Stev. 196.
(Posamezna številka 8 vinarjev.)
V Trstu« v tore?-, 17, Julija 1917
Letnik XUI.
bbaja vsak dan, ludi ob nedeljah Id praznikih, ob 5 zjutraj.
lliedniitvo: Llica Sv. Prar.::ška AsiSkega $L 20, i. uadstr. — Vd dopisi raj m poStiiaJo uredništvu lista. Nefrankirana pisma * n«
sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. IzCajaitl« la odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kootordj Ibia .Edinost' — Tisk tiskarne .Edinost!-. vpisane zadnige* orcfrnlin poroštvom v Tr?tu, ulica Sv. FrančiSka Aaifkefa It 20. Telefon uredniftva In uprave 5tcv. 11-67.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 31"20
Za pol leta.............. . • l^CO
u tri mesece .....................» 7"oG
za nedeljsko lađa jo u cel« tala....... M
n po! leti......................•
Poiametne številke .bdinostl" se prodajajo po t vinarje^ zastaral« Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo ni milimetre v Šlrokosti ene kolone*
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vliu
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ....."........mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsak« nadaljna vrsta............. i- —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat nI 'oddelek .Edinosti". Naročnin« la reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno !o upravi .Edinosti' — Plača In toži se v Trstu.
Uprava in lnseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. PrančiSk* Aiiikega Št 'i0. — PoStnohranllničo! račun It '41.652.
Z DunnJi
(OJ našega posebnega poročevalca).
14. jul. 1917-O položaju.
Ustavni odsek in njegov pooteek 15 članov inrata nalogo, zbrati m redtffovati vse gradivo za reformo ustave. — uo-sposka zbornica pa je izvolila ^slavajko-misijo 36 članov, v kateri so: 2 UBfta lor. Fort ki /kček) 5 Poljakov m 1 Rusm, vsi ostali so Nemci. Jugoslovana ni nrti enega, kajti razun po? Hrvata Jatfča sploh nima liio /.a^rupiiika v tej visoki zbornici, tržaškega škofa ni šteti med zastopnike Jugoslovanov, ker ima kot član epistopata posebno stališče.
Kaj bi moglo priti pametnega iz te komisije za nas avstrijske Slovane?! Gosposka zbornica je nemška trdnjava, ki jo bo morala zrušiti prodirajoča in zmagujoča demokratska misel. — No, zato pa so predlagali Vofcksratovci, da bi se izvolila skupna ustavna komisija iz obeh zbornic. Tako bi bile najlepše varovane centralistične težnje. Nemcev, ki jim je neljuba vsaka prememba ustave, odkar čutijo, da Je minula Uoba zloglasnih »Belangov«.
Ako ostanejo Cehi pri svoji — pasivni rezistenci nasproti pododseku in ustavnim reformam, bo to Nemcem v prav odkritosrčno, dasi bolj tiho m hinavsko veselje. Jugoslovani bi srčno želeli, da bi Cehi intenzivno sodelovali. — Mi nimamo prav nikake volje, piti na medvedjo kožo, dokler ta še po gozdih leta, držati roke križem in čakati, da nam ktforfcoti medveda ustreli in kožo prinese. -
Češki Svaz je sklesnil le s — štirimi glasovi večine tateo zavla-čevajočo taktiko, ki naj bi polagoma celo onemogočila reformo ustave. Ako bi, recimo, Jugoslovanski klub vsled napačno umevane solidarnosti tudi žel za sklepom Češkega Svaza, kaj bi sledilo iz tega? Pač jasno: zmagal bi sklep velike manične. ka}ti Jugoslovanski klub vendar mnogokrat n al ikri H uje ono večin ico 4 glasov.
Dalje treba pomisliti, da vse slovanske strarke že od nekdaj krsčć, da je dosedanja tis lava nezadostna, slaba in da je posebna velik ?h prememb. Zda* je prilika, da se ustava prav korenito spremeni — in i,ii naj bi nasprotovali, ali le zavlačevali?! Kaj pa, ako bi s tem zamudili — eifino priliko po dolgih desetletjih? Kdo nann more jamčiti, da bi bilo za nekaj mesecev še časa za to, ako se splošm-i položaj premeni?!
Nemci pa vendarle u videvajo, da je bodočnost jako negotova m zato se že pripravljajo na koncesije. Smatramo že za velik napredek, da sami ponujajo — narodno avtonomijo po deželah. Doslej so sanjali le o svoji narodni avtonomij* na Češkem: razdelitev po okrožjih z jako obsežnimi avtonomnimi zastopi, lirugače i-a delitev narodnosti v deželnem zboru, de/c' icm šolskem svetu itd. Ko so zahtevki vse take lepe reči na Češkem, niso niK Jar hoteli nič slišati o tem, da bi se izve J:i podobni načrti na Štajerskem in K* roškem.
Bili so časi, ko bi Slovenci drage volje s rejeli tako — narodno avtonomijo v na-sit ».'veh obmejnih deželah, v varstvo mašeča naroda ob jezikovnih merah, ki se 11;, m krčijo od dne do dne vsled brezobzirnega nemškega poplavja. Ali danes nI več čas za take polovičarske rešitve na-š^a velikega jugoslovanskega vprašanja. Danes imamo po svoji izborni delegaciji ji- no začrtan naš narodni ideal, ki je in mora ostati alfa m ornega vsega našega stremljenja m dostelnega delovanja. Ve.1 naš narod na jugu, pa bmli <:a je slovenskega, hrvaškega ali srbskega imena, mora stati z vso svojo mladostno energijo /a svojimi zastopniki in ob vsaki priliki Krepko povzdigati Svoj glas za svobodno Jugoslavijo pod svitlim žezlom mladega našemi vladarja.
• * *
Za rodbine vpoklicancev.
Ob zelo živalmi udeležbi je daates sprejela posi. zbornica načrt zakona, ki -rta no-vo ureja podporo rodbinam vpoklicancev
za vso dobo v ojne.
Odsekov o poročilo samo že silno žigo-
LISTEK.
Miliionar, ki le izginil.
Roman. Francoski spisal Evgeo Chavilla-
Avrora je žalostno zmajala z glavo in potem potihoma nadaljevala:
— Da, vse svoje življenje se bom spominjala onega dne---- bil je silno \iolg
da ;, in tresla sem se strahu!____ Raoul
ga je prebil tu v tem budoarju____vsak
čas je hotel oditi, kajti ugenil je resni-
oo----aii vedno sem ga zopet zadržala,
ker sem mu zagotavljala, da preskrbim oni znesek. Lagala sem se! V svojem pre ro^teiii življenju, ko mi ni bilo nikdar tre »a skrbeti za denar, si nisean domislila tfkJar, da bi kedaj potrebovala tako veli' c svote. Lil zato tu1 Ji nisem nikdar mi-filla ua to, da bi si jo preskrbela. V ostala t! i ki bi bil že inoj oče poskrbel za to, da bi bih zopet izginili moji prihranki.
sa sedanjo prakso pri teh podporah. Tozadevne naredbe imenuje »vror fcirokratič-ne nerazsodnosti«. Biča slučaje, ko se je odrekla podpora ženi, ki je s svojim trudom kaj malega zaslužila. Naredba 30. marca t. 1. je zbudila cd kaos; ntkdo ae več no izpozna, glavarstva je resnično ne morejo več izvršiti. Med ljudstvom, ki je željno povišanja, Je prišlo mnogotoe do takih sporov, da je moralo orožništvo ali redarstvo narediti mir. — Treba ie nove, zakonitve ureditve, ki naj določa v glavnem:
Zakon velja za vso dobo vojne. — Ni nikake razlike v načinu vojaške službe vpoklicanca, enako je s prostovoljci. — Podpora tiče od dneva vpoklica. — Razlika podpore za otroke pod 8 leti mora od-pastl; vsi enako! — Stalno nesposobne, samostojne osebe na| dobivajo dvojnato podporo. — V vsej državi naj bodo jioipo-re enakomerne. — Begunci naj tudi dobivajo te podpore. — V komisijah, ki določajo te podpore, moralo biti tudi zastopniki iz ljudstva. — Odprta mora biti pot za pritožbe.
