slo- i 1 vansko večino in svojo svobo- j , do ter neodvisnost: a zakaj i nam tega ne dajo? 1 Ker hočejo, da oni gospoda- j rijo, a mi Slovani da smo su'ž- j nji. Oni hočejo, da nas umore i na lastni zemlji; zato so poslali i med nas zastrupljevalce, od- i padnike, izdajalce. Pamet mo- i rajo zastrupiti podkupljeni j hlapci tiranov, narod mora zgu- [ hiti pamet, da je zvest cesarju j in Bogu! Ker če ima narod pa- j met, ne more biti zvest cesarju, s In kdo je ta cesar, kje vlada? Ta vlada se imenuje 'Avstri- : j a, Pruska, Ma^arska, Turška: j toda to ni slovenska hrvatska [ vlada. Kako se imenuje naš s [ krvjo oblit avstrijski cesar, ki 2 je v istem času nemški knez, : mažarski kralj, jeruzalemski : cesar in zaveznik ter pobratim : turškega sultana? Ne tako bratje! 1 * Mi mfframo ljubiti našo do- jj movino slovensko, če ste Slo- : venci, domovino hrvatsko, če E ste Hrvatje, ki je po plefnenih jj in mejah jugoslovanska domo- s vina. Mi moramo ljubiti Srbi- s jo in Crnogoro, ker so jo uničili | proti nasi volji, s pomočjo na^ jj silja, ne s pomočjo pravice. Mi, 5 , ljubimo Rusijo veliko in brat- jj sko, kajti Tuski narod se bori : - bodejo več naganjale v ,bc ►j pTO- - ti Slovanom iMi ljubimo našo jugoslovan- l sko zemljo, njene spomine, nje- - no slavo. Ljubimo vsak svojo i vero, ljubimo našo zastavo in I slovansko . trobojnico. Mi mp- - ramo ljubiti domovino tako,! r da za njo žrtvujemo, kar naj-j - več moremo. In nikdar mi ne I povejte, da ljubite domovino, > če se ne znate žrtvovati za njo! Namiuka/h se ,poznajo junaki, • in kadar bo vsak izmed nas se . žrtvovaUza domovino, kadar bodejo izmaknjene jasli teme in sebičnosti ter medsebojnega pireziranja, tedaj bčdemo svo-. bodni. -o—- Nemci delijo Avstrijo. Mi smo že večkrat pisali, kako bodejo Nemci, če zmagajo, preustrojili in pogoltnili A v- ; strijo, kakor jo imajo že sedaj popolnoma v svojem žepu. In sedaj se nam nudi prilika, da priobčimo dvoje dokumentov, ki so bili priobčeni objednem v lastnih avstrijskih časopisih, katerih sicer stroga avstrijska cenzura ni zaplenila. "Nemški Klub", kakor se imenuje neki klub na Dunaju,' cVbstoji iz članov — vseučili-ščnih nemških profesorjev. Ta klub je izdelal in obelodanil sporazum z nemško radikalno stranko, in po tem programu, se bo Avstrija po vojni, če zmagajo Nemci, preustrojilk na sledeči način: V dunajskem parlamentu se bodejo shajali samo poslanci iz nemških avstrijskih dežel (kot Tirolska, Gornja in Dolenje Avstrija, itd.) ter zastopni-iki čeških dežel, tako da bodejo od Slovanov samo Čdhi zastopani pri izdelovanju postav, in seveda bodejo Čehi v veliki manjšini. Te zemlje Ibodejo tvorile edinstveno državo z nemškim uradnim jezikom, in naraščaj češkega jezika se bo zabranil na ta način, da se bodejo otroci od tretjega razreda ljudske šole naprej učili samo nemškega jezika in vsi učni predmeti bodejo v nemškem jeziku. Ravno to velja za slo-venske pokrajine, ki bodejo obstale v tej nemško-avstrijski ; državi. iN a ta način zmanjšana j Avstrija, bo tvorila del velike j nemške Zveze. Zapadna Galici- J ja se bo zjedinila z enim de- J lom Rusko-Poljske in bo pod- J Iožna Avstriji, toda Ogrska, ki i 4 • I rt , « « vso oblast nad Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno. Vzhoctna Galicija 9 provincijo Bukovino bo tvorila zopet poseben teritorij pod oblastjo Avstrije. * * * r 1 nSnii^tra TJ F majnika sestanek parlamentark ci iz Nemčije in nemški driaw pi poslanci iz Avstrije, in na tem sestanku so izdelali spomenico, katero So poslali via-Dalje na tretji strani. L. H. Wain Land Co. Loti na St. Clair Ave. $500 in več. Grozdje na vakem lotu. Drugo tadje tudi. Loti 50x200. Samo nekaj plačate takoj, ostanek na lahke obroke. Nekaj lotov s hiiamh LOUIS RECHAR, Euclid, Ohio. Wood 721 R Domačija v Baldwin County. Lep kraj za slovenske farmer je Elbert*, Baldwin County, leti v južno izhodnem voglu države Alabama. Lega tega okraja je precej na visoki ravnini, tako da je vedno v varnoiti pred povodnjo. Zemlja je rodovitna in pefičeno prevlečna z Ilovico ležeča na gosto debeli ilovici ter je popolnoma lahka za obdelovanje. Pitna voda je tnkaj mehka, čista in zdrava. Trgi ao blizu te zemlje. Cerkve, Sole, prodajalne, mlekarne, telefon, in farmarske organizacije, dobro družabno Življenje, vse to je tukaj. Od tukaj se lahko po&ljejo vsi pridelki kakor: koruzo, oves, seno, bombaž, sladki krompir, sladkorni trs, vsakovrstno sadje, in vrtne pridelke, iivino in prašiče, kakor tudi perutnino, po železnici ali po vodi z ladjo, v severne kraje, ali jih lahko peljete z vozom v metso Pensacola, ktero Ima 30,000 prebivalcev, to lahko storite v enem dnevu. Tukaj raste vse, kar potrebujete. Tukaj je hladno poletu, pozimi Je pa gorko. Le nekoliko akrov Je dovolj za vzdrževanje ene družine. — 40 akrov vam donaža pa ie blagostanje s pridelki, kteri bo lahko računajo od $75 do $260 na aker. Na tej zemlji zrastejo trikratni pridelki v enem letu. Jaz vam poiljem zastonj vsa nadaljfia pojasnila, ter vam odgovorim na vsako vaše vpražanje. . Math. Cesar Office: 912 Hartford Bldg. Stanovanje: 1900 W. 22. St., Chicago, HI. ■ t— 1 1 ... 