Ameriška Domovina
-HO/Wlg
NO. 79
AM€R!CAM IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGC ONLY
SLOVCNLA.N
MORNING NGWSPAPGR
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING. APRIL 22, 1954
ŠTEV- LIV —VOL. LTV
Avstralski organi čuvajo ženo sovj. diplomata Petrova
Birič Kislicin se kislo krem-ži, gleda skozi prste in daje v javnost smešne izjave.
DARWIN. — Avstralska Varnostna policija budno čuva nad ženo bivšega sovjetskega diplomata Vladimira Petrova, ki je sklenila, da raje ostane tu s svojim možem, kakor da bi se Vrnila v Sovjetijo.
Nasmejana in srečna žena čaka zdaj na letalo, ki ji ga bodo dale na razpolago oblasti in ki le bo poneslo k njenemu možu v Canberro. Kakor znano, je njen mož, Vladimir Petrov, ki je označen kot tretji tajnik sovjetske ambasade, pretekli teden Pobegnil pod varstvo avstralske vlade, kateri je prinesel važne dokumentarne dokaze o sovjetski vohunski mreži v Avstraliji. —
Kakor smo že včeraj poročali, so avstralski varnostni organi Vzeli sovjetskima uradnikoma, ki sta nameravala spremljati Petrovo v Sovjetijo, njuna revolverja, nakar je eden njiju Protestiral, da je to “proti diplomatskim pravilom.”
Avstralski ministr. predsednik le nato v svoji izjavil naglasil, da so oblasti nastopale “z izredno skrbjo in previdnostjo ter v Popolnem soglasju z mednarodnimi konvencijami.”
Sovj. uradniki so nato brez strove nadaljevali svojo pot v vropo. V Jalkarti, Indonezija, ler se je letalo ustavilo, je sovjetski birič Kislicin izjavil časnikarjem: “Petrovo so ugrabi-e reakcionarne skupine, podpise po avstralski vladi.”
Pomaknite uro naprej!
V NEDELJO gremo zopet na zgodnji poletni čas, ki bo eno uro pred sedajim časom. Urad no se prične zgodnji čas v nedeljo zjutraj ob dveh, priporočljivo pa je, da pomaknete kazalec na uri za eno uro naprej v soboto, ko greste k počitku, da ne boste v nedeljo prekasni za maše in druge opravke, ki ste si jih namenili.
Oskrbovanje trdnjave OienBienPhuz
ai>ier. letali
^ambovci trdnjave so zdaj °dvisni od zračnega donosa vseh svojih potrebščin.
rišV^Ol’ Indokina. — Z ame-tal'1In blašom na tovor j ena leto a vSo °dvrgla v torek mnogo ^Veža in vojnih potrebščin p,.a r'rn hrambovoem trdnjave ^ Bien Phu
^Ijuibujoč hudemu protiletal-mu ognju so ameriški civilni
ske:
Moti leteli
t0 '	s svojimi “letečimi
trd^1*1*1* vagoni” nizko nad
s
Tisoč
skih
n^av_0» v katero so spuščali ^ zaloge in municijo.
°če francoskih in vietnam-logjl Vojakov ter borcev tujske kjef6 Se„ zakopalo v zakope, heg PriČakujejo novega masiv-^sa napada sovražnikov. V to-ve Je P0teklo že 151 dni njiho-Vo'U?ne °krambe trdnjave.
Župani sedmih mest pri gov. Lauschelu v (olumbusu
Gre za to, da se ustavi rake-tirstvo pri razkladanju motornih tovornih vozil.
Dnjlesova naloga: Mir v Indokini in združena Koreja
COLUMBUS, O. — V torek se je vršila pri governerju F. J. Lauschetu seja, na kateri je bilo sedem županov in manager-jev ohijski mest ter njihovih šerifov. Na tej seji je governer obvestil voznike trukov: “Ako hočete sami razkladati svoje tru-ke, boste imeli pri tem polno policijsko zaščito pred raketir-
ji.”
Dalje je rekel, da če bodo vozniki trukov še nadlegovani ali ogrožani, naj pridejo na pristojna mesta, kjer naj povedo in se pritožijo, store pa naj kot možje, ne da bi se hoteli sredi preiskav in zaslišanj izmuzniti.
Clevelandski župan Celebre-zze je dejal: “Predložite nam dokaze, kaj se dogaja, pa vam zagotavljam, da bo raketirstvo u-stavljeno.
“Mnogokrat so tisti, ki so najglasnejši, sami krivi, ker ne pridejo tja, Ikamor imajo priti, ne predlože dokazov in nočejo podpisati obtožb. Mi ne moremo proti nikomer nastopiti samo na podlagi besedičenja in šušljan-ja.”
Podobne izjave so podali tudi župani ostalih mest, ki so vsi naglašali, da so pripravljeni pomagati voznikom tovornih avtov, toda na njih je ležeče, da se to zgodi in da pridejo z dokazi na dan.
Poraz McCarthyjevega kandidala v državi New Jersey
Bivši kongresnik Thomas, ki je bil zaradi nepoštenosti zaprt, se je nameraval pripeljati na McCarthyjevem vozu nazaj v kongres. NEWARK, N. J. — J. Parnell Thomas, bivši kongresnik, ki se je nameraval pripeljati nazaj v zvezni kongres na McCarthyjevem vozu, je bil v torek silno poražen v republikanskih primarnih volitvah v sedmem dis-triktu države New Jersey.
Kongresnik William B. Wid-nall je z lahkoto porazil Thomasa, ki je bil leta 1949 v “kehi”, kamor je bil obsojen, ker si je dal plačevati prispevke od raznih vladnih uslužbencev, ki so mu morali dajati del svojih plač. Pomilostil ga je tedanji preds. Truman, nakar je bil izpuščen iz ječe.
Thomas je kandidiral na — “1,000%” McCarthyjevi platformi, pa mu “ni ratalo.”
Vzorna rodbina - ali oživljenje mormonstva?
WESTPORT, Conn. — Sodišče v tukajšnjem kraju jev torek končalo idilo, ko je ukazalo J. Sheppardu, 43 let starem trgovskemu potniku, da se ima ločiti od svoje 32 let stare gospodinje Edith Stephan, s (katero ima tri otroke, dočim ima s svojo ženo četvero otrok. Vsi so živeli lepo složno pod eno streho, dokler ni sodnik končal idile.
Sodnik je obsodil vsakega na šestmesečno ječo, katero kazen pa je suspendiral ter ju dal pod policijsko nadzorstvo za dve leti. Glede treh nezakonskih otrok je priporočil njihovo adapci-jo.
-----o-----
Promet, smrtne nesreče
COLUMBUS. — David Taylor, 4 leta star otrok, je bil povožen in ubit od avtomobila v bližini svojega doma, Richard Billingsley, star 46 let, in Hary L. Walker iz Plain City, star 29 let, pa sta bila ubita v drugih avtomobilskih nesrečah.
Dvoglavo dete umrlo
WASHINGTON, Ind. — Dne 19. aprila je umrlo dvoglavo dete zakoncev Mr. in Mrs. Cecil Hartley. Umrlo je zaradi tež-koč z dihanjem.
Dete, ki je bilo deček in se je nahajalo na domu svojih staršev v Petersburgu, je bilo pripeljano nazaj v bolnišnico eno uro pred svojo smrtjo. Zdravniki so izjavili, da sta bili obe njegovi glavici modri, ko so ga prinesli v bolnišnico, in da sta obe hkrati umrli.
Dete je bilo rojeno dne 12. I decembra lanskega leta.
Roditelja sta imenovala glavici: eno Donald Raye, drugo pa Daniel Kaye. Pred mesecem dni so prinesli dete v bolnišnico v Indianapolisu, ker je imelo pljučnico v levi glavici in prsih. Dete je okrevalo, nakar so ga starši vzeli domov, kjer se mu je stanje zopet poslabšašlo in je sedaj bolezni podleglo.
Zakonca Hartley imata še tri otroke, ki so vsi normalno razviti.
Navzočnost Rdeče Kitajske na konferenci ne pomeni, da jo Združene države diplomatsko priznavajo. - Konferenca ne bo posvet petih velesil, temveč seja za razpravljanje daljnovzhodnih vprašanj.
izjave državnega tajnika pred njegovim odletom iz Združenih držav v Evropo v torek zvečer.
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov.
NEKDAJ IN DANES — Slika kaže 98 čevljev dolgo Savanah, ki je pred 135 leti kot prvi parnik preplula Atlantik, za pot je rabila skoro eri mesec, in 990 čevljev dolgo United States, ki rabi za pot preko Atlantika samo štiri dni in pol. Vsekakor velika razlika!
WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles je v torek zvečer odpotoval na konferenco v Ženevo z obljubo, da se bo potrudil izposlovati “častni” mir v Inddkini in svobodno ter združeno Korejo.
Toda hkrati je naznanil, da se bo uprl vsakemu pričakovanemu sovjetskemu poizkusu, da bi se ženevska konferenca, ki je bila sklicana za razpravljanje o daljnovzhodnih vprašanjih, prelevila v konferenco razpravljanja svetovnih problemov.
Ob tej priliki je Dulles spet poudaril, da ameriško sodelovanje v Ženevi pri pretresanju vprašanj Indokine in Koreje, — “ne pomeni diplomatskega priznanja Rdeče Kitajske s strani Združenih držav.”
Odlet delegacije Državni tajnik je podal to izjavo, preden je stopil v letalo svojo delegacijo, ki šteje 29 članov, kateri bodo reprezenti-rali to deželo na ženevski konferenci, ki se bo pričela v pon nedeljek.
Pred svojim odhodom se je Dulles posvetoval in razgovar-jal s kongresnimi voditelji obeh strank ter z diplomati, ki predstavljajo 16 držav, katere so se borile ob strani Amerike v Koreji.
Dva senatorja, ki sta bila na seji z Dulesom, sta pozneje izjavila, da ne vesta o nikakem načrtu, da bi se poslalo v Indo-kino ameriške čete, ki naj bi pomagale v boju proti komunistom.
Kaj je ženevska konferenca
Pred svojim odhodom je Dulles naglasil, da je važno, obdržati si v spominu, kaj je in kaj ni ženevska konferenca.
“Ta konferenca ni konferenca Velike petorice. Sovjetska zveza jo je hotela narediti za tako, toda je morala umakniti svoje zahteve pred skupno opozicijo Francije, Velike Britanije in Združenih držav.”
