THST, dn& io avgusta 1910. Stv. 32. Leto lil. Izhaja v Trsti Isai Htil un J. Vii Rokopis! s« ne vra 8ajo. JNefranlinvm i ' pisma sr ne Spre ■lelTl.Jll o Mi»ntm Ui Lavatoio . I. Telefon i S 67 I Posamezne itev. se prodajajo po 6 stot. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. xa vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno. Glasilo , NJarodne delavske organizacije" in „Zveze jugoslovanskih železnic rjev". e i Tržaški Slovenci! V znak protesta proti našim nasprotnikom, ki so prizadeli britko materij al n o Škodo N. D. O., apelujemo na Vas: vsak prispevaj k poravnavi škode, vsak daruj na oltar N. D. O. da jo ojačimo in utrdimo! ftlix flustria i ■■m i „Sloneča na neporušljivi pravni podlagi določenega naslednega reda in na nerazdeljivosti in nerazdružl|ivo8ti poedinih delov države, v polnem soglasju s pravicami in pridobitvami kraljestev in dežel, je avstrij-1 ska monarhija pomlajena in ojačena vsled' državnih in mednarodnih ugovorov, zma-gonosno odbila prodirajoče nevarnosti in bapade, po zaslugi zvestobe požrtvovalnosti in hrabrosti poedinih narodov". Bilo je to leta 1860. S temi vznešeniuii in za vse narode avstrijske državne polovice prelaskavimi besedami je cesarski diplom naznanjeval avstrijskim narodom novo ustavno ero. V onem času, ko še niso bili popolnoma utihnili odmevi bojnih fanfar leta 1859 in ko se ni še posušila kri, ki so jo avstrijski Slovani in predvsem Jugoslovani prelili za bijaj dinasti e, za dom in cesarja, v onem času je zakonodajalec sklonil svoj tilnik v znak globokega spoštovanja pred zvestobo, požrtvovalnostjo in hrabrostjo ljudstva. Zares ! Avstrijski Slovani in predvsem Jugoslovani s > vedno spolnjevali Svoje dolžnosti napram državi, bili so prvi med prvimi v bojnih vrstah, dajai so cesarju, kar je bilo cesarjevega, a državi kar je potrebovala za svoje procvitanje. Od tega časa je minulo ravno pol stoletja! Avstrijski Slovani so tudi bili nadalje zvesti, požrtvovalni in so prenašali ogrom- PODLISTEK. » Corda sub-ditorum" — izra?, ki ga srečamo v volilnem geslu Leopolairn, se le pretvoril za Aih žrtev za dinastijo, za državo in to do •današnjega dne ! Kaj pa je država storila za avstrijske Slovane, posebno za Jugoslovane ? Kako je plačala Atrija robotanje Jugoslovanov? Z nezvestobo, z nehvaležnostjo in z zatiranjem! Namesto /naravnih in postavnih pravic Slovanov, velika, večine prebivalstva se je postavilo v oipjredje privilegije germansko — latinskega plemena. Tlačenje in zapostavljenje Slovarfbv, to je bil in je imperativ, ki je določeval in še danes določuje ustavno in javnopravno življenje v Avstriji, od naj višjega, nedotakjivega mesta do najnižje upravne i&Stence. Slovani v i v Avstriji so pač zj^to, d^srobotajo drugim, da delajo tlako državi * \ ki g .jdani, nas tekom razvoja vizrek »C o r d a s c 1 a-v o r u m“. Žalostna^nam majka !! Ako primet^mm uvodoma označen^, vzvišene besede oktoljftisakega diploma z zgodovino najnove^ga časa, moramo pri-poznati, da se vaR*~ notranja avstrijska politika opira ’he na zvestobo in ljubezen vseh narodov;-anjpak na brutalno moč naperjeno proti Slokanom. Ali dovede taka avstrijska politika narode zares do na -j predka in blagostanja? Kratko ne! Vsaka’ • sila izzove protisilo ! Vsak zločin dobi svoje plačilo! In kar uganja zadnji čas germa-nizatorična državna moč z nami, to je eden najgrših zločinov, je zl čin, ki slej ko prej dobi svoie.... plači o ! \ Or*— popolnoma nepolitična strokovna tvorba — je hotela prirediti poučen in zabaven izlet v Pulo. Pri tem je nameravala vrniti puljskim delavcem, sotrpinom, Hrvatom in sodržavljanom, obisk, ki so ga ji oni napravili leta 1908. ob priliki obletnice in razvitja zastave N. D. O. In glej čudo golemo L. Izlet, ki je bil nekaj dni pred odhodom iz Trsta vže definitivno dovoljen, prepoveduje naenkrat ista polit čna oblast, češ, da bi le ta izlet spravil v veliko nevarnost javni j-ed.L.,, ti tem preslavna gospoda ni tritfblago-:volila pomisliti, da se s tem, da se nepričakovano prepg?5> preje vže dovoljeni izlet, prizadene delavstva-,. ..in^ njegovi strokovni organizaciji nepo^AačljmS škodo. Hinavstvo ! čemu ne z resničST na dan ? ! Čemu ne povedati, kar je jSsdo kot beli dan in I kot pomladanske^^-jtilm, in kar že vsak Jokoličanski kmetoval^' in "“Vsak skromni lelavec šepeta svojemu ©Igu : „Izlet se prepovedal, ker ga je priredila slo-e n s k a N. D. O. ? !'