Poltn! urad Calovac 1 — Varlagspostant Klaganfurt 2	Izhaja v Celovcu — trschelnungsort Klagenfvrl	ff!\ Posamezni Izvod 1.30 III.. meieCna naročnina 5 llllngov	P. D. b.
Letnik XVII.	Celovec, petek, 4. maj 1962	Štev. 18 (1042)
Vsa svetovna javnost obsoja Ameriko:
Za atomske poskuse ni nobenega opravičila!
Ravno v času, ko se konferenca 17 držav v Ženevi trudi, da bi našla možnosti za sklenitev sporazuma o razorožitvi in zlasti za ukinitev jedrskih poskusov, je Amerika kljub protestom iz vsega sveta začela novo serijo atomskih poskusov na Pacifiku. Višek ironije je Izjava ameriškega predstavnika na ženevski konferenci, ki je v tej zvezi dejal, da je ameriška vlada sklenila obnoviti poskuse v ozračju z .najglobljim obžalovanjem In največjim premagovanjem'. To je naravnost izzivanje vsega miroljubnega človeštva in je reakcija svetovne Javnosti tudi temu primemo ostra, kajti nihče na svetu — razen nekaj vojaSkih prenapetežev In zaslepljenih politikov — ne na|de in ne more najti nobenega opravičila za atomske poskuse ravno v času, ko sl človeštvo ničesar ne želi tako goreče kot trajnega mini.
Svetovna javnost je sprejela obnovitev omeriških jedrskih poskusov z zaprepašče-njem in obsodbo. Vest o eksplozijah nad Božičnimi otoki v Pacifiku je izzvala številne proteste in odmeve. Najostreje je razumljivo reagirala Jopanska, ki je kot prva in doslej edina država na svetu doživela atomsko bombardiranje. Japonska socialistična stranka poudorja v svojem protestu, da za Ameriko ni opravičila, zlasti ker je obnovila poskuse, medtem ko traja ženevska razorožitvena konferenca. V vseh velikih japonskih mestih so se na dan neodvisnosti zbrali milijoni ljudi na cestah in so najostreje protestirali proti ameriškm atomskim poskusom, hkrati pa zahtevali tudi razveljavo ameriško-japonskega obrambnega pakta in s tem povezane ameriške okupacije Japonske.
Tudi v številnih drugih državah širom sveta je prišlo do velikih protiameriških demonstracij in mnogi državniki so izrazili svoje ogorčenje zarodi obnovitve ameriških poskusov. Tako je predsednik kanadske vlade Diefenbaker izrazil obžalovanje zaradi obnovitve ameriških poskusov in pripomnil, da Kanada globoko obžaluje, da se v Ženevi niso mogli sporazumeti o prepovedi jedrskih poskusov. Predsednik danske vlade Vigo Kampmonn je izjavil, da se mora njegova država sedaj še bolj potruditi, da bi pripomogla k dosegi sporazuma o nadzorovanju in popolni razorožitvi ter prepovedi jedrskih poskusov. V Rangunu je burmanski zunanji minister U Ti Han dejal, da Burma obžaluje vse poskuse z jedrskim Orožjem in želi, do bi bili ustavljeni.
Val protestov zaradi ameriških atomskih poskusov je zajel tudi Veliko Britanijo in Ameriko samo. Čeprav sta predsednik bri-lonske vlade Macmillan in šef laburistične
htevam svetovne javnosti ter pozivom državnikov številnih držav. Ne moremo sprejeti od nikogar nobenih argumentov za opravljanje poskusov, ker ne krepijo, ampak še bolj ogrožajo varnost človeškega rodu.
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku je večina delegacij sprejela vest o
obnovitvi ameriških jedrskih poskusov z zaskrbljenostjo in obžalovanjem. Delegati izjavljajo, da bo obnovitev teh poskusov zelo neugodno vplivala na ženevska pogajanja in na napore za ureditev berlinskega problema na sprejemljivi osnovi. Samo v Ameriki in nekaterih zahodnih državah, Zahodna Nemčija seveda na čelu — skušajo najti opravičila za obnovitev jedrskih poskusov in zvračajo krivdo na Sovjetsko zvezo. Vsem tem poskusom zavijanja dejstev velja nedvoumni odgovor, ki ga je dala skupina ameriških študentov v Londonu, ko je v pismu predsedniku Kennedyju poudarilo: Sedaj In za vedno ustavite ta krog samomorilskih poskusov In nam omogočite, da bomo ponosno stopali po svetu kot Američani, ki prinašojo mir in ne uničenjel
Bonn ovira sporazum med Vzhodom in Zahodom
Ameriško-sovjetski razgovori, ki so se začeli v Moskvi med sovjetskim zunanjim ministrom In ameriškim veleposlanikom ter se zdaj nadaljujejo v Washingtonu med ameriškim zunanjim ministrom In sovjetskim veleposlanikom, doslej sicer še niso privedli do bistvenih rezultatov. Pokazali pa so eno: možnosti za zbližanje med Vzhodom In Zahodom vsekakor obstojajo, pač pa je glavna ovira na tej poti nepopustljiva politika Zahodne Nemčije.
Glavni predmet razgovorov med ameriškimi In sovjetskimi predstavniki je berlinsko vprašanje, ki pa je le del splošnega nemškega problema, okoli katerega so se zaostrili odnosi med Vzhodom In Zahodom. NI slučaj, da so o tem problemu razpravljali tudi na sedanji razorožltveni konferenci v Ženevi, posebno v njenem prvem delu, ko so bili navzoči še zunanji ministri posameznih držav. Nemško vprašanje je slej ko prej nekak barometer vzhodno-za hodnih odnosov in je prav od njega v veliki meri odvisno, v katero smer se razvijajo tudi ostali mednarodni problemi.
Ravno v nemškem vprašanju pa se je Amerika znašla v precej neprijetnem položaju. Na eni strani ji ni mogoče, da bi enostavno zavrnila gotovo pripravljenost Sovjetske zveze na sporazum, na drugi strani pa se mora ozirati tudi na svojega zaveznika — Zahodno Nemčijo, o kateri pa je splošno znano, da sedanji Adenauerjev režim ničesar noče slišati o reševanju, ki bi bilo povezano s kakršnim koti priznanjem Vzhodne Nemčije. Vendar je tudi dolgoletni najožji sodelavec in osebni predstavnik Kennedyja general Clay po osemmesečnem bivanju v zahodnem Berlinu prišel do spoznanja, da zahodne države vzhodnonemškega režima po diplomatski poti trenutno sicer ne bodo priznale, toda .Vzhodna Nemčija je v neki fazi življenjsko dejstvo, s katerim se Je treba sprijazniti*.
Letošnji 1. maj — mednarodni praznik dela:
Po vsem svetu velike manifestacije za mir in razorožitev
V Avstriji: Prihodnje volitve že mečejo sence na notranje dogajanje
opozicije Goilskell ponovno izrazila soglasje z obnovitvijo ameriških poskusov, je britanska javnost obsodila fe poskuse kof veliko grožnjo za mir. Zarodi tega se je večje število britanskih rodoljubov znašlo pred sodiščem, kjer se morajo zagovarjati zaradi udeležbe v protiatomskih demonstracijah. Tako torej v dejanju izgleda svoboda in demokracija v zahodnih državah!
Ostra obsodba ameriških atomskih poskusov je bila izrečena tudi v Jugoslaviji, kjer je predstavnik zunanjega ministrstva v tej zvezi izjavil: Vsega obžalovanja vreden je sklep ameriške vlade, da zočne °tomške poskuse v ozračju, in to v času Pogajanj o razorožitvi, kljub resoluciji z Zadnjega zasedanja OZN in odločnim za-
Letošnji 1. maj je spet sto in sto milijonov delovnih ljudi po vsem svetu slavilo kot svoj največji praznik — kot praznik dela In mednarodne solidarnosti v boju za pravične odnose med ljudmi. Proslave 1. maja pa so bile hkrati tudi mogočna manifestacija za mir in demokracijo ter demonstracija proti blaznemu oboroževanju in zlasti proti atomskim poskusom.
V vseh velikih mestih širom sveta so se za
1.	maj zbirale na cestah nepregledne množice delovnega ljudstva, da po stari tradiciji proslavijo svoj veliki praznik. Medtem ko so bile v vzhodnih državah prvomajske proslave povezane z velikimi vojaškimi paradami, je na primer na Portugalskem policija streljala na manifestante s puškami in strojnicami, da bi tako v krvi zatrla stremljenja svobodoljubnega prebivalstva. V zahodnem Berlinu pa je bila tudi prvomajska proslava zlorabljena za hujskanje proti Vzhodni Nemčiji.
Dvoličnost francoske politike
pri izvajanju evianskih sporazumov o Alžiriji
Uradno je francoska vlada sicer potrdila sPorazum, ki je bil sklenjen glede reševanja alžirskega vprašanja, toda zadnji tedni ka-*«jo, da se v Parizu doslej še niso dovolj P°trudili za dejansko izvajanje tega spora-*Urna. Nasprotno se pri izvajanju tega spo-|azuma vedno bolj očitno kaže dvoličnost ,rincoske politike in se močno širi mnenje, so evianski sporazumi v resni nevarnosti. . U dvoličnosti francoske politike ne govorimo dejstvo, da fašistična OAS še vedno nasuje svoje zločinsko početje nad domačim aJzirskim prebivalstvom, čeprav so franco-*7e oblasti že ponovno napovedale »odločne ttkrepe« proti tej podtalni organizaciji fran-'oskih skrajnežev. Kako napovedana »odloč-”10st« francoske vlade v resnici izgleda, kaže *st* Primer enega glavnih voditeljev OAS,
ki je bil po aretaciji že drugič obsojen na smrt, pa se je najvišje sodišče kljub temu izreklo za njegovo pomilostitev. Posebno pa prihaja zgoraj omenjena dvoličnost francoske politike do izraza v tem, da so francoske vojaške sile v zadnjem tednu že ponovno napadle enote alžirske osvobodilne vojske in da so francoske oblasti prenehale izpuščati alžirske ujetnike, kakor to določa sporazum, ki so ga v Evianu sklenili predstavniki Francije in Alžirije.
Medtem pa se že govori, da bo referendum v Alžiriji, ki naj bi odločil o bodoči usodi te dežele, izveden tekom meseca junija in da bo alžirska skupščina takoj zatem imenovala vlado, katera naj bi predložila zahtevo po sprejemu neodvisne Alžirije v članstvo Združenih narodov.
