DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornice, — Trbovlje, Delavski dom —- Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda ID a a.so
Štev. 39 e Maribor, sobota, dne 1. apr la <939 e Leto XIV
Hrvaško vprašanje in njega reševanje
Kdaj boma zvedeli kaj več?
Listi so poročali, da se prično razgovori v hrvaškem vprašanju. Prav je, ker je to nujna stvar. Poudarja se pa, da se mora to vprašanje reševati sporazumno z vsemi političnimi skupinami, ki morejo prevzeti s svdjim vplivom jamstvo, da se sporazum sklene in v praksi izvede.
Nekateri listi ugibajo in trdijo, da bi pri reševanju hrvaškega vprašanja morali sodelovati tudi gospodarski krogi, kar je pa že ob sebi razumljivo. Zakaj tudi politika more imeti le gospodarske ali socialne programatične temelje, ker bi bila sicer le politični diletantizem j ali šport, ki se mu vdajajo neresni ljudje, j
Hrvaško vprašanje je politično in gospodarsko. Nič drugega ni, kakor kompleks političnih in gospodarskih vprašanj, ki jih je treba urediti bolj pravično, ter bodo vsi razgovori morali sloneti na tem, kako naj se urede politične svoboščine in enakopravnost in kako
F
rancija
b
rani svoje
Odgovor ministrskega predsednika Daladiera Mussoliniju in Nemčiji
V sredo, dne 29. marca je govoril fran-1 Dne 17. decembra 1938. pa nam je coski predsednik vlade Daladier v italijanska vlada sporočila, da rimskega radiu.	!	sporazuma	ne smatra več za veljav-
Njegov govor je smatrati kot odgovor na izvajanja Mussolinija dne 26, marca.
Daladier je bil kratek, toda jasen ir* odločen. Značilno je tudi, da je govoril popolnoma mirno in brez stopnjevanja svojega glasu, ker francoski narod ni treba šele prepričati in navduševati za obrambo ozemlja, ki ga poseduje in idej svobode ter demokracije, ki jih je uresničil v svojem življenju.
Daladier je rekel:
nega.
Tunis,
Ako Mussolini trdi, da so nam bile zahteve predložene po listih ali z uličnimi manifestacijami, moram reči, da sem na te zahteve že odgovoril, ko sem dejal,
da Francija ne odstopi niti pedi svoje zemlje, niti se ne odreče najmanjši svoji pravici.
Kod odgovorni šef francoske vlade se , pr isrčn0 pozdravljam ob tej priliki mu-obračam na vse v državi in tudi na vse sijmansko' prebivalstvo Tunisa, ki je izven nje, ki so	lojalni in plemeniti. Moj j vedn0 in zjasti še 0b priliki mojega obi-
govor bo govor	srca. Ako bi bil s poslu- j ska pokazal0t kako zvesto je vdano
__________ ...	 ,	šalci iz oči v oči, bi spričo sedanjega; Franciji. Tem muslimanom ponavljam,
naj se uredi gospodarska in finančna, mednarodnega položaja gotovo imeli! da Francija vedno njih čuječa za-politika,	da	se zagotove	živbenjski	po-	j vsi skupaj isto	misel in isto željo: željo , gddnjca :n da sc v tem ne bo pustila od
geji za	razvoj gospodarstva	in	socialna	j po ohranitvi miru. Svet je zajelo splošno j nobenega ovirati. Kako postopa Fran-
preskrba po vseh delih države kolikor mogoče ugodno. Ustvarjeni morajo biti pogoji, da eni deli države zaradi izgube gospodarstva ne bodo trpeli in da se v delih, kjer je treba gospodarstvo pospeševati, tudi pravično pospešuje. Vsekakor smo pa mnenja, da je predvsem potrebna politična svoboda, da se ob njej o tem problemu in drugih državljanskih stvareh more pričeti javno razpravljati, ker more dejansko pereče vprašanje razčistiti le javna dis-kuzija, v kateri čujemo dobre stvari in
moremo slabe zavračati.	__
Srbska združena opozicija, kakor poročajo, soglaša taktično in programatič-no z dr. Mačkom. Ta vest je razveseljiva. Popolnoma opravičeno se pa tudi vsa javnost zanima za taktično in pro-gramatično snov sporazuma v celokupni opoziciji, da ga mere moralno vsaj pospeševati in podpirati.
Vprašanje sporazuma se tiče vseh državljanov in parlamentarni sistem v državi logično zahteva, da narod ve, kaj ir zakaj se to ali sklepa ali uveljavlja v imenu njih.
vznemirjenje. Vsakdo se danes sprasu- j cija z Italijani, smo dovolj zgovorno poje, ali je njegova država varna. Zato se , y.&ZSL\i na tisočih Italijanov v Franciji, vsi oborožujejc. Ljudje ne morejo več,ki SQ	da	ž[ve	pri	nas.
svobodno misliti. Bojazen vzbuja boja-
Odnošaji z Nemčijo.
Tudi glede drugega velikega naroda v naši soseščini nismo opustili nobene prilike, da dokažemo svojo dobro voljo za mirno sožitje. Dokazali smo to tako s podpisom monakovskega sporazuma z dne 29. septembra in skupne francosko nemške deklaracije z dne 6. decembra lanskega leta. Toda tudi tu se naše nade niso izpolnile.
Nato je Daladier govoril o zasedbi Češke in o nemški teoriji »življenjskega prostora«. Rekel je, da mora Francija to teorijo odklanjati. Na koncu je Daladier dejal:
»Ponavljam še enkrat: Mi nočemo vojne! Mi hočemo, da se Evropa reši iz sedanjih težav. Vse, ki mislijo kakor mi in ki so za ohranitev miru, vabimo k sodelovanju. Francija in Anglija sta trdno povezani. Obe mislita enako in zasledujeta enake cilje z enakimi sredstvi. Francija hoče dokazati svetu, kaj zmore delo, ki je storjeno za svobodo, in kaj zmorejo žrtve, ki so doprinešene za pravico.
Odmevi
Mussolinijevega govora v Franciji.
zen, oboroževanje novo oboroževanje in v takih ozračjih rade nastajajo vojne.
Edinost Francije.
Velika moč Francije je v njeni duhovni in materialni edinosti. Francija je trdno odločena braniti svoje ideale in svoje pravice. Njena edinost ni bila še, imperija v Sredozemskem sorju. Tega nikdar tako močna. Absurdna je basen nikakor ne smemo prezreti, kajti ta te-
»L Ordre« piše o Mussolinijevem govoru: »Ne pozabimo, da je Mussolini kot ozadje, svojih zahtev iznesel teorijo o »življenjskem prostoru« italijanskega
Socialisti »reti diktaturi v Ecuadorju
Predsednik republike, ki je menjal svoje prepričanje.
V glasilu socialistične stranke »La Vanguardia« v Argentiniji je izšel članek s. Luisa Maldonada Estrada, glavnega tajnika socialistične stranke v Ecuadorju, ki slika prilike v tej državi.
Dne 2. decembra 1938 je ustavtvorna
skupščina izvolila za predsednika repu- _____________________
blike Ecuador prvaka liberalne stranke čudnega ni to v dobi popolnega preobrata vseh vrednot, ko so vsi pojmi postavljeni na glavo. Mii hočemo živeti po svoji volji, misliti po svoji pameti, čutiti po svojem srcu in se zavzemati za pravico. Zato ne bomo nikdar sprejeli načela, da odreja odnošaje med narodi samo surova sila.
o čem drugem. Francija ni bila Pikdar močnejša, kakor je danes. Ona čuti, da bo mir rešen iz odpora proti vojni. Toda če bi ji bila vojna vsiljena, jo bo sprejela z vsem pogumom.
