80. štev.
V Ljubljani, četrtek 1. aprila 1920.
Poštnina platana r gotovini.
Velja v Ljubljani in pe pošti:
teto tete de) leta leto lein
to mesec
►' I8fr~
„ 30--
„
.. !&-
Ža inejemstvo:
ceto let? (.Gl let', tetrt let«
za mesce
K 244'— »20 — „ 60'— 20'—
III. leto.
Na pismene aarcibc br«t
pošiljat e denarja se ue moremo ozirati.
»Ovi naročniki naj pošiljal«
naročnino po nakezalci
lasi se zaračunajo p« pora Oljenem preštete In sicer 1 mm visok ter 80 mm '''^orostot za enkrat 1 K večkrat popast
Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica štev. 6/1, Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu  ---—T——,1. štev. 8. Tele/on štev. 44.	   "-
Našim cenjenim naročnikom.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Vprašanjem glede inser*.. vor dopisnica ali znamka.
Rokopisi
l
ne ne
L ozirom ua povišano naročnino »Jugoslaviji«, ki stopi v veljavo dne I. aprila 1920 prilagamo danes vsem našhn naročnikom vnovič položnice v svrho obnovitve odnosno dopolnitve naročnine. Naročnina |e
povišana mesečno za 8 kron vsem
naročnikom brez izjeme in naj blagovoli vsak naročnik k dosedanji plačujočl naročnini došteti še 5 kron mesečno več,
„ Jugoslavija" velja od 1. aprila 1920 dalje:
mesečno
četrtletno.
polletno
celoletno
V Jugoslaviji:
15.— 45,— 90.— 180v —
mesečno
četrtletno
polletno
celoletno
Z« vse Inozemstvo:
20.-
60.-
120.-
240.-
Posamezne številke v prodaji po 1 K.
čas povišane nareč-
Onfm naročnikom, ki so poslali naročnino po starem, a ne bi poslali doplačila, se zaračuna znesek le za
odgovarjajoči nlne.
Uprava »Jugoslavije«.
Pred vojno med ruskimi boljševiki in
nemško vlado.
Oržavua brarnba erodira v ruhrsko ozemlje.
LDU. Berlin. 31. marca. »Achtuhr Abendbtott« poroča, da sc te pohod državne brambe v mhrsko ozemlje pričel in sicer na ta načia da se četa Izognete pravemu industrilskemu ozetnliu Na ta način Imate rdeče čete čas. da izpolnilo Dogoie. ki lih hm jc stavila vlada v svojem ultimatu. Rok za oddate orožla in izročitev ujetnikov le general Watter samovoljno podališal za 24 ur.
Generalna stavka v minskem ozenilUt,
LDU Berlin, 3f. »Vorw3rts« poroča Iz Elberfelda: V ruhrskem ozem-llu se te pričela včeral generalna
stavka, v znak protesta proti napovedanemu prihodu čet generala Wat-terla. Z3 primer, da se bo Dohod generala in nfegove državne brambe midalleval. se pripravilato tudi vojaške odredbe. Do skrajnosti napet po-ložal se le opoldne nekoliko' izboljšal vsied berlinske vesti, da fc vlada sklenila, ustaviti pohod svolih Čet.
Nemški boljše vlkl v brezžični zvezi z ruskimi.
LDU. Berlin. 31. marca. vBcrftner Tagettatt« poroča Iz Bsscna, da je rdeči centralni svet na Westfallshem od petka v, brezžični brzoiavni zvezi z moskovskim centi ahiim svetom In vrhovnim vodstvom ruske rdeče armade. ki koraka proti Poljski.
Hinavščina.
Ni dolgo teinu, kar smo čJtall gospodarski manifest mirovne komisije, ki svetuje svetu, da demobilizira in reducira svoje vojaške sile na minimum, češ, da se s teni prihranijo nepotrebni izdatki. To bi bilo vse prav lepo in koristno, da b! ne bi»o izdatkov za annado in bi sc s tem odstranila pasivna postavka, ri vedno teško ogroža finančno ravnotežje države. Toda ententa morda resno misli s svojim nasvetom kar se tiče malih držav, sama zase Pa svojega nasveta prav nffc ne vpo-števa. _ Saj uvajajo stalne armade celo države, ki preje militarizma niso poznale. Angleška armada le bila od 1. decembra 1919 povečana na 485.000 mož, ki bodo od sedaj tvorili redno armado.
V Severni Ameriki bo redna armada štela 500.000 mož. Vojaška iz-
MmrJ .	-	rr=^	_----------■--
vežbanost bo obligatna za vse. V proračim za leto 1920—1921 je stavljena malenkost 5 milijard dolarjev.
Italija bo svojih rlosedaj enajst zborov povečala za 4, tako da jih bo nnela 15.
Tudi uemški militarizem še ni ubit. Notranje ministrstvo razpolaga sedaj s štirimi organizacijami, ki imajo nalogo, da vzdržujejo mir in red v deželi, namreč javna varnostna straža, ki šteje 40. do 50.000 mož, častnikov — podčastnikov bivše armade; 150.000 do 200.000 prostovoljcev, organiziranih v milici; 300.000 do 400.000 mož meščanske garde In tehnlčka skupina prostovoljcev 30 do 40.000 mož. Torej en milijon.
Pri tem položaju ni Čudno, če je celo takšen demokrat In človekoljub kot }e prezldent Čs. R. Masa-
Za mlillonl.
(Dalje.)
Ne morem biti Tvoja. Vprašaš me, za-kaj? — Ker sl hočem ohraniti Tvojo ljubezen. Življenje bi mi jo vzelo, smrt mi Jo TvJ$° “»»etnlško naravo. Če me vidiš ležati med cvetlicami, kakor tisti
T» 5“8voie srce’ »£*£
v*: da STm z	goliiuf»0 razvnela
•	[	StLkatere nfsem	biIa vredna. Po-
botrJho	^čiva,a v miru, ker mi ne
doživeti ;fečayati Tvojega Pogleda, in ne bllo ^edno rn^lv^16^ županje, kar je vredna 1 p°nos’ 68 *a tudi n5sem bila
Varala sem Te. Sicer sem signorina Vajdi m >em Jcnny Rogers, pa ne tista nedolžna	deklica,	za katero si me	smatral, Milijoni,
ki	sem	jih	dobila, mi niso	prišli nepričako-
vano. Nista mi jih pripravili čednost in ljubkost, ampak tisti, ki si jih smatral za mole sovražnike, so mi pomagali z umetnostjo in zvijačo. Montelli in Portugizinja, pred katero si me svaril tolikokrat.
O, ne preklinjal me, ne zaničuj me! Tvoja kletev bi me zasledovala še v grobu. Srce lil vest mi nista mrtva in ljubim Te tako iskrena da mi prizadene Tvoje očitanje Še V grobu rane, ki jih niti nebo ne more za-celltL
Da, bili s\- moji zavezniki — moram priznati, razkritje ni več daleč, in Tl boš slišal resni™ od drugih, če Tl Je ne povem Jaz. Bili
ryk za to, da se z demobilizacijo ne prenagli.
V svojem zadnjem govoru k le-gljonarjem jc dejal: »Jaz sam bi od srca želel, da bi v Evropi ne bilo nič več prelivanja krvi. Toda moramo čakati z orožjem za vse slučaje, kako se stvari razvijejo.« Teh par besed pove. kako sodi najizknšenciši evropski politik o položaju.
Ententin manifest bo našel gluha ušesa, to je pa zakrivila ententa sama s svojim nasilnim hnperijaliz-inom, vsprlčo katerega so vsi miroljubni nasveti hinavščina.
Železniški čarodeje!.
Iz železniških krogov smo prejeli sledeče:
Vsak berač svojo mavho hvali. Da pa se bode spustil »Slovenec« na tak nivo — je pd znamenje, da najbrž e ne stoji vse tako dobro z novo vlado, kakor sc povsod In z velikim pomporh oznanja. Najprej smo mislili, da je kdo gospodo pri Slovencu potegnil, a ker Je dopis na prvi strani In celo datiran Iz »Bcll-grada* je pač vsaka mistlfikaeija izključena I11 ofidjelno vladno glasilo sledi korakom prejšnjega oficljelne-ga glasila vladlnovccv »Napreja«, ko je sedanji minister na razpoloženju Kristan delal eksperimente na železnicah. Kristan se je vozil po svetu in je za nameček sklenil uri -ložnostne nakupe celih 7 železniških delavnic. Kje so te delavnice, danes živ krst hq pri komunistih ne pri takozvanih socijalpatrljotih nima najmanjšega pojma. Nova vlada ga pa po dopisu Slovenčeve gospode že bolj pihne. Pogodbe za popravo lokomotiv so bile kar preko noči sklenjene In sicer z raznimi državami tako, Ja ima naša krasna Jugoslavija v treh mesecih 400 popravljenih lokomotiv že v obratu. Ta je pa dobra, — je višek tehnike — Amerika se na) skrije! Radovedni smo samo, k c daj pridete tl strokovnjaki iz tujih držav, recimo, po stroje. ki stoje že poldrugo leto v Dravljah. Znabiti se pripeljejo z letali in v dveh mesecih popravijo te stroje, mogočo na tudi kar črez noč In s tem celo prekosijo Slovenčevega dopisnika — železniško-tehmčnega genija na kafoliško-pravoslavni podlagi.
