Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejcmau velja: Za oolo loto predplaSan 15 ifld., za pol lota 8 (fld., /,a fiotrt lota 4 ifld., za um mosee 1 irld. 10 kr. V administraciji prejemali veljil: Za oolo loto 12 (fld., /,a pol lota . uri popoludne. ■it©V. SJiO. V Ljubljani, v soboto S. oktobra 1887. Hietiiilc XV ^Liisciatc ogni sponm/a !" Iz Tantalidov rodu, kteremu je izgovorjeno večno prekletstvo in beda, smo baje Slovenci. Mehek, lipov les in upognen v dve gubi večnega beračenja okoli bogato obloženih ministerskih miz je naš život. Z drobtinarai, ki padajo nevede lo po naključji raz prostol ravnopravnosti in oboževanega lil. paragrafa, vzdržujemo si, 110 svobodno politično življenje, temveč le — vegetacijo od danes do jutri. I11 vendar obupovali nismo doslej. Vroča slovanska kri se pretaka po nasiti žilah iu neopravičen optimizem v vsem našem boji nas podpira, da no omagamo v brezkončnem Sisifovem dolu za narodni obstanek. „Yolenti non lit injuria", bil je doslej naš vzvišeni nadpis na bojni zastavi. Ozir na la visoko dvignon prapor dajal nam jo pogum, pogum v najbolj kritičnih narodnih položajih. Prenašali smo, kakor prosjak sloneč pred 1110-gotčovimi durmi, kdaj se čujo naš glas, kdaj so odpri zlata vrata, ki vodijo vso zveste iu vdano narode širne Avstrijo v raj jednakopravjiosti in svobodo. In kaj smo videli sloneč prod pragom mogočnega državnega krmila? Kakor pisan kalejdoskop vrstili so so v državni palači mogočni ministri. Izginil je leta 18(58 mogočni Auorsperg in ž njim še mogočuiši (i iskra žalostnega spomina, llerbst iu Ilasner, Hrostel iu Horger, iu prisijalo jo solnco 17. aprila 1S(>!) Taaflojovemu prodsedništvu. Menili smo že, da se spremene naše milostno drobtino v debelo narodno pogačo, — rt zmagali so: Giskra, llerbst, Plener iu Hrostel. Ležalo so žo 14. januarija 1870 vse našo zlate nado polog Taalloja na tleh. Obupali nismo zaradi tega. Prisinehljal so nam jo loto pozneje grof Ilohen-wart, a samo za celih devet mesecev. Umaknil so jo zopet Auersporgu iu Lasserju ter izročil vso našo težnje njiljinej milosti. Zopet smo borili težek boj za „biti ali 110 biti". Vendar trditi si upamo, da niso bili li baš najbolj otožni naši časi. Pričakovali nismo mnogo iu zaradi toga nismo čutili prevaro. K zlatimi obljubami, ki i/ Tolažili smo so, da jo tudi to ministerstvo lo prehod, kakor žo toliko potov, k boljši premembi. In varali so nismo — namreč o minljivosti vladno zisteme. Zopet se je prismohljal gospod grof TaatVo in sedaj s polno roko, bodo meso in kri. llozano smo prepevali, kakor otroci velikonočnim piruhom, mi optimisti, Slovenci. I11 ko je šol še „Conrad" na daljši „odpust", dejali smo: zdaj smo pa „kar na konji". Nič 110 more bili našim narodnim težnjam v napotji. „Iz rodu Tantalidov smo Slovenci", dejali smo prej. Kakor jo Kronos požiral svojo otroke, tako izbrisu-jojo in pozabljajo naši oboževani ministri svojo očetovske obljube. Ravno ko smo hoteli sesti za omizjo in poseči s polno roko po ravnopravnosti v naših učilnicah, razbije so posoda naših toliko let pričakovanih obljub. In najmlajši zaščitnik vodo in omiko vrže nas predrzno iz-za omizja, rekoč: „I)o zdaj so vas pitali z obljubami, — jaz pa si upam govoriti odkritosrčno besedo: .Lasciato ogni sporanza!' in razvedrite svojo domišljavo možgauo; paragraf devetnajsti je lo menica brez podpisa." Hvala Ti mogočni mož na učnem portfelji. Klanjamo so Tvoji možati odkritosrčnosti. „OIara pact«, boni amicil" Ti si govoril odkrito; molčali 110 bodemo tudi mi, niti tehtali svojih bodočih besed na zlati tehtnici. Kaj nam jo rodilo tudi večno kimanje? Izgubljen čas in potraten brez dvoma! Pri Filipih, odkritosrčni poštenjak, vidimo so v kratkem! ('0 pademo, pademo častno iu pogumno z orožjem v roki, ako padeš ti, padeš častno za svoja načela. Za pomoč in zmago v dosedanjem kimanji pa: „Lasciiuno ogni sporanza!" S. Crispi pri ItisiiiurHiii. Potovanje italijanskega ministerskega predsednika, Orispija, v Kriedriehsruho jo vesel dogodek za italijansko časnikarje. Dobili so zopet tvarino, ktoro svojim čitateljem ponujajo v raznih oblikah. Lo to jezi laško časnikarje, da jih jo g. Crispi zvodil na led. Bil jo namreč pri kralji v Monzi. Od tu jo uradni brzojav naznanil, da so jo Crispi vrnil v Rim v tronotku, ko se jo odpeljal v Friodriehsruht. Italijani so zvedeli resnico še lo po ovinku iz Pariza. Pariški „Matin" prinesel jo vest: „(i. Orispi odpotoval jo v Friodrichsruho, ker ga jo Bismarck prijateljski pozval zaradi dveh točk. Ti točki sto: 1. Vzhodno vprašanje, osobito položaj v Franciji; 2. Odškodnina, ktero hoče dati Kvirinal papežu, da so tako doseže sprava med kraljestvom i 11 papežem." „Matin" pristavil jo še nastopni komentar: Nemški vladi preti katoliška stranka, posebno pa nektar i škofje. Bisinarck vsled toga potrebuje papeževo naklonjenosti, da pomiri ono škofu. Take postaja Hisinarck močan zaveznik Avstrije. Zveza med Nemčijo in Avstrijo jo ožja, nego prej. Dokaz temu jo to, da jo urad nemškega poslanika na Dunaji, princa Iioussa, v tainošnjom ministorstvu vnaujih zadev." Listi so prinašali o poročilu v „Mal,inu" različno komouturo. V