Obrambna moč Francije.
Vojna ne bo našla slabe Francije. — Njena produkcija narašča, frank je soliden in samo včeraj smo prejeli več ko štiri tone zlata*.
Zahteval sem pooblastila, ki mi jih ]e parlament odobril.
Naši vojaški ukrepi so našli tak odmev v narodu kakor v najtežjih urah. Vsi ti ukrepi so bili potrebni. Ako bi ostali pasivni, ako bi vlada ne prevzela vse odgovornosti, bi bilo- poudarjanje naših pravic samo teorija.
Moč Francije pa ni samo v materialnem bogastvu, temveč še posebej v njenem duhu, v njeni privrženosti idejam svobode in pravice. M,oč Francije so končno tudi vsa njena prijateljstva, ki družijo svobodne narode. V sedanjem neredu, ki vlada v svetu, so z nami zduženni vsi vznemirjeni narodi
orpa ima prav določen pomen- To se pravi, ako bcmc riali koncesije v Tuni-
ški program še vedno ne bo niti zdaleka izčrpan. Tem zahtevam bodo sledile druge v nepretrgani verigi.
Daladiercvega govora v Italiji, »Daladier je zaprl vrata,« Italijansko časopisje se bavi z govorom francoskega ministrskega predsednika Daladiera in pravi, da je Daladier zaprl vrata, ki so bila še odprta za po-
su, Džibutiju in Suezu, s tem italijan- i gajanja med Italijo in Francijo.
Zakal ie mobilizirala Pollska?
Ne gre samo za nedotakljivost ozemlja.
Poljski tisk odgovarja nemškemu, ki se pritožuje radi terorja, katerega naj bi vršili Poljaki nad Nemci na poljskih tleh. Poljski listi zavračajo taka pod-tikavanja in pravijo, da Poljska hoče živeti v miru s svojimi sosedi. Zaveda se tudi, da je med njo in Nemčijo v veljavi nenapadalni pakt, toda
lja, torej za priznanje državnih mej, ampak tudi za politično neodvisnost, za neodvisnost zunanje politike poljske države, ki ne sme biti v ničemer omejena.
Ti razlogi so torej vodili Poljsko, da je mobilizirala en milijon mož in razpisala ogromno notranje posojilo za
Ne gre samo za nedotakljivost ozem,- oboroževanje, predvsem za letalstvo.
Anglila kontno prevzame obveznosti
napram ogroženim državam v Evropi.
dr. Aurelia Mosquera Narvaeza. Izvolitev so omogočili socialisti kot najmočnejša skupina v parlamentu, ker se je Narvaez zavezal, da bo vladal demo kratično.
Dne 14. decembra 1938 pa je Narvaez nenadoma preokrenil in udaril po tistih, ki so ča izvolili. Razpustil je usta-votvornc skupščino in vse levičarske sUanke, seveda tudi socialistično. Del socialistov se je zatekel v Ardentinijo, f!er jih diktator ne more doseči.
E
napovedujejo,
diktatorskemu
-cuadorski socialisti ua bode izvedli proti predsedniku akcijo v sporazumu z vsemi demokratičnimi elementi v Ecuadorju, eije cilj je strmoglavljenje diktatorja.
Italijanske zahteve.
Daladier je nato prešel na italiiansko-francoske odnošaje. Dne 7. jan. 1935-je bil sklenjen med Francijo in Italijo tako zvani rimski sporazum. Izvršene so bile mejne korekture, odstopili smo Italiji ozemlja, priznali smo ji gospodarske koristi, glede statuta Italijanov v Tunisu pa je bilo določeno, da bo postopno odpravljen do leta 1965.
V angleškem parlamentu je izjavil Chamberlain na vprašanje opozicije ali imajo sedanji razgovori vlade z zunanjimi državami samo formalen značaj ali pa gre za medsebojne obveze o pomoči, da so ti razgovori napredovali nekoliko dalje od navadnih posvetovanj.
To izjavo tolmačijo tako, da je Anglija odločena prevzeti obveznosti na-pranr ogroženim državam v Evropi, v prvi vrsti napram Poljski.
Kako mislijo v Londonu?
Angleški gospodarski list »Economist« pravi 0' bodoči politiki Anglije: »Z ozirom na grozečo nevarnost svetovne vojne, mora Anglija razčistiti vprašanje, katere evropske države morejo biti njene zaveznice in mora za te države doprinesti toliko žrtev, kolikor jih pričakuje sama od njih. Te zaveznice morajo biti Rusija, Turčija, Rumunija, Grčija in Poljska. Če določi Anglija ka-
terokoli obrambno črto, mora biti ta čvrsta in na to linijo mora ona postaviti vse svoje razpoložljive sile.«
Povečanje angleške armade
na 340,000 mož v miru.
V angleškem parlamentu je napovedal Chamberlain, da je sklenila vlada povečati armado od 117.000 na 340.000; na letalstvo odpade 120.000 mož in častnikov suhozemske armade.
Nova litvanska vlada (krščanski demokrati in liberalci) je sklenila, da naj bo Litva strogo nevtralna. Nevtralnost v politiki je dremanje.
Nemiri v Egiptu.	Egipčanska
policija je zaprla 27 Italijanov radi ogledu-štva.
Odnošaji med Sovjetsko Rusijo in Japonsko so se poslabšali, ker Rusija ne pristane na japonske zahteve glede ribolova.
Konec Španske državljanske volne
Španska državljanska vojna je kon- j Delavski razred mora računati z naj-čana. Nacisti so po vdaji Mjadrida za-j hujšim. To pa ne pomeni, da je kapitu-sedli vso Španijo. Sedaj začenja v Špa- j liral. Delavski razred je ostal kljub poniji nova doba, ki bo predvsem zanimala j razu in s tem njegove zahteve in težnje, Anglijo in Francijo.	|	-----
Delavska vlada v Novi Zelandiji
in strankin tisk.
V novi Zelandiji je na krmilu delavska vlada, ki je že pri dveh parlamentarnih volitvah zaporedoma dobila ve-
Delavska stranka obvlada Novo Zelandijo, nima pa nobenega dnevnika, v nasprotju z meščanskimi strankami, ki imajo zelo močen tisk. Vlada je radi tega prisiljena, da oddaja svoja poročila samo v radiu. Sedaj je ministrski predsednik Savage izdal oklic na delavstvo, da prične z zbirko za tiskovni
1 sklad, iz katerega bo stranka črpala sredstva za svoj dnevnik. Vlada ne misli financirati tiska delavske stranke iz tajnih fondov za pobijanje komunizma in anarhizma, ampak iz sredstev, ki jih dajo delavci prostovoljno na razpolago. Pri tem računa z dejstvom, da bodo delavci, ki ji ob vsakih volitvah izražajo svoje zaupanje, spoznali tudi važnost in potrebo lastnega dnevnika, ki bo tolmačil in branil politiko delavske vlade v demokratični deželi.
Število industrijskih podjetij v Jugoslaviji
Industrija v Jugoslaviji se polagoma razvija. Koncem leta 1938. je bilo v državi 2976 industrijskih podjetij, ki so producirali za 14 in pol milijarde dinarjev faznega blaga. Po strokah se dele: 853 živilskih industrij (vrednost blaga 4.2 milijarde), 396 lesne industrije (1.69 milijard), 306 tekstilne industrije (2.23 milijard).
Zanimivo je, da je živilska industrija v primeri z drugo tako močno razvita kar dokazuje z ozirom na ostalo naravno bogastvo, da industrija pri nas še daleko ni na višku razvoja in razmaha.