1 .,. -.....— -------------------.. ......—. CHARLES ARMBRUSTER MESNICA PRVE VRSTE NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE. oh) t model str o j epu OUVER) Ae Stemdmd VUfa WM«r KUPITE GA SEDAJ! Da triumf strojepisa je tu. Pravkar je izšel— prišel je leta prej, predno so eksperti -to pričakovali. Izdelovalci so se trudili leta in leta, da naredijo ta strojepis. In Oliver je zopet zmagal ikot je zmagal tedaj, ko 'je prišel prvi Oliver strojepis na >trg. Nobenega strojepisa ni na svetu ikot Oliver št. 9. Pribislk igum/bov na stroj je tako lahaJk, da mačka s tačicami lahko progiba gumbe. POZOR! SVARILO. Vs« novoeti, ki Jih dobite pri Oliver atro- Ta brilijauJtnl novi Oliver atrojeipia m Jepisu so kontroliral]o od Oldverja. Celo nafii prodaja po starih oenah. Ne velja nič vefi kot prejanl modeli, kakor bo bili slavni ▼ Istih 6a- drugI modeli, ki so danee že starinski. Bih, niso Imeli dvojnega pritiska za »premem- iln dočim so nove Iznajdbe pri tem stroDe- bo črk. plsu dragocene, pa amo olajdali konstrukcijo, V&a. kontrola 84 črk in znakov Je v malem kljub temu, da smo a tem sami rviiali eebd prstu deane in leve roke. In vse te črke in stroške. znake pliete i 24 gumbi, najmanj kar jih je Sklenite takoj, da dobite tia etrojepla, pred- sploh na kakem strojeplsu. no potrošite kak dolar za drug stroj. Ce ima- Pisol vseh strojev lahko nemudoma piše- te kak drug strojepis, bodete gotovo radovedni, Jo tudi na Olifver in sicer hitro in lahko. kako se dela ■ tem strojepisom. 17 CENTOV NA DAN. Pomnite, da popolnoma novi št. 9. Oliver strojepis je največje vrednosti v strojeipisu. Ima vse našo posebne znajdbe, vidno pisavo, avtomatičen predelovalec, dvojno spremembo za črke, trak, ki ki piše lahko*v dveh ibarvafh in vse druge iznajdbe. v . Kljub temu smo se odločili, da prodamo ta stroj vsakomur za 17 centov na dan. Vsak, ki ljubi stroj, popolnoma lahko dobd-ta strojepis, najboljšega sestava na svetu. Dvojna 'vrsta pismenk, kalkor želite. » DANES PIŠITE ZA PODROBNA POJASNILA in bodite eden izmed prvih, ki se seznanijo s tem (krasnim strojem. ♦Prepričajte se, z&kaj skoro vsakdo najraje ima Oliver. Pošljite naim dopisnico. Nič se vam ni trelba zavezati. Nam je v največje veseJje, da vam razložimo, kako se Oliver rabi. THE OLIVER TYPEWRITER CO. 946 Prtspect Am, Cleveland, Ohio Vi lahko dobite Oliver v najem za 3 mesece iza $4.00. j " * « . • ■ j-^hft K- ^-tt ••? . m ■ h . ^ ......t-. __i. .u-. __v >> ^'.»k. 01 1 T\ 1 7 (SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT A3OTI.)[ UiUmtViu 13. nov. /aJDrŽ\ Inkorp*r. 13.marca i»la irCfiTj Wl4, vdriavi Ohio UMflff vdriavi Ohio 1 k ui- . 1 iHp^ * V*1**1*11**^ * Sedež: CLEVELAND, OHIO ' VRHOVNI URADNIKI: PRBJDSBDNIK: JOHN GORNIK, «105 ffT. CLAIR AVBNUB. Ill PODPREDSEDNIK: PtRJMOŽ KOGOJ, 3904 ST. CLAIR AVE. i TAJNIK: FRANK H UDOV BR NIK, 1062 BAST 62nd ST. BLAGAJNIK: JERNEJ KNAUB, 1062 BAST 62nd STREET. H VRH. ZDRAVNIK: J. M. SBLiftiKAR, ST. CLAIR AVB. odborniku 1 Frank M. JAKSIC, 1203 Norwood Rd. Jo«. RUSS, 8712 Bonna ave. Ji Frank ZORIC, 6909 Froaser ave. Frank CBRNB, 6033 St. Clair ave. Anton GRDINA, 6127 8t. Clair ave. Ignac SMUK, 1061 Addieon Rd. Anton OSTttR, 1158 B. 61st St Oofe vrhovnega odbora ae vrftijo vsako Četrto nedeljo ▼ mesecu n db 9.30 dopoldne v pisarni vrhovnega urada. J Pisarna vrhovnega urada 11062 E. 62nd St drugo nadstropje, , daj. Cuyahoga Telefon Pripceton 1276 R. Vsi dopisi, druge uradne stvari in denarne nakaznice, naj •• pošiljajo na ivrhovnega tajnika. Zvealno flaatlo: "CLEVELANDSKA AMERIKA" Nadaljevanje iz 2. strani. ■P-—rr- dam v Berolin, na Dunaj in v Budimpešto. To spomenico so priobčili nemški avstrijski časopisi in v njej se zahteva sledeče: .Med Avstrijo in Ogrsko se mora narediti pogodba in sicer za veliko daljšo dobo kot sedaj. In med tako močno zvezano Avstrijo, Ogrsko in Nemško se ne Ibo samo ustvarila mednarodna Zveza pač *pa tudi ožja državna zveza, in sicer na sledeči način: i. Zunanja politika '' obeh držav se ima voditi edinstveno, državniki obeh držav morajo imeti stalne sestanke in tako tudi delegacije parlamentov obeh držav. 