Rimu 11. pr. je bila razširjena misel, da je Orispi spoznal, kako malo mu zaupajo v Herolinskih vladnih krogih zaradi njegovo preteklosti iu ozke zvezo z radikalci. Vsled tega jo Orispi želel Bismarcku osebno razložiti svoj program. Crispijovo glasilo nRilorma" omeni poročil v „Matiuu" in drugih listih, pa 110 pristavi nobeno besedice. „Popolo Iioniano" ki jo po smrti Depre-tisovi stopil s preroškega stola, piše, da hoče Orispi lo Kalnoky-ja posnemati, ob enem pa skloniti z Nemčijo posebno pogodbo glede nemških in italijanskih državljanov. Dunajski listi objavili so brzojavko Pariškega „Temps"-a iz Kima glede sestanka Orispija v Frie-drichsruho. „ Polog vprašanja o razmerah z Vatikanom", pišo „Tomps", „razgovarjal so jo Orispi /, Hismarckom o razvitku italijanskega vpliva v Sredozemskem morji. Orispi je izjavil, da Italija ne moro podpirati avstrijsko politiko brez odškodnino. Nemčija naj podpira politiko Italijanskega vpliva v Kgiplu, Tripolisu in Albaniji." (Ostalo so Dunajski časopisi modro zamolčali.) „Teinps" misli dalje, ila so bodo LISTEK. „S viftij ada". Pfvl spov. Za poskušinjo. Uospod vreduik! No ustrašite se tako tujega in učenega nadpisa mojoinu današnjemu pismu! Veste, jaz bi rad postal znamenit pesnik, pisatelj ali pa vsaj nedeljski podlistkar slovenski. No obsodite me, da jo to preveč idojalon, previsok nainon moj! Veste, jaz so žo pripravljam dolgih pot let za svoj vzvišen poklic: Žo tedaj, ko so jo oglasil prvič naš sloveči „Spoolabilis", imel som skrpan pelinov podlistek za „Slovonski Narod", a prestrašil sem se probravši prvo boljšo brazdo na loj zapuščeni livadi domači. Mislil sem, da imam žilo za domač pelinov humor, a up jo šel po vodi. Skril sem zaradi tega grenek sad svojega čnierikovega dovtipovanja po Horaoijuvem receptu „<|uintum in annum". Vendar 110 mislite, da sem počival v tem pesniškem zainak-nonji. Učil som so mnogo. Oital sem iu primerjal zabavljivo iu zabavno literaturo vseh narodov in vseh vekov. Sani ne veni zakaj, Svift mi jo prirastel najbolje k srcu. Čudil so nisem, da jo našel baš 011 toliko čo-stilcev iu posneinovaleov v Slovencih. Od nedosegljivega Spectabilisa pa do arabeskarja Kretinovega vso hiti za njim, kar h« pišo iu pisari. Jaz hodom pa vso prekosil, gospod vreduik. To pa tudi no bodo čuda. Pet let sem krpal na tej prvi svoji Sviftijadi, kakor Ponolopa na svoji nevestini obleki lo s tem razločkom, da jo „parala" ona po noči delo dolzega dno, jaz pa pri belem dnevu trud pootično-polinovo noči. Ni čuda toraj, če vzletim danes v izvirni krasoti s čmorikovo sulico v reci kot nov slovenski Fonis na dan. Preverjen sem, da 1110 razun arabeskarja v tretji seriji in Spectabilisa zavida vos slovenski svet in kliče: „Avo, auditores to salulant!" Zdaj pa ua preskusni disputacijski govor! Veste gospod vrednik, zakaj som izbral svojim listom naslov SviftijadaV Samo zato, da pokažem, da sem klasično omikan, da vem, da je nekdo pisal skoraj jednako pesem, po naglasu namreč, llijado ali kali, ki 11111 jo prinesla noumrljivost,, in ila 1110 no praša Krotanov Prostoslav za vodnostno spričevalo ter me ne toži, ila hodim v njegov zelnik po vsebino in po latinsko citate. Tudi prosuhoparni so mi vsi znani napisi slovenskih polinovcov in njihovega pelina, ktoroga naj vživajo Slovenci v nedeljo zjutraj kar na tošče. „Nedeljsko pismo", „ nedeljski list", Jamontacijo", „ko-lobaoijo" ali kakor so zovejo vsi ti spisi, po kterih posegamo kakor po tropinovih /ganeih za nedeljski priboljšok. Ko bi bival na Dunaji, izposodil bi si rajo od znanega židovskega „Spioerja" naslov svojim listom, namreč: „AVienor Spaziorgiingo". Tudi honorarja njegovega bi so no branil, saj bi si kupil za vsak tak sprehod lahko plemensko junico. Ker pa trgam črovljo le po nadepolnem provinoijalnem važnejši dogodki vršili vsled sestauka Crispija z Bisraarckom, ko kg vrne car v Petrograd. Iz tega razvidimo, da je sestanek vzbudil veliko pozornost v Parizu. Časniki pišejo proti Italiji ter ji očitajo, da se mora lo francoski krvi zahvaliti za svoje zjedinjenje. „Journal des Dobats" piše: »Cris-pijevo potovanje je nov dokaz dobrih odnošajev med Italijo in Nemčijo. Brez dvoma je važen vzrok potovanje, ker se je poslanik kralja Humberta v Berolinu, grof Launay, odrekel odpustu. Naj bo namen Orispijevega potovanja ta ali oni, jeziti se nam ni treba, če se voditelj italijanske vnanje politike osebno razgovarja z nemškim ministrom." Ta list hoče očividno zmanjšati pomen obiska g. Crispija. Enako pišejo tudi drugi francoski listi. »Figaro" ii. pr. smatra kot nezmisel, da Bismarck potrebuje Crispija pri reševanji vshoduega vprašanja. Orispi je šel v Friedrichsruhe, da dobi nova povelja. Vrlo dobro označi položaj „Rep. Francais", ki piše, da se situvacija ni premenila. Pismarck je sicer vesel Crispijevega obiska, a njegovo veselje bilo bi večje, ko bi car prišel v Stettin. Angleški listi pripisujejo obisku ministra Crispija veliko važnost. Zveza med centralnimi državami je močnejša. Ako se bo Rusija hotela sprijeti z Avstrijo, računati bo morala tudi z italijansko vojsko in brodovjem. — V Petrogradu se ne zmenijo innogo za ta dogodek. V