Glede Indokine je dejal, da si bo prizadeval tam izposlovati
mir, ki bo temeljil na neodvisnosti Viet Nama, Laosa in Cam-bodije, — držav, ki so zdaj ogrožane od komunizma.
Seja koncila Atlantskega pakta
Dulles bo prispel v Pariz v petek, kjer se bo udeležil seje 14 narodov, ki so podpisali Atlantsko pogodbo, prihodnji dan pa bo odletel v Ženevo.
Med tem pa je zaznamovati sledeče razvoje:
FRANCOSKO poslaništvo je zanikalo radijska poročila iz To-kija, da se vrše v Saigonu tajne seje med francoskimi uradniki in komunističnim voditeljem Ho Chi Minhom v prizadevanju, da se doseže mir v Indokini.
SEN. GILLETTE, demokrat iz Iowe, je zasnoval resolucijo, ki predlaga predsedniku Eisenhower ju, da bi pozval Združene narode, da izrečejo svojo sodbo in mnenje, kdo je odgovoren za indokitajsko vojno.
-----o------
Južna Koreja se bo udeležila ženevske konference
Tako je včeraj naznanil juž-nokorejski predsednik S. Rhee.
odvi.
letališča
be,
v trdnjavi Sn° samo
je zdaj od malega dela za vse svoje potrebšči-
Se ^ les
V
Sl&h .	.	«—--------
tpjjb Jazbinah in zakopih pred ticpji Preži tisoče komunis-Hf. 0rcev, ki čakajo povelja v napad.
in drva, kar jim . a vse odvreči iz letal.
. °hškem hribovju in džun-
ask«®*
Vremenski
prerok
pravi:
H
apes
°blačno, dežni prši in hladno.
Ljudje tvegajo svoje življenje pri begu izpod rdeče oblasti
ZOPET JE SOVJ. DRŽAV Ijan oz. to pot državljanka, ki bi se morala vrniti v Sovjetijo, zaprosila in tudi dobila zavetišče v svobodnem svetu.
Primerov, kakršen se je nudil svetu ob nameravani odpeljavi žene Vladimira Petrova v Sovjetijo, je malo. Kakor smo poročali, sta jo dva sovjetska biriča na letališču v Sydneyju vlekla, jokajočo in kričečo: “Pomagajte mi! Rešite me!” proti letalu, ki jo je imelo odnesti v sovjetsko obljubljeno deželo. Ampak sovjetska rokomavha sta vsekakor pozabila, da nista v Sovjetiji, temveč v Avstraliji in nista računala s temperamentom avstralskega ljudstva, ki se ni strinjalo z njunim brcanjem in pehanjem žene sem in tja.
Ko je letalo pristalo v Darwi-nu, na zadnji postaji na avstral-skh tleh, je avstralski narod po svoji vladi vzel stvar v svoje’
roke. Na letalo so se vsuli policisti in varnostni organi, ki so po hudem boju obvladali ter razorožili oba sovjetska biriča in rešili ženo.
Kakor je bilo pričakovati, so se sovjetski valpti pričeli sklicevati na svojo “diplomatsko imunost” ali nedotakljivost ter hoteli ustvariti sliko preganjane nedolžnosti. Da bo bolj držalo, so rekli, da je bila Petrova žena “ugrabljena” (od Avstralcev), kar se nekam čudno sliši ob poročilu, da je vpila na pomoč, ko so jo vlekli na letalo.
Kurirji Združenih držav ne nosijo in ne smejo nositi revolverjev. Avstralski prav tako ne. Torej s kakšno pravico nosijo sovjetski kurirji v inozemstvu pod svojimi pazduhami revolverje?
Da se je Petrova branila na pot v Sovjetijo, je imela za to
žena sovjetskega diplomata, ki je pobegnil k zapadnjakom ter prinesel s seboj sveženj važnih listin in dokumentov o sovjetski vohunski mreži v Avstraliji. — Tehnika komunistov, da kaznujejo take “deviacioniste,” na katere ne morejo položiti svojih rok, je, da se zneso nad njihovimi svojci doma, kar nam ni novo.
Petrov, bivši tretji tajnik sovjetske ambasade v Avstraliji, je smatran kot eden najvažnejših sovjetskih diplomatov, ki so prešli na stran Zapada, odkar je Igor Gouzenko leta 1945 obrnil komunizmu hrbet v Kanadi ter izročil kanadski vladi dokumente, na katerih osnovi je bil razkrit in razgaljen velik sovjetski vohunski krog na tej polobli.
So pa še še drugi. V avgustu leta 1948 je sovjetska učiteljica Oksana Stepanovna Kasenkina
tehten vzrok. Ona je namreč tvegala življenje ter skočila sko-
zi okno sovjetskega konzulata v v New Yorku na zemljo, kjer se je sicer hudo pobila, toda okrevala in ostala pri življenju.
Na Japonskem je letošnjega januarja sovjetski diplomat Jurij Rastovorov prosil za politično zavetišče, ki ga je tudi dobil. Tudi o njem so rekli sovjetski zastopniki, da je bil ‘ugrabljen’.
V Evropi so pobegi na dnevnem, redu. Ljudje beže izza železne zavese z letali, z vlaki, na “tankih” in peš. Ne zadrže jih ne z elektriko prepojene žičnate ograje, ne v zemlji zakopane in skrite bombe ter granate; v teh poizkusih tvegajo svoje življenje.
Ali je torej Sovjetija resnično tako dobra, ko ljudje tvegajo svoje življenje, da pridejo izpod njene oblasti? Ali more biti res dobra, ko žena, ki jo vlečejo sovjetski biriči na letalo, obupno vpije in prosi na pomoč: “Reši te me!...
SEOUL, Koreja. — Predsednik Syngman Rhee je včeraj naznanil, da se bo Južna Koreja u-deležila konference v Ženevi, — kar je smatrati za njeno dokončno prizadevanje za združitev dežele in ujedinjenje korejskega ljudstva.
Toda vnaprej je tudi povedal, da se bodo prizadevanja izjalovila. In če se to zgodi, tedaj poziva Združene države in ostale Združene narode, naj pomagajo izgnati komuniste iz dežele.
Rekel je, da so mu Združene države dale zagotovila, na katerih osnovi je Južni Koreji o-mogočena soudeležba na konfe-jrenči, ki bo razpravljala o azij-^skih vprašanjih.
Dejal je tudi, da polaga Južna Koreja svoja upanja v roke Zdr. držav, da se ji bodo slednje pridružile, če odide Južna Koreja demonstrativno s konference, če se na slednji ne odloči, da bo v doglednem času Koreja združena.
Rhee je dalje rekel, da ne more biti na konferenci nikake-ga kompromisa. Pogoj za združitev dežele mora vsebovati tudi zahtevo po odhodu vseh kitajskih rdečih čet s korejskega ozemlja.
Nova prisega rdečih
MOSKVA. — Prisega, ki jo polaga sovjetska mladina ob vstopu v komun, partijo ne vsebuje več obljube, ki je zahtevala zvestobo Stalinovim naukom.
Komsomolskaja Pravda, ki je glasilo te mladine, pravi, da vsebuje sedanja prisega obljubo zvestobe Leninovim naukom in obljubo obrambe komunistične partije ter za zmago komunizma.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Po pismo naj pride—
Ivanka Gostič ima v našem uradu pismo iz starega kraja.
Zopet doma—
Splošno znani Mr. Rudy Gre-gorich, zastopnik Virginia Life Insurance Co., se je te dni vrnil iz Lakeside bolnišnice na svoj dom na 18108 Rosecliff Rd. in se zahvaljuje vsem za pozdrave, darila in obiske. Želimo mu skorajšnjega okrevanja!
Seja—
Podružnica št. 3 Slov. moške zveze ima v nedeljo ob dveh popoldne sejo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Prva obletnica—
V petek ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Angelo Polis v spomin 1. obletnice njene smrti.
Pobiranje asesmenta—
Jos. Grdina, tajnik društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ in blagajnik dr. Jos. Ovsenek, bosta pobirala asesment v nedeljo po sv. maši ki bo pa pol ure kasneje, radi 40 urne pobožnosti, torej ob 11:20 dopoldne v Slovenski pisarni na Glass Ave.
Poizvedovalni kofRek
Neka rojakinja, ki je prišla sem na obisk iz Jugoslavije, bi rada govorila z Vlasto Masle iz Ljubljane, ki živi poročena nekje v tukajšnji okolici. Za naslov naj se oglasi v našem uradu.
Škof pretepen v cerkvi
CARTAGENA, Columbia. — V tukajšnji katedrali je neki napadalec pretepel s kolom tukajšnjega škofa Lopeza Uma-na. Kakšen je bil vzrok napada, poročilo ne omenja.
NAJNOVEJŠEVESTI
NEW DELHI, Indija. — Indijski premier Nehru je danes izjavil, da ne bo dovolil, da bi ameriška letala, noseča francoske čete v Indokino, letela preko Indije.
HANOI, Indokina. — Vietminh-ski oblegovalci so stisnili brambovce trdnjave Dien Bien Phu v Oizek krog, ki meri v premeru eno in četrt milje. Uporniki se med hudimi nalivi dokopavajo vedno bliže barikad.
CLEVELAND. — Detektivi iščejo sedaj moške prijatelje “Mrs. Virginije Scot,” ki jt pustila v hotelu Hollendeu
pod posteljo nekaj tednov staro mrtvo dete, ki je vsekakor umrlo nasilne smrtL O mladi in lepi, kakih 27 let stari ženski, ki se je vpisala pod gjprnjim imenom v hotelski register, ni doslej še nobenega( sledu.
WASHINGTON. — Demokrata ski senatorji so razkačeni nad dognanjem, da ameriška zračna sila transportira francoske čete iz Pariza v Indokino. Demokrati pravijo, da nas to spravlja korak bliže v indokitajsko vojno, republikanci so enakega naziranja. CANBERRA, Avstralija.—Slučaj vohunstva sovjetske ambasade je dobil nov vidik s poročilom, da sta izginila i* Sydneyja dva poročevalca sovjetske tiskovne agencije Tass.	|

l?IOQ3X9^12S

#117
MEndenon
1-^628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; z& pol leta $6.00; za četrt leta
$4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00.
