LETO XXIII. — številka 58 Ustanovitelji: obč. konference SZOl Jesenice, Kranj, Radovljica Sk. Loka »n Tržič. _ Izdoja CP Gorenlskl tisk Kranj. — Glavni urednik Iroi Janhar — Odgovorni urednik Albin (Jčakar KRANJ, sobota, 1. VIII. 1970 Cena 50 par Ust Izhaja od oktobra 1947 Kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. Januarja 196« trikrat tedenska. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob sredab In sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJ S K O Včeraj dopoldne so na Blejski Dobravi slovesno predali namenu Iskrin obrat ATN, v katerem bodo montirali in justirali elemente za telefonijo. Otvoritve so se udeležili predsednika občinskih skupščin Jesenice in Kranj Franc 2van in Slavko Zalokar, direktor kranjske Iskre Boris Krištyfek, sekretarja občinskih komitejev ZK Jesenice in Kranj Pavel Lotrič in Franc Rogelj itd. Tovariš Krištyfek je v uvodnem govoru dejal, da bodo v novem obratu lahko v kratkem zaposlili 300 jeseniških žena, kar je velika pridobitev tako za jeseniško občino kot za Iskro. Obrat je odprl Franc žvan in zaželel delavkam obilo uspeha, se zahvalil Iskri za plodno sodelovanje ter izročil ključe predsedniku poslovnega odbora Elektromehanike iz Kranja inž. Francu Klemenčiču. V obratu je trenutno zaposlenih 86 delavk, kmalu pa jih bodo zaposlili nadaljnjih 40. Upajo, da bodo že letos zaposlili v pogodbi predvidenih 200 žena, v naslednjih letih pa še 100. (jk) — Foto: F.Perdan Pri nas se je v preteklih letih izoblikoval običaj, da ob 1. avgustu — občinskem prazniku ne izrekamo zgolj slavnostnih besed in čestitk, pač pa skušamo ugotoviti, kakšni so naši včeraj, danes in jutri, kaj smo poskušali storiti v obdobju med dvema praznikoma, kako smo izpolnili naše programske cilje in poskušamo razen tega kar moč stvarno pogledati tisto, kar nas čaka v prihodnje. V zadnjih letih smo se navadili na težave, ki nas spremljajo. Zato ne tarnamo, da je premalo denarja in se ne da nič narediti, pač pa ravnamo po načelu, da je treba znati z vsakimi sredstvi nekaj narediti, zato pa je tem bolj odgovorno izbiranje tistega, kar je najnujnejše. V obdobju med dvema praznikoma so bila sredstva za splošno porabo v naši občini v primerjavi z ostalimi gorenjskimi občinami skromna (tako povedo številke), naše delovne organizacije so ustvarile na zaposlenega in na prebivalca precej nižjo akumulacijo kot delovne organizacije drugih občin in osebni dohodek naših delovnih ljudi je bil v poprečju nižji kakor v Socialistični republiki Sloveniji. Kljub temu Pa pri nas ni bilo opaziti malodušja, saj je manj zaposlenih v delovnih organizacijah ustvarilo višjo realizacijo in večji fizični obseg proizvodnje kakor prejšnja leta. In če je tako, če so naši delovni ljudje delali več in tudi ustvarili več gmotnih dobrin, pa so sami dobili manj in je manj ostalo za pokrivanje potreb naše samoupravne skupnosti občanov, je razumljivo, da začenjamo vse pogosteje razmišljati ° tem, koliko je naš političnoekonomski instrumentarij udeležen in kriv za takšno stanje. Najbrž ni najbolj primerno razmišljati o teh stvareh prav ob Prazniku, a če hočemo, da bodo naša prihodnja praznovanja bolj sproščena in manj obremenjena s skrbjo za jutrišnji dan, si ne moremo kaj, da ne bi odprli tudi te strani naše sedanjosti. Ob prazniku Kranj na jubilejnem XX. Gorenjskem sejmu! Doslej največje znižanje prodajnih cen in največja zaloga. # ŽENSKIH, MOŠKIH IN OTROŠKIH OBLAČIL # METRSKEGA BLAGA IN OSTANKOV » PERILA # NOGAVIC • POSTELJNINE * PREPROG IN ZAVES # KOZMETIKE. Prodajni prostori Elita Kranj bodo v celotnem I. nadstropju Tekstilne šole (razstavišče II) VABIMO VAS NA OBISK! Občini Jesenice in Kranj praznujeta Mislim, da bi ne bilo prav in ne pošteno, če ne bi ugotovili, da smo kljub težavam, v preteklem letu vendarle napredovali. Vendar je bilo za naš napredek potrebnih najbrž mnogo več naporov kot kje drugje in je kljub vsemu primerjan z drugimi področji mnogo skromnejši. Kako silno težko se izvijamo k bogatejšemu jutri, naj pove tale ugotovitev. Glede na značaj gospodarstva v naši občini, kjer je prevladovala in še prevladuje težka industrija (železarstvo), smo bili in smo še ena tistih občin, kjer je najmanjše absolutno število in najmanjši odstotek zaposlenih žena. V preteklem letu smo uspeli premakniti zaposlenost žena z osemindvajsetih odstotkov na devetindvajset odstotkov in pol. V Sloveniji je zdaj med zaposlenimi enainštirideset odstotkov žena in naša občina zaostaja za Slovenijo za enajst in pol odstotka, za Gorenjsko pa še mnogo več. Vendarle je lani in letos uspelo nekaj prizadevanj, ki odlično posegajo na to področje in če bodo naše zamisli in programi tudi v prihodnjih dveh letih vsaj toliko uspešni, bomo leta 1972 prvič po mnogih letih spet lahko zaposlili ves naravni prirastek ženske mladine. Najbrž se to kaj čudno sliši tistim, ki gledajo na te probleme iz razvitih sredin z dovolj heterogenim gospodarstvom, vendar pri nas se še kako ubadamo s tem in z mnogimi podobnimi elementarnimi težavami. In prepričan sem, da bomo z zadostno voljo, z jasnim spoznanjem, kaj je za nas v danem trenutku najpotrebnejše, z ustreznimi napori in z akcijsko enotnostjo postopoma odstranjevali vse negativne pečate preteklosti in sedanjosti. S to željo se obračam k občanom naše občine. Tako, kakor je bilo pretekla leta, želim, da bi ohranili svoj optimizem in delovno vnemo. S tem dvojim bo vsak naš naslednji 1. avgust svečanejši, bogatejši in lepši. žvan France Prebivalci kranjske občine danes praznujejo. Od osvoboditve do danes so občina in njeni ljudje prehodili zanimivo pot. Zabeležili so velik razvoj in na marsikaterem področju opravili pionirsko delo. Nemara ni preveč neskromna ugotovitev, da so zelo uspešno uresničevali zamisel, da je vse, kar bo doseženo, najboljše zgotovilo za še lepši jutrišnji dan. Na včerajšnji slavnostni seji splošnega zbora se je izkazalo, da nenehna prizadevanja niso bila zaman. Pokazalo se je, da so občani Kranja ne glede na težave, ki spremljajo vsako ustvarjanje, lahko optimisti ob pogledu na prihodnost. Od 1945. leta do danes je bilo v Kranju 11 predsednikov narodnoosvobodilnega odbora, (kasneje) ljudskega odbora mestne občine, občinskega ljudskega odbora in občinske skupščine Kranj. Te so bili Rudolf Hlebš, Marijan Brillv (v. d.), VI:.ra Ogrizek (v. d.), Andrej Brovč, Cene Beznik, Vinko Hafner, Franc Puhar, Ivo Šcfic, Jože Mihelič, Martin Košir in Slavko Zalokar. Vsi so na včerajšnji seji ob 25. obletnici osvoboditve prejeli tudi posebna priznanja. Obiskali smo jih in poprašalj, v čem se po njihovem mnenju v zadnjih 25 letih kažejo najpomembnejši uspehi oziroma napori Kranja in kaj predlagajo delovnim ljudem Kranja za še lepši jutrišnji din. Žal vseh nismo mogli dobiti, zato smo poprašali le tiste, ki so mesto predsednika opravljali dlje časa. in nadvse odgovorne naloge. \ Zato sem prepričan, da bomo Z umnim delom in še večjo odgovornostjo do jutrišnjega dne lahko uresničili cilje, ki nam jih nakazuje dosedanji razvoj.« ANDREJ BROVC, predsednik od 10. 1. 1948 do 29. 4. 1952 »Dobro se še spominjam prvih let po vojni. To so bili hudi časi in težka preizkušnja, posebno za takratnega proletarca. Će danes gledamo naše gospodarstvo, trgovino, stanovanjsko gradnjo, zdravstvo in naše kmetijstvo, potem ne morem mimo ugotovitve, da je bil narejen ogromen korak. Velik razvoj pa je bil storjen tudi v našem samoupravnem sistemu. Vseeno pa na področju samoupravljanja nismo še storili vsega. V prihodnje bi morali stremeti, da bi bilo v samoupravnih organih čimveč sposobnih delovnih ljudi in predvsem mladine. Morda bi morali biti včasih prav pri mladih malo bolj zaupljivi. Mislim, da imamo danes delovni ljudje Kranja vse pogoje, da gremo lahko z vedrim pogledom v drugo 25-letnico. Osnova je vsekakor modernizacija proizvodnje in pravilna usmeritev posameznih industrijskih panog. Tako bomo lahko reševali tudi stanovanjska vprašanja, zdravstvo, pokojnine in druge družbene dejavnosti. Skratka, prebivalci kranjske občine so v zadnjih 25 letih velikokrat dokazali, da so sposobni reševati najtežje VINKO HAFNER, predsednik od 13. 2. 1953 do 18. 4. 19S8 »Kranj je v 25 letih zabeležil velik razvoj. Od J953. leta do danes se je na primer število prebivalcev v mestu skoraj podvojilo, materialni in socialni položaj občanov pa je nekajkrat boljši kot takrat, če bi ocenili razvoj, potem moramo ugotoviti, da je bila rast kontinuirana, brez skokov kot so jih na primer imela nekatera druga mesta in občine. Kranj je enakomerno rasel in akumuliral. Proizvodnja je vsako leto dokaj enakomerno naraščala. Ko sem opravljal predsedniško dolžnost, se spomni-nfam, da so bila sredstva občinskega proračuna skromna. Zato je takrat asfaltiranje nekaj kilometrov ceste, izgradnja šole ali nekaj novih stanovanj pomenila že velik uspeh. Dandanes pa takratne uspehe težko primerjamo z današnjimi, ko na leto zgradimo kar nekri. šol, 9ar sto stanovanj itd. Ob 1. avgustu Nekaj pa je vseeno še posebno značilno za takratno obdobje. To je razvoj komunalnega sistema, s katerim je Kranj začel prvi. Z leti je zastavljeni komunalni sistem v mnogočem dobil potrditev takratnih konceptov. Seveda pa danes še ni povsem uresničen in ga bo treba še v marsičem dodelati. Mislim pa, da je kranjska občina ena tistih, ki je ekonomsko toliko močna, da ima vse možnosti za uresničitev tovrstnih ciljev v prihodnje. Verjemite, da je velikokrat težko m tudi neučinkovito dajati priporočila za naprej; posebno, če gre za občino, I kot je kranjska, ki je dosegla , ogromen družbeni napredek. i Vseeno pa bi v tem trenutku j rad poudaril, da je osnova za j nadaljni razvoj Kranja ozi-I roma kranjske občine prav gotovo modernizacija treh glavnih industrijskih panog: elektromehanike oziroma ! elektronike, gumarske in ke-| mične ter tekstdue industrije. \ Razundjivo pa je, da bo ob uspešni rasti teh treh glavnih panog sporedno raslo tudi vse drugo: trgovina, obrt, komunala, zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo itd.« FRANC PUHAR, predsednik od 18. 4. 1958 do 13. 4. 1961 »Mislim, da je v času mojega županovanja v Kranju prišlo do objektivnih materialnih izboljšav in pogojev, ki so omogočali velik skok v komunalno-investicijski izgradnji. To je čas, ko se je gradil kranjski vodovod, dokončala šola v Stražišču, na Planini, zgrajen je bil most čez Kokro, Zdravstveni dom, zimski bazen in drugi športni objekti itd. V tej dobi smo prvič začeli z gradnjo 400 stanovanj. Pri tem pa je zanimivo, da za financiranje vseh teh izredno obsežnih investicij niso bila na voljo zadostna sredstva v proračunu in skladih, marveč je bil I [ to velik prispevek občanov i in delovnih organizacij. Skratka, o tem, kar je Kranj pa ! ne le mesto, ampak občina, doživel v 25 letih na socialnem, gospodarskem in drugih področjih, skoraj ni primere. Tega po osvoboditvi prav gotovo ni nihče pričakoval. In v prihodnje? Kranju oziroma kranjski občini sta ekonomska iti socialna osnova dani. Če se bodo sile združevale, ni vzrokov, da se ta razvoj ne bi nadaljeval. Zato želim, da bi bili tisti, ki bodo v prihodnje na odgovornih mestih, uspešni. Ob tem bi predvsem rad opozoril, da Kranj v ekonomskem pogledu premalo vpliva in veže Gorenjsko regijo.« MARTIN KOŠIR, predsednik od 10. L 1963 do 4. 5. 1967 »25 let je že takšno obdobje, ko se lahko naredi bilanca skupnih uspehov in neuspehov. Kranj, pa ne le Kranj (v mislih imam celo občino), je v teh letih posebno pa od 1950 oziroma 1955. leta dalje, ko smo uvedli delavsko samoupravljanje in komunalni sistem, dosegel velik ekonomski, socialni, kulturni in komunalni razvoj. To, kar so ta čas ustvarili delovni ljudje v občini, je skoraj neverjetno. Mislim, da takšnega razvoja oziroma premika v dokaj kratkem času na socialnem in ekonomskem področju ni naredila nobena družba. Spominjam se, kako se je Kranj na primer loteval akcij in nalog, ki so šele kasneje dobile splošni družbeni pomen in potrditev. V 'mnogih primerih je bil Kranj kažipot, kako naj se v konkretnih primerih rešujejo posamezna protislovja in samoupravni odnosi. Prav to se danes že kaže v sestavu skupščine in drugih samoupravnih teles (TIS, kulturna skupnost), še posebno pa se v zadnjem času to kaže v krajevni samoupravi. Mislim, da bomo prav na področju krajevne samouprave v prihodnje morali še več storiti, saj je le-ta v nekem smislu nadaljevanje začete revolucionarne poti krajevnih narodnoosvobodilnih odborov in kasnejših krajevnih odborov. — Skratka, mislim, da ni treba, da bi našteval številke, ki bi nas prepričale, da je bila naša 25-letna revolucija uspešna. In tudi za v prihodnje me- nim, da ima Kranj zgrajeno dovolj močno materialno osnovo — tako v industriji kot na drugih področjih — za lepšo in še zanesljivejšo bodočnost delovnega človeka kot osnovnega nosilca naše oblasti. Prav tako pa so v Kranju tudi pogoji za učiti-kovitejše vključevanje mladega človeka-proizvajalca v vse oblike našega družbenopolitičnega življenja.« SLAVKO ZALOKAR, predsednik od 4. 5. 1967 dalje »Katerikoli kazalec bi uporabil, bi lahko ugotovil, da je Kranj v 25 letih dosegel izreden razvoj. Povsod se kaže napredek: v gospodarstvu, družbenih službah, samo-upravnih odnosih, odprtosti kranjske občine in nenazadnje, če hočete, med drugim tudi v porastu prebivalstva. Morda bi lahko izrazil delno nezadovoljstvo le nad tem, da na nekaterih področjih nismo izkoristili vseh možnosti, ki so se nam nudile. Tako se nam danes ponekod v stopnji razvitosti posameznih dejavnosti kažejo precejšnje razlike. Vendar, če se lahko tako izrazim, potem bi rekel, da osebno zaupam v ta Kranj. Kratij oziroma kranjska občina ima takšen sestav in takšne sile, ki so ob ustrezni oi guniz.aci-ji in začrtam programski politiki sposobne še velikih korakov. Korakov, ki bodo čez čas izravnali tudi Razlike, ki se danes kažejo v primerjavi razvoja gospodarstva in nekaterih družbenih služb na eni ter komunale, trgovine, obrti na drugi strani. Lahko rečem, da je krant ska občina dosegla zelo lepe uspehe na področju vključevanja v širši gospodarski prostor, čeprav nas na področju vključevanja v mednarodno delitev dela čakajo še veliki napori. Še posebej pa so prebivalci kranjske občine lahko ponosni na razvoj samoupravnih odnosov znotraj občine. Brez hvalisanja so na nekaterih področjih opravljali pionirsko delo. Tako da bi ob koncu lahko rekel, da so občani Kranja v vseh 25 letih delovali kot homogena in enovita družbenopolitična skupnost. To pa je največji kapital v pripravah na jutrišnji srednjeročni in dolgoročni razvoj.« Seja delavskega sveta Železarne V četrtek je bila na Jesenicah 12. redna seja delavskega sveta jeseniške železarne* ki se jo je udeležil tiudi generalni direktor Združenega pod- jetja slovenske železarne Gregor Klančnik. Na seji so sprejeli polletno poslovno poročilo In sprejeli nov statut jeseniške Železarne. — jk Kmalu tudi v Bohinjski Bistrici Znano je, da Splošno gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice trenutno že gradi dve iz programa osnovnih Sol v radovljiški občini. Naj-Prej so začeli z gradnjo šole v Lescah, kaisneje pa še v Radovljici. Posebna komisija Je potem oddala dela za gradnjo šole na Bledu Splošnemu gradbenemu podjetju Projekt iz Kranja. Pred nedavnim pa je postal znan tudi izvajalec gradnje šole v Bohiinjski Bistrici. To šolo bo kmalu začelo graditi gradbeno podjetje Boh:\nj. Predvideno je, da bo š!a pod streho še letos. A. ž. Urejanfe cesle Toneta Tomšiča na Jesenicah Pred približno pol meseca so delavci podjetja Kovinar * Jesenic začeli z urejanjem odseka ceste Toneta Tomšiča. Uredili jo bodp do hišne številke 67. Občinska skupščina je v programu komunalnih del namenila za to cesto 500.000 dinarjev. PTT iz Kranja bo po tej cesti napeljalo tudi telefonski kabel, ki bo tekel prav pod pločnikom, če bo vreme graditeljem naklonjeno, bodo cesto odprli že za občinski praznik 1. avgusta. B. Blcnkuš Ob francoskem obisku v Tržiču: predstavniki mesta Salnte Marle aux Mineš In del tr/iške delegacije na letošnji proslavi 14. julija — dneva republike v pobratenem mestu. — Foto: J. Goričan Vrstni red modernizacije cest v Kamniku Na nedavni seji je občinska skupščina Kamnik sprejela vrstni red modernizacije cestnega omrežja v občini. Vrstni red ne določa, do kdaj mora biti ta ali ona cesta modemi iz i rana. ker je to odvisno od ra/po'.ožl ji vi h finančnih sredstev. Vrstni red določa, kdaj bo ta ali ona cesta prišla na vrsto za modernizacijo. Vsekakor je razumljivo, da so dali prednost ureditvi tuivrijskc ceste, ki bo modernizirana na dolžini 15 km, to je vse do občinske meje. Druge ceste pa bodo modernizirane po naslednjem vrstnem redu: Stahovica—Kamniška Bistrica v dožini 3000 m; Mekinje—Godič v dol žimi 3200 metrov; cesta Križ—Komenda na odseku od odcepa ceste III. reda Kamnik—Moste do priključka na cesto Komenda—Mlaka. Cesta IV. reda Komenda do priključka na cesto II. reda Mengeš— Brniki s prestavitvijo trase. če preletimo pomembnejše objekte, ki so jih letos predali namenu v jeseniški občini, v prvi vrsti ne moremo mimo novega obrata Iskre na Blejski Dobravi, nove klavnice, kanalizacije v Zabrez-nici in ureditev drugega dela Tomšičeve ceste v mestu. Prav tako so se lotili popravila ceste na Golico. Na jeseniški občinski skupščini smo zvedeli, da bo na jesen stekla proizvodnja v novem obratu Izolirke iz Ljubljane na Jesenicah. Del proizvodnje že teče. na jesen pa bo stekel še drugi del, in sicer bodo izdelovali gradbene plošče in konfekcijo. Na teh delovnih mestih bodo lahko zaposlili tudi ženske. če bo vse po sreči, bo proti koncu leta stekel drugi del proizvodnje tudi v jeseniškem podjetju Kovinar. Izdelovali bodo nosilce iz hladno vlečene žice, ki so dopolnilo gradbenih armatur, ki Jih podjetje že sedaj izdeluje. -Jk Na to bo prišla na vrsto cesta Kamnik—Tunjice, za njo pa cesta Moste—Komenda-— Cerklje na odseku od Komende do občinske meje in .na« zadnje cesta Vodice—Mosta do občinske meje. J. Vidic Sistematično urejanje prometa v Kranju V sredo, 5. avgusta, bo po« sebna strokovna ekipa na 16 števnih mestih ugotavljala gostoto prometa v mestu Kranju. Na osnovi ugotovljenih podatkov bo izdelana prometna analiza. Podatki bo-do evidentirani v registru cestno prometne signalizacije Kranja, ki je bil izdelan na začetku letošnjega leta in je prvi v Sloveniji. V registru bodo evidentiral i tudi vse prometne nesreče. Na osnovi takšnih evidenc smo lahko prepričani, da se bomo lažje načrtno lotili prepotrebnega rekonstru-iranja križišč v sistemu mestnih ulic. -Jk od 3. do 15. avgusta 1970 — konfekcija razprodaja poletnega blaga obutev — perilo — pletenine 20—50 °/o znižanje blagovnica EMUfilMI škof ja loka N veleblagovnica ljubljana popust do 18. 