ruskih krogih trdijo, da hoče Italija igrati važnejšo politično vlogo, kakor doslej, a Rusija niti za korak ne odstopi od svojega stališča. Madjarski listi z veseljem pozdravljajo potovanje italijanskega ministra. »Fremden-Blatt", glasilo vnanjega ininisterstva, pa piše: „Ko je Kalnoky zapustil Friedrichsruhe, vsprejel je Bismarck dru-zega gosta. Italija se je tesno pridružila politiki obeh cesarskih držav. To je bilo delo grofa Ro-bilanta, akoravno so Italijaui že prej spoznali potrebo zbližanja. Tudi Italija mora delati na to, da dobe trdno podlago obstoječe pogodbe ..." In kaj je Crispi, s kterim so toliko peča javno mnenje? Crispi je danes gotovo prvi mož v Italiji. Razmere v Italiji so take, da se bo Crispi gotovo še obdržal na krmilu. YTendar se Crispi doslej ni še pokazal prijatelja miru in kot državnika s konservativnimi načeli. Crispi se je izšolal v revolucijski šoli, on je bil in je upanje onih italijanskih politikov, ki smatrajo položaj v Italiji le kot prehodno oobe. Ti možje so sedaj njegova podpora v zbornici in pred kraljem. Prišel je na krmilo, ker so so razbile močne stranke v mnogo frakcij in ne morejo nadaljevati politike po kouservativnih načelih, kakor Minghetti in Depretis. Ta dva sta še s kompromisi zadrževala in krotila povodenj radikalizma. Ko jo umrl Depretis, ni bilo v zbornici nobenega moža, da bi zastopil pot irredentistu Crispiju. Crispi je sicer kot minister že večkrat trdil, da je slekel rudečo srajco in nastopil pot mirovne politike. A kdo mu veruje? Crispi ni mož miru in tudi ne prijatelj Nemčije, še manj pa Avstrije. Crispi in njegova stranka sta brez sovraštva proti naši državi politična ničla. Z avstrijskega staiišča bila bi za Avstrijo velika nesreča, ko bi Crispi kedaj vodil veliko politiko. in meglenem mestu brez »pikantnih" novic in do-godeb, pristuje mi bolje klasiina Sviftijada. Povrh ne nadjam se niti plemenske junice Spi-cerjeve, niti rujnega viuca, ktero srebljo Kretanov križem domovine za pisateljsko odškodnino svoji Sviftijadi, izgovorim si gospod vrednik drugo, a tudi originalno plačilo za svoj trud. Izprosite mi, če zaslužim, za novo leto, da pridem v imenik slovenskih pisateljev, kteri razglaša „Ljubljanski Zvon" vsako leto. Izbirčen nisem baš. če ine postavi tudi za pokojnim Kurnikom ali pa za so-trudnikom, ki je poslal uganjko o „šahovem kmetu", vse jeduo. — Srečen bodem. I)a bi si domišljeval, da najde novo slovensko ime „Sviftijada" v obetanem slovensko - nemškem Wolfovem slovarji milost, tako daleč no sega moja: „01oriae poeticao sacra faraes". Za danes kličem loše: »Aut vinco, aut vincor, hoc nec me scripsisse poenitet". Sviftijanec. Politični pregled. V Ljubljani, 7. oktobra. ^olranjfi govorica, da bo vlada prodala Mannlicherjeve puške, kolikor jih je gotovih. Dve vladi ste tudi že stavili ponudbe. Vzrok temu je, ker so poskusi pokazali, da so puške majhnega kalibra (8 mm.) boljše od prvih. Uvedli bodo v armadi zadnje, pridržali pa Man-lichorjevo sistemo pri zaklepu. JVaucno ministerstvo pečft se s preosnovo srednjih šol. Gimnazije se bodo predrugačile tako, da bodo postalo realko nepotrebne. Giinnazijalni pouk trajal bo dve loti, grščine poučevalo se bo manj, obligatna predmeta pa bota risanje in francoščina. Več šolskih odličnjakov dobilo je poziv, naj se o tem izjavijo, potem bo pa še to jesen sklicalo ministerstvo veliko enketo, spomladi predložilo bo pa državnemu zboru že načrt dotične postave. Poluradni listi hrvatski prorokujejo. da bo Zagrebški mestni zastop razpuščen zaradi znane pritožbe zoper vlado in bana. VMaasje dršjs.^©* Srbski kralj volil bo večinoma liberalce v skupščino, da se tako doseže enako razmerje med radi-kalci in liberalci. Dne 5. oktobra zbralo se je več volilcev v bolgarski prestolnici, da bi si postavili za prihodnje volitve svojo kandidate. Zbrali so si: Staiu-bulova, ministra Stranskega, ter državna svetnika Vasila Gjoševa in Pojila Nedelkova. — Zadnje dni shajali so se metropolit Klement kot zastopnik Can-kovcev, Karavelovec Zanov in Radoslavovec Nikolajev, da bi se sporazumeli in združili pri volitvah v sobranje. liusija se strogo drži načela, da se mora uvesti v Bolgariji status quo ante, kakor je bilo pred izvolitvijo Batenboržanovo. Rusija pridobila si jo nasproti Turčiji v svoji zadnji srečni vojski leta 1878 pravice, kojini se ne bo nikdar odpovedala. Ni misliti, da bi v tem oziru odjenjala Rusija, ravno tako gotovo pa je, da se Rusija ne bo spuščala v vojsko, dokler se ne bodete sporazumeli Francija in Nemčija. — Mej vojaštvom v Odesi grozno razsaja egiptska očesna bolezen. Več ko 2500 vojakov je že zbolelo. Ker je nalezljiva, napraviti je dala vlada več lesenih lop, v kterih zdravijo vojake ločene od ostalega sveta. Umrl je nemški general grof Kirchbach, ki se je posebno odlikoval v bitkah pri Worthu in Weisenburgu. Francosko ministerstvo predložilo je predsedniku dekret, s kterim naj bi se izpustil iz službe in vojno general Caffaral. »Journal des Dobats" pravi, da je to v nekaki zvezi z novejšimi indiskre-cijami, o kterih so toliko pisali razni listi. — General Boulanger prišel je v Puy, kjer ga je pričakovalo na tisoče