T e c ai XV. List 28. gospodarske, obertnijske Izhajajo vsako sređo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani \ sredo aprila 1857 étiki zbor c k. kmetijske družbe krajnske je zavoljo dunajské razstave, ki bo v pervi p o loxnci mesca maja, kadar je navadno vsako leto vé liki zbor kmetijske družbe v Ljubljani, preloèen xelijo s lijo, na p o znej ši čas9 ki se bo ob svojem času ke na znanje dal. tem oklicom pa ob enem opomnimo tište, ki udje kmetijske družbe biti ali kteri mi da so po svojem velikem trudu za sadjorejo vredni sreberne družtvene svetinje, naj se v obojni ti zadevi oglasijo pri gosp. predstojniku kmetijske poddružnice tistega kraj a, kjer sta nujejo. Tudi prosimo tište gospode ude naše kmetijske družbe, kteri bojo na Dunaj šli in se udeležili z razstavo združenega slovesnega kmetijskega zbora, naj nam do 25. tega mesca to pove jo, da jih bomo môgli dunajskému razstavnemu zboru kot po oblastence in zastopnike za krajnsko deželo pri poro čitu Odbor c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 4. aprila 1857. razločka vse tište odrašene drevesa, ktere so se ko divjaki v presadišu zredile in potem za zmiraj presadile. Tako se nevarnosti, kteri so drevesca nar-ložej in gotovše obvarujejo pri eepljenji za kožo podveržene. Brez dvombe se ta način murve cepiti, ki so se ga murvoredniki skorej povsod poprijeli, ko posebno korišten kaže. Tista murva, ktera bi, za kožo cepljena, se li v 10. letu po saditvi perja dajala, ga daje, čeravno v manjši meri, že v 6., narpozneje v 7. letu. Opazi se pri tako cepljenih murvah, bodi si, da so v presadišu ali na njivah požlahnjene bile, da nikoli tako visoke in debele ne zrastejo, kakor za kožo cepljene. Sker- ben in umen murvorednik ne gleda le samo na lego i pod nebje, in lastnost zemlje, v kteri murve saditi hoče, ampak cepi 7 da se mu gotovo primejo tudi na to, da murve tako Po navadi se s pišalko cepi v goratih in pustih kra jih 7 kjer bi se murve le z velikim trudom in neprenehljivo skerbjo in obilnim gnojem visoke in debele priredile. Cepljenje za kožo se izpeljuje na deblu ali na vejah 6 ali 7 let starih murv, ktere so se v teh letih dobro redile in umetno obdelovale. Na tako vižo se cepijo tudi odrašene ali zavolj dobitve bolj šega perja v drugič po-ž'nhnjene murve, divjaki in bolehne drevesa, da zopet ozdravijo in čversto rastejo. (Konec sledi.) Kako se murve cepijo Murve se dajo sploh na tri mnogoverstne vize cepiti, namreč s pišaljko,za kožo, ins popkom ali očesom. Pravi čas za cepljenje je od začetka malega travna, kar se pa po razločku podnebja in pomladanske toplote pred ali poznej zgoditi utegne. Ne bom govoril tu od ravnanja pri eepljenji, kar je že občno vsem kmetovavcom dobro znano; opomnil bom tukaj samo, v kterih krajih je boljše tako ali tako cepiti, in kakošnim murbnim dreveseom se to ali uno bolj prileže. Narpopred moram opomniti, da se cepici na ever s tih, mladih in zdravih, in na zračném kraji rastejocih murvah vrezati morajo; zakaj mladike od take murve, ki v mokri in močni zemlji ali v senčnem kraji raste, se bodo težko prijele. Gledati gré dalej na pleme murvino, kakor tudi na perje poprejšnega leta, da se dobra murva zredi, in da ni treba drevesca vnovič cepiti. S pišalko *) cepiti gré v presadišu rastejoče drevesce v 2. ali v 3. letu po presadbi. Tudi na odrašenih drevescih se dajo dvé ali tri