8.1970 Pohištvo Brest Cerknica b 1 a g o v n i c a ^SmmM1 š k o f j a loka Slavnosti ob občinskem prazniku so se pričele. Včeraj popoldne je predsednik občinske skupščine Marjan Bizjak odprl nov most čez Tržiško Bistrico, nove prostore knjigarne DZS pa podpredsednik Stanko Stritih. Poleg številnih občanov se je slavnosti udeležila tudi uradna delegacija francoskega pobratenega mesta Ste Marie aux Mineš, ki jo je vodil njihov župan g. Paul Baumann. — Foto: F. Perdan Slavnostna seja v Kranju Kranj, 31. julija — V počastitev občinskega praznika. 1. avgusta, je bila ob 18. uri slavnostna seja splošnega zbora kranjske občine, ki sta jo sklicala predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar in predsednik občinske konference SZDL Tone Volčič. V slavnostnem govoru je predsednik skupščine najprej orisal gospodarske in družbene uspehe in prizadevanja v občini ter naloge v prihodnje, nakar so na seji podelili nagrade občine Kranj za leto 1970. Podeljene so bile tri nagrade; ena skupinska in dve posamični. Skupinsko nagrado v vrednosti 10 tisoč novih dinarjev je za 25-letno intenzivno in zelo uspešno delovanje na področju zborovskega petja prejel zbor France Prešeren iz Kranja. Posamični nagradi v vrednosti 5 tisoč dinarjev pa sta prejela dr. inž. Kus Miloš iz Kmetijsko živilskega kombinata za uspešno raziskovalno delo o pridelovanju semenskega krompirja In Franc Oman. direktor IBI, za Izredne uspehe pri vodenju podjetja Industrije bombažnih izdelkov Kranj. Ob 25. obletnici osvoboditve pa so na seji podelili priznanja vsem predsednikom Kranja oziroma kranjske občinske skupščine. A. Ž. Prireditve ob jeseniškem občinskem prazniku Glavne prireditve so se začele včeraj, 31. julija ob enajstih dopoldne, ko je bila na Blejski Dobravi slovesna otvoritev novega proizvodnega obrata Iskre iz Kranja. Ob osmih zvečer pa je bil košarkarski dvoboj na igrišču pod Mežakljo. Danes ob devetih dopoldne bo na igrišču pod Mc-žakljo rokometni turnir, ob desetih pa slavnostna seja občinske skupščine. Isti dan ob enih popoldne bodo na Jesenicah odprli že drugo avtomatsko kegljišče v mestu, in sicer pri športnem parku pod Mcžakljo. Pomembnejše prireditve ob občinskem prazniku se bodo končale jutri ob osmih zjutraj, ko bo v Bazi na Plavžu balinarski turnir. Občinska skupščina in družbenopolitične organizacije želijo, da se teh prireditev udeleži čim več občanov in se tudi na ta način spomni praznika svoje občine! Preustavn.ki družbenega in gospodarskega življenja občine bodo danes popoldne obiskali nekatere gospodarske in ostale objekte v občini. Najprej si bodo ogledali novo industrijska halo Iskre na Blejski Dobravi, nato pa se bodo udeležili otvoritve avtomatskega kegljišča. Ob tej priliki se bodo seznanili z gradnjo nove prireditvene in športne dvoiane pod Mcžakljo, v kateri bodo predvidoma že novembra prve športne prireditve. Nato bodo predstavniki gospodarskega in družbenega življenja jeseniške občine odšli v hotelsko podjetje Gorenjka, kjer se bodo spoznali z investicijskimi vlaganji, nato pa si bodo ogledali načrte za novo halo podjetja Kovinoservis iz Jesenic. Končni cilj »ekskurzije« je oglea gradbišča za novi hotel Central v Kranjski gori in seznanitev z načrtovanimi hotelskimi gradnjami. J. Košnjek Obisk predsednika ITT v Iskri Na povabilo ISKRE je prišel na tridnevni obisk v Slovenijo gospod James V. Le-ster, predsednik ITT (INTER-NATIONAL TELEPHONE AND TELEGRAPH CORPORATION) za Evropo. Predsednika s spremstvom so sprejeli predstavniki ISKRE, v odsotnosti gen. direktorja pa sta obrazložila pomen razvoja PTT v Jugoslaviji tov. Metod Rotar in tov. Silvo Hrast. Predsednik je prišel v ISKRO s svojim spremstvom in soprogo v času, ko 15-let-no sodelovanje med ISKRO in ITT dobiva nove kvalitete. Obisk g. predsednika ima predvsem namen, da se dosedanji dogovori potrdijo in da se tako začrta in sprejme program sodelovanja med ISKRO in ITT v naslednjih 10 letih. Poseben pomen Ima ta obisk zato, ker pade v čas, ko se začenja realizacija vsej Jugoslaviji že dobro poznanega in v sredstvih javnega obveščanja dosti prekomentira-nega programa razvoja PTT Jugoslavije. ISKRA želi, da doseže z ITT (353.000 zaposlenih, od teh več kot polovica v Evropi) tako sodelovanje, ki bo nudilo PTT najmodernejšo tehniko ob pogojih, ki bodo zagotovili enakopravno udeležbo jugoslovanske nacionalne Industrije, in ki bodo jugoslovansko nacionalno industrijo usposobili za proizvodnjo novih genera-cij telekomunikacijskih sredstev. V okviru programa 3-dnev« nega obiska si je g. predsednik ogledal Iskrino tovarno v Kranju in še nekatere druge organizacije ISKRE. TRGOVSKO PODJETJE ZARJA DELOVNA SKUPNOST TRGOVSKEGA PODJETJA čestita občanom Jesenic in Kranja za občinski praznik in sporoča, da sodeluje na Gorenjskem sejmu v Kranju od 7. do 18. avgusta veliki salon pohištva in gospodinjske opreme, specializirani oddelki za prodajo tekstilnega blaga in konfekcije. —Obiščite nas! Združeno podjetje Slovenske železarne rc=> PROIZVAJA: PLOČEVINO — debelo, srednjo, tanko TOPLO VALJANE PROFILE — okrogle, kvadratne, šestkotne VLEČENO, LUŠČENO, BRUŠENO JEKLO HLADNO VALJANE TRAKOVE HLADNO OBLIKOVANE PROFILE ŽIČNIKE VARILNI DODATNI MATERIAL Obenem občanom območja občine Jesenic čestita za občinski praznik ELIHI ELEKTROINDUSTRIJSKA MONTAŽA JESENICE dosedanji elektrotehniški servis Vsem občanom jeseniške občine čestitamo in se priporočamo s svojim razširjenim proizvodnim programom # popravila elektromotorjev # izdelava vseh vrst razvodnih plošč • visoko in nizkonapetostne inštalacije • servisne storitve za vse vrste gospodinjskih aparatov OBRTNO PODJETJE KROJ JESENICE vam izdela po meri moške in ženske obleke, plašče, kostime in lovske obleke iz prinesenega materiala. Izdelujemo tudi otroško konfekcijo. Obenem čestitamo občanom za občinski praznik in se priporočamo! Trgovsko podjetje Delikatesa Jesenice čestita za občinski praznik 1. avgust vsem občanom, delovnim ljudem in poslovnim prijateljem Obiščite 16 naših prodajaln in bifejev širom po naši občini % mesne delikatese % izbrana sortna vina 0 žgane in brezalkoholne pijače # velika izbira prehrambenih proizvodov _T2 Koper mednarodna špedicija in transport filiala Jesenice se pridružuje čestitkam vseh delovnih ljudi za občinska praznik in se priporoča za svoje storitve KOLEKTIV mesarskega čestita vsem občanom za občin- illlii 11*11*1 ski Praznjk in želi veliko jfillajl 'Ijj** delovnih uspehov ter se nadalje priporoča za nakup mesa in mesnih izdel-JESENICE kov v svojih poslovalnicah V četrtek, 30. julija, zvečer so v galeriji v Prešernovi hiši v Kranju odprli razstavo del slikarja in scenografa Prešernovega gledališča Saša Kumpa. Razstavljenih je dvanajst kompozicij. Po številnih kolektivnih razstavah je to prva samostojna Kumpova razstava v Kranju. Kranjskemu občinstvu se je predstavil kot zrel slikar, čigar dela oblikuje čista kompozicijska In barvna zasnova in stremljenje po reševanju vsebinske problematike. Razstava bo odprta do 13. avgusta. — Foto: F. Perdan Od četrtka, 30. julija, do 13. avgusta je v galeriji v Mestni hiši v Kranju odprta razstava del akademskega slikarja Silvestra Komela iz Nove Gorice. Razstavljenih je 25 olj. Komel prvič samostojno razstavlja v Kranju, pred tem pa je že razstavljal v Novi Gorici, Trstu, Gradišču in v italijanskem Tržiču. Kolektivno pa je razstavljal v skoraj vseh večjih krajih Primorske, Beneške Slovenije ln drugod. Pokrovitelj razstave del Silvestra Komela v Kranju je tovarna pohištva Meblo k Nove Gotice. — Foto: F. Perdan V četrtek, 30. julija, so v počastitev občinskega praznika v Kranju odprli v Mestnem muzeju razstavo spomenikov. NOB. Izbor spomenikov se to pot ne omejuje samo na Gorenjsko, temveč so razstavljene fotografije najpomembnejših in likovno najbolj dognanih spomenikov NOB iz vse Jugoslavije. Razstava, ki jo je pripravil kranjski muzej bo odprta ves mesec. — Foto: F. Peidan Tržiškim letnim igram sedmič na pot Letne igre na Jožefovem griču nad Tržičam so v resnici postale tradicionalne, postale pa so tudi sestavni del praznovanj občinskega praznika. V preteklih letih so se na naravni sceni zvrstile uprizoritve: Miiklova Zala, Pod svobodnim soncem, Naša kri, Deseti brat, Divji lovec in opereta Na trški gori. V naravnem amfiteatru, ki lahko sprejme 2000 ljudi, so vse te uprizoritve doživele po 3 ali 4 ponovitve, če vemo, da je bilo na premierah 1500 gledalcev, ma reprizah pa 600 do 800, potem lahko trdimo, da pomenijo letne igre vsako leto pomembno kulturno prireditev, ki jo obiščejo poleg domačinov tudi številni gledalci iz ostalih krajev Gorenjske. Tudi letos je pripravila letne igre Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Tržič, sodelujejo pa člani tržiške dramske sekcije ki kulitur.no-umetniških društev iz okolice. Po sedmih letih so se ponovno odločili, da postavijo na odrske deske koroško ljudsko igro, prirejeno po Sketovi povesti Miklova Zala. Zanimalo nas je, zakaj so se odločili za delo, ki ga Trži-čani že poznajo. Našteli so nam več razlogov, predvsem pa, da je uprizoritev pred sedmimi leti vzbudila veliiko zanimanje gledalcev, iker pa jim je takrat weme močno ponagajalo, igralci niso mogli zadovoljiti publike, ki je prišla iz vseh krajev. Teža\e pa so tudi pri izbiri ustreznega repertoarja za uprizoritev na prostem. Tudi za letošnji nastop so se igralci pripravljali dobra drva meseca. To je ogromno delo, saj je 60 nastopajočih, kakih 30 Ijfudi pa sodeluje pri organizaciji. Režiser uprizoritve Dolfe Ainderle se je naslonil na že preizkušene domače igralce, katerih večina je sodelovala tudi že pri prvi uprizoritvi. Nosilci vlog so Zinika Primožič, Jože Zupančič, Slavko Primožič, Joža Ahačič (iz Križ), Sašo Perko, Janko Jagodic, Anka Ahačič idr. Sceno je pripravil Saša Kurap, za razsvetljavo pa skrbi Joža Pogačar. O veliki prizadevnosti govori tudi podatek, da so morali kulise anositi v hrib na ramenih. Vse to, pa govori tudi v prid temu, da bi Jože lov gnič čimprej uredili v kultur-no-športni center. Načrti so že pripravljeni, kdaj pa bodo na voljo sredstva, pa je seveda dmgo vprašanje, če bi ta načrt uresničili, bi lahko letne igre razširili tudi na gostovanja drugih oduov, dani bi biLi pogoji za letni kino in vrsto drugih prireditev. Pa še besedo, dve o današnji prireditvi! Tržičani SA^oje letne igre odpirajo kaj svečano: tudi .nocoj bo že uro pred začetkom koncert domače godbe na pihala, ob 20. uri se bo vžgal ognjemet, zagrmeli bodo možnarji in oglasile se bodo fanfare francoske godbe iz Sainte Marie aux Mineš. In končno bodo natanko ob 20.15 fanfare do-mače godbe označile začetek iger. V okviru letnih iger bosta dve ponovitvi Žižkove prireditve Miklove Zale še jutri in danes teden, obakrat ob 20.15. _ok Razstava fotografij o Tržiču Danes zvečer bodo v paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo fotografij domačih amaterjev. Slike prikazujejo staro in novo arhitekturo Tržiča, industrijo, turizem in šport. Avtorji so žiriji poslali 112 del, od katerih jih je prišlo 100 v ožji izbor in bodo razstavljena. Žirija, ki so jo sestavljali 3 člani, mojstri fotografije iz Kranja in Ljubljane, je po- delila 4 denarne nagrade za naslednja dela: »Reševalci v steni« (Janko Krmelj), »Motokros« (Stane Perko), »V novem stilu« (Janko Justin) in »IBM« (Peter Fajfar). Razstavo bo odprl Joše šparovec, Direktor Tržiške to-tovarne kos In srpov, ki je prevzela pokroviteljstvo. -ok Dolikovci v počastitev občinskega praznika Tako kot vsako leto bodo tudi letos člani likovne sekcije DOLIK pri DPD Svobodi na Jesenicah s skupinsko razstavo počastili 1. avgust, praznik jeseniške ob- čine. Letošnjo razstavo so odprli včeraj popoldne ob šestih v mali dvorani delavskega doma. Razstava bo odprta do 9. avgusta in sicer vsak dan od 9. do 12. in 14. do 19. ure. — jk Sodo. Letošnji pregled prometnih ! nesreč na slovenskih cestah je že v prvem polletju pokazal grozljivo sliko visoke umrljivosti pri nas v prometnih nezgodah, število čez 240 mrtvih v šestih mesecih nas uvršča na kaj malo razveseljiva prva mesta med državami v svetu. In kaj manjka nam Slovencem, da nam je treba umreti ravno v prometni nesreči? Smo slabi šoferji? Imamo slabe ceste? Imamo slabo organizirano prometno službo? O vseh teh vprašanjih bi lahko na dolgo In široko razpravljali, o težavah na tej in drugi strani je bilo popisanega že nič koliko papirja. Boljše ceste se nam sedaj v bližnji bodočnosti obetajo. Nekaj let pa bo še vedno treba voziti po ozkih prenatrpanih cestah med vozili, ki jih je na cestah vsak dan več, da ne omenjamo še poletne turistične sezone. In če po cestah, kot jih imamo sedaj, vozijo vozniki, ki se ne znajo in ne morajo prilagoditi zahtevam hitro se odvi-jajočega prometa, no, potem nam je trenutno stanje na slovenskih cestah vsaj malo jasno. Nekateri vozniki pa še vedno ne morejo razumeti, da se na kar se da izkoriščenih cestah ne da voziti s hitrostjo 60 kilometrov na uro ali še manj. Tako ustvarjajo kolone, hitrejša vozila ne morejo prehitevati ali pa prehitevajo tvegano in izzivajo nesreče. Gorenjska cesta na primer je v teh dneh, ko je turistična sezona dosegla svoj vrh, podobna neskončni kači brez glave In repa. štirje mejni prehodi na Gorenjskem v posameznih dneh spuste na to cesto proti Ljubljani tudi do 50.000 vozil. Ta reka se združi še z lokalnim prometom in ni čudno, da na cestah nastajajo zastoji, ki se ob večji oviri takoj spre mene v tri- do štiriurno čakanje. Ob tako velikem številu vozil na cestah pomeni vsaka najmanjša ovira na cesti po-tencionalno možnost za večje zastoje v prometu, že nekaj let nazaj se pri nas v najvišji turistični sezoni razkopava in popravlja ceste. Cestni odseki so dolge dni ali celo tedne zaprti, vozila pa se gnetejo po obvozih in stranskih cestah. Vsak voznik je seveda' zadovoljen s popravljanjem cest, saj mu dobra cesta omogoča hitro in udobno vožnjo, zato tudi plačuje razne prispevke. Toda nerazumljivo je, da ne bj komunalna in cestna podjetja mogla upoštevati prometnih konic, tako dnevnih kot tedenskih. Cestni odsek na Je-prci je bil zaprt za ves promet še dolgo potem, ko je le nekaj delavcev urejalo banki-ne. Podobno je bilo tudi z obnovljeno cesto od Lesc pri Žirovnici: hitrost vožnje je še vedno zaradi neutrjenih bankin omejena na 30 kilometrov na uro. Zaradi takšnega neuvidevnega odnosa do javnega prometa na naših cestah so pri Za varnejši in ši promet na UJV Kranj odločili priporočiti vsem komunalnim in drugim podjetjem, ki lahko kakorkoli zaradi različnih del preusmerjajo promet, naj bi ta dela v poletni sezoni opravljali le, če so zelo nujna. Ravno tako naj bi ne delali v dnevnih konicah, v dnevih pred prazniki in v trola na cestah podvojena. Prometnim miličnikom bodo priskočili na pomoč tudi njihovi delovni tovariši, ki delajo na drugih področjih. Prometna služba bo v bodoče organizirana tako, da bo na cesti prvega reda na določenih odsekih prometni miličnik kontroliral promet vsa- hitrej-cestah prej izrekali kazni odvzema vozniškega dovoljenja. Da bi odpravili ozka grla na najbolj prometnih točkah, bo na vseh pomembnejših mestih promet urejal prometnik. Poseben problem so mesta, v katerih se cesta prvega reda spremeni v mestno ulico. Vedno več vozil je na cesti in vedno večja nevarnost. — Foto: F. Perdan dnevih, ko so na cestah do-pustniške »izmene«. Skratka, vsa ta podjetja, ki Imajo opravka z različnimi cestnimi deli, naj bi zapore cest ne izvajala preveč uradniško, pač pa s posluhom in uvidevnostjo do vseh udeležencev v prometu. Vsa težja vozila kot tovornjaki, tovornjaki s priklopniki in podobno so v tako gostem prometu pravo zlo. Zaradi ozke ceste je prehitevanje nemogoče, razen tega pa se šoferji tovornjakov tudi ne drže pravila, ki zahteva vsaj 100 metrsko razdaljo med dvema tovornima motornima voziloma na cesti. N' čudno, da potem lahko dva tovornjaka vlečeta za seboj nekaj kilometrov dolgo kolono vozil. Delavci milice nameravajo naprositi vse delovne organizacije na Gorenjskem, ki imajo svoje tovornjake, naj šoferje opozore na uvidevnejšo vožnjo v turistični sezoni. Tovornjaki naj omogočajo prehitevanje hitrejšim vozilom tam, kjer je mogoče in če se da tudi z začasnim prostovoljnim izločanjem iz prometa. Na nedavnem sestanku prometnih miličnikov, komandirjev prometnih postaj in komandirjev postaj s splošnim delovnim področjem v Kranjn so se odločili za izredne ukrepe, da bi omilili hudo gnečo, počasno vožnjo in povečali varnost na cestah. Do konca letošnje turistične sezone nekako do sredine septembra bo prometna kon- kih 15 do 20 minut. Miličniki bodo dosledno izločali iz prometa vsa počasna vozila, ki ne vozijo vsaj 80 kilometrov na uro in s tem ustvarjajo kolone. Vozniki, ki bi s počasno vožnjo večkrat ovirali promet, bodo kaznovani z denarno kaznijo. Strožje bodo ukrepali tudi proti voznikom, ki bodo z nepravilnim prehitevanjem ogrožali varnost drugih. Prometniki bodo sedaj pogosteje kot Izreden promet, ki je letos na naših cestah in pa hude prometne nesreče v tem času, silijo prometne organe k izrednim ukrepom za varnost na cestah. Pri tem pričakuje« jo uvidevnost voznikov motornih vozil, saj ti izredni ukrepi ne pomenijo sankcij proti voznikom, pač pa prizadevanja prometnih organov za normalno odvijanje predmeta na naših cestah. L. ML SiML Saua Varčujmo naše otroke" si Naserjev govor v četrtek zvečer v Kairu na začetku