ljudstva. Slednje je klicalo: »Živela vojna! Živel Boulanger!" — Vojni minister Ferron šel bo nadzorovat vzhodno inejo. Vendar pa še ni odporoval tjekaj, kakor so poročali nekteri časopisi. Hitro se vrše priprave za italijansko ekspo-dicijo v Massavo. Ze koncem toga meseca odšla bo v Egipt iz Napolja. O njej piše se iz Rima v An-koni izhajajočemu listu „L'Ordiue": Med tem, ko so imeli Angleži v svojem boji proti tedanjemu Ne-gušu Teodoru podlago operaciji v Zaili ter so od tod prodirali v deželo in slednjič ugonobili pri Magdali ostanke Neguševe vojne, delovali bodo Italijani le bolj na severu. Iz Massavo pomikali se bodo proti Ui in Saatiju ter skušali zasesti vsa mesta, ki so važna v strategiškem in higijenskem oziru. Ako jih tukaj domačini ne bodo napadli, dosti jim bo zadoščenja in ne bodo več nadaljevali vojske. Iz Londona se poroča „Krtzztg.": Mladoturčini svetujejo in ž njimi tudi dva diplomata in jodon turšk general, naj Turčija pretrga vsako zvozo z Bolgarijo. Ta nasvet podpira prav toplo tudi veliki vezir, sultan pa noče o toni ničesa slišati, češ, če storim to, obiskati bi utegnili kmalu zopet Rusi Drenopolje. Pred Dublinskim policijskim sodiščem vršila so je obravnava zoper irskega lordmajorja Sullivana in 0'Briena zaradi znanih objav. Lordmajorja spremljali so k sodišču vsled sklepa mestnega odbora ar-dermi in nosilca meča in žezla v polni uradni opravi, narod pa ga jo navdušeno pozdravljal. Policija za-branila je vhod vsem lordmajorjevim spremljevalcem v dvorauo. O' Brien ni prišel. Zagovornik jo ugovarjal zoper obravnavo iz formalnih vzrokov; zaradi tega so isto preložili. Velika pa jo bila navdušenost narodova, ko je slišal, da jo preložena obravnava. V Madridu na Španskem spuntalo se^jo več tisoč delavcev v tamošnii tabačni tovarni. Zandar-rnenja je prosredovala ter zasedla tovarno. Izvirni dopisi. Dunaj, 28. sept. (S higijeničnega kongres a.) | Konec.] Večerna 8. ura nas je združila vse higijene — smem trditi — na cesarjevem dvoru : kdo bi pač hotel zaostati, kadar vabi prvi vabilec. Velika redutua dvoraua tii jo bila odločena sprejemu nas, ki nas je bilo brezdvombeno nad 2000 števila. Na mostovžih nam jo častno stražila pridvorna garda; ob vhodu v slavnostno sobano so stali s helebar-dami dvorni trabantije; v sobanah pa so nadvorni dostojanstveniki sprejemali prihajajoče povabljence najvišega hišnega gospodarja. — Čisto tihotno, po le rahlem znamenji dvornega furirja naznanjen, je na očetovem najsvitlejem domu vstopil visoki prestolonaslednik med nas. In zopet je s svojo lju-bezujivostijo in isto tako s svojo veliko izobraže-nostijo tudi v higijeničnih razmerah veščakoin iin-ponoval nadvojvoda Rudolf. Tu v veliki sprejemni dvorani je bival nad eno uro govoreč z razniki; posebno pa so bili odlikovani po njem velmožije v zdravilstvu in zastopniki tujih dežela. Če nekterih omenim, so to imena: Kirurg Anglež Spencer-We!ls; Francoz Brouardel; Prusa Virchow in tajni svetnik Koliler; Italijan prof. M os so; Bavarca prof. Pettenkoffer in K e r s c h e n-s t e i n e r. Isto tako je občeval s sultanovim osobnim zdravnikom dr. S t e k o u 1 i s - o m iz Carigrada in z Japonskima odposlancema dr. I s c h i g u r o in dr. Nakahaina - m. Predstavile so se mu po odposlancih še dežele: Belgija, Bolgarija, Danska, Saksonska,Virtemberško, Brunšviska, Egipet, Španjsko, Norveška, Nizozemska, Portugalsko, Argentinska republika, Ramenska, Ruska," Švica, Srbska, Meklen-burg-Sverinska, Saksouso-Koburško-Gotajska, El-zaška in Uruguaya. V cesarjevičevem spremstvu so došli do liigi-jenov ministri: F a I k o n h a y n , P r a ž a k , B a c-quehem in Gautsch. Slednjemu je bila, kot kongresovemu častnemu prvomestniku, odlikovalna naloga predstavljati Nj. cesarski visokosti zastopniko raznih vlad na tukajšnjem kongresu. (Je si se ozrl danes tu na cesarjevem dvoru do te vse jezike sveta govoreče pričujoče družbe, v koji so bivali največi svetovno - slavni učenjaki zdravilstvu — prevzel te je pač čudoma ta prizor. Stopal je tii ob tebi v polni paradi (le brez vojaške preveze) oficirski svet; tam diplomatije, nastavljeni pri raznih dvorih svetli; ondi pedagogi — a le bolj visocih šol: ker srednješolskim je sedaj že pričeta šola delala kolikor toliko zaprek — nevojaki vsi v fraku; tii si ugledal duhovnika v talarji ter z do-tičnimi znamenji svoje častue stopinje. Vsi stanovi so bili tii zbrani. In razun naših evropskih noš si tii opazoval onih iz tujega svetil — tako, da se ti je tudi nazoči Serajevski župan v turbanu zdel prav pravcati znanec. In če je šla memo tebe tii marsi-kaka mladostna, a vendar le visoko odlikovana oseba, uresničevala se ti je ob njej istinitost »republike učenih" , kjer naj redoma ne odločuje starost — ampak glava! — Kot prizor iz »tisuč in ene noči", pa ti bo ostal v spominji ta večer na vladarijevem domu. Po cesarjevičevem odhodu pa je vladarijeva kuhinja postrezala vsem tukajšnjim stotinam naj-linejimi jedili in vini in veselostno gibanje se je pričelo med higijeni tii pri najvišem gostoljubu, ki nas je po svojem najsvitlejem sinu hotel odlikovati z najljuboznjivejo častijo: vabeč namreč vse moške ude