Iz Čeike
Nova stranka na Češkem. Prezident dr. Ha-clia je imenoval 50 članski odbor nove in edine češke stranke, ki bo dopustna, »Narodno sodelovanje«. Med imenovanimi, katerih predsednik je dr. Hacha, so samo mlajši ljudje, vodil pa bo ta odbor 46 letni maloposestnik Adolf Hruby, doma. iz Južne češke. Vsi člani so se morali slavnostno obvezati, da niso člani kake prostozidarske lože in da se ne bodo spustili vplivati od kake lože ali podobne druge organizacije. V odboru ni nikake znanej-še politične osebnosti, tudi general Gajda je povsem izpadel in ne igra danes nobene vloge več. Ta odbor »Narodnega sodelovanja« bo menda upoštevan pri sestavi nove vlade, katero bo pri svojem prihodu imenoval protektor dr. Neurath.
Kako je bilo usodne noči v Berlinu, ko se je odločalo o Češki? Bivši predsednik Češkoslovaške republike dr. Hacha je dal izjavo, da se ni onesvestil pred podpisom ipogodbe, katero mu je predložil Hitler in s katero je prestala živeti samostojna Češka država, ampak da je šele potem moral zahtevati zdravniško pomoč. — Hitler pa je zadnjič hčerki dr. Hacha, ki je spremljala svojega očeta v Berlin, poslal dragoceno bonbonijero in šopek. Naknadno dr. Hacha še izjavlja, da veruje v obete Hitlerja, ki mu je izjavil, da čaka Čehe najbolja bodočnost, ako bodo lojalni.
Naročniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da Isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jib porabilo prihodnjič. — Uprava.
Zadnje vesti
Velikonočne šolske počitnice bodo trajale od 7. do vključno 16. aprila.
Na dosmrtno robijo sta bila obsojena Koder in Pintarič, ostali njuni pajdaši pa vsak na par let, mladoletni Kelc mora v poboljševalni-co, Godec in Kac sta bila oproščena.
Madžari so odklonili vse slovaške predloge glede ureditve mejnega spora in to kar brez vsake razprave. (Dr. Tiso je ob nastanku samostojne slovaške države slovesno zagotavljal, da ne bo odstopil Madžarom niti ene slova-vaške duše.)
Francoski škofje za vlado. Kardinal Veri-der in škofje so čestitali Dalaciieru k njegovemu govoru in rekli, da bodo podpirali vlado v njenih mirovnih stremljenjih in za resnično svobodo in bratstvo med narodi.
Poljski zunanji minister Beck se bo na povratku iz Londona ustavil v Parizu.
Narodna stranka dela na Češkem se je pod pritiskom razmer razšla.
Ker so odkrili tajno radijo postajo, katere so se baie posluževali Židje so razjarjeni Madžari v Prešovu razdejali židovsko molilnico.
Letalo 7 12 Židi je prispe'o v London iz Poljske. Per pa potniki niso imeli potnih listin, so jih hoteli vrniti. Prizadeti pa so izjavili, da raje poskačejo iz letala na zemljo. Zaenkrat so ostali v Angliji.
Kaj bi se mu zgodilo, ako bi oče desetero dece, ki nima ne hrane in ne strehe nad glavo, šel k bogatemu sosedu ter ga nagnal iz njegove hiše, češ, da mu je (potrebna, ker mora imeti vsaj streho nad glavo? Kaj pa se zgodi bogatemu človeku, ki v svoji objestnosti spodi iz hiše reveža, očeta desetero dece, pod pretvezo, da sam rabi stanovanje, ker hoče večje udobje? Ali je kakšna razlika, ako se tako in slično dogaja v malem ali pa v svetovnem obsegu?
Domet in f%& si/etu
i—iii—i it m nami
Kaj se je spremenilo za .delavce odkar je padel režim dr. Stojadinovica? To vprašanje si postavljajo delavci širom naše domovine. Da boste mogli točno odgovoriti, čitajte in zopet čitajte, zlasti tudi vesti, ki se tičejoi delavskega gibanja in njegovih ustanoV.
Volitev delegatov v Pokojninski zavod ne bo, ker je volilni odbor tega zavoda razveljavil pravočasno vloženo koncentracijsko listo nameščencev. Svojo odločbo je utemeljil s tem, da na listi ni bila zastopana ena poklicna panoga zavarovancev. Kakor čujemo, bo proti tej odločbi vložena pritožba in bo o njej odločalo pristojno upravno sodišče v zadnji instanci, ako bo treba. Kako slabo je pri nas informirano dnevno časopisje, se vidi iz tega, da niti »Slovenec«, niti »Jutro« o tem ničesar ne poročata. 2e radi tega je potrebno, da imajo delavci in nameščenci lasten tisk, ki je v tem slučaju naša »Delavska Politika«. — Nameščenec.
Deputacija iz Slovenije pri ministru. Minuli teden se je oglasila pri ministru deputacija iz Slovenije, sestoječa iz delodajalske im delo-jemalske skupine glede volitev v Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljan-
Kolikor je še Izvoljenih upravnih odborov v Delavskih zbornicah bodo s. aprilom odstavljeni in imenovani novi. F -r' ! •	■ ’’ **
Volitev pa ne bo in »Jugoras« ter zeleni pravijo, da jih tudi treba ni, ker te ustanove spadajo itak samo njim in nikomur drugemu. Ko bo »Jugoras« imel vse Delavske zbornice, bodo le-te imenovale tudi uprave pri OUZD in Borzah dela. ki pa so že itak vse v njihovih rokah.
200 milijonov vredno premoženje, obstoječe povečini iz gozdov, ki so bili doslej last verskega zaklada, iz katerega je država plačevala kongruo katoliški duhovščini, bo s 1. aprilom v resnici prešlo zopet v last cerkve, kot je to določeno v finančnem zakonu za 1. 1939-40. K rr o ■ rt '	t «- /a
Zaostale duhovniške plače se takoj izplačajo, tako je naročil finančni minister podrejenim finančnim ravnateljstvom. V ' - - r
Tudi hrvaški nameščenci zahtevajo razpis volitev v socialne ustanove in delavske zbornice. Hrvaški nameščenci so’ sklenili zahtevati razpis volitev v vse socialne ustanove in delavsko zbornico. Izjavljajo, da odklanjajo totalitarnost in vsako imenovanje.
Še vedno nepopravljene krivice izza časa volilnega boja. »Hrvatski dnevnik« stalno prinaša imena uslužbencev javnih ustanov, ki so bili premeščeni radi svojega političnega mišljenja. drugi pa radi glasovanja za združeno opozicijo, pa kljub zagotovilu, da se bodo popravile vse krivice, še vedno čakaio na to.
Udanostna izjava Nemcev v Jugoslaviji. — Nemci v Jugoslaviji so imeli svoj kulturni dan v Novem Sadu. S te prireditve, ki so se je udeležili ne samo vojvodinski Nemci, ampak tudi zastopniki nemške manjšine iz Kočevja, Maribora, Ptuja, Apač in Celja, so poslali brzojavko predsedniku vlade, v kateri zagotavljajo brezpogojno ljubzezen, vdanost in zvestobo svoji domovini Jugoslaviji, ki kljub temu. da je življenski prostor južnih Slovanov, daje gostoljubno streho in zavetje nemški manjšini.
tm
100 milijonov znašajo predpisi prispevkov socialnega zavarovanja v Sloveniji za 1. 1938. Od tega odpade 51.3 milijone na bolniški prispevek, 15.6 milijonov na nezgodni, 20.6 milijonov za starostno preskrbo, 10.2 milijona za borzo dela, 2.2 milijona za delavsko izbornico.