Posebno slavnostno so 1. maj praznovali delovni ljudje Jugoslavije. Velike povorke v Beogradu se je udeležil tudi predsednik Tito, v proglasu, ki so ga za 1. maj naslovile na narode Jugoslavije posamezne organizacije, pa je bilo poudarjeno, da se letošnji 1. maj proslavlja v znamenju boja naprednega človeštva za mir, socializem in neodvisnost narodov. Čeprav reakcionarne, napadalne in kolonialistične sile krčevito branijo preostale privilegije — je v proglasu med drugim rečeno — so delavski razred in druge napredne sile sveta zdaj odločnejše in sposobnejše in bolj kakor kdaj koli se zavedajo, da sadovi človekovega uma in rok morejo in morajo služiti miru in novim zmagam delovnega človeka. »Mi bomo vztrajali v boju za vsestransko in enakopravno sodelovanje z vsemi deželami in naprednimi gibanji, ki se z dejanji in besedo bore za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov.«
Pri nas na Koroškem in v Avstriji so bile prvomajske proslave že močno zasenčene s pripravami na prihodnje volitve. Celo DVP, ki sicer ni navdušena za praznik dela, je za letošnji 1. maj priredila različna zborovanja, kjer so njeni voditelji poudarjali »domovinsko zvestobo« DVP, isto pa odrekali socialistični stranki, ker ima le-ta v svojih prvomajskih povorkah preveč rdečih zastav.
Prvomajske proslave SPO so bile letos v znamenju mlade generacije. Na predvečer
1.	maja je bila na Dunaju bakljada, kjer je sodelovalo 15.000 mladih socialistov. Za prvi maj pa se je po dunajskih cestah vila dolga
Italijanski fašisti žalujejo za Mussolinijem
Val fašističnih atentatov, ki je bil doslej v glavnem omejen na Trst, je zdaj zajel tudi Gorico. Prav za obletnico poraza fašizma so fašistični atentatorji izvedli bombni napad na sedež goriške federacije KPI, po vseh go-riških oglasnih deskah pa je goriška federacija fašistične MSI nalepila osmrtnico za Beni-tom Mussolinijem, katerega so italijanski rodoljubi ob koncu vojne obesili v Milanu kot kazen za gorje, ki ga je povzročil italijanskemu prebivalstvu in vsemu človeštvu. V tej osmrtnici so fašisti pozvali prebivalstvo k udeležbi pri maši v neki goriški cerkvi.
Demokratično prebivalstvo na Goriškem je ostro obsodilo fašistični atentat in izrazilo ogorčenje tudi ob dejstvu, da oblasti dopuščajo objavljanje takih oglasov, kot je bila osmrtnica za Mussolinijem, čeprav zakon izrecno prepoveduje opravičevanje in poveličevanje fašizma. Pa kaj bi se temu čudili, saj oblasti mirne duše dopuščajo tudi grozilne izjave znanih fašističnih voditeljev, katerih eden je šele pred nedavnim na seji občinskega sveta v Gorici zagrozil, da bodo vrgli v zrak spomenik padlim partizanom, če bi ga kdaj postavili njim v spomin.
Taki dogodki nedvoumno kažejo, da so ena sama veriga dogodkov z logično zvezo, da fašistična nesramnost ne pozna meja in da desničarski skrajneži lahko počenjajo, kar jih je volja, kajti oblastni organi kažejo pri tem nedopustno velikodušnost. Ravno na primeru Trsta, o katerem smo poročali v zadnji številki našega lista, pa bi oblasti končno morale le uvideti, kam pelje taka pot. Vsa demokratična javnost Italije zato upravičeno zahteva, da je treba enkrat za vselej napraviti konec fašistični predrznosti.
Bridke izkušnje v sosedni državi pa bi morale biti nauk tudi za naše oblasti, saj tudi pri nas ne manjka primerov, ki dnevno opozarjajo na nevarnost neonacizma. Ni treba, da bi vsak dan pokale bombe; tudi pisanje raznih listov ie dovolj resno opozorilo, da živijo med nami ljudje, ki bi raje danes kot jutri nadaljevali tam, kjer so svoje zločinsko početje morali prenehati leta 1945!
povorka delovnih ljudi, katerim so govorili vicekancler dr. Pittermann, notranji minister Afritsch in dunajski župan Jonas. Medtem ko je vicekancler Pittermann poudaril pripravljenost avstrijskih socialistov, da se borijo za nevtralno, neodvisno in demokratično domovino Avstrijo, je minister Afritsch opozoril na sovražnike demokracije, ki živijo sredi med nami in je zato potreben odpor vsega demokratičnega ljudstva.
Na Koroškem je bila proslava v Celovcu, kjer je govoril deželni glavar Wedenig. Poudaril je, da moramo svobodo in demokracijo kot temelja naše države vedno znova spet braniti, kajti brez svobode in demokracije ne more biti gospodarske blag'nje, ne more biti političnega in socialnega miru. Z mladino za napredek v državi, za mir med narodi in za svobodo ljudi v vseh deželah sveta, je deželni glavar zaključil svoj govor.
Avstrijski obisk v Ameriki
Zadnjo sredo so prispeli na večdnevni obisk v Ameriko zvezni kancler dr. Gor-bach, zunanji minister dr. Kreisky in državni sekretar v zunanjem ministrstvu dr. Steiner. Odzvali so se osebnemu povabilu ameriškega predsednika Kennedyja.
Obisk avstrijskih državnikov v Ameriki je najtesneje povezan z gospodarskimi problemi. Zato so bili predvideni razgovori zlasti s predstavniki gospodarskih ustanov. Pa tudi v razgovoru s predsednikom Ken-nedyjem so bila v ospredju vprašanja gospodarskega značaja, povezana z evropsko Integracijo In avstrijskim načrtom za priključitev k EWG. Ravno to vprašanje v ameriških krogih doslej ni našlo pravega razumevanja In so komentatorji že vnapre| podvomili, da bo Gorbachu uspelo več, kat je pred dnevi uspelo predsedniku britanske vlade Macmlllanu, ki se je zaman trudH, da bi Kennedyja prepričal o tem, da je EWG edino zveličavna pat do evropske Integracije.
Delovne akcije jugoslovanske mladine
V začetku prihodnjega tedna bo minil že mesec, odkar je jugoslovanska mladina začela svojo letošnjo	zvezno delovno	akcijo — gradnjo novega	odseka avtomobilske ceste »Bratstvo	in enotnost”. Ta	odsek sega od Paračina do	Osipaonice	in je
dolg 95,5 kilometra. Do konca novembra se bo na tem gradbišču v posameznih izmenah zvrstilo skupno	blizu 32.000 mladink in mladincev iz cele	države, ki	bodo
skupno z gradbenimi	podjetji gradili	novi odsek ceste, hkrati pa	gradili tudi	sebe
in utrjevali medsebojno prijateljstvo. Slovenska mladina bo letos udeležena pri gradnji avto ceste z 21 brigadami z 2520 mladimi brigadirji. Najhujši del letošnje gradnje bo brez dvoma most čez Veliko Moravo pri Čupriji, ki bo dolg 248 m.
Jugoslovanska mladina pa bo tudi letos sodelovala še pri raznih drugih delovnih akcijah širom dežele, pri tako imenovanih lokalnih delovnih akcijah. Za slovensko mladino bo med največjimi lokalnimi akcijami vsekakor gradnja žičnice In rekreacijskih središč v gornjesavski dolini, kjer bo sodelovalo 650 brigadirjev. Med drugimi večjimi akcijami bodo še: nadaljnje urejanje šporlnega parka v Kranju, gradnja športnega stadiona na Ravnah in gradnja študentskega rekreacijskega središča v Ankaranu.
Veliko akcijo bodo letos priredili tudi Koprčani. Lotili se bodo namreč pripravljalnih del za gradnjo železnice Hrpelje-Koper, kjer bo prihodnje leto po vsej verjetnosti prirejena tudi zvezna delovna akcija. Poleg tega pa nameravajo Koprčani s pomočjo vse slovenske mladine zgraditi tudi mladinski dom v Kopru, ki naj bi bil v poletnih mesecih dom oddiha za brigadirje, pozimi pa dom koprske mladine.
V
Število obrtnikov na Koroškem narašča, v Avstriji pa nazaduje
Graški velesejem — vrata proti jugovzhodu
V	navzočnosti številnih domačih in tujih predstavnikov je prejšnjo soboto odprl zvezni kancler dr. Gorbach letošnji pomladanski graški velesejem, na katerem sodeluje 1200 razstavljavcev iz 11 držav.
Graški velesejem igra podobno kot celovški velesejem vazno vlogo kot »vrata proti jugovzhodu«. Na njem so zastopane zlasti države jugovzhodne Evrope, kot so to Jugoslavija, Italija, Romunija, Madžarska, Češkoslovaška, Sovjetska zveza in druge. Iz teh in raznih drugih držav so se otvoritve udeležili visoki predstavniki, posebno močno pa sta bili zastopani Slovenija in Hrvatska kot neposredni sosedi, ki imata s Štajersko že tradicionalne gospodarske vezi. V okviru letošnjega graškega velesejma je bil med Avstrijo in Jugoslavijo sklenjen sporazum o blagovni izmenjavi ,v višini 16 milijonov šilingov na vsako stran.
Novo letališče pri Beogradu
V	soboto je predsednik Tito v Surčinu pri Beogradu odprl največje mednarodno letališče Jugoslavije. Na letališču, ki ima 60 m široko pristanišče in vzletišče, lahko vsako uro od-premijo 45 letal, med njimi tudi najmodernejše reaktivce.
Beograjsko letališče ni edino, ki ga grade sedaj v Jugoslaviji. Med drugimi bo tudi Ljubljana dobila v kratkem novo letališče. Nedvomno pa bo med njimi beograjsko najpomembnejše, ker bo igralo v letalskem prometu Zahod — Vzhod veliko vlogo.
325 mil. šil. odškodnine je izplačala zavarovalnica proti toči
Iz nedavnega poročila predsednika avstrijske zavarovalnice proti toči povzemamo, da ima ta zavod z 2,6 milijarde šilingov zavarovane 43 °lo avstrijske rastlinske proizvodnje. S 121.000 zavarovanimi kmetijskimi obrati ima poleg drugih poljščin zavarovane več kot polovico žitne površine.
Zavod je v zadnjih 7 letih za nastalo škodo plačal kmetom 325 milijonov šilingov odškodnine. S tem so bili v krajih, ki so od toče posebno ogroženi, zavarovani kmetovalci obvarovani pred gospodarskimi udarci.
Dober razvoj čebelarstva v zadnjih 50 letih
Med je v naši državi vedno pomembnejši sestavni del ljudske prehrane. Da bi avstrijski čebelarji lahko zadostili povpraševanju za medom na avstrijskem trgu, bi morali producirati približno še enkrat toliko medu, kakor ga producirajo. To pa pomeni tudi podvojitev sedanjega števila panjev, ki znaša okoli 448.000.
V	zadnjih 50 letih se je avstrijsko čebelarstvo ugodno razvijalo. Leta 1910 je predstavljalo 340.000 panjev. Raznolike možnosti za pašo čebel so eden osnovnih predpogojev za visoko kvaliteto avstrijskega medu, ki je v primerjavi z enakovrednim medom iz drugih držav zelo poceni.
Razmah perutninarstva v svetu
Po podatkih, ki jih je nedavno objavila FAO, se je lani svetovna proizvodnja perutnine povečala glede na prejšnje leto za 10 °/o in dosegla rekordno raven več kot 8 milijonov ton, pri čemer ni zajeta LR Kitajska. Najbolj se je lani povečala proizvodnja perutnine v Kanadi in sicer za nad 20 °/o, nadalje v ZDA za 15 °/o, medtem ko je Zahodna Evropa lani povečala proizvodnjo perutninskega mesa za približno 10 °/o. Največji uvoznik perutninskega mesa je bila tudi lani Zahodna Nemčija. Pretežni del njenih potreb je krila Amerika, preostali del pa sta krili Danska in Nizozemska.