higijeničnega kongresa k sebi in nazoče pri sebi pa celo k svoji mizi. Ne eden izmed peterih preshodnikov letošnjega higijeničnega kongresa ni bil še deležen cesarskega obeda. — Naš — sosebno še revežem radodarni cesar pa je hotel radodaren biti tem, ki jim je poklic — človeški n a j b r i d k e j i revi, bolezni, staviti mejnikov. — Zato trikrat živel najviši današnji naš hišni gospodar iu najviši njega sin ! Z Dravskega polja, 1. oktobra. (Konec.) Razun tega molitvenika jo Franc Bezjak spisal še sledeče: »Molilne bukvico imenovano vsakdenji kruh za ka-toljško kristjane, koje zapopadejo mnoge molitve, križni pot, litanije in pesmi. Prepisal in pomnožil za tretji natis Franc Sor. Bezjak, kapelan pri I). Mariji v Negovi. V Mariboru 1862, na prodaj pri Miroslavu Leyrcrju." Knjižica šteje 190 strani in kazalo. O prvem in drugem natisu še dozdaj nič ne vemo. »Glej tvoja mati! Molitne bukvice v raznih potrebah za bogoljubne dušo ženskega spola. Spisal Lambert FerJnik, duhoven krške škofije. S predgovorom priporočil F. X. W. V Marburgi 1859. Založil Friderik Loyrer, bukvar." »Molitne bukvico za tretji spokorui red svetega očeta Frančiška Asizjaua, v kterih so tudi mnoge druge molitve in litanije celega leta za katoliško kristjane. Poleg nemškega spisal F. W., kapelan pri B. D. Mariji v Negovi. V Marburgu 1861. Založil in prodaja Prid. Loyror, knigar. (312 strani). Ovi inolitvoiiik je 1888 bil v drugem in pomnoženem natisu izdan pod naslovom: „Sv. Frančišk, vtemelitelj III. spokornega reda. Molitvenik zlasti za tretjereduiko, pa tudi za druge verne kristjane. So-stavil Franc Ser. Bezjak, kn. šk. duh. svetovalec in župnik pri sv. Marku niže Ptuja. Drugi predelan in pomnožen natis. V Ptuji 1883. Založil in tiskal W. Blauke." Knjižica šteje 4G0 strani in ima marši ktero dobro zrno, a vsled svojeglavnosti založnikove ostalo je v njej še dokaj plev in ocena v „Ovotji" I. 1884. jo sicer ostra, a vsekako resnična. „Sv. Alojzij, mladenčem in deklicam zvest in zanesljiv vodnik proti nebesom, ali šestuedeljska po-božnost k njegovi časti. Spisal Franc Ser. Bezjak, kn. šk. duhovni svetovalec in župnik pri sv. Marku niže Ptuja. Z dovoljenjem visokočast. Lavant. knezo-škofijstva. Tisk in zaloga J. Leonova v Mariboru." Ta lična knjižica jo bila 1883 tiskana in šteje 128 strani. Že čez dve leti je bilo drugega natisa treba, ki precej pomnožen šteje 208 strani. „Družtvo pobožnih mhideučev pod varstvom sv. Alojzija. Prepisal Fr. S. W., kaplan v Negovi. V Gradei 1852. Na prodaj per Jožefi Sirolla, na velikem trgi Nro. 231." Knjižica, ktero je J. lvienreich v Gradci natisnol, ima 2li strani in obsega: I. Po-vabno pozdravilo; II. Postave društva; III. Hasno-vitost društva; IV. Pristop in odstop; V. Vodstvo družtva; VI. Zaveza obljubo, h honcu pa še: »Pri-poročenje mladončev kerčanskega družtva v praznik sv. Alojzija." Enako knjižico je Fr. Bezjak spisal tudi za dekliško društvo, za otroke pa je sostavil lep pouk o sv. birmi z raznimi molitvami. „Slov. prijatelj" je imel v prvih letnikih nektere njegovih pridig, 1. 1881 pa je priobčil njegov ginljiv nagovor pri prvem sv. obhajilu. R. I. P. Občni zbor društva »Narodne šole" vršil se je dne 5. t. m. ob 6. uri na večer v mestni dvorani. Zborovanja se je vdeležilo do 40 učiteljev. Navzoča sta bila tudi uda deželnega šolskega sveta gg. dr. Josip V o š n j a k in Tomo Z u p a n. Gosp. predsednik otvori skupščino, pozdravi zbrane tovariše ter se spominja velikega zaščitnika ljudskega šolstva presvetlega našega vladarja; zakliče mu trikratni „Slava!", čemur zbor stoječ pritrdi. — Na to omeni večletnih društvenih dobrotnikov: slavnega deželnega zbora, mestnega zbora Ljubljanskega, si. kranjsko hranilnice, g. dr. Močnika, g. II o r a k a, ki so tudi letos prispeli društvu s izdatnimi podporami na pomoč. Hvala jim! Tajnik, gospod F r a n j o G o v e k a r , je poročal tako-le: Slavni zbor! Kakor se razvidi iz razdeljenega sklepa računa »Narodne šole", sestavil se je odbor, voljen v občnem zboru due 0. oktobra v odborovi seji dno 21. oktobra 1886 tako-le: Feliks S t e g n a r, predsednik; Andr. Z u m o r, namestnik; Matej Močnik, blagajnik; Fraujo Govekar, tajnik; Ant. Funte k, Henrik Podkrajšek, Andrej P r a p r o t n i k , Franjo P r a p r o t n i k in Ivan T o m š i č, odborniki. Meni bi bilo kot. »tajniku" društva slavni skupščini poročati o delovanji tega društva. A ker je g. predsednik o tem vsestransko, obširno in temeljito govoril, morem svojo poročilo skrčiti, da si. skupščino s ponavljanjem 110 dolgočasim. Dovoljujem si vendar slavno skupščino posebno ua naslednje opozoriti: Da v letošnjem sklepu računa toliko dobrotnikov navedenih ne najdete, kakor jih jo v lanskem, teinu je gotovo vzrok slavna družba sv. Cirila in Metoda in sploh drugi narodni davek, kterega se nikjer ne manjka. Vendar pa more odbor izreči svoje začudenje, da je tako malo število gg. učiteljev udov društvu; vsaj naše društvo s stoterimi odstotki vrne vložene vsote, in vendar se dobi, da cel okraj ni zastopan pri društvu. Ako veljil to sploh o gg. učiteljih, kaj kaj hočem še reči o gospicah učiteljicah? — teh število je res kaj