Za enakopravnost v carinski stroki se zavzema »Hrvatski dnevnik«, ki pravi, da je od 750 ukaznih carinskih uradnikov 409 Srbov, 62 Srbov s to stran Save, 91 Slovencev, 14 muslimanov, 7 Rusov in 165 'Hrvatov.
10.000 nezaposlenih na področju splitske Delavske zbornice. V mesecu februarju je bilo na področju splitske delavske zbornice okoli 10.000 nezaposlenih delavcev, ker so ustavile delo tudi cementarne in ladjedelnica.
Jugoslovansko - francoska trgovinska pogodba je stopila v veljavo. Francija je znižala carine za poljske pridelke, ki se izvažajo iz naše države v Francijo.
Francoski zunanji minister Bonnet je te dni razgovarjal z jugoslovanskim poslanikom Punčem, sprejel pa je tudi bolgarskega in poljskega poslanika v Parizu.
Francoska zbornica razpravlja o reformi volilnega reda za parlament.
Po 15 vojnih letal se izdela dnevno v francoskih tovarnah. V skrajnem slučaju bo mogoče dvigniti proizvodnjo na 1000 letal mesečno.
Poskušan prevrat v kneževini Lichtenstein.
Peščica nacionalnih socialistov je tudi v kneževini Lichtenstein, kjer je večina prebivalstva protinacistično usmerjena, skušala izvesti prevrat, ki se je pa ponesrečil. Upornike, ki so zahtevali priključitev te male državice k Nemčiji, je razorožil oddelek policije. Vsi voditelji upornikov bodio obtoženi veleizdaje. Lichten-steinska vlada poziva prebivalstvo, naj se ne vznemirja, ker hoče kneževina Liclitienstem ostati popolnoma samostojna in neodvisna.
V Belgiji je volilni boj.	Radijska
postaja v Kolnu je posegla v ta volilni boj v prid par tisoč Nemcem, ki prebivajo v obmejnih okrajih v Belgiji, v.. .	: • r .
« * Belgija je protestirala in nemška vlada se je sedaj opravičila.
Francosko - ruinunska trgovinska pogodba je bila podpisana dne 28. marca v Parizu. Francija bo podvojila odjem nafte v Romuniji in znižala carino na poljske pridelke, ki prihajajo iz Rumunije.
Poljski zunanji minister Beck bo v Londonu sprejet tudi od kralja.
Beck ni bil povabljen v Berlin. V Nemičiji zanikajo vesti, da je nemška vlada poslala Varšavi svoje zahteve, pravtako ni bil povabljen poljski minister major Beck v Berlin.
Vozne olajšave za Veliko noč. Ker padejo letos katoliški in pravoslavni velikonočni prazniki na isti datum, je prometni minister odobril za te praznike posebne vozne olajšave. — Odobreno je potnikom, da smejo nedeljske povratne karte kupovati že počenši s četrtkom 6. aprila do torka 11. aprila ob 24. uri. Povratek s temi voznimi listki je dopusten že o<3 petka 7. aprila pa do srede 12. aprila ob 24. uri. Ker veljajo ti nedeljski vezni listki savno za progo do 250 km, je odobrena olajšava 50 odst. normalne vozne cene za vse proge in vse vlake nad 250 km. Potniki morajo pri povratku dati vozno karto pri potniški Iblagajni žigosati.
C. Nordhoff in J. N. Hall:
39
HURIKAN
»Torej hočete reči, da se sed&j nahaja begunec svoboden na Manukuri? Dovolite, da' Vas vprašam zakaj me niste o tem obvestili?«
»Gospod guverner, služabnik cerkve ima dolžnosti, ki se razlikujejo od Vaših. Za tako dolžnost se gre tudi v tem primeru.«
De Laage kar ni mogel verjeti in ko je tako strmel v duhovnika je morala njegov obraz obliti rdečica. Glasno, kakor ni bila njegova navada, je vprašal:
»Služabnik cerkve torej lahko smatra kot svojo dolžnost, da ščiti begunca, kaznjenca... morilca to tudi je ta človek... nasprotuje pravičnim državnim zakonom in tistim, ki so poklicani, da jili izvajajo?«
»Da, to more... v gotovih okoliščinah.«
»In kakšne so te okoliščine v tem slučaju?«
Prepričan sem, da glas očeta Pavla ni razodeval, da bi si bil svest kakršnekoli krivde, ko je odgovoril:
»Gospod de Laage, poznam Terangija odkar je živ. Poznal sem njegove stariše in stare stariše. Ni je družine na otokih te skupine, ki bi imela večjo pravico zahtevati, da se jo brezpogojno spoštuje kot je ta. Temu mlademu možu se je zgodila silim krivica' Na kakšen način se mu je posrečilo zbežati s Tahitija ne vem. Izvlekel sem ga iz morja, ko sem se nahajal s svojim čolnom trideset milj pred Manu-
kuro. Oklepal se je kanuja, ki je zgubil ravnotežnik in plaval na gladini. Dva dni in eno noč je preživel v tem položaju sredi morja. Za seboj je imel skoro šeststo milj vožnje ... v tem majhnem kanuju... da bi lahko zopet videl svojo mater, svojo ženo in svojega otroka... Te okoliščine so take, d'a govore njemu v prilog! Ali bi mogli od mene zahtevati, da naj Vam ga izročim, gospod guverner?«
»Ta mladi človek, ki se mu po Vašem mnenju godi tako strašna krivica si je sam kriv, ako ga je zadela tako težka kazen, oče Pavel! Vaš rojak sem. Odgovoren sem za to kar se dogaja na teli otokih. Moj dušni pastir ste kakor tudi njegov. Ali nič ne pomislite na krivico, ki ste jo s tem storili meni ,J
»Krivico...?«
»Da, krivico, oče Pavel, težko krivico! Jaz sem tu, da pribavim zakonu veljavo; in vendar skrivate tega begunca... tu... na sedežu oblasti! Ako se mu posreči, da uteče, bom zato odgovoren ... in popolnoma upravičeno! Moj ugled, ki ga imam kot uradnik bi bil s tem tako težko prizadet, da bi tega ne mogel nikd!ar več popraviti. Utegnilo bi tudi imeti za posledico konec moje karijere.«
»Na to nisem nomislil prijatelj moj«, je odvrnil 'duKovnik s tihim glasom, potem ko je nekaj časn molčal. »Prosim Vas oproščenja. In vendar... tudi ako bi bil mislil na to... ne bi bil mogel ravnati drugače kot pa sem. Toda Vaš ugled kot uradnik radi tega ne bo trpel • • • ako se je ''godila kakšna napaka, potem sem jo zakrivil jaz. Sam prevzamem odgovornost kakor ie to moja dolžnost.«
Guverner ie nenadoma vstal. »Oče Pavel«, je rekel hladno, »vprašati Vas moram, kje se sedaj na-
haja Terangi?«
»Ne vem.«
»Toda Vi vsaj veste, da se nahaja na Manukuri.«
»Vem, da je bil tu, ker sem ga pripeljal semkaj. Kje pa se sediaj nahaja, mi pa ni znano.«
Guverner je pograbil svojo tropsko čelado, se nalahko formalno poklonil pr,ed duhovnikom, se obrnil in odšel iz sobe.
Lahko si mislite, da niti Fakahau, niti Tavi med tem nista izgubljala časa.