§ 3. določa podpore:
1.	Na Dunaju po 2 K za osebo;
2.	v krajih, Mer velja za državne uslužbence I. in II. afctivitetna doklada. po
K rSO;
3.	v vseli ostalih krajih K T60.
Polno podporo morajo uživati vse osebe, ki so Živele skupno z vpokllcancem. na vsak načm žena m zakonski otroci, —-ostalim osebam le toliko, kolikor so dobivale od vpoklicanca. — Za nezakonske velja načelo, da je treba podporo šele ugotoviti v merilu z gospodarskimi razmerami vpoklicanca. — Ako je kaika oseba živela v skupnem gospodarstvu z vpoklica ncem in je stalno nezmožna za delo, inora dobivati dvofoo podporo.
Ako je vojak ubežal ali Je obsojen v težko Ječo, preneha pravica »Jo teh podpor.
Te podpore se izplačujejo 1. in 16. vsakega meseca; vse listine so kolka proste. Povračila podpor niso dopustna.
Zakon stopi v veljavo 1. avgusta t. I.
Razni govorniki so ostro bičali samovoljno praikso dosedanjih toomisij; zlasti na de^H, ki«r .so za lasa vlekli na d asi razk)ge, da so podpore krčili ali odrekali. Marsikje je bilo vse odvisno od orožnika. Vse to se je moglo dogajati le zato, ker ni bilo lasnega zatona.
Ves zakon je bil sprejet, v nadrobnem glasovanju skoro soglasno.
Poljski posl. dr. Liebennann je stavil k § 1. dopolnila, ki so merila na to, da se v trm zakonu z a goto ve obenem podpore tudi rodbinam vojnih ujetnikov in takih, ki o — zašli v sovražno ujetništvo.
Jugoslovanski klub ni glasoval za to resolucijo in je baš zaradi tega — padla. Toda naš klub je s tem rešil zakon sam, da stopi v veljavo že 1. avgusta, ker je bilo z merodajne strani povedano, da bi sprejetje Liebermantiovega predloga bila ovira za — sankcijo, — to pa zategadelj, ker je za. vojne ujetnike predložen poseben na-irt zaikona. — Zato se moramo zahvaliti -krbni čuječnosti Jugosl. kluba, da je — rešil zakon sam in s tem pomagal neštetim revnim rodbinam do bolj člov eškega življenja do konca vojne.
Današnja seja
se jo pričela ob 10. zjutraj in konča pozno zvečer. Na dnevnem redu je 8 točk, a ob 4 pop. še niso dokončane prve štiri.
Pooblastilni zakon za vojno gospodarstvo je bil sprejet v 2. in 3. čitanju v smislu sklepa v gosposki zbornici.
Poleg zakona o vojnih podporah je bi! sprejet tudi zakon o vojnem sodstvu za civilne osebe, kakor sem že poročal. Enako bo sprejet načrt zakona o porotnih imenikih.
Dalje p rile se v razpravo in bo gotovo -prejet predlog dr. Grossa, da morejo zahtevati obnovitev pred civilnimi sodišči
vsi oni, ki so bili obsoje-ui pred kakim vojnim sodiščem. Ker je ta zadeva za mnoge naše vojake zelo važna, bom o nji poročal za prihodnjo št. *Ed.* — Enako bodo sprejete v korist beguncem mnoge zelo važne resolucije, o katerih bom tudi še poročal.
Hrvatski jezik pri pemorskl oblasti. Posl. Sfrinčič in tov. so podali v današnji seji interpelacijo na trgovinskega ministra gledć na rabo hrvatskega jezika pri pomorskih oblastih v Istri.
Na poslopjih teh oblasti so le italijanski napisi: »Ufficio di porto e sani ta < ali tudi le »Sanita; uradni iezik je izključno italijanski; tiskovine tudi le italijanske. Celo prisege, ki jih morajo polagati pomorščaki po skušnjah za kratke vožnje, morajo biti italijanske, in to celo tedaj, kp zmajo te malo ali tudi nič italijanski jezik. Ako se kdo pritoži m zahtev-«*- fu^'z<sKo ga zavrne c. kr. pomorska oblast v Trstu, da se smejo rabiti hrvatske tiskovine eii-no le v Dalmaciji.
Ker je pa Istra po večini hrvatska dežela in imajo Hrvatje sveto pravo za rabo svojega jezika pri javnih uradih, vpraša."o:
Ali hoče Njegova Ekscelonca odredili, da morajo pomorske oblasti rabiti hrvatski jezik v občevanju s hrvatskimi strankami v Istri, — m zaukaizati vse napise, tiskovine, pečate itd. tudi v hrvatskem jeiziku?!
Za naše sodne uradnike.
Posl. dr. Ryb6f ie podi danes interpelacijo na voditelja pravosodnega ministrstva, v kateri je opozoril na dejstvo, da ni bilo že tri teta trikakega imenovanja sodnih uradnikov v območju tržaškega višjega sodišča, izvzemši imenovanje nredseanika deželnega sodišča tržaškega. — Izpraznjena so ta-le mesta: predsednika okrajnih sodiič v Gorici in Rovinju, — preds. trgov, in pomorskega sodišča, šest mest svetnikov višjega sodišča, dve mesti i/eželnosoG-nih svetnikov, pet mest okrajnih sodnikov, Štiri mesta sodnikov. Vrhu tega 11 novo ustanovljenih konceptnih rrtest in precej mest pomožnih uradnikov.
Z ozirom na škodo, ki iz tega zakašnjenja izvira pravosodstvu, zlasti pa uradnikom m pred vsem avskultantom, za katere se pravica za avtomatično napredovanje začenja šele z imenovanjem za sodnika, vprašajo interpelantje:
Ali hočejo takoj razpisati natečaj in pospešiti vsa imenovanja?
D ti n a j, 15. julija.
Ministrski predsednik je iznenadil včeraj ustavni odsek z izjavo, fci naj bi bila * vek ».ko	v lv^očem delovanju za
reformo ustave. Slavnostno je priznal, <iia tolikokrat navajani čl. XIX. državnih o-snovnih zakonov priznava le v principu popolno enakopravnost vseh narodov, da P a ni bil nikdar izvršen. In napovedal je zdaj tako izvršitev, da bodo vsi narodi enak pred zakonom po pravicah hi po dolžnostih.
Priznati moramo, da je ta izjava kaj ugodno vplivala na vse nenemške stranke, saj nam jc vsam v zaioščeitje m priznanje r»ed svetom, kako prav smo imeli v borbi zadnjih 50 let proti vsem dosedanjim vladam, ki niso hotele nič slišati o pravični i z vi sit vi člena XIX. s podrobnimi zakoni. Četo Cehe je ta izjava nekoliko dirnila.da se bodo podvizali s svojimi pripravlja!ni-mi deli v Pragi.