Lani se je tudi trgovina s perutninskim mesom izredno povečala. Dosegla je 275.000 ton oziroma 25 °/o več kot prejšnje leto. Cene perutninskemu mesu na mednarodnem trgu niso bile zadovoljive.
IV. mednarodni lesni sejem v Ljubljani
Za IV. mednarodni lesni sejem, ki bo od
2.	do 10. junija na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je izredno veliko zanimanje. Razstavni prostor je že skoro ves razprodan. Poleg domačih tovrstnih podjetij bodo na sejmu zastopana podjetja iz Avstrije, Italije, Poljske, Vzhodne Nemčije, Švedske, Francije in Danske.
Poleg strojev bodo razstavljene razne vrste lesa, lesna galanterija, lesni izdelki za gradbeništvo in moderno pohištvo. Slednje bo nedvomno najbolj privabljalo široki krog obiskovalcev sejma. Z lesno obdelovalnimi stroji bodo posebno močno zastopani inozemski razstavljavci. Z. njimi pa se bodo pomerile 4 domače tvrdke s svojimi izdelki.
Letošnji IV. mednarodni lesni sejem v Ljubljani bo mogočen prikaz razvoja jugoslovanske lesne industrije. Istočasno pa bo nudil edinstven pogled na napredek v strokovnih pripomočkih svetovnih tvrdk za les-no obdelovalno industrijo. S tem pa bo za vse udeležence pomenil upoštevanja vredno strokovno obogatitev svojega znanja.
Avstrijske zbornice obrtnega gospodarstva so koncem leta 1961 štele 284.200 članov. Veliko število od njih ima več obrtnih dovoljenj hkrati. Zato imajo zbornice po svojih sekcijah in strokovnih skupinah šteto mnogo več članov. Vse sekcije zbornic obrtnega gospodarstva štejejo 448.432 članov. Največ in sicer nad 215.000 ali 47 % jih pripada sekciji trgovina. Sekcija obrt šteje nad 143.000 ali 32 % članov, sekcija turizem pa nad 52.000 ali 11,5 °/o.
Nasproti letu 1955 je število članov zbornic obrtnega gospodarstva v državnem merilu nozadovalo za 5,1 %. Nazadovanje je opaziti na Štajerskem, Gradiščanskem, Dunaju ter na Nižjem in Zgornjem Avstrijskem.
Koroška analiza članstva zbornice obrtnega gospodarstva kaže v nasprotju z analizo v državnem merilu porast članstva za 6,4 %. Tekom leta 1961 se je na Koroškem število obrtnih dovoljenj povečalo za 956. Zbornica je koncem 1961 štela 18.800 članov, po sekcijah in strokovnih skupinah pa jih je bilo 28.846. Razdeljeno po sekcijah je tudi na Koroškem trgovina z 11.316 člani najmočnejša sekcija. Njej sledijo obrt z 8.222 in turizem s 6.553 člani. Razmeroma majhen krog članov pa zajemojo sekcije promet (1.360), industrija (1.139) ter sekcija denarni, kreditni in zavarovalni zavodi (256).
V primerjavi z državnim povprečjem je treba ugotoviti, da igra turizem na Koroškem veliko pomembnejšo vlogo, kakor jo
igra v državnem merilu. To ne sledi le iz tega, da Koroško po številu obratov za prenočevanje turistov izmed vseh zveznih dežel prekaša le še Tirolska, temveč spoznamo to tudi po izredno visokem odstotku (22,7 %) članov zbornice, ki se bavijo s turizmom. To število predstavlja eno osmino skupnega državnega števila članov, ki se bavijo s turizmom, medtem ko ima Koroška le eno šestnajstinko vseh članov strokovnih skupin avstrijskih zbornic obrtnega gospodarstva.
Z 8,6 °/o je na prvi pogled število članov koroške sekcije industrija na skupnem številu teh članov razmeroma visoko. Če pa upoštevamo, da se na Koroškem dve tretjini vseh teh članov več ali manj uspešno ukvarja z žagarstvom in da na vse druge strokovne skupine te sekcije odpade le ena tretjina članov, potem vidimo, kako šibka in enostranska je še koroška industrija.
Po strokovnih skupinah je zlasti zanimiva analiza sekcije obrt. Tu številčno še vedno razmeroma močno prevladujejo takoime-novani odmirajoči poklici mizarja, čevljarja in kovača. Njihovo skupno število je s 1.564 člani še vedno za polovico večje od takoimenovonih sodobnih tehničnih pokli-cov ključavničarja, elektrotehnika in radio-mehanika ter avtomehanika. Število obrtnikov s področja gradbenih strok znaša 600, ono prehrambene obrti pa 635. Kot posamezna strokovna skupina pa so na Koroškem z 979 člani krojači številčno najmočnejši obrtniki.
PO š i r n e
mam&J svetu
HOLLYWOOD. — Francoska faSisfična organizacija O AS, ki divja zlasti v Alžiriji, ima svoje mreže razpredene tudi po raznih drugih državah. Tako je pred nedavnim izvedla bombni atentat tudi na francoski konzulat v Hollywoodu — iz protesta proti aretaciji generala Salana, kot je vnaprej zagrozila.
OSLO. — V triurni demonstraciji pred norvežkim parlamentom so desettisoči protestirali proti vključitvi Norveike v EWG. Sest govornikov različnih političnih struj je opozorilo na posledice, ki bi jih vključitev v EWG imela za suverenost države.
BOŽEN. — Neka južna Tirolka, ki bi kot priča morala izpovedati o zadnjih dlnamitskih atentatih,
je v zadnjem času prejela več grozilnih pisem, v katerih so jo svarili pred sleherno izpovedjo. Pred nekaj dnevi pa je njeno posestvo postalo žrtev ognja, o katerem policija sumi, da je bil podtaknjen s strani atentatorjev odnosno njihovih somišljenikov.
LJUBLJANA. — V okviru posebne slavnosti so v Ljubljani podelili nagrade, ki jih je lani razpisal Republiški odbor za proslavo 20. obletnice revolucije. Nagradnemu razpisu za dela, ki obravnavajo jugoslovansko socialistično revolucijo, se je odzvalo veliko Število kulturno-umetniSkih ustvarjalcev. V izbor, ki so ga opravile žirije, je priSlo 46 literarnih, zgodovinsko dokumentarnih in spominskih del ter 86 likovnih del. Končno je komisija podelila za literarna, zgodovinsko dokumentarna in spominska dela dve prvi in pet drugih nagrad; za glasbena dela dve drugi nagradi; za likovna dela dve prvi in Sest drugih nagrad ter za filmske scenarije In filmske zgodbe eno prvo in dve drugi nagradi.
MOSKVA. — Ob obletnici srečanja ameriSke In sovjetske vojske na Labi v Nemčiji pred koncem druge svetovne vojne je bila v Moskvi akademija, s katere so poslali ameriSki javnosti poziv za krepitev sovjetsko-ameriSkega prijateljstva in miru na svetu. Na akademiji so bili med drugimi marSal Konjev, vojaSki funkcionarji in člani ameriškega veleposlaništva.
DUNAJ. — Podpredsednik Mednarodne zveze udeležencev odporniškega gibanja in internirancev, biv-Si francoski minister Daniel Meyer, je Izjavil, da se bo njegova organizacija odločno bojevala proti oživljanju neonacistične dejavnosti v raznih državah. Poudaril je, da obstaja čedalje več dokazov, da se neonacizem spet organizira v mednarodnem merilu.
NEW DELHI. — Indijska vlada je sporočila vrSil-cu dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tantu, da Indija ne namerava proizvajati ali nabaviti atomskega orožja. V pismu indija predlaga tri točke obsegajoč načrt, po katerem države, ki Se nimajo atomskega orožja, ne bi smele tega orožja proizvajati, obstoječe atomsko orožje naj bi bilo omejeno samo nu države, ki ga proizvajajo, atomske države pa naj bi dosegle sporazum o prepovedi jedrskih poskusov.
BONN. — Skupina levičarskih javnih delavcev je objavila .programsko izjavo”, ki naj bi pomenila pobudo za ustanovitev neodvisne socialistične stranke v Zahodni Nemčiji. Avtorji programa so si zadali za cilj, zbiranje socialistične levice v Zahodni Nemčiji, ki naj bi se bojevala za politično oblast .na področju sedanje družbene ureditve” z namenom, .ukiniti privatno lastnino nad proizvajalnimi sredstvi”.
HAVANNA. — Kuba in LR Kitajska sta sklenili sporazum o povečanju blagovne izmenjave. Na podlagi sporazuma bo Kitajska dobavila letos Kubi 120.000 metrskih stotov riža, sojinega semena, tekstilnih izdelkov, konzerviranega mesa, kmetijskih strojev, kemikalij, zdravil in valjanega jekla. Kuba pa bo dobavila Kitajski milijon metrskih stotov neizči-Sčenega sladkorja, niklja, bakra, tobaka in konzerviranega sadja.
BEOGRAD. — Med nedavnim bivanjem italijanskega ministra za zunanjo trgovino Pretijo v Jugoslaviji so bila pogajanja o osnovah gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. V sporočilu, ki je bilo objavljeno po končanih razgovorih, je rečeno, da sta obe delegaciji z zadovoljstvom ugotovili, da je jugoslovansko-italijansko gospodarsko sodelovanje v zadnjih letih želo pomembne rezultate ne samo zo gospodarstvo obeh držav, ampak tudi za njune splol* ne dobre sosedske odnose. Na razgovorih so vskla-dili ukrepe za nadaljnjo razSiritev liberalizacije 'italijanskega uvoza iz Jugoslavije in proučili drug* možnosti za razSiritev gospodarskega sodelovanja.
HAAG. — Nizozemska vlada je izrazila pripravljenost, da preneha s pošiljanjem vojaSkih okrepitev na Zahodni Irian če bi bil tozadevno dosežen sporazum z Indonezijo. S tem je nizozemska vlada odgovorila indonezijskemu predsedniku Sukarnu, kateri je pred dnevi izjavil, da Indonezija ne mor* nadaljevati pogajanj z Nizozemsko, dokler bo le-to pošiljala okrepitve v Zahodni Irian.
PARIZ. — Francoske sindikalne centrale skrbno proučujejo deklaracijo nove francoske vlade, zlasti tisti del, ki se nanaSa na gospodarsko in socialno politiko. Sindikalne organizacije izražajo nezaupanje in dvorno spričo sklepa vlade, da pred jesenj* ne bo sistematično proučila delavskih zahtev.
RIM. — Svet Medparlamentarne unije, ki zased* v Rimu, je soglasno sprejel resolucijo o razorožitvi ki priporoča vsem parlamentom na svetu, naj p***' pro vse ukrope za ublažitev napetosti In ukrepe, ki bi luhko prispevali k sporazumu o sploini in pop*!' ni razorožitvi od učinkovitim mednarodnim nadzor* stvom.