2, Podpisati se mora vojna zveza na dolgo dobo in uvesti se mora edinstve-. ni sistemi rekruitacije, komande, ' vojne obleke, organizacije in vojnih šol v Nemčiji in (Avstr> Ifr Vojaki se morajo vežbati, qga'ko iz Avstrije kot iz Nemčije. 3. Napram inozemstvu bodejo obe državi kot ena gospodarska celota, bodejo skupno sklepale trgovske dogovore, tarife in imele skupno trgovsko zbornico. ^Poglejte, na ta način v Avstriji jasno in glasno agitirajo JNIemci, da popolnoma pogolt-| nejo Avstrijo in z njo vred seveda vse male narode, in av-1 strijske oblasti to podpirajo in cenzura teh časopisov ni zaplenila, pač pa bi dala takoj zapleniti slovensko časopisje, ki bi se drznilo le z enim stavkom zapisati, da hočejo slovensko svojo pravico in svobodo. Avstrija se je že zdavnej odrekla samostojnemu državnemu življenju. Avstrije danes ni več. —-o-- Razne zanimivosti. P50CIJALISTI V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU. I iNotranji spor med socijali-' stičnimi državnimi poslanci čimdalje bolj narašča. Spor se je pričel tedaj, ko je 18 socija-lisjov odstopilo .od stranke in se odpovedalo (pokorščini napram stranki. Najmočnejša stranka v nemškem državiiem ziboru danes je '^CentrWJ, ki šteje 91 članov, potem pridejo socijalisti z 89 člani, narodni liberalci in radikalci, katerih vsaka stranka šteje 45 članov. Konservativci štejejo 44 članov, poljska stranka in nova socijalistična stranka imata vsaka 18 članov. Kar se tiče notranje organizacije socijalistične stranke v : Nemčiji, je slednja v jako sla-Ibeon pold^aju. INTotranji spori iso pripravili stranko slkoro ob vso veljavo. Razdeljena je stranka v štiri dele, in sicer: Radikalne, katerim pripadata I Liebknecht .in Rujile, katerih » zveza s stranko je samo nomi-; nalna; drugič je stranka "upor-IfSl.tv", po številu 16, ki so pri zadnjem burnem- zasedanju gjdriavnega zbora izstopili iz j strarike in ustanovili svojo zve-zo. Tretji del se imenuje "Hoch f€imo" grupa, (ki šteje dvajset članov, ki nasprotujejo nadalj-<*nim vojnim kreditom, toda se Istcer podvržejo iskleppm stranske, kadar pa pride volitev, da se dovoli vladi kredit, tedaj ne ■£:> • '•» .-v ■ 1. ■ " volijo. »Četrti oddelek je pa prava stranka, kakih 70 mož, iki gredo slepo za kajzerjem, ki zahtevajo še nadaljne-vojne kredite in sploh delajo kakor jim vkaže nemška kapitalistična vlada. Ta razprtija med nemškimi socijalisti je miniatura internacjjonali , socijali-stov, ki ^o doživeli povsod žalosten konec in fiasko. Kot pristavlja The New York Times je resnica, da so nemški «soci-'jalisti. z največjim , veseljem glasovali za vojni kredit, da se tolče Ruse in Francoze, in -s tem je internacijonalizem soci-jalizma doživel strašen banke-rot. Tisoče in tisoče rojakov bere "Clevelandsko Ameriko". Ali ste tudi vi med njimi, ali ste zvest naročnik lista? Ob priliki kake veselice, botrinja In pri veselem omizju, spomnite ae na narodno stavbo "SLOVENSKI NARODNI DOM". Vaak najmanjši dar dobrodbiel. NAZNANILO. Članom dr. Mir, št. 10 SDZ se naznanja, da je prihodnja mesečna seja preložena od nedelje dne 25. junija na soboto, 24. junija ob pol osmi uri zvečer. (74) Frank Cesar, tajnik. Takoj dobita delo dva dobra slovenska krojača. Fr. Poje, 4015 St. Clair ave. (75) Izletna*doba na velikih jezerih. Vsa znamenja kažejo letos, da bo najboljše leto za potovanje na velikih jezerih. Celo že sedaj je potovanje ogromno, in The Cleveland & Buffalo INkvi-gatibn Co. je preskrbela letos veliko prej vse ugodnosti, s tem, da je postavila ogromni parnik "Seeandbee" v službo veliko poprej kot dtiiga leta. Ogromna ladija "Seeandbee" je največja in najbolj dragocena potniška ladija na jezerih sveta, in prireja s svojimi sestrskimi ladijami "City of Erie in City of Buffalo" dnevne vožnje s krasno zabavo. 'Parn iki zapustijo Cleveland ali Buffalo vsak večer ob devetih in pridejo v Buffalo ali Cleveland vsako jutro ob pol osmih. (Eastern Time.) Železniški listki med Cleve-landom in Buffalo se sprejmejo kot veljavni na parnikih The C. & B. Line, in s tem imajo potniki priliko, da se znebijo dolgočasne vožnje po železnici in potujejo po krasnih parnikih omenjene črte, ki so podobni plavajočim hotelom. Vdžhja po parniku pa je tudi veliko-nižja kot vožnja po železnici. Dva poštena fanta se vzameta na hrano in stanovanje. Kopališče na razpolago, 5801 Pros-ser.ave. (75) Soba se odda v najem za ejpe-ga fanta. 