kongresa egiptovske arabske socialistične unije utegne biti (ali zelo verjetno tudi je) pomembna prelomnica v dogajanju na Srednjem vzhodu. V bistvu je predsednik ZAR izjavil, da Združena arabska re:»ab!ika sprejema nedavno ameriško pobudo za rešitev krize na Srednjem vzhodu. Ta ameriški predlog, ki ga je obelodanil ameriški zunanji minister Wiliam Rogers, se sklicuje na novembrsko resolucijo varnostnega sveta OZN iz leta 1967 — nekaj mesecev po junijski vojni — določa umik izraelskih čet z okupiranih arabskih ozemelj, vsaj trimesečno prekinitev ognja in ponovno posredovanje U Tantovega odposlanca Gunnarja Jarringa. Predsednik Naser je javno sporočil, da sprejema ameriški predlog (čeprav s pridr- Prelomnica žki), kmalu po vrnitvi iz Moskve, kjer je ostal od 29. junija do 17. julija, to je dvakrat dlje, kakor je prvotno nameraval. S sovjetskimi voditelji, predvsem z Brežnje-vora in Kosiginom, je imel izčrpne in naporne pogovore. Naser je t/udi povedal, da je januarja letos, ko so Izraelci začeli bombardirati notranjost Egipta, tajno obiskal SZ in da je nato egiptovska armada dobila novo sovjetsko opremo, s katero so izraelske napade onemogočili. Pri tem je mislil predvsem na protiletalske rakete zem-lja-zrak SAM-2. (Nekateri poznavalci trdijo, da so Sovjeti poslali v ZAR tudi izpopolnjeno verzijo te rakete SAM-3.) Prezgodaj je še govoriti, kako se bo zdaj položaj na srednjem vzhodu razvijal. Pesimistov je še zmeraj več kakor optimistov, čeprav je ponekod tisk rahlo optimističen« in piše o »žarku upanja«. Značilno pa je, da je Naserjev govor v arabskem tisku vzbudil različne odmeve. Ker doslej še ni bilo uradnih odmevov, je treba pač prisluhniti pisanju časopisov. Iraški tisk je nedvomno zavrnil Naserjevo pobudo, še bolj odkrit je bil časopis »Al Kilah«, ki izhaja v libanonskem glavnem mestu Bejrutu, a ga financirajo Iračani, časopis v svojem komentarju med drugim pravi, da se je Naser, »namesto da bi po- Srečanje pionirjev kranjskega nogometa Končno so se tudi v Kranju zbrali na skupnem sestanku še živeči pionirji, ustanovitelji kranjskega nogometa Stane Rebolj, Dore Kern, Joško Horvat in Marjan Poljšak ter predstavnika nekoliko mlajše generacije Pavle Novak in Vili Planinšek. Vzrok za ta sestanek, ki je bil v torek zvečer, je letošnja 50. obletnica Nogometne zveze Slovenije, ki je bila osnovana 24. aprila 1920. leta v Ljubljani. To je obenem začetek organiziranega nogometa v Slovenji, čeprav so njegovi zametki starejši, saj segajo v 1908. in 1909. leto, ko so začeli igrati nogomet tudi v Kraniju. Na torkovi seji je bil tudi član pripravljalnega odbora za proslavo 50-letnice Nogometne zveze Slovenije in nekdanji nogometaš Vane Dobrne, ki je ob tej priložnosti zbral spomine »očetov« kranjskega nogometa, ki jih bo vključil v zbornik ob 50. obletnici NZS. Ob tej priliki bodo nekdanji znarai slovenski nogometni delaivci prejeli ttudi posebna priznanja. -jk Kranjski mladinci spet doma V torek popoldne se je vrnila v Kranj skupina tridesetih mladink in mladincev, ki je v okviru izmenjave mladinskih skupin tri tedne letovala v pobratenem angleškem mestu Oldhamu. čeprav vreme ni bilo ravno najlepše. so bili mladinci z obiskom v Angliji izredno zadovoljni, saj so spoznali in videli veliko novega. V Oldhamu so obi-kali nekatere delovne organizacije, gostitelji pa so jih popeljali tudi v znana angleška mesta London, Manchester, Edinburgh, Stratford, rojstno mesto Shakespeara itd. Prihodnje leto pa bo Kranj gostil podobno skupino angleških mladincev iz pobratenega Oldhama. jk Mednarodna revija na Bledu V dvorani Kazine Park hotela na Bledu bo po mnenju večine blejskih turističnih delavcev danes (sobota) zvečer ena največjih letošnjih blejskih zabavnih turističnih prireditev. To bo mednarodna revija znanih pevcev in plesnih orkestrov. Prireditev, ki sodi v program Evrovizije Pridobitev za Bohinj Zraven hotela Jezero v Bohinju bodo čez nekaj dni odprli movo trgovsko poslovno stavbo. V njej bodo imeli svoje prostore pošta, turi- | stično društvo informativno pisarno, podjetje Transturist I pa restavracijo. Bohinjci( sq j si že .dolgo želeli ta objekt, I posebno odkar je biLa ukinjena pošta v Stari rozini. A. Ž. in je vsako leto v drugem turističnem kraju pod naslovom »tranzpartv« v soboto aH ples v soboto zvečer, bodo prenašale tudi radijske postaje iz Bavarske, Švice in Avstrije. Za izvedbo programa oziroma zabavo bodo skrbeli v podjetju Ljubljana transport (Park hotel je namreč skupaj z Golf hotelom in hotelom Triglav na Bledu ena rednih gostinsko-poslov-nih enot podjetja Ljubljana transport). Pravijo, da obis- kovalci prireditve ne bodo razočarani. Prireditev bo trajala okrog štiri ure, na njej pa bodo nastopili pevci Graham Bo-ney, Edina Pop, Elda Viler, voka.lno - instrumentalni ansambel The soulful dvnamics iz Liberije in drugi. Napovedovalca na tej mednarodni prireditvi bosta Nataša Dolenc in znanec z oddaj Evrovizije Oberhauser. Prireditev bo vodil Jure Robežnik s kolegi iz Miiinchna in Gradca. TURISTIČNE NOVICE LJUBELJ Na Ljubelju je poletna turistična sezona letos kar precej živahna. Poleg prehodnih domačih in tujih gostov se mudi na 14-dnevnem oddihu tu skupina 50 italijanskih mladincev, ki so obiskali tudi Bled in odšli na nekajdneven izlet tudi v Budimpešto. Tej skupini italijanske verske organizacije Azio-ne Cattolica bodo sledile še druge. V Kompasovih hotelskih objektih na Ljubelju pogosto prenočujejo skupine avtobusnih izletnikov iz Novega Sada! V tej sezoni se je na Ljubelju ustavilo še 7 večjih skupin, v kratkem pričakujejo nove goste iz Vojvodine (75 ljudi). — ok rušil mostove z ZDA, kakor je obljubil v svojem pozivu Nbconu, odločil za ameriške predloge«, časopis graja tudi Sovjetsko zvezo, ker je sprejela ameriški predlog. Glasilo palestinskih organizacij »Al Fatah« je v komentarju znova zavrnil politično rešitev na Srednjem vzhodu, zlasti pa ameriški predlog. Najnovejši Naserjev govor je brez dvoma prelomnica. Ali bo iz te prelomnice privrel v vročem puščavskem pesku čist izvirek, ki bo odplavil nakopičena nasprotja in sovraštvo? še vedno je malo upanja, da se bo to zgodilo. ljudje in mar dogodki Varnostni svet OZN je razglasil še ostrejšo prepoved na prodajo orožja Južni Afriki. Zanimivo je, da so se pri glasovanju v svetu vzdržale ZDA, Francija in Velika Britanija. Najhujša grešnica je seveda Britanija, ki je pod novo vlado Edvarda Heatha sklenila, da bo končala šestletni embargo za orožje, ki je veljal pod VVilsonovo vlado, in spet začela pošiljati težko orožje Pretorii. Britanija se izgovarja, da Južna Afrika potrebuje bojne ladje, letala, helikopterje in podobno za lastno obrambo. To so defenzivna orožja — trdijo uradni krogi v Londonu — ki jih Južna Afrika potrebuje zaradi čedalje globljega sovjetskega prodiranja v Atlantiku. Britanija si mora zdaj, ko je Sueški prekop zaprt, zavarovati življenjsko pot okrog Rta Dobre nade in si zagotoviti za prihodnost južnoafriško pomorsko oporišče Simonstovvn. Skoraj ves ostali svet vidi v britanski odločitvi vojaško krepitev južnoafriškega ra-tičnega režima, ki to orožje potrebuje predvsem za zatiranje temnopoltega afriškega prebivalstva. Najbolj ogorčene so številne članice britanskega Commomvcaltha, posebno afriške članice. pri Gorenjski kreditni banki Gostu ponujamo naravo. Ali mu lahko še kaj več? Medtem ko se je na stotine golih teles nastavljalo soncu in se hladilo v vodi, so kmetje, ne meneč se za motorizirane nomade, mirno želi in sušili seno, prav tako veseli pripeke Sreda, 22. julija. Kranj se je že v jutranjih urah kopal v soncu. Soparica je napovedovala, da je pred nami vroč dan. Mesto je bilo kot izumrlo. Le zastave, ki so plapolale v rahlem vetriču, so govorile, da je praznik. 29. obletnica vstaje slovenskega naroda. Spokojen mir je kalil krup avtomobilov, ki so po glavni cesti drveli proti Ljubljani in na Gorenjsko. Cesta pri nas v tem času le redkokdaj zamre ... Ob pol osmih smo krenili. Cilj Gorenjska. Bohinj, Bled, Pokljuka, zgornjesavska dolina. Promet ob tej uri še ni'Bil gost. Medtem ko smo bili le redki namenjeni na Gorenjsko, pa smo od časa do časa srečavali kolone avtomobilov s tujimi registrskimi tablicami. Očitno jih je privabilo toplo Jadransko morje, saj so imeli na prtljažnikih polno krame, nekateri pa so vlekli tudi h:šice na prikolicah. Pred odcepom na Bled je bil promet že gostejši, čeprav sonce še ni bilo visoko. ' Na blejski bencinski črpalki, kjer so nam dolili bencina, je uslužbenec povedal, da danes velikega navala še ni bilo, vendar ga zaradi obetajočega lepega dne še pričakujejo.. Imeli so toliko časa, da so nam skrbno očistili Stekla. Krenili smo proti Bohinju. Za daljši postanek na Bledu ni bilo časa, saj je bila pred nami še dolga pot. Prvi del ceste protj Bohinju je Posneto zdelam Ln še ozka ter ovinkasta cesta je povrhu. Na vsakih nekaj kilometrov So bile opozorilne table za omejitev hitrosti, za nevarne ožine ceste, ponekod pa ru-nienordeče late, ki omejujejo Pogreznjeni ali izpodkopani del cestišča. V Soteski smo ob Savi Bohinjki opazili prve ribiče. r>ve> kj sta namakala trneke v valovih, smo zmotili Ln jih Prosili za kratek pomenek. Presneto slabe volje sta bila in odklonila pogovor. Eden je dejal, da danes ribe še videl ni in zato nima kaj povedati. »Dober prijem«, smo mu zaklicali in odšli. Po prenovljeni cesti smo kili kaj hitro v Bohinjski Bistrici. Pred tržnico in turistično pisarno je bilo polno Vj'udi. že videz jih je izdajal, da niso odtod in da bohinjski kot kljub vremenu, ki ga je pošteno lomilo v prejšnjih dneh, ni prazen. I Cez nekaj let Bohinj v novi obleki »Za prvi dan po dežju je obisk kar dober,« sta modrovala predsednik iin tajnik bo-"'njskega Turističnega dru- štva Jože škantar in Cene Kesman. »Bohinjski turizem ni enak blejskemu ali koroškemu. Pri nas gost ne občuti utesnjenosti in hrupa. Potrebno je le. da prestopi prag in že je sredi narave. Zato ni čudno, da veliko blejskih gostov prihaja k nam.« Predsednik je nadaljeval: »Za Bohinj letos nisem pričakoval več od poprečne se-zofie. Kraj je v izgradnji. De pandansa Pod Voglom bo končana le dni, depandansa pri Bellevue pa je že odprta. S tem smo pridobili 140 novih postelj. Gradimo tudi novo poslovno središče, v katerem bo pošta, turistična poslovalnica, trgovina, samopostrežna restavracija in avtomatsko kegljišče z bifejem. Z gradnjo kasnimo za nekaj tednov. Prav takšne in podobne objekte v Bohinju pogrešamo. Če bi jih imeli, bi podaljšali sezono, gostovo življenje pa bi bilo bolj pestro. Manjkajo nam kavarne, bazeni in teniška igrišča. S tem bi gosta zaposlili v slabem vremenu. Tako pa jih zadovoljujemo le z izleti.« Ko smo takole kramljali pri mizi ob turistični poslovalnici in srkali osvežilno pijačo, smo se pošteno sprehodili po našem, posebno pa po bohinjskem turizmu. Tovariš Skantar je nadaljeval: Dosedanje število prenočitev je več ali manj enako kot lani, vštevši tudi letošnjo zimsko sezono. V Jugoslaviji smo planirali velik odstotek porasta turističnega prometa, vendar dvomim, da ga bomo dosegli...« Misel je nadaljeval Cene Resman: »Promet bo, vendar bo finančni učinek klavrn. Cene mesa, kruha in mleka stalno rastejo. Nabavne cene teh artiklov dvigujejo vrednost turističnih storitev, če v turizmu in gostinstvu cene dvignemo, kmalu ne bo gostov, ker bo drugje ceneje. Ne smemo pozabiti, da tujci do zadnjega dinarja preračunajo svoj dopust. Zaradi lepe narave in ob visokih cenah nihče ne bo silil k nam .. .« Prošli smo na zasebne turi stične sobe. Besedo je povzel tovariš Resman: »Od 1963. leta dalje smo dali posameznikom okrog 150 milijonov starih dinarjev kredita za opremo teh sob. 1963. leta smo zmogli komaj 600 zasebnih turističnih postelj pri zasebnikih in od tega jih je bilo komaj 100 v prvi kategoriji. Danes je v Bohinju teh postelj preko 1000 in kar 600 v prvi in drugi kategoriji, četrto kategorijo sob smo ukinili in bomo verjetno tudi tretjo. Zanju ni popraše-vanja. Primitivnega turizma namreč ni več.« Kako pomembne so za Bohinj zasebne turistične sobe, pove podatek, da je bilo lani v njih 32.000 prenočitev, od tega 18.000 tujih. Za zasebne sobe je največje zanimanje med 20. julijem in 20. avgustom. Urni kazalec se je bližal deseti, pol enajsti. Ob jezeru je postalo živahneje. Napoved sogovornikov, da bo 22. julij v Bohinju »turističen^, se je uresničevala. Mimogrede smo jima spomnili tudi slabo cesto od Bleda do Soteske. Odgovor in komentar je tu: »Ta cestni odsek je za Bohinj ozko grlo. Turistično društvo predvideva, da bo Bohinj čez dve ali tri leta drugačen. Dobili bomo nov Levov hotel s 650 posteljami, popravili bodo ta del ceste, zgradili vodovod v Stari Fu-žini in zgradili nov del hotela Stane Žagar. Rudnica bo dobila smučarsko opremo. Verjemite, Bohinj boste čez leta gledali v drugi luči in obleki.« Holandci najčešći gostje Zasedenost Bohinja med 13. |h 19. julijem. Hotel Pod Voglom zaseden 99-odstotno, Jezero 98-odstotno, Bellevue 60-odstotno, Zlatorog 90-od-stotno, Triglav 77-odstotno, Ski na Voglu 42-odstotno in Brunarica na Voglu 13-odstotno. V avtokampu pri hotelu Zlatorog pa so v tem času zabeležili 2639 prenočitev. Podatke nam je odstopila prijazna rec ep torka v hotelu Jezero. Zakaj hodijo Holandci, Nemci in Angleži najraje v Bohinj? Pojasnjuje tovariš Resman: »Holandci prihajajo k nam zaradi bližine Alp. Vse oblezejo in obhodijo. Nemci zaradi miru in sproščenosti, Angleži zaradi gora, Avstrijci pa zaradi narave in cen, ki so še vedno nižje od njihovih. Zaradi lepe narave hodijo v Bohinj tudi domači gostje.« Zaradi mirnosti Ln skromnosti so Holandci najprimer- nejši in najpogostejši obiskovalci itn ljubitelji Bohinja. Q Devetič v Bohinju Želeli smo govoriti z enim od gostov. Ker pri ribičih nismo uspeli, smo se bali, da nam bo spodletelo tudi tu. Motili smo se. Pred Odarje-vo hišo v Stari Fužini smo srečali zakonca Mladena in Vlasto Božič iz Beograda. Preden smo se jima uspeli predstaviti in povedati željo, je Mladen odgovoril kor iz topa: »Pa napišite, čudovito je v Bohinju. Devet let že hodimo sem. Bohinj je domač, ljudje so prijazni in narava je čudovita. Ni nam dolgčas. Kopamo se, hodimo na izlete. Skratka, zabavamo se in odlično spimo, če ne bi bilo dovolj zabave, ne bi prihajali sem. Kdaj se pozabavamo tudi z ražnjem.« Med pogovorom z Mladenom je Vlasta kalila svoje strelske sposobnosti. Ko smo tudi njo nagovorili, je bila kratka: »Fino je tukaj. 1200 dinarjev damo za posteljo in še sami lahko kaj skrhamo. Z Odar-jevimi smo resnični prijatelji.« Na Koprivniku in v Gorjušah so sušili seno Povsod nas je spremljal občutek praziničnosti. Tudi takrat, ko smo zavili v Jore-ko, v objem pokljuških gozdov. Na senožetih smo videli kmete, ki so sušili seno. Veseli so bili praznika in sonca. Praznika, ker so bili vsi doma, in sonca, ki jim bo mogoče zjutraj pokošeno seno zadosti posušilo Ln ga ne bo treba prekladati še naslednji dan. Takega dneva ne gre zamuditi, četudi je praznik. Narava ustvarja kmetov kruh . .. Sredi bogatih gozdov smo. Za nami je Koprivnik, pred nami Gorjuše. Vozili smo se mimo pokošonui bregov in ograbkov sena. »V Gorjušah, znanih po čodrah, smo se ustavili pri Jeklarja. Mama je bila doma. Kako kaže letina, mama, smo jo pobarali. »Kar dobro, čeprav je bilo maja tu še pol metra snega. Samo sodre se bojimo. Vse bi nam uničila. Poljščin tu ljudje ne gojijo več veliko. Smo že previsoko in se ne splača. Mladi pa tako in tako odhajajo v dolino ali pa se zaposlijo doma, v gozdovih, čeprav je delo težko. Taki časi so prišli in ne moremo pomagati ...« i Proti Bledu... Vožnja ni naporna. Senca nas je prijetno hladila. Do vrha Pokljuke ni bilo več daleč. Dobrih sedem metrov položnega talanoa. Prehiteva/li smo golopleče turiste s tež- kimi nahrbtniki na ramah, videli avtomobile ob cesti, pri njih družine, ki so se parile na soncu, malicale ali vrtele raženj. Gob na Pokljuki na žalost še ni. Posamezni avtomobili so bili osamljena. Lastnikov ni bilo nikjer. Umaknili so se vrvežu. Pogoltnili so jih pokljuški gozdovi. Ob cesti so krave mirno pulile travo. Za ropot avtomobilov se niso menile. Na vrhu smo. šport hotetl je bil zaprt, zato smo zavili proti Jelki. Ko tešimo žejo, nam točajka pove, da je še kar dosti ljudi. Nič čudnega, saj je bil parkirni prostor skorajda poln. Časa za klepet ni bilo dosti. Odložili smo nahrbtnik, ki smo ga pobrati med potjo (eden od turistov nas je namreč prosil, če težak nahrbtnik peljemo na vrh) in se napotili proti Bledu. Ker so končno le začeli popravljati cesto na Pokljuko, je vožn|a še počasnejša. Izvedeli smo,- da bodo za/daj popravili le odsek med Krnico in Zatrnikom, toliko, kolikor je denarja. Del se je lotilo Gozdno gospodarstvo z Bleda, .pomagala pa bo tudi JLA. Ker je cesta pomembna, so delali tudi v sredo, čeprav je bil praznik. čas je neusmiljen tiran. Tepe kn tepe nas. Nikoli ga ni pr Zapel savsk j. nas. je tepel. esev zgornje- ) -doi I V Dovjem so se kopali v Savi Promet je bil gost. Iz mirnih pokljuških go/dov smo se preselili na asfalt, v gnečo in vročino. Začudili smo se, ko smo pri Dovjem videli kopalce v mrzli Savi. Komaj po deževju je bilo, zato smo bili še bolj presenečeni. Pa ne samo v Dovjem, tudi drugje v dolini smo videli kopalce. Kaj vse lahko stori vročina. Da bi se izognili večernim kolonam, smo v Kranjski gori obrnili in jo mahnili proti Kranju. Spomnili smo se misli, ki smo jo slišali v Bohinju: lepo naravo imamo, eno najlepših. Toda sama po sebi ne pomeni vsega. Potrebuje ljudi, ki jo negujejo in ohranjajo. To je naloga vseh, posebno pa tistih, ki jim je turizem skrb in poklic. Potreben Je idealizem in zagnanost, čeprav nagrada ni vedno visoka. Drugje bi bila mogoče večja. In takih ljudi j« pri nas vedno premalo .. . J. Košnjek v a / — Močno dvomim, dragi, da je tvoja italijanščina kaj posebno razumljiva . .. m tj — Poglej, žena, kako lep Šopek cvetja v pesku! — Na žalost mi je takoj zatem zmanjkalo traku... Ponchardiera je popadel bes, zato je pripravil napad na poveljniško mesto blizu Saint-Servana: če London ne verjame francoskim obveščevalcem, mu bodo priskrbeli podatke iz nemških virov. Na tleh jedilnice je bilo gotovo za kubičen meter papirja in dokumentov. V sobi so sedeli člani skupine, ki so napad preživeli in nekaj članov skupine, ki so znali nemško. Ponchardierova zadnja plat je bila neznansko otekla, desno stegno pa je bilo še enkrat večje. Prejšnjega dne mu je kirurg potegnil iz desne noge nekaj drobcev kosti. Mož, ki je bil ranjen v pljuča, je izdihnil na njegovih rokah. Pepe je lahko rešil Ponchardiera šele naslednje noči, ko so Nemci opustili zasledovanje. Ko so kup papirja sortirali, je ostalo uporabnega gradiva tako malo, da je zbujalo vse prej kot navdušenje: ostal je le zavojček z roko napisanih beležk. Toda te beležke je zapisal sam fe'-dmaršai Ervvin Rommel. Bilo je od besa prekipevajoče poročilo, ki ga je sestavil po inšpekciji Atlantskega zidu. Z ukazom št. 51 ga je Fiihrer decembra leta 1943 imenoval za glavnega inšpektorja; pregledal naj bi utrdbe na zahodu in izdelal predloge za izboljšanje, kjer bi bilo potrebno. Do konca januarja leta 1944 je obiskal evropsko utrdbo od Danske do Sredozemskega morja. Energičen, strasten in neizprosen se je vrgel Rommel na dremave štabe na zahodu, katerih edina skrb je bila, kako se izogniti premestitvi na rusko fronto. Zaradi te nenehne grožnje mnogi častniki niso poročali o napakah, sabotažah in zakasnitvah. Vsi, od tistih, ki so bili na vrhnjem klinu hierarhične lestvice, pa do najnižjih častnikov, so spoštovali en sam ukaz: »Ne povzročaj nikakršnih težav.