Tisti hip ko sta prišla guverner in Mako po cesti se je poglavar odpravljal, da pojde proti koncu otoka. Fakahau je čakal v temni hiši držeč spečo Tito na rokah, ko se je Marama vrnila s prisluškovanja i>od oknom de Laagejeve uradne sobe. Takoj sta odšla in v četrt ure dospela do kraja, kjer je bil, zasidran čoln. Spotoma je dal poglavar svoji hčeri kratka navodila. Slovo je bilo kratko. Fakaliau je še na hitro objel Maramo, potem pa je stopila v čoln in sedla na zadnji konec. Naglo je bilo pritrjeno jadro in čoln pripravljen za vožnjo. Tita, k' se je med tem zbudila in radovedna spraševala kaj vse to pomeni, je sedela poleg svoje matere. Neslišno je odrinil Fakahau čoln od brega na globoko,	jadro	se
je napelo od lahne sape in dolgi,	sloki	col n	je zdrsel
po vodni gladini v južni smeri.
Poglavar je stal do pasu v	vodi	in gledal	za
i njim, dokler ni zginil v temi. I otetn je brodil po vodi do brega in hitel po malo izhojem stezi, ki je vodila nekoliko oddaljena od lagune skozi palmov
sraj prf>ti. vasi.	(Dal)e prihodnilM'
LJUBLJANA
PROSVETNI VEČER
»Vzajemnosti« in »Zarje« bo v soboto, dne 1. aprila ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice.
Spored je pester. Igrala bo godba »Zarja« in sicer bo izvajala tri novo naštudirane komade. Prvič bo tudi nastopil mandolinski orkester »Zarje«. Jako zanimivo bo tudi, predavanje Angele Vodetove »O dvojni morali«.
(Na predavanje še posebej opozarjamo!) —
Delavski oder uprizori 2. dejanje drame (Potopljeni svet« in Seliškarjev »Zagovor« v sliki.
Dalje bo pripovedovanje Zupančičevih »Pravljic«. Delavsko pevsko društvo »Cankar« nastopi s svojim mešanim in moškim zborom, ki bo zapel 5 pesmi. Pridite na ta prosvetni ve-ce.r j?!’ Uubite lepe družabne in kulturne prireditve. Vstopnice se že dobe; sedeži so
’ in,1in 3’ sto^išča p°din 2-sna delavska gospodarska zadruga r. z.1 Za
• z. »železničarski dom« v Ljubljani, Novi i
\f AR1BOR
Sedaj je prepozno moledovati. »Slovenec« se | Predavanje »O Franciji«
pritožuje, ker je za mariborsko gledališče v rzavnem proračunu predvideno samo 250.000 n Pocfe)0,re, dasi vrši to gledališče ve-ko Kulturno poslanstvo, zlasti med narodom . ”iej1- ^se lepo in prav, .podpišemo z obema tQda, gospodje, roko na srce: ali te-čun" i e*vedeli poprej, ko se je delal prora-, ce ne takrat, pa neposredno pred proračunsko debato? , .. ,	-	.... c->
trg 2, vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo dne 12. maja t. 1. ob 18. uri v zadružnem prostoru s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora; 2. poročilo načelstva in nadzorstva; 3. čitanje revizijskega poročila Zveze slov. zadrug; 4. odobritev bilance za 1. 1938 in razrešnica odboru; 5. sprejem novih pravil po novem zakonu; 6. samostojni predlogi; 7. razno. — Opomba: a) občni zbor je sklepčen, če sta navzoči dve tretjini vseh zadružnikov. Če ne pride, na občni zbor za sklepčnost zadostno število zadružnikov je občni zbor, ki se vrši z istim dnevnim redom eno uro pozneje, sklepčen ne glede na število udeležencev (čl. 14 pravil), b) Ker se bo na obč. zboru razpravljalo in glasovalo o sprejemu novih pravil, za kar je potrebna dve-tretjinska večina (čl. 14) je udeležba dolžnost! načelstvo: Sojer Jakob, t. č. načelnik.
tel r dočakal najsrečnejšega dneva«. Čita-lista nam poroča: Te dni je bil v Maribo-U Pogreb, pri katerem je govornik spregovoril lOKojnemu med drugim tudi sledeče: »Zelo ,ln°K» srečnih dni. si doživel do svoje viso-*e starosti. Zal pa Ti ni bilo dano, da bi do cakal v Mariboru tudi svoj najsrečnejši dan.
Pa Ti obljubljamo, da bomo z vsemi močmi stremeli za tem, da ga dosežemo in se bomo tedaj spomnili tudi Tebe.« Niso bile te besede ifrečene ravno tako dobesedno, ker jih je rekel govornik v tujem jeziku, večina udeležen-'ceY Pa je razbrala iz govornikov besed ta srnisel. Sicer se pa morajo ob takih izrednih Prilikah govori itak prijaviti pristojnemu fakirju in bo torej točno besedilo tam razvidno. Najsi bo stvar že taka a*li taka, tudi sicer je slišati podobna namigavanja dan na dan. posebno v istih krogih bogatih, premožnih tujih elementov, ki na lahek način črpajo svoje bogastvo iz naše zemlje in iz skoro zastonjkarskega dela našega ljudstva. Prepričani smo, da bo vsak naš človek na svojem mestu primerno čuval, kar je naše in vršil svoje dolž-M' za svoje ljudi z vso odločnostjo poudarjamo, da bo. domače detovno ljudstvo vedelo sicer vsikdar braniti svoje socijalne pralce napram bogatašem, toda z isto nezlomljivo voljo tudi svojo svobodo v okvirju dr-*?vne in narodne meje in bomo tudi z vso do-.jednostjo v našem listu ljudem odpirali oči, ■M v to smer vzgajali ter krepili našo skupno Odporno silo, ker od ure do ure jasneje vidi Ves svet, kaj pomeni suženjstvo.
V okviru delavskega kulturnega društva »Vzajemnost« je predaval minulo sredo s. Ciril Štukelj o potovanju po Franciju Predavanje je bilo nadvse zanimivo, zlasti, ker je .predavatelj na njemu lasten način živo orisal značaj in običaje francoskega naroda. Predavanje je bilo zabavno, .pravtako pa tudi poučno in je predavatelj žel za svoja izvajanja dolgotrajno odobravanje.^ Škoda, da obisk ni bil večji.
Bivši minister Podkarpatske Ukrajine Julij Revai je v spremstvu osebnega stražnika, predsednika Vološina, potoval preko Maribora na Slovaško, kjer se bo baje udeležil pogajanj, ki še vršijo med Slovaki in Madžari.
Proces proti Pintariču, Kodru in 17 tovarišem se je vršil dva dni pred mariborskim okrožnim sodiščem. Pintarič in Koder sta zagrešila številne rope in imata na vesti tudi vsak po en umor ter razna druga nasilstva. Za proces je vladalo seveda veliko zanimanje, ker so take stvari za mnoge ljudi prava, duševna hrana. Ker pa je bilo pripuščeno k i razpravi le omejeno število poslušalcev, so1 ostalim servirali to žalostno zgodbo — na široko razpredeno — dnevniki. i_ ...........  >	* v.
Tako je s koniidenti. V Kodrovi tolpi je bil tudi nek Rap iz Št. Vida pri, Ptuju. Ta šele 30 letni pokvarjenec je bil zaupnik orožnikov. Delal seveda ni drugega, kot da jih je zavajal na napačno sled.
Strahovalci. V zvezi s procesom proti Kodru in Pintariču je pisal dnevni tisk, da je bil Koder strahovalec Dolenjske. Koliko je dandanes sličnih Kodrov, ki strahujejo še mnogo večje pokrajine kot pa je Dolenjska, pa ni nikogar, ki bi jim sodil kakor Kodru in Pintariču.
Prodajam na drobno v plombiranih vrečah izključno samo trboveljski premog. — S. Tičar, Jezdarska ul. 29, telefon 27-15.