Ravnotako je z Izdelanjem načrta za izenačenje službene pragmatike. Prvi načrt je dal Izdelati minister Valovič, potem se je pričelo redigiranfe tega načrta po nalogu ministra Draškcrviča na podlagi pro-tipredlogov, Irt so jih stavile narodne železničarske organizacije. Načrt še ni končno Izdelan, ker je še nekaj spornih točk, bode pa gotov tekom prvo polovice aprila, ako bode
ministrstvo saobračaja res na me* j Celi kraji so uničeni, o^itelji, oropa-stu. (J ministru Korošcu moramo za ne vsega svojega premoženja, so sedaj priznati, da se >e lotn z vso zaprte po ječah v Podgorici Nikšl-vnemo dela. Bojimo Pa se. da ga bo- ču in Cetinju, kjer dobivajo dnevno dejo pri njegovem delu motili razni samo eno četrtino hleba. Branilci strokovnjaki Slovenčevega kalibra, domovine izvršijo, če so ranienl pokvarili In omejili vsako resno Je-j rajše samomor, kakor pa da bi pri-lo. Trditev, »da bode tekom treh me-■ šli Srbom v roke. Vsi zgodovinski secev dovolj strojev hi vagonov in spominiki so Uničeni, Črnagora ie v teku pol leta železniški promet danes podobna kupu razvalin. (Mož normalen kakor pred vojno, da nas menda opisuje razmere v Srbiji za bodo sosedne države brez izjeme: časa sovražnikove okupacije! Op) lahko zavidale« je tako politično- J Angleži so sicer poslali — kakor rokom a v barsko, da se gospoda pri trdi moj zaupnik — svojega poste-,
Slovencu pač ne smejo razburjati, če so beograjski krogi po nastopu ministra dr. Korošca po kavarnah javno govorili s posebnim povdar-fecm, da bode sedaj čez noč železniško vprašanje rešeno, »jer čc popa dati satiro blagoslov i stvar bit čc svršenal«
Da rabi velika delavnica za po-,  ______________________
pravo enega stroja v takozvanl nost za to, ker sc glavni reparaturi 3 do 8 mesecev, Živil iz Jugoslavije
nika grofa Safis-a v Črnogoro, toda njegova tajna poročila niso prišla nikdar na svetlo. Črnogorci hočejo samo svojo svobodo, katero so stoletja znali tako slavno braniti.
Tako pravi »Tagespost«. S-tem! izmišljotinami hoče menda zopet intrigirati proti Jugoslaviji za Italijansko naklonjenost. To je hvalež-’ zvozilo toliko ' vstrijo. da ‘ih
iega seveda gospodje pri Slovencu bo nam primanikovmb. Rimskemu ne vedo. Ce si na podlagi pravilnih dopisniku »Tagespost-e« bi svetdva-kalkulacij Izračunate, kedaj je mo- li, naj si ne išče informacij o nas t goco popraviti 400 strojev, smo Rimu oziroma od črnogorskih »z*.
uverjeni, da se taki slavospevi te take kozlarije ne bodejo pisale v l!
upnikov, na italijanskih tleh. temveč’ naj pride raiše na Itee mesta
da Je resnica drugačna, govo pisanje.
kakor ni*-
 -- — -7— r	w	n	uj	pi iuv * ta.iov na 11' v mv
stu, ki hoče biti resen in to vedno ogledat razmere. Potem bi videL In povsod po vda rja. Ako pa mislite, ‘ da se na ta način reši železniško vprašanje, se zete motite In tem večje bode razočaranje, ko bode čez 5 mesecev še bolj vso pokvarjeno te se nam bodejo vse tnje države smejale še bolj kakor do sedaj.
Belorusi.
Ena najdellkatnejših spornih točk med sovjetsko Rusijo in Poljsko le ,	*	vprašanje	Bele	Rusije,	katera meji
»Jugoeloveu.piiemont severovzhodu na Poljsko in k!
obsega precejšen teritorij.
Pod tein naslovom prinaša graška »Tagespost« št. 85. izpod peresa svojega rimskega dopisnika uvodnik sledeče vsebine:
Italija posveča dogodkom v Čr-nigori naj več jo pozornost. To je razumljivo, saj je dežela črnih gor domovina Italijanske kraljice Jelene, kar daje medsebojnemu razmerju obeh narodov nekakšen sentl-nientaJen značaj. Poleg tesra pa vidi »talija v »jugoslcv. Pijemontu« nekako trdnjavo proti jugostevetiski troedini državi. Pritožbe iz Nikltove države so izzvale tukaj vedno živahen odmev. Sedaj, ko se je v Parizu. kakor sc sliši, skoval med srbsko vlado in francoskimi finančniki poseben načrt, za večne čase lz zemljevida Izbrisati to malo deželo, je postal interes Italije še večji. Danes se ve, da so pod francosko zaščito vkorakali Srbi v Črnogoro fn se polastili kraljestva. Mali naTod črnih gor se le proti temu vzdignil.
Od božiča 1918 razsajajo neprestano maniji spopadi med domačim prebivalstvom in Srbi. To mi Je zagotavljal moj črnogorski zaupnik.
*o moli zavezniki — toda, prisegam Ti, nl-' sem vedela za njih hudobne načrte; inoja oseba Jim ie bila le orodje, da bi si pridobila pri Portugkzinji, ki ga je zadnje dni pustila gladovati, sl že uganil. Posrečilo se fi ie prisluškovati pogovoru, ko je Degrauvvu stavil tako čudne pogoje. Ona žena pa, ki si te videl tisti večer pri mepi, nt bila zaroinica. ki sl je izmislila ves načrt, temveč njena sestra Annetta, ki je grša in odurne iša, ni tako podjetna In premetena.
Kako se je sezanila ta ostudna ženska * MoatelHJem, ne vem. ludi ne, ali Je bilo to njegovo pravo ime. Že ko je prišla Iz Cie« velanda v Neiv-Jork 1 dačrtom, Degrawu Prapkrbeti dedinjo In deliti z no bogastvo, je prišel Montelli z njo. Najprej le predlagal, da se Izbere ona Pustolovka, ki io je nekoč Byrd omenil v nroji prisotnosti, katera tudi nosi moje ime. O vsem tem nisem vedela nič.
sem tedaj popolnoma obupana radi ponesrečenega nastopa v operi in imela sem le ono žefco. da se odtegnem iavnosti in njenemu zmik>btvcimi posmehu. Bila sem nesreč* k,.’. a !.!v jtdobua. Moji častildem-i načrti so 1! »micen.', a nikoli nisem mislila poseči po Pregrešnih sredstvih, da sl priborim ugled in Bogastvo. Tedaj sta me ekega dne obiskala hudobneža, da me pregovorita. Pripovedovala	jc	ve!ik;::v!*o premoženje brez
gospodari.'! in meni sc igraje posreči ga pridobili z mojim Imenom in lepoto, naj se Sz-roc-m njihovemu vodstvu.
Z ono drugo Jenny Rogers, kateri s'a hotela prei podeliti preMenift. sc Jima ni
Pojjska želi, da se Bela Rusija orljentira proti nief. boljševiki oa stopijo nasprotno na principa ujedl-njenja vseh ruskih plemen. Ne pni, ne drugi pa se ne brigalo za želte Bele Rusije same. Poljska je žc posegla za sredstvom, katerega ne more nihče smatrati za opravičenega. Ker se ni mogla sporazumeti 9 Belorusi, je dala predsednika beloruske vlado Luckjeviča enostavno internirati.
Belorusi ne marajo Poljakov, pa tudi boljševlkov ne, temveč hočejo neodvisnost svojega plemena. Dokaz za to ie Izjava predstavnika beloruske vlade v Kooenhagenu:
»Nihče ne sme Bele Rusije dolžiti separatizma. Zdaj je zapadni del naše domovine okupiran od Polja-Jcov, vzhodni pa je v oblasti sov te t« ske Rusije Od ene strani nam preti nasilno prikliučenje k PolJski. od druge pa teroristični sovjetski režim. Bela Rtislja zahteva svojo samostojnost, toda ne mara popolnega odeepltenla od Rušite. Bela Rušita bi se rada rešila Iz dvojega ovma, a noče že vnaprej urediti svojih od-
posrečilo; njena umetelnost je tako malo vplivala na gospoda Degrawa, da je niti več
pogledal ni. Samo mladi, nedolžni dekici se je mogo posrečiti, pridobiti za se plemenitega moža, če nevede obrne nase njegovo občudovanje iil sočutje. To so ml razložili in
povedali, da imam vse te lastnosti, da se mi poskus posreči. Ore samo zato, da glumim majhno ulogo, ki mi gotovo ne bo delala preglavice, ker sem za gledališče izobražena. Potem Je treba s pripovedovanjem o svoji nesreči pridobiti sočutje gospoda, In milijoni so mi gotovi!
Slušala sem jih; vse je bilo tako pripro-sto in brez hudobije. Morala bi zavžitl prašek, ki me zaziblje v smril podobno spanje, in če se vzbudim in vidim gospoda Degraua v sobi, moram hliniti začudenje in ogorčenje, da me niso nustili umreti, kakor Je to bila moja želja, Vse drugo pride samo. Ko bi ime-la že vse bogastvo, naj dam vsakemu sto-tisoč dolarjev kot dolež za njflltov trnd.
Nisem Imela matere, ne prijateljev, moj poklic je bi! uničen in tukaj se mi jc nudila riialua bodočnost, pripraviti »i brez nevar->»sti vse na hip. Ni čudo, da sem, neizkušen otrok, podlegla skušnjavi.
One druge Ienny Rogers nisem ^ klela nikoli, tudi Montelli me ni več obiskal. For-tnf,izmte pa se le preselila k meni, ne da bi pokazala v pravi luči. ker je takoj spoznala, da nisem njej enaka, iti da ml ohrani otroško nedolžnost, s katero je uoala pridobili De-eravva, ki se ni dal premotiti,	,
Vse hudobije, ki lih jc .fganlaj McntelH
z deklicami mojega imena, so ml bile prikrite. Živila sem brezskrbno hi čakala samo na uro, ki ini Jo določita oba zarotnika, ko se naj začne ona komedija.
Končno je prišel dan in ležala sem v strahu in trepetu na postelji. Ni me bilo groza pred morebitnimi posledicami goljufije, temveč le pred dolgini, smrtnim spanjem, v katerega se naj pogreznem. Toda Portugizinja je bila pri meni in me navduševala. Že skoro v nezavesti sem še slišala njen > : kav glas, ki ml Je šepetal: O11 Je lep, slgnori u. zbudil vas bo, kakor bajni princ začarano kraljiči.io: ne bojte se ničesar! — Morala sem sc nasmehniti in sem mimo zadremala, kakor zaspi utrujen otrok zvečer. Nato, so odšli in njena sestra Annetta Jo je nadomestovate, kajti Degraw Je poznal Portngizfnjo že od mrtvaške postelje Dcglancyja. Annetta ie bila mani premetena, zato h tudi niso vsega zaupali, temveč JI Ie povedali, kaj naj stcri. ostalo je moja stvar.