enoletne mladike, ki so se v ta namen na verhu drevesa pustile, s pišalko cepiti, če je cepljence za kožo veter, žival ali dež poškodoval 7 ali V ce se je tako slabo čepilo, da je cep vsahnel. Tako drevesce bo nove mladike pognalo, ktere se, kar jih je preveč, od režejo, ostale pa cepijo s pišalko. Tako ravnaje se ni bati da bi drevesce konec vzelo, in tudi ga ni treba v tretjem letu vnovič za kožo cepiti. Na to vižo se tudi s srečnim nasledkom cepijo brez S pišalko se cepi če se na sočni mladiki pišalka z dvema Kmetijske skušnje (Kdaj naj sejemo?) Setev jar ine naj se ravná po lastnosti zemlje, po toploti kraja in po naturi sadeža. Napačno je, ako ječmen spomladi v ilovnato zemljo že sejemo, dokler se ni zemlja dovelj ogrela. Sočivje (grah, bob, grahoro) se morajo pa vselej kmali saditi, če tudi je 7 zemlja še mokra in merzla ; zakaj kdor sočivje pozno sadi bo manj přidělal 9 pa tudi zernje se rado iztresa. Tudi ovsu in jari reži se kaj takega rado godi. Sploh se različne zemlje ne smejo eni čas obsevati 7 drugačna zemlja, dru gacen cas. Tako 7 postavimo, se mora na težki (ilovnati) zemlji v jeseni zgodaj, spomladi pa pozno sejati, na lahki (pešeni) pa naj se v jeseni pozneje, spomladi pa poprej seje ko na ilovnati. Narahli in lahki pešenki se ima spomladi posebno zato zgodaj sejati, da pride setvi že zimska vlaga (mokrota) v dobro; zgodnja setev v jeseni se pa težki, ilovnati zemlji zatega voljo prileže, da se more še pred zimo dobro ukoreniniti; slabo uko- reninjeno žito v ilovnati zemlji pokončá kaj rada zimska moča 7 ktera večkrat nadlegova polje. Tudi na toploti kraja je veliko ležeče ; če mer zle ji je kraj, toliko pozneje je spomladi sejati. Mnogoteri kmetovavci se ravnajo pri spomladan-ski setvi po tem, ali že poganja to ali uno drevó, to ali uno germovje. Reči moramo, da ni prazna ta, ker je gotovo znamenje, da je zemlja že dobro topla. Koliki razloček je med pozno in z god njo setvijo, se posebno očitno vidi na lanu. Pozno sejan lan ni ne za predivo ne za seme tako dober kakor zgodej sejan. Tudi pozno sejano jaro in zgodej sejano ozimno žito dá očesoma uvije, slece in na drugo enako debelo mladiko natakne; veliko slame, — nasproti pa pozno sejano ozimno in zgo 1 i . • • i t v i« v # jr^ mm « m mm 1 • • Í • v • i v • _ pa gledati da pišalka poci Cep tako .drevesa gladke dej sejano jaro žito vec zernja koze: oljka, murva, lemone in pomaranče 110 Etimologičoe drobtinice Nabral Davorin Terstenjak. Béšata, Bièati, na Béčii. 5 5 Dve milji od Menguša na Kranjskem izvira Béšata Bišata, kakor Valvasor piše: „soust gar ein stilles Was aer , das mit einem leisen Gange fortschleicht", samo ob deževji je silna. V vasi Zbile pri Smeledniku teče vrel-čina, kteri ljudstvo pravi Béč in mestu „na Bečii". Kako neskončno važno je to ime! Béč naravnost izrazuje zvir, vodo in enake sorodne pomene. V sanskritu najdem bek'a „Regenwasser, in Re-genzeit", na Stirskem sem čul od kmeta Kobaléta iz slo- venjebistriške fare, kteri mi je enkrat cez breg pot kazal » Gospod! jaz se ne morem tako hitro be kat i, kot Vi." Na vprašanje: kaj „bek a ti" pomenuje? mi odgovori: gibati. Na Moravském teče reka Bečva; v češčini pomenuje b e č v a, sod, Fass, in b e č v a r, „Bótdcher" po pravem : kakor r> Wassergefáss, Wassergefássmacher* in beč ve, ííydria, „Wassergefáss" od vdoq, voda. Sem spada slo- toraj beko-vodo ljubeče „Wasserweide", venska beka, drevó, primeri nemško: Sal we i de, lat. salix in sansk. Sal, „fluere" teči, slov. Sola imeua rek na Kranjskem, Ogerskem in Poljskem. Poglavitno mesto našega cesarstva (Dunaj) se velí pri Jugoslovanih Beč, in za Rimljanov se je velelo Vindo-b on a. to je poznamlovanje sosednih keltiških Bojev, kteri so se tudi po zapódenji Slovencov v Beču na selili bili. Vindobona pomenuje: Vin do v, to je, vencov Beč, keltiški : bona, „Flussmundung, Slo Quelle u (Ad el un g Mithrid. IL, 48), staronordiški : buna „scatu rigo « (Grim m III., bavarski : W a n n e 783), basbretonski b o n n „borne", 55 IV., 83), sansk. vana fliessendes Wasser" (Schmel 1er 1 slov. bona, bana voda, » 55 aqua jezero, muža, česk. banje „Wasserwerkzeug — Kahn" cerkvenoslov. banja „balneum", češki : banka „Ganschen" ~ - " ' „------«... , - " ' prav za prav: Wasserbewohnerin, aualogišno kakor vrjcrcra od korenike snu „fluere", ati, auti, antja, atja, utja 5 utva, Eu te itd. iz korenike at, ali ant. Kdo more tajiti, da je kritično jezikoslovje neskončno velik pripomoček zgodovinoslovcu! Kako bogat je nekdaj bil jezik starih Slovencov! Ali niso ti ostanjki starega preboga- tega našega jezika vredni, da jih v zlate renje (okvire Rahmenj oblečemo? ? Povestice Véliki petek. Bil je zaspan, oblačen dan. Goste suežinke padajo izpod sivega neba in belijo rumeno-zeleukasto trato in pisani gojzd. Go$te smreke se šibijo pod težko odejo, le stare verbe ob potoku šterlé svoje ravne šibe v pušobni zrak. Véliki petek je i in akoravno zunaj mete in ojstra burja • V pise je vendar farna cerkev skorej polna pobožnih, pa skorej bi rekel, da bilo je več možkih kot ženskih. Al kdo se bo temu čudil, ker vsak dobro vé, koliko imajo ženske o teh dnevih opraviti, preden je vse za praznike pripravljeno. Pa ko bi kdo z menoj v Bukovi co šel, vidil bi dekle, kteremu ni ravno viditi, da bi imelo posebuo veliko opraviti. Sam ne vem, zakaj ji pravijo Bukovica, ker bukve skor v nji najti ni. Na koncu dolinice je pa gojzdnarjeva hišica Bukovica je ozka dolinica kake pol ure od fare. marvec bi misiil, da bi mogla biti vesela, ker o praznicih ima Janez priti. Janez je zai, pošten fant, Auki aobro znan. Pa kako ji ne bil znan, saj sta od mladih let, kar so Janezu starsi odmerli, vedno skupej bila. Gojzdnar Martin je dečka k sebi vzel, otroka sta se pod verbami skupej igrala iu se ko brat in sestra ljubila. Kar sta si otroka bila zabila. tudi fant in dekle nista po Zdaj se pa v ze skorej eno leto nista vidila; šel je Ja živ nez v gojzdnarsko šolo; hotel je biti gojzdnar. Prosto ljenje v zelenem gojzdu mu je kaj zeló dopadlo in tudi Martinu je bilo to všeč, ker leta so mu že branile svojo službo opravljati. Janez bo moj zet in moj naslednik — si je stari gojzdnar vesel misiil. Ne vém, koliko časa bi bila se Anka rumene sternade gledala, ako bi ne bili oče, ki so ravno iz gojzda prišli, v hišo stopili. „No, Anka! kaj ti je, da se tako klaverno deržiš, ka kor da bi ti bile pute kruh snedle ? Nič, oče! saj nisem žalostna; seiu le mislila, kako 5555 osorej vse drugač. je bilo lani „Se vé da Janez je bil še domá! No, pa le poterpi; saj v nedeljo ima priti. Do Mlinarjevih mu morem iti z vozom naproti; pot je gerda, sueg jo je zametel. vidil, oblila. Ko bi ne bil gojzdnar ravno puške nabijal, bi bil lahko , kako je Anko pri njegovih zadnih besedah