« Rommel je neusmiljeno dregnil med te zapečkarje in kot z bičem klestil na levo in desno. Ponchardier in njegovi možje so z kor niso mogli razumeti, zakaj neki jim prepovedujejo, da bi streljali na najslavnejšega nemškega vojaškega poveljnika. Je bil to strah pred represalijaml? Najbrž ne, zakaj zavezniško poveljstvo se je večkrat kaj malo menilo za nemško maščevanje. Morda so za to prepovedjo tičali viteški pomisleki? Toda možje iz skupine Sosie se niso mogli bojevati v rokavicah; gospodom v Londonu, ki niso dovolili, da bi tako visokega častnika ustrelili kot zajca, bi lahko zabrusili v obraz marsi-kakšno bridko in grenko resnico. 4. ADMIRAL CANARIS: STROKOVNJAK ZA INVAZIJO Takšne tenkočutnosti nacisti niso poznali. Njihova obveščevalna služba je bila lahko vedno prepričana, da ima pri svojem delu povsem proste roke. Celo v mirnem času si niso belili las tako kot v demokratičnih državah, ali je kakšna reč zakonita in moralna ali ne. Njim se ni bilo treba bati, da jih bodo ošteli in vrgli iz službe kot tiste ameriške strokovnjake za dešifriranje, ki so leta 1929 razvozlali japonske šifre; ko je za to zvedel državni sekretar Henrv Stimson, se je zgrozil in jim pokazal vrata z besedami: »Gentleman ne bere tujih pisem!« Vodja Abvvehra, obveščevalne službe nemške armade, je dobival ukaze od zvijačne in podle vlade, ki se je na virtuo-zen način posluževala laži, podtikanj, izsiljevanj in zastraševanj. Ko se je Hitler polastil oblasti, je že zelo kmalu stri opozicijo v tradicionalnem generalnem štabu, tako da je generala barona von Fritscha z lažnimi dokazi obtožil homoseksualnosti, maršala von Blomberga pa, da se je poročil s prostitutko. Rohma in SA se je otre-sel, češ da so pripravljali zaroto. Goringovi politični privrženci so zažgali Reichtag, da bi lahko uničili komunistično partijo. Leta 1937 DUOBOJ UOHIII Gilles Pera uit neprikritim navdušenjem brali njegove neusmiljene zapiske, v katerih je nekatere častnike organizacije Todt obtoževal, da so v bunkerjih predvideli premalo prostora za vzvratni sunek topov. O utrdbi v St. Valerv-en-Caux je dejal, da ima šibke temelje, da Je železna armatura slabotna in da se bo vse skupaj ob prvem večjem nalivu samo sesed-lo. Drugje niso ustrezali koti za streljanje, ali pa so bili topovi preslabo ukopani. Na mnogih krajih je bilo delo zaradi zanikrnosti ali slabega materiala opravljeno prav šušmarsko. Poncardier je od veselja kar prekipeval in je odprl nekaj steklenic vina. Imelo ga je, da bi nazdravil Rommlu, katerega poročilo bo najtehtnejši adut, s katerim bo zaprl usta kritikom v Londonu. Toda Rommel le ni vsega opazil; vseh površnosti in sabotaž tedaj še ni bilo moč videti, zato pa bodo sčasoma postale tolikanj bolj učinkovite. Kljub temu pa je Rommel kar dovolj povedal in London se bo navsezadnje le prepričal, da francoski obveščevalci ne pretiravajo. Zavezniško vrhovno poveljstvo, ki je imelo v svojih rokah načrt za utrdbe, še preden so se dela lotili, je bilo lahko zdaj prepričano, da ve več o resnični vrednosti Atlantskega zidu kakor nemški vrhovni štab. Nekaj tednov pozneje pa je Rommel skupV no Sosie hudo razočaral. Tedaj je bil v von Rundstetovem glavnem štabu v Saint-Germa-in-en-Laye in pogosto sam odhajal na sprehod v bližnji gozd. Pepe, ki se je skril v grmovje, ga je imel že večkrat na muhi svoje mavzerice. Toda London Je nekajkrat zapovrstjo ukazal, da ga ne smejo ubiti, čeprav jim je Ponchardier poročal, kakšna priložnost se jim ponuja. Skupina Sosie, ki je bila stisnjena v svoj svet strahu, Izdajstva, mučenja in smrti, nI vedela nikakršnega razločka med gestapom, SS in VVermachtom. Vsi Nemci so bili sovražniki. Ponchardier ln njegovi možje nika- je Stalinu podtaknil ponarejene dokumente« češ da ruski vojaški voditelji pripravljajo državni udar, nato pa s privoščljivim zadoščenjem gledal, kako so obglavljali rdečo ... inatio in kako so likvidirali na tisoče častnikov. Potem ko je Hitler dal umoriti avstrijskega kanclerja Dollfussa, je stri tudi odpor njegovega naslednika Kurta von Schuschnigga. Novi avstrijski voditelj je prišel 12. februarja 1938 na sestanek s Hitlerjem v Berchtesga-den. Pred vhodom v »orlovsko gnezdo« je dal z nekaj prijaznimi besedami duška svojim občutjem spričo čudovitega pogleda in lepega vremena. Nekaj ur pozneje je drhteč za svoje življenje podpisal Avstriji smrtno obsodbo. Leto dni pozneje je podobna usoda doletela tudi češkoslovaškega predsednika dr. Hacho. Na Hacho je tako pritiskal, da se je onesvestil in so ga morali zdramiti z injekcijami, da je lahko za svojo državo podpisal smrtno obsodbo. Da bi Hitler našel primeren povod za okupacijo te države, je dal umoriti nemškega veleposlanika. Da bi opravičil napad na Poljsko, je uprizoril z udarnimi četami SS, ki so bile preoblečene v uniforme poljske armade, napad na nemško radijsko postajo v Glivicah (Gleivvitz). Osem mesecev pozneje so prestopile njegove prve enote nizozemske meje v uniformah nizozemske armade; kmalu potem se je zmedenim Francozom dozdevalo, da vsepovsod videvajo sovražnikove padalce. Hitler se ni ustavljal niti pred Vatikanom, tem svetiščem Zahoda. 7. nadaljevanje RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12.. 13., 15., 17., 22., 23., m 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. url ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. ln 19.30. 1. AVGUSTA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.25 Z ansambli domačih napevov — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Tenorist Mitja Grego-rač poje domače samospeve — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Polke in valčki s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14.25 Vrtiljak zabavnih zvokov — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 V domačem ritmu — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Z ansamblom Atija Sossa — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Štirje kovači — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Zabavna radijska igra — 20.40 Ples v soboto zvečer — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Nadaljevanje prenosa Ples v soboto zvečer — 24.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 1330 Glasba in počitnice — 14.05 Zabavni zvoki — 15.00 Jazz na drugem programu — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Naš podlistek — 18.40 Italijanske popevke — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Pri- Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pij ade — Naslov uredništva ln uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 5151-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860, uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko 5* para. Mali oglasi: be-»eda 1 din, naročniki imajo 'WVi popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo jeten večer ob melodijah in plesnih ritmih — 20.05 Svet in mi — 20.20 Zbor poljskega radia — 20.45 Večer z mez-zosopranistko Evo Novšak-Houškovo — 21.45 Operni koncert — 22.15 Okno v svet — 22.30 Pri Beethovnovih sodobnikih — 23.55 Iz slovenske poezije 2. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.47 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Priljubljene melodije s pevci in Pihalnim orkestrom — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Klavir v ritmu — 15.05 Iz opernega sveta — 16.00 Zabavna radijska igra — 16.40 Z orkestrom Atija Sossa — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Igramo za ples — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 13.25 Vremenska napoved in poročila — 13.30 Glasba in počitnice — 14.00 Z orkestrom VVerncr Miiller — 14.35 Melodije z mednarodnega festivala Slovenska popevka 70 — 15.15 Glasbeni varietc — 16.35 Radi ste jih poslušali — 17.00 Plesni zvoki — 18.00 V svetu operetnih melodij — 18.30 Sem ter tja po Madridu — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Iz glasbenih revij — 19.40 Od popevke do popevke nute z ansamblom Milana Križana — 20.00 Moč usode - opera — 2120 Lepe melodije v lahki orkestralni izvedbi — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke iz studia radia Zagreb — 23.40 Za ples igra orkester Nelson Ri-ddle Drugi program 13.30 Glasba in počitnice — 14.05 Vedri zvoki z majhnimi ansambli — 14.30 Popevke za vas — 16.40 Popevke na tekočem traku — 18.40 Z orkestrom Ray Anthonv — 19.05 Ponedeljkova panorama zabavne glasbe — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Plesni ritmi nekdanjih dni — 21.45 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Na.šj znanstven:ki pred mikrofonom — 22.30 Recital violinista Leonida Kogana — 23.55 Iz slovenske poezije 4. AVGUSTA 3. AVGUSTA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Dvajset minut z orkestrom Bela Sanders — 9.45 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Suita v starem slogu za godalni kvartet — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Operetne melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Zabavni zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.45 Naš podlistek — 19:00 Lahko noč, otroci — 19.15 Mi- 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.25 Narodne pesmi v priredbi Ri-charda Orla — 9.45 S pihalnima orkestroma Reichenau in Dhiintaler — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste—12.00 Na današnji dan — 12.10 S sporedov Davida Oj straha — 12J0 Kmetijski nasveti — 12.40 Lepe melodije z orkestrom Peter Nerro — 13 30 Priporočajo vam — 14.10 Instrumentalne skladbe za mladino — 14.25 Na poti s kitaro — 14.40 Prijetni zvoki — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Nekaj arij iz Mozartove Figarove svatbe — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Beethovnova dela v izvedbi domačih umetnikov — 18 00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V torek na svidenje — 19 00 Lahko noč, otroci — 19 15 Minute s triom Franca Sušnika — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.21 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Popevke iz studia radia Beograd — 23.40 Za ples igra orkester Henry Mancini Drugi program 13.30 Glasba in počitnice — 14.05 Melodije s pop ansambli — 14.30 Pol ure s pevci — 15.00 Jazz na drugem programu — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.40 Popevke z angleškega otoka — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Dvo-fak in Sibelius — 21.00 V korak s časom — 21.10 čembalist Eric Hope — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Iz manj znane operne literature — 23.00 Zgodna dela Milka Kelemcna in Iva Pe-triča — 23.55 Iz slovenske po- ' ezije 1 5. AVGUSTA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 S pihalnim orkestrom Irske garde in An-dree Kostelanetz — 9.45 Skladatelji mladini — 10.15 Pri vasi doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Trije odlomki iz. opere Matija Gubce — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 S koncertnim orkestrom Norveške filharmonije v koračnem ritmu — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital - violončelista Edija j Majarona — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Mladina sebi I in vam — 18.00 Ak'ua'nosti doma in v svetu — 18.15 Iz repertoarja Simfoničnega orkestra RTV * • ' - - _ 13.45 Po galerijah in muzej:h — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije — 21.30 Melodije za razvedrilo — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zabavni zvoki iz studiov radia Zagreb, Beograd in Ljubljana Drugi program 13.30 Glasba in počitnice — 14.05 Majhnj ansambli — 14.30 Slovenske popevke — slovenski pevci — 15.00 Z velikim orkestrom Dunajske državne opere — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Vaši pevci iz preteklosti — 19.00 Panorama zabavne glasbe — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Večerni divertimento — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 6. AVGUSTA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popovanje od strani do strani — 9.25 S pihalnim orkestrom Falken-auer in Kaferloh — 9.45 Filmske melodije — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Kitajska pripovedka - baletna suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lahka glasba — 13.30 Pri poreci o vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.25 Iz repertoarja orkestra Jugozahodnega nemškega radia — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Sodobni slovenski skladatelji zborov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu —• 18.45 Pop. ke iz mednarodnega festivala Slovenska popevka 70 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z an- samblom Tatoos — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim dramatikom — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Sodobna švicarska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albumov izvo-jalcev jazza — 23.40 Plesni zvoki Drugi program 13.30 Glasba in počitnice — 14.05 Od popevke do popevke — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek ob ju-ke-boksu — 18.40 Z majhnimi ansambli — 19.05 Melodijo po pošti — 20.05 Beethovnova scenska glasba — 21.00 Naš intervju — 21.10 Trio-log za violino, klarinet in klavir — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Mednarodna radijsko univerza — 22.30 Iz jugoslovanskih oper — 23.00 Festi-valni komorni orkester iS Batha — 2355 Iz slovensko poezije 7. AVGUSTA 8.10 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9J5 Ruske narodne pesmi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turi. stični napotki /.a tuje gosto — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Sklepni prizor opere Kavalir z rožo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Valčki in uverture — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.35 Glasbeni inten> mezzo — 15.40 Valčki za klavir — 16.00 Vsak dan za vao — 17.10 človek Ln zdravje —• 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Vi lija Petriča — 20.00 Pojo zbor Moše Pijadc iz Zagreba — 20.30 Top-pops — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvo> ki z logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.30 Glasba in počitnice — 14.05 Parada zabavne glasbo — 15.00 Še vedno jim radi prisluhnemo — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 18.4§ Pojo slovenski pevci zabavne glasbe — 19.00 Odmevi s gora — 19.20 Igramo za vao — 20.05 Od premiere do premiere — 20.53 Dve sonati Edvarda Griega — 21.45 Glasbeni večeri v Luganu — 23.M Kvintet za klavir in godalni kvartet — 23.55 Iz slovensko poezije urini LE SCE VELIK IZBOR SODOBNEGA STAVBNEGA POHIŠTVA n I! i EN 'KREDIT EN PREVOZ EN NAKUP Na Gorenjskem sejnin — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) —■ 20.30 Spored italijanske TV L AVGUSTA 17.20 Obzornik (RTV Ljubljana) — 17.25 Atletski polfi-nale za pokal Evrope (RTV Sarajevo) — 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 TV magazin (RTV Zagreb) — 21.35 Skrivnosti morja, 22.00 Močnejše od življenja - serijski film, 23.00 TV kažipot, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 2. AVGUSTA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Po domače (RTV' Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.40 TV kažipot, 15.30 Past za Pepel ko - francoski film (RTV Ljubljana) — 17.45 Atletski polfinale za pokal Evrope (RTV Sarajevo) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1, 2035 Lastovka in policaj - iz cikla Nabrežje (RTV Ljubljana) — 21.25 Vi-deofon (RTV Zagreb) — 21.40 JRT, 22.05 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — 22.30 Risanke (RTV Beograd) — 22.40 Filmski festival v Pulju (RTV Zagreb) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 2030 Spored italijanske T V 3. AVGUSTA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.15 Obzornik, 18.30 Risanke in še kaj, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Narodna in zabavna glasba (RTV Skopje) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.30 Vaterpolo Triglav : Mornar (Split), 21.45 STOP fel j tonska oddaja T V Zagreb, 22.,50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 film za otroke, 18.15 TV vrtec (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.50 TV prospekt (RTV Zagreb) LlI 4. AVGUSTA 18.15 Obzornik, 18.30 Tik-tak, 18.45 Risanka, 19.00 Prvi koraki, 19.30 človek v vozilu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Prepovedan planet - ameriški film, V senci zvezd . . . Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Risanka 18.