Nemci pa ne kažejo veselega lica, dasi -o tudi sami ol sebe že tako mehki, da so v svojih javnih izjavah ponudili — narodno avtonomijo po deželah. Saj je ta »blika vendar najširša izvršrtev člena XIX v dosedanjih zgodovinskih deželnili me jal;!
Naravno je, da Jugoslovani ostanejo zvesti svojemu programu, ki so ga jasno začitali s svojo izjavo v seji 30. majnika t. I. — Ako pa do tedaj, ko bo ta velika naša želja izpolnjena, tzvrše člen XIX. v smislu popolne narodne enakopravnosti, se pač tej* začasni ir d^itvi ne bomo upirali. Saj bodo merod;, ni krogi sami videli, da smo zašli na opo!r\o j>ot polovičarstva, ki ni bilo Še nikdar iHe prida — in potem bodo še radi pomagali pri temeljiti pre-o?novi širokih temeljev te države. Dal Bog, da bi ta čas ne1 bil daleč; čim prej. toliko boi>c za državo, narode in Jitnastijo! • * *
Graferaucr.
Imunitetni odsek je že izdal v tisku poročilo šn predlog v Orateniauerjevi zadevi. Poročevalec bo dr. Rybaf. Toda to poročilo ni bilo postavHeiTO na daevni red današnje seje.
To se je zgodilo naibrže zategadelj, ker
Toda kako pretvezo naj bi našla za tako veliko svoto? Hotela sem ravno govoriti s Colardom, ko je prišel gospod de Loze-ril in nam pripovedoval tudi vam znano pripovest o umoru. Nočem vam pripovedovati, kaj vse sem pretrpela tekom onih treh ur, ko sem morala gledati pred seboj tega Raoulovega sovražnika.
—	Ali ste dobila končno denar? — je vprašal s^Jflik nestrpno.
—	Zvečer sem si šele konečno rekla, da sem vendar gospodinja v hiši in da nisem odgovorna svojemu služabniku. Opogumila sem se, toda kakor je bil tudi dozdevno miren mo* obraz, mi je vendar srce bilo silno nemirno.
—	Colard se ie pač moral zelo začuditi?
—	Pokazal vsaj ni. Odgovoril mi je, da tako velike svote nima doma, da pa dobi v dveh dneh denar od notarja« ki je za dva dni odpotoval iz Pariza. V dveh
dneh! Pomislite si! In Ja reši svojo čast. je moral Raoul plačati svoj dolg tekom štiriindvajsetih ur.
~ Sn>eiiljsye se sem ix>slušaia njegov odgovor, dasiravno so se mi šibila kolema. Onesvestila bi.se bila. da mi neka Colar-dova beseda zopet ni obudila upanja.
—	Kakšna beseda?
—	Ko je odhajal od mene, je namreč dejal stari sluga s smehom: Pravzaprav pa je sreča v ikesreči, da milostiva ne morete takoj dobiti denarja; ga saj vaš gosjMij oče ne bo mogel izgubiti v igri z gospodom de Lczerilom. Lft teh besed sem spoznala predvsem, da je misAH Colard, da je denar nan^enien očetu, potem pa tudi, da o:e z
Lozcrilom igra v svoji sobi.
—	Tudi pri razpravi se je omenjala ta igra, — je pripomnil gospod de Badičrc.
—	I)a, — ie dejala, — toda odtlej dalje se je gospod de Lozeri! lagal v svoji iz-povedbi;
je pričela »Arbeiter Zeitung« gonjo proti predlogu imunitetnega odseka in proti obnovitvi Oralenauerjevega mandata.
Čitatelji bodo debelo gledali, ali vendar je tako! »Arbciter Zeitung« je prva objavila znano obsodbo našega koroškega trpina in jo prav neusmiljeno razkosala. — Zdaj pa je to edini dunajski list, ki Je nastopil na grd naJhi proti Grafenauerju. — In to se je zgodilo potem, ko so štirje ^o-cijalistični zastopniki v odseku glasovali za Rybarev predlog; potem, ko so socijalisti nehaj zastopali celo stališče. rnfundnt^ sploh nikdar ne utfit&ue, da obsodbe nimajo na to nikakega vpliva; > o-tem, ko so za svojega dr. Fritza Adlerja spravili po dru. Ofnerju celo v novi zakon o porotah člen IV., ki bo imel to posledico, da pride Adlerjeva zadeva.še prod porotnike.
"Ni či:!-\>, ako se je polastila Jugoslovanskega kluba velika nejevolja radi take ne-odkritosrčnosti in nelojalnosti socialistov. Eno pišejo, drugo delajo, — in narobe: eno delajo — drugo pišejo, da bi zopet podrli, kar so naredili! Ta slučaj st je treba dobro zapomniti. Pride še jako prav!
Današnja seja.
Nedelja je, a seja je tudi fJfanes (začetek ob 11. uri) in bo trajala do večera. Prepuščajoč splošno poročilo koresponden-čiiemu uradu, naj na kratko sporočim Ie o drugi točki,t.j.znanih resolucijah proračunskega odseka gl-edć na internirane in kon-finirane osebe, talce m s-»p. u.« zazname-novan-e vojake. Zahtevajo zrušenje m odpravo vsega tega ter odškodnino za vse prizadete.
Poro če valeč je bil tirolski duhovnik tir. (ientili, »ki je bil sam konfiniran. Govoril je obširno, temeljito, z ognjem moža, ki je sam trpel in sam gledal nezmosno trpljenje neštete množice sotrpinov. Pripovedoval je strašne zgodbe tega nedostojnega in nečloveškega mučenja lastnih državljanov, katerim nihče ne more dokazati nobene krivde in so le komu na sumu, na piki, v želodcu, kakor pravimo. Morda oe še povrnem na njegova izvajanja. — Minister grof Toggenburg je večinoma prav zvesto poslušal temrperame»ntne izbruhe globoko žaljene duše tega simpatičnega duhovnika.
Za njim je govoril starina naših poslancev z juga — Juraj Biankini. Ta govor pa dopošljem v obširnem iavteCku. Slika, ki }o je podal o preganjanju v Dalmaciji, je bila grozna, pretresujoča hi uničujoča. In zdelo se je včasih, i'ia stoji tu starina Juraj Biankini kot strašen poslednji sodnik, ki je klical na odgovor grešnike. Videti je bilo, da je ministra grofa Toggon>biwga struh pred leni govornikom, ki ie s tresočim se in bobnečim glasom Ln z grozečimi gestami šibal grehe njegovih prednikov in podrejenih organov.
Nato je bilo glasovanje o vseh petih resolucijah, ki so bile soglasno sprejete. — Na galerijah je bilo vse polno takih, ki so bili internirani, in mnogi, ki so še vedno konfinii am. Mislite si veselje, ki jih je prekinjalo. ko so čuli, kako toplo se je zavzel zanje naš najvišji zaikonodajmi za;stop.
Resolucije so tako važne, da jih jutri pošljem v J ioslovnorn prevodu. — Seveda so to le — resolucije. Radovedni smo zdaj, iili in kedaj tn kako jih bo vlada upoštevala. — Resolucije niso zakon! Ali se hoče vlada postaviti po robu tako eno-dušnemu sklepu? — Potem bi mogla tudi zbornica po svoje odgovoriti!
Dopo!ni!ne volitve v državni zbor.