Mariborsko gledališče. V petek, 31. marca: zaprto. Sobota, 1. aprila ob 20. liri: »Pygma-lion«. Red A. Nedelja, 2. aprila ob 15. uri: »Vse za šalo« (zadnjič), ob 20. uri: »Pygmalion«.
CELJE
Za naš tisk. Potreba po dobrem in neodvis-etn časopisu ni bila nikdar tako nujna in ve-JiKa, kakor je v sedanjem času. Naš list se dcv ledno bon za pravice malega človeka. Naša
ni, P!?- • da x?a- razširimo po celjskem krožni, ki je povečini delavski in kmetski, da bo lahko vršil svoje poslanstvo. Na delo moramo iti brez odloga, da popravimo kar smo zamudili. Za razširjenje lista mora skrbeti v Drvi vrsti tisti, za katerega je časopis napihan. »Delavska Politika« se je vedno in posod neustrašeno borila za korioti našega de-vvlle£a ljudstva in dosledno, kolikor ji je bilo .danih razmerah mogoče, opozarjala na nežnosti, ki so .pretile Slovencem kot narodu Posebej še delavcem kot razredu. Zaupniki, ,a vas je ležeče, da razširimo 'iaš list povsod, .ler |e ni. V kratkem boste prejeli podrobna av°[|iia. Ne odlašajte, ampak pojdite s trdno «jo „a delo v prepričanju, da samo tako po-r°bno udejstvovanje rodi sadove. Vaša
TRBOVLJE lz delovanja občinskega odbora.
V mesecu marcu je bil občinski odbor zelo delaven, saj je imel poleg proračunske še kar tri seje S., 17., 21. in 23. t. m.
V prvi seji dne 8. t. m. se je odbor bavil s proišnjami. Sklenilo se je povrniti polovico nastalih bolniško oskrbnih stroškov dvema prosilcema in sicer prvemu do	zneska 1170	din,
drugemu pa do zneska 016	din, nadalje	2000
din pomožno prehranjevalnemu odboru v Prevaljah za brezposelne rudarje. Ubožcem sta-
i roupokojencem, ki stanujejo v Trbovljah se iz-Dvajsetletnica	udejstvovanja	na	odrskih	de-	Plača za veliko noč polovico	enomesečne	pod-
skah.	Te	dni	obhaja	g.	Janko'	Fridolin	20-let-! P°re, ki jo redno prejemajo.
RUŠE
... naloga prihodnje dni naj bo, da greste od pri-
Jatelja d0 prijatelja in ga pridobite za stalnega naročnika »Delavske Politike«. Tekmujte seboj, ker taka tekma je plemenita, kostna in nujno potrebna. Samo po delu bomo , dilit ker t0 je najbolj pravično merilo. Na de-> sodrugi zaupniki!
JESENICE
let je poteklo dne 20. marca t. I. od-so bile Jesenice proglašene za mesto. Dasi že marsikaj izboljšalo, je treba še mnogo • zlati ceste. Prah na njih je že zdaj ne vemo kje. Na boginjo Higijeno v mestu Jesenice pozabljajo stalno, stranišča ni niti enega v vsem me-Koliko težav in nerodnosti po-“‘■tvr, to! Kaj ko bi jih nekaj postavili v pro-0 desetletnice mesta?
L!elil°^n,‘ kino Radio predvaja v soboto in ne
OR	ii»*I	ivoJto« ..«1 1   * t.. __ _ _ 1 _
betele
uico udejstvovanja na gledališkem odru. Pomemben je ta jubilej že zato, ker ga obhaja ročni delavec, izučen kovač. Še v dobi kot kovaški vajenec, je prvič stopil na odrske deske pri Bralnem društvu. Po težkem kovaškem delu je prišel vedno točnoi k vajam in se izpopolnjeval pod vodstvom takratnega režiserja g. Stanija. V dobi 20 let je odigral nešteto vlog. Osobito so znane njegove vloge pri nastopih letnega sokolskega gledališča. Vsem je še v spominu njegov Krjavelj v desetem bra-“i, saj je bila to ena njegovih najbolj posredi1.1,, vl.°K' Danes si le težko zamislimo gledališko igro brez njegovega sodelovanja. V nedeljo, dne 2. aprila bo v Sokolskem domu podana veseloigra »Zadrega nad zadrego«, ul a v no vlogo ima Janko Fridolin. To bode njegov jubilejni nastop. Za dolgoletni trud in nešteto žrtvovanih ur gledališki umetnosti, se
Na seji dne 21. marca se je sklepalo o oddaji gradbenih del novega občinskega doma. Delo so dobili: zidarska in v to stroko spadajoča dela g. Tonies, gradbeno podjetje v Ljubljani, kleparska dela Sporu Franc, kleparski mojster iz Trbovelj, mizarska mizarski mojstri Pav-lenc, Cestnik in VVeiss vsi iz Trbovelj, ključavničarska tvrdka Jereb in drug iz Trbovelj, strelovodno napravo Klenovšek Rajmund, pleskarska Stoger Dragotin, parketarska dela .pa Josip Rendeljin iz Karlovca. Za ostala druga razpisana dela se bode vršila ponovna licitacija dne 30. t. m.
Sklenilo se je nadalje odprodati odvisno občinsko zemljišče interesentom za zgraditev enodružinskih stanovanjskih hiš. S tem sklepom, o katerem je že razpravljal občinski odbor na seji lansko leto dne 6. julija je dana ini-cijativa in možnost graditve lastnih hiš tudi
bode rusko prebivalstvo oddolžilo Janku Fri-!milnj premožnim interesentom, ker bodo do.
8. uri zvečer velefilm iz francoske e »Revolucijska svatba«. Med dodatki -*ion , x risan film, domač kulturni film o cesta^' kratek film o boksmeču Luis-led v Paran“°v zvočni tednik. — \,sVe c Popoldne odpade predstava zaradi L 0Miik ^veni5aliia. — Za praznike sledijo ,‘1u u !.	.	—	Sventfa'!	nastopi	v	zvočnem
liels • *° v nedeljo ob 3. uri pop. in v pon-V*Wj>n;In| t°rek ob 8. uri zvečer. Rezervirajte
dolina ter napolnilo dvorano, da izrazi svoje priznanje njegovemu delu. Čestitkam se pridružujemo tudi mi, ter prosimo, da se delavstvo te jubilejne predstave udeleži in s tem dokaže naše simpatije do jubilanta, ki je izšel iz delavskih vrst.
Zelo dobrodošla je amnestija za prestopke v Rušah. Menda ni zlepa kraja v Sloveniji, kjer je bilo izrečenih toliko kazni radi prestopkov kakor pri nas. Pred volitvami je bilo groženj in .zaslišavanj na pretek. Vsaj nekaj krivic je s tem popravljenih, saj je delavstvo moralo prenesti precej šikau.
Neko jutro so zagledali rušani neke plakate po zidovih ter si telili glave kaj naj to pomeni. Na lepakih je narisana kapela z napisom: »A njega ni«, zadaj za to kapelo se dva davita, tako da je človeka kar strah. Po dolgem ugibanju smo le uganili, da so ti lepaki vabilo za neko igro. Kakoi in kaj je pa še vedno uganka.