Med tem se jc dogodila velika zmota. Portugizinja je zamenjala oskrbnika Delan-cyjevili milijonov z.onim Hamiltonom De-grawi koder .
vrh tega -------------------   ...	...	...
landa znanega gospoda iz dotiČne hiše. jc bila nverfena o svoji stvari. M vola ‘e. d.» so jc gospod Degraw posvetil slikarstvu, da
zakrije
Jorka
svoj pravi namen bivanja v Ney; »‘Dalje prlJ:.)f
aošajev napram bodoči Rusiji, ki se
bo preporodlla in s katero bodo Belo Rusijo vezah gospodarski in geografski pogoji Ml hočemo Belo Rusijo samo rešiti od popolno pro-
Easti, k! J! preti od obeh strani Bit eloruskega problema le težnja za samostojnostjo, toda to .je samo sredstvo, ne pa svrha naše politike.«
Zdi se, da se Poljska tudi v vprašanju Bele Rusije Igra malo preveč s ognjem. Boji Poljakov proti discipliniranim armadam sovjetske Rusije so gotovo v prvi vrsti za Poljsko riskantnega značaja.
Cebi — Poljaki — Rusi.
Češki vnanji minister Beneš Je pred kakimi tremi tedni v državnem zboru govoril o Slezi)!; rekel je, o čeških nasilnostih tam ne more biti govora, da bodo pa Čehi Izvajali vsa posledice, če ne dobe, kar zahtevajo.
V poljskem državnem zbora Je poljski vnanji minister Patek odgovarjal na nujni predlog o govoru Beneševem ter navedel celo število konkretnih slučajev nasilnosti, ki Jih baje vrše Cehi zlasti ob nedeljah (nekega delavca so baje ubili, napadli poslanca Regerja, vrgli granate v neko župnišče Itd. itd.): demarkacijska črta je potegnjena tako da je na poljski strani samo par tisoč Cehov, na češki strani pa več deset tisoč Poljakov. »Vlada,« Je rekel Patek, »razume razburjenje ljudi a njena sredstva so zelo omejena; naš cilj Je, se držati pogodbe M se boriti le z legalnimi sredstvi, prepričani, da po tej poti zmagamo. Čehi v tem hipu pozabljajo, da bodo onr najbrž bolj potrebovali nas nego mr njih; naj samo pogledajo na zemljevid.« Kar se tiče volilne pravice, zahtevajo Čehi, naj bi Jo imeli te oni, ki so v SlezijI rojeni, tudi če bivajo kje v Avstriji, a ne oni, k! so se priselili v Slezfjo, če tudi že pred desetletji. Pred deserietjl namreč se Je iz šlezije izselilo precej prebivalstva v Avstrijo ali na Češko, a na njfb mesto se je priselilo mnogo FV bakov iz Galicije. — Tudi socialist Dašinski Ju opisoval češke nasilnosti v rudnikih, kljub temu Je razgia-»fl, da se Je treba ogibati skrajnih sredstev; zakaj če zapallmo bakljo Vo#ne. ne vemo, v kakih razmerah ugasne«; naglasil Je na tudi. «a so se nasllstVa začela, odkar je antantna komisija tam: treba Je v Parizu In Londonu povedati, da ml vemo najbolje, kaj se v Slezljl godi. —
Poljsko časopisje opozarja ra-padni socijalfzem, da se vara. <re misli, da Je sovjetska roška republika demokratska: ne, to }e despotizem male, ali dobro organiziran« stranke, fc| vlada brez parlamenta; delavec mora ravno tako molčati kakor buržua; svobode al*. le bolj-levikl smejo zboroyati fn pisariti po 'časopisih; štra/kaH delavci ne smejo. so pod vojaško disciplino; smrtna kazen Je uvedena. Morda še bomo videli boljševiškl teror proti — delavcem.
Podajamo kot kronisti te žalostne, bratomorne slike.
Laška nasilstva.
Kako ravnajo Italijani z našimi ljudmi, naj služi za primer sledeči slučaj: Mojega brata In z nSm 16
drugih fantov so vlačili In mrcvarili laški divjaki 18 tednov po tržaških ječah, zato, ker Je dobilo nekad nasilnih karabinerjev par zasluženih klofut. Niso Jih niti vprašali, če so krivi alf ne. ali Hm ie pretek znan ofl
ne, po&rvffl so vse faiite Is cel« občine, zvezali Jih In odgnali v tržaške zapore, a tam jih niso ne sodili, ne obsodili, le stradali so Jih in pretepali — prav po laško! Slednjič so Jih gnali v ujetnlško taborišče na Prosek, kjer iečl na stotine naših fn tujih jetnikov — in ob trdem delu fn pičil hrani pada po njih težki laški bič... Nlkdo ne sme k njim, niti pro-seška šolska mladina se ne sme ustavljati ob ograji — zavrženi so kot gobavci Med njim! pa trpi naj-večje muke nek! srbski oficir (poročnik). katerega baje laški tolovali-strahopetc! mučijo prav po pobalinsko. — Po neprestanem prizadevanju naših občinskih mož, posebno pa po odločnem pritisku vrlega odvetnika Slovenca v Trstu so pred dnevi izpustili domu, naše fante, ki flm Je sedaj vcepljena kal večnega gneva hi sovraštva do tega romani skega semena In njegovih nasilnih zakonov. — Medtem so mi aretirali in zaprli še mater, ker je pobrala košček telefonske žice v smeteh! Mogočen laški nasilnik brigadir kara-binierjev In stac. poveljnik Neti na Rakeku Je to ubogo skoro 70 i ženico, ker Je ni mogel drugače kaznovati udaril tako silno, da se je revica zgrudila... Pa se še dobe ljudje ki trdijo, da Je laška soldate-ska nedolžna! Preoblečeni tolovaj? so, »zmage« pijani, vredni našega fianlčevanja, potrebni daših pesti T —* Ivan Matičič.
Ljubezen v Beogradu.
G. Nlttl-Ja gotovo ne moremo prištevati našim prijateljem niti ne morejo o njem trditi delavski sloji da Je njih gore list Ker pa jedro politične modrosti ne obstoja v načelnem odklanjanju vsega, kar prihaja Iz nasprotnikovega tabora, ne bo morda brezpredmetno, če opozorimo na nekatere odstavke Iz Nittije-vega govora dne 22. t. m,, ko se Je predstavil z spremenjenim minlster-stvom parlamentu. Saj so nekateri odlomki taki. da bi bili prav umestni tudi v našem parlamentu. Nltti je izvajal med dragim:
»Kdor zahteva vedno zvišanje svojih dohodkov, ne pomisli da oSkoduJe ne samo svojo državo, temveč predvsem samega sebe in svojo rodbino, kajti današnje povišanje znižuje lutrajlnje. Priporočati moramo povsod delo In omejevanje Izdatkov, več ko prepovedovanje, pa bo Izdal vzgled In če bo treba tildi sila Izven tega ni najti rešitve. Izbirati nam je. ati hočemo danes prinašati žrtve ali zabresti jutri v beraštvo. Ravnovesja med dohodki Jn Izdatki m mogoče doseči takoj, ampak šele po letih vztrajnega prizadevanja.«
»Naj sl bo reforma še tako drzna, ona zasluži prednost pred neprestanim sedanjim stavkanjem In konflikti; sleherna oblika je boljša nego vzdrževati se dela In nujnost dela Je istovetna z nujnostjo življenja. Italija mora v zdaj zaslgu ranih mejah sl prislužiti kruh In pridobivati bogastvo; vsaka draga beseda Je iluzija In Iluzija pom en Ja propad. MI vidimo, kako k po deželi prldlguje večno podraževanje pridelkov na eni, na dragi strani na znlžante delav. časa. Hoteti pa obenem zviševanje cen In zviševanje konzuma vede v pogubo, kajti s tem zmanjšujemo zaklad za JtatraKnJe potrebe.«
»Bo H vztrajala na pod miru, ge bo II držala resnice in sloge, se bo 11 uklonila najstrožji disciplini dela In trdi varCIJIvostf In prebolela trenot-ne težkoče, bo postala Italija v kratkem tudi v gospodarskem oziru tedna naknočnefših evropskih držsv.
Prvo mesto zavzema gospodarsko
vprašanje in njemu moramo posvetiti vse naš« moči. So nekatera vprašanja, ki zahtevajo nujno rešitev, ampak odgodimo jih hi preskrbimo predvsem to, kar zahtevo obstoj,
Italijanski ministrski predsednik v teh enostavnih besedah ni povedal nič, kar bi ljubljanski Izvošček ne čl-tal petkrat na dan na svojem kozlu. Ce pa zasledujemo razvoj italijansko industrije v poslednjih mesecih, raz-sež?!e kupčije laškega kapitala, udejstvovanje velikanskih načrtov v elektrizacfJI železnic in Industrije, v ogromnem povečanju pomorskih luk v Napolju, Bari, Cotron« Itd., in čc opažamo, da se izvršujejo mnoge reforme, ki jih včeraj v italljl še nismo smatrali za resne, si moramo priznati. da tudi v Itallfl ni beseda samo beseda, Ugo Ancona dokazuje, da je po pouličnih vojnah prišla vedno ona država najprej na površje In zavladala drugim, ki je z varčnostjo in pametno gospodarsko politiko najprej prebolela draglnjska leta. ki slede matematično gotovo sleherni vojni. Temu bode tako najbrž I sedaj. Shylokova domovina sluti to dobro in pošilja v Ameriko z zlatom in vrečami plačanih nakazil natovorjene parnike. To vedo 1 Cehi ln plačujejo če tudi težko svoje zunanje obveznosti: uspeh sledi solidnosti na peti: dviganje mednarodnega kredita, olajšave pri uvozu sirovin, konkretne trgovinske zveze In dviganje valute. — ln v Beogradu? Oh tam se ljubita gospod Šarlatan in stara škatlja. ki ji je ime Inkompetenca,
 ___________________ abo
Beležke.
Signum temporls.
»Le Radical« od 27. t m. prinaša pod naslovom Inteligentna raja te-te podatke o razmerju med prejemki intelektualcev in manudnlh delavcev:
Neka elektrrška družba plačuie svojemu inženirju 6300 frankov, njemu podrejenemu delavcu pa 7000 frankov na leto: neka druga družba: inženiriu 12.000 fr. — višjemu monterju 17.000 frankov letna
Oba tajnika »Uradnega lista« (Journal officiel) dobivata do 6000 fr., administracija tega lista pa plačuje svojim mehanikom po 6—8000 frankov.
V čisto literarni strokf Imajo tl pografi po 20 fr. na dan. za to. da tiskalo delo. ki ie mogoče neka! Izbornega In ki ga Je prodal talentiran aH pa celo geniialen avtor založnikom za 1000 fr.
V Sevru (Sčvres) Ima modele?, ki vodi izdelovanje slovitega porcelana enako plačo kot navadni delavec: 6000 fr.