Za Cesky Svaz so intervenirali danes posl. Stan jek, podpr. U držal in posl. Va-njek pri predsedniku poslanske zbornice dr. GrosSu v tem smislu, da bi se čim prej izvršile dopolnilno volitve v okrajih, kjer so mandati izpraznjeni bodisi vsled smrti ali iz drugih razlogov. Omenjeno je bilo tudi vprašanje o mani-.atih Gratenauer, Burival In Markov.
Predsednik dr. Gross je iz-Iavil, da bo drage volje posredoval pri vladi v prospeh te zadeve, — a glede na zadnje tri omenjene man ate je izjavil, da je ta zadeva de-finitivno rešena s proglašenjem starostnega predsednika v prvi seji (namreč: da so vsi ti mandati ugasnili).
Danes popoldne sta bila poslanca Sta-njek in Vanjek pri ministrskem predsedniku, ki je obljubil, da si to zadevo razmisli; menil pa je, da bi se mogle izvršiti dopolnilne volitve prči* jesenskim zasedanjem, ako se stranke sporazunkrjo, da ne «bo boja za te mandate.
GOSPOSKA ZBORNICA.
DUNAJ. 16. (Kor.) Ustavna komisija gosposke zbornice je imela danes svojo drugo sejo. Najprej jc bilo ugotovljeno, da na prvi seji ni bil izvoljen noben komite. Nato je bila izvedena glavna L'ebata, ki so se je udeležili člani dr. Baernreither, barou Bevk, baron Czedik, dr. Klein, baron Ple-ner, pL Sieghan, grof Sylva-Tarouca in ministrski predsednik. Z ozirom na splošno željo govornikov, da naj se predloži komisij: od vlade izdelani substrat, je ministrski predsednik dr. Seidler izjavil, da je kot načelnik provizorične vlade dosetdaj vezan in da smatra konkretne predloge vlade sposobne le za poznejše posvetovanje, posebno kar je dobil vtis, da hoče-
te obe komisiji državnega zbora tozadevno sami obdržati inicijativo. Končno je bil izvoljen iz 12 članov obstoječi odsek, ki se mu izroči ves cii vlade obljubljeni materijal in ki bo moral v prihodnji seji poročati o delovnem načrtu komisije.
DUNAJ, 16. (Kor.) Gosposka zbornica bo imela v petek, 20. t. in., svojo prihodnjo sejo. Dnevni red: Sklep poslanske zbornice o zakonu glede varstva ' vojnega davka.
Ogrski ministri na Dunaju.
DUNAJ. 16. (Kor.) Ogrski finančni, tr-govmski hi poljedelski minister so prispeli danes zjutraj iz Budimnešte semkaj_
Zueznn armndna poročila!
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se razglaša: 16. julija 1917.
Vzhodno bojišče. — V Gozdnatih Karpatih in južno Dujestra so bili sunki sovražnih izvidnih oddelkov odbiti. — Sicer niti ua vzhodu niti na albanski fronti nobenih posebnih dogodkov.
italijansko bojišče. — Pri Jamljab se je izjalovilo več italijanskih delnih napadov.
Načelnik generalnega Štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN, 16. (Kor.) Veliki glavni stau, 16. julija 1917.
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprelita: Včeraj zjutraj so Angleži v trikratnih napadih poizkušali zopet zavzeti pri Lombartzyde izgubljeno postojanko; bili so vedno izgubonosno odbiti. Tekom dneva zmerni ogenj se je razvil zvečer tako ob obali kakor tudi od Ysere do Lysa v hude topovske boje, ki so se nadaljevali tudi ponoči. Od prekopa La Bassee do južnega brega Scarpe je bilo v zadnjih urah topovsko delovanje zvišano. Severozapadno LenSa in pri Fresnoy so bili močni angleški izvidni oddelki odbiti. — Armada nemškega-cesarjeviča: Francozi so se s srditimi, toda brezuspešnimi napadi trudili, da bi nam zopet iztrgali iužr.o Courtecona zavzeto postojanko. Tu, kakor tudi pri Izjalovljenih napadih južno La Bovella so imeli težke izgube. Tr.di severovzhodno rif'ery, v dvilni Veslc, ne sunek sovražnika izjalovil. V zapadni Šam-panji so nekateri naših sprednjih jarkov po zaključku ponoćnih bojev končali v Sovražni roki. Dočim na Visoki gori tekom ve J ca zopet pridobljene jarke nismo mogli obdržati, je na višini Poehl po srditih bojih iz bližine zopet dosežena naša stara črta. Z obeh bojišč je bilo privedenih več ujetnikov in nekaj strojnic. S kratkim odmorom tekom noči se nadaljuje živahen topovski boj na zapadnem bregu Moze. — Armada kraljeviča Ruprehta: Topovsko delovanje med Mozo in Mozelo. kjer se je naše poizvedovanje 14. julija končalo z ujetjem številnih ujetnikov.
Vzhodno bojišče. — Med Vzhodnim morjem in Karpati živahno topovsko delovanje le pri Rigi in južno D vinska. V Gozdnatih Karpatih je bilo pregnanih več ruskih izvidnikov. V romunski nižini je zvečer v posamičnih odsekih ogenj naraste!. V ustju Donave so bolgarski varnostni odielki predvčerajšnjim zavrnili ruski nenadni napad s protlsimkom.
M a c e d o u s k a fronfa. — Položaj je nelzpreinenjeu.
BEROLIN, 16. (Kor.) Veliki glavni stan, 16. julija 1917, zvečer.
Na zapadu ua več krajih živahni topovski boji. — Na vzhodu nobenih večjih bojnih delani.
Prvi generalni Kvartirmojsters pl. Ludendorif. BOLGARSKO.
SOFIJA, 15. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedouska fronta: Po srditem topovskem ognju je poizkušal angleški pehotni oddelek napredovati proti naši postojank] zapadno Dojrai»skega jezera, a je bil razpršen. — Romunska fronta: Vzhodno Tulce je pehotni in topovski ogenj.
TURSKO.
"CARIGRAD, 15. (Kor.) Iz glavnega sta-na se poroča: Razve« patruljnih bojev ua kavkaški in sinajski irontl nobenih dogodkov.
DOGODKI NA MORJU.
DUNAJ, 16. (Kor.) Eden naših podvodni kov, poveljnik poročnik linijske ladje pl. Trapp, ie dne 3. julija uro dolgo uspešno obstreljeval vojaške naprave v Derni (Severna Afrika.) Ogenj sovražnih baterij ni imel uspeha. — Brodovno poveljstvo.
BEROLIN, 15. (Kor.) VVolifov urad poroča: V severnem zapornem vodov ju so naši podvodniki potopili zopet 24.000 um. Dne 14. julija i.'opoklne so i>omorska letala mornariškega kora napadla v Hofdiii po rušilcih zavarovane skupine trgovskih Ia-d*?j. Dva zadetka sta bila opaižena na enem rušilcu, eden pa na svetiljniku. — Načelnik admiralnega štaba mornarice.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA, Italijansko poročilo.