WASHINGTON. — Po ameriikem programu razisk*y vesoljskega prostora naj bi do konca leta 1965 I** strelili nad sto satelitov, vStevII rakete, ki Jih bod* poslali proti Luni In drugim planetom, pač pa kaj niso vltete rakete, odnosno sateliti, ki jih *** streljujejo v vojaike namene. Amerika napovedal* tudi Izstrelitev raket proti Soncu, Saturnu, Marsu *fl Jupitru. Vendar je pot od besed do dejanj n*v* no zelo dolga.
- - " \
BLAŽ SINGER:
Izkušnje in nauki desetih let tehnične revolucije na vasi
(5. nadaljevanje)
Za take stroje je 15 PS traktor preslab, ker nima »nekaj PS v rezervi«. Zato je za poljsko delo evropski kmet zahteval močnejši traktor, takega med 20 in 30 PS.
Od njega pa zahteva, da mora biti lažji od svoječasnega 26 PS-traktorja, da bo ostal pripraven tudi za fino obdelovanje zemlje in oskrbo posevkov. Po drugi strani pa mora biti spet tako močan, da bo v vsakem primeru zmogel vleči po polju tudi večje stroje in tovore.
Težnjo po kombinaciji poljskih opravil polom večjih strojev ne moremo imenovati novo modo ali razvado v kmetijstvu. Dokler se ta težnja giblje in uresničuje v okviru pametne presoje, ni drugega kot izpolnjevanje nujnosti, ki jo zahtevajo stremljenje po pravočasni žetvi in spravilu pridelkov kot enega najvažnejših činiteljev za visoke in kvalitetne pridelke, upravičena težnja po neodvisnosti od dninarjev in želja po skrajšanju delovnega procesa.
Treba je absolutne jasnosti: Tretja etapa motorizacije kmetijstva, v katero na poti uresničevanja ravnokar opisanih teženj kmečkih ljudi stopamo, zahteva trezne in jasne presoje. Nemogoče je, da bi se šli na tej poti, kakor smo se šli na vasi pred 10 leti. Vsak svoj traktor, vsak svoj žitni kombajn, vsak svojo poljsko krmoreznico, vsak svoj ko mbiniran izkopalnik in pobiralnik za krompir namreč pomeni še nadaljnje in izredno veliko večanje kapitala, ki ga ima vsak naloženega v kmetijskih strojih. Vsak teh strojev stane okoli 100.000 šil. Poleg tega moramo upoštevati, da stanejo amortizacija, obrestovanje vloženega kapitala in tekoča popravila na strojih vsako leto najmanj eno petino nabavnih stroškov — in da je treba te z delom stroja zaslužiti. Zaslužiti oz. prihraniti ob zasebni nabavi z enim teh strojev 20.000 šil. ni v naših kmečkih pogojih le težko izpolnljiva, temveč naravnost nemogoča zadeva. Tretja etapa motorizacije kmetijstva z ahteva sodelovanje s stroji v soseščini ali pa na zadružni osnovi.
Kako bi bilo s strojnimi krožki?
Stroji, ki karakterizirajo tretjo etapo motorzacije kmetijstva, so stroji, ki so uporabni le za določeno delo. Lc-to pa mora biti opravljeno v času, ki ga določa narava in ne človek. Zato in ker so dragi, je razumljivo, da stoji pri njihovi nabavi v ospredju kmečkega zanimanja vprašanje, kako poceniti nabavo in Stroške vzdrževanja in kako jih najbolj izkoristiti za delo, da bodo Človeka kar najbolj razbremenili, po drugi strani pa za svojo amortizacijo in kritje stroškov vzdrževanja kar največ prislužili.	‘	(Se nadaljuje)
V_________________ -	--------------------------------------------------------'
4. maj 1962
štev. 18 (1042) — •*
Davni temelji za novo rast:
Tudi afriški narodi imajo svojo lastno kulturno zgodovino
Težki dolgovi
Neka zahodnonemška mladinska revija je objavila članek Američanke Mary Meyersohn pod naslovom »Kako je Židinja videla Nemčijo«. V tem članku opisuje Američanka, ki je poročena z Židom, svoje vtise z obiska v Zahodni Nemčiji.
»Kako je sploh mogoče, da lahko danes živi v Nemčiji še 30.000 Židov?« se sprašuje avtorica članka in nadaljuje: »Moj mož in jaz sva čutila ves čas bivanja v Nemčiji pravo moro. Čutila sva naravnost fizičen odpor do Nemcev. Predvsem do tistih, ki so starejši od 45 let. Vsi so se nama zdeli nepošteni, zahrbtni. Vedno znova sva si na tihem postavljala vprašanje: kje si bil pred dvajsetimi leti? Čistilka naju je zapustila, brž ko je izvedela, da sva Žida.«
Rezultat objave omenjenega članka je bil kup pisem, ki so pričela deževati v uredništvo. Zato je uredništvo menilo, da je najbolje, da skliče javen sestanek vseh tistih, ki so v svojih pismih odobravali vsebino članka ali protestirali proti njej. Glavna tema razgovora na tem sestanku je bil odnos današnjih zahodnih Nemcev do Židov, ki po mnenju nekega profesorja »ni naraven«.
Na sestanku so najprej ugotovili, da je le polovica navzočih dijakov in študentov v šoli kaj slišala o preganjanju Zidov v nacistični dobi. »Učitelji neradi govorijo o tem,« je izjavila neka dijakinja in navedla izjavo nekega profesorja: »Nisem bil zraven!«
Avstrijski publicist Nenning, ki je bil na sestanku navzoč, je izjavil, da bi »lahko vsak antropolog s fotografijami dokazal, da je nemogoče razlikovati Nemca od Žida.« Pristavil je, da so Nemci in Židje tisoč let živeli v miru in da je to sožitje ukinil šele nacizem.
Neka mlada učiteljica je na sestanku poročala, da so v šoli vprašali otroke, kdo so Židje. Otroci so o Židih vedeli povedati samo to, da »so Židje umorili Jezusa«.
Nenning je na koncu sestanka izjavil, da Nemcem, ki so se rodili šele po vojni, ne bo mogel nihče očitati »kolektivne krivde« za nacistične zločine, vendar bodo morali imeti občutek sramu. »Sramovati se bodo morali, da so imeli takšne starše.«
Na to je pripomnil neki mladinec: »Ne razumem, zakaj bi mi očitali krivdo drugih ljudi.« Drugi pa mu je odgovoril: »če podedujemo od svojih staršev z dolgovi obremenjeno obrt, potem mora biti naša prva dolžnost, da te dolgove plačamo. Ne razumem, zakaj bi drugače ravnali s težkimi dolgovi, ki so jih nam zapustili naši starši!«
Nagrade Prešernovega sklada
Zo obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenske-ta naroda so v Ljubljani slovesno podelili letoinje na-trade Prešernovega sklada, ki so jih tokrat prvič podelili poleg rednih Prešernovih nagrad.
Nagrade so prejeli ing. arh. Ljubo Humek in Franci Čop za urbanistično ureditev rekreacijskega področja mariborskega Pohorja; ing. arh. Janez Trenz in sodelavca ing. arh. France Šmid in ing. gradb. Ciril Potočnik za urbanistično realizacijo Velenja; Primož Ramovš za pomembne glasbene orkestralne stvaritve; Dubravka TomSič za dosežene uspehe klavirske reproduk-Hvne umetnosti; DuSa Počkaj za vlogo MaruSe v filmu •Ples v dežju”; Matej Bor-PavSič za roman .Daljave”; Mitja Mejak za zbirko kritik .Književna kronika”; Vladimir Makuc za grafični opus iz preteklih dveh let in Marko SuSterSič za slikarski opus.
Ima Afrika južno od Sahare svojo zgodovino? Je imela svojo avtohtono civilizacijo?
Vsi Evropejci, ki so gledali in še vedno gledajo na te dežele skozi kolonizatorske naočnike, in največji del belih ljudi, ki živijo v Afriki z namenom, da jo — kot pravijo — civilizirajo, se strinjajo v mnenju, da je bila Afrika južno cd Sahare do prihoda belcev barbarska. Civilizacijo je vanjo prinesel po teh mnenjih šele beli človek. Torej brez civilizacije, kakršno pozna Evropa, v Afriki ne bi bilo napredka in
Pevski zbori SPZ gostujejo na Dunaju in Gradiščanskem
Združeni moški in mešani pevski zbori Slovenske prosvetne zveze bodo v soboto in nedeljo priredili koncerte na Dunaju in na Gradiščanskem. Koncert na Dunaju bo v dvorani Vajeniškega doma v 4. okraju, na Gradiščanskem pa bodo naši zbori koncertirali v Trajštotu blizu Želežnega.
Nad sto pevk in pevcev bo pod vodstvom pevovodij Foltija Hartmanna, Pavleta Ker-njaka in Vladimira Prušnika poneslo našo vedno lepo in priljubljeno pesem v prestolnico naše domovine ter med bratsko hrvat-sko manjšino na Gradiščanskem.
brez oblasti belih v njej ne bi bilo civilizacije.
Poenostavljeno sklepanje in namerno zanikanje atriške zgodovine ima svojo kolonizatorsko logiko, ki se opira na zanikanje enakosti med afriškim domačinom in belim naseljencem. Po tej logiki je mogoč tudi tak sklep: če ni afriške zgodovine, potem se Afričani niso razvijali hkrati s človeško skupnostjo; in če je tako, so pripadniki nižje rase.
Tako približno se zaključujejo vse teorije belih naseljencev in kolonizatorjev, kadar se nanašajo na Afriko južno od Sahare. Razlogi za take teorije so znani: saj samo s takšno .znanstveno teorijo" lahko opravičujejo rasno in razredno nadvlado, ki jo želijo po vsej sili obdržati.
Toda resnica je drugačna. Mnogo prej, preden so evropski pomorščaki prišli do Indijskega oceana in mnogo prej, preden so burski .sledci” usmerili svoje volovske vprege v notranjost Južne Afrike, so črnski kralji in poglavarji jedli s krožnikov iz kitajskega porcelana. Ljudsko izročilo Bus-hongov v Srednjem Kongu ne govori brez razlogov o 17. stoletju kot o zlati dobi in prav tako r.e slavi brez vzroka spomina na slavnega junaka tega časa, Shamba Bolongona. Arabski zgodovinar El Bekri je v prvi polovici 11. stoletja takole opisal kralja Gane: „Ko sprejema ljudstvo, da bi slišal njegove pritožbe in delil pravico, sedi v paviljonu obdanem s konji, ki so pokriti z zlato vezenino. Za kraljem stoji de-
set pažev s ščiti in meči, katerih konice so zlate."
Kot kaže, se torej ganski fevdalec v ničemer ni razlikoval od evropskih fevdalcev. In če se fevdalizem v Evropi šteje za sestavni del razvoja zgodovine in civilizacije prebivalcev Evrope, zakaj bi potem zanikali to v črni Afriki?!
Ko so prvi portugalski pustolovci obja-drali Cape in se zasidrali v Vzhodni Afriki, so o tej deželi vedeli tako malo, kot njeni prebivalci o Evropi. Niso bili le malo presenečeni, ko so v Mozambiku, Tanganjiki in Keniji zapluli v razvita pristanišča z velikim prometom. Portugalci so pripluli do Indije s pomočjo vodičev, ki so jih dobili v Vzhodni Afriki, in z navigacijskimi napravami domačinov, ki so bile popolnejše od njhovih ...