Uprava muzejev in narodnih palač plačuje profesorju po 3000 fr., čuvaju pa po 5200 fr.!
Po raznih zavodih služilo profe-»orll s trudom do 20—25 fr., kurjači za centralno kurjavo Pa do 30 tr. dnevno in le-ti dobivajo razen tega opoldne še hrano!
Povsod do svetu se omalovažuje danes duševno delo. Umazan materl-laHstičen val gre tudi čez našo domovino. Kam bi privedlo nadaljevanje v tel smeri, sl moremo misliti, ko le že danes draginja In koruDcija taka. da stollmo le Še malo pred hrez-dnom. Kjer smo časih občudovan liudi. ki iim le bila učrtana v obrazih plemenitost ln dobrota, gledamo danes od pohlepa spačena lica ln nemirne oči. ki strižeio kakor škarje In fšček) kuponov. Imamo še moči. da se otresemo pllavk?
Jugoslavija.
1—m. «
L DO Beograd, 31. marca Vojno ministrstvo je pozvalo k novačenja
razen letnikov 1898—1899 tudi še dva letnika onih, ki so lani biti oproščeni vojaške službe kot začasno nesposobni ln sicer skupno s osebami, ki so stare nad 20 let.
Podlaga fcronsko-dfnarsktti novčanfe.
LDU Beograd, 31. Vsled sklepa ministrskega sveta te finančno ministrstvo poslalo Narodni banki spisek državnih domen, ki bodo pole« kovinske podlage zahtev v tuiini in aktiv Narodne banke, služile kot super garancija in zavarovanje novčanic. ki so bile Izdane prometu. Na ta na-
fti bo snatno ojačena podlag« n , ’ih novih novčanfe.
DEMISIJA MINISTRA TRGOVINE. RIBARACA. NJEGOV NASI PDN1K N1NČIC.
LDU. Beograd. 1. marca. »Politi ka« poroča: Minister za trgovino !n industrijo Stojan Ribarac. ki ie kakor znano, tako« po sestanku narod n ■-ga predstavništva predloži! ostavko kot minister, te sedal ponovi! svoio za* “tevo* na' se spreltne njegova ortev-ka. vlada le včeraj sklenila, da m« prošnjo Izpolnl.Na njegovo mesto kot minister za trgovino In industrijo bo prišel dr. MomČifo Ninčlč. ki ga bo v ministrstvu za pravosodje zamenja! član iz skupine g Ribaraca.
Razna poročila.
Denftktn In njegova armada na begu.
LDU London,' 30. marca. Preden so boljševiki vkorakali v Novoros-ziisk. je angleško brodovie moglo vkrcati velik de! moštva prostovoljnih čet Denjlkln ni hotel priti na an gleške ladje ter se te vkrcal na rusko oklopnico.
Nov kandidat za thadžarskl prestol.
LDU ženeva, 31. Pariška izdaja »Chicago Tribune« poroča, da Je drugi sin belgijske kraljeve dvojice, princ Charles, bale kandidat za madžarski prestol.
Volilna borba na Danskem v znamenju boja za ln proti kralju.
LDU KodanJ, 30. marca. Včeraj so Imele pariamentarlčne skupine seije, da se posvetujejv o položaja. Socl-jalno-demokratska stranka objavlja ki pravi med drugim: V kratkem dobimo volitve. Geslo bo: izvedba de-vedba demokracije, ustave, uvedba republike in samo ene zbornice ter znižanje starosti volilnih upravičencev na 21 let. V ustavi je treba ustvariti enotnost, da nobena kraljeva samovolja ne more motiti mirnega parlamentarnega razvoja. — Konservativci so soglasno sklenili objaviti proglas, ki med dr. slove: Kralj je apeliral na narod v smislu svojth ustavnih pravic ln v popolnem soglasju s parlamentarnim obICojem.
— Konservativna stranka pozi vije vse trezne In patriotske meščane, naj se Bfmejo v obrambo zojjer državi nevarne In razkrajajoče gibanje v deželi.
Strog! predpis! za tulce v Trstn.
LDU Trst, 29. Oeneratal civilni kornlsarijat za zasedeno ozemlje razglaša sledeči odlok* L Odrejen Je popis tujcev, ki bodo navzoči o polnoči od 31. marca na 1. aprila.
Kot tujci se smatrajo tisti, ki nisi. niti rojeni, niti pristojen i v zasedeno ozemlje, ali ki niso rodom iz kraljestva. 2. Vsi tujci tudi tisti, k! ij„aje dovoljenje za prebivanje, In ki s« bodo nahajali ob gori določenem času v Trstu al! v okolici, bodlsj, da so nastanjeni za talno, začasno, ali mimogrede, Imajo poteMtakem dolžnost. da se Javijo po družinah te živijo skupno. In vsak zast, ako so sami Točka tretja, četrta, peta ln šesta se bavljos formaMtetami odloka. 7. Zvlasitev le obvezna ti.dl za one tujce, ki se vrncio, ali pridejo v Trst po popisu (po polnoči od 31. marca do J. aprila) brez ozira ra vzrok alf trajanje njihovega prebivanja. 8. Ravnotako se'bo moral naznaniti tujčev končnoveljavn! odhod, kakor tudi vsaka Izprememba njegovega stanovanja v Trstu. 9. Prestopke prot! temu odloku s strani obveznikom pod točko tretjo in sedmo bo kaznoval civilni kornlsarijat v Trstu z globo od 100 do 1000 lir, ali v slučaju neizterljivosti, z zaporom od 10 do 100 dni: gostilničarjem, lastnikom prenočišč pa *e bo odvzel« začasno ali trajno dovoljenje rbrti 11. Na podlagi pon;sa In zglasitve se bodo Izdajate tujcem živilske Izkaznice.
Clemenceau v Kahfru LUD. Pariz. 30. marca. Clemenceau le dospel Ir ^ndnua v Kahlro.
Ekspres London* Drmal’
LDU. Dunaj. 30. marca. Angleška trgovska zbornica na Dunaju sporoča. da namerava angleška vlada uvesti novo železniško zvezo med Ostende. Brusellem. Kflluom. Frankfurtom. Nflmbergom, Passauom la Dunalem. Vlaki bodo vozili dnevno. Promet se bo pričel J. maja, ako bo mogoče, pa še preie
Gospodarstvo.
BORZA.
LDU Citrih. 30. marca. Devize. Berlin 7.90,- New York 575. London 22.30. Pariz 39.90. Milan 27.90. Praga 7.40. Zagreb 3.50. Krakov 2.50. Bu dlmnešta 3.10. Dunal 2.70.
LDU Dunaj. 30. marca. Marke 329-332. švicarski franki 3725-3730. francoski franki 1500. lire 1000, angleški funti 825. dotarH 200. žigosane krone 115—130, čehoslovaške krone 312 -332, jugoslov. krone 125—155.
•
+ Plemenski Mki na prodal Poverjeništvo za kmetijstvo proda 5 mladih, za rabo godnih plemenskih
bikov rjave švicarske pasme m dnevni ceni Bfkl se oddajo le v dolenjsko živinorejsko ozemlje In te takim živiorejoem, ki se zavežejo, rediti jih za pleme. Kupci naj se priglasijo vsaj do 15. aprila t. 1. z dopisnico na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani, nakar se jim h« sporoči! da« skupnega ogleda.
+ Izredna konjunktura za Žete*« r AmertkL Vse ameriške železu« Industrije so preobložene z naročiti, ki jih ne pomnijo že dolgo tet Zanimivo Je posebno ta da se vsa naročila samo za dnevne potrebe.
Cirila Medvedova:
Zaka] sem zapustila Hubi], gledališče.
Tako nedolžna In enostavna ta Stvar ni. kakor naj bf občinstvo sodilo po dobrohotni notici v »Slov. Narodu« z dne 28. 3. 11. Ta notica In pa tista, ki stol! v Isti številki neposredno pred njo In ki pripoveduje, fla se Imajo sedaj vodilna mesta pri našem gledališču definitivno zasesti, sta pred vsem krivi, da stopam Že sedaj s pojasnilom pred Javnost, ! ko bi v resnici rajši počivala od razburjenja zadnjih tednov. — V slede-| Čem nikakor nočem stavtfati v ospredje svoje osebe, za Javnost Je važna principljelna stran moje afere, ki oe tiče naše kulturnosti 1n Javne morale. Moja prošnja za razveljavljenje kontrakta, ki sem Jo vložila Pri konzorciju 13. p. m. se glas! takole:
»Ravnatetjstvu konzorcija kralj, slov. narod, gledališča
v Ljubljani Obračam se <Jo ravnateljstva ded. konzorcija v Ljubljani z vljud-fco prošnja da blagovoli mote po-
godbo, glasečo se do 1. julija 1920 razveljaviti.
Posvetila sem se svoji pevski ka-rfjeri Iz ljubezni do umetnosti, toda razmere pri vodstvu opere so mi vzele vse veselje do nadaljnega sodelovanja.
Mislim, da ml bodo gospodje pripozmaH, da sem sodelovala z velikim veseliem ln, lahko trdim, s požrtvovalnost^).
Nisem tožila, ako se m« Je nezasluženo zapostavljalo, dasiravno se mi ni dalo prilike pokazati svojo zmožnost v večji vlogi. Nakazalo se ^ ml je vedno — razun grofice v »Pikovi dami« le drugo mesto; vse to ml ni vzelo veselja do lepe stvari.
Nasprotovanje opernega šefa m« sili zamistltl oder.
Sklicujem se na slučaje, M sem Jih že pismeno sporočila gospodu ravnatelju A. Praprotniku.
Ravnatelj Rukavina me te, P° besedah ravnatelja Praprotnika T. 3. zvečer, zahrbtno obrekoval, češ. da sem mu pri nekj priliki, napravila škandal. 4. t. m. pa, ko sem o tej njegovi trditvi zahtevate pojasnila. Je vse tajfl fn tako hladnokrvno postavil tadl mvnatefte Praprotnika
na laž.
Nanovo ml Je očital pri tej prl-Hkl — žallbog brez prič — nedaro-sko obnašanje pri vajah za »Fausta«; tudi to žalitev in neresnico Je 2« uro na to utajil.
Mislim, da Je več kot Jasno, da bi moje nadaljno delovanje pod sedanjim šefom brez vsake koristi za gledališče; njegovo ravnanje ml je temeljito vzelo veselje do nastopanja in vsak še tako rahel duševni kontakt, ki Je za umetniško skupno delo neobhodno potreben. Je po brezobzirnih žalitvah seveda Izključen.