15. julija. — Med Gardo in Leno di Val-arsa je naš ogenj razpršil številne sov raž-
Stran IL
V Trstu, dne 17. julija 1917.
tie patruHe. Vzhodno Oorfce so bili oddel- milost* ravnal v soglasju z voljo vs* se tiče moje osebe, pa mislim, dami ni tre- Ijribn 175, 469 do 546 Roco! v tfotu
ki, ki so se poizkušali približati našim po- zbornice?! Ce bi bil ta vladarjev čin pri-|ba zagotavljati, da iz moJHi ust niso izšla stojankam na višini 126 pri Orčmi, odbki šel po tem glasovanju, bi mogli reči, da je'uradnemu osobju taka navodite, kot ste jih * ročnimi granatami. Topovski bo!, ki je^j naravna, logična posledica glasovanja. spoiočfli oni ženski. Zato se ne obeta v-
Razlika Je torej le ta, da je cesar preve-niral sodbi zbornice: popravil Je ie poprej, kolikor se da popraviti, storjeno — recimo — zmoto, ki jo je zbornica obsodila. Glasovanje Nemcev za odpravo nare db na podlagi § 14. ki njihovim hrupnim ozlovolje-njem radi posniloščenja političnih obsojencev s pr,niočjo take naredbe, je torej kričeče protislovje.
bil sicer v splošnem na vsej fronti zmeren, je na ras tel med Fajtkn hribom in Kostanjevico kakor tudi v okolišu Vršiča cn velike srditosti Letalsko dek>va;ye ie biio precej veliko na Koroškem in nad prvimi črtariH julijske fronte. Sovražno letalo, ki Je bilo sestreljeno v zračnem boju, je padlo ca tla vzhodno Kostanjevice.
Nemška politična kriza.
Rajhstass se sestane zopet v četrtek.
BEROLIN, 16. (Kor.) Wofcffov urad poroča: Prihodnja plenarna seia rajhstaga se bo vršila v četrtek, dne 19. julija ob 3 popoldne. Seja se bo pričela z govorom kancelarja dr. Michaelisa. Na dnevnem redu so kreditna predloga in i3rugo> čitanje pisju, in ladjedelniške predloge. Seja proračunske-j v torek, samo proti izročitvi izkaznic št. ga odseka se nc bo vršila poprej.	12 serije I7 II. in III.; v četrtek samo proti
izročitvi izkaznic št. 2 serije IV. in V.; v soboto proti izročitvi izkaznic št 2 serije I., Ii., III., IV. in V. za vse one, ki ne bi bili dobili mesa pri prejšnjih dveh razdeljevanj iii. — Prihodnje razdeljevanje govedine za n*anj imovite sloje (z rudeče prečrtano Izkaznico za živila) se bo vršilo v nedeljo.
• • * KONJSKO MESO.
Aorovizacliske stvari.
GOVEJE MESO.
Tekom tega tedna se bo prodajala govedina po normalnih cenah v mesnicah, ki boj^o vsakokrat sproti objavljene v časo-sicer ob naslednjih dneh: Danes,
K'>nfer£tee pri drž. tajniku za notranje stvari.
BEROLIN. 15. (KorJ Pri državnem tajniku za notranje stvari se ic vršilo danes v navzočnosti državnega kancelarja posvetovanje z zastopniški konservativcev, narodnih liberalcev in nemške frakcije. Navzoča sta bila ttfii Hindenburg in Lu-derdorif.
Seja načelnikov In rajhstag.
BEROLIN, 16. (Ker.) Na seji načelnikov str. iii k državnega zbora je bilo sklenjeno,
fo
Danes in jutri se bo prodajalo konjsko meso v naslednjih mesnicah: Zerovnik, ul. Mura 7, Visintini, ul.
C!am - Martlnlc na Cetinhi.
CCTiNJE, \C). (Kor.) Novi vojaškr generalni guverner, grof C!;:m Martinic, pris]>el da«ies t opoldne semkaj in je z vojaškimi častmi sprejet od prejšnje vojaškega genialnega guvernerja. Snirina kosa.
naj se državni zbor dne 20. julija od-jTesa lf Vidmar, ul. Industria 5, Ur-
godi do srede septembra. _j sjc]1? uJ. Tesa 3, Fabbri, ul. Boroevič
7, Guanin. ul. Cavana 8, Bcrgamasco, ul. Pane 8, Enei, ul. Ugo Foscolo 24, Enei, u i. MoKngraaide 24, Guanin, ul. Farneto 1, Lisiak, ul. Jndustr'a 8, Bonettini. ul. Medla 34, Siolino, ul. Castaldj 3, Rossi, ul. Farneto 3, Nordio, ul. Montorsino 7, Te-desclii, ul. Molin a vapore 4, Battistclla, ul. Soli ta rio 22, Pontoni, ul. Fontana 22,
:e bil ga
DUNAJ, IG. (Kor.) Poslanec volilnega i Erlach, ul. Risorta 10, Martinelli, ul. Bo-
kraia Bischofteinitz, Venoeslav Stahl, | schetto 28.
*	—^--------po K 3 60 kg.
stranke, je včeraj! Cena:
oKruja
član nemške agrarne umrl za mrtvoudonu
BUDIMPEŠTA, 10. (Kor.) Kakor poro-' čaio listi iz Szotribatelvja, je bil taj.ii svet-j nik in general v pok. Štefan Szmrcczanyi, v nedeljo dopoJdne tekom izprehoda s so-
Domače vesti.
progo na nekem travniku zgrubljtn od letala, ki ie biio prisiljeno, da pristane. Ge-
____1 1 ___-I :l	4 nvM f	4 n/ L' o rot'O
Dopisovanje s poslanci. Ugotavljamo, da snočl, 16. t. m., na glavni posti zopei niso hoteli sprejeti zaprtega ekspresnega pisn*a, naslovljenega na državnega poslanca g. dr. Otokarja Rybafa v partera kmalu uiiirf. Njegovo soprogo je si-jmentu na Dunaju. Gospodična, ki spre-zračni pritisk vrge! na tla, a ni bila ! jetna pisma, se je sklicevala na to, da nima
" nikakršnih tozadevnih navodil m se mora torej pismo oddati odprto. , , . 2S-letnico šol. službovanja je praznoval PARIZ, 15. (Kor.> Angleški krah in,v IIcdciio med drugimi (kar je po neljubi
n.rral je zadobil pri tem tako težke rar.e, da cer
posi\CX o\ aua
Angleška kraljevska dvojica na fronti.
kraljica sta se od 3. do 14. j angleški fronti. Kralj ii
4. julija imiaua i^!p0n3Oti izostalo) g. Miroslav Pretnar, rav-
obiskal strelske natejj c pripravnice za srei-cije šole v jarke, se mudil par ur pr; portugalskih ce- Trstu."On je bil med prvi-ni učitelji, ki so
■ *	*___ i_________ 1	II	«XA<*	'*r»/ltlL-	^ . . w • » rr* .	«	V M
generale Francheta, d' Epe rev m Petainn.
gžine polSlSinia vesti.
Proti sedanji nemški politiki ozlovoije-
nja radi amnestije nastopa dunajska *Zeit«, ki meni: »Ce je bila odprava na-redb na podlagi § 14 neizogibna, potem je bilo istotako neizogibno, aa pride do revizije vsega politienega sous-tva v monarhiji v teh treh vojnih letih. Oddava naredb je zadela vrhu tega le avtoriteto cns itak že odpravljene vlade. Revizija procesov pa b: trajno in z vedno ponav-lja'očuni se noviin. pretreeJjaji zadela državno avtoriteto s^nio! Ta nevarnost, ki je že bila v nepoiredni bližini, ie pravočasno odvrnfciiA ro amnestiji. Cesarski čin milosti je izšel iz duha pomirjevaiiK-jra človekolhiuja. ali ne manje iz Jt-ha oportunistične državne moirosti, ie bi5 preprečevalna cdicdba v zaščito ogrožene državne avioritete. Amnestija je političen pripomoček v sili, ne pa političen program; je odstranitev ovir na poti, ne pa izprememba smeri. Ne more biti torej Nemcem v povod, da se udajajo politiki ozlovoiienja. Končno izprevklijo tudi oni zdravilno potrebo te odredbe, ki so jo monJa le pod vznemirja valnim vtisom prvega presenečenja krivo razumeli.« — l ako miri *Ze:t* Nemce. Posneli smo ta Izvajanja, ker vsebujejo — pa naj jih su-eemo kakor hočemo — obsodbo nemške i olitike radi pomiloščenia — politike, ki kompromituje Nemce pred vsem svetom in ki se je tudi najboljši Nemci — Lama-schcve in Zenkerjeve vrste — sramujejo! Kar se pa tiče trditve v dunajskem listu, da amnestije ni smatrati kot znak kake »izprcrrembe smeri« — o tem se ne bi
,sko. Mnogo njegovih u-česicev zavzema danes v naši družbi odlična mesta. Bog ga
živi!