63U6 Carl ave. (75) .....s-— Službo dobi Slovenka, da po-pomaga v kuhinji. Mary^ Kun-stel, 6114 St. Clair ave/ (75) DELAVCU Delo ddbijo Slovenci. Skalno delo vse leto. $2.50 ali več na dan. The Union. Salt Co. E. 65th in Lake Shore »R. R. St. Clair kara. (Wed & Fri. 6-30) priredi dne a. julija t L svoj veliki Sokolski Zlet, katerega se udeležijo vsa tlruga slovanska bokolaka društva, in sicer na prostorih Jos. Kapelica, Euclid, Ohio, stop 126 Vsa slovanska sokolska društva so obljubila sodelovanje, f Dolžnost vseh Slovencev je torej. obiskati ta zlet, ki bo gotovo največji in najpomembnejši, 1 katerega smo še kdaj videli med Slovenci. Nastop telovadcev, članstva, naraščaja in gostov bo gotovo impozaftten in bo prekašal we druge. Razna pevska društva so obljubila so. delovati Celi dan bo svirala izvrstna lorainska godba. (78) Odbor. NAZNANILO. -v- Sestram dr. sv. Ane, št. 4. I SDZ! Prosi se vse sestre, da bi vse plačale asesment za mesec junij vsaj do 26. junija. Do tega dne še pobiram in potem zaključim in izročim delo novi tajnici. Torej vas lepo prosim sestre, da mi plačate, da bo lepši zaključek, da ne bo pomot. Pridite na sejo, kjer se bo prebral šestmesečni račun in prevzame nova tajnica svoje posle. Pozdrav Genovefa Supan, tajnica, 5422 Stanard ave. (74) (POZOR! Pri nas se izdelujejo obleke po najnovejših modah. Popravila točno in zanesljivo. Nizke cene. (Priporočamo se za obila naročila. (79) FRANK SCHUSTER, 5351 St. Clair ave. ZAHVALA. Dr. Delavec, št. 257 SN!PJ, West Park, Ohio, se zahvaljuje vsem, iki so se udeležili našega piknika VI. junija, v precej lepem številu iz Clevelanda, Collinwooda in tudi iz Loraina smo imeli precej gostov. Zahvala tudi tistim, ki so društvu kaj darovali. Posebna hvala rojaku Zavrišek iz Clifton St. za podarjenih pet zabojev pive, ker ravno s pivom smo bili premalo preskrbljeni. Tudi člani so bili vsak na svojem mestu in delali do zadnjega. Hvala sobratu Veharju in Oblaku in njih hčerkam, ki so talko vztrajno ves čas bile pri delu, in zraven napravile še doma mnogo "koma", ki je bil v veselje otrokom. Društvo si je precej o-pomoglo, ker preostanek blagajne kot čisti dobiček je $251. 61. Tako naprej, v slogi je moč. Odbor. ^Pripraven fant dobi takoj delo v mesnici. Fr. Vesel, 4030 St. Clair ave. (74) mri uravna za boardiner 'house Vse priprave. Bun in elektrika v hiši. Vprašajte na 955 Addison Rd. (74) POZIV! ' Jugoslovanski Sokol poživlja vse člane, posebno pa članice in njih prijateljice, da se gotovo vdeležijo seje veseličnega odbora, ki se vrši v četrtek aa. t m ob 8. uri zvečer v John Grdinovi dvorani. (73) Tajništva ALI ČAKATE? "Čakal (bom, dakler me ne .bo bolelo," pravijo nekateri, ki jih bolijo zobje. Ali vi čakate toliko časa, da pogori vaša hiša, ne da bi poprej vzeli zavarovalnino proti ognju. Kadar je vaš otrok bolan, ali čakate, da umre, predno pokličete zdravnika? Ali čakate, da pride najhujši mraz v janu-ariju, predno kupite gorko obleko ali -suknjo? Nikdar ne čakajte, dokler vas ne boli. DR. F. L. KENNEDY, j zobozdravnik. 5402 Superior ave & E. 55th St. Uradne ure: 9—12. dop. in 1— 5.30 pop. Ob pondeljkih, četrtkih in sobotah zvečer. Vse delo garantirano. Zobe deremo brez bolečin. Govori se slovensko. * (^41) Priporočilo prijateljem! Znano vam je že, da sem odprl prve vrste slovensko gostilno na St. Clair ave. in vogal E. 55th St., kjer je bil prej Mufhl-hausler saloon. Vsi Slovenci brez razlike so vselej uljudno vabljeni, da posetijo te lepe gostilniške prostore, kjer dobijo vsak čas najboljšo postrežbo, izvrstne pijače. Pridite na čašo pive, vina ali žganja, naročite dobro žganje za zdravilne potrebe na dom. Prodamo tudi na galone, da bodete zadovoljni, Ob vsakem času ste nam jako dobrodošli in prijazna naša postrežba vam bo vedno ugajala. V zvezi je tudi re-stavrant prve vrste, kjer dobite ob vsaki uri sveža, domača jedila po najnižjih cenah, prava domača slovenska kuhinja. Vsem rojakom se toplo priporočam. (Wed.-70) GEO. TRAVNIKAR, 5500 St. Clair ave. POZOR! INlaiznanjam cenjenemu občinstvu, da se sprejemajo naročila, kar se tiče barvanja in pa-piranja na starem prostoru, t. j. na ion R. 64th St. ne pa na 6528 St. Clair ave. dokler se stvar ne ureidi. (Wed-June 30) FRANK MIHELIČ, zon E. 64th St mm KI GA PRIREDI 'SLOVENSKI SOKOL' NA RECHARJEYI FARMI t Euclid, Ohio. vzemi shore line karo. v nedeljo, 25. junija 1916. POPOLDNE. Licitacija zlate moške žepne ure v korist Slovenskemu Narodnemu Domu v Cleveland, Ohio. Plesy petje, keglanje na dobitke in splošna domača zabava. Za okrepčila bede dobro preskrbljeno. Se priporeč« za obilen poflt Slo%)enjKj Sokol * .1..... i 11 ■■. n«...