POBUDA TOVARNE DEKORATIVNIH TKANIN
Interno posojilo in varčevanje
Z zmanjševanjem količine denarja v obtoku po načelih gospodarske reforme semanj-šajo tudi možnosti najomanja kratkoročnih in srednjeročnih kreditov za obratna sredstva gospodarskih organizacij. Za-to se ponekod pojavlja manjša likvidnost podjetij, razen tega pa začarani krog neizpolnje-vanja finančnih obveznosti mod dobavItelK in kupci. Iz-plačila ne potekajo v rokih ter rastejo zamudne obresti. Podjetje ne more v roku po-ravnati obveznosti do doba-viteljev in kupci ne do podje-tij. Pojavlja se vprašanje, ka-ko bi povečali obračanje de-narja v tovarni, kako zbrali dodatna obratna sredstva, da bi se njihovo kroženje pospe-šilo in s tem tudi povečala proizvodnja in dohodck pod-jetja, zaposlitev delavccv in strojev, skratka da bi se po-vcčala likvidnost gospodarske organizacije. Vsa ta vprašanja danes živo zanimajo sleher-nega člana kolektiva, prav ta-ko kot uspehi podjetja, ki so v veliki meri odvisni tudi od trdne finančne politike.
finanCni vpliv proizvajalca na likvidnost podjetja
,.Kako bi torej lahko zbrali dodatna obratna sredstva?" se je vprašal kolcktiv Tovarne dekorativnih tkanin v Ljub-Ijani. Po daljši razpravi, ki še ni zaključena, so se odločili za interno posojilo v obliki varčevanja.
Podjetie bi zbiralo denarna sredstva po načelu svobodne odločitve delavca, to je, ali in koliko denarja bo vložil za krajši oziroma daljši čas, v enkratnem znesku ali v obro-kih. Tako zbran denar bi se zbiral na žiro računu podjetja in podjetje ga bi lahko upo-rabilo kot obratna sredstva. S tem bi se povečali likvid-nost, proizvodnja in dohodek podjetja. Tehnična plat izved-
be tega internega posojila bi bila taka: delavec, ki vloži denar, dobi posebno knjižico; višina vloge vsakega posa-meznika je tajnost, ki jo čuva posebna služba računovod-stva; podjetje jamči za var-nost vseh vlog ter za njihovo takojšnje izplačilo, če bi vla-gatelj to želel. Za čas, ko je denar na razpolago podjetju, se oblikuje posebna odškod-nina v višini dogovorjene obrestne mere tako, kot jo dajejo hranilnice svojim vla-gateljem.
V tej tovarni si mnogo obe-tajo od uvedbe intemega po-sojila v obliki varčcvanja. Prvič bo imela blagajna ved-no na razpolago dovolj sred-stev za likvidacijo računov dobaviteljem, saj ne bo več treba plačevati zamudnih obresti in dobavitelji bodo do-bili v tem kolektivu solidnega partnerja, drugič pa bo vsak raje hranil privarčevani de-nar v lastnem podjetju, ki bo s solidnim finančnim poslova-njem, poleg tehničnega in ko-mercialnega seveda, večalo dohodek in s tem osebne pre-jemke in tretjič, kadarkoli bo varčovalec zašel v trenutno denarno stisko, bo lahko dvig-nil vso ali samo del vloge, ki se mu bo z odškodnino po daljšem časovnem obdobju znatno povečala. Razumljivo je, da je takšna oblika pove-čanja likvidnosti podjetja vabljiva, toda vprašanje je. kako bi uskladili sistem od-škodnine z nekaterimi finanč-nimi predpisi. Tovrstna zako-nodaja ne reče ne črne ne belo, kajti s tako obliko inter-nega posojila v zvezi z varče-vaniem ter v režiji podjetja se še ni srečala. Pri tem je treba opozoriti na to, da ne gre za neki zadružni kapitali-zem, pač pa le za pripravlje-nost posameznih članov pod-jetja, da bi z lastnimi pri-hranki najprej omogočili bolj-še gospodarjenje, nato pa šele
mislili na vlaganje denarja v razne druge namene, ki tre-nutno niso prioritetni.
KB SE FRIBLIZUJE VARCEVALCEM
Ta zamisel, o kateri bo ver-jetno govora tudi v drugih go-spodarskih in ne nazadnje v družbeno političnih organiza-cijah ter upravno političnih forumih občine, nas nehote spomni pobude Kroditne ban-ke in hranilnice Ljubljana o uvedbi hranilnih blagajn pri delovnih in drugih organiza-cijah. Namen te pobude je, da bi banka svoje poslovanje še bolj približala varčevalcem in tako pospešila nadaljnji razvoj denarnega varčevanja. Ta nova oblika denarnega varčevanja je osnovana na možnosti za pridobitev novih varčevalcev in s tem novih sredstev. Hranilniška služba bi v podjetjih delala po na-čelih, ki veljajo v samih bančnih in hranilniških pro-storih KB. ToreJ: hranilne knjižice, tajnost vlog, jamstvo federacije in iste obrestne more. Gre torej za neko po-daljšano roko Komunalne banke in hranilnice, da bi bilo varčevanje kar najbolj približano varčevalcu, ki bi si tako prihranil pota v zvezi z vlaganjem in dviganjem de-narja.
Tako sta se v kratkem času pojavili dve novi obliki var-čevanja. Medtem ko druga oblika omogoča banki, da z vloženim denarjev razpolaga, pa prva oblika nudi to mož-nost podjetju. Od varčevalcev samih pa je odvisno, za kate-ro obliko se bodo odločili.
Smiljan VOLČIČ