771
Pesmi
Irena Zorko
»Na koncu moje sivine je —
modri hip.
In nato —
gluha in nema tišina,« je rekla pot
težkim stopinjam.
»Modri hip?« so ponovile stopinje in hitreje odrinile pot. »Gluha in nema tišina?« so ponavljale vse hitre in lahke in svetle.
»Kaj naj počnem s teboj?« je rekel človek in je gledal v modrino neba.
Zaljubljeno nebo pa je modro in globoko strmelo človeku v njegove sive oči.
Ta pa ni nič videl. Niti oblaka. *
772                                                                                                                            Irena Zorko
»Nebo! Moj ljubimec! Poljubi me! Vdaj se mi!« je reklo morje.
»Ne morem! Ljubim drugega! Ljubim človeka! To je močnejše od moje modrine.« je reklo sivo nebo in grenko zajokalo v zapuščeno sivo morje.
In gozd je ozelenel
in
človek se je zaljubljeno oziral proti morju.
* Ljubezenski trikotnik
»Obožujem te!«
je zapisala mrzla kača vročemu pesku.
»Laž. Vse je laž!« je zapihal sveži veter.
»Ljubim te. Pridi! Naj se ves moj svet zavrti okoli tebe!« zaljubljeno šepeta propeler in nežno ustavi — let ptice.
Pero ljubezni pa pada, pada, pada.
*
V slutnji sonca, svoje ljubezni,
Je
megla
dvignila k njemu svoj bledi obraz,
se razprla
m
izginila
v brezmejni milosti pogledov svojega ljubljenega.
773                                                                                                                       Pesmi
Samotno zre — zeleni hrib: »Dolina, ljubi me, poljubi me!«
»Ne prenesem tvoje višine, dragi prijatelj! Visoka je tvoja pesem, široko je moje srce.«
Samotno zre — zeleni hrib: »Cesta, ljubi me, poljubi me!«
»Ne prenesem tvoje strmine, dragi prijatelj! Dolga in ravna je moja pot.«
Samotno zre — zeleni hrib.
Pa je prišel ta, ki je osvojil
višino
in premagal
strmino
ljubezni željnega hriba.
Globoko se je vkopal v njegovem srcu
in
jemal, jemal...
Ko je odšel, je za njim ves ranjen in zapuščen zrl
—  sivi kamnolom.
»Ko utihne najina pesem, se ohladi moja ljubezen do tebe!« mu je zašepetala.
Topli dih je zapihal na njeno dušo.
In zopet se je oglasila njuna pesem
—  pesem ljubljene flavte in ljubečega diha.
*
»Toliko ljubezni imam. Za vse vas!« se je izlil dež.
774                                                                                                                           Irena Zorko
Zacveteli so zeleni travniki. Zdivjale so rumene reke.
»Koliko ljubezni!«
je lil in lil nori ljubimec.
In divjale so ljubljene reke po ljubljenih travnikih.
Koliko ljubezni!
*
»Objemi me! Napolnim ti prazno življenje!« je mrmralo rdeče vino.
In okoli njega je zaplesalo belo steklo.
»Občuduj me! Moja lepota je tudi tvoja lepota!« je mrmralo temno morje.
In okoli njega je zaplesalo zvezdnato nebo.
Žejni svit je prekinil
ta —
ples ljubezni.