—— t3T t3T V slučaju deževja se izlet ne vrši. jI Pozor, $L trgovci! jI n ........ n X Zboljiajte svoje trgovine! X j Pridobite si več odjemalcev 1 H i Lep napis na trgovini je zna-I menje poltene trgovine. I Prvi 1» *dmi alovanahi trgovki A SLI KAR - SIGN MAKER! UNLfSKO DELO! Anton Tlut, 1150 E. 66th ST. MLEKO tNajbolj^ pasteurizirano mleko, dobite pri Frank ^Jerld 1166 E. 60th ST. ' Prodaja se na drobno in dtebelo. Svoji k svojim! ^^^^gm^^amK^mmmKmmammmmmm^^^mmmmmmmmmm^^ VABILO na veselico, katero priredi dr. sv. Barbare št. 6! na Fr. Vese-lovi farmi dne 25. junija. Pri-čete.k ob 1. uri popoldne na stop 125 Shore Line. Vstopnina za moške $1.00 dame proste. Pivo in jedila prosta. Teni potcfrii uljudno vabimo rojake in rojakinje na obilni poset. Za dobro postrežbo in zabavo bode preskrbljeno. Na svidenje 25. junija. (73) Pripravljalni odbor. Naprodaj je dobro idoča gro-cerijska trgovina. Jako ugodni pogoji. 1425 E. 55th St. cor Prosser ave. (73) Ženske dobijo delo. Dekleta stara 18 let in vec dobijo dobro stalno delo. $1.40 na dan za lahko delo, in $1.50 na dan za strojno delo. Lake Erie Iron Co. 915 E. 63rd St. severno od St. Clair ave. (74) • » j Proda se gTocerijska trgovina sama ali pa s poslopjem vred. Dobro cvetoča sloven&ka naselbina, dosedaj še brez slovenske prodajalne. 4536 Warner Rd. , (73) Pravi starokrajski brinjevec Cene 6 steklenic . . . $6.50 Cena 12 steklenic. . . $13.00 čisla slivovka kuhana iz pravih čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . .$13.00 Imamo najfinejši tropinjevec in droinik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75 Pristna rudeča ohioska vina Galona . . 50, 55,60 in 65c Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal. Vinska posoda ob ) do 10 gal. vdja $1.00, za 25 g»l. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je tod bre2> plačen. Te cene m samo za na debelo. Naročilu saj ae priloži denar in nataocoi naslov. The Ohio Brandy Distilling Co. Prva slovanska družba m prodajo finih pijač. 6102-04 St. Clair Ave. ■ - Cleveland, 0. MU; ^^^^^^igmEN Great Ship "SEEANDB£E"~ "CjSt^J^^ d The hnvnt od tnort oortlj >t*m«r on may inland water of tb* world. Stwpfai Tmmoite * M ikona fur 1500 pum(M. __P% Ev "CTTV OF ERIE"-3 Maiatffa—t St—mf- "CITY OP BUFFALO* U V HETWJiKN S CLEVELAND-Dafly, May 1st to Nov. 15th-BUFFALO Bt 0 LntI Cleveland . - 8:00P.M. Le»»« Buffalo . • 1:00 P. M. Sj ArrW.«^ . . ' ""»A.«. N *? Connection« at Buffalo for Nla«ar« K.lle Uld »II Eaitero and Canadian potaU. RalL-oad tlrk- ^ - tAs n-.uhng botweon Cl«v^lano» li exterior and interior of Thn a rear! k|| M Klilp "SKEANDHKE" aentonrecolptof At« cent« to sover poatagw and mailing. Aiaoaakl £ tat onr N-pa«Tpictorial and deaedptlT. booklet free._J M ■^^HE CLEVELAND * BUFFALO TRANSIT CO, Cl.T.l^d, Ohiojj 1 J. S. Jablonski, Slovenski fotograf m St Clair Ave. MM Broadwtj Izdeluje alike xaienitbe in drulinske alike, otroike alike, po najnovejši modi in po niakih cenah. Za $8^N> vrednostnih alik (en ducat), naredimo eno veliko sliko t naravni velikosti taetonj. VSE DELO JE GARANTIRANO. ........ .......1 ■ ' Beseda znanstvenika ......... ............... * A rman d Gautier, clari Francoskega Inštituta in avtor slavne knjige glede hranitve, je bral posebno irazpravo pred akademijo medicine, ko je opisoval zdTai-vtlno in redilno vredlnost vina, in je med drugim dejal: Vino je koristno starcem, katerih moč zginja, okrevajočim, gozdarjem, raziskovalcem, ljudem, ki živijo v mrzlem, vojakom v zimski ikamipanji — skratka vsem, ki delajo v neugod^ niJh okoliščinah, ki morajo žrtvovati velik dtel energije, da dbbijo svojo redno mofe v kratkem času, kajti energija vina daje skoro vselej hipno pomoč. TR1NERJEV0 AMERIŠKO GRENKO VINO ima vse redilne snovi naravnega rudečega vina» v sebi, vse zdravilne lastnosti, in je še (poboljšano z esencami zdravilnih zelišč, ki so prave zdravilne vrednosti. To sijajno zdiravilo / . ' : 111 1 ' . 1 ! 1 ' M , "' 1 'V SČISTI PREBAVLJAUNE ORGANE, ODPRAVI ZAPRTJA, PREPREČI BOLEST, GLAVOBOL, POVZROČI BOLJŠO PREBAVO, /POVRNE APETIT, UTRDI SISTEM, ZAVRNE SPLOŠNO SLABOST, VAM POMAGA DO ENERGIJE, PRIGANJA K DELAVNOSTI, POVEČA DELAVNOST. • e i ^ Torej, če želite biti zdravi in srečni, vprašajte ^edno za TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO. Po leKarnah, Cena £1.00 JOSEPH TRINER, IzdeloxJalec 1333-39 So. Ashland Ave., Chicago, 111. i ■■ JPri obodih, jzpahlinah, mišičnih bolestih, poskusite Trinerjev liniment. Vas bo zadovoljil. Cena 25 in 50^, po po&ti 35 in 6off. POT ZA RAZPOTJEM. IIIIIIIIHIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllllll Roman. 