*—bi ista mera ibveljala tudi za sličnC_i'4et nemškegi Križ. Evo Vam obljubljeno. Križ. — Dolgo ali kratkočasna razprava : kakor se komu ljubi. Križi, težave Darovi narave. Gospod urednik ! Gotovo je tudi Vam znan marsikateri slovenski pregovor, kakor : »Beseda ni konj“ ; »bolje drži ga kot lovi ga“ ; „kar mačka rodi, vse miši lovi“, itd. Najnovejšega pa vendar še ne poznate ; in ta je — ne uganete ? No, pa Vam ga jaz ),kar meni nič, tebi »ič“ povem : „Abdul Hamid, njegov harem1). Je zmešal glavo nam ljudem. Za štiri vagone haremskih lepotic se uname grozna polemika in dolgovezna filipika, katerej bodi namen dognati, na katerej strani je veči križ: na štirivagonskih odaliskah ali. pri uvelem Hamidu. — To nekrvavo ali peresno vojuo bi lahko imenovali : !) to je bilo lani. »kriško vojsko" in sicer zakonsko in samsko. Zakonske nasprotujoče si sile so že sporazumele na bojnem polju — Edinost. Tu je namreč tržaška velemoč (sovražnik — Tržačanka št. 2) izpregovorila: ..Vendar je eden povedal enkrat pravo, pošteno besedo, da leži krivda nosporazumevapja na obeh straneh". Menda je hotela reči, da so križi dvojni: moški „križ“ in ženski „križ“ ; križ pa ostane vedno le križ in to je ravno — križ. — Da si pa svoj križ olajša segne tržaška 'velemoč po starem, znanem receptu: »ženski zadnja beseda" ali se posluži laškega hladilnega olja, ki mu pravijo trentaun '. Ker je ta recept in to olje tako imenitno, da je njim večkrat Veliko zdravilo In srčno tešilo, jim mi moški križi radi to privoščimo, a jih prosimo samo, naj bi nam, v plačilo za to pomagale nositi življenja križe, da bi nam isti — z njihovo pomočjo — po stali laži in menj grenki. In sedaj ?... Ker so moški in ženski »Turnvereina" ali laške „Ginnastiche“ ? ! Mari bi tudi v tem slučaju nastal pomislek, da je izlet nevaren za javni red ? Čita-telji naj si napravijo odgovor sami 1 Navada oziroma razvada igra pač veliko vlogo tudi v razmerju med vladajočimi in vladami. Slovenci in Hrvatje smo bili pač pasje ponižni. Imeli smo stoinsto obzirov... Lojalnost, to je bil začetek m konec vsakega našega delovanja. Hoteli smo biti realni politiki, ki smo se znali sprijazniti z razmerami sistematičnega zaničevanja naših teženj. A ob tej naši hiperrealistiki so se polnili državni uradi •s samimi nemškimi pionirji, široma so se otvarjala vrata laški invaz ji. Slovenci smo se za vse to omejevali na nedolžne pro teste, na vsklike in slično... Drugim se je dajalo, ker so kričali, ker so stavljali lojalnost v ozadje, ker so vsakortoliko trobili v rog _»irredente“.f Mi... smo vedno | iskali svoj spas v Avstriji.... zato nas je[ Avstrija odbijala od sebe... Ali bo tudi temu kmalu konec ?M »Svaka sila do vremena !* je hrvatski pregovor. Odzvonilo bo tudi temu sistemu ! Prepovedani izlet N. D. O. je dovedel vsaj nas do razmišljanja... In morda ne samo nas! Naše ljudstvo je na nedeljskem protestnem shodu spregovorilo grozno besedo. Namen vsake in tudi na vse zadnje avstrijske države bi moral biti posvečen blaginji narodov. V blagostanju narodov se izcrpljuje konečni cilj državnega ustrojstva. Niso narodi radi držav, ampak narobe, države radi narodov. Avstrije ki ni v stanu tudi nam dajati, kar aam gre, mi — ne potrebujemo!! S tem končujemo. v ZVEZA ■ JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV. Preskrbijenje članov bolniške blagajne c. kr. avstrijskih železnic v zavodnih pljučnih zdraviliščih. Da se omogoči članom bolniške bla- ' gajne osobja c. kr. avstrijskih železnic, ki bolehajo na tuberkulozi, zdravljenje, v to- j zadevnih zdraviliščih, je sklenila uprava državnih železmc z društvom »Zdravilni zavod Alland (Heilanstalt Alland) na Dunaju in z društvom za vkončavanje tuberkuloze (Verein zur Bekiimpfung der Tu-berkulose) na Štajerskem pogodbo, na podlagi katere se sprejme za nadalje vsako leto 45 članov omenjene bolniške blagajne »križi" toliko govorili o križih, naj se i meni dovoli O križu eno reči, a če se ne posreči zanimanja doseči, — to ne bo križ največi. Kaj pa ,je križ ? — Beseda raznovrstnega pomena in vsebine ; malokateri izraz vsebuje toliko pojmov kakor križ. Prvotno pa omenja križ podobo, ki nastane, ako položimo (ali narišemo dve črti, dva kola, dve palici tako počez, da nastanejo štirje koti in štirje konci; odtod izrek, da ima vsaka reč svoj konec, klobasa dva, sveder tri, križ pa štiri. Križ — se štirimi konci — je igral v starih časih kaj žalostno ulogo. Per-zijani, Rimljani, Grki, posebno pa Karta-ginci so imeli navado »križati* svoje hudodelce ; taka smrt je bila grozna in sramotna ; a tudi žalostno in sramotno za križ, da je moral nositi take barabe. Se ve, da naletimo tudi na izjeme, da namreč križani niso bili hudodelci — barabe, n. pr. Aleksander veliki je dal križati na tisoče in tisoče prebivalcev mesta Tyr-a v zdravilne zavode za tuberkulozo v Allandu in v Horgasu.