' SUBSCRIPTION RATES
united States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00
per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
blago, ki so ga polna vsa skladišča, in tovarne bodo dobile javi vsaj važne odstavke iz pi-nova naročila.	,sem> ki potrjujejo to, kar je
Mi na te trditve ne damo dosti, bili bi pa gotovo zado- Ameriška Domovina že pred leti voljnejši, da bi bile resnične, kot pa da bi se svet zapletel v pričela pisati, splošno vojno, ki more prinesti vsem strahotni konec.

BESEDA IZ NARODA |
'lita l-*^*^'l'«^l"*****'A**E*»***'fr*******4
laniifiivo narodno-polilič-no predavanje
Važna seja bo!
Entered as second class matter January 6th, 1903 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
*^$111^83
No. 79
Thurs., April 22, 1954
Strah pred novo vojno
Pripomba podpredsednika R. Nixona, da pojdejo ameriške čete v Indokino, če bi se iz nje umaknili Francozi, je vzbudila po vsej Ameriki veliko vznemirjenje, v Washing-tonu pa živahno debato. Republikanci odobravajo izjavo, demokrati pa hočejo imeti natančnejše poročilo o položaju, preden bodo rekli zadnjo besedo.
Pretekli teden so bile oči vsega sveta obrnjene na Dien-bienphu, okoli katerega se vrše hudi boji med komunističnimi Vietminhovci in Francozi ter njihovimi domačimi zavezniki, in na napore Združenih držav za ustvaritev enotne obrambe jugovzhodne Azije, če bi razgovori v Ženevi ne prinesli nobenega olajšanja v mednarodno napetost.
Zadnje dni je pozornost osredotočena na Washington in na vprašanje, kako daleč so Združene države pripravljene iti v obrambi Indokine in ostale Jugovzhodne Azije. Nix-onova izjava pretekli petek, da so Združene države v slučaju skrajne potrebe pripravljene poslati svoje lastne vojake v Indokino, da bi s tem preprečile nadaljnje komunistično razširjenje v Aziji, je vzbudila splošno skrb.
Dullesu je na njegovem zadnjem obisku Londona in Pariza uspelo pridobiti Francoze in Angleže za ustanovitev skupne obrambne zveze za Jugovzhodno Azijo, toda razprava o tem naj bi se začela šele, po razgovorih v Ženevi. V Parizu kot v Londonu pa so se izrazili neugodno za kakršnokoli “združeno akcijo” v Indokini.
Nastalo je torej vprašanje, kaj bodo storile Združene države. Bodo šle v slučaju potrebe same v borbo? Na to vprašanje je dal odgovor Nixon.
Podpredsednik je sicer poudaril, da je zelo malo verjetno, da bi taka potreba nastopila in da je to samo njegovo osebno mnenje, vendar prevladuje sodba, da je Nixon govoril z odobrenjem in v soglasju s predsednikom in državnim tajnikom. Gledano s tega vidika, bi se reklo, da je vlada Združenih držav odločena poslati ameriško vojsko v Indokino, če bi odpovedala vsa druga sredstva za njeno rešitev, in razmisliti tudi o tem, da bi nastopila sama, čeprav ne računa, da bo to treba.
To je vsekakor važna odločitev, ki zadene vsakega izmed nas, saj ni izključeno, da pripelje do nove svetovne vojne. Zato je popolnoma razumljivo, da zahtevajo demokratični senatorji o tem vprašanju javno debato v Senatu. V demokratični državi ima vsak državljan pravico zvedeti polno resnico, če se od njega zahteva, da bo moral za odločitve svoje vlade tvegati svoje premoženje in življenje.
O vzrokih, ki naj bi do te odločitve vodili, smo že pisali, naj danes le ponovno poudarimo, da je že Lenin trdil in učil svoje sodejavce, da pot v Pariz vodi preko Azije. Povojna doba je pokazala, da se komunizem zvesto drži Leninovega nasveta.
Washington je prišel do prepričanja, da je treba komunizem na tej poti do Pariza ustaviti. Če ne gre z lepo, je boljše seči po orožju danes kot morda čez leto ali dve, ko bo moč komunizma z novimi osvojitvami porasla in se bo moral svobodni svet boriti pod dosti težjimi okoliščinami.
Je pa na to odločitev vplivalo nemara tudi dejstvo, da bi komunistična zmaga v tem delu sveta potegnila za sabo vse one azijske narode, ki sedaj še sede “na plotu” in čakajo, na katero stran se bo bojna sreča nagnila.
Gotovo so to važni razlogi, toda nič manj težke ne bodo posledice sedanje odločitve. Če gredo Združene države v Indokino, se ne bodo mogle iz nje kar brez nadaljnega umakniti, če bi se pokazalo, da sedanja odločitev ni bila modra. Naša vojska bo morala morda ostati tam leta in leta, leta in leta bo morda tam tekla kri ameriških fantov in mož. če bo ostala ta vojna krajevno omejena, kot je bila korejska, bomo mi spet trošili v Aziji svojo lastno kri, med tem, ko bodo Rusi vodili vojno s Kitajci in drugimi Azijati.
Pretekle napake se težko maščujejo. Da smo bili pametnejši v času, ko je divjala državljanska vojna na Kitajskem, se nam ne bi bilo treba boriti na Koreji. Da smo bili odločnejši na'Koreji, nam danes ne bi bilo morda treba razmišljali o posegu v vojno v Indokini.
Državni tajnik John F. Dulles je odpotoval v Evropo, da se dogovori z zavezniki o nastopanju na razgovorih v Ženevi, ki se prično prihodnji ponedeljek. Pred svojim odhodom je zatrdil, da Združene države ne mislijo popuščati ne Moskvi in Pekingu ne Parizu in Londonu. Ta dva sta namreč pripravljena pod gotovimi pogoji skleniti nekako premirje s komunističnim blokom.
Kljub vsemu ni še vse izgubljeno, dokler se razgovar-
Cleveland, O. — V soboto, 24. aprila ob osmih zvečer boi v “Maud Hall” na E. 79. St. zanimivo narodno politično predavanje. Govoril bo g. Ivan Av-senek o gospodarskih možnostih in izgledih Slovenije v različnih kombinacijah, ki se omenjajo v povojnih letih in o sedanjem gospodarskem stanju doma.
G. L Avsenek, ki pride za to predavanje nalašč iz New Yorka, je znan gospodarsiki strokovnjak, ki se z vprašanji slovenskega gospodarstva poklicnoi ukvarja. Po predavanju bo debata, kjer bo lahko vsakdo povedal svoje mnenje ali stavil svoja vprašanja.
Ker je “Maud Hall” našim ljudem manj znana, bo na vsakem vogalu St. Clair Ave. in E 79. St. stal nekdo1, ki bo prihajajočim pokazal vhod v dvorano.
Prireditelji vabijo vse rojake, ki se za narodno-politična vpra^ šanja zanimajo. Samo s proučevanjem važnih vprašanj in razgovorom o njih si bomo ustva' rili trezno sodbo!	J. Ž
Belokranjci vabijo
Cleveland, O. — V nedeljo, 25. aprila, ob 2:30 pop. boi v cerkveni dvorani pri Mariji Vne-bovzeti važna seja Zveze društev Naj sv. Imena. Pridejo naj odborniki, tako glavni kot društveni. Tudi vsi drugi člani so prav prijazno vabljeni. Nič nimamo skritega, vsakdo lahko pride poslušat. Vse naše delovanje pri Zvezi je posvečeno delu za zveličanje duš.
Da bomo dosegli ta cilj, mora-biti dobri člani Društva.
mo
Najsv. Imena in dajati dober zgled vsem.
Letos je Marijino leto. Skušajmo pridobiti v našo zvezo novih članov. Vsak stari član, naj
Predno začnem s pismi, še eno kratko zgodbo iz Chicaga.
Kot je znano, imamo v Chicago več vrst Slovencev: Kranjce, navadne in bele, da pa je bolj pisano, imamo med nami tudi Ribenčana. Če je čikaški Riben-čan že kdaj videl Ribnico, ne vem, saj tudi ni važno, vem pa, da se ta možakar prav zares piše Ribenčan. KrstiH so ga pa, če se mi ni zlagal, za Urbana.
Kot vsakega Slovenca, je tudi našega Ribenčana po končani vojni zelo zanimalo, kako je v domovini in je v dobri veri, da ne bi kake novice zamudil, naročil ikar dva slovenska časopisa: Ameriško Domovino in Prosveto. Takole je sam pri sebi modroval: “če en časopis kako novico ne bi prinesel, jo bom pa našel v drugem ter ma ta način vse izvedel. “Ribenčan je res nekaj časa čital oba časopisa ter nazadnje sam ni vedel, pri čem da je, časopisa sta namreč prinašala tako različna poročila iz
Leposlovje v domovini v preteklem letu
Po daljših člankih, ki jih je
napisal za ““Švab. Slovenijo” v
pripelje vsaj enega novega. Raz- domovine, da se je mož sam
1 _ v •    1 g r\ J- „ 1 4	-v« «-* t'>-» /-»IV. -i-V-l /"»lil	r-r rvX/~».l ~l /-»"V 1 T 1 ryol.T'ClT M O TOl n
na-
ložimo prijateljem namen in cilj Zveze in društev Najsv. Imena. Gotovo se bodo radi odzvali našemu vabilu.
Na svidenje v nedeljo na seji pri Mariji Vnebovzeti!
Jakob Resnik, predsednik.
Ha Belo nedeljo v Gollinwood!
se začel jeziti, zakaj da je naročil oba. Saj, če enega čitam, je v redu, je rekel, piše tako,
vse
Cleveland, O. — Belokranjski klub priredi v soboto, 24. aprila, v dvoranah št. 1. in 2. SND na St. Clair Ave. domačo zabavo. Začetek ob osmih zvečer.
Belokranjci smo veseli judje, radi zapojemo in se poveselimo! v družbi prijateljev. Tudi v soboto bodo doneli prijetni glasovi v tiho pomladno noč.
Vse članstvo in vsi prijatelji kluba so na zabavo prisrčno vabljeni. Odbor bo poskrbel v obiln meri za okusna okrepčila, tako se ne bo treba nikomur vračati domov s suhim, grlom in praznim želodcem.
Grabnerjev orkester bo igral vesele in poskočne za ples.
a veselo svidenje v soboto zvečer!	Odbor.