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 18.30 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja 19.05 Narodna glasba, 19.20 TV pošta, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 5. AVGUSTA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.15 Obzornik, 18.25 Mladinski quiz T V Sarajevo (RTV Ljubljana) — 19.05 Popularna glasba (RTV Sarajevo) — 1920 Obrežje, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 2035 Ural'stki folklorni ansambel, 2135 Mednarodni jazz festival v Ljubljani, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Rastimo (RTV Beograd) — 18.30 Reportaža (RTV Sarajevo) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbena oddaja (RTV Sarajevo) — 19.20 Skrivnosti morja, 1930 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 6. AVGUSTA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.15 Obzornik, 18.30 Glasbeni ciciban, 18.45 Risanka, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu, 19.20 Reportaža, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Zabavno glasbena oddaja s festivala v Montreuxu (RTV Beograd) — 21.35 Pulj sedemnajstič, 22.05 Mannix - serijski film, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna pddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Potopisna oddaja (RTV Zagreb) — 19.20 Gol ton in Sim-pson (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 7. AVGUSTA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.15 Obzornik, 18.30 Sebastian in odrasli, 19.00 Obiščite z nami Dunaj, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Split 70 - domači pevci na festivalu zabavnih melodij (RTV Zagreb) — 22.05 Znani obrazi, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 TrapoHo HH 33 (RTV Zagreb) — 18.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.05 Mozaik (RTV Sarajevo) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV Tržni pregled KRANJ Cvetača 4 din, čebula 3 din, česen 6 do 7 din, stročji fižol 3 do 4 din, fižol 4 do 5 din, stročji grah 3 din, novi krompir 1,20 din, koleraba 3 do 4 din, korenje 6 do 8 din, kumarice za vlaganje 7 do 8 din, kumare 3 din, ohrovt 2 din, pesa 230 din, por 3 din, peteršilj 6 do 7 din, paradižnik 4 do 5 din, paprika 6 do 7 din, mehka solata 3 do 3,50 din, endivija solata 4 din, zelje 4 din, zelena 4 do 4,50 din, breskve 3 do 4 din, hruške 5 din, jabolka 1,20 din, jagode 5 do 5,50 din, limone 6 din, marelice 4 do 5 din, pomaranče 5 din, slive 5 do 5 din, banane 6 din, skuta 5 din za kg, borovnice 6 din za liter, jajca 0,60 do 0,70 din, smetana 10 do 12 din za kilogram. TRŽIČ Solata 2 din, špinača 6 din, korenček 3 din, slive 5 din, jabolka 2 dim, pomaranče 5 din, limone 6 din, česen 8 din, čebula 3,50 din, fižol 5 din, pesa 3 din, kaša 6 din, radič 10 din, čebulček 10 din, kolerabe 4 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 6 din, surovo maslo 10 din, smetana 10 din, orehi 25 din, klobase 25 din, sir skuta 6 din, sladko zelje 2 din, češnje 4 din, breskve 2,50 din, marelice 6 din, paradižnik 5 din, fige 5 din, krompir 1,20 din, jajčka 0,65 din Športne prireditve SOBOTA Tržič — Ob 9. uri na nogometnom igrišču mednarodni nogometni turnir v počastitev občinskega praznika. NEDELJA Kranj — Ob 10. uri med-klubska kolesarska dirka po ulicah Kranja v počastitev občinskega praznika. Ob 11. url na Savi pri Elektrarni meddruštveni ka-jak-kanu slalom v počast ilev občinskega praznika. Tržič — Ob 8. uri tradicionalni mednarodni rokometni turnir na Zalem Rovtu v počastitev občinskega praznika. Ob 14. uri na lednem kopališču v počastitev občinskega praznika klubsko plavalno tekmovanje. i PONEDELJEK Kranj — Ob 20.30 na letnem bazenu prvenstvena tekma I. zvezne vaterpolske ligo Triglaiv : Mornar (Split). —dh Rejci malih živali kranjske občine razstavljajo Ob vsakoletnem medina rodnem Gorenjskem sej mti bodo tudi letos rejci malih živali društva Žival ica iz Kranja razstavljali na Grajzarjevem vrtu, na Primskovem, nasproti razstavišča II (Tekstilna šola) v več kot stotih kletkah vse vrste kuncev, perutnine, eksotičnih golobov in golobov pismo-noš ter papigic in drugih živali. Zanimanje za to XX. razstavo malih živali po osvoboditvi je zelo veliko, saj bodo to pot razstavljali prvoklasne kunce tudi rejci iz sosednje Avstrije. Za šolsko mladino, vrtce in vojake v skupinah velja izredni popust. GORENJSKI MUZEJ KRANJ — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodo-vinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je na ogled razstava akad. slikarja Silvestra Komela iz Nove Gorice. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka Slovenska žena v revoluciji in razstava Spomeniki NOB. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. > V galeriji v isti stavbi razstavlja slikar in scenograf Saša Kump, v kleti je na ogled razstava Kranjski portali, ki jo je pripravil Zavod za spomeniško varstvo v Kranju. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do I 12. in od 17.—19. ure. Kranj CENTER 1. avgusta amer. barv. CS film ŽENSKA Z DNA MORJA ob 16., 18. in 20. uri, amer. barvni film STREL V TEMI ob 22. uri 2. avgusta amer. barv. CS film ŽENSKA Z DNA MORJA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma SAMOKRESI ODLOČAJO ob 21. uri 3. avgusta amer. barv. CS fikn SAMOKRESI ODLOČAJO ob 16., 18 in 20. uri 4. avgusta amer. barv. film STREL V TEMI ob 16., 18-im 20. uri Kranj STORŽIC L avgusta amer. barvni CS film ZA TISOČ DOLARJEV DNEVNO ob 16. in 20. tiri, franc. barvni film NEZNANI JUNAKI ob 18. uri 2. avgusta amer. barvni CS film ZA TISOČ DOLARJEV DNEVNO ob 14. in 18. uri, frainc. barvni film NEZNANI JUNAKI ob 16. uri, franc. barvni film VSTANI IN STRELJAJ ob 20. uri 3. avgusta amer. barvni CS film ŽENSKA Z DNA MORJA ob 16. in 20. uri, franc. barv. film VSTANI IN STRELJAJ ob 18. uri 4. avgusta amer. barvni CS film SAMOKRESI ODLOČAJO ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 2. avgusta amer. barv. film DESET ZAPOVEDI, I. DEL °b 16., 18. in 20. uri Tržič 2. avgusta amer. barv. film GUSAR ob 15., 17. in 19. uri 3. avgusta amer. barv. film GUSAR ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 1- avgusta premiera amer. hai'v. filma ŠERIF V NEW YORKU ob 18. in 20. uri 2- avgusta amer. barv. film ŠERIF V NEW YORKU ob 15- in 19. uri 3- avgusta premiera amer. ^ma VABA ZA UBIJALCA °b 18. in 20. uri fcovjc-Mojstrana % avgusta amer.-angl.-barv. fi'm ZA KRVNIKA NI MILOSTI *> avgusta špan. barvni CS »kn PROCES NEKE ZVEZDE Javornik Delavski dom «■ avgusta špan. barv. film f"m PROCES NEKE ZVE- 2. avgusta amer. barv. film £RVAVA OBALA ki amer. Darvni film DIVJI SAM Kranjska gora 1- avgusta amer. barv. film KRVAVA OBALA Radovljica 1. avgusta amer. barv. film ZVEZDA ob 17. uri, ameriški barvni film ZA NJENO LJUBEZEN ob 20. uri 2. avgusta amer. barv. film MEč V KAMNU ob 14. uri, angl.-italij. barvni film SENCA SMRTI ob 16. uri, amer. barvni film ZA NJENO LJUBEZEN ob 18. uri, ameriški barvni film ZVEZDA ob 20. uri 3. avgusta angl. barv. fiilm VROČI PESEK OTOKA SYLT ob 20. uri 4. avgusta frainc.italij. barv. film KOT SOVA PODNEVI ob 20. uri Bled 1. avgusta angl. barv. film NASKOK LAHKE KONJENICE ob 18. in 20.30 2. avgusta angl. barv. film NASKOK LAHKE KONJENICE ob 15., 18. in 20.30 3. avgusta italij. barv. film SATIRIKON ob 18. in 20.30 4. avgusta italij. barv. film SATIRIKON ob 18. in 20.30 Škofja Loka SORA 1. avgusta franc.-angl. barv. CS film JUŽNA ZVEZDA ob 19. im 20. uri 2. avgusta franc. angl. barv. CS film JUŽNA ZVEZDA ob 17. in 20. uri 3. avgusta angl. barv. film ZA LJUBEZEN IN SVOBODO ob 19. uri 4. avgusta amer. barv. film MAROKO SEDEM ob 20. uri Loterija Poročili so se škofja Loka Zebre Jurij in Lep Štefanija, Martinčič Milan in Likar Ljudmila, Dol i nar Pavel in Mrak Jožefa, Dolenec Vincen-cij in Balanč Ana, Rupar Stanislav in Krek Ljudmila, Ši-frer Franc in Kumer Marija, Klemenčič Anton in Osenčič Marija, Keber Emili jan in Bertoncelj Cecilija, Gartner Filip in Pikuš Anica. Tržič Antun Radakovič in Friderika Šavs, Jožef Zupan in Ana Selak, Antun Peič in Smilja Poluga. Umrli so škofja Loka Detela Ivana, roj. 1892, Podobnik Marjana, roj. 1889, Trojar Jožef, roj. 1910. Tržič Katarina Šavs, roj. 1905. Poročilo o žrebanju srečk 31. kola, ki je bilo 30. VII. 1970 Srečke s so zadele končnicami din 0 6 01080 506 64970 1.006 202110 10.006 629290 10.006 11 20 91 10 67221 500 530391 10.010 619491 10.010 2 6 14652 506 65132 1.006 318502 10.006 420862 10.006 456962 50.006 3 6 50823 506 95903 1.006 733513 10.006 74 10 27464 500 91804 500 416584 10.000 574534 150.000 75 10 05625 roo 24435 500 64475 2.010 045335 10.000 243045 10.000 06 10 596 50 21796 1.000 85456 2.000 677 100 0587 200 51647 500 275797 10.000 290037 10.000 302357 10.000 08 10 48 20 08008 1.010 561918 10.000 09 30 4629 200 64709 530 335229 10.000 602069 10.000 V Slovenji so 3 dobitki po 10.000 din: v Ljubljani na št. 530391 in 275797 in v Izoli na št. 420862, po 1.000 din 3 dobitki v Ljubljani in 2 v Mariboru. Aero-taksi služba Na letališču ALC Lesce že dalj časa deluje aero-taksi služba. Letališče razpolaga za te namene z dvema štiri-sedežnima enomotornima letaloma česna. Tudi letos si tujci radi ogledajo Gorenjsko iz ptičje perspektive. Polet traja 15 minut in stane 130 dinarjev. M. H. Rešitev nagradne križanke 1. SPLETI, 7. OZIRIS, 13. PRENATANCNOST, 15. AIDA, 16. EVO, 17. ASTA, 18. PARAMENT, 21. SOL, 22. OO, 23. ER, 24. RM, 26. RO, 27. MRK, 29. AGRESIJE, 34. ANAM, 35. RIM, 37. KOČA, 39. MINERALOGINJA, 42. AKADEM, 43. LASKER. Rešitev nam je poslalo 89 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: L nagrado 30 din prejme Marija Friškovec, Kranj, Smledniška 60 b, 2. nagrado 20 din prejme Albin Urh, Bohinjska Bistrica 195, 3. nagrado 10 din prejme Pavel šifrar, Kranj, Trojarjeva 47. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Gostinci ugotavljajo, da prihaja v tem času k nam iz dneva v dan več turistov, kar pomeni, da je sezona na višku in da bo letošnja sezona po predvidevanjih dobra, če ne rekordna. Na sliki je mejni prehod v Podkorenu. Uslužbenec na prehodu nam je v torek povedal, da so v teh dneh zabeležili toliko prehodov, da niti sami ne vedo točne številke, (jk) Takih turistov si ne želimo Smo na višku letne turistične sezone in ob rekah in potokih v senci grmovja in mogočnih dreves so parkirani najrazličnejši avtomobili. Vajeni smo tega in zaradi tega se nihče ne razburja. V nedeljo, ko sem šel na njivo po zelenjavo sem sredi travnika oziroma njive porasle s skoraj trideset centimetrov visoko travo, zagledal avto, ki sta ga dva možaka z vso vnemo prala, vodo pa sta ja-jemala z umazanimi in oljna-! tirni posodami iz bližnjega studenca. Mimogrede povedano, to vodo mnogi turisti uporabljajo za pranje in kuhanje hrane. Ko sta končala s pranjem, sta odšla k ženski in otroku, ki sta nabijala žogo in pri tem pridno mečkala travo. Lastnika avtomobila taunus — KR-233-86 sem opozoril, da se na travniku dela Postaja RK v ŠKOFJI LOKI sporoča, da bo zaradi izrednega pomanjkanja krvi v ljubljanskih bolnišnicah izvedla krvodajalsko akcijo, in sicer 4. avgusta v osnovni šoli v Gorenji vasi od 8. do 12. ter v dneh 5., 6. in 7. avgusta v Škof j i Loki, prav tako v prostorih osnovne šole v času od 8. do 12. ure. Ker je v nevarnosti mnogo življenj, prosimo vse občane, da se te humane akcije udeležijo v čim večjem številu. škoda,, vendar me je zavrnil, da on zato nič ne* ve. Prepričan sem, da je na Gorenjskem dovolj kotičkov, kjer se človek lahko naskače brez Škode pa tudi za pranje so primernejša mesta. J. Ambrožič Urejujejo smučarske proge na Krvavcu Turistično prometno podjetje Creina iz Kranja letos nadaljuje z urejevanjem smučarskih prog na Krvavcu. Do zime bodo delavci pripravili oziroma očistili progo (štorov in skal) z Njivic v Tiho dolino, smučarsko progo preko Gradišča in progo od doma na Krvavcu do Gospin ca. Za ureditvena dela je podjetje letos namenilo 6 milijonov starih dinarjev. Proge bodo očistili tako, da jih bodo pozimi lahko redno teptali z ratracom. Razen tega pa bo podjetje letos povečalo tudi zmogljivosti na enosedežni žičnici Gospinca. Zmogljivost žičnice bodo povečali od sedanjih 450 na 550 oseb na uro. A. Ž. Z IVI L. A KRANJ GLAS * 14. STRAN SOBOTA —1. AVGUSTA 1973 V SVOJIH PRODAJALNAH PO VSEJ GORENJSKI VAM NUDIMO BOGATO IZBIRO PREHRAMBENEGA BLAGA IN GALANTERIJE ŽIVIL. A. KRANJ ČUDOVITA AROMA JE V KAVI ŽIVIL-A KRANJ IMEJTE JO VEDNO PRI ROKI, DA NE BOSTE V ZADREGI, ČE DOBITE NEPRIČAKOVANE GOSTE Kdor se z denarjem baha, ta denarja nima, denar ima njega. Kdor se z menoj krega, je prav tako nekulturen kakor jaz. Za sovraštvo porabimo ogromno energijo in na žalost proti DROBCI sebL Neznanstveno je znanost uporabiti proti človeku. Ko ubijaš iival, glej, da ne ubiješ tudi človeka v sebi! •Človek bi bil lep, če bi sam verjel v svojo lepoto. Razlike med odraslimi in otroki dober vzgojitelj oblaiuje, slab pa napihuje. HENRIK ZBIL Kasno v noč smo se pognali na pot. Mihol, teta Marjana, Polde in jaz. Drveli smo navzgor po ridah in se veselili lučk tovornjakov, ki so nas drezale v oči, kot bi se šli, kdo ima močnejši reflektor. Zares je bilo prijetno, saj smo kar kleli od navdušenja še posebno pa teta Marjana ki zaradi teh luči spati ni mogla. Ko se je pot obesila navzdol proti morju je bilo te boljše, pa tudi svitati se je ie pričelo. Seveda počitka ni- reč Polde privlekel na svetlo tranzistor in ko so se oglasili Avseniki je navil škatlo do kraja, da je kar odmevalo po kampu. Da so bili gostje nad tem navdušeni, se je hitro pokazalo, saj so vsi pomolili glave iz svojih šotorov in nekaj žlubodrali. Kaj so hoteli povedati, ne vem, ker vseh jezikov pa človek res ne more razumeti. Eno je gotovo, da je rana ura res zlata ura, posebno še v kampu. Ko smo si šotor in vse ostalo do kraja uredili, je Kaj pa je to takega, še celo zdravju koristi. Tako smo lepo čofotali po vodi, se špri-cali, smejali in sploh je bilo super fino. Iz vode smo šli na plažo, s plaže pa zopet v vodo, potem v šotor in tako nam je čas kar hitro mineval. Kot bi mignil je bil prvi dan pri kraju. Tudi ostali dnevi so kar lepo minevali. Kuhali smo si tudi sami in tako še v gostilno ni bilo treba iti. Le na kakšno pivo smo skočili, sicer mlačno, a popili smo ga. Do- STANE KNIFIC MORJE smo poznali in smo kar drveli naprej, samo naprej. Morje nas je ie lep čas spremljalo, ko končno ugledamo kamp, kamor smo bili namenjeni. Bilo je okrog pol šestih zjutraj. Rana ura zlata ura, smo si rekli in zapeljali med šotore. Vrgel sem v prvo prestavo, da je stroj kar tulil in tako smo se zaprašili proti mestu, kamor smo nameravali postaviti šotor. Ko smo se ustavili, je na zadnjem blatniku viselo nekaj štrikcev in količkov, a se zato ni nihče vznemirjal, saj tako ni bilo nič našega. Pričeli smo z delom. Šoto/ smo kar hitro postavili, saj smo delali ob spremljavi glasbe. Že pred tem je nam- bila ura ie toliko, da je bil že čas za plažo. Nataknili smo si sončna očala, skočili v kopalke in Že smo se valjali po plaži. Naravnost čudovito je to, človek zares uživa. Ko smo se namenili v vodo, je bilo ie nekoliko drugače. Prejšnje dni je bil baje vihar in zato je bila voda prav peklensko mrzla. Seveda smo Gorenjci korenjaki in smo kljub temu zaplavali v ta neskončni bajar. Ha, drugače bi bilo to doma na kopališču, tam v tako mrzlo vodo prav gotovo ne bi šel. Kam pa to gre, sredi julija, pa tako mrzla voda v bazenu. J a, ampak na morju je pa čisto drugače, saj človek pride sem zato, da bi se kopal. In če je voda malo bolj mrzla? ma ga ne bi, to zagotovo vem. Ampak morje je morje. Tudi okrog šotora smo imeli lepo urejeno, saj smo vse odpadke metali najmanj tri metre daleč od našega šotora. Ampak, da vam povem kakšno svinjarijo so imeti drugi. Prav grozno, zares. Ker se same vode počasi naveličaš, smo se pričenjali seznanjati s sosedi. Pravzaprav smo jih pričeli opazovati, posebno teta Marjana, ki se je še najbolj dolgočasila. In ta naša teta je res znala opazovati. Že pri večerji je znala o marsikom povedati to in ono. O tistem Avstrijcu, na primer. Cel dan sedi v senci in samo slivovko pije. -»Saj ne vei, kdaj je trezen, kdaj pa pijan,* se je zgražala in $* to je vedela, da prav do nas smrdi po pijači. Ali pa tisti Nizozemci, ki so se med sabo stepli, potem pa takoj pospravili šotor in odšli. Teta Marjana je šla prav nalašč po vodo, da jih je lahko od blizu videla. Ja, potem je tu Se en Nemec, ki svojega sina prav po vojaško vzgaja, še slabše, za vsako malenkost ga tepe. »Da ga le ni sram,* je zaključila teta. Seveda je videla še marsikaj, a smo jo pustili naj kar naprej opazuje, ker bo verjetno še marsikaj videla . Jaz sem spoznal nekega Poljaka. Kar lepo sva se razumela in se tako menila. Sal prav veliko o Jugoslaviji ni vedel, to pa mu je bilo z/ta-no, da je pri nas tudi brezposelnost, česar pri njih ni. »Dober glas gre v deveto vas,« sem si dejal in tega nisem vzel kot žalitev. Dejal mi je tudi, da je novinar, kar me ni posebno pretreslo, saj sem nekaj takega tudi pričakovat. Čas pa je kar tekel, še naprej smo se valjali po plaži, čofali po vodi, spali itd. Teta Marjana nam je vsak večer pripovedovala o sosedih, tako da smo se lahko malo smejali. Neko jutro pa nas preseneti velika kolonija Francozov. Kakšna kolonija je bila, ne vem, saj so bili v njej petletki fantki, pa vse do dvajsetletnih deklet. In prav pri teh dekletih se je ustavilo. Kaj takega namreč še svoj Živ dan nisem videl. Kakšne kopalke! Polde je ravno plaval, ko jo je zagledal. Revež bi skoraj utonil, tako jo je zijal. Le z muko sc je privlekel na kopno. Teta Marjana se je samo križala in preklinjala boga, da dovoli kaj takega. »Greh je bil in bo,« je ponavljala, ko nas je potiskala v šotor, potem pa s tako ihto zadrgnila »foršlus«. da se je pokvaril, mi pa smo kot ovce planili na plažo. Postavili smo se v pozor in buljili v tiste živote, kot da stoji tam sama BB. Zvečer so se pokazale posledice in to je bilo za našo teto preveč Mihol je dobil vi\e> tje oči, midva s Poldctom pa sva bila že tudi čisto na tem V šotoru je vladala tišina. »Jutri zjutraj pospravimo!