rudečica 5? Martin Pa mi je že prav ljubo, da Janez pride a nadaljuje „saj se ze ne morem več uperati. Vse bi že bilo, ako bi le toliko jeze ne vžil s temi potepúhi. Sinoć so celó sultanu zavdali in mi ovco z jagnjetom odnesli tudi ciganu o praznicih pečeuka diší se ve, Ne bi rekel dvakrat, da ni bil spet Turkov Boštjan pa naj mi le spet pride, jaz mu bom posvětil; gotovo bo pomnil, kdaj Je dnj ko iz mojega hie jedel a Anka očetovega kreganja ni poslušala, ker se je spet na okno naslonila. * • U noci" 55 v se take žalostné vélike Oče! jaz nikdar ne pomnim poprime spet Anka besedo. Zakaj je žalostna?"" Vsako leto so na moji gredici že velikonočnice cve- je mraz zaterl in tudi stara verba pri stu-pognala rumenih mačic, akoravno je cvetna 5355 55 tele; le letos jih dencu ui v se nedelja že minula." Stara verba tudi meuda nikoli več cvetela ne bo; saj komaj še po koncu stojí, in če burja ne odjenja, jo 55 55 morebiti piš v se nocoj podere. au » Prav smili se mi ta verba stara moja prijatlica; ako bi nje ne bilo, bi mi zmiraj kaj manjkalo. ii 5555 Kakor vsaki stvari, ljuDa moja, je tudi njeni čas přišel. in 55 Oče! li slišite sovo, kako uka v starem dobu; tako strašno še nikoli ni ukala." If) 5 Kaj ti je danes, dekle! da si tako plašno? Naj sova uka, če se ji ljubi. au 15 Jaz sama ne vém, pa nepopisljiva tesnoba mi serce teži in zadnjih sanj se nikaknr ne morem odkrižati. 5555 Oj, pusti to! Ni dobro, če si človek sam serce teži. Moli in pojdi spat. u u r> Mar Vi še ne greste? 55 55 Jez še ne; je še le devet ura, in danes ga moram v pest dobiti; hočem mu pečenko zasoliti."" „0 ljubi oče, ne hodite, saj danes ne! Le pomislite in v hiši pri oknu tisto dekle, ki že praznuje, akoravno véliki petek je in ponoći! u je ragla pri fari še le k veceruicam odraglala. „„Ravno zato grem danes, rokovnač me ne bo priča Deklica ni vesela, — z nepremaknjenim očesom gleda ru- koval, in jez strahu ne poznam U U mene sternade, ki se pod oknom klaverno skupej tišé, in vcasih ji celó kaka solza izpod dolzih obervi uide. Dekle ostanite!" „Vendar, lepo Vas prosim, ostanite domá, zavolj mene je Ank a j starega gojzdnar ja Martina edina hci. Pa zakaj w n Morebiti kmalo spet pridem, (gledat pa vendar Je je neki danes tako žalostna? saj seji ni nič hudega pripetilo, morem iti. Lahko noč!"" Ill To reče in obleče kožuh; dene kočmo na glavo, vza- zelje. A ou je poznal jelensko zelje i znal je V m 9 V • • i « V « fl t - ^ - _ w _ 5 da i ako me puso na ramo, in gre pocasi iz hise. njega jel, bi navek zdrav bil. Išel je tam pak si je na Anka, ko svojo molitev opravi, gre k pokoju. Prijeten trgal pun robec toga zelja. Dosel jedimo3) i rekel je slugi: « « * m m V It* ^ • i t • y. • V . • m m V . « «m . ~ « « • ^ sen jo kmali izmakne tezavam vsakdanjega življenja. Že čez dve uri je stal Martin na preži pa žive duse ni slišati. Gosti oblaki so zakrivali polno luno. Bila je tma kot v rogu. Martina je jelo že zebsti in že je mislil stražo zapustiti snegu. kar se zaslišijo hitre stopnje po zmerznjenem Martin sapo na-se vleče in poslusa y stopnje se bii žajo in Martin vidi černo podobo pred seboj 55 Kd SI! if« zavpije. Podoba obstoji, molči in stopi en korak nazaj. Kdo sil" Martin še enkrat zavpije, pa zadnja beseda se skorej ni več slišala, ker puška je že počila in tri prav » drobné krogl so iz cevi zletele Pa tudi drobná krogl „O Jezus in Marija!' pot do serca najde. zasliši in podoba se na tla % ■ I I J % , Ciga v glas je to?" zakřičí gojzdnar in skoči bližej. Oče Martin!" zastoče ranjeni. Si li ti Janez!" 