Ha veselico dr. Sv« Cirila in leloda šj* IBS ISO
ja;o diplomati, je. ohranitev miru še vedno možna in verjetna. Ne smemo pozabiti, da so zadnji govori in izjave name-
njeni v dobri meri tudi okrepitvi našega stališča na samih ženevskih razgovorih.
Zanimiva je tudi. trditev, da ima sedanje poudarjanje vojne nevarnosti med drugim tudi cilj potegniti Ameriko iz trenutnih gospodarskih težav. Oni, ki namigujejo v to smer, trdijo, da bodo ljudje v strahu pred novim^pomanjkanjem’
ki bi sledilo vsaki večji vojni	1------^
Cleveland, O. — Naše društvo že Več let ni imelo nobene prireditve. Smo bili kar nekam bolj zaspani. Ker smo našo blagajno popolnoma izpraznili, smo primorani nekaj storiti. Na glavni seji smo zato sklenili, da nekaj priredimo v prid društvu in pa tudi zato, da bo narod izvedel, da naše društvo še vedno živi.
Na Belo nedeljo, dne 25. aprila, bomo imeli na Recher Ave. svojo veselico. Ob 5. uri bo prišel g. Anton Grdina. Pokazal bo slike, posnete v starem kraju in pa tudi tu. Pokazal bo slike z ‘vinske trgatve” št. 14 S. ž. Z., katere je posnel lansko leto. To predvajanje bo trajalo kaki dve uri, nato pa bodo veselo zaigrali Grabnarjevi fantje. Saj ve-,316, da znajo oni igrati tako, da jie vsem ustreženo, starim in j mladim. Na njih godbo vsakdo j lahko pleše, čeprav ne zna do-j bro (med tistimi sem'tudi jaz), j Kar se jedi in drugega tiče, je | tudi dobro poskrbljeno, tako da ne bo zmanjkalo in bo vsak lahko dobil okusno večerjo.
Zato pridite v velikem številu. Posebno vljudno vabim vse člane, da se udeleže te prireditve. Vsak naj pripelje s seboj svoje prijatelje in vsak naj se potrudi, da bomo tudi mi enkrat napolnili dvorano.
Na svidenje na Belo nedeljo!
Mary Strukel, predsednica.
Cleveland, O. — Prav lepo je bilo v Coliinwoodu na velikonočno nedeljo. Cerkev je bila krasno okinčana, lilije so krasile oltarje, cela vrsta otročičev v belih oblačilih je nudila krasno sliko velikonočne procesije. Veliko se je spremenilo pri nas. Ravno sedaj, ko to pišem, se vrtijo velika kolesa po; otroškem igrišču. V prejšnjih dobrih časih je bilo jako slabo ob nedeljah, ako je začel padati dež. Kdor je imel avto, je moral gaziti blato, da ga je zvlekel ven. Sedaj bo lepo gladko in suho.
Eden ali drugi bode dejal: Ja, kaj nas briga, saj mi ne spadamo tja. Dragi prijatelj, čakaj malo! Ali si bral zadnji teden v Ameriški Domovini,, da Cerkveni zbor “Ilirija” priredi koncert v nedeljo, 25. aprila, ob 7:30 zvečer v šolski dvorani. Kjer je pa sedaj pomlad in rad pada dež, si marsikdo misli, saj bi šel pa dež pada. Nimam kje pustiti mašine, bom pa kar doma.
Vidiš, dragi prijatelj, radi tega pišem o tej naši novi izboljšavi. V nedeljo, ko bo naš koncert, se ne boj. Četudi dežuje, dovolj je prostora za vse, ki pridete k nam.
Ker je letos Marijino leto, smo poklonili ta koncert njej na čast, kot je na vstopnicah napisano “Šopek Mariji.” Prva polovica bodo same Marijine pesmi, zaključili bomo s pesmijo “Oznanil je angel j.” Ali se še spominjate, kako smo nekdaj skupno peli v cerkvi po sveti maši? Tudi sedaj bo tako. Da boste pa lahko peli, bodo naša dekleta imela dovolj mazila za vse, kar vas bo^ lepo pri mizah boste kakor doma, in kar si bodete poželeli med odmorom, vam bodo dekleta postregle.
Torej v nedeljo ste vsi prav prijazno vabljeni na to našo prireditev! Skoro sem gotov, da, kar vas je- bilo na našem božičnem koncertu, ste bili zadovoljni, upam da bodete tudi sedaj, saj ne delamo zase, ampak za celo faro. Čisti dobiček gre v korist' šole!
Na svidenje v nedeljo ob 7:30 v novi šolski dvorani!
Darovin.
da mu moram verjeti, toda ujezi me, ko začnem citati drugega, kateri zopet tako piše, da prvemu ne morem, več verjeti.
Vsi vemo, da so Ribenčani odprte glave. Zato je tudi naš Urban hitro poigruntal, kaj mu je napraviti. Pričel je izrezovati razne članke iz obeh časopisov ter jih pošiljati v Slovenijo. To idejo' je dobil v naprednem časopisu PROSVETA, kjer je večkrat čital, da doma sedaj samo narod odloča. Pa si je mislil, naj tudi pri njemu narod odloči ali ima Ameriška Domovina prav ali Prosveta.
Na poslane izrezke so kmalu pričeli prihajati odgovori. Odgovori na izrezke iz A. D. so si bili precej enaki in so se na splošno glasili: Kar A. D. piše, je vse res, dogajajo pa se še veliko hujše stvari, člankom iz Prosvete pa so se ljudje v domovini čudili ter se spraševali, kako more Prosveta tako' pisati, ko pa je v resnici čisto drugače. Vprašali so tudi, če je v Ameriki veliko tako naivnih ljudi, da verjamejo, kar ta časopis piše.
Zdaj je Ribenčan končno le zvedel, kako stvari stoje, naročnine za Prosveto pa ni hotel več obnoviti, češ Ribenčana pa že ne boste za nos vodili.
Imel pa je prijatelja, kateri je verjel le Prosveti. Ribenčan mu; j-e svetoval, naj tudi on piše v stari kraj svoji sestri in jo vpraša, kako je v resnici sedaj doma. Prejel je menda od sestre prav čuden odgovor, ker ga Ribenča-nu ni hotel pokazati, zato mu je ta dejal: “Vem, da sedaj veš, da Prosveta laže, toda priznati tega nočeš, si pač tak, da- Bogu še palice ne bi posadil, da bi z njo vraga udaril.”
Ribenčanova soseda je bila močne postave, pa j.o ni mogel pregovoriti, da bi poslala svoji sestri v domovino malo- hrane, kajti vedno mu je pokazala kaj Prosveta piše. Pa ji je Ribenčan nekega dne, ko jo je zopet brezuspešno nagovarjal, naj pošlje kaj hrane domov, dejal: “Ali te ni sram, ti od debelosti komaj hodiš, sestra doma pa od švoho-sti.” To je pomagalo, žena je takoj poslala domov vrečo moke.
Pa je Ribenčan še marsikaj drugega doživel, toda o tem prihodnjič. .
Argentini M. M. objavljamo v izvlečku poročilo o leposlovnem delu v Sloveniji v preteklem letu.
V novoletni številki “Slov. Poročevalca” ’je Fran Albreht napisal nekaj misli o pisateljih in njihovem delu. Med drugim je prišel do zanimivega zaključka, da “je delo brez ljubezni delo brez cene.” Po vsem bi bilo to tako razumeti, da more umetnina nastati le iz ljubezni do pi- j sateljskaga poklica, do snovi in oblike. Če diktiraš snov in obliko, ki ju umetnik ne ljubi, ne more iz tega kaj prida zrasti.
Leposlovje, zlasti proza, je v Sovjetiji umetna obrt, ki jo opravljajo pisatelji po postavljenih normah in samo' v okviru teh norm so možni razgovori. V naši domovini je stvar precej podobna. Juš Kozak je še lahko odgovarjal na Vidmarjevo kritiko Lesene žlice. Bilo je še nekaj mesta za ljubezen do dela. Po takšni ljubezni sta skoraj istočasno zavzdihnila tudi predstavnika madžarske in kitajske književnosti, ki sta menda v podobni zagati kot slovenska.
Ne gre pa ne gre naprej. In vendar žive še vedno nekateri
čikaške novice
— Povprečna farma .v Nebra-zaeeli kupovati v večji meri ski obseSa okoli 1000 akrov.
Chicago, 111. — V zadnjem času mi je več naročnikov prineslo pisma, ki so jih prejeli iz starega kraja. Čeprav so tamkajšnje razmere čitateljem Ameriške Domovine več ah manj znane, bi prosil uredništvo, da ob-
Sedaj še malo novic iz Chicaga.
Naša naročnica Pauline Ožbolt, 2054 W. 22. Pl., si je zlomila roko. Nahaja se v domači oskrbi.
Ko je Mr. Miller, 1846 W. 23. St. obračal avto se mu je šest-
okrevanja.
V četrtek 15. aprila smo pokopali Franka Kobala, ki je ves čas živel na 2113 W. 23. St. Pokojni je bil 85 let star, v Ameriko je prišel pred 48 leti. Zapušča sina Franka. Naj v miru počiva..
Najlepši živ pirh sta za Veliko noč dobila zakonca Alfred in Metoda Fišinger z 1820 W. 22. Pl. Po 9 letni ločitvi sta zopet lahko objela svojega 9 let starega sina Tomažjka. Mah se je 15. aprila odpeljal iz Zagreba ter še isti dam vstopil v Parizu na letalo družbe France Air Line ter bi moral prispeti 16. aprila v Chicago. Po pomoti francoskih oblasti, ki so pozabile dati petim Jugoslovanom, kateri so potovali v U. S. A. potne liste, se je mah Tomažek pripeljal v Montreal v Canado, 'namesto k staršem v Chicago. Naslednji dan pa je vendarle srečno priromal v naše mesto in rešil starše, kateri so mislili, da se je izgubil, velikih skrbi, želimo, da bi se Tomažek dobro uživel v nove, razmere in da bi bil staršem vedno le v veselje.
Ludwig Jelenc.
Vpliv glasbe na delo
Neki nemški psiholog je ugotovil po daljšem raziskovanju, da prenos glasbe v 75 odstotkih primerov pospešuje delo. Na anketi se je izreklo: proti glasbi le 1.4 odst. delavcev. Izkušnje pa bo- pokazale, da pretirana glasba vendarle utruja. Pravilno bi bilo: dve uri glasbe na osemurni delavnik,- razporediti pa bi bilo treba glasbo v razdobjih pol 12 do 20 minut. Presledki med posameznimi melodijami bi ne smeli biti daljši od 10 dot 15 sekund. Velikega pomena je izbira programa: zjutraj lahka in narodna glasba, kasneje “zmerna”, med naijvečjo utrujenostjo pa spet lahki in narodni napevi.