Ko se je Evropa osvobajala srednjeveške zaostalosti, je naložila Afriki breme trgovine s sužnji in ji vsilila sužnjeposest-niško-fevdalno ureditev, da bi z afriškimi surovinami zadostila potrebam svoje industrije in našla v Afriki dobro tržišče za svoje proizvode. Seveda je to zgradilo zid med Evropo in Afriko. Medtem ko se je prva hitro razvijala, se druga v svojem razvoju ni le ustavila, temveč je nazadovala. Prav to pa je dalo temelj za .teorije”, ki bi rade dokazale prirojeno nesposobnost črnega človeka.
Toda pustimo ob strani rodezijske in južnoafriške rasistične teorije in njihove šar-lafanske povestice. Kajti zgodovina Afrike v obdobju do prihoda belcev s številnimi dokumenti in spomeniki dokazuje, da je imela Afrika svojo civilizacijo, svojo kulturo, svoja mesta.
V celovškem Mestnem gledališču: Uprizoritev »Hišnika” angleškega avtorja Harolda Pinterja
Verjetno bolj kot poskus kakor pa iz resnične potrebe je celovško Mestno gledališče z najnovejšo premiero posredovalo tridejan-ko angleškega avtorja Harolda Pinterja »Hišnik«. Sicer se je tudi celovška publika že precej privadila moderni umetnosti — v
r	\
Objava slovenske gimnazije
Na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v Celovcu so sprejemni izpiti za šolsko leto 1962/63 v soboto, dne 7. julija 1962, to je prvi dan velikih počitnic. Začetek izpitov ob 8. uri zjutraj.
Prijavite svoje otroke pravočasno, in sicer do 1. julija 1962!
Prijavi je treba priložiti rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
Pri vodstvu šole, katero otrok sedaj obiskuje, je treba zaprositi za popis učenca. Ta popis (Schiilerbeschrei-bung) pošlje šola neposredno na naslov: Direktion des Bundesrealgym-nasiums und Gymnasiums tur Slowe-nen in Klagenfurt, Lerchenfeld-gasse 22.
Na dan izpita, torej 7. julija, pa mora vsak učenec predložiti spričevalo, katero bo dobil 6. julija 1962 na svoji dosedanji šoli; brez tega spričevala ne more nastopiti k izpitu.
Izpit za prvi razred obsega snov četrte šolske stopnje iz slovenščine, nemščine in računstva — pismeno In ustno. Glede ostalih razredov pa dobite podrobna pojasnila vsak dan popoldne v šolski pisarni v Lerchen-feldgasse 22, soba 65 v drugem nadstropju.
Zaključna prireditev v tekočem šolskem letu 1961/62 bo v nedeljo, dne
3.	junija 1962 v Veliki dvorani Delavske zbornice. Tokrat bo zaključna prireditev povezana tudi z razstavo risb in ročnih del deklet in fantov.
Ravnateljstvo
\_________________________________________J
zadnjih letih je b’l v tem oziru narejen bistven korak naprej — toda ta komad, ki mu dajejo življenje samo trije igralci, in še to sami moški, očitno ni po njenem okusu. To velja seveda samo za vsebino komada, kajti o izvedbi je treba priznati, da je bila brezhibna. V režiji Walterja Novotnyja so Rai-mund Kuchar, Hermann Faltis in Walter Svarovsky pokazali res lepo znanje, svoje pa so k uspehu prispevali tudi Julius Sterniczky (maske), Karl Eugen Spurny (scenarija) in Anny Arnold (kostumi).
V okviru kulturne izmenjave:
Slovenska filharmonija danes v Celovcu
Kakor smo kratko poročali že v zadnji številki našega lista, gostuje danes v Celovcu orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Ta ansambel tudi za Celovec ni neznan, saj je že večkrat navduševal publiko s svojim res visokim nivojem in je bilo vsako gostovanje Slovenske filharmonije izreden užitek in dogodek za Celovec in sploh Koroško.
Tokratno gostovanje ljubljanskih gostov vodi znani dirigent in mednarodno priznani glasbenik prof. Bogo Leskovic, kot solist pa sodeluje mladi violinist Dejan Bravničar, ki je pred leti nastopal tudi na Slovenskem plesu v Celovcu in ki po svojih uspehih daleč po svetu velja za enega najboljših violinistov Jugoslavije.
Spored koncerta obsega .Balkanske plese" Marka Tajčeviča v orkestrski obdelavi Boga Leskovica, .Koncert za violino in orkester" Sergeja Prokofjeva (ta komad bo v Celovcu prvič izvajan) ter 5. simfonijo (Iz novega sveta) Antonlna Dvoraka.
Koncert bo danes zvečer v Veliki dvorani Doma glasbe in smo prepričani, da bo pomenil nov pomemben korak v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo.
Ob manjšinskem šolskem zakonu v Sloveniji
Ljubljanski štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kultur-fta vprašanja .Naši razgledi” je v zadnji številk) objavil članek Ernesta Petriča o manjšinskem šolskem zakonu v Sloveniji, o katerem **no Izčrpno poročali tudi v našem listu. V predmetnem članku avtor °bšimo interpretira posamezna določila zakona ter jih primerja z Ustreznimi predpisi, ki veljajo za manjšinsko šolstvo v Italiji in Avstriji odnosno na Koroškem. Prav zaradi tega so njegova Izva-lanja zanimiva tudi za nas in jih tukaj ponatiskujemo. — Op. ured.
Ljudska skupščina republike Slo-Venije je dne 9. aprila 1962 po skrbnih pripravah sprejela zakon o ?vojezičnih šolah in šolah z učnim J^ikom narodnostnih manjšin v Ljudski republiki Sloveniji, ki v °kviru celotnega sistema socialistič-nc demokracije in dejanske popolne ®oakopravnosti narodnostnih manj-z jugoslovanskimi narodi po-?ei>i skupaj z ustreznimi določbami 1 Pašnega zakona o šolstvu in dobami republiškega zakona o osnovni šoli pravno osnovo bodoča razvoja manjšinskega šolstva v Aveniji
v okviru časopisne razprave ni ogoča analiza, ki bi skušala biti e<- kot komentar k načelom in po-^■Ueznini določbam zakona. Isto-s^n° pa je potrebno — spričo dej-jva, da živi v sosednjih državah “venska narodna manjšina, katere *°zaj je še v marsičem neurejen
— vsaj bežna primerjava z italijanskim zakonom za slovenske šole in avstrijskim manjšinskim šolskim zakonom za Koroško ter z deklariranimi načeli OZN.
V zakonu sta sprejeta, kot je razvidno že iz naslova, dva tipa manjšinskih šol: dvojezične šole in šole z učnim jezikom narodnostnih manjšin. Kot dvojezične šole določa zakon tiste, »na katerih se vzgajajo in izobražujejo pripadniki narodnostne manjšine skupaj s pripadniki slovenske narodnosti«, kot šele z učnim jezikom narodnostne manjšine pa one, na katerih se izobražujejo in vzgajajo »samo pripadnik, narodnostne manjšine« (člen 1), m sicer se »na dvojezičnih šolah poučuje v jeziku narodnostne manjšine in v slovenskem jeziku, na šolah z učnim jezikom narodnostne manjšine pa samo v jeziku narodnostne manjšine« (člen 4). V obeh prime-
rih gre seveda za materinski jezik, ki je splošno priznan kot najbolj uspešno sredstvo poučevanja — torej materinščina ni potisnjena na položaj učnega predmeta, temveč je upoštevana kot prvenstveni pedagoški faktor. Razlog za dvojni tip manjšinskih šol so prav gotovo mednarodne obveznosti naše države, konkretno tiste, ki izvirajo iz Posebnega statuta, priloženega Londonskemu memorandumu o soglasju. Na to kaže tudi formulacija čl. 5 in zlasti čl. 11 novega zakona; prvi določa območje šolskih okolišev, kjer so dvojezične šole v okraju Murska Sobota, drugi pa, ko našteva šole z učnim jezikom narodnostne manjšine, izhaja iz spiska šol, priloženega Posebnemu statutu.
Vrsta proučevanj v šolskem letu 1959/60 in kasneje na nekaterih šolah v okraju Murska Sobota in v Vojvodini je pokazala, da tako po družbeno-političnih kot pedagoških rezultatih ustrezajo splošnim interesom, zlasti pa interesom manjšine, še najbolj dvojezične šole, ki so seveda po notranjem načinu dela lahko različnih tipov. Seveda je potrebna vrsta pogojev za uspešnost dvojezičnih šol, predvsem dejansko narodnostno mešano področje, katerega rezultat je vsaj delno že predšolska dvojezičnost otrok, ali pa je treba že v predšolski dobi v vrtcih
seznaniti otroke z obema jezikoma. V splošnem so ti pogoji v Sloveniji dani, zlasti v okraju Murska Sobota, delno pa tudi v okraju Koper, in je upoštevanje določb posebnega statuta karakteristično kot primer doslednega spoštovanja mednarodnih obveznosti v notranji zakonodaji.
Dejstvo, da je republiški zakonodajalec sam določil šolske okoliše oziroma manjšinske šole, kaže na pomen, ki ga naša skupnost pripisuje šolstvu narodnih manjšin. Nasprotje s čl. 75 republiškega zakona o osnovni šoli, ki prepušča okrajem, da določajo šolske okoliše z dvojezičnimi šolami, je le navidezno, kajti zakon v čl. 5/2 (za dvojezične šole) in v čl. 11/2 (za šole z učnim jezikom narodne manjšine) dopušča ustanovitev takih šol »po splošnih predpisih o ustanavljanju šol« poleg tistih šol, ki jih sam določa. Čl. 6 in čl. 12 novega zakona določata, da se dvojezične šole in šole z učnim jezikom narodnostnih manjšin lahko odpravijo le z zakonom, torej republiški zakonodajalec tudi v tem prevzame nase funkcijo lokalnih organov, s čimer je obstoj leh šol še posebej zagotovljen. V skladu s posebnim statutom (toč. 4/c) se bo treba seveda prej posvetovati v mešanem jugoslovansko-italijanskem odboru, preden bi se ukinila neka šola iz čl. 11/1 novega zakona.
Zlasti pozitivno je dejstvo, da zakon v že omenjenih čl. 5 in 11 zajema vse področje Slovenije, kjer živijo narodne manjšine, pri čemer izhaja iz dejanskega stanja, a predvideva prav v čl. 5/2 in čl. 11/2 možnost širjenja manjšinskega šolstva. Italijanski zakon za slovenske šole se nasprotno v čl. 1 omejuje na tržaško in goriško območje in torej še nadalje pušča v brezupnem položaju slovensko manjšino v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Tudi avstrijski zakon se nanaša le na nekaj občin na Koroškem; položaj slovenske manjšine na Štajerskem je še vedno, tudi v zakonodajnem pogledu, docela neurejen, kljub mednarodno pravnim obveznostim iz Državne pogodbe (člen 7). Tak parcialni način urejanja manjšinske problematike, omejen le na del slovenske manjšine pri obeh sosednih državah, posebej ko gre za narodno manjšino istega naroda, že sam zase priča o nezadovoljivem urejanju vprašanja. S tem v zvezi je pomembno tudi, da naš zakon ne veže svojih določb na številčnost manjšine, kot je to primer z avstrijskim zakonom, ki v čl. 2 (par. 2) predvideva ugotavljanje manjšine, ki bi tudi še v današnjih razmerah na Koroškem poslabšalo položaj slovenske manjšine.