Po ovinkih. Prosvetno društvo je gostovalo z igro »Križ in sovjetska zvezda« v Sv. Lovrencu na Pohorju. Pred nastopom je imel nagovor g. kaplan izi Ruš ter med drugim izjavil, da je ta igra največ namenjena onim krajem, kjer je več rdečkarjev, samo tega baje v Rušah ne sme povedati, ker bi bil sicer_______
Ali sl ie poravnal naročnino? Ako i« ne, Izpolni avo(o dolinoatl
bili zemljišče po zelo znižani ceni. Omilila se bo s tem tudi stanovanjska kriza, ki je v 1 rbovljah še zelo občutna, razbremenila se bo občina sama, da ji ne bo treba v takem številu graditi stanovanjskih hiš ter koristilo celokupnemu gospodarstvu tiaše doline. Priglasilo se je takoj 23 interesentov, ki so se obvezali najpozneje v treh letih zgraditi lastne hiše. V tosvrho se je med vsakim posameznikom in občino sklenila temu odgovarjajoča pogodba. Na isti seji se je razvila živahna debata in sicer radi gradbenega podjetja, ki gradi daljnovod iz Trbovelj v Savinjsko dolino in zahteva od delavcev, ki' jih sprejema v delo, da morajo imeti lastno orodje. Ker pa brezposelni nima-,[o sredstev niti za skromno preživljanje kaj šele za orodje, vsled tega jih pa podjetje ne sprejme v delo, vabi pa delavce i/. drugih krajev, medtem ko mora občina domače brezposelne vzdrževati v javni kuhinji ozir. oženjenim za svojce dajati podporo. Soglasno je bilo sklenjeno, da župan intervenira pri podjetju, da za dela v območju trboveljske občine zaposluje domače brezposelne.
Na seji dne 23. marca je poročal župan s. Klenovšek, da se je dopoldan izvršil uradni 1 komisijonalni ogled glede gradnje občinskega doma. (Z delom so že pričeli.) S tem je bila odstranjena zadnja ovira in tudi pritožba propadlega županskega kandidata g. Kmeta ni nič koristila. Omenjeni je pri volitvah od okrog
2440 oddanih glasov dobji celih 17, to je polovico manj kot je imel' kandidatov na svoji listi. Nadalje je odbor odobril še nekatera izplačila in končno na tajni seji izpopolnil dve prazni službeni mesti občinskih uslužbencev. Za občinskega socialnega referenta je bil imenovan Kern Oto, za knjigovodjo pa Uranič Josip. S tem je občinski odbor zaključil s sejami v tem mesecu in dokaza! veliko aktivnost.
MEŽICA
Sodr. Hače Peter umrl. Dne 20. marca smo spremili k zadnjemu počitku našega zavedhega sodruga Hačeja Petra. Pokojnik je že v zgodnjih letih začel s težkim delom, da si je prislužil svoj vsakdanji kruh. Od svojega 15. pa dr> 55. leta je bil zaposlen pri svinčenem rudniku v Mežici, ko ga je takorekoč pri delu pobrala smrt. Bil je zaveden delavec in se je s svojimi sovrstniki boril za človeka dostojno življenje. Kot tak je bil član podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije in stalen naročnik »Delavske Politike«. Sploh je pokojnik polagal veliko pažnjo na izobrazbo in je mnogo čital ter se udejstvoval pri izobraževalnem delu. Da bi sledil gibanju delavstva v ostalih državah, se je naučil esperanta, ki ga je tudi popolnoma obvladal. Tragično ob njegovi smrti je. da je zapustil bolno ženo in štiri otroke. Četudi odrasli, pa otroci še vedno niso prišli do kruha in je bila družina navezana na njegov zaslužek, zato* je z njegovo smrtjo tem težje prizadeta. Pokojnika smo spremili v velikem številu na zadnji poti. Sami pa hočemo posnemati njegov vzgled in delati na tem« da bo delavski razred v svobodi in demokraciji nadaljeval svoj boi za socialno enakopravnost.
GUŠTANJ
Javno zborovanje kovinarjev sklicuje podružnica SMRJ za dne 2. aprila s pričetkom ob 9. uri v »Sokolskem domu«. Ker je večina delavstva zahtevala to zborovanje, smo prepričani, da bo dobro obiskano, kljub temu pa še enkrat opozarjamo nanj, da bo udeležba čim lepša. Gre za sklepanje kolektivne pogodbe, zato v tako važnem trenutku vsi na shod!
LITIJA
Delavsko kult. društvo »Vzajemnost« sklicuje za v nedeljo, dne 2. aprila ob pol 2. uri pop. v gostilni »Vera« svoj 4. redni letni občni zbor. Udeležil se ga bo tudi centralni tajnik s. Štukelj. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži. Vabimo obenem tudi vse simpatizerje. Po občnem zboru se bo vršil izlet v Zavrstnik h g. Pogačniku (Franceljnu), ki je naročnik »Delavske Politike«. — Druž-nost!
ŠMARTNO PRI LITIJI
lz tukajšnjega kraja se neki brezposelni delavci odpravljajo v svet s trebuhom za kruhom. ^ I em delavcem se je obljitbovalo vse mogoče pred 11. decembrom, če bodo volili dr. Stojadinovičevo listo. Seveda so jih gospodje pridobili z obljubami. Zdaj je čas, da bi tisti (gospodje svoje obljube izpolnili ko so do-tični delavci na cesti. t\ -	*	-i
dospeli klobuki v najnovejših fasonah, športne kape, srajce, kravate kakor tudi damsko perilo, bluze, nogavice itd, kupite najugodneje v modni trgovini
Ausust Hedžet, 2
a r I b o r
Aleksandrova 9
\
Naj veCJO Izbiro najboljšega in najcenejšega blaga za moške,	AplMUf	kjf Ml fk M flIMIf	MARIBOR	Ostanke dobite po po-
damske in otroške obleke, plašče, kostume, hubertuse, lodne, oficirske	I	pl S1S fl I I |a 11	lovični ceni! Vse kro-
in železniške uniforme dobite vedno po znano najnižjih cenah samo v	1 Ek*. Nafaltflai w	UUCA 10. OKTOBRA	jaške potrebščine!
POBREŽJE PRI MARIBORU
»Vzajemnost« bo imela svoj redni letni občni I
zbor dne 2. aprila-1. I. z začetkom ob 3. uri!
! delavsko kulturo, na! — Odbor.
Za članstvo udeležba obvez-
V Studencih je umrla Terezija Perko, mati
popoldne v prostorih g. Renčlja na Pobrežju.! predsednika I. Del. koles, društva s. Edgarja Prosimo sosednje podružnice, da pošljejo1 svo- Pcikcta. Pokojnici bodi ohranjen blag spomin! je delegate. Dobrodošli vsi, ki se zanimajo za Žalujočim naše sožalje.
Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tuzno vest, da je naša priljubljena mati, stara mati, tašča itd.
Perko Terezija
soproga ključavničarja d. 2.
danes zjutraj, dne 31. marca 1939 ob V4 4. uri zjutraj nenadoma preminula.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 2. aprila ob 15. uri popoldne izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Maribor, dne 30. marca 1939.
Žalujoči ostali:
Franc Sigfrled, Rajmund, Edgar, Hilda, Erna
soprog	otroci
Elsa, Marija In Kristina
snahe
Lote, Sonja, Alfonz, Renč, Egon
vnuki
SV. LOVRENC NA POHORJU
Kovačem, lesnim delavcem, žagarjem, konjarjem, kamnosekom in vsem drugim, ki živijo od dela v šentlovrenški dolini in dalje po pohorskih gozdovih, je namenjeno nedeljsko
predavanje, ki ga priredi podružnica SMRJ dne 2. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Urbanca Maksa. Govorila bosta ss. dr. Avg. R e i s m a n in urednik »Delavske Politike« s. Viktor Eržen iz Maribora o vsem tem. kar mora vedeti dandanes delavec v tovarni, na žagi, v kamnolomu, pri lesni industriji in oni. ki dela v gozdu. Pridite torej vsi, ki želite večje izobrazbe in pripeljite seboj tudi svoje žene ter odraslo mladino. Posebno pa se obračamo na naročnike »Delavske Politike«, da bodo te dni do nedelje storili vsak svojo dolžnost in od osebe do osebe agitirali za naše nedeljsko delavsko zborovanje, v nedeljo pa že na potu k predavanju pripeljali seboj svoje tovariše in znance. Že dolgo nismo imeli svojega delavskega predavanja, zato je potrebno, da bo tokrat tem večja udeležba in da ne
bodo zopet naši »-prijatelji« pravili, da nas nič ni.