8piaal dr- Iv° Sorl1 - Tega dobra ženica pa menda ni zvedela nikdar, »kako za svojega &a je imela gospa grofica. . .iPotam se je baje zaljubila še guvernantnka vanj in raz-tkrila iz ljubosumnosti neikega dne ono razmerje grofu. Orel je moral zfoežati na Dunaj, an guvfernantka je prišla takoj za njim. No, sprejel jo je za dobro in se potem baje zaljubil blazno vanjo. Kar naenkrat pa jo je zasačil z nekim bogatinom, in nato se je odpeljal naravnost v domače semenišče. A komaj je bil Ikot karplan zopet zunaj, je začel uganjati baje tako, da so ga prestavljali vsako 'leto f>o dvakrat v drug kraj. To mi ie še lani pravila neka tukajšnja dama, da so 5H iFoljanci takrat prosit škofa za drugega župnika, ko je bil imenovan Orel f?or, češ, da se boje, da ne bo nobena ženska varna pred njim. Toda škof jih1 je potolažil, in Orel je zaslovel res že po enenT letin daleč naokrog kot svetnik. Seveda po takem življenju mu morda ni bilo niti tako težko več..." Govorila je hitro in vidno vesela. V Ribniku se je dvignilo nekaj proti njej, in ko je končala s temi dvoumnimi besedami in dvoumnim nasmehom, je zaou-til rahel stud. Toda pokazati ji tega ni smel in nasmehnil se je še on. "Kdo bi si bil mislil, da je bil naš puiščavnik nekdaj tak Don Juan", je rekel mirno. "Saj mu ne rečem tprav ničesar, a to pa tudi ne velja, da bi -komandiral zdaj druge, ko sam ni bil nič boljši. Oh, kaj 1" je zamahnila z roko predse in vzpl am tel a. '^Oni so prej, mi gjjfc iprej nismo, in zato nas ve-Jieti tudi še to in ono. O, če bi bila še, mlada!" , Skrčila je obe roki v pesti in ju stresla, oči pa so se ji za-islkrile kakor mački. "Vi da niste več mladi?" je vzkliknil Ribnik nehote in z naivnim čudenjemi v svojem glasu. "Mlada.. .!hm, ne vem1..... tak občutek imam včasih, da nisem več.. ^Veste, na kakem plesu se včasih kar -ustrašim, da sedim in čakam plesalcev, ko je dovolj lepih, mladih deklet, in prihajajo gospodje pome morda le iz vljudnosti.. 'ISker ne uimejem veliko o tem, a zdi se mi, če se vam hoče..." Umolknil je, ker ni vedel več kaj bi rekel. In ker je vstal, ko je omenila ples in ga »pomnila onega življenja na njih, v njegovem srcu* zopet rahel stud pred nečim nečistim, poihotnim, kar je dehnilo že od nekdaj ob 6ami tej besedi vselej vanj... Pogledala mu je naravnost v očt. "Nič se imi ne ihoče!" je vzkliknila strastno in se zgenila. "Studi se xn\\ vse to, in vsi ti bedasti pmhloglavci, ki se vrte Okrog človeka in ga omaže-jo, če se iga le dotaknejo.. .'A kaj se hoče.. .živeti je treba... In če ni boljšega.. .O, če 1>i pravim, da se mi ne skisajte, imel človek res finih, nežnih, čistih duš okrog sebe!. ..Zato zakaj v vaši družbi mi je dobro!" je pristavila naenkrat zopet burno. "Ugajali ste mi takoj, ker imam že dovolj izkušnje in slutim na prvi pogled, koga imam pred seboj. Ne mislite, da sem kaka Putifarka" —pri tem se je zardela do las —"meni se hoče samo po taki Še mladi, vedri, dobri duši. Veste kaj pravi nekje Gorki;: "Ljudje, ki so živeli dolgo časa veselo življenje, ne najdejo v življenju ničesar veselega več. Zato pravim, da prihajajte vsaj po dvakrat na f%en dol k nam, da se pomenimo kaj in.. ." "Dvakrat na teden? To je preveč," je zmajal otožno z glavo. Zakaj te njene besede so mu objele srce s čudovito mi-lobo, in naenkrat je videl v tej lepi ženski pred seboj nekaj či- sto drugega neko prej. Če bi ga bila klicala na kolenih v življenje, ne bil bi se niti premaknil in laihko bi bil šel odtod; kalkor hitro pa ga je povabila proč od življenja, .samo k .svojemu razočaranemu^ naveliča-nermi srcu, ga je omamil ta glas, da ise mu je zazdela strašno težka ta njegova pot nazaj gor na hrib in pusto in prazno vse, kar je za njim. "Kaj se res toliko bojite tega župnika?" je vzkipela nestrpno. "Ali pa morda le ne marate?" - In nabrala je ustnice v trmast izraz kakor razvajen otrok "O, jaz bi že hotel", je rekel preprosto in iskreno. "Toda to sem premislil, da se zamerim ne samo župniku, ampak tudi vsem drugimi, ki so nad menoj, ako bi bil le prevečkrat tukaj. In potem me ne reši nihče iz tega igroznega kraja. Jaz pa hočem čim prej zopet proč!" — Odločno je udaril z nogo ob tla. (Pbvesila je tglavo dolgo časa in nekaj premišljala. Naenkrat Se je zravnala in se nasmehnila. "Da, talkof Zdaj jo imam! Prepustite to ^neni in pridite— danes je sreda — pridite zopet v sOboto!" "V soboto se moram pripravljati za pridigo", je rekel počasi. "Pripravite se v petek!" je vzkliknila zapovedujoče. "A kaj pravite, da že