(Dalje prihodnjič)
4 — Štev. 18 (1042),
4. moj 1962
Kdaj bodo upoštevane upravičene zahteve
ziljskih kmetov?
Cankarjevemu .Hlapcu Jerneju' so skoraj že podobna prizadevanja kmetov desetih soseščin in agrarnih skupnosti ob Zilji, da bi dobili popravljeno škodo, ki so jo utrpeli leta 1939, ko jim je italijanska kolonizacijska družba „Ente per le Tre Ve-nezie" z razlastitvijo odvzela nad 1300 ha njihovega sveta, ki leži na Italijanski strani vzdolž avstrijsko-italijanske meje. Na to odškodninsko nikakor ne poravnano prisilno razlastitev po fašistični Italiji je Urad zveznega kanclerja — Zunanje zadeve prva opozorila Slovenska kmečka zveza že 6. septembra 1947. V tozadevni spomenici je zahtevala, takojšnji preklic razlastitve zemljišč, odstranitev tam postavljenih vojaških utrdb in vrnitev zemljišč in denarja za posekani les pravnim lastnikom, to je slovenskim kmetom, soseščinam in agrarnim skupnostim ob Zilji. Urad zveznega kanclerja je s tem v zvezi Slovensko kmečko zvezo obvestil, da je dal avstrijskemu političnemu predstavništvu v Rimu nalogo, da se pogaja o tem vprašanju z italijansko vlado.
To je bilo 24. septembra 1947, torej pred okroglo 15 leti. Vprašanje pa še nikakor ni rešeno. Italijanska vlada niti v enem pri-
meru ni upoštevala zahteve ziljskih kmetov soseščin in agrarnih skupnosti, škoda, ki je vsled razlastitve in takega zadržanja nastala, gre v težke milijone šilingov. Za Ziljane pa razlastitev pomeni ogroženje njihove gospodarske eksistence. Ravno zaradi tega bi pričakovali, da se bodo tudi avstrijski krogi za rešitev tega vprašanja bolj zavzeli, kakor so se zavzeli. Ne zadostuje namreč, da je vprašanje ziljskih planin na italijanski strani predmet zanimanja političnih strank in javnih mandatarjev le ob pripravah novih volitev. To vprašanje ne sme biti pozabljeno, temveč mora tudi na pristojnih mestih biti deležno vsaj toliko zanimanja, kakor ga uživajo druga vprašanja poprave škode, ki sta jo avstrijskim državljanom povzročila nacizem in fašizem.
Ziljski kmetje so se zaradi tega znova obrnili z vlogo na zvezno vlado na Dunaju, v kateri se pritožujejo nad neuspešnostjo svojih dosedanjih prizadevanj in v kateri zahtevajo uvedbo postopka v takih primerih predvidenega razsodišča in vložitev tožbe pri mednarodnem razsodišču v Haagu.
Krivi preroki s traktorji po celovških cestah
Preteklo nedeljo je »Osterreichischer Bauernverband« organiziral v Celovcu protestno demonstracijo s traktorji in protestno zborovanje. Pri demonstraciji je sodelovalo okoli 400 traktorjev v glavnem od kmetov z Gosposvetskega polja in Krapffelda, iz okolice Briickla ter iz celovške, šentvidske, velikovške in grabštanjske okolice. Med demonstranti ni manjkalo »ubogih kmetov« znanih imen, ki so k demonstraciji poslali kar po 3 in 4 traktorje, sami pa so prišli v Celovec z »Mercedesom« ali s »Kapitanom«. Kar je že bilo razvidno iz letakov in lepakov, ki so v slednji koroški vasi pozivali k demonstraciji, so potrdili na traktorjih napisani naslovi lastnikov, na zborovanju pa govorniki in vsebina govorov: Organizator protestne demonstracije in zborovanja je bila FPO, ki se skriva za »Bauernverbandom« in ki — za tistega, ki pozna hujskanje NSDAP od 1930 naprej — prav očitno usmerja njegovo »borbo«.
Govorniki na zborovanju so govorili po svoje. Bili so proti vsemu, kar je v gospodarski in socialni politiki naše države fakt, in proti vsakomur, ki sodeluje pri reševanju problemov te politike. Ne da bi hoteli kakorkoli zagovarjati res kritike potrebno agrarno politiko OVP in njenega Bauern-bunda v naši državi, moramo reči, da tudi nedeljski govori niso bili nič drugega, kot
puhle in skrajno neodgovorne fraze preobjedenih veleposestnikov. Ti ljudje so se podali spet na pot iskanja osebnih koristi na račun težko preizkušenih kmečkih ljudi. Kot »ubogi kmetje« so govorili in ploskali ljudje, ki so za časa druge svetovne vojne kot lastniki »kriegswichtiger Lieferbetriebe« sedeli doma na toplem in bili deležni vsestranskih podpor nacističnega Reichsnahrstanda, medtem ko so priganjači taistega Reichsnahrstanda ropali kmečke hleve, kašče in gozdove, gospodarje in njihove sinove pa pošiljali v smrt na frontah in nacističnih taboriščih.
Z »Bauernverbandom« takih krogov in njihovih naziranj se po bridkih izkušnjah preteklosti koroški kmetje ne strinjajo. To so pokazali v nedeljo, ko je od 7.400 traktorjev v Celovcu demonstriralo le 400, od 30.000 koroških kmetov pa le razmeroma majhna peščica.
Južnokoroški kmetje pa smo temu »Bauem-verbandu« takorekoč v celoti pokazali hrbet. Južnokoroški kmetje vemo, da usodo kmetov ne bodo reševali taki ali taki rutinirani demagogi in krivi preroki, vemo, da je nimajo niti namena reševati, temveč jim gre le za to, da bi prišli spet na površje, da bi ponovno vpeljali režim sramotnega oodobja 1938—1945. Južnokoroški kmetje zaupamo v svoje lastne sile in v moč svojih pravičnih zahtev!
Beseda izseljenca
V zvezi z nedavno spominsko prireditvijo ob 20. obletnici izseljevanja koroikih Slovencev je naie uredništvo prejelo celo vrsto dopisov s podeželja. Vseh teh dopisov žal ne moremo objaviti, odločili pa smo se, da v celoti ponatisnemo pismo, ki ga nam je poslal eden izmed tistih, kateri so več kot tri leta preživeli v izseljeniških taboriščih. Takole nam piSe:
Še vedno ne morem pozabiti vtisa, ki ga je name in — o tem sem popolnoma prepričan — na vse druge naše ljudi, ki so se 19. aprila udeležili spominske prireditve v Celovcu, napravila mogočna manifestacija ob dvajsetletnici izselitve. Ko so nas nacisti pred dvajsetimi leti pregnali z domače zemlje in smo dolga leta v daljni tujini koprneli po domovini, skoraj nismo več verovali, da bo po vseh teh letih preganjanja, trpljenja in ogromnih žrtev v našem ljudstvu še toliko nezlomljive življenjske volje, kot smo jo izpričali prav ob dvajseti obletnici dneva, ko je bil koroškim Slovencem zadan najhujši udarec. Kot preprost kmečki človek, ki od jutra do večera poznam le delo in skrbi, sem šele tega dne v Celovcu pravilno razumel, kako resnične so besede, ki nam jih je govoril g. dr. Zwitter: Narod, ki ljubi svobodo, je neuničljiv!
Kakor bo ostal 14. april 1942 nepozaben za vse nas, ki smo bili izseljeni, tako se nam je nepozabno vtisnil v spomin tudi 19. april 1962. To ni bil le dan izseljencev in tudi ne samo prireditev ene ali druge organizacije; to je bila velika manifestacija vsega našega ljudstva in po besedah g. deželnega glavarja Wedeniga je bil to dan spomina vsega svobodoljubnega prebivalstva Koroške.
Zato naj mi bo dovoljeno, da izrečem Vašemu listu vse priznanje za poročilo o tej prireditifi. Povedati pa Vam tudi moram, da se v polni meri strinjam z besedami, ki ste jih v zadnji številki zapisali o koroškem tisku in njegovem odnosu do obletnice izseljevanja koroških Slovencev. Človek se mora naravnost zgroziti ob taki ozkosrčnosti ljudi, s katerimi nam je usojeno živeti na skupni zemlji. Kje pa so bili ti gospodje takrat, ko so nas odgnali kot najhujše zločince v taborišče? Kaj so bili in kaj so delali današnji utedniki koroških listov v letih, ko je našo domovino zakrila noč nacističnega barbarstva? Mislim, da med žrtvami nacističnega nasilja niso bili, ker sicer danes ne bi mogli tako neodgovorno ravnati.
Kakor se strinjam z Vašimi besedami o nemških listih, pa sem mnenja, da tudi drugi slovenski list, to je Tednik, ni napravil vsega tako, kakor bi bilo prav in kakor bi od njega kot slovenskega glasila smeli pričakovati. Nikakor nočem, da bi se kregali in prepirali v lastnih vrstah, toda poročilo, ki sem ga o prireditvi bral v Tedniku, me je hudo zabolelo. Zakaj taka ožina, vendar gre za našo skupno stvar, za stvar vseh koroških Slovencev? Ali ima res prav tisti moj prijatelj, ki mi je šele pred dnevi dejal, da pri Tedniku odločajo ljudje, katerim gre samo za osebne koristi in ne za blagor ljudstva. To je zelo žalostna ugotovitev, ampak nekaj resnice mora le biti na tem, ker drugače ne bi bilo mogoče razumeti tako enostranskega poročanja o prireditvi, ki smo se je vsi enako veselili, ne kot levi in desni, marveč kot Slovenci.
Sicer bi rad povedal svoje mnenje tudi še o posameznih govorih na spominski prireditvi, vendar bi bilo to predolgo. Zato samo še toliko: Kdor je sam preizkusit nasilje nemškega fašizma, tisti tudi ve, zakaj smo bili koroški Slovenci izseljeni. Nič proti veri, tudi sam sem veren katoličan in sem redno molil tudi v pregnanstvu, toda eno je zame jasno, da smo bili izseljeni zato, ker smo bili in smo hoteli ostati Slovenci. Tega se moramo zavedati danes in v bodoče in zvestoba narodu ter jeziku naj bo program nam in našim zanamcem!
Izseljenec
Precej časa je frajaio, preden je prišlo laka doleč, da lahko računamo, da bo tudi na Komlju elektrika našla pot do vseh raztresenih kmečkih domov. Po daljšem sem in tja smo se pred kratkim le dogovorili za gradnjo električnega voda in transformatorjev. V ta namen smo določili tri pripravljalne odbore, za območje vsakega transformatorja po enega. Pripravljalnemu odboru na Komlju predseduje Martin Bolha, pd. Brdnik, onemu v Belšoku Tomaž Enzi, pd. Pečnik, tretji pripravljalni odbor pa je določen za Vesnico in mu predseduje Franc Maček, pd. Zg. Lisnik.