» KRANJ
Za ravnatelja na gimnazij' je bil imenovan g. prof. Korbar in je minuli teden prevzel posle od g. prof. Kmeta, ki je začasno vodil posle kot najstarejši profesor na tej gimnaziji.
Glasbena Matica iz Ljubljane priredi v soboto 1. aprila ob pol 21. uri v veliki dvorani Narodnega doma koncert pod vodstvom dirigenta g. Mirka Poliča.
Opozarja se trgovce in javnost sploh, da
delavec Japelj Anton, stanujoč na Stari cesti, nima pravice na račun delavskih strokovnih organizacij in delavskega kulturnega društva . »Vzajemnosti« jemati nikakega blaga, kakor tudi ne v imenu teh organizacij blaga prodajati. Delavec Japelj že dalj časa nima nobene j veze z imenovanimi organizacijami, še manj pa, da bi bil član katere izmed njih. — »Vzajemnost« in prizadete strokovne organizacije.
Delavski pravni svetovalec
Naznanjam
da prevzamem
v soboto, dne 1. aprila
's taroznaho gostilno
MAUTNER
v Zgornjem Radvanju 62
Potrudila se bom cenj. gostom postreči kar najskrbnejše ter nuditi vedno pristna vina in sveža topla in mrzla jedila Istočasno se zahvaljuje družina Mautner dosedanjim cenj. gostom, prijateljem in znancem ter priporoča novo najemnico. K posetu vljudno vabi gostilničarka
Pepca Mihevc
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta 13
priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična
Velikonočna darila
Najlepše damsko perilo, nogavice, žepne rute, kupujemo zdaj poceni pri
Mirko Brečko, Maribor
Aleksandrova cesta štev. 23
Ako želite biti resnično dobro in
Solastnina na hiši (Zagorje)
Vprašanje: Jaz in moja brata smo vsak do ene tretjine solastniki hiše, v kateri stanujemo. Eden bratov bi sedaj hotel oddati svoje stanovanje v najem drugi osebi. Ali sem dolžan na to pristati, ko pri zapuščinski razpravi nismo nič govorili o tem, da bi eden ali drugi smel oddati svoje stanovanje v najem?
Odgovor: Očividno ste si hišo dejansko razdelili tako, da imate v njej vsak po eno stanovanje. Vaš brat bo v tem slučaju smel oddati svoje stanovanje v najem tudi brez Vašega pr.istanka. Pa tudi sicer bi se lahko stanovanje dalo v najem, ako se s tem strinja večina solastnikov, torej oba Vaša brata, tudi če bi Vi nasprotovali. Ako z najemom niste zadovoljni, lahko napravite le to. da zahtevate razdelitev imovinske skupnosti, kar bi privedlo do prodaje hiše na dražbi in razdelitve izkupička med vse brate.
Družinske doklade (Hrastnik)
Vprašanje: Delavci v naši kemični tovarni dobivajo posebne družinske doklade. Ali pripada družinska doklada tudi nam ostalin: steklarskim delavcem?
Srajce
Odgovor: Zakon ne predvideva za delavce posebnih družinskih doklad. Če jih delavci v kemični tovarni prejemajo, jih prejemajo očividno na podlagi kolektivne pogodbe. Ako velja za Vas ista, odnosno enaka kolektivna pogodba. imate pravico do družinskih doklad tudi Vi, drugače pa ne in si morate to šele priboriti. Ste 100% organizirani?
Rubež mezde (Celje) Vprašanje: Svojemu dolžniku sem zarubil mezdo, ki jo prejema pri zavarovalnici, pri kateri je zaposlen kot potnik. Zavarovalnica mu kljub rubežu ni obljubila ničesar, češ da ne prejema pri njej nikake mezde ali plače, ampak le potne stroške in pa še posebno neobvezno nagrado. Proti zavarovalnici sem vložii tožbo in sedaj še pravda reče. Ali taka nagrada ni rubl.iiva?
Odgovor: Vi ste gotovo zarubili Vašemu dolžniku vse službene prejemke pri zavarovalnici. Očividno tudi omenjena nagrada ni ničesar drugega kot službeni prejemek. V pravdi bodete morali dokazati, da Vaš dolžnik redno dela za zavarovalnico in prejema od nje stalno take nagrade. Predlagali bodete lahko tudi, da zavarovalnica predloži sodišču svoje knjige. Merodajno v pravdi ho le dejansko razmerje. ne pa okolnost. s kakim imenom se označujejo oni zneski, ki jih prejema Vaš dolžnik.
in vse vrste moškega ter ženskega perila najceneje v veliki izbiri v
>Oblačilnici<
Glavni trg štev. 11
poceni postreženi, — obiščite
Kranjskema delavstvu naznanjam_ la sem olvorila v Kranju
NOVO TRGOVINO
koles, Hvalnih strojev, otroških /ozitkov in vseh nadomestnih delov za popravila
Pred nakupom naj si ogleda vsakdo brezobvezno mojo zalogo trpežnih damskih in moških kakor tudi športnih koles francoske znamke Valy. — Se priporoča
M. KRAŠOVEC
Kranj - Vidovdanska cesta
(nasproti B e k s e l a)
Manufakturno trgovino
J. Rožaj
Maribor - Aleksandrova 16
Obveščamo
p. n. občinstvo, osoblto cenj. dame, da veljajo
za trajne kodre
edino sledeče minimalne stalne cene In sicer'
v mestu din 80'—, na periferiji din 70'—, v okolici din 60-—
Za moške in vse ostale postrežbe ostanejo cene zadnjega cenika v veljavi.
Te cene so določene s soglasnim sklepom mojstrov in mojsirlnj brezizjemno.
Nikdo naj ne skuša doseči nižjih cen, ker bo imel mojster, ki bi postregel ceneje obilih neprijetnosti in škode.
Zdruienje brivcev In »merjev, Maribor
Karo
♦
Bogata izbira - zmerne cene
Cement
Tpno
Betonsko železo Trsje
ter ves gradbeni material po najnižjih cenah vedno pri
Plnter & lenarit, Maribor
Prava blagodat za delavce je:
O
očilnica
P. Matkovič
v Celju, Gosposka ulica štev. 3
Shajališče delavcevr
1 LJUDSKA |SAMOPOMOČ
1 v Mariboru, reg. pom. blagajna
znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 In je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah In doti.
p	Zavaruje za pogrebnino zdrave
M	osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do
H	največ din 10.000'— In
H	za doto mladoletne od 1. do 16. do
g	največ din 25.000'— plačljiva ob dovr-
s šenem 21. letu.
1 ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO 1 IN BREZOBVEZNO POJASNILA
JAKOB PERHAVEC
Maribor, Gosposka ulica St. 9. - Telefon 25-80.
Izdelava likerjev. Desertna vina. Sirupi. ZgaD jarna. Vedno na zalogi: rum, konjak, likerji’ slivovka, brinjevec, droženka in srbska kle' kovača. Specialiteti: Grenčak in vermut* Na debelo! - - - Na drobno*
Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavit el j Viktor Erien v Maribora,