neznatno, kakor da bi one .... vidi se, da se sploh za društvo kaj malo zanimajo! Od društva izdani »Prizori iz otroškega življenja" so se v toku treh let skoraj vsi razpečali; društvo sicer od tega nima nikakoršpega dobička in koristi — ktorega tudi ni nameravalo z izdajo — vendar se je dosegel prvotni namen. Knjižic »Zabavišč" ima društvo še kakih 650 v znesku za 165 gold. in »Pripovedek o vetru" kakih 900 iztisov v znesku 225 gold. na razpolaganje. Da se jo društvu to podjetje omogočilo, zahvaliti se ima v prvi vrsti gg. poverjenikom, ki so pred tremi leti s priznanja vredno marljivostjo in požrtvovalnostjo nabirali darove v namen izdavanja mladostnih spisov. Pri tej priliki se zdi odboru prošnja umestna, da bi dotični gospodje blagovolili še drugo dobro delo društvu storiti. To pa je, da bi skrbeli za razprodajo in razširjenje toh spisov med našim narodom, ter posredovali pri gg. tovariših, da bi v tem smislu delovali in dejanjsko dokazali, da jim je vresuičenjo tolikokrat povdarjeue potrebe mladostnih spisov res pri srci. »Prizorov i/, otroškega življenja" je še za 85 iztisov vsota 17 gl. in »Pripovedek o vetru" 12 gl. ua dolgu. Pri tej priliki si dovoljujem tudi slavni skupščini naznaniti, da jo slavni odbor »Matice Slovenske" daroval vse slovenske zemljevide našemu društvu. Teh je v jako obilnem številu ua razpolaganje. Kdor jih toraj želi, dobi jih brezplačno. — Ker pa pošiljanje po pošti mnogo truda in troškov stane, zato svetujemo, da se prilično vsak osebno oglasi ali pri »Matici" sami ali pa pri gosp. predsedniku. Pri tej priliki dostavljam šo prav pohlevno prošnjo : Da bi vsak ud delal ua to, da si vsaka šola vsaj eden iztis ali izvod od „Nar. šole" izdanih knjižic kupi, in šo tii in tam kakega imo-vitega prijatelja mladine pregovori, da žrtvuje par desetič za nakup knjižic, potem je razprodaja zagotovljena in »Narodni šoli" je mogoče, da drugo knjižico takoj založi. Ta knjižica bi se imenovala »Slovenski Pravljičar". — Rokopis je že gotov in jako zanimiv ter prikladen otročjemu srcu in umu. Vsaj skušnja uči, da se mladi glavici z ničemur boli ne prikupi knjiga, nego z bajko — s pravljico. Otroški domišljiji odpira se nov čudovit svet; vsaka travica, vsako drevo oživi, nemo živali govore, da, celo trdo kamenje in skalovje se na stežaj odpira. — V mladem srci vname so ljubezen do pripo-rode. Dokaj pravljic iina pa tudi krasno moralno jedro. Dalje si dovoljujem tudi prošnjo izreči, da bi gg. svoje prošnje pošiljali vselej pod naslovom društvenim: »Narodna šola", no pa pod imenom g. predsednika. — Tudi naj so v prošnjah za blago natanko določi kakovost blaga, n. pr. pisank što-vilko, liuijaturo itd., ker društvu je na tem ležečo, da vsestransko vstreza. Tudi ni treba denarja pošiljati po nakaznicah, in v listih pa svojo prošnjo , kar prizadeva obema strankama nepotrebne stroške in sitnosti. Daljo naj gg. člani blagovole na znanje vzeti enkrat za vsolej, da se odbor društva »Narodne šole" ne ozira na posebno zahvale v pismih izražene ! Iz tega kratkega, površnega mojega poročila slavna skupščina razvidi, da odboru, oziroma njegovemu predsedniku v preteklem letu ni manjkalo dela, kakor v vsakem letu. Tako bodo najbrž tudi v prihodnjem dela dovolj imela »Narodna šola". Novi odbor naj bi pa imel pri novem jako važnem in težavnem delu veliko srečo in tudi vstrajnosti. (Da,ie Prih) Domače novice. (Tiara), ki jo jo presvetla cesarica Elizabeta sv. očetu za zlato mašo poklonila, je vredna 340.000 goldinarjev! Okrašena je z dragocenimi biseri in žlahtnimi kamni. Tudi najmlajša hči eosaričina, uadvojvodinja Valerija, poslala jo nekaj cerkvene oprave sv. očetu. (Presvetla cesarica Elizabeta) prido menda v kratkem času za nekaj dni v Miramar. Vsaj tako se glase novice iz Trsta. (Vabilo k veselici), ktero priredi katoliš ko društvo rokodelskih pomočnikov v proslavo imendana Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Josipa I. v nedeljo dnd 9. oktobra 1887 v svojih prostorih (Poljske ulice štev. 10,) v Ljubljani. — Spored: 1. J. Bohm — »Društvena", zbor. 2. Cim-pennan — »Franc Josip I., rešitelj", deklamacija, deklamuje gosp. A. Verovšek. 3. Nedved — »Moj dom", zbor. 4. A. Hajdrih — »Jadransko morje", zbor. 5. Kocijančič — »Popotna pesem", zbor. 6. »Pravda". &aloigra v dveh dejanjih, priredil A. Kržič. 7. Tombola. 8. Prosta zabava v spodnjih društvenih prostorih. Prostovoljni darovi za društveno hišo se hvaležno sprejemajo. Vstop brez vabila ni dovoljen. Začetek točno ob 7. uri zvečer. (Restavracija čitalnice Ljubljanske) daje se s prvim aprilom 1888. 