| Sprejem v te zavode pa je omenjen le na take člane bolniške blagajne, kateri so šele začetno oboleli na pljučni tuberkulozi in pri katerih je upanje na ozdravljenje. Člani bolniške blagajne, • ki se pripustijo k zdravljenju v zavode pljučnih zdravilišč vživajo v enem prej omenjenem zavodu na stroške bolniške blagajne zdravljenje in brano skozi 90 dni in sicer tudi takrat, ako imajo po § 15, alinea 2 b pravil bolniške blagajne pravico le na štiritedensko preskrbijenje v bolnišnici. Člani bolniške blagajne, katerim pripada bolniški denarni prispevek, dobijo v smislu določbe § 17, alinea 5, pravil bolniške blagajne za ta čas, ki bivajo v kakem zavodu za pljučno zdravljenje na stroške bolniške blagajne, ako imajo sorodnike, katere so do tega časa preskrbovali od svojega zaslužka, polovico, in ako nimajo takih sorodnikov, en četrt bolniškega prispevka. Višji stroški, kateri narasejo bolniški blagajni vsled 90 dnevnega preskrbljenja tistih članov, ki se nahajajo v pljučno zdravilnih zavodih in ki imajo vsled § 15, alinea 2 b pravil bolniške blagajne pravico, le na štiritedensko preskrbitev v bolnišnici, se povrne bolniški blagajni od pri avstrijskih državnih železnicah obstoječega zavoda za preskrbitev za starost in iz obrata po ključu, kateri se bode šele določil. Prošnje za vsprejem v kak zavod za zdravljenje pljučnih bolezni se naslovijo službenem potom na c. kr. ravnateljstvo severne železnice, katerim je priložiti spričevalo železniškega zdravnika, in ima vse te zadeve v oskrbi c. kr. ravnateljstvo severne železnice. zjž— Gorica. Na c. kr. državnem kolodvoru v Gorici se ravna z delavci vedno slabši in bode treba tukaj izprego-voriti enkrat popolnoma resno besedo in izročiti vso stvar c. kr. železniškemu mi-nisterstvu. Paševstvo slavnega Wieserja, ki je bržkone napredoval do nadoficijala samo radi tega tako hitro in v kratkem času, ker je poleg germaniziranja v Gorici še znal prav po surovo in brezobzirno ravnati z ubogimi delavci, posebno v skladišču, nima ne konca ni kraja. Wieserju v zadnjem času asistira v tem priganjanju ubogih delavcev adjunkt Chain, ki je imel do zdaj izvrstnega učitelja v osebi Wieserja in ki ima, kakor se vidi, za ta posel dane vse sposobnosti. samo zato, ker so se postavili mu v bran. Po smrti spasitelja sveta na »sramotnem lesu križa", postal je poslednji za kristjane »izvoljeno drevo’, znamenje našega odrešenja, spomin nadnaravne, božje ljubezni do nas revnih ljudi. Zato je Ko-štantin Veliki odpravil smrtno ka en na križu. Nekaj stolet so bile turške vojne pravi »križ" našim hrabrim pradedom. Branili so sosednim narodom sveti križ in svobodo zlato, da so lahko ti narodi napredovali na polju znanosti in omike in — kaj imamo za to ? — Križ ! Dandanes nahajamo »križ" v prvotnem in prenešenem pomenu skoro povsod: križ v cerkvi, v šoli, doma, v kapelici, ob potu, na pokopališču. — V »prenešenem" pomenu pa poznamo križe, ki jih človek teško »nosi", kakor : bolezni, skrbi, težave, nadloge. Nekateri ljudje so celo rojeni, žive in umr-jejo v Križu ; po smrti pa jih tudi pokoljejo v Križu. Taki Križi so: vipavski Križ, Križ pri Trstu, na Krasu, na Kranjskem, Nemškem itd. Na Hrvaškem je Kri-ževac in v Mehiki pa pravi Križ — Ve-racruz. (Pride še.) PF* Jutri vsi na narodno slavnost v Lonjer! Da se izrablja uboge delavce tudi za privatna dela, omenimo za danes samo postransko in bodemo bolj natančno govorili v prihodnji številki. Da morajo ubogi delavci ta zgubljeni čas popraviti pri delu za c. kr. državno železnico, je samo ob sebi umevni in skrbjio zato nadoficijal Wieser, adjunkt Cham in od njih postavljeni pod-priganjači. , Čuditi se moramo pa pri vsem tem vendar tudi slavnemu ravnateljstvu državnih železnic v Trstu, da ima tudi ono tako blago srce za uboge delavce, ker smo vendar že parkrat skoraj podrobno opisali razmere in izrabljanje delavcev v službenem času v privatne svrhe. Prihodnjič podamo temu trepetajočemu ravnateljstvu natančni opie žalostnih razmer, katerd gotovo ne govorijo spričevalo človeškega ravnanja z delavci v Gorici, kateri so menda po grofovski (?) plačani. zji— Maribor. Naši »rdečkarji" so se v zadnjem času začeli jako zanimati za podružnico. Maribor ZJŽ. Ponovno nam prihajajo na ušesa pritožbe, da nadlegujejo naše člane in jim prigovarjajo naj vendar ne pristopajo naši ..Zvezi-, češ, kaj pa bo „Zveza“ za Vas storila. To dela par nad-sprevodnikov na progi, zlasti pa v Mariboru samem. Mi se danes še nočemo ukvarjati s temi gospodi, to bomo storili ko se nabere maio več snovi, in sicer takrat odkrito in brezobzirno, ker se ne damo od nikogar komandirati. Z enim sodrugom pa, ki nam je že nekoliko prenadležen, se moramo pa vendar že danes pogledati malo v oči. To je revizijski ključavničar Slomšek na glavnem kolodvoru. Kakor njegovo ime kaže, je on gotovo upravičen se zanimati za nas in najbrže iz neumnosti nasprotuje društvu v katero bi pravzaprav že zdavnaj spadal. Seveda se on ne zaveda. Kakor marsikdo sodrugov ne, da pljuje v lastno skledo, saj so poturice bili vedno najhujši. Svetovali bi mu, naj bi se rajši zanimal za to, kako se postopa v Mariboru in okolici s Slovenci, h katerim se prišteva vendar tudi on, saj je mednaroden (?) Slovenec, kakor sam trdi. Povemo mu pa na vsa usta, da v organizaciji, ki javno in prikrito dela proti Slovencem in jim skuša kratiti njihove pravice, za nas ni prostora. Mi nismo zato tukaj, da bomo »flikali- z našim denarjem Vašo organizacijo, kateri je le za naš denar, ki ji je pa pravičnost le na jeziku. Saj nam bodete priznali, da so Vaši so-drugi ravno taki nacijonalci. kakor »Reichs-biinderji", samo, da