imate? Kaj ste..,?..." "To pustite imeni, pravim. Vi skrbite .samo za to, da boste ob tej uri v soboto zopet tu. In potem ob isti uri zopet v sredo, v soboto in tako dalje. Toda še eno mi obljubite: da se ne boste ozirali na nikogar vet, ne na žkipnika, ne na Pasarja, ne na škofa in da mi boste slepo zaupali. In stricu recite, da vam je neznosno gori in da boste hodili zdaj ipo dvakrat na teden dol." Tako je hitela, ne da bi čakala njegove obljube. "iPa zakaj se s stricem vikata, oziroma zakaj vikate vi njega?" je pristavila naenkrat. "!Moj Bog. Stric je toliko starejši!" je vzkliknil Ribnik presenečen. "To je neumno! No, pa saj je vseeno. In zdaj pojdite ponj!" je ukazala kratko. Spremila ga je do vrat, a tam se je naenkrat ustavila in se ozrla vanj ter šla s svojimi očmi počasi čez njegovo postavo, čez njegove ustnice, čez nos, čez oči, čez čelo in se zaigrebla za hip v njegove lase ter se vrnila zopet k očem. In on je občutil natančno vse to kakor mehko božanje in v njenih očeh je videl jasno, da mu pravi, kako je ta njegova postava vitka kakor jelka, njegove ustnice sladke in sveže, njegove oči tople in globoke, njegovo Čelo visoko in mogočno ter njegovi lasje valoviti in gosti... Zadrhtel je in prijel njeno roko, ki je že čakala njegove. In za hip ste ,se sklenili te dve roki, toda prsti So se ustrašili naenkrat drug drugega in vsega kar je zagorelo skozi nje, ter so se izpustili, "Da se torej vidiva!" je rekla mirno. "In ne hodite mi prej kam drugam. Saj pojdete itak po večerji." "Jaz že ne, ker bom moral potem kmalu oditi." Pokirnala je še enkrat mirno in prijazno ter zaprla vrata za seboj. ..... On pa je hitel proti sodišču. In rahlo ,se mu je stisnilo srce. ko je zagledal na pol poti strica že prihajati. VIII. "Danes ste pa precej zgodnji, stric", je vzkliknil, ko sta se pozdravila, i "Kaj pa ti tukaj? AH res ne misliš postati svetnik? Taz sem že upal, ker bi bila velika čast za nase ime T se je zasmejal on dobrodušno. l|| B xVI'UI J1K. IIvllUUKO X1I1C j den. "Jaz za svojo osebo, bi si J zaslužil nebesa laže tuka)..." i "Ali si bil že kaj pri naš?" je 1 vprašal sodnik in se naredil, | kakor da ni slišal teh besede 8 "Da; (toda, ko vas ni bilo to-I liko časa, sem si rekel, da vam I grem malo naproti." | "Ej, kaj misliš, fant, da imam J jaz toliko časa za pohajanje, kakor ti? Človek je res že ves II trd od sedenja! Ne vem, ali bi " šel zdaj malo na izprehod ali * potem!" se je ustavil zamišlje-' no. a "Gospa je rekla, da moraVa " priti naravnost domov in da sem jaz odgovoren za to," se je a nasmehnil Ribnik. " "Cuj, ta je pa dobra! Se pod J kuratelo pridem slednjič, jaz, 3 ki imam oblast druge spravljati pod njo. No, pa pojdiva, da si nazadnje še ti ne nakoplješ nemilosti. Moja žena vas črno-suknjarje itak ne mara poseb- »j no. Ribnika je zabolelo pri srcu, ^ in vsa ta izredna stričeva do-bra volja mu je dela tako hudo, 0 ker je imel ves čas občutek, da l] bi njegov smelh takoj zamrl, če I* bi vedel--- [• Gospa jima je prišla že na-proti in presrčno se je .okleni-z la soprogove roke. In on jo je a poglatlil ljubeznivo po licu ter odšel z nečakom na vrt. ^ "No, kako je tam gori ? Kaj pravi župnik?" se je obrnil do a njega. "Vedno pri knjigah, kaj 1 ne?" "O ne; vidim ga velikolkrat hoditi cele ure po vrtu1; toda ' seveda, tudi takrat je vedno sam." * "Vrag vedi, kaj premišljuje. Morda celo svoje romane iz " mladih let," je opomnil sodnik zamišljen in bolj sam zase. "G'ospa mi je pripovedovala e prej, da je mož doživel izredno veliko," ^ "Pravijo," je skomizgnil sodnik kratko, kakor bi mu ne bi- ■ lo prav, da je govorila že nje- 2 gova žena o tem. "Sicer pa je 1 to pokopano, in ni bilo nazad-" nje nič hudega. Drugi padajo " še stokrat niže in vedno niže in : se nikdar ne poberejo s tal. Ne, > kdor je tako visoko, kakor j^ » danes on, se mu res ni treba 1 sramovati, da je bil nekoč ni-1 že!" je pristavil skoraj jezno. (Dalje prihodnjič.) L . IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV 6. D. Z. ' • "SLOVENEC" it. 1. . preda. Al. štemfberger, 853 E. 137. St. v taj. Frank Zori«, 6909 P rosier ave. blak. Fraink Oaredkar. 