1. v najem. (Nekoliko o potrebi vodovodov.) Pred kratkim je »Slovenec" povdarjal nujno potrebo, da se vodovod v Ljubljano napravi. To potrebo prav živo občutijo v župniji sv. Jakopa, ker je tako malo vodnjakov, in še ti so slabi. Prebivalstvo bi bilo skoraj prisiljeno rabiti Ljubljanico, ki je pa posebno v poletnem časi izvrstna, ko je plitva. Zatoraj naj slavni magistrat deluje na to, da se vodovod kolikor mogoče hitro napravi, za kar mu bode izvestno vsa Ljubljana hvaležna. Meščan. (Razpisana) je učiteljska služba na jednoraz-redniei v Šturiji; plače 450 gld., postavna doklada in prosto stanovanje, oziroma so razpisana druga, tretja in četrta učiteljska služba v Vipavi z letnimi plačami 500 gl., 450 gld. in 400 gld. in prostim stanovanjem. (Vabilo k veliki slovesnosti), ki bode v nedeljo 9. oktobra t. I. v Podgori v slavljenje najvišjega imendana Njegovega Veličantva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. ob priliki otvorjenja »Katoliškega bralnega in političnega društva v Podgori". Spored: | I. Popoludanska služba božja z blagoslovom in zahvalno pesmijo ob 2. popoludue v domači cerkvi. II. Slavnostna beseda ua dvorišči č. g. župana A. Klančiča. 1. Petje. 2. Pozdrav. 3. Petje. 4. Slavnostni govor. 5. Cesarska kautata. 6. Deklamacija. 7. Petje. 8. Srečkanje treh dobitkov. Srečka 10 kr. III. Domača zabava. Pri besedi svira godba. Pri-četek besede ob 3. uri popoludne. Vstopnina 20 kr. za osebo; za družino 50 kr. Radodarni doneski se radovoljno sprejmejo. Cisti dohodek namenjen je »slovenskemu otroškemu vrtu v Podgori". V slučaji slabega vremena se bode slovesnost vršila naslednjo nedeljo. K obilni vdeležbi vabi uljudno odbor. (Tatvina.) Veliko hrupa napravilo je včeraj zvečer, ko so redarji prijeli pomočnika zlatarja g. Jos. Š p a r o v i c a. Zbralo se je par sto ljudi ua mestnem trgu, da si ogledajo mladega tatu. Zmanjkalo je že več blaga Šparovicu, a ta pot zasačil je pomočnika, ko je pri tehtanji prelitega zlata zmanjkalo blaga za 16 golil., ktero je gospodar našel tudi pri njem. (Zapestnica izgubljena.) Neka hišna gospodinja na sv. Petra predmestji izgubila jo pozlačeno zapestnico z visečo krogljico in prepahnjenim krajcarjem z angeljčki. (Zaplenjene ribe.) Včeraj je zaplenilo redarstvo košarico postrvi, ker so bilo premajhne za prodajo. Take nepokorneže treba je ostro kaznovati, ki iz samogoltnosti ne morejo pričakati, da žival doraste, in pa, ki celo kradejo z velikimi stroški napravljeni zarod rib ali rakov. (Prijeli so) Marijo Iv a I a n, ki jo bila v redar-skem listu prijavljena, zaradi razžaljeuja Veličanstva. Nepotrebno dolg jezik jej bode sodnija pristrigla. (Vabilo k sijajni svečanosti), ktero prirede v nedeljo 9. oktobra v prostorih Novomeškega »Narodnega doma" »Čitalnica", »Dolenjsko pevsko društvo" in »Dolenjski Sokol" v čast godu presvitlega cesarja Franc Josipa I. Vspored: »Cesarska pesem". F. S. Vilhar: Uzor. Poje mešani zbor »Dolenjskega pevskega društva". Temu sledi: »V Ljubljano jo dajmo!" Vesela igra v treh dejanjih, spisal J. Ogrinec. Med posameznimi točkami svečanosti svirate iz prijaznosti dve gospici. U koncu: „Tableau.\". Izvršuje »Dolenjski Sokol". Začetek točno ob 7S8. uri. (Benediktinec P. lldalrik Prah), rodom iz Konjic, upravitelj (are v Šmariji v Muriški dolini, znamenit živinorejec, jo umrl. R. i. p. (Gosp. Agrež), nadučitelj na Dobrni, se je po 48letnein službovanju podal v pokoj ter se te dni naselil na svojem posestvu v Žalcu. („Triglav." Slovenske pesmi za samospev s spremljevaujeiu klavirja, vredil Anton Foerster. Sešit. II. V Praze. Nakladatelj Fr. A. Urbanek.) Ne zdi se nam umestno, gosp. Foersterjevili skladb preveč hvaliti, kajti ime njegovo slovi ne le v naši domovini, ampak tudi zunaj nje. Toliko moramo pa vendar omeniti, da si je gosp. Foerster posebne zasluge pridobil za naš narod s tem, da je v tej zbirki znanim, lepim našim pesmim priredil tako priprosto, a skozi iu skozi umetno, v srce segajoče spremljevanje. Vsaki pesmi je pridjal g. skladatelj kratek, primeren uvod, vsaki karakteristiki pesmi prikladno spremljevanje. Marsiktera pesem dobila je vsled vzornega harmonizovauja še le svoj popoleu značaj. G. Foerster vredil nam je narodne pesmi tako, da jih moremo peti v salonu in koncertu. Z notranjo obliko vjema se tudi vnanja elegantna oblika in lep, razločen tisk. Drugi zvezek obsega 12 pesmi: 1. „Zagorska\ 2. „Nekaj novega". 3. „Slovou. 4. „V planinsko vas". 5. „Vojaška". 6. „Tolažba". 7. „Zvonikarjeva". 8. „Svarjeuje". 9. „Vse mine". 10. „Veselja dom". 11. „ Dolenjska". 12. „Pri luni". Tržna cena 1 gl. 20 kr., pri gosp. skladatelji 80 kr., po pošti 85 kr. (V deželni šolski svet Stajarski) imenovana sta med drugimi knezoškofijski konzistorijalui so-vetuik in ravnatelj duhovskega semenišča v Gradci, kanonik g. Griessl in kanonik lavantinske stolne cerkve g. dr. Križanič v Mariboru na šest let. (Umrl je) v Trstu vreduik Lahom prijaznega in Avstriji sovražnega lista „Independente" Henrik Jurettig — čista laška kri! (Pogorel je) dne 30. septembra takozvani „Engelhof" v Beljaku na Koroškem. Ogenj se je kar hkrati razširil nad hlevi in nad hišo. Hleva in prešiči so zgoreli, drugo živino so rešili. Na hišnem poslopji je zgorela le streha. Telegrami. Gradec, 7. oktobra. Cesarjevič Rudolf prišel bo semkaj clne 26. oktobra. Pariz, 8. oktobra. Generala Gaffarala so zaprli. Preiskava bo brž ko ne pokazala, da je kupeeval z dekoracijami, da bi se rešil iz finančnih zadreg. Sokrivi so senator general Dan dlan, gospa Limousin in pruski baron Kreitmayer. Pariz, 7. oktobra. Cesaričinja Štefanija prišla je včeraj incognito v (Jherbourg ter jo danes zvečer pričakujejo v Pariz. — Nemški veleposlanik grof Miinster izročil je v zavarovanje osode Brignonove družine 50.000 mark, no da bi to vplivalo na vršečo se preiskavo. London, G. oktobra. Kakor poroča danes „Reuterjevo" izvestje iz Madrida, mislijo tam vsled vesti, ki so došle včeraj zvečer iz Tan-gerja, da jo sultan maročanski mrtev. IJisirli s«: 5. oktobra. Jovana Mittermajer, delavčeva žena, 25 let, Tržaška eesta št. 20, jetika. V bolnišnici: 1. oktobra. Franca Sodej delavka, 38 let, Pneumonia. — Jožef Mark, tapetar, 51 let, jetika. 