Gledališče ne bi Imelo, če obveznosti kenirakta še nadalje trajajo, od tega nobene koristi, meni pa bi to povzročalo In povečalo muk« na zdravju in na živcih, do katerih itak ne vem kako pridem.
Pričakujem člmprej ugodne ro-Sltve moje prašni« ter beležim t spoštovanjem - Ciril* Medvedova.«
Vzrok, da sem s« odločila zapn-/fstiti naše gledališče, je bilo nck>-»Ja1no obnašanje g. ravnatelja Rnka-fi vin« napram meni ter dejstva da nf blio pri gledališču faktorja, ki bi me bQ SBtlL — Javni vzrok mržnte a.
ravnatelja do mene Je bil po vsej priliki ta, da se te zavedal da sem sl bila Jaz od prve skušnje lasti na jasnem o njegovi do ceia nedostatnl šj strokovni zmožnosti. Imela sem zdavnaj utls, da bi g. ravnatelj ne imel nič proti temu, da bi bha jaz kolikor mogoče potisnjena v ozadje, v brezdelje. Akutna pa te postala nevarnost zame, ko se je sredi letošnje zimske sezone začelo vsled konsekventno uničujočih kritik i. t. d. majat! ravnateljevo stališče. Tedaj j« moral najt! človeka, ki bi mu
— pred očmi odločujočih faktorjev
— naprtil krivdo povzročitelja ne-Uubnlh pojavov v gledališču, pred vsem pa povzročitelja neprijaznih kritik. Da sl je pri tem Izbral mene
— brez sence upravičenosti I —, to ni nikakor čudno: moral Je vendar poiskati osebo, ki mu Je v njegovem glavnem orožju — intrigi In mahinaciji — najmanj kos; in o meni Je lahko vedel da sem v tem oziru brez Izkuštva, da vedno odprto nastopam bodisi za, bodisi proti komurkoli — to sem dokazala v sejah pododbora Udruženja igralcev SHS
vedel Je. da me Je vsekdar zanimal« ta itroksvna stran gtattalUfi*
(predstave In organizacija); vedel Je tudi, da nimam neposrednih stikov z faktorji, k! vedrč in oblači nad gledališčem. Uspeli zavratnega truda je bfl torej dokaj verjeten; tw je pa tudi vabljiv, ker Je g. ravnatelj lahko upal da se zmebl člana, ki mu je bil vsled teoretične strokovne izobrazbe — skromnost M tukaj odveč; pripravljena sem pred-' ložitl svqja izpričevala z akademij« ta le želim, da stori tako tudi g. Rukavina — neprijetna priča lastne i»-zmožnostt, tem neprijetnejša, ker na proste sodbe ni ovirala materijel« odvisnost, — moment, ki sicer žati-bog mnogokrat izroča najboljšega Igralca na milost ta netnllo&t nezmožnemu šefu. O. ravnatelj se te tora! z vnemo lotil dela ln posrečilo se Je Predno sem slutila kako ta kal šem bila pri konzorciju očrnjena kož najhujša revotucijonarka med Igralci, povzročiteljica nevarnih kritik ta kad vem česa Se. — Vse tc sem Slučajno Izvedela iz ust g. ravnatelja Praprotnika 1. marca t. L ko sem ga prosila za dvadnevnl dopust Takrat sem tudi dobila v roke prvo oprijemljivo neresnico, ki se Je te g. Ro-kavtna nosi užil najti mesti
m
Dnevne vesti.
Stokroaskl bankovci se bodo samo Se do vštetega 18. iprila t L in prenehajo po tem dnevu nepreklicno biti splošno ptačB-ao sredstvo na naši zemlji. Zato ponovno opozarjamo občinstvo, da se pohiti z zamenjavo, da tudi eventualne falzlfikate odda zamenjujočim blagajnam, ker po 15. aprila se niti falzlfikati ne bodo več odvzemali. Tudi se prošnje za izjemno naknadno zamenjavo ne bode sprejemale. Sicer je že mnogo bankovcev Avstro-ogrske banke po 100 K, 59 K in 20 K zamenjanih, vendar se Še vidijo v prometu. Da pridemo čim preje do enotnega denarja, priporočamo občinstvu, da svoj stari denar teh vrst kolikor mogočo hitro zamenja, to tembolj, ker so se pojavili že glede vseh teh vrst tudi falzifikati kolkov. Kolikor vemo, so sedaj zamenjujoče blagajne v zadostni meri založene s kronskodi-aarskiml bankovci po 80 K, 40 K in 20 K in se bo torej zamenjava kliko gladko vršila.
— Zvišanje brzojavnih orlstolbts za Inozemstvo. S 1. aoriom se zvišajo pristojbine za vse brzojavke v Inozemstvo in sicer tako. da bo znašala besedna pristojbina trikrat toliko, kakor do 20. februarja t. L Enako se zviša tudi minimum kjer obstoji. Poleg tega ie plačati ori vsaki brzojavki v inozmstvo pristojbino za vsako besedo več. kakor lih le v resnici.
— Iz tnpničarske podčastniške šole v Kragulevcu le dezertiralo več slovenskih mademičev. Ker se Jim tam nikakor ni godilo slabo, le ta pobeg gotovo brezčasten. Imena teh strahopetnih »Junakov« so sledeča: Anton Penoza lz Jordan (Istra), Anton Jankovič iz Loke na Krantskem, Anton Jakončič iz Kozh e. Anton Tombah iz Trnovega na Kranjskem in Fran Obran iz Bukovca na Štajerskem.
— Odsek za prehrano v Sarajevu
Je poslal v Luibllano dva svola člana, ki imata nalogo proučiti sredstva, s katerimi pobila draglnlo vlflda po Slovenili. Mislimo, da prideta delegata k nam ob nepravem času. kajti začasno se da videti v Ljubliani baš nasprotno, t. J. sredstvo, s katerim se draginjo samo podpira. Za to sredstvo na ne bo treba dolgega prouče-ranla. sredstvo, kt pospešuje draginjo nosi naočnike in črno brado ter le po poklicu advokat.
— Razstava planinskih slik v Jakopičevem paviljonu »Tivoli« Je otvoriona od 10—12 tire in od 2—5 ure pop.
— Državna posredovalnica *u delo. Pri vseh podružnicah »Drž. po-sredov. za delo« ( v Ljubljani. Mariboru In Ptuju) le iskalo v preteklem tednu od 21. do 27. marca 1920. dela 279 moških in 87 ženskih delavnih moči. Delodajalci so Iskali 299 molkih in 71 ženskih delavnih mod. Posredovani se le izvršilo 121. V delo se sorehneio: gozdni delavci. hlapci, dekle, služkinje, kuharice, drvarji mizarji, valenci razne stroke, šivilje za vol. obleko, pisar, uradniki, pletar-8. šivilie za perilo Ud.
— Vpokojencl, Invalidi In vdova nastavllencev Južne železnica, sa pozivajo dne 5. aprila t L od 10. uri dopoldne v Mestni dom. Vršil m bode kratek sestanek v veliki dvorani In dolžnost vsakega posameznika Je, 'da se ga udeleži. Obvesti naj sc 'vse trpeče osebe pravočasno, da se sestanemo vsi dc zadnjega. Mi smo še vedno tako nesrečni, da ne dobimo draglnjskih doklad. Clre za naš obstanek, da si ohranimo življenje. — Prizadeti.
— Novo podjetje v Jugoslovanskih rokah. Doznavamo. da Je tvrdka Krmpodč lz Pulja kupila sek ve shirano tvomico kartonaie Aleksandra Nagela v Viru pri Domžalah (pošta Dob ori Ljubljani) In da Je mhrtstr-ttvo za trgovino In industrlio odobrilo tozadevno pogodbo. Tvrdka J otip Krmpotič, ki Je prevzela in ki bo odslej vodila tovarno za kartonažo in Za papirnate izdelke. Je obratovala 22 kt v Pulju ter le bfla zlasti na Primorskem dobro znana. Vsied razmer, nastalih z italijansko okupacijo, k morala obustaviti poslovanje ta se preseliti v .Jugoslavijo.	*
— Posnemajte 1 Glasbeno društvo v Zagorju ob Savi Je nabralo ob priliki koncerta 21 marca kot proslavo petdesetletnice S. Jenkove smrti (1869—1919) velikodušen dar 536JO kron in 10 dinarjev v prid »Jugoslovanski Matici. Darovalcem najprisrč-nelša hvala.
— UklnjenJe porot v DaJmacffl. Z naredbo dalmatinske pokrajinske Vlade e ustavljeno delovanje porotnih Sodišč na vsem nezasedenem datanv iinskem ozemliu.
« Vožnja g artomoblj ob nede»
dah le v Avstriji samo s posebnim privoljenjem oblasti dovoljena. Prestopki m strogo kaznuieto. ta krivci tudi ne dobilo več bencina.
— Pustolovce »grof de Montmo-tettcy«, o katerem smo pred kratkim poročali, da so ga aretirali v Leobnu. se piše s pravim Imenom Vagnay. Kakor se doznava. mož izvršil tudi v Rimu. Milanu in Mouakovem več lopovstev. V Rimu si je nadal ime Dumas. Radi raznih goljufij ga zasleduje tudi monakovska policija.
— Škofjeloški »republikanci h boUševlki« pred sodiščem. Odlomek političnega življenja nam Je včeraj nudila zanimiva kazenska razprava proti devetim škofieloškim fantom. Po neuspehih na Koroški fronti začetkom maja le vojaška oblast pozvala več mlajših letnikov pod orožje. V škofjeloškem okraju se Je proti tem pozivom uprizorila talna agitacija, sklicevali pa so se tudi shodi vojaščini podvrž. kmečkih fantov. Po hišah škofjeloških so se pojavili tudi razni letaki kratke vsebine: »Razglas. Po frontah »no se dosti borili sedal naj se pa bore volni dobičkarji in oderuhi! Sedaj ne gremoi« Dne 7. mala L 1. so se sešli vojaške službe obvezni fantje v gostilni pri »Novfem svetu« v Škofji Loki, kjer so priredili nekako »protestno« zborovanje. Na to so priredili po mestu demonstrativen obhod, med katerim so dali du-ška svojemu čustvovanju proti seda-nfl državni obliki. — Zaradi Javnega nasula in drugih dejani so bili obtoženi: Janez Bozovičar. Janez. Anton, France in Josip Bernik. France Štiglic, France šmid, Lovre Rupar, in France Miklavčič. —■ VsJ zanikajo inkriminirana delanja, češ. da so biU popolnoma »pllani«. Ker le trojica pobegnila čez dmarkacilsko meto. da se Hm niso mogla dostaviti vabila k razpravi ta ker so zelo različne izpovedbe obtožencev, le sodišče preložilo včerajšnjo razpravo na nedoločen čas
Ljubljana.