slednji to odkrito priznavajo, medtem ko Vi tega jasno ne kažete. Dokazov za to Vam je na zahtevo na razpolago v izobilju. Sicer se nam pa Vaše povpraševanje, kaj bode »Zveza" za nas storila, zdi precej neumestno. Gotovo Vam je znano, da je naše društvo še mlado in raditega tudi ne more kazati na bogve kake uspehe. Bodite pa prepričuni, da bode, ko bode poslovala tako vrsto let, ko Vaša organizacija, dosegla malo več, ko Vaše društvo, ki se mora vedno in povsod ravnati po političnem položaju, ne glede na stanovske koristi železničarjev, Mi se namreč lahko posvečamo nemoteno stanovskemu delu za naše železničarje. ker nas pri tem ne veže nohena politična odvisnost in je razloček med nami in vami 1- ta, da mi delamo samo od naše člane, in uporabljamo njihov denar izključno v prid članov, kar pri vas žali bog ni. Eno zaslugo pa ima naše društvo tudi za vašo organizacijo, namreč t , da ste začeli tudi Vi razmišljavati, kako bi bilo mogoče članom kaj nuditi. Seveda ste to storili na le vam lasten način. Z lšati hočete, da vam bo mogoče dati podporo za slučaj smrti, že sedaj visoko članarino kar zr 60 stot., druge doneske obdržite prej ko slej za druge namene. Pri tem imate pa še ta nečedne namene, a časoma un čiti druga pogrebna Cruštva, ki delujejo že dolgo vrsto 1 t popolnoma nepristransko zh železničarje ter spraviti s časoma vse železničarje na ta način pod svoj podplat. Sploh pa o tej vaši nameri v kratkem kaj več ! Mi sicer nimamo navade stanovske tovariše druzega prepričanja nadlegovati in ruvati proti njihovi organizaciji ker spoštujemo vsako organizacijo kot tako in jo smatramo za potrebno, ker pa nadlegujete vedno z vprašanii, k j bomo storili za člane, Vam polagamo na stce. da se podučite o naših pravilih. Ako Vam to ne zadostuje pridite 10. septembra 1.1 v Prago tam bodete lahko videl', kako nameravajo slovanske organizacije izvajati svoj po pravilih začrtan program in se prepričati, da gotovo toliko in tako vspečno delujemo kakor Vi, morda še boljše. Sicer nam pa povejte, kaj da Vi delate zadnje 3 leta. Resolucije, ki jih sklepate, da ostanem na papirju, in vaše tamjanie, da južna železnica nima denarj« in ae vshd tega ne da nič dos< či, p: č niti Vi, gospod Slomšek, ne smatrate za resno delo. Vaše delo je ravno v zadnjem času bolj posvečeno po-mirjevanju članov, in je bolj podobno „Be-schwichtigung8meieriji“, kakor delu, dasi-ravno bi bil skrajni čas, da res kaj storite, ker to vemo vsi, da južni železnici gre slabo in nam tega ni potreba vedno in vedno pripovedovati. Sedaj, sodrug Slomšek, pustite rajši naše člane lepo na miru, t:r jih ne nadlegujete. Ako ste res tako vnet pristaš smoternega dela za uboge železničarje, poskrbite rajši, da se bode pri vas vendar enkrat začelo zopet delo za naše stanovske koristi. Obrnite se z Vašim vprašanjem rajši na Vaše voditelje in bodite prepričani, da najdete v nas najboljše sobojevnike za naše stanovskekoristi. Naša navada pa ni, kr ga napadati in nadlegovati, in bodemo, ako ne bo miru, primorani poseči po drugih sredstvih. Svetujemo vam : pometajte pred lastnim pragom in pustite nas lepo pri miru, ker kaj in kako bomo delali, zato ne bomo prosili pri Vas ne sveta, ne dovoljenja. Sicer je dovolj! Naše člane pa prosimo, da vsak slučaj naznanijo odboru, da takoj potrebno ukrene. Ta bi bila lepa. da bi nam en Slomšek predpisoval, kako naj se organiziramo. Gotovo je, da nas bodete še rabili in je jako nedostojno, da nas ne bodete pu stiti v miru. Sicer je pa v zadnjem času postalo to Vaša morala, ki Vam jo bode potreba pošteno iz glave izbiti. Gospod Slomšek naj si pa zapiše za u š e s a, da nas ne bonikdoveč komandiral! zjž— Zahvala. Podpisani izrekam tem potom centrali Z. J. Ž. najiskrenejšo zahvalo za podeljeno mi podporo v znesku K 16*80 v slučaju bolezni. Zahvaljujem se obenem onim tovarišem, ki so tudi vpošte-vali moj položaj in prispevali k podpori, ki je meni in tudi vsakomur drugemu naj-bolši dokaz, kako potrebna in koristna je naša organizacija. Skok Franc član Z. J. Ž. zjž— Zahvala. Podpisani se zahvaljujem „ Zvezi jugoslovanskih železničarjev za podporo v znesku K 24. podeljeni mi zbog moje bolezni. Kastelic And . član Z. J. Z. zjž— V pouk socianl de mokra tlčni stranki. Čudno, da rdeči »sodrugi" se svojim Kopačem na čelu niso še tako dobro poučeni o stališču in spl ih o razvoju delavstva. Kakor sc more soditi ali premalo čitajo ali so sploh tako nezavedni ali pa so kakor ptica, ki ji postavljaš glavo v Žakelj, da bi ne videla tega, kar ji ne ugaja. Tako mislijo po'em, tudi socijalni demokratje da so s tem preprečili vsako novost. Omenjeni rdeči »sodrugi* nočejo na noben način pripoznati : 1. da se je udanovla Z. J. Z. 2. da je v zvezi z »Ligo slovanskih železničarjev", kat ra šteje -kupno šte vilo blizu 50*000 samih odločnih, krvnih bratov slovanskih železničarjev 3. da je to število, preko katt rega ne bo mogoče iti na dnevni red in tudi ne ako se vsi rdeči sodrugi s Kopačem