Sreča v nesreči
Pri nekem slovesnem kosilu
letni sin Mike obesil zadaj nanj i je strežaj po nesreči razlil juho
ter dobil poškodbe, da so ga mo- j'po imenitni obleki neke gospe.
rali prepeljati v bolnišnico sv. Antona. V domači bolniški oskrbi je tudi naša naročnica Justina Holozan na 1931 W. 22. Pl. Vsem želimo skorajšnjega
Nastane splošno ogorčenje in razburjanje. Strežaj pa pravi z nasmeškom: “Gospa, prosim, nikar se ne razburjajte. V kuhinji je juhe še dovolj”!
veliki oblikovalci slovenske besede. Kaj jim zadržuje pero? Strah, da ljudje dobre domače proze ne bi kupovali, gotove ne.
Ob tednu knjige v februarju smo brali, da je po prevratu knjiga komaj izšla, pa je bila že razprodana. Danes je knjig preveč. Založbe so .ohromele. Druge mečejo prevode na trg. Ob velikih finančnih težavah je upadel podjetniški pogum. Izvirna knjiga je bela vrana. Te besede je napisal Albreht. Nekdo drugi pa je dejal: Muza slovenske epike je umolknila.
Lev Modic je kancem leta o leposlovni knjigi podal sledečo statistiko. L. 1929 je izšlo 53 knjig, od teh 6 ponatisov, leta 1951 jih je prišlo na beli dan 76, od teh izvirnih samo 41. Cankarjeva založba je izdala 1. 1953 slkupno 16 knjig v 96,000 izvodih, od teh 23,000 leposlovnih. Od teh je bilo do srede novembra prodanih 15,000, med. tem ko je bilo od “publicističnih” prodanih le po nekako 2,000 vsake. Ena glavnih nalog Cankarjeve založbe je po Modicu izdajanje marksističnih in teoretičnih del iz sociologije in umetnostne teorije. V tej zvezi je navedel sledeča imena: Marks, Lenin, Tito, Kaut-sky, Tomaž Moor (Utopija), Engels, Lessing (Hamburška dramaturgija). V čislih pri titov-cih je tudi Francoz Taine (milj ejska teorija). Za letošnje leto je napovedan Miška Kranjca roman o človeku, ko propada dol do ikominfombirojevca; vse ostale leposlovne knjige bodo prevodi in ponatisi. “Primorska založba” v Kopru je lani izdala Jurčičev roman, za letos pa napoveduje tri leposlovne knjige: roman Mimi Maleniškove (pisateljice tendenčnih ljudskih p°" vesti ) ter zbirki Magaj novih in Kranjčevih novel.
Pisatelji torej ne pišejo ali jim pa založbe del ne tiskajo, čeprav je povpraševanje p° umetniški prozi veliko. Zaradi pomanjkanja izvirnih del pokrivajo založbe predvsem s ponatisi slovenskih klasikov in s prevodi iz tujih literatur izdatke za fabrikaicijo marksističnih znanstvenih in poljudno-znanstvenii1 knjig, ki jih ljudje ne marajo.
že dalj časa so pripravljali množično ljudsko založbo. Dali so ji Prešernovo ime in jo pod' prh z vsemi sredstvi. Kljub vsej agitaciji pa niso dosegli več koi 50,000 članov, kolikor jih je ime' la Mohorjeva v času največje gospodarske krize. Za udnin0 240 din je dala družba KoledaL povest Cirila Kosmača Pomlad' ni dan, Ivana Ribiča povest iz borbe proti fašizmu “Stopinje v snegu,” mladinsko knjigo Ivarl Zormana “Iz obroča” in tehniči10 “Skrivnosti atomov.”
Centralna revija je sedaj “N0' va sodobnost,” v katero sta združeni prejšnji “Novi svet” i11 “Delo.” V Mariboru izhajaj0 “Nova obzorja,” ki prinašajo ta' di reprodukcije del štajerskih umetnikov, česar ljubljanska re' vij a nima. Mladi pisci v Marb boru izdajajo “Svit.” V Marib0' ru in še tu in tam na deželi j ° bilo nekaj literarnih večerov, k jih Ljubljana skoro ne pozna-Pesniki so izdali tri zbirke-Kajetan Kovič, Janez Menarb Tone Pavšek in Ciril Zlobec ea° skupno pod imenom “Pesmi šti rib,” v samozaložbah pa sta se predstavila Polde Oblak z “D rično simfonijo,” Jernej R°1 “Patetičnim in pomladnim Pc emom.”
Razen dela Borovih “Kole^ teme” v “Naši sodobnosti” K menda izšlo samo dvoje draih skih del, ki sta bili tiskani: FeV’( kova mladinska igra “Tonček, in Pahorjeva “Čas-je dozorel’ partizanskih bojev. Bevk je ^ pisal spomine, prvenstveno poi lične za čas 1940-46, Finžgar ? mladostne, z naslovom “Iz 111 dih dni,” ki so poleg Ribie6^ “Povesti z gora” ena redkih r izvirnih mladinskih knjig.

Dr.
Josip Grades:
Zgodovina slovenskega naroda
II. Doba državnega absolutizma in cenlralizadje
Od Ferdinanda II. do Leopolda II. (1619-1792)
6. Cerkvene razmere. Ustanovitev goriške nadškofije«
Leta 1671. je položil škof Ra-batta temeljni kamen za cerkev sv. Florijana v Ljubljani, ki so jo hoteli postaviti meščani v spomin na 'čudežno pomoč ob velikem požaru 1. 1660, ko se je na Starem trgu 20 hiš sesulo v pepel. Nameraval je tudi pre noviti staro stolnico, ki se je že zlo nagibala k razpadu, toda zaradi mnogih vojen je primanjkovalo potrebnega denarja. Le duhovniški kor je bil 1. 1674. nekoliko podaljšan in prenovljen. Škof Rabatta je bil pobožen, Miroljuben mož, ki ni mnogo' posegal v javno življenje. Umrl le po kratki bolezni 28. februarja 1683 in bil v stolnici pokopan.
Njegov naslednik grof Sigmund Krištof Herberstein sicer tudi ni bil domačin po rodu. Pa je vendar že par desetletij bival v deželi in poznal njeno stanje. Od leta 1666. naprej je kil ljubljanski stolni prošt in Se leta 1679. preselil za prošta v Novo mesto; hkrati je bil tudi kanonik regensburški, pasav-ski in bazelski.. Bil je zelo skromen in pobožen mož, ki je živel za svoje študije in knjige. Lne 6. februarja 1684 je bil slovesno umeščen za Ijubljanske-§a škofa. Naslednje leto je obiskal vse žžupnije in imel 2. julija sinodo v Gornjem gradu. Duše Vsem cerkvenim in znanstvenim podjetjem je bil za Herbersteinove vlade njegov generalni vikar Janez Anton Dolničar, Sin bogatega meščana in ruPana Janeza Krstnika Dolni-čmja, ki je bil 1. 1688. povišan ^ plemiški stan s priimkom Thalnistscher von Thalberg.”
bolničarjeva zasluga je, da ja dal izpodbudo za zidavo nove, stolnice, katero so začeli graditi k 1700 in jo v šestih letih dovr-ski. Škof Herberstein je daro-^Ivta namen 2674 gld. iz svo-Kga denarja. “Sveto leto” 1700' označeno še z nekaterimi ckugimi važnimi dogodki. V Ljubljani se je otvorila prva lavna knjižnica (sedaj iseme-Mška), za katero so darovali Največ knjig knezoškof, stolni Prošt dr. Janez Krstnik Preše-in stolni dekan Dolničar. Jo leto sta bili posvečeni novi
Mm IZDELANI IN PREKAJENI MESNI IZDELKI
rebrno MESO ZA JUHO
.___ 25c ft.
Omleto goveje meso
_ 3 funti za 89c
Telečje zarebrnice
(Chops)
___45c ft.
ŽELODEC
kuhan 95c ft.
_ nekuhan 88e ft.
SVINJSKI KONCI
42cffi.
A salam a
63® ft.
LILLIAN'S
5Uper market
184 East 152 St.
GL 1-2836
TREE DELIVERY
cerkvi sv. Jožefa pri diskalcea-tih in avguštinska cerkev Marijinega Oznanjenja “pred špitalskimi vrati” (sedaj frančiškanska), katero je bil dal sezidati baron Konad Ruessenstiein za 100.000 goldinarjev. Koncem, meseca julija 1700 se je škof Herberstein odpovedal škofiji in se pozneje prieselil v Peru-gijo (Perudžo) ter vstopil v o-ratorij sv. Filipa Nerija, kjer je hotel v miru preživeti še ostali del svojega življenja.
Dolničar jie ostal generalni vikar tudi pod naslednjima škofoma, grofom Ferdinandom. Karolom Kunburgom (1701-1711 • m grofom Frančiškom Karolom Kaunizem (1711-1717,) ter je dejansko vladal škofijo. —
Pod Kunburgom se je zgradba nove stolnice dovršila. O njenem umetniškem krasu hočemo izpriegovoriti na drugem mestu. Posvečevanje se je praznovalo z veliko slovesnostjo meseca maja 1707 ob pričujo-čnosti cesarjevih zastopnikov in je trajalo ves tteden.