Obvezno cepljenje kozle. Mestni magistrat razglaša, da se bo" vrSllo ta teden nadaljevalno obvc-z.no cepljenje kožic in sicer:
v torek, 17. t. m., ob 8 zlutraj: v ljudski šoli na Istrski cestr 5t. 20 za ul. Moiin a vento lihe št 43 i:V> 57 in sode št. 2 do 74
mi radi priznavam so v e n i zi na vendar mu voditelju med
Ijam, ezanikati jih, obenem s prezirom zavračajoč tfomnevo, da bi bfl jaz mogel podat; podobna navodila. Porabljam to priliko za pripombo, da je med osebaani, zaposlenimi v refektoriju v ul. dei Giuliani, pet oseb siovanske narodnosti, šesta pa da zna slovenski. — S spoštovanjem — dr. Puecher, 1. r.« — Pripomba uredništva: Jemljemo z zadovoljstvom na znanje, da je g. dT. Puecher nemudoma uvedel preiskavo v stvari, ki se je tfogodTla onima dvema našima ženskama v uradu šolske reickcije v ulici Ghega št. 6. Kar se tiče pripombe g. vir. PuecheTja, nanašajoč se na njega samega, pa ga opozarjamo na ono našo vest v petkovem Usta, kjer ne najde ne samo niti direktne besedice, ki bi očitala njemu osebno, da bi bil on dal naineščenkam v uradu taka navodila, niti najmanjšega namigavanja v tein smislu. Potemtakem je bik) njegovo zavraičanje neizrečenih očitanj popolnoma nepotrebno neumestne, tembolj, ter mu veiino sada takega narodnega ri njem, prosvetljene-arodnostne socijalno-d-er crliratske stranke, ne bomo ne iskali, ne pričakovali. Da se je dogodek pripetil tako, kot je bil opisan v našem listu, imamo priče; stvar je torej resnična. Da smo zato apelirali na socijalnodemokratsko stranko hi njenega voditelja, je popolnoma uanljivo, saj se je ona gospica pri svojem psovanju tudi sklicevala na socijalne demokrate in naši ženski kot »ščavi« pošiljala v Ljubljano. Gospod dr. Puecher naj je le prepričan, da se nismo niti najmanje hoteli dotikati njegove osebe kot take, temveč da smo hoteli z objavo one vest: doseči le tisto, kar smo meti da tudi v resnici dosegli: da gospod doktor kot voditelj refekcijske akcije onim pnenavdušenim internacijonalnim aacijonalistkam poda primerno lekcijo o pravih, svojih lastnih me j narodnostnih načelih. — Da je v re-fektoriju, kamor zahajajo otroci slovenskih šol, nameščeno osobte slovanske narodnosti, ki razume deco i«n ga razinne tudi de ca, je edino prav. Popolnoma prav bi bilo, uči bi bile v ti-krili refektorijih nameščene sploh le osebe, ki znajo sloveut-ski, kot gotovo ni v nobenem refektoriju, kamor zahajajo italijanski otroci, nameščene nobene osebe, ki ne zna — italijanski
Pozdraven večer dru. Kramaru in dru.
Rašinu je priredila Češka zveza v Vlfunaj-skem hotelu »Continental«. Večera so se udeležili vsi člani »Zveze^ potem mnogo zastopnikov uenemiskiii klubov zbornice in poročevalcev čeških listov. V imenu »Zveze« je pozdravil dra. Kramara in Ra-šina nje predsednik" Stanek. Govorili so socijalni demokrat Nemec, Cešfco-moravski naprednjak dr. Stransky, narodni sociialec £>tribrny in konservativec dr. Hruba:i, v imenu čeških pdi-etfelcev posl. SarCnko. Češki listi na^lašajo, da se Je ta pozdravi večer dvigaj nad pomembnost naval fiega prijateljskega sesta-nka. — O procesu proti dru. KramaFu piše socijalno demojkrati^no glasilo »Pravo Lid<u«: »Niso sodiJi samo Ura. Kramara, marveč ves češki narod.« Ta beselia, izgovorjena v gosposki zbornici, oznaea pač najlapidarneje, kako se sodi pri nas o rej stvari. Več nego dve leti ter celo ul. Bergainasco; v šoli v ul. Pari-1 je prebil dr. Kramar v je5i in ie nekoliko ni št. 1: za odo ul. Tki tore in Sorgente; dni manje dr. RaSin. Pozdravljamo oba ob 4 popoldne: v šoli na Istrski cest? za češka politika odkritosrčno ob njiju povr-Istr^ko cesto sode št. 2 do 22, ul. Montec-1 nitvi na svobodo ter jima želimo, da si chi, B astra. Šalita di fonte in zagata dei opomoreta od fizičnih trpljenj v zaporu, da Fabbri; v šoli v ul. Parini: it;. Boschetto | stopila iz njega duše\mo_nezlomljena. Po-lihe št. 1 do 7 m sode št. 2 do 36;
v sredo, 18. t. m„ ob 8 zjutraj: v šoli na Istrski cesri: cela ul. Rigutti, Rocol-Molin a vento pol. štev. 1 do 145; v šoli v ul. Parmi: cela u!. Maiolica; ob 4 pop.: v šoli v ul. Ferriera: ul. della Tesa, della Fabbri-ea, Mandrie, OhirlamJaio, Limitanea; v šoli v ul. Parini: \isa ul. S. Maurizio;
v četrtek, 19. t. m., ob 8 zjutraj: v šoli v ul. Ferriera: ul. Settefontane lihe št. 1 do 43 in sode št. 2 do 52; v šoli v ul. Parini: vsa uh Fođideria in Piazza Ospitale tbrex bolnišnice); ob 4 pop.: v šoli v ul. Ferriera: vsa ul. Ferriera; v šoli v ul. Parini: ul. Sotitario lihe št. 1 do 31;
v petek, 20. t m. ob 8 zjutraj: v šoli v ul. Ferriera: vsa ul. Media; v šoli v ul. Parini: ul. Solitario sode št. 2 do 24; ob 4 pop.: v šoli v ul. Ferriera: ul. Raffineria, Man-zonl, Alighieri; v šoli v ul. Parini: cela ul. Arcata, hiša št. 35 v ul. Torrente; v soboto, 21. t m., ob 8 zjutraj: v šoli v Ferriera: ul. Cocni, Petromo; v šoli v
_______ ________ __________ __ ul. Parini: ul. Pieta lihe št. 1 do 23 hi št. kateri je prideljcn, Kar je
hoteli prerekati sedaj, ker bodo govorili 2. l^rgo Santtjrio, ul. Toro št. 11, 13, 18,jnjžie doli. Odrezek št. 4 loči tobačni tra-dogodki bližje bodočnosti. Sanjo bi rai^i uL Acciue št. 21, 23, 32; ob 4 pop.: v soh v fikaut sam ter ga pridrži. Na j>odIagi ze vedeli, kaj je dunajski list liotel reči z besedo, da je pomiloščenje odpravilo »ovire s poti«. Kaike ovire, oz.irc:na: kako pot so za^radile te ovire?! Kam ima voditi ta pot? Nočemo biti proroki, ali po zdravem razumu in po pri prostem svojem razumevanju političnih pojavov ne moremo drugače, nego prihajati do domneve: da se tudi »v smeri« ptipravliajo izpremeir.be l Ne ve.no torej, ali je ona trditev v dunajskem Kstu izhajala iz prepričanju, aii pa le iz potrebe trerx>Lka, iz želje, di pomiri K\^nce in jiii otivrne od politike, ki |Ui tako krvavo kotnproinitu-]e? In to tem bolj, ker «o ravnokar nastopili kot klasične prije proti — sebi! V soglasju z vso zbornico so vsi nemški poslanci glasovah za odsekov predlog za
Kupim
Kupujem
Pet
sebno, kar se tiče dra. Kramara, se spomin iaino tega dne vnovič njegovega pomena za češko politiko v mmolih letih ter se spominjamo posebno njegovih zaslug za priboritev splošne volilne pravice v Avstriji in drugih .poglav-ia kz njegovega življenja, ko je stal z našo stranko v isti politični črti. Vest, da so vsi obsojenci iz Kramafe-vega procesa že na svobodi, spreime gotovo ves narod z najgioblmn zadovoljstvom. — Posneli smo ta fzvaja-nia kot vzgled, kako govore češki socijalni demokratje o zaslužnih drugomišljenvkih: objektivno, pravično — narodno.