55 » 55 55Da> jaz sem; o Bog! o Anka moja mila Anka!" To so bile njegove zadnje besede. Gojzdnar ostermí; kot siva skala stojí zraven mertvega m potem se poleg njega zgrudi. Gosti oblaki se pretergajo, luna pomoli iz njih svoj bledi obraz in obšije dvoje bledih obliči), v kterih ni več živ ljenjav Cez sneženo polje jezna burja brije; iz gojzda se sliši čuden vriš; stare smreke stočejo in s svojimi verhovi stra-hobno kimajo in v votlem dobu sova žalostno uka: uhu, u-hu-i. Iz farnega zvonika se pa razlegajo počasni udarki dva-najste ure. Eno leto je minulo. Prišla je spet velika noč y pa je bolj prijazna memo lanske. Lastovke so že priletele od juga in pripeljale sabo milo pomlad; kukovica v gaji že ku-kuje. Le v Bukovici ni pravega veselja; sicer rumeni ster-nadi še skaklajo, pa se ne deržé več tako klaverno in na zapušeni gredici tudi velikonočnice spet cvetó; — le hišica je zaperta in zapušena. Vélika sabota je. Zvonovi vabijo kslovesnemu ustajenju; pojmo tje; zuabiti, da tam najdemo svoje znance. Na griču leží cerkev in na njeni desni straní ležé ti grobi trije. Stránská dva imata modra križića in nad koma njima raste rožmarin, na srednjem rastejo pa velikonočnice in na belem križu je napisano: „Anka, v miru počivaj !" Fr. Erjavec. Pripovedka o somovici ali o „jelenskem zelji" (Iz Varažd. okolice.) V 23. listu letošnjih kar je zvedil o me scu. „Novic" je gosp. Pohorski povedal Med dru praví da pri me secu d m o vic a, to je, ona čudovita trava, ktero jelen jé in uikdar ne zbolí. Tudi jaz sem slišal tukaj v Varažd od tega V V pravlico ki jo elovenščine povem, v kterem kar je národnega, naj bo tudi v pismu národno tistem narečji sem jo slisal pripovedovati, ker Jenput je bil jen doktor vre i jako star i jako vučen clovek. Jenput išel je vu lov, da se malo sprejde je išel po sumi, na 2 ,igda jenput zagleda, gde je jelen jel jelensk Vre (ali) vec, to je i ze; 2 dimo ali domov, domom, to je, domií gda ali 'da, to je, kadar 3 y y na male falate, drvenjka, to je, vagán; to je, na drobile koece; glet okrajšano namesto gledít, to je, gledat; 7) frtalj', to je, četvrt iz nemšk. Viertel koga, to je, s reč a ti koga. y zestatise s kim 5 ali 55 Čuješ ti, jeli buš ti ono spunil, kaj ti bum ja rekel? Ako buš ti to včinil 5 buš z menum 5 skup srečen." A on veli: Zakaj ne? ja bum "se včinil, kaj mi buš rekel." 1 rekel mu „■ ^■HHHH^^^H 55 Ti mene čisto na male falate 4 zreži i vu jednu drvenjku 5 onda me postavi i na 'sakoga falata deni zelje i onak me složi i ne smeš me pređi dojti glet 6), nek onu leta tak, kak da je 7 istu vuru on isti dan za tri frtalje dete vu vutrobi materini, i tri frtalje ga mora nositi; tak ti mene ne smeš dojti pređi glet. Ako buš tak včinil, buš srecen, kajti ja bum onda za naveke živel i navek bom mo gel zvračiti 'sakoga cloveka." I on ga je tak postavil i po kril vu drvenjki i zatisnul, da ne je mogel zrak friški nu y ze ter dojti. I 'da je jenput isel ov sluga po jedni sumi stal se je z vragom, i rekel mu je vrag: „Idi onoga tvojega gospona, odtekni od one drvenjke, drugač ti bude vumrl." I sluga je došel i odprl je ovu drvenjku i videl ga je gde vre je čepel, kaj ti je štiri dane pređi došel, neg