Dali so tudi kovati zlate in srebrne svetinje, ki naj bi ovekovečile znameniti dogodek. — Komaj je bila stolnica gotova, se je ž|e Dolničar poganjal za zgradbo drugega važnega zavoda, duhovskega semenišča, kamor naj bi se sprejemali zlasti mladeniči plemiškega rodu. Zato se jie semenišče imenovalo: “Plemiški zavod sv. Karola Bo-romejskega” (Collegium Caroli-num Nobilium). L. 1708. so položili temeljni kamen znameniti zgradbi, ki je bila v petih letih dovršena. Dolničar je usta-tanovil na tem zavodu več prostih mest za dijake svojega sorodstva, ki bi se hoteli posve-. titi duhovskemu stanu. — V dobo Kunburgove vlade spada še drug važen dogodek, ustanovitev uršulinskega samostana. Za vzgojo ženskie mladine je bila, sicer že od začetka 17. stoletja; redno nastavljena po ena učiteljica, vendar je bila ta zasebna šola zelo pomanjkljiva. Ljubljanski meščan Janez Jako o, Scholl pl. Shellenburg, rodom Tirolec, je zato 1. 1702. založil precej visoko vsoto denarja, da se ustanovi samostan uršulink, ki bi deklice poučevale in krščansko vzgojevale. Prve nuna so došle iz Gorico in že naslednje leto otvorile šolo. Ustanov-nik je nakupil za novo redovno naselbino več hiš in vrtov v bližini vicedomskega poslopja, sedanjega deželnega dvorca, v skupni vrodnosti 24.000 goldinarjev in jim še izročil 1000 gld. s pogojem, da uršulink e “za vse večne čase” 12 revnih deklet plemiškega in meščanskega stanu v svojem samostanu brezplačno vzgojujejo m z vsem potrebnim oskrbe. Samostan je bil 1. 1714. toliko dograjen, da so se mogle nune v njem naseliti.
Grof Kunburg je vladal ljubljansko škofijo do 1. 1711. ko je bil imenovan za nadškofa v Pragi. Na njegovo mesto je prišel grof Frančišek Karol Ka-uniz, iz odlične češke rodbine, ki je že pod Kunburgom eno leto kot pomožni škof' (koadju-tor) opravljal škofijske posle.
(Dalje prihodnjič)
-------o--------
— V Novi škotski ni nobenega kraja, ki bi bil oddaljen od morja več kot 35 milj.
JOŽE GRDINA:
PO VZHODU IN ZAPADU
Na mostu reke Jordan. Skozi Judejsko puščavo. V Jeruzalemu. Spremljevalec. Prva noč v Jeruzalemu. Pri sv. Štefanu. V Schmidt’s College. V baziliki Božjega groba. Na Kalvariji.
i!lllllll[!llllli!lllliIII!I!!ll!Illil!IIH!!!!!l!ll
(Nadaljevanje)
Po strmih zelo izhojenih kamnitih stopnicah, kot bi šel na kak kor, pridem na vrh Kalvarije v kapelo največjega dogodka: kraj Gospodove smrti. Tam, je bilo bolj malo ljudi. Dočim ;se je doli vse trlo, jie bila tu, kar praznota; a tisti, ki so bili tam, so pobožno molili. Ko sem stopil v kapelo, sem -pokleknil, potem pa šel naprej pred oltar razkolnih Grkov, kjer je pod oltarno mizo v skalo vsekana jamica, katero pokriva mediena, plošča: Tu je stal Gospodov križ. Pokleknem pred jamico, za vse drugo se ne brigam, pa počastim Njega, ki je tukaj c-drešil svet ter zaslužil opravičenje za vste ljudi od Adama pa do zadnjega človeka, ki bo na svetu. Iz srca privre vzdih: Molim Te Kristus in Te hvalim, ker si tukaj s svojim križem svet odrešil . . .
Ker ni bilo časa, da bi se dalj zadržal na tem znamenitem kraju, sem moral opraviti bolj na kratko, da ne bi bil že takoj prvi dan kasen za kosilo ter s tem delal neprilike sestram v Cole-giju; sklenil pa sem, da spet pridem, prav gotovo pa na Veliki petek, ki je godovni dan Kalvarije. Saj sem ravno radi tega dneva prišel v Jeruzalem tako zgodaj.
Cvetna nedelja. V Betfage. Pri slovesni procesiji iz Betfage v Jeruzalem. Na kraju, kjer je Jezus jokal nad Jeruzalemom. Pogled z Oljske gore na Jeruzalem.
Takoj po kosilu se brž odpravim, da grem v Betfage in se tam udeliežim slavnostnega sprevoda Cvetne nedelje, ki se je imel pričeti ob 2:30 popoldne. S filmsko kamero v rokah teh primerno zalogo filmov v torbi kreniem po ulici kralja Salomona, kjer pridem pri bivšem Av-striskem hospicu na ulico Križevega pota: Via Dolorosa potem pa mimo prostorov, kjer je nekdaj stala sodna hiša Pilatova; na to skozi vrata sv. Štefana v dolino Jozafat mimo vrta Getzemani, po strmem nerod-niem klancu, vse više na Oljsko goro ter pridem na pot, ki pelje v Betfage.
Na cesti je bilo dosti ljudi, ki so hiteli v Betfagie; eni so šli peš, drugi so se vozili. Jaz sem
rajši hodil peš, kot da bi se vozil po poti, po kateri je često hodil Gospod, ko je šel iz Jeruzalema v Betanijo. Še dovolj zgodaj sem prišel v Betfage, kjer sem imel priliko gledati ljudi iz raznih strani sveta ter različnih jezikov, ki so prihajali tja z enim namenom: udeležiti se slavnostnega sprevoda iz Betfage v Jeruzalem. Šie par Amerikancev sem tam srečal, ki so s palmovimi vejami v rokah potrpežljivo čakali, da se prične sprevod, Tudi meni so brž dali veliko palmovo vejo, katero sem pa tekom sprevoda trikrat zgubil, pa vsakofkrat so mi brž postregli z drugo. Vzrok, da som izgubil palmo je bil v tem, ker sem jemal slike teh prizorov ter pazil, da sem hitro dal v kamero' nov film, med tem sem pa palmo zgubil.
Betfage je bila ob Kristusovem času mala vas in se nahaja, na maliem gorskem sedlu, med vrhom Oljske gore in Betanije ter je oddaljena kake pol ure pešhoje od Jeruzalema. Zdaj tam vasi ni več; pač pa so frančiškani na tem kraju 1. 1898 postavili lično cterkvico, ki stoji na kraju nekdanje stare cerkve iz 4. stoletja. Tu se je, kakor trdijo, Jezus razgovarjal z Marto in Marijo, predno je obudil Lazarja in tukaj so učenci posadili Gospoda na osla, da je potem na njem jezdil v Jeruzalem.
Velika lepa slika v glavnem oltarju predočuje prizor, ki se je vršil tukaj in ga popisujejo evangelisti. Sv. Matej piše: “Ko so se približali Jeruzalemu ia prišli do Betfage ob Oljski gori, je poslal Jezus dva učenca ter jima naročil: Pojdita v vas, ki je pred vama, in takoj bosta našla oslico privezano in žrebe pri njej. Odvežita ju in pripeljita k meni. In če 'bi vaju kdo kaj vprašal, recita: Gospod ju potrebuje; in takoj ju bo pustil... Učenca sta šla in storila, kakor jima je Jezus naročil.” Tukaj; se je pričel oni slovesni sprevod prve Cvetne nedelje in je velika množica ljudi razgrinjala na pot svoja oblačila, drugi pa soi sekali veje in jih stlali na pot ter z navdušenimi klici: Kozana sinu Davidovemu! pozdravljali Gospoda, ki je na ponižnem osliču jezdil v Jeruzalem, dočim so sovražniki Gospodovi, farizeji in drugi judovski veljaki, z zavistnim očesom gledali ta lepi prizor ter porazno priznali: Vidite, da nič ne opravimo; vse ljudstvo drvi za njim. Ampak hinavci so tudi tukaj imeli besedo’) pa so dejali Gospodu: Učenik posvari svoje učence; češ naj tako ne vpijejo. Gospod jih pa zavrne: “Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.”
Z klici Hozana Sinu Davidovemu! ter prepevanjem psalmov in molitvijo smo s palmovimi vejami v rokah stopali po oni zgodovinski poti prve Cvetne nedelje vse više proti vrhu Oljske gore. Pred menoj in za
menoj je bila velika množica ljudi, rekel bi od vseh strani sveta, ki so tistje dni prišli v Jeruzalem. Mej pestro množico; oblečenih v vsakovrstnih nošah, bogatih in revnih je bilo dosti redovnic, potem redovne in svetne duhovščine, prelati in škof-jie, katerin^ na čelu je bil sam jeruzalemski patriarh Alberto' Gori. Ob poti so stali muslimani in pripadniki drugih ver ter molče gledali, kako so katoličani slavili Njega, katerega oni; ne priznajo.
Dosti slavnostnih sprevodov kraljev in cesarjev ter slavnih, vojskovodij, jie zgodovina že davno zabrisala: Gospodovega na Cvetno nedeljo ne. Ta je še vedno živ in se ga leto za letom obnavlja ter se to obnavljanje bliža že dvatisočletju, a viedno je lep in pa nov. Lep in pomenljiv jie, kot ni noben drug' sprevod, lahko je še tako izbran m pester, toda tega ne preseže.
Nekoliko pod vrhom Oljske gore, kjer se naša pot nagne nizdol, se nam odpre krasen pogled na Jeruzalem, posebej še na tempeljski trg, kjer na mestu nekdanjega judovskega templja stoji Omarjeva mošeja. Še lepši in zanimivejši je pa pogled na Jeruzalem, če veš, kaj se je tukaj godilo. Na tem kraju, kjer mi gledamo na Jeruzalem, ga je gfedal Gospod, ko je v slovesnem sprevodu prišel iz Betfage. Ob tem pogledu na mesto se je zjokal. Evangelist sv. Luka, piše: “In ko se jo približal in je zagledal mesto, se je zjokal nad njim in rekel: O da bi bilo spoznalo tudi ti vsaj na ta svoj dan, kaj ti je v mir! Tako pa je skrito pred tvojimi očmi. Zakaj prišli bodo dnevi nad te, ko te bodo tvoji sovražniki obdali z nasipom in te oblogah ter stiskali od vseh strani: in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja!
To, kar je bilo Jeruzalemčanom skrito, je bilo Gospodu popolnoma odkrito in jasno. Pred sebj je gledal vso grozno nesrečo, ki bo zadela nespokorjeni Jeruzalem; videl je rimskega poveljnika Tita in njegovo vojsko, kako oblega in stiska Jeru-zaliem, gledal kako strahovito sekajo rimski vojaki s svojimi meči ter mesarijo nesrečne prebivalce, gledal strahotno stisko in lakoto, ko lačna mati speče svojega otroka in ga je: velika žalost mu stiska srce, ko giieda, kako gori hiša božja: judovski tempelj, kako se zruši zidovje, da je vse le kup razvalin, prebivalce pa, kar jih je še ostalo, vlečejo v Rim, da tam kot sužnji garajo in izbirajo. Vse to je On gliedal in jokal.