Razdelievanje tobć ka v spodnji okolici. Tukaišnje c. kr. finančno ravnateljstvo javlja, da se danes, 17. iulija 1917, prične četrta oddaja tobaka na podlagi tobačnih Izkaznic za šest predmestnih okrajev mesta Trst. Vsak, kdor poseduje izkaznico, more v teku 5 dni proti pokazanin tobačne izkaznice dobiti tobaka v najvišji vrcOno-sti petiii (5) krom in sicer v oni tobačni tra-kateri je prideljcn, kar ie razvidno
547 do 624 Rocol v dolu 512, 625 do 702 Rocol na hribu 107J, 703 do 780 Molin a vento 9, 7S1 do 858 Katinaira 2, 859 do 976 [fn««*!?! Sette fontane 196, 977 do 1073 Rocol -	Ferojevi^, 1
Molin a vento 48. IV. predmestni okraj — lSt 39' nL rr* 13' Kolonja in Vrdela: Tobačna izkaznica Št. I 1 do vštevši 143 Spod. Sv. Ivan 556, 144 do 286 Branile zija 750, 287 do 429 Sco-glietto 168, 430 do 524 Farneto 1374, 525 do 619 S. CUino 404, 620 do 714 Spod. Sv. Ivan 631, 715 do 808 Nova ccsta 22, 80S do 887 in 897 do i 008 Spod. Sv. Ivan 508. V. predmestni ohraf — Skorklja In Rojan. Tobačna izkaz-niea št. 1 do vštevši 160 Gornja Greta 357, 161 do 319 £koridja Sv. Peter 199, 320 do 478 Pem'ice dr Scorcola 603, 479 do 637 Skalasanta 200, 638 đo 7^6 Spodnja Greta 164. — VI. predmestni okra) — Greta ia Barkovlje. Tobačsna Izkaznica št. 1 do vštevši 156 BarkovUe nabrežje 82, 157 do 260 Pot na Kontovelj 765, 261 qo 363 Barkovlie Bovcdo 525, 364 do 466 Barkovlje nabrežje 125, 467 do 569 Barkovlje Bovedo 343, 570 do 672 Bar-| kovlie nabrežje 151. — Pri tej oddaji tobaka .se ne iađajo »posebne izkaznice za tobak«, ker se ne bo dobival take vrste tobak, ki se prodaja v origmalnih-posebnih zavojih in čigar cena presega na>\ ššjo ceno, odpafzsiiiočo na splošno tobačno izkaznico. V interesu kadilcev in da se preprečijo eventualne nepriličnosti, se opozaTja-K> posestniki izkaznic, naj dobro pazijo na številke tobačnih izkaznic.
Mestna zastavljalnica, V sredo, 18. t. m. se bodo od 9VŠ dop. do 1 pop. prodaljale na javni dražbi (dragocenosti, zastavljene na svetlomodre listke serije 137 in sioer razne prejšnje številke, popoldne od 3V2 do 6 pa nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca julija L 1916. na zelene listke serije 140 iai sicer od št. 200.001 do št. 200.900
683 i f Ifrffrlnf A kl ZDa tlldl	takoi iuhI»
^ j&lUZKinjOt družina. Vlica Fab o S vr a ftev, 17, 11. na-1 Piroc.i.	a Ki
od 11. Ji do 40 ae j>ro Jajo Trst. «J. Lazzaretto vecrb o 1215
poTiilmla. ple cnina. cunie v-ake vrsti ter pl ietu do 160 vin Žaklj« f i ćam do K 350. AOCO. Acquedotto žt 15.	12 ti
žuklje vsake vr^te in en a je. — F. Babič, Moli ti grande 20 ' 1210
nadstropna hiša v sredini mesta se proda za K 110,000. — Hiša I,na v pritličju gostilno s petimi uhodi, vel ko skladišče In ?aloga vina. Naslov pove I-iser. odd. Edinosti.	A 9
ccs. in kr. apost. V?!icanit*i
Po fojvisjsD oblastila Nje*,
31 c. Rr. državna loterija
za skupne vnjaske dG^eoeft!n% nanane.
▼a dMarna loterija vsebuj« 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem ineskt kron 6£r) (K)-). Giavni dobitek znaša
ar 200.000 kron
Žrebanje se vrši javno na Dunaja dne 26. julija 1917. — Srečka stane 4 krone. Srtčke se dobivajo v oddelku za dobrode'ue tatari je na Dunaju III, Vordere Zollamt-tra-^e 5. pri kr. og ravnateljstvu totenj v Budimpešti IX glavno carinsko po-lopje. v loterijskih nabirahiicah, tobakarnab, pri dav£nih, poštnih in žele/nizkih uradih. * menjalnicah i t. d. — Tgralni na trti za prodajalca srečk brezplačno. Srečke sc dopoš Ijajo poštni ne prosto.
Od ces. kr. ravnateljstva državnih IcterO
(Oddelek za dobrodelne loterije).
r
Popisi na VI. vojno posolila.