1063 E. 68th Bt. C zdrav. J.M. Sellikar, 6127 St.Clalr ave. Zboruje vsako prvo nedeljo v me-. secu ob 2. pop. v John Ordlnovl dvo-j rani, 6025 Bt. Glalr ave. » , _______ i "8VOB. SLOVENKE" it. 2. (preda. Ag. Kal am, 6101 St. Clair ave. 1 taj. Alojrfja Oebular, 1207 E. 60th St. 1 iblag. Mary Paznik, 1177 B. 60th St. . fcdrav. F. J. KERN, 6204 St Clair ave. Seje ee vrfte vsak drugI Četrtek v - "mesecu zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. ! Zboruje vsako Četrto nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Jos. Blrkovl dvora*' - nI, 6006 m- Clair ave. 1 "8V. ANA" it 4 preda. Ivana Gornik, (1075 E. 61st St. - taj. Oemovefa Supan, 5422 Stanard ave , blag. Terezija Ogrlnc, 6124 Glasa ave. zdrav. J.M. Sellškar, 6127 St.Clalr ave. Zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob 8. zveCer v John Grdtnovi dlvo-raal, 6025 Bt. Clair ave. [ "NAPREDNI SLOVENCI" it. 6 preds. Fr. Cvar, 3857 Lakeside ave. taj. Frank Weiss, 6926 Hecker ave. ■ blag. Fr, Butala, 6410 St. Clair ave. zdrav. F, J. Kern, 6204 St. Clair ave. Zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Grdlnovl dvorani, 6025 St. Clair ave. "SLOVEN8KI DOM" it. 6. preds. L, Rechar, RFD. 1. Euclid, O. taj. J. KorenCUi, Box 126 Euclid, O. blag. John Fabec, 766 E. 200th St. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. dop. na 876 E. 200th St. "NOVI DOM" it. 7. . preda. Ant. Cugel, RFD. 1. Euclid, O. I tat}. L. J. Safran. 4803 St Clair ave. ' blag. Jos. Berkopec, 1090 E. 66th Bt. J zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. | Zboruje vsako pifvo nedeljo v me« s ecu ob 10.30 dop. v Joa. Blrkovl dvorani, 6006 St Clair ave. "KRAS" it 8. preds. Frank Legan, 676 E. 160th St taj. Ignac Medved, 15725 Saranab Rd. blag. Ferd. FerjančiC, 986 Ivanhoe Rd. zdrav. F. J. Kern. 6204 St. Clair ave. Zboruje vsako prvo nedeljo v me-1 secu ob. 2. pop. v cerkveni dvorani na Holmes ave. "GLA8 CLEV. DELAVCEV" it 97-- preds. Frank Blttenc. 1042 E. 61th St taj. John Brodnik, 6515 Junlatta ave. | blag. Jos. Lunder, 974 Addison- Rd.' I zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. \ pred«. Loala Vrfek, 3684 B. 78th Bt. taj. FlorUam Cesar, 3559 B. 82nd St. blag. John Vlntar, 3514 B. 81« Bt. adrav. F. J. Kuta, 3726 Broadway B. B Zboruje vsako Četrto nedeljo v mesecu ob 2. pop. v Jos. Smrekarjevl dvorani,, 3627 E. 82nd Bt "OANICA" it. 1L preds. Agnes Zalokar, 899 Addteop IRd. taj. Ivank* Jerfan, 987 B. 76th St blag. Ana Blatnik, 6304 St. Clair ave. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. THOMAS In okolico John Petek, L. Box 106 Coketon. Zboruje vsaki drugI torek v mesecu ob 8. zvečer v John Grdlnovi dvorani 6025 St. Clair «ve. "RIBNICA" it. 12. preds. Fr. VJrant, 969 Addlaoo Rd. taj. Frank Lunka, 5623 Cany ave. blag. Nlclo Vidmar, 1145 B. 60th St. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clatr ave. Zborujte vsak drugi četrtek v mesecu ob 8. zvečer t John Grdlnovl dvo-rajid, 6025 St Olalr ave. "CLEV. SLOVENCI" it. 14. preds. Frank Laurlč, 60U1 Glase ave. taj. Josip Gafiper, 1145 B. 60th St. blag. Frank Bran cel j, 5615 Carry ave. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clair. ave. Zboruje vsako drugo nedeljo ob 9.30 dopoldne v John Grdimo vi dvorani, 6025 St Clair ave. "DR. A. M. SLOMŠEK" it 16. preds. Jos. Meglič, 6614 Schaefer ave. taj. Leopold Kušlan, 1221 E. 61th 8t. blag. Frank Kebe, 1221 E. 61st St. zdrav. J.M. Sellškar, 6127 St.Clalr ave. Zboruje VBako iprvo nedeljo v me-seču ob 1, popoldne v šolski dvorani a v. Vida. "FRANCE PREŠEREN" it. 17. preda. Fr. Sodnlkar, 6218 St. Clair ave. Tajnik J. Jevnlkar, 6124 St. Clair ave. blag. Ar Anilovar, 6111 St. Clair ave. zdrav. J.M. Sellškar, 6127 St.Clalr ave, Zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 8. zvečer v John Grdlnovl dvorani, (5025 St. Clair ave. . "SV. CIRIL IN METOD" št. 18. preds. J. ZakraJSek, 6218 St. Clair ave. taj. John Vldeilvoli, 1163 E. 61st St. blag. Anton Bnšca, 1016 E. 61st St. zdrav. J.M. Sellškar, 6127 St.Clalr ave. Zboruje vsako Četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v šolBki dvorani sv. Vida. OPOMBA: Vsako spremembo naslova teh uradnikov se mora takoj na. tnanlti na vrhovnega tajnika. m----- DR. 2. M. B. Nač. F. H. Mervar, 1361 E. 55. St. podnačelnlk Andy Sadar, podna-čelnik«v nam&stnlk Jos. Vesel, preda; J. Meglič, 6614 Schaefer Av podpredsednik; Mike 2ele, I. taj. L. Mrhtur, 1159 E. 58th St II. tajnik Jos. Glavič; blagajnUk Math Glavlch, 6305 Glass ave. Drufltvo afboruje vsako tretjo nedeljo ob 2. pri ipop. v Knausovl dvorani. aug, 16. 4f-$ wlrav, F. JUKera, 6204 St. Clair WWBf® hbqgIjc v moBticii ob 2. url popoldne, nn 3044 St. Clair ave. Društvo daje »7 bol-j niške podpore oia teden in za |160 plačuje se $1.00 na mesec, fyjar I ke ae vabi k obilnem pristopu. m are. 17. , n n "SRCA JEZUSA", zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 1. popol. v Knausovi dvorani. Sprejema člane od 16—45 leta. Bolniška podpora Je $6 na teden, $300 smrtnine za |1.00