(Dalje prihodnjič)
—-----o------
Vesli iz Slovenije
Novomeška bolnišnica dobila oddelek za jetične
V začetku februarja so odprli v Novem mestu pri Splošni bol-
STARI DOM V KENTUCKY — Stara l esena koča, v kateri je bil rojen Abraham Lincoln, je dobila okvir, kot ga kaže slika, p osneta v Abraham Lincoln National Historical Park v Hodgenville, Ky.
mišnici Oddelek za TBC na pljučih. Zgradba stoji nasproti kan-dijske bolnišnice v nekdanjem gradiču na Kamnu. Staro poslopje so preuredili in prizidali še nov trak, vse skupaj pa povezali z glavno bolnišnico po posebnem podcestnem predoru. Nov oddelek je po pisanju ljubljanskega časopisja velika pridobitev za vso Dolenjsko.
Zveza komunistov v krizi
Prvič, odkar vlada komunistična partija našim narodom, je zašla v težlko situacijo. Partija je razcepljena na tri dele: Dji-lasovce, titoiste in kominformi-ste.
Vse kaže, da se bo Tito ponovno trdno povezal z bivšimi kaminformisti ter jimbo odpustil vse grehe. Dokaz za to je tudi primer generala Ramovša kominformisti ter jim bo odpu-let izključen iz vojske in zaprt, sedaj pa so mu spet poverili važno funkcijo.
MALI OGLASI
Naprodaj
Trgovski prostor naprodaj na St. Clair in E. 81 cesti. Trgovina in 5 sob spodaj, 2 sobi zgoraj.' Člana zmerna. Dohodki $150 na mesec. Kličite lastnika GL 1-4226.	(81)
Naprodaj
Harmonike Mervarjevega izdelka, 3 vrste, v dobrem stanju. Vprašajte na 923 E. 222 St.
(80)
Vse za vinograde!
MODRA GALICA, 1 kg..57c
RAFIJA, 1 kg.....$2.00
ŠKROPILNI STROJI.....
$26 - $34
RADIO APARATI SINGER MAŠINE KOLESA - PAKETI
čeke, nakazila poslati na:
BLED GO.
6731 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Re-Nu Auto Body Co.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderj#. .Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenviil« 1-3830 982 East 152nd 5treat
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St.
Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland.
Ženske dobijo delo
Išče se ženska
srednjih let, katero zanima hišno delo. Oglasite se pri Beros Studio, 6116 St. Clair Ave. (81)
Hišno delo
Ženska dobi delo 2 dni v tednu. Plača $8.00 dnevno in voznina. V Heights okolici. Kličite EV 1-4920.	(81)
MRLI 0GL~flŠl
Stanovanje iščeta
Zakonca iščeta 2- ali 3-sob-no stanovanje s kopalnico in garažo v okolici Sv. Vida. V poštev pridejo samo stanovanja v pritličju. Kličite po peti pop. EN 1-7890.	—(80)
Trailer naprodaj
1953 Trailer “Travelite” naprodaj. 3 sobe vse opremljene, prsna kopel in stranišče, 24U> čev. dolg. $1750. Kirtland Mobile Home Paidc, Route 306, med Route 6 in 84. Za telefonsko številko vprašajte v našem uradu.	—(79)
Hiše naprodaj
Na E. 61 St. in St. Clair Ave. .je naprodaj 2-stanovanjska hiša (4 in 3), polno podkletena, s plinskim gretjem in beneškimi zastori za $7500.
Na E. 78 St., blizu Donald Ave., 5-sobna hiša, vsi prostori v pritličju, plinsko gretje, delno podkleteno, velik lot. $8900.
Oshen Realty
Kličite SW 5-6256 _______________________ (79)
Pohištvo naprodaj
Proda se po zmerni ceni vse pohištvo za 4 sobe, kuhinjo, spalnico, obednico in sprejemnico, v dobrem stanju. Vpraša se na 17810 Dillewood Rd. med E. 177 in Nottingham.
______________________ —(79)
Na prodaj
na Goller Ave., blizu East 200. ceste, 4 in pol sobni bungalov/, star samo 8 mesecev, plinska kurjava, bakrena napeljava cevi, na 2. nadstropju prostor za razširitev. — SE LAHKO TAKOJ VSELITE.
Za podrobnosti vprašajte:
KOVAČ REALTY 960 E. 185 St.	KE 1-5030
_________________________(80)
Sobo oddajo
Lepo sobo oddajo enemu ali dvema fantoma v bližini E. 185 St. Po .dogovoru tudi hrana. Na razpolago ena garaža. Kličite IV 1-8870.	(80)
Išče stanovanje
Ženska išče 3 ali 4 neopremljene sobe v St. Clairski okolici. Naslov se pusti v našem uredništvu.	—(81) * 5
Hiša naprodaj
E. 109 blizu St. Clair, hiša 6 sob, 3 spalnice, plinska kurjava, avtomatični vodni grelec, beneški zastori, zimska okna, garaža, lep vrt. Kličite LI 1-3831 po
5. uri.	(85)
They II try even harder to catch the Bouquet
$lol^
*re from
CENTA
slovenska cvetličarna
CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika
1551 Hayden Ave. Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1539
Loti naprodaj
Na Addison Rd. blizu St. Clair, 41x176. Donald Ave. med E. 71. cesti in E. 74. cesti. 41x165.,
N.E. 140. cesti in Haiie Ave. lot za trgovine.
Zadaj od Sv. Jeronima cerkve 41x140. Huntmere in E. 161. cesti.
Na Babbitt Rd. in E. 254. cesti. 50x170.
Na E. 238. cesti blizu Lake Shore Blvd. 80x180.
-Na E. 241. cesti. 40x200.
Cene zmerne Globokar Realty 986 E, 74. St.	HE 1-66QT
(80)
Soba se odda
Lepo opremljena soba se odda v najem poštenemu moškemu s hrano aii brez ali pa če si želi- sam kuhat, v Euclidu blizu slovenskega društvenega doma.
1 Kličite KE 1-7520.	—(80).
Emil Ludwigt
NAPOLEON
ZGODOVINSKI ROMAN
MORJE
Spiski čet, njegova biblija, ki jo ima na vseh popotovanjih s seboj in ki jo ima tudi v mirnem času zmeraj pri roki, mu povedo, kaj še premore. Pred temi stolpci številk mu postane laže pri duši: “čez nekaj tednov bom imel zopet 250,000 mož. Streho jim bom lahko dal, toda živila? Okrog in o-krog mesta je sama puščava.”
Za okni se posveti. Gori! Tega smo vendar vajeni, tudi včeraj se je že tu pa tam kadilo. Ali zdaj sie prično nenadoma vrstiti ordonanci, generali, kurirji: sto poročil javlja hkratu, da gori na vseh koncih, da, to je požig, kajti izginile so vse črpalke! Ali namieravajo nazadnje ti brezumneži sami požgati sveto Moskvo? Kaj stori cesar? Segur, ki je to ure pri njem, sporoča potomstvu.
“Bilo je, kakor da bi obdajajoči nas ogenj vnel cesarjevega
ukaz svojega častnika. Česan naredi kretnjo jeze in zaničevanja. Rusa odvedejo na najbližje dvorišče, kjer ga grenadirji zabodejo. Šele to zaslišanje je nagnilo cesarja k odoločitvi.
“Zdaj hitimo po velikem severnem stopnišču doli, cesar veli, naj mu pokažejo iz mesta. Ali ogenj oblega vsa grajska vrata in nam ne da iz trdnjave. Naposled odkrije nekdo med skalami jarek, ki vodi do Moskve. Skozi ta ozki prehod se nam je posrečilo priti iz Krem-ia. Ali kaj smo s tem pridobili? Kako priti čez reko? Vojake slepi pepel in jih bega vihar, da ne poznajo več drug drugega; ceste ste izgubljajo v dimu. Le po neki vijugasti, goreči ulici je upati, da bomo prišli iz tega pekla.
“Brez oklevanja se odpravi cesar na strahovito pot. Med prasketanjem tramov in poka-
duha. Zdaj vstane, zdaj zoper'njem obokov hiti iz mtesta.
sede, bega z naglimi koraki po sobanah, njegove kratke, silovite kretnje izdajajo okrutno duševno muko, zdaj se odtrga od nujnega dela, zdaj se zopet vrne k njemu in ga zopet zapusti, da vnovič odpre okno. Iz njegovih prsi se trga v kratkih izbruhih:
“Strahovit prizor! Sami so zažgali! Toliko palač! Kakšen mogočen sklep! S tem ni bila računati! Kakšni ljudje! To so Skiti!”
“ . . Nenadoma vest, da je Kremi podminiran. Nekaj služabnikov izgubi zavest, garda hladno čaka na povelje. Cesar 'odgovori samo s smehljajem, ali njegov korak je že čisto krčevit, pri vsakem oknu se ustavi in opazuje besneči element, ki napada vse mostove in vrata, ki ga oklepa in tako rekoč oblega. Zrak je nasičen z dimom in pepelom, ekvinokcij ski j vihar stopnjuje divji požar.
“Tedaj prihitita Murat in Eugene, udereta prav v cesarjeve sobe in ga rotita, naj beži. Zaman. Napoleon, ki se je naposled polastil carske palače, vztraja pri svoji volji in se noče iz tega gradu umakniti niti ognju. Nenadoma pa se zasliši krik:	Kremi gori! Cesar hoče
videti nevarnost od blizu . . .
“V nekem stolpu orpžarnice ujamejo vojaškega policista, ki, ga dovedejo pred cesarja. Rus prizna, da je zažgal Kremi na
IZVOLITE
GEORGE V.
W00DLING
sposoben postavodajalec
Odvetnik - vešč v postavah Pozna kaj je delo z rokami
Uspešen trgovec v malem podjetju
GEORGE V. WOODUNG
STATE SENATOR/
REPUBLICAN TICKET Mar 4,1954
Prodirna vročina, zadušni zrak, vzletavajoča goreča stropila pa-iijo naše kratko, zasoplo dihanje . . Tu bi nas bilo kmalu vseh konec, ker vodnik ne zna naprej; ali ropajoči vojaki prvega zbora spoznajo cesarja in od vedo njega in nas skozi ka-deqe se razvaline.