vred postavijo na glavo. Naj jim bodi tukaj jasno in glasno povedano, da bolj ko nas b do oni pota-jevali in bolj ko bodo Kopač in njegovi »frajtarji" po svojih shodih zamenjali našo zvezo z drugimi organizacijami, s katerimi nimamo mi nič skupnega kakor bratsko kri, bolj se bod-mo čutili v proletarskem boju solidarni. — Tore) več ko bodo oni svojim vernim ovčicam pripovedovali nasprotstvo se bo naša zveza razširjala in rastla nam in na šemu zatiranemu narodu v korist in ponos. Vam pa, naši tovariši, ni treba, da se plašite terorizma naših nasprotnikov ! Vedite in to tudi povejte s ponosom, da ste člani močne organizacije slovanskih železničarjev, katera je pripravljena vpo-rabiti vsa zakonita sredstva v korist naših stanovskih interesov ! zjž— Maribor. Zveza jugoslovanskih železničarj v (Sudbahnerverband) vabi na shod uradrikov južne železnic-', ki se vrši v Mariboru na praznik, dne 15. avgusta t. 1. ob 3 uri popoldan v »Gambri nushalle*1. Dnevni r< d : 1. Stališče uradnikov južne železnice k pismu generalne direkcije od 20. julija t. 1. na personalno komisijo, oddelek uradnikov. 2. slučajnosti. K teinu zborovanju imajo vstop vsi uradniki j žne železnice. Tovariši! Širite naše glasilo! Domače vesti. d— Veliki nedeljski protestni shod NDO. Bil je to najlepši, naj impozantne] ši protestni shod, ki so ga dosedaj priredili tržaški Slovenci. Ne pretirujemo če rečemo, da jih je bilo navzočih vsaj 2000 ljudij. A njihovi vzkliki, njihovo orgorčenje, njihovo navdušenje je veljalo za dvakrat toliko. Vlada je dobila plačilo, ki ga je zaslužila. Nedeljski shod je izzval v slovenskem in hrvaškem svetu pravi vihar. Vsi listi so se bavili in se še sedaj bavijo z vspehom ne deljskega shoda. In to je bil le začetek. Ako nas že vlada, ako nas nasprotniki — sovražniki — že teptajo, potem je z naše strani vsaj potrebno, da pokažemo, da nismo vo(jni vse to prenašati, da so minuli časi, ko smo se ponujali za prostovoljne lakaje teh in onih. To je pokazal nedeljski protestni shod. Na to konstatacijo se omejujemo za danes. Poročilo o shodu in zlasti odločilni govor dr. J. Mandiča je itak že priobčila .Edinost*. Slovensko 1 udstvo : Napravi si poti ! Naprej, naprej ! Tržaški Slovenci iz mesta in oko lice! Izlet N. D. O. v Pulo je bil kakor znano, prepovedan. — To so zahtevali „državni interesi", to je zahtevala po-živinjena strast onih, ki se grejejo na solncu 2000-letne kulture. Nič ne de! Slovensko ljudstvo je odgovorilo na to omejevanje svobode gibanja, kakor še nikoli dosedaj. Podpisani odbor izreka zato tem potom svojo globoko zahvalo vsem onim, ki so se svojo prisotnostjo pripomogli k označeni manifestaciji. Ker je bil izlet prepovedan, naznanja podpisani odbor, da bo skušal na vse načine doseči dovoljenje za drugi izlet, ki naj bi se vršil v mesecu septembru tek. leta. Za ta drugi eventualni izlet bodo veljali vozni listki, kupljeni za prepovedani izlet. Oni pa, ki so si nabavili vozne listke za izlet 7. t. m., a se ne nameravajo vdeležiti eventuelnega drugega izleta, dobijo svoj denar nazaj v uradu N. D. O., pričenši v soboto dne 13. t. m. do 21. t. m. od 5. do 7. ure in zvečer, izvzemši dne 14. in 15. tega meseca. O tej priliki prosi podpisani v imenu N. D. O., ki je vsled prepovedi izleta pretrpela veliko škodo, naj pri dvig-njenju vplačanege zneska po svojih močeh prispevajo v pokritje te škode. Ta apel naj velja tudi za ostale rodoljube. Vsak prispevaj po svojih močeh! To bo najlepši protest proti združenim nasprotnikom. Prostovoljni prispevki se objavijo v »Narodnem Delavcu". Trst, dne 10. augusta 1910. Odbor N. D. O. d— Slavnost razvitja zastave pevskega društva »Zastava- v Lonjerju. V nedeljo, dne 14. t. m. bo razvitje zastave društva »Zastava". Poživlja vse narodno delavstvo, da se vdeleži pod zastavo N. D. O., ki bo skupno odkorakalo na slavuostui prostor v Lonjer. Zbirališče pri mostu v Bošketu ob 3 uri popoldne. Vbbirno torej tem potom vse tovariše, da se polnoštevilno vdeleže te slavnosti. puljska JI. d. 0. priredi v nedeljo dne 4. septembra t. 1. izlet v Trst. Naprošeni so vsi oni tovariši, ki so bili izvoljeni v odsek za izlet tržaške N. !). O. v Pulo, naj pridejo zanesljivo na zelo važni sestanek, v torek, dne 16. avgusta t. 1- ob 7. uri zvečer v prostorih N. D. O. (ulica La-vatojo. 