« L komorni večer kvarteta ZJ-ka bo pomemben dogodek v našem glasbenem življenju in zasluži največjo pozornost. Kvartet bo Izvajal komorna dela Cajkovskija in Dvoraka, na v sporedu je tudi bajnotepa Slndtngova serenada op. 92 za 2 gosi! in klavir. Klavirski part Igra g. Janko Ravnik, prof. Jugosi. konservatorija. — Vstopnice za komorni večer prodaja trafika Dolenc v Prešernovi ulici. Sezite pridno po njihl Demonstracije radi sladkorja far mesa. Včeraj dopoldne Je demonstriralo več sto žena radi sladkorja ta mesa pred prehranjevalnim uradom in deželno vlado. Demonstracija se je vršila drugače mirna
—Služba božja v slovenskem la-se vrti na veliki petek ob 15. v evangelijski cerkvi na Gosposvetski cesti.
* Zanimiv poBtlčnf proces, Pred ljubljanskim okrajnim sodiščm se le včeraf dopoldne nadaljeval proces Nino Furlana ca. Ivanu Kocmur zaradi žaJenta časti ker Je Kocmur očita! Fnrlanu. da le poneveril več tisoč K. Včeral so bMe zaslišane razne priče, toda razprave se Je preložila v ca-dafjno Izvedbo dokazov.
«■ Izvoščk! prirejajo včasih po Frančiškanski rilci pravcate tekme za prvenstva kar občutijo pasanti neprijetno posebno ob deževnem vremenu. Upamo za to. da bodo te pešcem skrajno neprijetne ki nevarne dirke po Frančiškanski ta dru-
e ozkih In blatnih ulicah preoeha-Izvoščekl si naj poiščejo za svojo pot kako drago boij prikladno smer.
« Mleka Ker se je v zadnjem časa razvilo živahno prekupovamje mleka po ulicah mesta In v predmestjih, opozarja mestni magistrat, da je vsako prodajanje mleka po uticah prepovedano ta da se bode proti vsem, ki bi to še nadalje vršiB, najstrožje postopalo.
** Italijanski konjski tihotapci Centralni verižniški urad je te dri odkril dobro organizirano družbo Italijanskih konjskih tihotapcev, katerim Je pomagala denarja pohlepna mladina na Vrhniki Konjski trgovec Francesco Priogfta iz San Oiorgia <0 Nogaro v Beneški Furlaniji, je bn aretiran kri snmljlv tihotapstva konj. Hkratu so mu zaplenili 5 konj, za katere je dri 100.000 K. Italijanu Priogita je prodal eno beto, plemenito kobilo za 18.000 K turi ljubljanski trgovec Jelačin ; kateri pa Je m račun preje! samo 4000 K. Kobila Je bita zaplenjena. Zaradi tihotapstva je M! PrlogHo Francesco obsojen na 28.000 K globe ta šest mesecev za-Dcca. * aaoal 8 konj tel faraon Is
Jugoslavije. Njegov pomagač — me-
Šetair Železnik Miha pa na 1000 K globe ter 4 mesece zapora.
= Centralni verttnlškl urad je včeraj obsodil več mesarjev, ker so prodajali meso od 28—30 K kilogram.
=» Vrhničan Qubi Italilane. Na Južnem kolodvoru ie bil včeraj aretiran Vrhničan Karol Brežič. ker Je v vlaku Vrhnika-Ljubljana zabavljal čez Srbe: »Srbi bi ubili vsacega Slovenca, Srbi so barabe. Jaz imam rad Madžare, Nemce iti Italijane, a Srbov ne morem. Treba jih le vse pobiti«. Te besede aretirani odločno taji. Ko pa ga le nadstražnik Gradišek Valentin prijaj v policijske zapore, mu Je prigovarjal: »Dajte me izpustiti. Vam plačam 2 Štefana vina. če me izpustite. Gospodu pa. ki me ie zaprl re efte, da sem Vam ušel«.
Maribor.
Umrl je v Mariboru dr. Avguštin Stegenšek, profesor na mariborskem bogoslovju. Pred vojno Je izdajal in urejeval list »ljubitelj krščanske umetnosti«. Sodeloval J® tudi pri »časopisu mariborskega »Zgodovinskega društva«. Dr. Stegenšek Je napisal več razprav ta knjig, ki se večinoma tičejo cerkvene zgodovine in umetnosti. Umrl ta na sušici. na kateri Je že dalije čara bolehal. N. v m. p.l
Primarij dr. Ivo Matko se je preselil lz Stolne ulica v Slovensko ulico št. A
Celje.
V zasežene prostore hotela Urina se preselijo v najkrajšem času gospodarski urad, rudarski urad, državno pravdništvo ta baje tari davčno oblastva
Upor velenjskih rudarjev. Po triurni razpravi Je celjsko okrožno sodišče 30. t. m. razglasilo v procesa zaradi znanih velenjskih rudarskih Izgredov dne 7. mata l 1- naslednjo sodbo: Sebastijan Cdtašek je kriv hudodelstva težke telesne poškodbe, kazen m mu nikaka ne odmeri, ker je bil ie preje obsojen na 8 lat težke ječe zaradi ropa. Zadeva Franceta Zupančiča se izloči v »vrbo zaslišanja priče ing. Kralja, Anton Fidej In Gregor Writhauser se popolnoma oproščata, — Matej Ho-vnikar se obsodi na 2 meseca zapora po § 494. srb. kat. zak. Ta kazen pa se Izreče za prestano z ozirom na 4-mesečnl preiskovalni zapor.___________
Aprovfzacffa.
Legitimacije za meso od Vaov-čevafnlc* Za javne nameščence, k! imajo pravico prejemati meso v mesnici »Vnovčevalnice ra žfvfem la mast« na Sv. Jakoba nabrežju. w Izdajo nove legitimacije, po katere na] pridejo upravičenci v petek dne 2. aprila v sledečem redu: Od 9 do 10 ure Črka A (priimek) do vštevfl črke O od 10-11. Črka H do vitevH črke K, od 11-12 h od črice L do vštevši črke O, od 12 do 1 h od črke P do vštevši črke S, od 1-2 h od črke S do Ž. Zamudniki pridejo v soboto 3. aprila od 9 h naprej na vrsto. Vsakdo naj se Izkaže z doseda-Jo legitimacijo aH z tegfttmacfjo urada, kjer Je nastavljen. Po legitimacije pride lahko vsak član družine ah tudi posel. Legitimacije ra Izdajajo v pisarni Vnovčevabitce Krekov trg št. 10 (Mahrova hiša) II, nadstropje po hodniku na desno.
Gledališče.
Žongler. Ponovili no ga včeraj h lanskega repertoirja. Predstava ie bila taka kot lani. Med solisti moram izrecno pohvaliti g. Rumpla v vlogi prioria in «. Levarta v vlogi samo-stanskga kuharla. O Levar le poleg dobrega obvladanla svoie uloge jasno pokazal odlične režiserske zmožnosti. — Prvič le Pri sinočnli predstavi vladal v gledališču popoln red in mir z izjemo druge pavze, v kateri sc poslušalci prepozno zasedli svoJ prostore. ker le zvonec klica! k zač. tretjega delanja ko ie že dirigent stai pri pultu.	Z.	P.
K notici »Barbarstvo« spada le »ledeče: Pretekli teden le v dramskem gledališču uveljavljal »voje »visoštvo« eleganten gospod iz ene najodličnejših llubllanskih rodbin na-Dram biljeterju, ki ga ie opomnil z rahlim »pst«, da ie treba v gledišču ie z ozirom na časopisne notice Če že ne iz dostofnostl primernega obnašanja. Nahrulil ga le nrav prostaško češ, »aM veste vi. kdo sem Jaz«, in podobno Poznalo se le pač. da le doma »Z Visokega«.
REPERTOAR MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA.
V nedelja A aprila: Popoktae: »Kristova drama«. Zvečer; »Haaen-aetnica*. ab A-33. X pondeUeta &;
poptMmt »Kristama drama«. V torek, 6.: »Oospodja sinovi«. Ab'. B-33, V četrtek, A: »Velika srenja«. Ab. A-33.
Mariborsko gledališče, Upp-schOtz-Lotharjeva veseloigra »Velika srenja«, ki Je bila v soboto vprf-zortena ra našem gledališču, je dosegla jako lep uspeh. Delo je fina satira na slepo vero zakonskih mož v neomajno zvestobo žene; krepko pa švrka tudi po samcih, ki sl domišljajo, da b! si ono bistrost v opazovanju. ki jim sedaj povzroča toliko pomilovanja ubogih zakonskih par, ohranili tudi kasneje, čim bi se 1 okrog njih ovile rožne verige zakona. AH tudi njim se omrači vid ta jih objame slepota, ko zapadejo zakonskemu jarmu ta tudi oni postanejo člani velike srenje zaslepljencev. Obenem pa se avtorju nudi prilika, da s perečo besedo razgalja gnil! sistem državne uprave, kjer ni merodajna sposobost urednika za njegovo napredovanje, marveč le raznJ zelo osebni razlogi. »Velika srenja« se odllkuJe po lepem, gladkem konverzacijskem slogu, ki ga prepaja polno duhovitih domislic !n veže gledalca, dokler zastor ne pada Državnega tajnika Mariani ja (g. Železnik) smo si sicer predstavljali nekoliko drugače, ker se dejanje vr-šlv onih krogih Italije, do katerih še ni segel duh našega sodobnega demokratizma. Tudi maska z nekako revotecijonamo padajočimi lasmi mn ni bTa posebno v prilog; vendar pa je bB tud! Mariani g. Železnika v lrt-mfki, kretnjah in v govoru dober ’n izrazit. Pravi tip kavalirja do zadnje pičice pa je postavil na oder g. Nučič v svojem bankirju Lordattu, Zlasti dialog Lordano-Mariani, v drugem dejanju, je vodil vzTfc kočljivosti položaja s tako naravno umerja* ttostjo ta mirnim sarkazmom olika-ca. da Je bil ta dvogovor ra vsakogar izreden užitek. Pohvabto je izvedla tudi gdč. Setinska vlogo Lor-danove žene Flamette. Colom« (g Gregorin) je na pravil ob svojem prvem nastopu vsted skrajno kleče-
plaznega vedenja ta nenaravnega zavijanja oči vtis prihuljenega hinavca. To pa se ue strinja s pisateljevo Idetfo. Colotma je zmožen !n-teiigent-slromak, ki želi priti do km* ha, vrednega njegovih zmožnosti la se le v svojem obupnem položaju sklicuje rut Mariamijevo znanje z njegovo sestro. V poznejših nastopih je bil mnogo boljši. Ostale, manjše vloge so bile vse v dobrih rokah ta je celotna igra napravila najboljši vtis Gledališče je bilo polno In odobravanje prav živahno.	P.