mu je termin bil. Onda se je zrušil i rekel je: „A ti nesrečni sluga, zakaj si ne svoju reč obdržal? I još dan današnji bi živel, da bi ga bil na terminu odteknul." me s ecu sem tudi več slišal pripovedovati, pa za gotovo za zdaj več ne vem, kakor to, da tukaj okoli Varaždina je ta vera, dokler je mlaj, ali kakor tukaj pravijo mladi mesec, more vsak dobiti to, kar meseca prosi. Zato se nekteri gledé na mesec primejo za žep in ružijo z de-narji govoreč: „kuliko penez je vezda v žepu, tuliko da kterim že starost prihaja, govoré: gda navek imam" Drugi pa y 55 mladi moj mesec, pomladi ti mene kak si sebe"; 55 tebe kaca piči, mene glava zaboli". M. Valjavec. iz avstrijanskih Iz Tersta. Zadnjič smo obljubili kaj več povedati od slovesnosti, ki je bila 30. dan p. m. v spomin, da so začeli gojzd v Ko me u ski in Nabrežinski občini na Osserv. triest." Krasu gojzd zasejati. Že leta 1827 pise ; 5 in morebiti ze poprej se je tu in tam skušalo, goli Kars obdelavati, al manjkalo je dnarja pa tudi prave volje zato. Leta 1852 se je ustanovila posebna družba s sedežem v Se s a ni, ki si je postavila važno nalogo, pusti Kras sča-soma predelati v rodovitno zemljo. Teržaška mestna županija je podarila 1000 fl., da bi se zareja drevja v okolici teržaški začela. Ta mestni donesek se bo kmali pomnožil s tistimi 600 fl., ki jih je vitez Dom. Roseti določil v dařilo takému kmetu ali več kmetom skupej, ki bojo v okolici teržaški gojzd (šumo) zasadili. Zraven teržaške občine (soseske) se je po lepi marljivosti, ki jo kaže deželni poglavar baron Mertens v tem početji, zdramilo več druzih sosesk, da se bojo lotile tega obdelovanja. Goriška kmetijska . vsako leto za pogojzdevanje družba je dolocila 200 Krasa in predsednik njeni žl. gosp. Per s a še posebej 100 . vsako leto. Mesca maja 1. 1. so v ta namen v Sesani poseben odbor izvolili, kterega predsednik je bil teržaški mestni župan vitez To mašini izvoljen. Gori pohvaljeni deželni poglavar je obljubil krepko podporo tej družbi in 20 ce-kinov je določil v dařilo vsaki soseski, ki se bo v zaréjevanji gojzda posebno pridna skazala. Koristno to početje pospešiti sta si tudi fajmošter vftoču gosp.Urban Gollmayr in predstojnik Komenski gosp. Alojz i Polej veliko prizadjala ; vse soseske okraja Komenskega so se zavezale, da bojo nekoliko golicav zasadile z drevjem. Občina Komenská in Nabrežinska ste se že lotile tega hvalevrednega »početja , in 30. dan p. m. je bila v praznovanje veselega začetka gori omenjeua slovesnost, ktera se je končala s ko-silom, h kteremu je gosp. deželni poglavar povabil vse, ki so pričuječi bili pri pervi zasadbi in pa župane mnozih so* BOSNU Iz Ljubljane. V koncertu, ki ga je v saboto zvečer letih misli svoje delo doversiti ; v povračilo svojega truda iu v reduti napravil gosp. Anton Nedwěd, sedanji učitelj stroškov bo prejel polovico tega, kolikor bojo na dan y petja v učilnici tukajšnega filharmoniškega družtva, je pev- spravljene ladije vredne; večjih ladij, ki so bile potopljene ski kor, združen z nekterimi gosp. družbeniki filharmoni- še le eno leto stare, se ceni ena na 1 milijon dolarjev škega družtva, med mnogimi nemšk. pesmami pél tudi venec slo- smodnik mu mora rusovska vlada dati. — Avstrijanska vanskih národnih pesem, ki ga je gosp. Nedwěd spletel iz hiša za romarje v sv. deželo bo v Jeruzalemu kmali 25 najlepših slovenskih, horvaških