« je odločila teta, nakar smo šli spat. Res smo pospravili, naložili prtljago na avto in se odpeljali. Še enkrat smo vrgli pogled na kamp in tiste pregrešne Francozinje ter se poslovili od morja. »Saj bomo šti prihodnje leto zopet,« nas je bodrila teta, ko je videla naše skisane obraze. ŠIVIL.A Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 119 Moral bi mu pomagati im ne prepuščati vse stkrbi zanj mami in nonu in stricema, ki kmalu, če bo šlo tako naprej, niti zase bodo več mogli skrbeti. »Ja, tata bi moral čutiti prav tako dolžnost do mene, kakor jo čuti mama, čeprav tate več ne mara in ima raje nekega Berlinčana.« si govori Slavko im bi ta hip najraje mama izpovedal svojo skrivnost o očetu, ki jo že tako dolgo skriva v sebi. »Bi povedal? Bi ne povedal?« vprašuje prste, kakor jih vprašujejo otroci, kadar se ne morejo za kaj odločiti, ali pa zaljubljenci, kadar vprašujejo prste ali pa lističe marjetice, da bi v sebi premagali dvom, ali so ljubljeni ali ne. In Slavko šteje na prste besedo za besedo. »Bi povedal? Bi-nc-povedal? Ja-ne ja-ne-ja!« Ta hip bi planil k mami, a ne ve, kako bi svojo skrivnost razkril. »Pa če se mama ujezi in začne zlivati žolč na tato?« To vprašanje muči Slavka, a še bolj ga skrbi, da bi se potem spozabil sam in očital mami nezvestobo ali ji celb rekel, naj si da pod pazduho svinjsko dušico, da bo lahko sanjala o tistem prekletem Berlinčanu, kakor ji je že nameraval pisati ki pri tem rabil izraze iz tiste zgodbe, ki jih je rabila ona stara pripovedo-valka, h kateri je spremljal profesorja Andreja. — Pusti času čas! Ne zapletaj v nasprotja med mamo in očetom še sebe, da boš začel presedati še mami in da bo v tebi še ona videla odvečno breme, kakor ga navadno vidijo v otro-kih starši, ki so se naveličali drug drugega in bi radi zamenjala svojega zakonskega druga. Misli nase! Na študij! Na šolo! Izobrazi se! Postavi se na lastne noge! To je nauk, M se ga je treba oprijeti brez čustev, brez predsodkov. Ne ravnaj kakor otrok, ki se prepušča vražam in čustvom... Take nasvete mu je dajal profesor Andrej. — Ravnaj se po njih! —- mu kakor že tolikokrat svetuje razum. Mama je vendar obljubila, da se bo pozanimala, kako drago bi bilo šolanje v Ljubljani. Torej bo to skrb prepustil mami. A kaj ko mama zanj zopet nima časa, pa tudi Slavka vsrkajo dogodki, ki se vrste z bližajočimi se volitvami v italijanski parlament. Mama agitira za komuniste prav tako kakor njegov skrbnik rudar Pahor. »Ne bomo volili! Idrijski komunisti smo Bor-digovci! As.tanzion.isti ne verujemo v parlamentarizem! Cisti komunisti smo!« Rudar Vidimar je drugačnega mnenja, vendar se bo uklonil večini in sledil Bordigovi agitacija za bojkot parlamentarnih volitev. »Volitve so vendarle merilo sil,« zagovarja Vidmar svoje osamljeno stališče. »V Trstu bodo komunisti volili. Drugod tudi!« govori Vidmar, kakor je mod velikonočnimi počitnicami govorila tudi mama, ko so se s Štivcem pogovarjali o parlamentarnih volitvah, ki bodo 15. maja. »Volitve? Parlament? Kaj pa imajo komunisti onstran meje od parlamenta? Obznano! Prepoved svoje stranke! Pa jih je štiriinpetdeset v parlamentu, a so proti odločitvi beograjske vlade brez moči!« »To je res,« priznava tudi Vidmar. »Torej ima Godina prav: bojkot!« omeni Pahor zagovornika Bordigove skupine med slo venskimi komunisti Julijske krajine, kakor Slovenci vedno pogosteje imenujejo Julijsko Benečijo, kakor da ne trpe za svojo deželo dobesednega italijanskega prevoda, ali pa jo imenujejo kar Primorsko, čeprav je ta beseda pravzaprav samo prevod nemškega imena Kiistenland iz ce-sarsko-kraljevih časov in čeprav sta pod pokojnim cesarstvom spadala okraja Idrija in Po stoj.na pod vojvodino Kranjsko. Tudi Slavko z zanimanjem posluša to prerekanje o volitvah. Všeč mu je, da idrijski komunisti ne bodo volili v italijanski parlament, vseeno pa bi rad pregovoril Pahorja, da bi vplival na rudarje, da bi šli volit za .lipovo vejico', kakor imenujejo listo slovanskih narodnjakov in članov bivše katoliške ljudske stranke. »Ne gre za liberalce in klerikalce! Za Slovence gre! Za samoodločbo, ki bo spremenila volitve, če bomo v deželi zmagali Slovenci, v plebiscit za odcepitev od Italije in priključitev slovenskih in hrvaških krajev h kraljevini SMS!« Slavko sveto verjame agitaciji, s kakršno bi radi pristaši .Edinosti' odvrnili idrijske rudarje, pa tudi druge Slovence od glasovanja za komuniste. »Le kaj pleteničiš« ga ošine rudar Pahor. »No, takole mislim! Ce ne boste volili svojih, volite. ..« ne utegne povedati do kraja, ker vstopi v sobo zasopel fant. »Skvadristi korakajo proti Idriji!« vzklikne ki izsope, da kričijo, kako bodo ukrotili idrijske ščave in knape. »Naaas?« zategne Pahor. »Naaas?« stisne pest tudi rudar Vidmar. »Naaas?« se vznemiri Slavko. In komaj izzveni ta troglasni preteči ,naaas', so že na ulici, ki je še mokra od rahlega in bežnega aprilskega dežja, a zdaj srebrno svetlikajoča se v aprilskem soncu in nenadoma vsa živa mož in fantov, ki hite iz mesta in nato navzdol ob reki črnim pretepačem naproti. Toda pretepačev ni več. Z njimi so že opravili ,mezlanarji', kakor hudomušno in zbadljivo imenujejo prebivalce Trebuš domačini, posebno fantje iz drugih vasi, kadar bi se radi petelinili in izzvali nedeljski gostilniški pretep. ,Mczla-narji' jim kajpak vračajo milo za drago, pa naj se spoprimejo z .bliskarji', fantom iz vasi, kjer sta nekoč živela lepa, a nesrečna Špehova Neža in prefrigani muzikant in pripovedovalec novo-tarij Škratelj, ki so se mu nekoč posmehovali, da bo ,blisk v lempo ujel, pa bo imel luč', in ki je s svojim pripovedovanjem o elektriki nakopal vaščanom sramotilno besedo ,bliskarji'. Gorenjski kraji in ljudje Kako smo meli proso *2 vasi Rudno v Selški dolini nam je Janez Nastran že lani Poslal zapis o pridobivanju prosa pred približno petdesetimi leti, med prvo svetovno vojno in nekaj let po njej. Takole V tistem času je primanjkovalo hrane, zato so ljudje skrbeli, da je bila zemlja obdelana. Vsi kmetje in prav tako mali posestniki so zraven drugega žita sejali tudi Proso. Spominjam se, kako je bilo v naši vasi in kakšni običaji so bili takrat, ko je bilo proso zrelo in ga je bilo treba pospraviti. .Najprej so kmetje naprosili žanjice, da so ga požele- Kmetje so navadno takrat imeli hlapca in ga je Potem zvozil domov na mlačni pod. Žanjice pa so po navadi pustile na koncu njive en snop privezan, ne povsem odžet; okrog so nanosile m postavile druge snope, da Se ni videlo, da eden še »raste.«. Ce tisti, ki je vozil snope domov, tega neodžetega ni Pripeljal, so mu rekli, da se "e bo oženil, ker je pustil babo na njivi. Želi so navadno dopoldan, da se proso ni preveč osipalo. Doma so ga pustili na podu do večera. Potem, ko je "na živina opravljena in dru-80 delo narejeno, so prišli na pod domači in tudi drugi iz vasi in začeli na sredi poda postavljati snope v krogu, in sicer tako, da je bilo latje na vrhu. Kdor ga je imel veliko njivo, je bilo snopov poln pod. Potem pa je eden od domačih ali hlapec pripeljal konja in ga v krogu vodil po prosu. Za konjem je hodil eden z golido v roki in pobiral odpadke; temu so rekli figa mož. Ko je bilo proso dovolj prehojeno, so odpeljali konja v hlev, potem pa se je pričelo drugo delo. Omenim naj še, da tega dela kmetje niso plačevali. Delali smo prostovoljno. Takih prostovoljcev nas je bilo dosti; fantje in dekleta smo prišli skupaj iz cele vasi. Na vsakem podu smo v lesenem opažu imeli pribite nekakšne podkve, približno meter od tal. Vanje so vtaknili nekakšno lato, žrd ali kozlo-vo lato (od kozolca). Tu smo potem otepali snope. Zunaj, pred podom, je bil pripravljen voz in nanj smo potem metali otepene snope, eden pa je še z vilami pretresel slamo, ki je ostala na podu, in jo prav tako metal na voz Preostalo slamo in pleve so ženske presejale skozi reto. Ko je bilo to delo končano, so nam postregli z malico, ki so jo ponekod prinesli kar v jerbasu. Prinesli so zgodnje hruške, jabolka, češplje, kruh in pečene štruklje, tudi flancate, za pijačo pa sadni mošt in žganje ali pa vino. Ko smo se najedli, smo proso, ki je bilo raztreseno po celem podu, pometli v kot. Sledil je — ples. Zmeraj je namreč kdo prinesel s seboj orglice, večkrat pa Je prišel kdo tudi s harmoniko. Ples se je navadno zavlekel; spominjam se, da večkrat tudi do dveh ponoči. Tako so delali na kmetih, medtem ko smo bili mi kaj- Nosila za dero za sušenje prosa. Na sliki je Petačeva dera iz Reteč pri Škofji Loki, ena od redkih, ki se je še ohranila. Odri za dero so vedno na koncu poslopja — poda, da ne ovirajo vožnje z vozovi. Dera je tako napravljena, da se potegne čez dan, ko se proso suši, ven na oder, na nosila (ki jih vidite na sliki), zvečer pa sc porine spet nazaj pod streho. Dere so po svoje zelo zanimive, vendar so zdaj že zelo redke, ker kmetje skoraj ne sejejo več prosa pa iih zato ne potrebujejo. (Tekst in slika: Ivan Bogataj, Godešič) zarji bolj skromni. Tudi pri nas in pri sosedu smo sejali proso, saj je takrat vsak imel le tisto, kar je doma pridelal. Vendar doma to delo ni bilo zabavno. Proso smo meli z nogami. Po dva skupaj sta se držala za lato in pod nogami valila dva snopa tako dolgo, da ni bilo več zrnja v njih. Potem sta tista dva snopa otepla ob lati. In seveda: na koncu ni bilo take malice, kot bi jo rad imel in kakršna je bila pri kmetih. To delo pa se je zmeraj bolj opuščalo. Proso so zmeraj manj sejali, saj je z njim veliko dela, biti mora dvakrat opleto, pa še drugega dela je prav v tem času dovolj. Tudi v trgovini se je že dalo kupiti kašo, za to so proso zmeraj manj sejali. Pozneje so v naši vasi kmetje kupili še novo mlatilni-co. Kdor je proso še sejai, ga je omel z mltitilnico in tako smo mi mladi prišli še ob to prijetno delo. Janez Nastran Rudno 37 Za večjjfr ; prometno »Varnost V več nadaljevanjih bomo na tem mestu objavili Pravilnik o napravah in opremi za vozila v cestnem prometu. Pravilnik jc predpisal zvezni sekretar za notranje zadeve v soglasju z zveznim sekretarjem za gospodarstvo v Uradnem listu SFRJ št. 47/68 in 28/70. V pravilniku so predpisane naprave na vozilih, ki so pomembne za varnost prometa in so potrebne za upravljanje in zaustavljanje vozila, osvetljevanje ceste, označevanja vozila, dajanje znakov drugim udeležencem v prometu kot tudi naprave, priprave, pribor in označbe, ki jih morajo imeti vozila v cestnem prometu. Določeni so tudi tehnični normativi, katerim morajo ustrezati naprave na vozilih, prav tako tudi meje najvišjega dovoljenega ropota, ki ga smejo posamezne vrste vozil povzročati v prometu. Za naprave na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu se v smislu tega pravilnika štejejo: 1. naprave za upravljanje, 2. naprave za zaustavljanje, 3. svetlobne in svetlobno signalne naprave, 4. naprave, ki omogočajo normalno vidljivost, 5. naprave za dajanje zvočnih znakov, 6. naprave za vzvratno vožnjo, 7. kontrolne in signalne naprave, 8. naprava za odvajanje zgorelih plinov, 9. vlečna naprava za spojitev vlečnega in priklopnega vozila, 10. druge naprave in deli vozila: karoserija, voznikova kabina in prostor za potnike, pnevmatike, blatniki, zavesice, braniki, priključki za varnostne pasove in naprave za zavarovanje vozila pred neupravičeno uporabo in rezervoar s tekočim plinom. Kot oprema za vozila v cestnem prometu veljajo po tem pravilniku: 1. aparat za gašenje požara 2. znak za vozilo ustavljeno na vozišču 3. oprema za prvo pomoč 4. druga oprema " (se nadaljuje) Josef strauss Viltach — Beljak Gasvverkstrasse 7 Bahnhofstrasse 17 Orodje, okovje stroji, ogrevalne naprave OBIŠČITE NAS NA AVSTRIJSKEM LESNEM SEJMU V CELOVCU, HALA 12 R/tercator-L^J obiščite nas na Gorenjskem sejmu: POHIŠTVO • TEHNIČNO BLAGO • KONFEKCIJA • TEKSTIL • ZAVESE • PREPROGE • ITD. • UGODNI KREDITI • PRESENEČENJA ZA KUPCE % DOSTAVA BLAGA • NASVETI • Pri Mercatorju dobite vse! izleti v našo kulturno literarno m politično preteklost (Nadaljevanje) Na našem poldnevnem izletu v bližnjo kranjsko okolico smo se zadržali pri kramljanju o preteklosti gradu Turna nad Preddvorom. GRAŠČAKI URBANĆIČI "■r^o Turkih porušeni Turn l-^je bil v 17. stoletju ob-novi jen. Zdaj je bil njegov lastnik Adam pl. Dinzi. Iz tega časa je tudi grb, ki še dandanašnji krasi pročelje gradu — vzidan je bil leta 1680. Turnsko graščino si je v začetku 19. stoletja od tujerodnih fevdalcev pridobil naše gore list Martin Urbančič, ded prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič-Turno-grajske. Martin je bili prej oskrbnik na Zoisovi graščini Brdo nad Kranjem. 2ena njegova, pisatelj ičina babica, Konstancija, je bila hčerka graščaka Dietricha s Strmola nad Cerkljami. Mati naše pisateljice — zaradi katere smo se pravzaprav toliko pomudili pri njenem Turnu, v katerem se je 9. julija 1833 tudi rodila — Jožefa Urbančič, je billa po rodu iz Kranja, ličerka gospodarstvenika Blaža Torpim-ca in sestra prvega slovenskega industrialca Fidelisa Terpinca. Pisatelj ičin oče Ivan Nepo-muk Urbančič je umrl že leta 1841. Ovdoveli graj siki gospe Jožefi so ostali na skrbi kar trije otroci: Josipina, Janko in Fidelis. Gotovo slovansko čuteča mati je preskrbela svoji hčerki in sinovoma najboljše domače učitelje: pred-dvorska kaplana Lovra Pim-tarja in Janeza Kastelica ter upokojenega učitelja iz Kranja Alojza Potočnika. Vsi trije so bili zavestni slovenski preporoditalji, posebno ilirec Pintar, in vcepili so svojim učencem na gradu Turnu ljubezen do slovenskega naroda. Smelo lahko trdimo, da so nam prav oni dali našo prvo pisateljico, ki pa je žali, pre-kmaiu umrla — komaj enaindvajset let mlada ... Kot bi slutila svojo prezgodnjo smrt, je hitela, hitela pisati — kakor so pozneje hiteli pisati Kette, Murn, Kosovel in Kaj uh . . . Kaj so tudi oni Silil Ji, da bodo morali mladi umreti? O Josipini Turnograjski smo precej obširno pisali že pred leti (poglej v Glas od 7., 17. in 24. februarja ter 2., 9., 16. in 23. marca 1968), zato omenimo le še to, da je tudi Julija Primčeva prijateljevala z našo pisateljico in jo obiskovala na Turnu (v poletjih od 1852 do 1853 je Julija, seveda že kot gospa Scheuchonstuel, letovala na Turnu z vsemi svojimi petimi otroki). Na ta čas spominja ljubeznivo sporočilo, ki mi ga je posredoval pokojni dr. Alfonz Levičnik: da je oče njegov Valentin Levičnik kot grajski oskrbnik večkrat mo ral ob večerih vzeti citre v roke in zaigrati gospe Juliji Prešernovo pesem Pod oknom. Morda Julija le ni bila tako brezčutna do nesrečnega pesnika, ki ji je spletel tako čudovit Sonetni venec? V 1. 1875 je pisatelj ičin starejši brat Janko prodal turnsko graščino rodbini Detela, sam pa se je odselil v Polhov gradeč, kjer si je uredil nov dom. Mlajši njegov brat Fidelis se je oženil z domačinko in bil zato odrinjen z gradu in razdedinjon... A le on je zapustil potomce, kajti Janko mi imel otrok, Josipina pa je umnla kot žrtev materinstva že pri prvem otroku, ki je ugasnil hkrati z materjo. Zdaj živi pranečak Josipine Tumograj-ske na Olševku. Vse to je bilo treba povedati, da bo popotnik, ki se ' bo ustavil pri obelisku pred i Turnom, vedel, kako zanimiv ! delček naše kulturne zgodo j vine se je tu odvijal. Danes : je Turn dom oskrbovancev »Albin Droic-Krtin«. ZNAMENJE OB POTI Ras bi se dalo še marsikaj pokramljati o gradu Turnu in njegovih ljudeh, a čas nas priganja na pot še k drugim zanimivostim našega 'izleta. Od Turna nas vodi pot nizdol; pri znamenju med dvema visokima lipama pa ostro zavije k spodnji graščini. A preden spregovorimo o tem gradlu, nam žalostno stanje zapuščene kapelice še prej vzbudi trpke misli. Vse znamo narediti: obnovili smo tumslko graščino, grad Hrib spremenili v razkošen hotel, dozidali povsem novo turistično poslopje hotel Bor, celo za umetno jezero smo znali zbrati denar —- za obnovo slikovitega znamenja, ki je prav tako, kot bi ga naslikala Gaspari ali Birolla, pa ni ne smisla, ne sredstev. Saj ne gre za obnavljanje kake pobožne kapelice — gre za obnovo slikovitega znamenja, edinstvenega za naše krajepisje in ljudsko stavbarstvo. Majhno, skromno, zidano znamenje bi potrebovalo ile opečnato streho in nekoliko skrbne zidarjeve roke. Prav od tu pa se tudi odpre prelep pogled na Triglav in njegove sosedne višave. Slišal sem, da bi domačini s Potoč sami obnovili znamenje na svoje stroške — seveda pod nadzorstvom Spomeniškega varstva — a ie zakaj se dobra misel ne izvede? Eno je gotovo: ni zadosti, da si neki hotel kar najbolj imenitno uredi svoje prostore — tudi za kulturno sprehajališče svojih gostov mora poskrbeti. Ne pa, da je že sto metrov od hotela kričeč dokaz naše nekulturnosti, naše nemarnosti, brezbrižnosti — pa tudi dokaz naše turistične nesposobnosti. Pred časom sem že zapisal, da zahtevni — v tem primeru izvečine Holandci — gostje preddvorskih hotelov ne potrebujejo le jedače, pijače in postelje (to imajo navsezadnje tudi doma), pač pa še kakih kulturnih doživetij na sprehodih v bi i/njo okolico. Ne bilo bi tudi nič napačnega, če bi osebje hotelov Hrib in Bor v kratkem predavanju zvedelo za zgodovinske in druge znamenitosti kraja, v katerem službujejo. Da bi znali radoznalim gostom kaj povedati, pojasniti ali priporočiti ogled. Gre le za čas kake ure in za malo dobre volje. Spet smo se za motili, hiteti moramo. Pot nas vodi mimo gozda z eksotičnim drevjem (sekvoje, si kamo re) — ali to visoko drevje, preseljeno iz ameriških gozdov, sploh kdo pravilno ceni? — j In že smo pri nekdanji ; Fuehsovi graščini, sedaj pre-' urejeni v hotel Hrib. V nepo-I sredni bližini je pričel prav letos sprejemati goste nov hotel Bor, zgrajen zares v lepem gorskem slogu — okolice ne kazi, pač pa jo obogati. Tudi malo umetno jezero Crn java je končno ozdravljeno in ne odtoka več v ponikalnicah. Labodi in čolniči na jezerski gladini — oboje daje kraju novo mikavnost. Priložnost se mi sedaj kar ponuja, da spet pogodrnjam: povsod na svetu (vsaj v turističnih krajih) je navada, da imajo v recepcijah hole-I lov bogat izbor vsakovrstnih | razglednic. Pri nas pa vsak j hotel ponuja le svoje slike, j sliko svoje stavbe. Ali ne bi ; mogli, npr. v recepcijah j preddvorskih hotelov (naj mi ! znanci iz Hriba in Bora ne l zamerijo tega dobronamernega predloga) imeti na razpolago tudi razglednic s podobo gradu Turna, tamtkajŠ-njega obeliska, portreta Josipine Turnograjske, panorame Storžičeve skupine. Preddvora in podobno? (Nadaljevanje sledi) Črtomir Zoreč SPLOŠNO.GRADBENO PODJETJE JESENICE NA GORENJSKEM izvaja: visoke, nizke, Industrijske, športne in turistične gradnje. Prav tako podjetje gradi stanovanja za trg na področju Jesenic, Kranjske gore in Lesc. Ta stanovanja prodaja interesentom, ki Imajo lastna sredstva za odkup oz. si jih pridobijo v kreditnih bankah. Prodaja tudi poslovne prostore in garaže na Jesenicah. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega'projekta pa do zaključka gradnje. Stanovanjsko podjetje Jesenice čestita vsem občanom občine Jesenice ob občinskem prazniku in jim želi prijetno praznovanje Obenem občanom čestita za občinski praznik Jesenic Splošna vodna skupnost Gorenjske KRANJ Staneta Žagarja 30, telefon 21-378 čestita za občinski praznik izvajamo: vodogradbena dela, regulacije vodotokov, mehe racije, obalne proticrozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska ter druga dela s področja nizkih gradenj hitro in po konkurenčnih cenah. Kolektiv zdravstvenega doma KRANJ z enotami v Kranju, škof-ji Loki in Tržiču čestita občanom za občinski praznik Vsem članom in lastnikom motornih vozil čestita Avto moto društvo Kranj za občinski praznik in jim želi varno in srečno vožnjo CO OD KRANJ izobraževalna in proizvajalna delovna organizacija nudi kvalitetne storitve barvanja, tiskanja, aprc-tiranja in vse vrste lepljivih CENTELIN tkanin za konfekcijo M*fM Servisno podjetje KRANJ Tavčarjeva 45 telefon 21-282 čestita za občinski praznik vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim ljudem še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodna in inštalaterska, kleparska, kro. ska, ključavničarska, pleskarska, električarska in pečarska. Gospodinjski biro: šivanje oblačil po meri in pobiranje zank 9 Filiala Kranj Kolodvorska 1 telefon 21-489 in 21-687 mednarodna špedicija in transport čestita vsem občanom za občinski praznik Kranja Priporočamo se za svoje storitve Gorenjska oblačila Kranj sprejmejo v redno delovno razmerje šivilje za obrat Konfekcije Jesenice Pogoj za sprejem: KV šivilje. Prednost imajo mlajše osebe z Jesenic ali bližnje okolice. Prošnje sprejema obrat Jesenice do 10. avgusta 1970. POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH AVTOMOBILOV 1. OSKBNI AVTO AUSTIN 1300, leto izdelave 1969, s prevoženimi 7900 km, začetna cena 14.500 din; 2. OSEBNI AVTO NSU 1200 C, leto izdelave 1970, s prevoženimi 9000 km. Začetna cena 11.600 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici SAVA, PE Kranj. Pismene ponudbe s 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 5. avgusta 1970 do 12. ure. KRKA Tovarna zdravil Novo mesto Oddelek za zdravilna zelišča IVANČNA GORICA Nabiralcem zdravilnih zelišč PRIPOROČAMO, da nabirate v naslednjih 14 dnevih predvsem naslednja zdravilna zelišča, ki jih plačujemo po teh cenah: Cvet: ran jaka 6 din, rmana 2 din, močvirskega oslada 4 din, njivske mačehe 20 din List: jedilnega kostanja 1,20 din, šmarnice 12 din, slezenovca 4 din, regrata 4 din Rastlino: hribovske rese — navadne plahtice 6 din, kopitnika s korenino 3 din, dišeče perle 5 din, škržolice 5 din, ženiklja 5,50 din, zimzelena 3,80 din Lubje: krhljike 5 din Seme: jesenskega podleska 80,00 din Po navedenih cenah plačujemo zdravilna zelišča nabiralcem, » Nabiralcem, ki nam bodo sporočili, da nabirajo zdravilna zelišča za našo tovarno, bomo zdravilna zelišča plačali po objavljeni ceni tudi v primeru, če se bodo cene znižale. Ce se bodo cene zvišale, pa bomo plačali po višjih cenah, t. j. po tistih, ki bodo veljale na dan prevzema. Odkupujemo 100 vrst rastlin zdravilnih zelišč. Zahtevajte naš cenik! Odkupujemo tudi suhe gobe ln lisičke po najvišjih dnevnih cenah. Vsa pojasnila za pravilno nabiranje in sušenje zdravilnih zelišč in gob lahko vedno dobite v našem oddelku za zdravilna zelišča v IVANCNI GORICI (Zadružni dom) in na odkupni postaji Novo mesto, Novi trg 9. SENTA, SKLADIŠČE KRANJ, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Odkupuje vse žitarice — zamenjava žitarice za vse vrste moke. Prodaja najkvalitetnejšo moko, kr milno moko, koruzo, pšenico, oves, ječmen, pšenični in koruzni zdrob Cene so konkurenčne — skladišče je odprto od 5 do 19. ure in ob sobotah Okeli 5. Avgusta v vseh kioskih v Sloveniji NOVA REVIJA Najpopularnejši ansambel narodno zabavne glasb* Slovenija - popularni Slsvenei o narodni glasbi - zabavna glasba - naši zbori <• velika nagradna križanka - zgodbe, ki jih piit življenje - nenavadni dogodki - humor -i in druge zanimivosti. SLAŠČIČARNA — KAVARNA KRANJ ponovno razpisuje naslednja delovna mesta: 1. VAJENKE za poklic servirke 2. VAJENCE za poklic slaščičar 3. POMOŽNEGA DELAVCA za razvažanje peciva — mlajšega Pogoji: Pod št. 1. im 2. dokončana osemletka in veselje do poklica, pod št. 3. dokončana osemletka in vozniški izpit za moped. Splošno gradbeno podjetje Tržič razpisuje po sklepu delavskega sveta podjetja in v skladu s 43. členom statuta podjetja delovni mesti: 1. direktorja podjetja 2. računovodje podjetja Kandidati za navedeni delovni mesti morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod tč. 1. da ima visoko, višjo ali srednjo izobrazbo gradbene smeri in najmanj 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v podobnih delovnih organizacijah, da ima moralne, politične in organizacijske sposobnosti. pod tč. 2. da ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo ter 5 let prakse za visoko izobrazbo oziroma 8 let prakse za srednjo in višjo izobrazbo. Splošno: Izpolnjevati mora pogoje, ki jih zahteva registrski oddelek Gospodarskega sodišča za vpis kot pooblaščeni podpisnik. Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila s kratkim življenjepisom in potrdilom o nekaznovanju na naslov: Splošno gradbeno podjetje Tržič, Beljska c. 8, Komisiji za razpis delovnih mest v zapečateni kuverti. Razpis velja 15 dni po objavi v Glasu. ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zairett &porffri PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, na men jena za izvoz v Jugoslavijo Capo di Piazza št 2 telefon 36 262 SERVISNA SLUŽBA, za generalna popravila motorjev fiat 600 D, 1100 m 1300 Via F. Severo št 30, telefon 76-428* in 76 4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek preprog, prtljažnikov itd ) Via Severo št 30. telefon 76-4287 in 76 4286 ODDELEK ZA PRODA lO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchi št. 26/3, telefon 93 787 TOVARNA BARV IN LAKOV MEDVODE Vam na vašo željo posreduje vrsto nasvetov, ki vam bodo kažipot do pravilne rešitve na različnih področjih uporabe barv in lakov. Za pleskanje vrat in barvnega pohištva priporočamo naše odlične izdelke: SINTOL, EXTRA OPLATNA, MEDOLUX, ME!!)OLIN. Za pleskanje zidnih površin priporočamo znani EXSTRA SYN-KOLIT, ki ga je moč nanašati na vsako trdno pod "ago. Razpolagamo z obsežno barvno skalo ter je moč dobiti kakršnokoli nianso. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE, NAVODILA IN NASVETE! XX* jubilejni mednarodni Gorenjski sejem v Kranju od 7. do 18. avgusta Nagrobne spomenike po Izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVČ, kamnoseštvo Naklo, telefon 21-058 KUPIM PRODAM Razno POHIŠTVO po meli (kuhinje, dnevne sobe, zid-* obloge, zidne omare)" vam jsdela mizarstvo Šivic, Do-Dro polje, Brezje na Gorenjcem 3254 Prodam dva meseca stare JARCKE (vajtrok). Sp. Desnica 8 3327 Prodam PONY - EKSPRES. Maša Pijade 46/9, telefon 23O00 Kranj 3230 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK temno rdeče barve. Anderle, Kranj, Zevni-kova 8 3333 RAZPRODAJA mlade ŽIVINE zaradi onemoglosti. Ma-rui Pavla. Suhadole 56, Komenda. Ogled 1. in 8. 8. 1970 3350 ■i Prodam rabljeno KREDENCO in DIVAN. Kodcle, Luz-narjcva 22, Kranj 3351 Poceni prodam novejšo kompletno SPALNICO z jogi vložki. Medvode 120/III, sta-»ovan je 13 3362 Opravljam zaščitne PREMAZE za vse osebne avtomobile proti koroziji (rji) * guminolom in kozol lakom, garancija. AVTO-PRALNICA L j u b I j a n a, Vodnikova št. 99 Ugodno prodam OKNA z ^letami in dvojno zapiro, in Slcer: dvodelno 115x120, šti-J trodelna 160 x 190 ter tro-aelno z vrati, hrastove STOP-JJ^CE in KAMIN PEČ za jjnevno sobo. Vse je zelo do-°ro ohranjeno in staro 6 let. Buha 14, Kranj 3363 Prodam 170 cm široko ^LATILNICO v dobrem sta-Stefe Miha, Voklo 11 3364 Prodam 5 let staro KOBI-sposobno za vsako delo 1 zamenjam za starejšo. Vi-■°ko S, Šenčur 3365 .^odam 6 let staro KOBILU Sp. Dobrava I, Kropa 3366 • prodam 8 KLEŠČ za ostrešje, dolgih po 6 m. Galičič, St. 49, škofja Loka 3367 prodam VODNO ČRPAL £u za 1000 din. Ušeničnik. *utna 19 2abnica 3368 Zelo dvod" pocem prodam štiri rabljeno eno leto na okna in balkonska £Uralt ' Ivan, Britof 174, *ranj 3%d Prodam več novih sobnih KAMINOV in kopalno PEČ na drva. Kern, Partizanska 5, Kranj 3370 Prodam eno leto staro TE-LICO za pleme. Naslov v oglasnem oddelku 3371 Prodam dobro ohranjeni 300-litrski HIDROFOR za hišni vodovod. Oman Peter, Zg. Bitnje 24 3372 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Žirovnica 11 3373 Prodam nova dvigalna GARAŽNA VRATA. Skokova 9, Kranj, Stražišče 3374 Prodam rabljeno SPALNICO (hrast). Naslov v oglasnem oddelku 3375 Prodam novo nerjavečo POMIVALNO MIZO, Eržen, Kidričeva 23, Kranj 3376 Prodam KOMBINIRKE za seno. Pangcršica 7, Golnik 3377 Prodam globok avstrijski OTROŠKI VOZIČEK modro-bele barve. Chvatal, Cesta St. Žagarja 58/a, Kranj 3378 Prodam v devetem mesecu brejo KRAVO, MLATILNICO s tresali in reto, vprežno KOSILNICO, SLAMOREZNICO s puhalnikom in ZAZIDLJIVO PARCELO. Križe 17, Tržič 3379 Prodam 6 mesecev brejo KRAVO. Predoslje 1, Kranj 3380 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Šmartno 29, Cerklje 3381 Prodam KRAVO, ki bo tretjič teletila. Grilc, Ambrož 3 Cerklje 3382 Prodam kompletno OTROŠKO POSTELJICO. Zg. Duplje 20 Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZT ČEK in STAJICO. Kovor 74 3420 Prodam KONJA ali zamenjam za kravo ali starejšega konja. Virmaše 42, škofja Loka 3421 Prodam obžagan LES Sluga, Kokra 15 3422 Prodam suhe SMREKOVE DESKE 25 mm ;n MACESNOV E PLOHE. Naslov v -lasnem oddelku 3422 Prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO Trojarievn 33, Stražišče, Kranj 3424 Prodam KRAVO (motafon-ko) po teletu. Srednja vas 4. Golnik 3425 Ugodno prodam dobro ohranjen DTVAN FIAT 600 D in FORD TALNUS 17 m. Poizve se pri škrjancu Francu, mizarju, Zg. Duplje 2 3426 Prodam 1200 kosov OPEKE monta 16. Naslov v oglasnem oddelku 3427 j Kupim ŠROTAR večje kapacitete za krmna žita. Na-! slov v oglasnem oddelku 3383 Kupim rabljen MEŠALEC leseha (100 litrov). Stare Angela, Krašnova 8, Kranj 3384 MOTORNA VOZILA Prodam FIAT 600. Britof 34, Kranj 3326 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Kranj, Smledniška 122 3346 Poceni prodam FIAT 600 in ELEKTROMOTOR 4 kW. Ko-šenina Adolf, Sp. Scnica 9, Medvode 3385 Kupim rabljeno PRIKOLICO za fiat 750. Huje 9, Kranj 3386 Poceni prodam MOPED T-12. Zg. Bitnje (pri gasilskem domu), Žabnica 3387 Prodam MOPED V-14 na štiri prestave. Bašelj 40, Preddvor 3388 Prodam DKW 250. Roblck Ivan, Peračica 3, Brezje 3389 Prodam MOPED T-12. Kranj, Moša Pijade 3, pritličje 3390 Prodam FIAT 750, prevoženih 8000 km in SPALNICO oreh s trodelno omaro. Krt Matevž, Zlato polje 16, Kranj 3391 Prodam MOPED na tri prestave. Ropret Slavko, Šenčur 190 3392 Prodam MOTOR NSU maxi, prevoženih 10.000 km. Bajt Vence!j, čepule 4, Kranj 3393 Zamenjam AVTO vvartburg za fiat 750 z doplačilom, lahko ček. Zadnik Jadran. Šem-peterska 49, Kranj 3419 iNOVAMJA Prodam STANOVANJE. Slabe, Mestni trg 37, Škofja Loka 3394 V času Gorenjskega sejma oddam dve opremljeni SOBI. Kranj, Likozarjeva 15 3395 Kupim dvosobno STANOVANJE v središču Kranja. Ponudbe poslati pod »Samska« 339^ POSESTI Prodam staro HIŠO z vrtom, primerno za vikend. Pev-no pri Skofji Loki. Informacije Hafner, Moša Pijade 5 II Kranj 3397 TRGOVSKI LOKAL 35 m" dam v najem v središču Kranja. Ponudbe poslati pod »Cena 1 m2« 3331 Zelo ugodno prodam gradbeno PARCELO na lepi sončni legi v Bitnjem pri Kranju (920 ms). Oman Jakob, Sora 29, Medvode 3398 Prodam vikend HIŠICO na Zgoški planini. Dovoz z avtomobilom. Berce Jožica, St. Žagarja 83, Radovljica 3399 Prodam takoj vseljivo starejšo HIŠO z vrtom, 7 km iz Kranja, ob cesti Visoko - Cerklje. Luže 45, Šenčur 3400 Po ugodni ceni prodam 5800 m" GOZDA, 20 minut od Zgoške ravni. Naslov v oglasnem oddelku 3401 Prodam dvostanovanjsko vseljivo HIŠO v Kranju, Smledniška 112, enemu ali dvema kupcema 3402 V Bohinju ali na Pokljuki kupim SENIK ali PARCELO. Ponudbe z opisom in ceno poslati pod »Razgled« 3403 FRIZERSKI SALON dam v najem zaradi odhoda v tujino. Pretnar Jana, Golnik 41 3404 ZAPOSLITVE Sprejmem VAJENCA, POMOČNIKA ali pomožnega DELAVCA za karoserijska dela. Jože Legat, Naklo 132 3347 Iščem ŽENSKO za 5 x tedensko dopoldansko varstvo 15 mesecev starega fantka, od oktobra dalje v bližini montažnega naselja na Kokrici. Naslov v oglasnem oddelku 3405 Iščem mlajšo upokojenko v Kranju za dopoldansko varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe poslati pod »500 N din« 3406 Sprejmem DIJAKE im DIJAKINJE za obrezovanje in utiskovanje med počitnicami. Plačam od kosa. Konjedič st.. Delavska 39, Kranj 3407 Vodim računske posle obrtnikom. Naslov v oglasnem oddelku 3408 Takoj zaposlim kvalificiranega ELEKTROINŠTALA-TERJA ali nekvalificiranega delavca za priučitev elektro-inštalacijske obrti. Mulej Stane, Zg. Gorje 50 3409 PRODAJALKO trgovko za Gorenjski sejem iščem, Zupan, Breg 16, p . Žirovnica 3410 Sprejmem POMOČNIKA za priučitev v avtomehanični stroki. Stritar Franc, Stare-tova 23, Kranj 3411 ŽE NIT V H MOŠKI, srednjih let, ločen ne po svoji krivdi, želi spoznati žensko srednjih (let s stanovanjem. Ponudbe poslati pod »možna ženitev« 3412 RAZOČARANA iščem inteligentnega dobrega razočaranega prijatelja od 40 do 50 let. Ponudbe poslati pod Tiha ljubezen« 3413 OSTALO OBRTNIKI! Vodim poslovne knjige točno in ažurno. Moša Pijade 46, stan. 9, Kranj telefon 23-000 3311 OBIŠČITE NOVO SLAŠČIČARNO, Gosposvetska cesta na Zlatem polju. Se priporoča Ajdinikemal 3323 OBVEŠČAMO cenjene stranke, da smo odprli novo SLAŠČIČARNO na Zlatem polju v Kranju. Na razpolago so vse vrste slaščic in brezalkoholnih pijač. Sprejemamo naročila. Se priporočamo za obisk 3415 DELAM IZKOPE za gradbene jame z buldožerjem. Poizve se na Kokrici 284 3416 Kern Franc z Golnika 47 obžalujem in preklicujem žalitve, ki sem jih iznašal o Stiplošku Ferdu z Golnika št. 38 3417 PRIREDITVE GASILSKO DRUŠTVO Sp. BRNIK priredi v nedeljo 2. 7. KEGLJANJE za koštruna. Pričetek ob 13. uri. Vabijo gasilci 3418 HHl STE V ZADREGI, KAM PELJATI GOSTE? Pričakuje vas hotel ' Letališče Brnik z na novo urejenim brniškim gajem Vsako soboto od 18. do 23. ure ples. 1 Postreženi boste z zajamčeno pristnimi | vini in jedili na žaru. Hotel obratuje neprekinjeno, prostori pa so zelo primerni ca zaključene družbe. Po 22. uri odprt mini bar GLAS * 20. STRAN SOBOTA —I. AVGUSTA 191 Cestnemu valjarju je v sredo, prav tako na Jelenovem klancu odpovedal mehanizem. Priseben šofer je v nevarni vzratni vožnji po klancu navzdol zavozil na levo stran ceste in tako preprečil morebitno trčenje. — Foto: F. Perdan Nesreče tega tedna Na cesti četrtega reda v vasi Šenčur se je v torek, 28. julija, popoldne pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik traktorja Peter Lužar iz Hrastja je pripeljal s stranske poti in izsilil prednost pred mopedistom Francem Ahačičem iz Velesovega. Mopedist je zaradi nenadnega zaviranja in trčenja v prednji del traktorja padel Ln si pri tem zlomil nogo. Na cesti med Spodnjimi in Zgornjimi Gorjami je v torek nekaj po deseti uri zvečer voznik osebnega avtomobila Miroslav Ambrožič iz Zg. Gorij zadel kolesarja Franca Kunšiča, stanuje v Grabcah. Nesreča se je zgodila pri prehitevanju. Avtomobil je zadel s prednjim desnim blatnikom kolesarja v levo nogo in mu jo zlomil. Franca Kunšiča so odpeljali v jeseniško bolnišnico. V vasi Podreča se je v sredo, 29. julija popoldne pripeljal s traktorjem v bližino svojega gospodarskega poslopja Jože Jenko. Še preden pa se je traktor ustavil, je s priklopnika Skočil na tla Drago Rajmer, priložnostni delavec. Pri skoku pa se je spotaknil in padel tako nesrečno, da je kolo priklopnika peljalo čez levo nogo. Z zlomljeno nogo so Rajmerja odpeljali v ljubljansko bolnišnico. V vasi Dobračevo na cesti tretjega reda sta v sredo zvečer trčila dva avtomobila. Voznik osebnega avtomobila Evgen Bogataj iz škofje Loke je iz nep rednost ne ceste pripeljal na prednostno v trenutku, ko je po prednostni pripeljal voznik osebnega avtomobila Janez Likar iz Hotavelj. Pri trčenju je bila sopotnica v Likarjevem avtomobilu Jožica Krajšek iz Sela pri žireh huje ranjena in so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na vozilih je za 10.000 din. Pri srečanju v križišču enakovrednih cest tretjega reda v vasi Voklo sta v sredo ob pol enajstih zvečer trčila dva avtomobila, ki sta ju vozila Jernej Vehovec iz Voklega in Anton Vidmar, oba iz Voklega. V nesreči je bil ranjen voznik Vehovec. Škode na avtomobilih je za 14.000 din. V sredo, 29. julija, nekaj pred deveto uro zvečer je voznik osebnega avtomobila Roman Kopitar, stanuje Verje pri Medvodah, vozil od Črnivca proti Radovljici po cesti prvega reda. V desnem nepreglednem ovinku je zavozil na levo stran ceste v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Vinko MarkiČ iz Kranja. Pri trčenju sta bila huje ranjena voznik Markič in njegov sopotnik Jože Križaj. Škode na vozilih je za 12.000 din. Med vasjo Meja in Orehkom na cesti prvega reda se je v četrtek, 30. julija, ob sedmi uri zjutraj pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Silvu Periču iz Kranja. Perica je prehiteval neki avtomobil, pri tem pa je voznik Peric zapeljal preveč v desno. Avtomobil