Kakor je bilo na teh sestankih poveda-
Obirska
Skriti, preprosti in skromni, toda folenti-rani Obirčani so v zadnjih tednih z igro .Matiček se ženi’ postoli domala .svetovno’ znani. S svojo izredno posrečeno uprizoritvijo so najprej nastopili na cvetno nedeljo v Železni Kapli, noto še v Skocijanu in v Selah, za zaključek pa v domači Kovačevi dvorani na Obirskem.
Igro je izbral in pripravil naš vrli in požrtvovalni učitelj, gospod Valentin Polenšek. Z njemu svojstveno spretnostjo je po-
no, bomo s potrebnimi elektrifikacijskimi deli lahko kmalu pričeli. Skrbijo pa nas računi, ki jih bo treba plačati in ki bodo z ozirom na raztresenost krajev in kmetij zelo veliki. Sicer je zagotovljena subvencija v višini 50 %>, vendar je to v naših pogojih očitno premalo. Mi nismo v ravnini in ob cesti, tudi produktivnost kmetijskih zemljišč in gozda močno zaostaja za ono v ravninskih predelih. Končno pa je treba tudi upoštevati, da smo bili v preteklosti pri akcijah v pomoč kmetijstvu vedno spet pozabljeni. Zato pričakujemo, da bo obljubljena subvencija našla primemo zvišanje.
razdelil vloge in popeljal preproste kmečke in delavske fante ter dekleta na pot igranja in odrske umetnosti. Kakor njemu velja priznanje tudi igralcem igre, ki so kljub trdemu delu v gozdu, hudi zimi in dolgi poti hodili s prostranih hribov Obirske in oddaljenih Kort na vaje, katerih je bilo treba zelo veliko, preden je bila igra zrela za uprizoritev.
Prostorna Kovačeva dvorana je bila nabito polna, ko se je dvignil zastor k prvemu dejanju .Matijčka’. Pa še zunaj so stali ljudje, da igri vsaj .prisluškujejo’, če je že ne morejo videti. Tako smo znova dokazali svoje veliko zanimanje za kulturne in prosvetne prireditve, škoda pa je, da nimamo pripravnega odra in se moramo vedno zadovoljiti s primitivnim provi-zorijem. Nad igro in igranjem smo bili navdušeni in kakor slišimo, so bili naši igrolci deležni zasluženega priznanja tudi v Železni Kapli, v Skocijanu in v Selah. To pa je bilo za nje najlepše zadoščenje.
KOLEDAR
Petek, 4. maj: Florijan Sobota, 5. maj: Irenej Nedelja, t. maj: Janez Ponedeljek, 7. maj: Stanislav Torek, 8. maj: Mihael Sreda, 9. maj: Gregor Četrtek, 10. maj: Anton
Sele - Kot
SPD „Košuta” je zelo marljivo
Preteklo soboto nas je domače Slovensko prosvetno društvo .Košuta’ povabilo v prostore gostilne .Pri žagi’, kjer nam je priredilo prav lep in prijeten prosvetni družabni večer. Zbralo se nas je lepo število, kajti že v prvem letu društvenega delovanja smo spoznali, da se izplača, odzvati se vsakemu njegovemu povabilu. To pot pa smo se še posebej radi odzvali. Vedeli
SPZ NAZNANJA
Slovensko prosvetno društvo .Bilka” v Bilčovsu
VABILO
na
Proslava materinskega dneva
v nedeljo, dne 13. moja 1962 ob Vz 3. uri popoldan pri Miklavžu.
Vsi prisrčno vabljeni!
smo namreč, da se nam bo predstavil mladi društveni pevski zbor, ki je hodil vso zimo pridno k vajam.
Ko smo bili zbrani, je prvi spregovoril društveni predsednik Froncj Kropivnik, za njim pa še tajnik Jurij Mak. Prvi je med nami zlasti pozdravil predsednika Slovenske prosvetne zveze ter zastopnike prosvetnih društev iz Tržiča in Kranja, ki smo jih povabili v naše Sele, ko smo lani na našem izletu bili pri njih v gosteh. Da so prišli sedaj k nam in nam vrnili obisk, je bil vsak izmed nas vesel.
Spored so razumljivo začeli naši mladi pevci. Čeprav je zbor še razmeroma mlad, je zapel zelo lepo in zelo ubrono. Po njegovem petju smo spoznali, da je čas svojih vaj temeljito izkoristil in da od njega še marsikaj lahko pričakujemo.
Za pevci nam je Hirsova Mici recitirala Prešernovo .Zdravljico’, nakar so nastopili društveni godbeniki, kvartet .Fantje s planine’. Ni trajolo dolgo, ko so nas spro-vlli v sproščeno razpoloženje, v katerem smo se ob petju mladega zbora in ob plesu prijetno in domače zabavali, dokler ni prišla za nas vse .policijska ura*.
Naše društvo .Košuta’ se pridno razvija. Ko smo ga pred letom dni ustanovili, smo imeli v njem aktivno le godbo. Že prvi občni zbor lani meseca junija pa je pokazal, da si mladina društvenega dela želi in da se ga hoče z veseljem oprijeti. Dva izleta Ioni poleti — prvi v Tržič, Kranj, Ljubljano, Celje in Velenje, drugi na .kravji bal’ v Bohinj, lepo uspel literarni večer, stolne vaje instrumentalnega kvorteta ter nastanek in prvi nastop pevskega zbora so lep dokaz upravičenosti in potrebe društva. Navezava stikov s sorodnimi društvi v Sloveniji v okviru maloobmejnega prometa in pospeševanje udeležbe na kulturnih prireditvah v Celovcu pa so znamenja, da se nočemo zaklepati med Karavanke in da si tudi ne pustimo dopasti, da bi nas med nje kdo poskušal zoklepati, še m on j pa, da bi nam kratil pravico do lastnega pojmovanja kulture in prosvete.
Celovec
Nič delj kot 20 minut je trajal v petek občni zbor celovškega velesejmskega i*1 olepševalnega društva, ki ima skrb za velesejem, za veliko halo z umetnim drsali' ščem in za ©lepšanje mesta.
Iz poročila, ki se je nanašalo na dejov-nost na teh področjih, je bilo razvidno, do je n. pr. umetno drsolišče obiskalo 192.000 ljudi in sicer 83.000 pri 46 igrah hokeja nO ledu in 52.000 ob gostovanju dunajske revije na ledu, medtem ko se jih je prišlo cO-48.000 drsat. Kar tiče olepšavo mesta, j® društvo postavilo po porkih 50 novih kl°" pi ter sodelovalo pri nabavi semena raznih cvetlic za akcijo .Celovec v cvetlične'11 nakitu*.
Na Komlju:
Elektrifikacije se veselimo, a skrbijo nas računi

.v.
v.v. • • • •
• • • •

•	• • • e
• •••••
•	• • • e
• ••••••
• ••••••
• ••••••
• ••••••
• • • •
• • • • • • •
povodnega moža
Selitev
Ondan sem sedel na travnatem bregu potoka. V vodo sem metal robate, neobdelane kamne. Kar tja v dan sem jih metal. Le zato, da sem imel veselje nad kolobarji v ▼odi. Kar začne prav iz sredine enega izmed kolobarjev kipeti in šumeti. Zdajci se iz vode izmota luskinasta glava, nato še debele toke, zavaljen trup in žabje noge.
»A, a, a,« sem glasno zazijal in grdi spojini so mi napolnili srce. Prikazal se je znanec iz gostilne »Za vodo«, povodni mož. Odskočil sem, da bi jo ucvrl domov. Prepozno. Povodni mož ie pogledal z zelenimi ribjimi očmi in me s svojim vodenim pogledom prikoval na breg. Ves sem odrevenel.
»A... sem te zasačil,« se je zakrohotal, da je voda vzvalovila. Skobacal se je na breg. Za njim se je pocedil potoček vode.
Molčal sem. In kako ne bi molčal, saj me je stiskalo v grlu od strahu. Mokri luskinasti dedec pa je nadaljeval: »Ti si tisti človeček, ki obmetava z ostrim kamenjem ribje pastirje In pobija njihovo čredo.«
Videl sem, da gre zares. To mi je razvezalo jezik. »Ampak, povodni mož, saj nisem delal tega še nikoli in nikdar več ne bom! Zares! Obljubim!«
»Ne pomaga nič, plačal boš za vse. Kar * seboj te potegnem v to vodo, usmrajeno kot gnila luskina,« je rekel in me s sluzasto roko zgrabil za zapestje. Trdo me je prijel in me jel vleči proti vodi.
»Pasja dlaka! Pa vendar ne bom končal tako neumno,« sem si rekel. V glavo mi je Sinila dobra misel.
»Povodni mož,« sem zaklical, ko sem že do pasu tičal v ledeno mrzli vodi. »Povodni mož, zakaj pa se ne preseliš iz te zastrupljene vode. Saj si zadnjič v gostilni »Za vodo« dejal, da bi se rad preselil.«
»Ha .. . kam .. . kam, povej človeček, pametno svetuj, pa te pustim na zemlji!«
Luskinar je malce popustil moje zapestje. Začel sem naštevati reke, a nobene prave nisem ugan:l. Čeprav sem premišljal na vso ■noč, se nisem mogel ob koncu spomniti niti *ne reke več. Povodni mož me je začel spet močneje vleči v vodno korito. Voda mi je segla že do ust in začel sem piti prve požirke ▼ode.
»Zbiljsko jezero,« sem med potapljanjem izustil.
»Zbiljsko jezero,« se je začudil kruti pohodni mož. »Nak, tega jezera pa ne poznam.« Kot mokro cunjo me je potegnil k bregu in mi velel pripovedovati.
»Pripoveduj mi o tem jezeru!« je zahteval in se zleknil na zeleno travo. Koj je bi-
pod nj'm umazana lužica.
Povedal sem mu, kako je nastalo Zbiljsko jezero in kje je. O novi elektrarni sem mu govoril in še marsikaj.
»Prav,« je rekel, ko sem končal. »Popeljal me boš tja.«
»Bom,« sem obljubil. »Lahko se zaneseš name.«
»Ob prvem večjem jesenskem nalivu,« je rekel. »Sušno vreme mi škoduje.«
Izpustil mi je zapestje in me potrepljal po plečih, da je zacmokala voda. Potlej je pljusknil v reko in se zgubil sredi ribje črede.
LUDOVIKA KALAN :
V bližini panja je imel v drevesni razpoki debel čmrlj svoje bivališče. Rad je posedaj na veji pred svojim domom in opazoval pridne čebelice.
Mislil si je: »Čemu se toliko trudijo? Vsako minuto uporabijo, delajo od zore do mraka, lete zdaj sem, zdaj tja, iščejo dobro pašo, vračajo se težko obremenjene domov." Kolikokrat .jih je ogovarjal, pa niso imele časa zanj. Le kako bi jim ponagajal, vsaj malo. Dolgo je premišljeval, nato se je domislil, da je videl na oknu neke hiše prelepo rožo. Sijajna misel.