1. I.) Fr. Kranjc. d— »Slovenec", tisti odpadek z avstrijske vladne mize, tisti Judež Iškarjot, ki dan za dnevom izdaja za plačilo neznatnih strankarskih in osebnih vspehov življenske interese vseukupnega slovenskega naroda. »Slovenec", to proslulo glasilo rimsko-jezuitskih hinavcev, je priobčil T svoji številki od torka, dne 9. t. m. strupen članek, v katerem »denuncira" c. kr. avstrijskemu državnemu pravdniku nedeljske protestirajoče 1|udstvo in v znamenju Avstrije in — Srbije klicuje drž. pravdnika proti dr. J. Mandiču. S tem je »Slovenec dosegel rekord denunejanstva. Slišimo, da mu dr. J. Mandič prav pošteno posveti. d— V prid delavcem v livarni št. 18 zavoda Strudolf (Stabilimento tečni-co“) je NDO odposlala vodstvu omenjenega zavoda resolucijo, v kateri se zahteva za delavce nameščene v livarni znatno povišanje plače, z ozirom na značaj dela, na njegove škodljive posledice za zdravlje in z < žirom na obstoječi delavni čas. Danes ima vodstvo »Strudolfa" sejo in se bo razpravljalo o tej resoluciji kakor tudi o resoluciji centralistično-organiziranih delavcev. d— Konsumna zadruga članov NDO (skladišča) naznanja tem potom, da se bo redni občni zbor konsumne zadruge NDO vršil v nedeljo, dne 18. septembra 1910 ob 10. uri dopoldne. Kraj in dnevni red občnega se objavi pravočasno. d— »Edinost" je bila v ponedeljek zapljenjena, ker je priobčila neke odstavke iz govora dr. J. Mandiča, v katerih je le ta kvitiral grebe naših črno-žoltih in belo-rdeče-zelenih nasprotnikov. Čestitamo naši tovarišici »Edinosti- prav iskreno na vspehu. rl\eba je enkrat začeti ! d— Odbor konsumne zadruge članov N. D. O. Podpisani odbor je sklenil, da se bosti odpirali prodajalni v ul. Bosco in ul. Miramar od pondeljka t. j. 15. t. m. naprej izvzemši sobote in pon de(jke mesto ob 7. uri šele ob 8 uri zjutraj. — Urnik škedenjske prodajalne p» ostane nespremenjen. Ob enem naznanja podpisani odbor, da se zaključijo računi poslovnega leta do 18. septembra t. 1. Za odbor Vadnal, t, č. tajnik Pripravljalni odbor godbenega odseka N. D. O. naznanja vsem tovarišem in prijateljem glasbe, da se vrši danes, v soboto ob 8. uri zvečer v prostorih N D. O. pri Sv. Jakobu jak > važen sestanek vseh onih, ki so se že vpisali in oni, ki se mislijo danas vpisati, Kakorjavljamojna drugem mestu prosi odbor točnosti polnoštevilne vdele žbe. Odbor »Godbenega odseka" N D. O. pri Sv. Jakobu uliudno vabi tem potom v*e one tovariš , ki se 7animajo za glasbo (godbo na pihala) pri N. D. O., da se čim prej vpišejo pri društvenemu tajniku pri sv. Jakobu v prostorih N. D. O (Čampo S. Hiacomo) št. 5. I nad v ponedel|kah in sobotah od 6 in p 4 do 8. zvečer, ob nedeljah pa od 10. —12 ure dopoldne. Ker se prihodnji teden začne s podučtvmjem teorije in ker je odbor že preskrbel j-ko izvrstno moč v osebi učitelja g. J. Laha, prosi se tovariše in druge zavedne slovenske delavce, da se čim prej vpišejo, kajti po preteku 16. t. se začm- prva vaja za teorijo. Pevsko društvo »Lilija- na Beki pri Borštu priredi v Nedeljo dne 14. t. m. veselico z petjem, godbo, šalj.vo pošto, in ple-oin. Vabimo vse tovariše, posebno z naše okolice, da nas posetite. Svirala bo godba od Sv. M M. društva »Lira . V„t mnina k vesi liii 30 st k plesu možki 1 K 60 stotink. Toraj dne 14 t. m. vs>i na B ko! Iz Pule. Protestna skupština N. R. O. u Puli. — PULA 11. Pred ogromnim bro-jem puljsk.h Hrvat i vršila se je skupština N R. 6. u Puli. Preclsjedao je predsjed-nik isti-rske posujilnic i Sla din j a, a govorio je, vrlo odrešito i usp.ešno, tov. V r a n k o v i č. N„kon njega izjavio je socialdemokrat H a r a m i n a, da se ion pridružuje prot slu protiv vlade. — Dr. Doičč je reagirao na oni dio govora, ko-jiiii je č.nio propagandu za socijalno-de-mokratičnu stranku. Uš uznebesno klicanje prihvatila se rezolucija. u kojoj se protestira proti postupauju vlada i izj a vij a, da če puljski Hrvati doči na izlet u Trst. u n e d j e 1 j u, dne 4. septembra t. g. * * * »Zapriečen proti najboljoj volji zbog zvaničnih posala. h-liti u Vašu sreda, da I it ie D It ic Ti jit no V; »i ot tl IH Dl ja »i di Sl M di P ti, D, »j (1 Ic », b 8’ k Z V k s f f t I« T t i 'i I 1 l i Mignem i svoj glas proti odurnoj koa-jcjji onih, koji nam u znaku lažikulture i javnih obzira kidaj u naše kulturne stegne, kličem Vam, vrli branjevci brvatske ; Na noge! Osveta je naša !“ — Dr. Mandič. * * * „Vaš protest je naš protest! Ustrajno pobjede! Do vidova 4. septembra u Trstu!“ — Centrala. * * * »Trdni smo kakor skala, z Vami sto-> in z Vami padamo!“ — Delavci ?brani v čitalnici NDO. Posljedlce zobronlenoj Izlet«. Pula, Hh-kotovozaT" I ovaj smo put bili mi žrtve, morali »tto još jedan put, da doživimo pravednost usokoiste. U na šoj državi postalo je pravilo, da Bamo se onoga uvažava, samo se 0(>omu daju pogodnosti, tko joj je protivnik, 'ko radi protiv nje. Na samu viku mladih „Mazziniana“, Poduprtih od svih njihovih vodja i ?ovinstva vlada je zabranila izlet »radi l»vnog mira i reda". Jesmo li mi ugroža-?&li taj mir, jesu li ga ugrožavali naši irugovi iz Trsta ? Ni jedno, i.i d ugo. več Ju se grozili poremečenjem mira i nemirima Hazzinianci i „Giornaletto“, a vlada mjesto, ta ih pozove na red i poduzme korake Protiv njihovih prietnja, — ona zabranjuje P&tn izlet. Vlada udovoljava zahtjevima Načelnika i donačelnika, mjesto da ih podreti neka svoju mladjariju nauče pameti. Pa dobro. To nek nam bude uputom • ravnalom, kako se imamo i mi ponašati. Ovake stvari, kao što je ova zabrana, dokazuje nam, da našim dosadanjim vladanjem ne možemo postiči ništa, da naše fobsko ponašanje biva nagradjeno kao ono ,yakog roba, da u ovaj državi treba pokazati zube, ako čemo da nam država pripade prava, koja je zajamčila. * * * « Netom se je doznalo za zabranu zabadalo je u našem radničtvu ogorčenje, koje je bilo posve opravdano i koje je koralo probiti na javu. U subotu večer Armirala se je povorka, koja pjevajuči rodoljubne pjesme i kličuči »N. R. 0.