je najprej trčil v smernik, od tam pa ga jc odbilo nazaj na cesto, kjer je zaprl pot vozniku osebnega avtomobila nemške registracije VVeiner-ju Gerichu. Pri trčenju je bil voznik Gerich lažje ranjen. Na avtomobilih je za 33.500 din škode. Zaradi izsiljevanja prednosti se je v četrtek popoldne pripetila prometna nezgoda v Puštalu v škofjl Loki. Voznik mopeda Sava Nikotič Iz Niša je s stranske ceste zapeljal na prednostno in tam trčil v mopedist a Jakoba Pavlišiča iz goste pr| škofjl Loki. V nesreči je bij ranjen voznik PavlišiČ. d pel jati so ga v ljubljansko bolnišnico. L. M. Vozniški izpiti v Kamniku V prvem polletju letošnjega leta se je v kamniški občini prijavilo 500 kandidatov za izpit za voznike motornih vozil. Največ kandidatov se je prijavilo za izpit za vozniike osebnih avtomobilov. V Kamniku ni izpitne komisije, zato kandidati opravljajo izpite v Domžalah. In koliko od 500 kandidatov je opravilo izpit in dobilo vozniško dovoljenje? Po podatkih, ki so mi jih dali ma občinski skupščini Kamnik, je od 500 prijavljenih kandidatov točno 250 uspešno opravilo izpit, 250 pa bo moralo še malo »trenirati« preden jim bo komisija izročila vozniško dovoljenje. V kamniški občini je sedaj 4205 voznikov motornih vozil, od tega 2444 voznikov osebnih avtomobilov in 1201 voznik za »A« kategorijo oziroma mopedistov. V občini je skupno 3296 motornih vozil. Pred novimi zakonskimi predpisi, ko je skoraj vsak star šofer lahko poučeval, je bilo 30 tablic z oznako L (to oznako imajo vozila, ma katerih poučujejo kandidate za šoferje) vedno zasedeno. Pri avto-moto društvu je bilo 8 inštruktorjev za kandidate za voznike motornih vozil, od tega števila so se doslej trije prijavili za izpit za inštruktorja in vsi trije so uspešno opravili izpit. J. Vidic V soboto, 25. julija popoldne sta na Jesenicah hudo trčila dv* avtomobila zaradi vožnje po levi strani vozišča. Iz razbiteg* lička so potegnili huje ranjeno sopotnico. Nenadna ovira na cesti — kot je bil v sredo dopoldne tovofj njak, naložen z železjem na Jelenovem klancu — je dve u*» motila normalen promet skozi Kranj. — Foto: F. Perdan Zahvala Ob bridki izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, nrata in strica Andreja Gasserja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, soseuom, prijateljem m znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje iti nam izrekli sožalje. Hvala tudi podjetju Sava in I KOS za darovani venec. Iskrena hvala vsem dobrim sosedom za vso pomoč, enako g. župniku za tolažilne in poslovilne besede ter pevskemu zboru upokojencev za poslovilno petje. žalujoči: žena Angela, sin z ženo, hčerka z aružino in drugo sorodstvo Kranj, Jesenice, Senovo, Sorica, 24. julija 1970 Za vedno nas je zapustila naša draga Frančiška Remic Vorančkova mama Na zadnji poti jo bomo spremili v soboto, 1. avgusta 1970, ob 16. uri na pokopališče v Šenčurju. Žalujoči: sinovi in hčere z družinami in drugo sorodstvo Šenčur, 30. julija 1970 LEPO PRIZNANJE DIDIĆU V prihodnjih dneh bo prišla na priprave v Kranj državna vaterpolska reprezentanca. Za pomočnika zveznemu trenerju Čukvasu, ki bo pripravljal reprezentante za nastop na turnirju v Zenici in na univerzijadi, so določili tudi Petra Didiča, trenerja kranjskih vaterpoli-stov. Vsekakor lepo priznanje Didiču, ki Je že bil trener reprezentance mladincev. —dh Hajduk : 6:0 Kranj — Stadion Stanka Mlakarja, sodnik Kranjc (Kranj), gledalcev 800, prijateljska nogometna tekma. Strelci golov: Holcer, Buljan, Boškovič, Gluič, Jerkovič in Pavlica. V gorenjski reprezentanci so poleg Tnglavanov nastopili tudi trije igralci loškega LTH: Hribernik, Kosec, Rant. KJjub visokemu porazu so reprezentantje Gorenjske nudili dokaj resen odpor, posebno pa še v prvem deiu igre. Spet se je izkazal vra- Gorenjska (1:0) t ar Triglava Brega r, ki je kljub temu, da je dopoldne daroval pol litra krvi, dobro varoval vrata. Zaradi utrujenosti pa ga je v sredini dnu-gega dela igre zamenjal mladi Beton. -dh I. zvezna vaterpolska liga Dober odpor domačinov Triglav : Mladost 4:12 (0:2, 1 : 4, 1 : 2, 2:4) Kranj _ Letni bazen, sodnik Lubarda (Kotor), gledalcev 1800. Strelci golov za domačine: Nadižar 2, J. Rebolj L Balderman 1, za goste pa Radjenovič 4, Šimenc 3, Poljak 3, Pozojević I, Bonačič L Tokrat so domačini proti trikratmemu evropskemu ter večkratnemu državnemu prvaku zaigrali umirjeno, saj so se zavedali, da so gostje kvalitetnejši, nasprotn.k. Triglava«] so se v tej tekmi pokazali v svoji pravi luči. Gostom so nudiii dober odpor. Gostje pa so s svmjo igro razočarali. —dh Solidni rezultati V nadaljevani ju klubskega nutinjja so atleti im atletinje "glava ponovno dosegli ne-*aj dobrih rezultatov. Vida partner se je z rezultatom •5 uvrstila na prvo mesto * Boren;ski tablici teka na T00 m, Lado Kcnc je pri sko-*u s palico preskočil 400 cm, zavito Udov* pa je zmagad v ,eku „a 60 m s 7,1. NEKAJ REZULTATOV — ^an> in starcJSi mladinci — J. m: Udovč 7,1, Loj k 7,2; 2^ »n: Lojk 23.1, F. Fister W, Sagadin 24.4; 3003 m: S^'i- 9:26,7, Gortnar 9:28,4, cjTnutii 9:28,6; palica: Kome 3*1 Krogla: M. Fister 12,50, ^apast 12.19, D. Prežel j 10,52; IgfrJ| - krogla (6 kg): Rot *1' L°ine 10,5-t; mladinke Ku,i , N Kavčič 13,5, I. UUo1' 13.8, S. Rudolf 14,6; 400 m: Gartner 63,5. B. Kavčič 67,2; krogla: Papler 10,49, Zupane 8,69, Žagar 8,55. M. K. TUDI PIONIRJI TRIGLAVA NAJBOLJŠI V SRS Na tekmovanju pionirjev za pokal PZS so bili najboljši mladi vaterpolisti kranjskega Triglava, ki so oba tekmeca gladko premagali. Triglav je odpravil Koper z 10:0 ln Delfin s 5:0. Najboljši strelec turnirja je bH Švarc s 6 zadetki, drugi najboljši pa je bil prav tako član Triglava Vuka-nac s 5 goli. J. J. Tovarna IMaillCn kl'Opa bo prodala na javni dražbi dne 14. avgusta ob 9. uri tovorni avtomobil TAM - prekucnik 4500 K z* izklicno ceno 10.000 din. Vozilo je v nevoznem stanju. Ogled je možen ysak dan v tovarni med delovnim Časom. JANKO LUTAVEC BO DOBIL MEDALJO FAI Ob otvoritvi svetovnega prvenstva v padalstvu, katerega pokrovitelj je tovariš Tito, bo mednarodna letalska organizacija FAI, podelila nekdanjemu svetovnemu rekorderju Janku Lutavcu zlato medaljo. To odlikovanje l>o Lutavec prejel za svetovni rekord, ki ga je dosegel pred 19 leti z največjim številom izvedenih skokov v enem dnevu. Skočil Je 132-kral in tega rekorda ni še nihče izenačil. Janka Lutavec bo na letošnjem prvenstvu glavni sodnik, njegov pomočnik pa bo Kanadčan. Nogomet Naklo : Sele 2 : 1 V počastitev krajevnega praznika Naklo in 25-letinice osvoboditve sta se v prijateljski nogometni tekmi pomerili ekipi Naklega in novoustanovljenega nogometnega kluba Sele na Koroškem. V lepi im zanimivi tekmi so zmagali domačini z golom prednosti. Gole za domačine so doseg-li Ažman in Fister. za goste pa je bil uspešen Užnrk. Povratno srečanje bo 23. avgusta v Selah. Tako so Naklan-ci navezali spet stike v zamejstvu. Doinemili so se, da bodo vsa tekmovanja in srečanja postala tradicionalna. —dh Tenis Trirlav Kamnik 6 : O V nedeljo je b:>! v Kamniku prijateljski tenitki dvoboj med domačini TK Kam/nik in gosti iz Kranja. Kranjčani so sc pokaizali v svetli luči. Saj niso izgubili nobenega seta in povsem nadigrali borbene domačine, ki že nekaj let miso pravi nasprotniki za Kranjčane. Barve Triglava so zastopali Znidar, Stare, Fur-lan, Mulej, ki so v vseh igrah nadigrali domačine in vpisali topo zmago nad TK Kamnik z 6:0. I. P. Pogovor tedna Mate Becič: Osvojili bomo še štiri točke V I. zvezni vaterpolski lig; so končali prvi del tekmovanja. Letos v družbi najboljših nastopa edini slovenski predstavnik kranjski Triglav. Na krmilu le-tega stoji predsednik Mate Becič. 9 Kakšne težave ste si nakopali z uvrstitvijo v prvo zvezno ligo? »Predvsem naj omenim finančne težave. Od občinske zveze za telesno kulturo Kranj smo dobili 6 starih milijonov, od ostalih organizacij pa še nadaljnjih 800 tisoč starih dinarjev. V grobem predračunu bi minimalno potrebovali 16 milijonov. Naj povem, da imajo ostali klubi, v katerih vrstah nastopajo polprofesionalci in profesionalci, v svojih blagajnah od 30 do 100 milijonov dinarjev. Obljubljene smo imeli štipendije za igralce in drugo pomoč, a ostalo je žal ie pri besedah. Plavalna zveza Slovenije bi morala štipendirati naše reprezentante, toda še do danes nismo dobili niti odgovora. Ker so naši igralci amaterji, nam le Zito-promet Senta — skladišče Kranj krije stroške skromne malice po treningih. Naši nasprotniki pa dobivajo visoke hranarine ter čedne premije za točke in drugo.« 9 Kako ste bili pripravljeni >na ples« za točke? »Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev smo se pospešeno pripravljali le v domačem bazenu. V prva kola tekmovanja smo tako odšli brez prave trening tekme. Ostali klubi pa so imeli večdnevne skupne priprave in turneje. Toda kljub temu smo bili solidno pripravljeni in menim, da smo dostojno branili ugled slovenskega vaterpola.« 9 Vaše mnenje o sojenju v Kranju? »Sodniki, ki so sodili v Kranju, so poglavje zase. Sami ste se lahko prepričali o njihovem kriteriju. Precej so nas oškodovali. Šele po tekmi proti Mcdvesčaku smo prvič reagirali. Očitno je, da sodniki, ki nam sodijo, pridejo v Kranj nepripravljeni ter jemljejo nase tekme le za svoj vikend. Ce smo v prednosti dveh golov, spremenijo svoj kriterij sojenja in s takim sc res ne da zmagovati. Vemo, da smo mlada ekipa, ki je šele v razvoju, toda takega načina ne bomo dovolili. Pri vsem tem pa se predstavniki Plavalne zveze Slovenije zelo pasivno gledajo na vse to. Morali bi intenzivneje ukrepati, saj imajo v svojih vrstah precej dobrih posameznikov. Tu gre za razvoj slovenskega vaterpola nasploh, ne samo kranjskega, /t sami imamo dovolj težav v samem klubu. Posamezni člani kluba izkoriščajo znano afero o pomlajevanju za rovarjenje proti našim Igralcem, in to v trenutku, ko nam je potrebno največ miru.« »Glede na vse težave,« je nadaljeval tovariš Becič, »pa še nismo obupali. Potrudili se bomo, da bomo v zadnji tekmi pred domačimi gledalci proti Mornarju osvojili obe točki. Na turneji po Dalmaciji upamo na še nadaljnji dve. Ce pa vseeno izpademo, bomo živeli v prepričanju, da so nas okradli sodniki. Toda kljub temu se bomo v naslednjih letih borili spet za vstop v družbo najboljših. Ne bo nam zlomilo volje in dokazali bomo, da smo sposobni za taka naporna tekmovanja.« D. Humer Tršglav:Hajduk 0:3 Svojo četrto tekmo, ki je bila tudi hkrati poslovilna, je Hajduk v četrtek odigral z domačim Triglavom. Tako kot vse tekme doslej se je tudi ta končala z zmago gostov, ki so bili na štirinajstdnev- nih pripravah v Kranju. Ker pa so na skoraj vseh tekmah igrali igralci Triglava so bile tudi njim dober trening za ponoven start v stolu nnltl ligi. db Gozdno gospodarstvo Kranj razpisuje na podlagi zakona o sredstvih gospodarskih organizacij licitacijsko odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. TOVORNI AVTO TAM 4500, leto izdelave 1961 v voznem stanju 2. TOVORNI AVTO TAM 4500, leto izdelave 1959 v nevoznem stanju 3. TERENSKI AVTO FIAT CAMPAGNOLA, leto izdelave 1963 v voznem stanju 4. TRAKTORSKO ENOOSNO PRIKOLICO za ferguson v voznem stanju Licitacijska odprodaja bo 5. 8. 1970 s pričetkom ob 8. uri v transportnem obratu Gozdnega gospodarstva Kranj na Primskovem. Kupci iz družbenega sektorja morajo predložiti pred pričetkom licitacije ustrezno pooblastilo svoje delovne organizacije o nakupu in izjavo, da imajo finančna sredstva zagotovljena. Zasebni interesenti morajo vplačati pred dražbo določeno varščino, izlici t i rani znesek pa v celoti pred prevzemom vozila. I K OS industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska c. 22 Takoj zaposlimo večje število visoko kvalificiranih, kvalificiranih in priučenih delavcev v kovinski stroki za delo na orodnih strojih v orodjarni in montaži strojev. Nudimo visoke osebne dohodke. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja. TERMIKA Industrijsko in montažno podjetje za izolacije Ljubljana, Kamniška ulica 25 razglaša prosta delovna mesta kemijskega tehnika za obrat ISodovlje 5 K V strojnih ključavničarjev 1 KV elektrikarja 20 NK delavcev za proizvodnjo v treh izmenah v obratu Trata in Bodovlje pri Škofjl Loki. Poskusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov Termika, obrat Trata pri škofji Loki v 15 dneh od dneva objave. Vaterpolsko srečanje Triglav : Partizan ali Zgodba o kamenčkanju na kranjskem bazenu Dosedanje prvenstvo države v vaterpolu je pokazalo, da so »junaki« oziroma osrednje osebnosti vseh dogodkov sodniki ali predstavniki Liga odbora ter, da sami vaterpolisti nastopajo v senci le-teh. Težko je komentirati srečanje Triglava s Partizanom. Poglejmo le dejstva: 1. sodnik Ničeno (Reka) je sodil vseskozi odlično. 2. obnašanje gledalcev je bilo v redu, skoraj preveč mirno. Dve minuti in dve sekundi pred koncem zadnje četrtine je sodnik tekmo prekinil. Gledalci, ki so tekmo zapuščali, niso vedeli, za kaj gre. Tega dolgo ni niti nihče vedel pri sodniški mizi. Sodnik je namreč enostavno snel piščalko ter jo z zastavicami vred zalučal na sodniško mizo ter se pomešal z gledalci, katerih obnašanje — to smo kasneje izvedeli — je bilo po njegovi oceni takšno, da je onemogočilo normalni potek igre. Prepričevanj, ugibanj in negotovosti je bilo med vodstvom tekmovanja veliko, vendar položaja ni mogel nihče pojasniti, ker sodnika ni bilo. Ko je bil bazen prazen, se je sodnik vrnil k vodstvu tekmovanja. Povedal je, da ga je v začetku tekmovanja zadel kamenček. Že tedaj je opozoril sodniški zbor, da bo srečanje prekinil, če se bo to še ponovilo. Baje je sodnik dobri dve minuti pred koncem srečanja začutil nov udarec kamer"-1 ~ !- h* mu je bilo dovolj, (od vsega sodniškega zbora ni niti eden od članov med tekmo opazil nikakršn<—a metanja kamenčkov) za oceno, da se ne igra v normalnih razmerah. Na samem tekmovanju je sodnikova odločitev dokončna. Čeprav iz dosedanje prakse ne moremo verjeti, da bo Liga odbor stvar uredil, se povsem razumljivo mešanica kav vsiljujejo nekatera vprašanja. So b!" 1------" 1 i vaterpolisti že pred začetkom tekmovanja obsojeni na izpad? Mislimo, da je v tem precej resnice. Liga odbor bo reševal pritožbo Triglava na registracijo tekme z Medveščakom. Prekinjc--' tekma s Partizanom jim pri presoji lahko rabi kot argument, da obnašanje kranjskih gledalcev ni na zadostni kulturni višini. Nekateri želijo umetno prikazati, da vlada v Kranju vzdušje divjega zahoda. Poznavalcu razmer oziroma obnašanje gledalcev na drugih bazenih je takšno prikazovanje neresno s povsem očitnim namenom, čeprav ne mislimo opravičevati posamezno nevzgojenih gledalcev — tudi v Kranju jih je nekaj — I-'-1 — —'^no, da so kranjski gledalci med naj- m:r~ v državi. Razvila se je borba za razliko v golih med Partizanom, Mladostjo in splitskim Jadranom. Mar incident s kamenčkom ni mogel pripraviti pristaš Mladosti, če bi veljale presoje sodnika Ničena, bi imel Triglav še vse možnosti za obstoj v ligi. Kranjčanom namreč ni potrebno drugega kakor da vzamejo v jeseni na šest tekem dalmatinske turneje par gledalcev za metanje kamenčkov, če bi vsi sodniki reagirali tako kot Ničeno, bi bile vse tekme prekinjene in registrirane z najmanj šest goli razlike v njihovo korist. Ker je bil ob prekinitvi rezultat 13:3 (4:1, 3:2, 6:0, 0:0) v korist Partizana, torej višji od šest golov razlike je le-ta obveljal. D. Ilumer Ali bo trgovina v Planini pod Golico? Sedanja trgovina v Planini pod Golico je v prostorih zasebne hiše. Lastnica je že pred časom odpovedala uporabo trgovskemu podjetju Rožca, ker bi prostore rada preuredila v stanovanje. Podjetje Rožca sd že dalj časa prizadeva dobiti ustrezno zemiljišče, kjer bi postavila novo trgovino. Najprimer-najiši prostor je pred gasilskim domom, toda las'-vk — župnijski urad noče slišati o prodaji. Rožca si prizadeva najti drugo primerno lokacijo za trgovino. Nekaj so se že pogovarjali z drugim lastnikom, ki ima zemljišče v bližini sedanje trgovine. Zato so že naročili potrebno do kumentacijo in dali raziskati teren. Računajo, da bi trgovino začeli graditi že spo m u1 B. Blenksuš ^"illlllllllllll"' C ;illiiLWli;i:i.1illll!ltlllllliiillli!Illlll!lllilllllllllll!llllllllllllllllltllf!'',,!ll Ob občinskih praznikih Jesenic, Kranja, Radovljice In Tržiča in ob 25. obletnici osvoboditve je Gorenjska kreditna banka Kranj s poslovnimi enotami na Bledu, Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču pripravila prebivalcem Gorenjske, naročnikom Glasa ln svojim varčevalcem veliko nagradno križanko. Med deset izžrebancev bo razdeljenih za 200 tisoč starlft dinarjev denarnih nagrad. 1. nagrada — 800 dinarjev (80.000 starih dinarjev) 2. nagrada — 400 dinarjev (40.000 starih dinarjev) 3. —10. nagrada — 100 dinarjev (10.000 starih dinarjev) Srečnim izžrebancem bo Gorenjska kreditna banka Kranj nagrade podelila na hranilnih knjižicah GKI?' Izid žrebanja bomo objavili v Glasu, izžrebanci P;l bodo hranilne knjižice z izžrebanimi zneski lahk" dvignili pri najbližji poslovni enoti Gorenjske kreditih banke, potem ko bodo dobili od Gorenjske kreditu6 banke Kranj posebno obvestilo. Rešitve velike nagradne križanke Gorenjske kredit' ne banke s točnim naslovom pošljite na Uredništvi Glasa, Trg revolucije I (soba 108), Kranj, (v kuvert' najkasneje do ponedeljka, 17. avgusta. (V levi spoduJ1 vogal kuverte napišite Nagradna križanka GKB) žrebanje bo 19. avgusta skupaj z velikim žrebanje,,, GKB na Jesenicah. , želimo vam veliko uspeha pri reševanju in sreče žrebanju. GKB Kranj pa vas vabi, da postanete čimprej (»J še niste) pri eni od poslovnih enot na Gorenjski redni varčevalec. Za varčevalce z vezanimi hranilni^ vlogami in deviznimi računi bo namreč Gorenjska W* ditna banka pripravila 19. avgusta na Jesenicah vell^j nagradno žrebanje. Med 100 nagradami je tudi ose^ avtomobil. iiiuuuiiimiiiiiiiiimiiitnu!]^^ Nagradna križanka GKB 15 LET PRIVOLITEV soglasje PRIMORSKI VZKLIK POPRAVLJAL. RA0I0APAR. NAft.HEROJ KONČAR sestavljenka KRAJEVNI PRISLOV INDONEZ, PCkottVAL, KIDRIČEV NAGRAJEN. DR. JOŽE VOJASKf POMOČNIK Z*f.lN