in čeških pesem. Kakor končana: v vélikem poslopji, 25 sežnjev dolgem in 11 ši- je bilo cez in cez polno koncertisee, tako izverstno je dopadlo od konca do kraja skor vse kar se je pélo. Kakor so se odlikovali posamezni pevci, posebno izverstna tenorista, kterih eden je kaj Ijubko pel „Kje dom je moj" se je odřezoval tudi ves pevski kor; razodeval je očitno: kakošen mojster ga je izučil in izuril. Filharmoniska družba more res vesela biti, da ima učitelja, kteri je v kratkem (gosp. Nedwed je menda se le ob vseh Svetih přišel iz Prage v Ljubljano) osnoval tako obilen in tako krepák pevsk kor. — Gosp. prof. dr. Stru pi iz Prage je přišel te dui v Ljubljano, kjer bo čez Velikonočne praznike ostal. rokem, bo 25 sob, večjih in maujših, za 100 ljudi v sili dosti prostornih. — Tudi iz severnega Svedskega se pripoveduje od takošne la kote, da so v nekterih krajih snedli; mnosro lakote • V • tako možko vidili otroke, ki so svoje lastne perste © umerlih ljudi pa so našli s slamo v ustih. Tersteojak-u in Hicinger i Novičar iz raznih krajev Kdor dragoceno naroda starino Na dan pospravlja skerbno iz zapaha; Kdor spomenike svete treblje maha In davnih vekov razdeli tèmnino; v G Po cesarskem dovoljenji od 3. jan. in 3. marca se bo spet več h železnic pravilo in sicer: iz Lvova (Lemberga) do Przmysla, iz Lvova čez Brod do m rusovske meje, iz Lvova na desni breg Dnjeslra in odtod na ravno tem bregu čez Cernovice do meje Moldavské, in Kdor dóma razmotruje zgodovino Ko iše spričeb slavnih djanj iz praha In oznanuje, kar je res, brez straha Ta ljubi zvésto svojo domovino. iz Przmysla na desni breg Dnjestra Predsednik d jsk t je unidan vélikemu zboru dunajské kmetijske družbe na znanje dal, da se utegne iz k nabrati blizo 90 000 vseh do kterimi se bojo muogo Vidva na čast preljube majke mile, Darujeta takó vse svoje sile: Občutke serca in vednósti glave; verstni stroški razstave lahko poravnali ; naznanil je tudi da po napovedbah, ktere so odboru došle iz raznih dežel > » se kónj more v razstavo pričakov najmanj 500 goved 100 Zato pa se v prihodnje vse vremena Svetila častno bosta Vaj imena Ker sta ju zapisala v bukve Slave. 300 ovác in 100 prešičev. Lepo število same izbrane Dr. Lovro Toman živine! 4 orale velik prostor je za-njo pripravlj se da ze letošnjo pomlad bojo začeli v G Bere na meji usovski terdnj zidati in da bojo vojake rabili pri vsem Iz Pariza se piše, da si francozka in angle tem delu žka vlada prizadevate srednici biti za poravnanj ■■■■■■■HÉIHHH ■ ■I slednji Pogovori vređništva. Gosp. A. Okišk: Da že poskušate pesmice kovati, je hvale vredno j al na svetio se ne moremo IVI z raz med avstrijansko in sardinsko vlado vlad to posredovanj rade prejele da ste obé po V Ale njimi. — Gosp. J. P.: Pesmica od „žival. ženit." je v národnem duhu osnovana: da bi pa bila za natis .treba, da jo s kakim vaje nim pesnikom dobro zbrusita. d bo sardinska vlada napravila taborišče za 20.000 vojakov; al „Gazzetta milit.", orgán vojnega ministra da to ne pomeni nikakoršnega kljubovanja, ampak je ? terdi vadna, vsakoletna vojaška vaja V P so zasačili pet puntarijo in v mestu in bližnji okolici zaperli več d leznikov Iz C e rn o g ni se mogoce naznanil nič prav gotovega zvediti; edino to je gotovo razlicnih . da Gosp. J. G. v C.: Radostni smo brali Vaše „jezikosl. pom.", ki nam razodevajo, da ste terdni v slovenščini