“ i tašči iz Trsta prešla je gradom. Obasavši grud došla je do obale, gdje se je sukobila 8 Talijanim skupljeni na trgu kod glazbe. Tal ani su boxe-ima štapovima navalili na naše goloruke. Nastala je tučnjava. u kojoj je bilo ranjenih s obiju strana. Zapoma-ganje žena, bježanje gostiju iz kavane Povečalo je komešanje. Tom prigodom su tri Tal j ani bili bačeni u m o r e, fo 8 u i h s a parobroda spasili. *Što nam ne velite ?! Zar je več toliko Hrvata u Puli, da je »Piccolo vidio iu orim dvjema — Hrvate. Opaž. ured) Na koncu je policiia razpršila demostrante. Ta-ljana je bilo liapšeno 9, koji su se svi lužili na dc,hijene batine i to takve. da Uijesu mogli ni leči u z«tvnru. Od Hrvata je bio napšen iedan. Dva Taljana hže u bolnici. U neditlju su Ti ljani čekali izlet i uprizorili lov na naše pojedince, te su ih iz zasiede napadali. U-li'd toga je u gradu Uastala velika uzrujanost. Taljani su napali i dva pristaša social demokrata, koji ru brvatski razgovarali, te ih ranili, radi toga so socialdemokrati obdvžavali sast mak u Utorak, na kojem su zaključili prvi od njihovih što bule napadnut, da če na na- Psdaču sami uzeti za dovolj štinu. * * * Proglas kojim je NRO sa/.vala za tatvrtak prote tnu skupiti' u bio je zapl|H-t)|en radi stavke, da protestiramo protiv Uainnvije reiravde učim-ne nam od c. kr. k ade ! 1 I)akle niti spominjati vladu više nečemo moči ? ! Tko če platiti troškove ? N. R. O. izdala je za same priprave dočeka preko 600 kruna i to na temelju ustmene i pismene doz vole izleta. Tko če sada na miriti i\jb} trošak, koji joj vlada zabranom pro-uzročila ? Pula zatvorena. Izlet iz Rieke za-branjen U utorak bila je kod c. kr. kot. poglavarstva u Puli deputacija NRO, da upozori poglavico ureda, da izlet, koji je imao doči 14. iz Rieke u slučaju da bude dozvoljen smatramo direktnim izazovom sa strane oblasti. Kad se nama ne dozvoljava izlet dozvola drugima značila bi očita ne-pravda i provokacija. Upravitelj c. kr. poglavarstva izjavio je deputaciji, da je izlet več zabranio i da u buduče neče smjeti u Pulu nikakav izlet. Čestitamo Taljanima na polučen us-pjeh ! Konstituirajuča skupština mlade-načkog odsjeka N. D. O. Dne 31. ov. mj. konstituirao se je u N. R. O. mlade-nački odsjek, koji broji preko 100 mladih drugova. Mala briga, koja se je do sada po-svečivala odgoju i okupljanju omladine čutila se je odavno, te se je opažalo dnevno iznarodjivanje naše mladež'. Ne samo to več i potreba, da putem omladine odgo-jimo svjestne borce za svo;e staležke i narodne interese potakla je neke mlade, da se u N. R. O ustroji mladenički odsjek, obzirom na veliki broj mladjih članova, a još više na one, koji nbesu još u našem kolu. Na skupštini koja je bila brojno po-sječena bio je izabran sliedeči odbor: Predsiednik : Stari J. — odbornici: Lah R., Matičič E., Peštaj Gj. i Sever V. — zamjenici: Bizjak i Š erko. Zaključilo se je, da se svakog četvrtka obdržavaju predavanja i da bude tambu-ranje 2 puta na sedmicu Sada stoji do s« ih članova, da nastoje kako bi opravdali nade, koje se u njih polagaj u i kako bi okupili u svoje kolo čim više svojih mladih drugova. Predavanjja u mladenačkom od-Sjeku. U zadnje doba predavao je Dr. Magjarello: „0 postanku država". Predavanjima če s < nastaviti buduče sed-m:ce. Upozoravamo sve mladje, da posje-čuju čim brojniji predavanja. U programu ima više predavanja o ustavnim pravima, iz higiiene, iz književne povjesti i drugo. Svaki četvrtak točno u 8 sati je predava nje u N. R. O. Izrabljivani od države! Kod ov- dješnie željezničke posta e moraju da služe ogibalni čuvari 16 sati na dani to 8 sati kod dolazka i odl-zka vlaka, a 8 sati pri primikanjn. Ti nesretn ci nemaiu več samo H sati za počinak, jelo i spa vanje. Tako izrabljuje jedno državno podu-zeče svoje niže namještenike. Sramota! Postupak jednog Stabsoberboots- manna. — Kod laboratoriuma municije u Vallel ngi radnici su posve podvrženi voj ničkim majstorima i nadglednicima. Neki pa k od uh postupaju radnicima kao sa životinjama. Kunu iiu sve što se pomisliti dade, dapače ih i tuku. Tako je prije ne- kog vremena Oberbootsmann Ta-d iiu s Sozanskjr tako zgrabio za ruku jednog radnika, da mu je za mnogo dana ostao črni znamen. Radnici pako ne uz-daju se potužiti, jer im je i n ž i n i r F i-b i n g e r zaprietio, da če ih po žandarima dati iztjerati, ako mu se dodju ma zašto pritužiti. Ipak mi čemo nači načina, da i tog gospodina podsjetimo, da i za njega vriedt »Službovni red", a ako ne prestami ti od nošaji, tada čemo u druge diple ! Što je to ? — U kovačkoj radionici Schiffbaudirekcije u Arsenalu zaposlen je kao nadglednik jedan