Književnost In umetnost
»Ljubljanski Zvon« št. 2 ima sledečo vsebino: Vojeslav Molž: Pitano v domovino. — Rad. Peterlin-Petruška: Orel — Ivo Sorti: Gospa Silvija. (Dalje prihodnjič.) — Franjo Roš: Naše jutro. — Ivan Zorec: Peruzzi, -» .Janko Glaser: Iz cikla »Ti«. — Milan FabffarčJč: Zlatniki (Konec prihodnjič.) — Fran Tratnik: Aforizmi o umetnosti. — Janko Samec: Sfinga, — Marija Kmetova: Brez tdl. (Dalje prihodnjič.)	Fr on
Govekar: Žabota. (Konec.) — Sta-»o Kosovel: SIbilski motiv. - Književna poročila:	Ante Debeljak:
Sobice in sence. (Miran Jarc j — Stritarjeva antologija. (J. A. O.) —# Bežek Viktor: Splošno nkoslovje t umoslovnim uvodom. (J. K.) — Tagore Rabidranath: Rastoči mesec. (Marija Kmetova.) — Fran Erjavec i Za staro pravdo. (Vlad. Levstik.) — Kronika: taitltus d* žtudes Slaven. — Naša literarna propaganda v tao-semstvu "™ Nove knjig«.
SlnfontČnt koncert v Ljubljani, priredi v četrtek dne 15. aprila t. t v veliki dvoran! hotela Union, orico« »ter kr. Narodnega gledališča v Ljubljani, pod vodstvom ravnatelja Rukavine. Na vsporedu so: Tschal-kowsky, Škerjanc, Massesnet, Dvorak, Orieg ta Beethoven. Predprodaja vstopnic se prične prihodnji teden v Dolenčevi trafiki. Prešernova ulica.	K
Pokrajinske vesti,
Borovnica. (Delavska nesreča.) Jane* Petrovčič, žagar pri A Kobl-}u na Borovnici Je žagal na cirku-lamo žago. Vsled neke grče mu je les vrgto na stran prt tem pe je zašel s desno roko do žage. k! mn Je pri tef prid odrezala vse prste na roki. Nevarno poškodovanega so ga morali prepeljati v deželno Bolnico v l jubliani.
Zaboit. (Čin blazneža.) Dne 29. t. m. Je slaboumni Pavel Kovač i* Zabošta pri Kamniku zabodel svojega ?4-letnega Brata Karola z nožem r levo pleče ta v roke. Težko ranjenega so prepeljali v deželno bolnico v Ljubljani, slaboumnega Pavla Kovač pt v blaznico na Studenc«.
laško, tet podoraidnikn Paviu MedveŠčeku so ukradli razne obleke in drugo za 11.625 K.
Pt«l (Stanovanjske razmere.) Pod tem naslovom je prinesla »Ja-gostmrija« dne 21. L m. dopis o pomanjkanju stanovanj v Ptuju. V tem Članku graja dopisnik neke naše »dobroerčne« odvetnike, ki ra potegujejo za naše nekdanje tlačitelie, Id bi morali biti že zdavnaj tam. kamor spadajo. 3 tem se popolnoma strinjam, toda moram še nekaj dodati. Zakaj stanovanjska komisija ne rekvJrira okoh 30 praznih ta popolnoma opremljenih sob na gradu grofa Herbersteina? V minoritskem samostanu Je tudi toliko praznih prostorov, da bi imelo tam najmanj pet drufta udobna stanovanja. Pa veletrgovci, zasebniki milijonarji, ki imajo kar po cele dvonadstropne hiše samo za dve osebi tl se ne M mogli malo »stisniti« ta prepustiti po eno nadstropje uradniškim druži-
nam? Stanovanj v Ptuju ne manjka, samo treba j« energičnega moža ki bi Imel mah »korajže«, da bi tem gospodom brez strahu skrČH tnalo njih stanovanja.
Ptul Ptujsko glavarstvo obsodita je že precej verižnikov, tihotapcev ta podobnih bratcev, vendar mi-nima da še nf Imelo opraviti s takim cvetom verižnikov, kakor ga fina »daj tia varnem v osebi nekega Ivan« P., ki ima »trgovino« s vsem mogočim blagom, seveda v» na vagone. Imenovani je baje nastav-lie-nec neke srbske banke ta zlorablja svojo pravico, nakupovati les za banko v veleverižnfške namene, s vsem mogočim blagom, k! nima prav ničesar opraviti % lesom. Pričakuje« mo in zahtevamo od okrajnega glavarstva strogo razsodbo, kakor jq zasluži taka pijavka ljudstva ta povzročitelj nezadovoUnoeH.
Labod. Vesele velikonočne praznike želita znancem ln znankam vojak! — pešpolka: Avgust NovalL Jožko Certan. F. Bergant. Rudolf Zorman. Jožko Kastelic. Božič P* vel, Petan Alojz in Kastelic Jane*.
Pliberk. V 75. štev. »Jugoslavije«, pod pokrajinskimi vestmi j« objavljen dopis, v katerem se krtJl-kuje oddaja tobačne zaloge občinskemu tajniku Mfllleilu. Ker * v stavku »Zdi se nam, da je dotfčnf kot član Narodnega sveta priliko Izkoristil«. podtika Narodnemu svet* nepravilnost, ugotovim, da Narodni svet brez rajnega sklepa ničesar n« ukrene, torej posamezen član nikakor ne more izrabljati članstvo V kake zasebne namene. — Narodi svet za PHbork In okolloo. P. Močnik, predsednik.
Drobiž;
* Dnevnik žlvopokopaneg«. Nedavno so našH v nekem kallforn-skem rudniku mrtvo truplo nekega radarja, kf je b8 vsled padajočega kamenja oddeljen od sveta ta živ pokopan. Nesrečnik je držal v roki papir, na katerega je napfsaJ to-le misli v poedinih fazah smrtne borbe, ki je trajala cel teden: 6. Ilstopada: Konec ra bliža. Recite mo® ženi. da umiram brez strahu. Grozno Je sicer, umreti kakor miš v pasti, toda božja volja naj se zgod!. 7. Ilstopada: Lačen sem ta Čutim velike bolečine. Zakaj mi nihče ne pomaga? Mogoče ne veste, kje sem. To trpljenje ne bo trajalo dolgo. 8. Ilstopada: Se žlvhn. Hladno ml Je ta utrutei sem. Pomagajte mi! Odpuščam svojim neosfiateUetn. Svet se ml sdl zdaj
tako lep. Kje si, smrt? 9, flstopada? Zakaj pozabljate na mene? ČImda« Ije slabejšl sem. Življenje me poča*l zapušča. Vse bi dal za kapljico vode. 10. Ilstopada: Konec Je blizu. Ne trpim več totfko ta popolnoma sem ra pomiril. Smrt se ml zdi sladka, n« bojim se Je. Kmalu bom razumel njeno skrivnost. 11. Ilstopada: Čutlnfa da, Je zadnja noč. Mir se približuj«, Z Bogom! — Truplo umrlega rudarja so našli stečajno.
• Profesor — krčmar. V Split« je prosila soproga nekega profesor ja za dovoljenje, da sme odpre« krčmo. V prošnji navaja, da oWtd| tw more Ihrefl od plače soprog*. profesorja, vsled česar Je prislllen«, nnmprrati tl s krčmo. — To Je posl*. 3lca današnjih razmer. Če 1>o šlo t*. ko naprej, se bodo kmalu pojavffl[teš veski t napis! »X. X. profesor fai postrešček.
Poravnajte zaostalo naročnino takoj» da seVam pošiljanje lista ne ustavit
O
glasi v »Jugoslaviji" imajo najboljši uspeh, ker je zelo razširjena in jo vsakdo rad čita
i
Zaloga pohištva in tapetniška delavnica
brata Sever
LJUBLJANA, flosposvelrtra testa (Kollzej)
priporoča vsakovrstno pohištvo po smernih cenah. Vabimo na ogled. 258
Kupujem in prodajem
vse vrste starine (aulife vrtela) kakor:
Mali oglasi.
Proda se s
Prodam dobro ohranjeno moško kolo znamke . VfaffemfKT. — Planinska ulica 271) Sp. SJŽka.	474
Proda se feikoj IišAtt na Bohinjski Bcil pri Bledu. Poizve sc pri lastniku Milan Polič«, Bled, Milno 89.	472
temena %m vrt‘kakor peter*
žilj, solatna pesa, majaron,	-----  -----...........-
cvetice v najlepši izberi na debelo in narodnd noue, umetnino, preproge, rta-drcbno priporoča Hcver A Konniv., rinaka Btekia in porcelan itd., kakor fijub jami, Wolfova ulica 1*2.	467	tudi umetno, nerabno zobovje. Konce-
-------------------------—---------- sijouiran posredovale« pri prodaji i:i
Mrodtt »e s blagajna tWertheim)	nakupu posestev in nepremičnin.
Št. 3, omara za ted, konjska oprava za Albert Derganc, brivec In etarinaT, ležo s sedlom, kintškl servis in srebrno Ljubljana, Fiančlskaneka uL 10.	86
namizno orodje. Naslov pove »Anončni	________
od* Drago Bfseljak, Ljubljana, Can-1 ujevo nabr.5. ........^________451
Prodani enonadstropno bt&o iMm^. mm - -^:rTr z velikim dvoriščem In velikim vrtom	B&M8®aSW)
<14 strank) na prometni Tržaški cesti v
Mariboru. — Oblastveno konccsljonirana "1 n onit^ni In "f fif PrtcI/i posredovalnica za obrat z zemljišči, Karl. J UMIIMUI *U * »ICIISKB Troha, Maribor, Aleksandrova ulic« 30.