in gerščini; al će bomo tako na drobno rešetarili in se celó za take besedice lovili, bomo do sodnega dné se prićkali o slovniških pravilih, in ker vsak svoje in dostikrat ravno nasprotno terdi, bomo zavolj slovnice zanemarili pisanje potrebnih knig. Prav je in treba, da nam je mar za slovnico in za napredek jezika, kteremu so tudi „Novice" vseskozi zvesto udane, — al „est modus in rebus". Krepko se v svojem spisu poganjate za „sedaj" (sadaj) in zametujete „zdaj". ali mili Bože! kdor vprašuje s „kdaj?" dve stranki si stojite hudo nasproti in da ima knez Danilo dovolíte, da se mu odgovarja z „zdaj". Sedaj, sadaj, zdaj: piši mnogo veljavnih možakov zoper sebe; da pa je tudi bivši kakor i[ je drago; da le to, kar pišeš, kaj veljá in je važno, za njegov tajnik gosp. Medaković že v záporu, se razlicnih nimivo koristno, podućno, zabavno! Iz vsega pa, kar je v po sled nj ih 10 letih o slovniških pravilih že dovrélo (ausgegohren), se očitno vidi potreba nove slovnice slovenske, v kteri bi se kritično in brez enostranstva ustanovilo, kaj naj veljá, in ki naj bi tudi slancov v deželni zbor, ki ima prihodnjo osnovo teh dveh bilaedina slovnicapo vseh gimnazijah. Vémo sicer, da še tudi potem pisanj ne more za gotovo zvediti davi Kmali se bojo v M in Val ah i i godile važne reči, ker so volitve po dezel ustanoviti ze pisane in si rusovska in francozka ne bo konca kakor Cop resnično pravi r> der grammatischen vlada prizadevate— turški vladi nasproti — dognati zedinjenje Griibeleien. die bei uns von solcher Wichtigkeit sind!", vendar bo obeh dezel pod eno oblast slanca v Kilderminstru Pri volitvi deržavnega po tak codex" saj nekoliko odpravil „prepire brez konca in kraja". iivnuimu v w j» , » » « r ■ ~ ---- -------- ------j — Gosp. J. V. v C. : Tù sem spadajo tudi Vaše opombice. Pravite, da stepi Anglezkem so se unidan tako hudo naj bi ne delali razločka med iz in z in pisali vselej iz". Al slov-da so enemu, ki je želei za poslanca izvoljen biti, nice in tudi „Novice" razločujejo „z" v pomenu „herab" od iz „aus", skor glavo razbili ; več sto drugih oséb biti pa je manj ali huj nice in tudi Novice" razločujejo „z" v pomenu „herab" od iz „aus njenih razsajočo derhal zapustilo k klop V • V Švajcarsk P tedaj ne pišemo „iz drevesa" pasti v aus dem Baume fallen, ampak „Štirsko", „Štajarsko" pravite, da ni pravilno se ni izmotan Iz Amerike pride v S „z drevesa" pasti, pravilno je „Štajersko". Zastran ? Stirsko" poglejte kar je gosp pravimo je „^najei »ivu . ^aonau ^wm^u ť^ě^J Terstenjak pisal. Med en in eden ali jeden po Stopolj neki gosp. Gowan, ki hoče S posebnimi mašinami slovnicah (glejte „slov."). Pravite tudi „mnogokrat je napčno saj 40 tistih ladij iz 60 Čevljev globokcga morja vzdigniti mnogikrat pravo, ker krat je možk. spola; beremo tudi napčno in celih na dan praviti, ki so jih Rusi ob začetku vojske red 3 leti potopili in ž njimi vhod sovražnih ladij v luko astopoljsko zabra vse d ge pa i ki jih ne bo moč (ligniti na dan, bode pod vodo z dnikom djal V 2 tabart, namesto pravega tobart, ker bart je ženskega spola ; pra vilno je „s njim", ne pa z njim".--Vse to, kakor smo že gori rekli, dokazuje potrebo edine kritične slovnice, ker vidi se, da do-sedanje slovnice vseh teh malenkost niso tako dognale, da bi se čuli fflasi „pro in contra". Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : JoŽef BlâZnik.