30. izkaz - Ivan Troglaucr K 80.0 )0. Z;idružna zveza. Ljubljana K 50.* 00» B-aun & Fleischmann K ' 5.00 , Tržaška po-x>jiln:crt. in hranilnica (na-daljen podpis) K 15.000; Komite za postavitev spotrenika c. in kr. vojni mornarici (nadaljen p- dpis), C. M.. Franc Singer po K 10.000; Zveza bolniških bla^aje.i za »vBtrijsko trg >»inako mor-rarico K 80 0 ; Br.itje Athacassoola Cestni fond Cernikal-Kakitovec, Posojilnica in hraniln ca, Ko par, po K 5000; občina Izola, ubožni sklad, K 40-»0. Rudolf Kathrein K 3000, Ivan Crin-ancick (nadaljan podpi>) K 310Or Ana Sibel a. Skop> K ^lo*); Anton Berginc, Ivar. Gomi .el. Simon Kr-zenfo\v»ki, Ivan Mahri?, Amalija Sir a, Just na Šouc, Remigio Tiniens pc K 2000; Kamil Blecha zadruga klesarjav. Jernej DuSič. Jurij Gomizel, Alojz Golj, A: dre j Ka £er, W. Krauseneck. Maksimilijan Tenzc. Tomaj, kap Karel Neuinann, c. in kr nadporočnik Eroest PakiŽ, Andrej Pet?r lin, Katarina Pipan. Josip Renčič, F. Stth, Matija Sila, Ana Sirotić, Luka Tavčar po K 1000, Lovranska banki (nadaljen podpi-) K 750; Leoo Rogl, Marij Basevi, Josip Skerlj, Mate Pet a it; A' drifj Mahmč, Oliver Dorfler po K 21K>; Franc della Martina. Franc Maearol, Ezio Gentil i, Karel Cabrin po K 1000 ; Avg jat Endlichar (nadalieu podpis) K 50,
MHBRINU
vsaki veter ob 9 V,
D A KO VI.
Za žensko podružnico CM D dani>e itči-tel;st\ o dekliške šole pri Sv. Jakobu 20 K ob priliki odhoda gđč. J. DeHcki. Denar hrani uprava.
HALI OGLASI.
ZlsMcs i
v Trstu te Je preselita na Corso S t. 15
v blvlo zlatarnico Q. Zercowitz & Figlin.
Velika izbera srebrnih in zlatih ur« uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
Vine
UrSič.
Opol ia jabolčno ▼ ijjo se debi T Trstu, »lica.
Kupim
po tmernih cenah i Oarintia Stav. 12,1
____ 122« j
l par ženskih čevljev št. H8. Ponudbe sa Ina. odd. Edinosti pod Št. 3s a 111
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Cermik
v Trstu, ul. Posta vacchla 12, vogal ulica della Poste.
Izdiranje zobov brez s-s bolečine.
Plombiranja, s-s UMETMI ZOBJE
iMem tako] Predstaviti se v nI. Crociara št. 4. pritličje, vrata &t. 2 tar prineeti seboj spričeval«.	1210
Postrežnico
JADRANSKA
Trst Vf8 Cnssa d! Risparmlo šte«. 5 (Lastno poslopje)
Kapital In rezerva K 13,200.000.—
Fllijalke: Dunaj Tegethofstnisse 7—9, Dubrovnik, Kotor, LJubljana, Metković,
Opatija, Split, Šibeniic, Zara.
Vloge na knjižice 3*2% Vloge nm knjižice
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki ta nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize, predujmi na vrednostne papirje in bia.-o ležeče v javnih skladiščih. Safe deposita piomese. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours t---o--------'-1—— ---- Menjalnic?.--Eskompt menic.
krediti. — Bozna naročila.---Inkaso.
Telefoni: 1463,
1793 in 2676. Uradna ure
o<9 9 do
Brzojavi: JADRANSKA. 1 popoldne
ul. F-crriera: ul. Donadoni. Vittorino da Oeltre; v otroškem vrtcu v Skednju št. lSi za Šket-enj v dolu.
PošHianje listov v ozakoni na vojne pošte. Pošta ^e ie večkrat venila nam »Edinost«, ki jo pošilja nekdo na naslov: »Vladimir Satnnđjić, Ob. San. Kol. 3., vojna pošta 373*. Ravno tako vrača tudi nam na razne druge naslove poši:ja.rK> » Edinost«. Vzrok je, ker odpošiliatelii oddajajo liste na pošto nefrankirane. brez znamk. Opozarjamo torej vse take odpošiJjalce, da je treba take pošiljatve fran«kirath in sicer kot tiskovne: za en tfst 3 vinarje, drugače .'Ui pošia vrne. in keT ne ve za »-pošiljatelja, ii!i vrača nam, naši upravi, misleč, da H odpošiijateljica naša uprava.
Šolska reiekcija. G. dr. Piuecher kot razveljavljenje nesrečnih iiaredb s $ H. A predsednik odbora "za šoksko retekcijo nam
CROATIA
kaj pomenia to v konkretne .t slučaju? S tako naredbo, ki >o Je vsa zbornica — torej tud'. Nemci — pro^iaoila za neveljavno, jc bilo nešteto civilistov oJ;"tct:nen:ii kompetentnim sodnikom, > čemer je rečeno, da so tudi razsodbe nc-veJja/VTre! Mari ni naš modri vladar s sv jjiin čiuoiii
piše: »Trst, 16. julija 1917. — Dovoljujem si Vam sporočati, da sem takoj uvedej prt j-kavo zarasli dogodka, ki se je baje pripetil po vestici. objavljeni v Vasein listu, prošli petek, v upravnem uradu šolske rele kcije v ul. tihega št 6. Kogar krivda se doienc, bo trpel posledice. Kar
lojenih odTezkov se ne oddaja tobaik. Posestniki izkaznic se prideijuj-ejo posameznim trafikam na sledeči način: I. P^p"" mestni okraj — Čarbola Zgornja in Ske-deni: Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši 156 Carbola Zgornja 582, 159 do 316 Car-bola Zg. 181, 317 do 474 Carbola Zg^ 52, 475 do 632 Skedenj 227, 633 do 750 bke-deni 1216, 751 do 776, 785 do 798 in 897 do 974 Skedenj 132, 975 do 1025 Carboki Zg.\ 211. II. predmestni okral — Sv. M. Magd. Zscrnja In Spodnja: Tobačna kzkazmea št. 1 do vštevši 75 Piano S. Anna 1, 76 do 150 Sv. M. Magd. Spod. 1038, 151 do 225 Sv. Sobota 287, 226 do 300 Piano S. Anna 95. 301 do 375 Piano S. Anoa 154, 376 do 45U Sv. M. Magd. Spod- 305, 451 do 525 Bi v in 24, 526 do 600 CampaneUe 505, 601 do *>75 Valie iie!la Maddalena 432, 676 do 791 Piano S. Aima 7, 792 do 948 Bivio 3. ili. predmestni okral — KJadki, Rocol in Lonier: Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši Campi delle Corse 342, 79 do 156 Ka-| tir,ara, Reška cesta 1130, 157 do 234 Sv. S Alojzij 74S, 235 do 312 Sv. Alojzij 53,s. 3131 do 390 Lonjer 75, 391 do 468 Kjadin na!
Zavarovalna za&ruga v Zagrebu, le edina domača zavarovalnica CD CD
UttllMVljana 1184 teta. CENTRALA s Z*grab, v lastni »»'aH, Martvtk« in B»reradovideve ulica.
Podružnica v Trstu, ul. Lavatoio 1JL
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeC« zavarovanja:
I.	Proti poimrnim Škodam.
1.	Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb, tovaren).
2.	Zavarovanje premičnin (pohištva, prod«j«in:škega blaga, gozpodarskih strojev Itd.)
3.	Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
II.	Zavarovanje steklenih šip,
III.	Na Življenje.
1,	Redna zavarovanja.
a)	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrtL
b)	. dote.
c)	„ iivljenske rente.
2,	Ljudska zavarovanja na male glavnice brez zdrav* nttkega pregleda.
Zavotiovo imetje:...........................K 4|42I.57S N
Izplačane odžkodnine .........