Kupi se:
Zidna opeka se kupi v vsaki množini. Ponudbe na REOOVC & Komp Ljubljana, Kolodvorska ul. 31.	46'
Došle
Ponudbe
Volčji pes, mlad, sc kapi za1 »Jugoslavije*, vsako ceno. Poimdbc na POZZ1, hotel Lloyd, soba St 5.	472
linpi h« 200—300 sifonskih steklenic. — Ponudbe na .Anoiičnl zavod*,
Drogo Beseljsh Ljubljana.. Cankarjevo i nabrežje 5.	4701
Kupim 1 ali 2 preprogi za pisarno. Ponudbe na upravpištvo rlugo-rlavije" pod ».Preproga**. ’ 437
Lipovo Ist««le-debelost od 18 cm
naprej po zmožnosti suhe kupi Begov«
»i/. Ooiup. I.ju Oljarna, KModvciska urica SL 31.	453
mpravnietvo
V®
Večje število le dobrih
tevliarsiili poiočsilov-
spodnjih delov sprejme! takoj v delo
Tvorna čevljarska zadruga v Ptuj«,
Dopisi so pošiljajo na Tvorno! čevljarsko zadrugo v Ptiiiu. 354
življenje
je avtoblografična knjiga največjega slo venskega modernega književnika Ivan« Cankarja. Knjigo, ki vsebuje tud! spom ne na mater, je izdala
,.Zvezna tiskarna** v Ljubljani
Pošljite takoj 12 kron In pišite ponjo!
Etata
to Hwe.|
1
VRŠAC, (Banatu
Predaja:
žita, mlinskih izdelkov in dež. pridelkov
.-K
Kupuje:
kolon, in tekst blago v večjih množinah,
gjf_gg.'».» M»f »rjigraaMlu,« 0 gaa-ai	»uta
Staro železo
plačuje po najiMjl!* cenah
„......................11	STUPICI,	bgniUZlMl
Novoustanovljena tovarna i	H	L|Ub,Jani.	m
leienOh žeteSJev ^če
p o rt dobri m a p o goji
1 p 11,
Ozira se samo na osebe, ki so že delali v enaki stroki. Ponudbe pod
j onemu, kateri mi pieskrbi stanovanjc z 12 sobama in kuhinjo v mestu ali okolici j Ljubljane, Ponudbe na : »AnonČnl zavod*, DRAGO BESEUAK, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.	487
„Za-
eks'
nesljiv na Anončno pedicijo, ALOJZ MATELIČ, Ljubljana, 483
i
GzitanJio.
Valeči prieiluega izgona i/, mojih dosedanjih skladišč in prostorov na Gosposvetski cesti Št. 2, v kalerih sem 6kozi 36 let vodil svojo veletrgovino, obveščam svojo cenjene trgovske prijatelji, da se poslej nahajajo moje pisarne in skladišča kakor tudi prostori »Jadrana*4 drušbe % o. z. v Mih lastnih poslopjih Dunajska cesta it 9.
Avg. Tomažič
SL Mar mt nna nasl.
482
Sprejmeta se takoj proti dobri plači %
korespondentiiija,
zmožna slovenske ir, uemške korespondence, stenografije in stioicpisja tel
samostojna pisarniška ženska moč,
KI je izveŽbann špecerijska prodajalka in bi bila vešča v občevanju s strankami
ov: 482
prt engros prodaji. — Ponudbe le prvovrstnih moči naj sc vpošljejo na naslov: jLjtihljHna, psBtni predal šler. 181.
v raznih dimenzijah In plošč s platne nlni in bakrenim vložkom, asbest v ploščah In vrv cah, manganlsol, volnati, J LIR črni in bcil . isolinil trakovi, pasovi iz — kainelov« dlake v raznih širinah, kolc-fonija In več vrst drugih teh, predmetov.
SjiSjaiid, KsMMa el, 31, m
sc dobi najceneje in naj- , bolje v trgovini 5 semen!
SEVER & Komp., Ljubljana'
WoJlorffi »tiča št. IS.
Zajamčeno pristno spodnještajersko
luno
<f Uroči« voziček se kupi ali za-r-v nja železno otročjo p«, rteljea cventuelno sc Ista proda. — Proda sc tudi Toilogralid-cia aparat
J3X)8 z raznimi potrebščinami. — Ponudbe z. navedbo cene sc prosi na uprav-
Tomasoviči Viskovič
MB. Mm 22. »li 12-58. tajni: JMl'
Veletrgovina vinom.
belo in rdeče letnik 1919 fg&scii
na vagone po ceni od 14 K naprej
H. Missia.Gai ernik,Pol čane-
Tvrdka
si na uprav-uištvo »Jugoslavije* pod ..V, j. 800“, ®
■ !
Sprejme ho borcapondeu- piMa svajg begale Mie \mM ^imatimkii, MM i Mkib viha
Ai»jn vešča kuj govodstva, strojepisja
ter slovenske in nemške stenografije, Ponudoc »a »Anončnt zavod**, Diago Bcseljak, Ljubljano, Cankarjevo nabr. 5.,
Pošten hlapec, vajen vsega kmetskega delu, tvezen In zanesljiv, dobi Kiulno sln/.lit‘ blizu Ljubljuue. Oni. ki razume nekaj vrtnarit, Ima prednost.
Sprejme sc tudi leuskn, vajena vsega dela na polju tn pri živini. Nartov v npravhiitvti .Jugoslavije	449
Zenitne ponudbe
I$v» nl4:ni^ii.ir»a želita poznanstva z mladima izobraženima gospi-cania v izmenjavo misli In čustev. Cenjene ponudbe pod »Mladosti čar* In .Ljubezni Žar* n« upravo »Jugoslavije*.
gaasB!3K®sf«Q«e$®<9<9««««0ierae«<»<8«e«ec0a®»anaBNMKE»
Puci Is pevska društva! i Pozor!
Gadje gnezdo
jo najbolj čvrsto slovensko leposlovno »!e*o !>:za zadnjih let. Naročite ga lahko za malenkostno svoto 18 It ro it pri
m Mir 8 liišmi
S
pesmarica
ie m^ltl zter; leps« Izdaja IIX15 sn
Slev. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbisje tužnl? »	2.	Ivan pK Zajc; Zrinjsko-Frankopanka,
n	3.	Anton	Hajdrih:	Slabo sveča jo brlela.
*	4.	Anton	Hajdrih:	Pod oknom.
m	3.	Anton	Hajdrih:	V sladkih sanjah.
Vcnua petem ttnuc i K) n f sv ovlov ro K. Dobiva se v
Zvem) knjigarni, Ljsbliana, Marijin trg Ste«, 8,
se sprejemajo v popravil«.
FR. PUH, Ljubljana
462 Karlovška cesta 19.
S3F- Kupim ”3B|
pozlatilno prešo,
rezalsai stroj,
škarje za lepenko
in druge potrebščine za knjicnijiz*, uico. — Evcntidno kupim kompletno knjigoveznico. — Ponudbe pod »Knjigoveznica* na upravništvo »Jugoslavije*.
PoiorŠ
na veliki reki na Dolenjskem v Sloveniji z velikansko vodno sil«, z visokim bregom
se proda.
Leži tik oh železniški progi 16 minut oddaljen od velike železniške postaje. Pripraven kakor nalašč za zgradbo električne centrale, tovarne itd. Materijal na kamnu In pesku neizčrpno na licu mesta. Interesentom naslov v upravništvn lista.
Rudolf Niefergal
MARIBOR, Koroška cesta štev. 1.
Priporoča vedno bogato izbiro manufaktur, in modnega blaga. Kraei-n« cciiet
Prcprithijie so J
ftolidnn |M»strcž,lni 1 483
Domača tvornica rub!;a d. d.
Zagreb, Jelačičev trg br. 2, I. kat.	iei
nudja irgovcima samo na veliko RGBMI ODEO preporuča svojo bo- »i _ i .,	gato	skladište	svokovrsne
mu^ko rublje Ilim,ut„kllll.ne rohe
Kfio razno vrsti kožuha, gača, ,	,	,
nočnih Inv-K-i .'rnhvi’,4	jka	i engleskih lakauina, potstava, svila,
riOUlU KOS. ja, jrurtvica, Ml e k a-13if,na, kretona, zefira, m m učnih i koali Ul manšeta i incKaiim ogrlica. I	e*nih	tkanina itd.
Narudbe pouzecem obavliaju se kretom pošte.
Le savou fran^ais Francosko milo
in zahtevajte od »Zvezne tiskarne" v Ljubljani, naj vam pošlje znameniti noveli Dostojevskega	n«*
i!£“ In ,.3lf»U Jnif«k“.
»arva
niansah in clsff
lovoma los,
nn Zahtevajte * Jugoslavijo« r Vfch gostilnah, kavarnah in brimieahl Pridobivale naročnikov!
S vele,
,,Mira“ v zavojih po 1 kg kavo, modro galico, nžigalice, žveplo, koruzo, oves, moko
ter outaio deželne pridelke in sadeže prodajajo S0WM> ua (tfeteeto po zmernih cenah
Dumič, Glivic & Piterevlč
mmm. 2rln2evac 15.
P«drufall(t: SEMUN.	int.	Iti.	32-6»,
vaa« «j® S*or
en ver.te partout
kak&r iz xlata sc pičila ja povsod
Di G (sigi. irii! len Sinoda
•n tlačeča do 120 grammes.
Vente en gr« s.
v steklenicah po 120 gramov.
iProcSaJa na debelo.
Ljubljana, DR1AY, Fred Škofi >o 21.
Ž0E30:
jugoslovanski kreditni zavod V Ljubljani
Marijin trg 8, Wolfova ni, 1. Podružnica v Murski Soboti.
Ižf
Tolafon 54.
Sprejema
@=3E3l
hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 4 °|0.
zz Hranilne vloge =
nn knjižice 2,308.412*— K, na tekoči račun 2,496,684 59 K.
— Daje z:.z...................
posojila na vknjižbo, poroštev in trgovske kredite.
= Finaneira =
trgovska in industrijska podjetja.
Denarni promet nad 20 milijonov K.
Jadranska
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro-in drage vloge
pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metk©'« vič, Opatija, Sarajavo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zve^e z vsemi večjimi kraji v tn- in inozemstvu.