“Srečali smo Davousta. Ob Moskvi je dobil rano, toda ukazal je, naj ga neso nazaj v požar, da bi otel svojega cesarja, ali da bi umrl ž njim. V vročici; ga objame. Cesar ga sprejme prijazno, toda z mirom, ki ga v nevarnosti ni izgubil nikoli.”
“Iz nekega pnedmestnega gradu, v katerem pričakuje konca požarov, se četrti dan vrne v malo poškodovani Kremi; že peti dan pa ne strpi več in piše carju tretjič. Tudi sedaj, ko je zavzel prestolnico; visi še vedno v zraku in je še vedno tako brez vsake zveze s sovražnikom, da mora vnovič uporabiti kot odposlanika nekegai ujetega častnika, ki je tokrat stotnik. Sprejme ga v prestolni dvorani. Ali čuti herojsko grotesko? Neznaten častnik brez vpliva in imena predstavlja sveto Rusijo, pned njim pa stoji v slavni carski dvorani francoski cesar, pred katerim trepeta vsa Evropa. In ta cesar ga ogovarja, se pogaja ž njim, mu stavi pogoje, kakor da je v Tilzitu in kakor da je ta stotnik —ruski car.
“Moja vojna je docela samo politična, poudarja znova; ne gre mi za drugega nego za iz polnitev najinih pogodb. Če bi zavzel London, ga ne bi tako kmalu zopet zapustil. Od tod se pa kmalu odpravim nazaj. Če car hoče mir, naj mi sporoči svojo željo . . . Osvobo dim vas, ali obljubiti mi morate, da poj dete v Pleterburg. Carju bo ljubo čuti nekoga, ki je bil priča moskovskih dogodkov, in vi mu boste vse to povedali.
“Ne bo me hotel sprejeti, Sire.”
“Obrnite se na višjega dvornega maršala Tolstega. To je pošten človek. Sicer pa ukažite komornemu slugi, naj vas javi carju, ali pa se mu približajte na njegovem dnevnem iz-prehodu.” Stotnika spreletava zona, občutek ima, kakor da bi ga cesar najemal za atentat; zato zajeclja, da ne more ničesar obljubiti. “ Če je tako, napišem vašemu carju pismo in vam dam nalog, da mu ga izročite.” To poslednje pismo, ki roma s takimi zapnekami od enega cesarja do drugega, je izmed vseh
treh najbolj čudno:
“Brat moj in gospod . . . Lepa, čudovito Moskva je razdejana ... to dejanje je ostudno in nesmiselno. Ali ste me hoteli odnezati od pripomočkov? Ti so-ležali po kleteh, kamor ogenj ni mogel prodreti. Kako je bilo mogoče zaradi tako majhnega smotra razde j ati mesto, ki je eno izmed najlepših na svietu in ki so ga zgradila stoletja! — Iz človečnosti in brige za Vaše Veličanstvo in za to veliko mesto, sem ga sprejel pod svoje pokroviteljstvo, ko ga jie zapustila ruska armada. Vsaj uradi in meščanska garda naj bi bili ostali v njem, kakor se je to zgodilo na Dunaju dvakrat; in enkrat v Berlinu in Madridu; tudi Francija je tako ravnala v Milanu, ko je vkorakal, vanj Suvarov . . . Nemogoče se mi zdi, da bi bili Vi s svojimi načeli in srcem privolili v to sramotno početje, ki ni vriedno ne velikega vladarja ne velikega naroda.
Vaša vojska je odstranila vse brizgalke, pač pa je pustila v mestu 150 topov . . . Vojskoval sem se z Vašim Veličanstvom brez srda. Slednje znamenje, ki bi ga bil prejel od Vas pred poslednjo bitko ali po nji, bi u-stavilo moje prodiranje; zaradi Vas sem si celo želel, da mi ne bi bilo treba vkorakati v Moskvo . . Če ste mi ohranili še kaj svojega nekdanjega prijate-Ijtva, boste to pismo sprejeli z naklonjenostjo. Vsekakor pa mi bost)e hvaležni, da sem vas obvestil o dogodkih.”
Vzgojiteljsko pismo učencu, globoko nejevoljno in iz samote pisano z namenom, da bi učenca poboljšalo: tako bi pisal re-signiran moralist nepridipravu. In vendar napisano samo zaradi dveh besedi: sprejeti z naklonjenostjo, v teh dveh besedah tičita smoter in upanje. Ali bo učinkovalo?
Sovražnikovo prodiranje, njegova grozeča bližina, moskovski požar so v Peterburgu porazili vsa srca. Dvor je za mir. Ali je mogoče pogoditi boljši čas? Sovražnik ima vedno težji položaj in prosi za pogajanje! Vihravi veliki knez Konstantin, celo carica-mati, ki par-venija sovraži, ki je prepovedala svoji hčeri poroko in ki je bila s carjem po Tilzitu dolgo časa sprta, celo ona mu svetuje,
naj sprejme ponujeno roko: češ, zdaj je pravi trenutek!
Ali car ostane neomajen. Dva moža dajeta temu omahljivemu značaju trdnost. Eden je Francoz: Bernadotte, s katerim je pravkar drugič govoril na Fin-
naj ostane trden, in mu je celo; vrnil ruski pomožni zbor, ki ga je prejel za zasedbo Norveške: tako koprni njegovo sovraštvo, da bi uničil Bonaparta, tolikšno je njegovo častihlepje po francoski kroni, ki mu jo je car ob-
skem. Ta mu je prigovarjal,! ljubil.
VEDNO V DOBRI DRUŠČINI!
Drugi je Nemec, najvrednejši mož, kar jih je ustvaril ta narod v svojem propadu in v svoji osvoboditvi. Že štiri leta živi državni plemič vonj Stein, ki ga je Napoleon pro-; glasil za brezpravnega, v pregnanstvu izven svoje domovine, zdaj je carjev mentor. Ta človek je v vseh ozirih Napoleonvoj nasprotje. Zdaj bije ž njim od-
ločilni boj.
Zmagal bo.
(Dalje prihodnjič)
-------o-------
Smola
V Mariboru je bil sojen bivši če-tniški podoficir iz “Zmagoslavnega” odreda Milan Logar. Imenovani je živel v Mariboru, pod drugim imenom, šele letos so ga ljudje prepoznali.
LARRY KLEINDIENST
THE PILSENER BREWING CO., CLEVELAND, OHIO
HITREJŠI OD STROJA — Peter Randazzo, 25-letni Clevelandčan, je menda najhitrejši zavijalec zelene na svetu. Skladovnice košaric z zelenjavo, ki jo vidite na sliki, je fant očistil in pripravil za prodaj v vsega 25 minutah. Košaric je 100. Randazzo je dejal, da uporablja neka druga družba za ta posel tekoči trak, da pa je on hitrejši od njega.
N0V!CE--zvsega S¥ela
N0 VICE--kijih p°lrebuie|e N0VICE--kiiih ^okile se sveze
N 0 VIC E - - P°l,0^0ma nepristranske N 0 V | C E - - k°Hkor m°9ote originalne
N0VICE-kis° zanim*ve
vam vsak dan prinaša v hišo AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
S
1053 Buick 4-vrata Super Riviera. Ebenovina-sto črn. Ta avto ima radio in grelec, Dynaflow, bele gume in barvno steklo. Nima niti ene C4QQE praske 		1953 Pontiac Chieftain DeLuxe 8. V dveh tonih zelene barve, opremljen z vsemi Pontiac pritiklinami Radio, grelec, Hydramatic, barvno ste- O I QQR kol, bele gume in drugo...M ■
1953 Buick 2-vrati. Svetlo moder, radio, grelec, Dynaflow in barvno steklo. Mislimo, da je ta avto naj- C*3flQC urnejši v mestu	QfcUOw	1953 Oldsmobiie 4-vrata Super “88”. Radio, grelec, Hydromatic in močna zavora so le del opreme te zelene lepote. Oddali ga bomo hitro	Q99(Ml za nizko ceno 	
1953 Chevrolet 4-vrata. Belaire lepota. V dveh zelenih barvah, popolno opremljen, radio, grelec in Power- 9 1ISQR glide prestave	▼ ■	1952 Mercury Monterey Hard Top. Olivno zelena izdelava, mercomatic, radio in grelec. Ta avto kaže preoprezno skrb njegovega prejšnjega	QICQK skrbnega lastnika 	“ 1
1953 Ford Victoria Custom Hardtop V-8. Je posebno opremljen, radio, grelec, overdrive in drugo. Barva je dimasto siva z Glacier mo- CJ 1QQ1« dro streho	▼ *	1953 Ford Custom convertible. Hawthorne zelena barva, radio, grelec. _ Overdrive za varčevanje gasolina. Ta lep avto nima niti ene C 1 QCIR najmanjše poškodbe 	V 1	W
Velikonočna voščila vsem mojim dragim Slovencem. Ker čitam in pišem slovensko, bom zelo vesel, če Vam bom lahko pri izbiri dobrega avtomobila v pomoč. V kegljanju sem poznaan kot Larry Klein.
JALOVEC
l) 2223 SUPERIOR 'L
MA. 1-0353
HOW ABOUT
^ s
CLEVELAND-NORTHEAST OHIO?”!
NAJBOLJŠI KRAJ
V VŠEJ DEŽELI
Kadar izbirajo vodiceljl trgovskih in industrijskih podjetij nov prostor, obrnejo oglasi The Illuminating Company njihovo pozornost na Cleveland-Northeast Ohio.
S stalnim oglaševanjem v velikih publikacijah po-vdarjajo ti oglasi gospodarske prednosti novih podjetij na tem področju, če neki tovarnar izrazi zanimanje, mu Illuminating Company da na razpolago posebno, v ta namen izvežbano osobje, da mu pomaga proučiti krajevne prednosti za njegovo podjetje.
Ti napori Illuminating Company za prihod nove industrije v Cleveland-Northeast Ohio imajo samo en razlog. Prepričani smo, da bosta razširjenje- podjetij in ustanavljanje novih delavnih mest pomagala zajamčiti svetlejšo gospodarsko bodočnost vsem nam, ki delamo in živimo v “Najboljšem kraju v vsej deželi.”
2iiimiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiii’>ii
Jos. Zolo in Sinovi
POGREBNI ZAVOD
6503 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdlcoti 1-0583
COLLINWOODSKEURAD 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanboe 1-3111
Avtomobili In bolniški voz redno in ob vsaki mi na razpolago, s	Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
RiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllUlllllIlIllIlIlUlllllllIlU1**