gospodin, koji Cesto pokazuje svoje simpatje prema Slavenima. Tako se je prije nekog vremena taj gospodin izrazio »Mi vojo rangiar i Sčiavi de sta botega." Je li moguče, da u jednom državnom poduzeču, koje uzdržavaju i Slaveni sa svojim novcem, budu isti ne samo vrie djani, več da im se prieti, da če ih se baciti vam. Tražimo da se tog gospodina poduči o njegovoj dužnosti i da se učini malo reda. Stanje radnika u Vallelongi. Več smo iznieli u par navrata težko stanje radnika u Vallelongi. Isti več od nekoliko godina teže, da bi im se bolje uredile njihove plsče, te su se ponovno obračali na svoje Dredpostavljene u tom smislu. U zadnje doba obratih su se bili na Oberinžinira Fibingera, da pro-sliedi njihovu molbu na kompetento mje-sto, nu mjesto toga, taj ih je gospodin istjeran i kaznio njih 70 sa uztegnučem '/» dnevnice. Buduč su se radnici nalazili pravedni i da dovedu kraju svoju opravdanu molbu, to su prošli mjesec obdržavali skupštinu, kojoj je prisustvovalo preko */s svih rad- • nika zaposlenih u Vallelongi, te su povje-rili N. R. O., da mihovu molbu zastupa. Odlučilo se je iči putem, kojim prop.suje »Službovni red", te tražiti poboljšanje za-slnžbe, bilo to davanjem rada u akordu, bilo uredjenjem prekosatnog rada, bilo podavamem posebnog doplatka. Ujedno se zaključilo tražiti, da budu ukinute kazne dane im od Oberinžinira. Somišljeniki! Širite naš list! DAROVI. V protest radi prepovedi izleta N. D. O. v Pulo so darovali za »Narodnega Delavca" sledeči: dr. Josip Mandič, Kodela Anton, Cividini, Črednik po K 2 ; dež. posl. Štefan Ferluga, Ivan Marc po K 1 ; Hreščak Dragotin 60 stot. Priporoča se vsem Slovencem Trsta in okolice v posnemanje ! Odrekli so se v korist »Narodnega Delavca" vozne cene izleta v Pulo tov. predsednik dr. I. Mandič 5 K in Štefan Luin K 3 60. Srčna hvala ! Na protestnem shodu proti prepovedi izleta v Pulo nabralo se ie med zborovalci za »Nar. Delavca" 65 K 30 st. Javna zahvala. Prigodom priprav za ^prepovedani) izlet N. D. O. v Pulo našel je podpisani odbor pri čislanem vodstvu paroplovne družbe »Austro-Americana« (Fratelli Cosulich) zares nenavadno prijaznost in naklonjenost. Podpisani izreka za to svojo globoko zahvalo omenjeni sl. družbi in zlasti g. ravnatelju, vit. Cal listu Cosulich. Enako zahvalo dolguje podpisani odbor tudi vel. gg. drž. poslancu prof. Matku Mandič in dež. poslancu dr. Jo s i p u Marti n i s za n ju blagohotno posredovanje. TRST, dne 10. avgusta 1910. Odbor N. D. 0. Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lutulee In lidajutelllca: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tlikn: TISKARNA ..EDINOST" r Trotu. V najem dajem dve postelji za delavce, za dve osebi. Cena po dogovoru. Ul. Pjzzo 2. fe m m CENE ZMERNE. ^*J^*J* TELEFON 16-83 V * c« S1 \a obroke 3! < S E CM C O o Uelika zaloga izdelanih oblek S (D CO a, M CB E rt za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna S * CD — —n >0 za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. (O < co Adolf Kostorls, ul. I. Slovanu! 16, l. n. o T" i zra en ..BUF-ET AUTOMATICO” nmm 1 m POZOR! Skladišče ni v prltii- H POZOR 1 Skladišče ni v pritli- 1 ■ n 6|u, ampak v prvem nadstropju. H p| 6ju, ampak v prvem nadstropju. $ & is & & : tsi .ovjrna tvrdke K nrik V ra neka sinovi, v vsakem oj ru novodobno urejena, 0 V prid l/.d t.'j-3 svoj • proizvode izključno le iz Pl0.j boljših siPOVin. bode, bodete li pri nakupovanju dajal, prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem ■. kavnem pridatku z mlinčkom, lovamiskainamii*. & iz zagrebške tovarne. il /.aarnV V : 11 V. 9 3> Delniška glavnica: K 15,000.000 Telefon 19-95. ČEŠKIH HRANILNIC OSREDNJA BANKA Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. vloge na knjižice. Premijene vloge Q MENJALNICA. - BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. -• ~ Vlog okoli: K 115,000.000 Naslov za hri.: SPOROBA [ Konsumnn zndrusn H. D 0. rrodajali.e: ulica Bosoo 17. : Telefon: ste/. 23-21. : II. ul. Miramare III. v Škednju. člvtl dobiček tega Važega prvega go apodarafcega podjetja je namenjen le Vam In Vaši sveti stvari! Pozor narodni delavci! Kdor gleda na svoje zdravje, mora skrbeti na svežo točno hrano, in na dobro prenočišče, za kar se vljudno priporoča Izidor Luzillk. ulica far-neto štv. 12. I. nadst. Slavnemu občinstvu v Trstu in Okolici! Usojam si vam priporočati mojo trgovino K CVENKEL TRST - Corso št. 32. - TRST z veliko zalogo klobukov, dežnikov, nogavic, ovratnikov, srajc rokavice itd. itd. Vse blago naročujem iz prvih tovaren in zagotavljam za solidno in točno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem K. Cvenkel. KUPUJTE VSI Kolinsko kavino primes Josip Štolfa vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela Članom N. D. O. pozor Po služite se vsi ur in zlataniue ulica del Rivo 26 Alojz Povil Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti. Članom N. D. 0, so znižane cene. Slovensko podjetje! Književne novosti: GREGOR