2. oktobra. Terezija Justin, dolavka, 16 let, jetika. 3. oktobra. Miha čamer, delavec, 36 let, oslabljenje moči. Vreiiicnsko sporočilo. Čas opazovanja Stanje zrakomera v mm toplomera po Celziju Veter Vre m o 7. Tu. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 732!)? 73293 734'05 si. szap. si. vzh. si. vzh. dež sk. jasno del. jasno 0-50 dož + 10-8 + 15'0 + 9'6 Dopoludne deževalo jo večkrat, popoludne nekoliko oblačno, zvečer skoraj jasno. Srednja temperatura 11-1° C., za 1-0° pod normalom. Pisarne w glavnega zastopa banke „Slavije" v Ljubljani so sedaj v lastnej hiši bankinej, <4o-spod^kc ulice štev. 12, prvo nadstropje. (3) Diiunjska borza. (Telegratično poročilo.) 8. oktobra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 81 gl. 20 kr. Sroberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka) 82 „45 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 112 ,, 20 „ Pap;rna renta, davka prosta......96 „ 10 „ Akcijo avstr.-ogerske banko ............886 „ — „ Kreditno akcije ....................283 „ 90 „ London.............125 „ 50 „ Srobro ..........................— n — Francoski napoleond....................9 n 92'/, „ Cesarski cokini......................5 „ 93 „ Nemško marke...........61 „ 40 rti ODČEVA ESENCA A":" lekamPlCCOhja Ljubljani. Ta esenca, ki so naroja po nekem receptu gospoda I)r. E. viteza Stockla, c. kr. vlad i nega svetovalca in deželno-sanitetnega poročevalca za Kranjsko, jo takozvana,,Tine tura Rliel composita", katera ozdravlja vso želodčeve in trebušne bolezni, odpravlja telesno zaprtje, /.lato žilo itd. (glej navod, ki je vsakej steklenici pridejan). — Izdelovatolj jo pošilja v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gid. 36 kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki. — Te steklenice prodaja po 15 kr. eno, Iekar Rizzioli v Rudolfovein in večina lekarn na Ntir-skem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji iu v Tirolih. (4) Kdor-koli postavlja ali zida kakošno poslopje in potrebuje žclezja, obrne naj se na Franc-a Terček-a, trgovca z železjem na Valvazorjevein trgu št. 5, v hiši c. k. okrajnega glavarstva. Tu se dobo po nizkih cenah v obilnem izboru: Vezi za zidovje, opore (traverze) in stare železniške šine za oboke Portland in Roman cement, stokador in alabaster gips, štorje za štokadoranje, asfalt za tlak sklejni papir (Dachpappe), štedilna ognjišča (šparherdi) in posamezni deli za zidanje istih; okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebne stvari. (29) Dva živinska somnja vsako leto majnika in 18. oktobra sta z odlokom visoke deželne vlade v Ljubljani i z dne 26. prosenca 1887 leta št. 11.565 na | I Johinjski Uistrici dovoljena. Slavno občinstvo se na prvi somenj 18. oktobra t. 1. vabi k obilni vdeležbi. Županstvo na Bohinjski Bistrici 24. septembra 1887. (4) xnn**Knuxunnnunnxr Naznanilo Lepo pn/Jaociic nagrobne v velikem izboru po nizkih cenah priporoča Franc TnVk, trgovec z železjciu, Valvasorjev trg št. 5 v Ljubljani. V zalogi ima tudi železne peči in ognjišča za kurjavo z drvami ali premogom. » V Vrhniškem trgu na prav — 5 ugodnem mestu so dst v mi j cm m ali tudi (»rorfst pod ugodnimi pogoji 2 hiša z nadstropjem, • s prodajalnico v najboljšem stanu, s I popolno štacunsko opravo, vrtom, # nekaj gozda, njivo in senožetjo. || Natančneje poizve so pri Antonu ® K O lil o t ar ju, o. kralj, notarji na l m Vrhniki. (3) Nagrobne spominke od različnega marmora po najnovejših obrisih, sploh vse v kamnoseško stroko spadajoča dela, posebno cerkvena, kakor tudi razne poprave izvršujem ter priporo-čujem čast. duhovščini in vsemu slavnemu občinstvu, zagotovljaje točno in ceno izvršitev. Delavnica moja je poleg parnega mlina (Dampfmlihle). fiiijala tik mesarskega mostu, ker se naročajo manjša dela in poprave. (2) Z odličnim spoštovanjem \w ¥ i e ce n c € mm e r ni k kamnosek v Ljubljani. 9 preselitve. Oastitim gospodom naročnikom javim, da som so presolil iz dosedanjega stanovanja na Žiibjelui št. (i v Slonovc ulico «tov. (3) A. Ekiir, krojač. KXKXKKXK*X*m**mK*X Vsakovrstna nllti izdelujem na obroke za močne Dombrovski-Heissig patrone, kaliber 14 0 mm. jn J l -3 mm. za veliko divjačino (Hoehwild); puške imajo samoskočna kukala moje iznajdbe. Prevzamem tudi vsakovrstna popravila in predelovanja starih pušk v zadovke. Ker so moje puške preskušene, morem vsacega veščaka zadovoljiti ž njimi. Zato se priporočam na naročbo (2j itatoa [fjpuškar v Itorovljali (Fcrlacli) lia Koroškem. Odlikovan s premijo in c. kr. privilegijem, C<*iiiko ]><)šil.j:i>n bn^jiinčno. OOOOGOOOOOOOOOOO X a. Q 8 - s 8 3 S » ^ 0 0 3 " o o Q " Ho (3 B= ^ N< o 1 3 = I 3 8 5 g en S ' O W N ° 3 » H J a " 4 O 8 S- Jr- 2, 3 8 *i 3