Jo že imam!" Razprl je krila in zletel proti panju.
„Kaj zopet iščeš tukaj, saj veš, da me ne lenarimo kot ti," so ga sprejele čebele. Resno in naglo so vršile svoje delo, hitele v panj in zopet odletele.
»Imam za vas lepo novico!" Samo dve čebelici sta se ustavili in ga začudeno gledali.
„Če jo imaš, kar zase jo obdrži," sta mu rekli, a bili sta radovedni in se nista odstranili.
Čmrl je nadaljeval: »Nedaleč od tu je hiša in na njenem oknu sem videl prekrasno rožo, polna je medu, njeni mehki, svileni listi so rahlo rožnati ko večerna zarja, prašniki se svetijo kot zlato in čudovito lepo diši. Pojdita z menoj, ne bo voma žal!"
Čebelici sta ga začudeno poslušali. »Zakaj pa nisi ti sam posrebal medu, saj v tvojem okroglem trebuščku je dovolj prostora?"
»Nisem mogel, preveč ga je bilo, zato sem pomislil na vas."
Nekega jesenskega dopoldneva so se začeli oblaki na nebu debeliti in širiti. Zakrili so obzorje. Črni trebuhi so jim mahedrali prav do zemlje. Svetle strele so j:m parale meglene kože in vlil se je dež. Spomnil sem se obljube, ki sem jo dal povodnemu možu.
»Ne smem snesti besede« — sem si rekel. Zatorej sem se ogrnil z dežnim plaščem in obul visoke čevlje. Pripravljen sem bil na dolgo pot.
V najhujšem nalivu sem prišel do reke. V zadregi sem obstal. Nisem vedel, kako naj
Čebelici sta se še nekaj trenutkov obotavljali, nato ju je premagala radovednost in vsi trije so odleteli.
Kmalu so zagledali hišo in na oknu v visoki brušeni vazi preleko razcvelo vrtnico. Čebelici sta kar ostrmeli. Prvo, kar sta opazili, je bilo, da v vazi ni bilo vode. Po to ju ni motilo. Čmrlj je previdno ostal zadaj, sedel na bližnjo vejo ter škodoželjno in napeto opazoval čebelici, ki se zonj nista več menili. Take lepotice še nista videli. Brez obotavljanja sta sedli na cvetno čašo.
Njuno navdušenje se je koj kmalu spremenilo v razočaranje.
»Saj nič ne diši in listi so tako čudno trdi, nogice mi kar drse ob njih!" je vzkliknila prva. Potipala je prašnike. Na njih ni bilo sledu o prahu. »Kakšna roža pa je to?"
Druga čebelica se je zarila na dno cveta. »Tu ni nikakega medu’ je osupnila in se vsa preplašena komaj izkopala iz rože. »Če naju ni čmrlj potegnil? Kje pa je ta potepuh?"
Zagledali sta ga na drevesu, od koder ju je opazoval in se na ves glas smejal.
»Nič se ne jezita," je zaklical. »Vrtnica je umetna, ne diši in nima medu. Tudi mene je prevozila, jaz sem pa vaju."
»Le zakaj si to storil, saj veš, do je najin čas dragocen in da morava delati?"
»Kaj čas! Kaj delol" se je zasmejal čmrlj. »Privoščil sem si malo razvedrila, vama pa malo zadrege in jeze."
In ves zadovoljen je veselo brenčaje odletel na travnik k pravim cveticam.
prikličem povodnega moža. Ni mi bilo treba dolgo čakati. Voda je zakipela in zašume-la. Prikazal se je povodni mož.
»Čakal sem te,« je rekel. »Vedel sem, da prideš.«
»Si pripravljen?« sem vprašal.
»Takoj.«
V vodo je vrgel ogromno ruto — svojo mrežo. Kmalu je v njej mrgolelo rib: klenov, sulcev, krapov, ščuk, belic. Zdelo se mi je, da se bo v culi nagnetel ves ribji zarod.
»Greva,« je predlagal luskinar in zavihnil robove rute. Težko živo breme si je naprtil na ramena. Nabrekla cula mu je jezdila na plečih in se pozibavala kot ogromna grba.
Dolga, dolga je bila pot. Kar po betonski cesti sva hodila. Le ko je po cesti zdrvel kak avto s prižganimi žarometi, sva se skrila za drevesi. Luskinar ni bil navajen pešačenja. Debelo je sopel, glasno klel in prekladal svojo čredo v culi z ramena na rame.
Zdajci je pospešil korak. Začutil je zdravo svežo vodo. Že sva bila pri Zbiljskem jezeru, ki ga je bičala nevihta.
Povodni mož je brez besed pokleknil k
Danilo Gorinšek:
Spanei'
Mrak krade se čez črni klanec, z njim k nam se tihotapi spanec, skrivaj se plazi do oči, na veke skoči, obsedi.
Ko jutro gre čez zlato goro, pobegne spanec brž pred zoro, spet veke se lahko odpro:
Veselo jutro vsem naj bo!
vodi, potaknil glavo vanjo in se razgledal po njej.
»Prazni pašniki,« je končno zadovoljno
vzkliknil in si pomel luske na rokah.
Potlej je pozabil name. Ves se je zatopil
v delo. Iz svoje velike bisage je vlačil zajetne ribe in jih metal v jezero. Ko mu je zdrsnila iz rok zadnja, je skočil še sam za njo. Niti pozdraviti ni utegnil. Zahvalil pa se je, zahvalil. In še tako! Na blatnem bregu je pustil veliko vrečo — iz ribjih mehurjev je bila sešita. V njej pa so se lesketali sami svetli denarci.
Od takrat sem bogat. Vedno imam kaj cvenka in penka v žepu. Le, ko hočem z njim kaj plačati, se mi šment vedno spremeni v vodno kapljico, in še to nato obrišem ob hlače.
Nagajivi čmrlj
Travniška
kronika
Ostali so le služabniki, razporejeni v kratkih raz-^mjoh, da bodo postregli. Med pogovorom, ki je trajal ^ad eno uro, so strežaji ko neme sence podajali drug rugemu in prinašali konzulu in vezirju vse, kar je terjal Cftremonial.
. Najprej so prišli prižgani čibuki pa kava in medica. Q*° je sfrežaj, drsajoč po kolenih, prinesel v plitvi po-močno dišavo in pomahal z njo vezirju pod brado n konzulu pod brki kakor s kadilnico. Pa spret kava in novi čibuki. Z vsem tem je bila postreženo med pro-^°* * * * vorom, z največjo pazljivostjo, nevsiljivo, urno in H^etno.
l Vezir je bil za vzhodnjaka nenavadno živahen, Iju-tniv in odkrit. Čeprav so Davillu že prej povedali o teh i Z|rjev'rh lasinostih in čeprav je vedel, da tega ni treba to kot stvarno in dokončno, mu je vendar ugajala j^. Pozornost in ljubeznivost po nenadejanih pronižanjih, 'jih je doživel na poti skozi mesto. Kri, ki mu je bila <;n *?. a v glavo, je plahnela. Vezirjeve besede, vonj kave 'buka, vse to mu je prijalo, ga pomirjevalo, čeprav ni ° zabrisati mučnih vtisov. V p>ogovoru vezir ni po-
zabil omeniti, kako je ta dežela divja, ljudstvo pa neotesano in zaostalo. Narava je surova, ljudje nemogoči. Kaj pa moremo pričakovati od žensk in otrok, bitij, katerih bog ni obdaril z razumom, v deželi, kjer so celo moški nagli in neolikani. Vse, kar to ljudstvo govori in počne, nima pomena ne važnosti, niti ne more vplivati na zadeve resnih, omikanih ljudi. Pes loja, karavana pra gre mimo, je zaključil vezir, očitno obveščen o vsem, kor se je dogajalo, ko je konzul skozi mesto jezdil k njemu, in bi sedaj rad stvar zmanjšal in omilil. In takoj je od teh neprijetnih malenkosti spret obrnil progovor na edinstveno veličino Napoleonovih zmag in na pomen in važnosti tistega, kar bi dvoje cesarstev, turško in francosko, v tesnem, razumnem sodelovanju lahko doseglo.
Davillu so laskale te besede, izgovorjene iskreno in mirno, saj so bile posredno opravičilo za moloprejšnje žalitve in so mu v lastnih očeh zmanjševale veliko proni-žanje, ki ga je doživel. Pomirjen in boljše volje je pazljivo ogledoval vezirja, sprominjajoč se, kaj je o njem zvedel od Davne.	;
Husref Mehmed paša, med ljudmi imenovon Top>al (hromi), je bil Djurdjijanec. V otroških letih so ga pripeljali v Carigrad za sužnja in je služil pri velikem Husein praši Kučuku. Tu ga je sproznal Selim lil. še pred svojim ustoličenjem. Hraber, bister, zvit, zgovoren in iskreno vdan svojim starešinam je ta Djurdjijanec v eniintridesetem letu postal vezir v Egiptu. Stvar se je sicer slabo končala, ker je velika vstaja mamelukov pognalo Mehmed pašo iz Egipta, vendar ni docela padel v nemilost. Po krajšem bivanju v Solunu je bil proslavljen za vezirja v Bosni. Kazen je bila sorazmerno lahka, Mehmed paša p>a si jo je še bolj olajšal: modro se je protvarjal pred ljudmi, kakor da tega sploh ne občuti kot kazen. Iz Egipta si je pripre-
j
Ijal trideset vdanih mamelukov in rad jih je uril na travniškem polju. Sijajno oblečeni, lepro urejeni mameluki so vzbujali radovednost in paši dvigali ugled med ljudstvom. Bosenski Turki so jih gledali sovražno, pra tudi s strahom in skrivnim občudovanjem.
Še bolj kot mameluki je vzbujala občudovanje vezirjeva žrebčarna, tako po številu kot po odličnosti konj; takih dotlej v Bosni še niso videli.
Vezir je bil mlad, zdel pra se je še mlajši, kot je bil. Nižji od srednje postavnega človeka je z vsem svojim vedenjem, zlasti pra z nasmehom, pridejol pred očmi gledalcev vsaj predenj svojemu nizkemu stasu. Desno nogo je imel hromo, toda s krojem obleke in sprretnimi, živahnimi gibi je prikrival to hibo, kolikor je največ mogel. Kodar je moral stati, se je vselej postavil tako, da hro-most ni bila opazljiva, ko pra se je moral premakniti, je to storil urno, živahno in sunkovito, kar mu je dajalo poseben videz bodrine in mladosti. Na njem ni bilo niti sledu negibne osmanlijske dostojanstvenosti, o kateri je Davil le toliko slišal in bral. Barvo in kroj obleke — oboje je imel preprosto, toda očitno skrbno izbrano. So ljudje, ki obleki in lišpu s tem, ko ga nosijo na sebi, pridajo blišč in plemenitost. Nenavadno zagorelo obličje kot pri promorščakih, s kratko črno brado in nekolikanj poševnimi črnimi in sijočimi očmi, je bilo odkrito in nasmejano. To je bil človek tiste vrste ljudi, ki z večnim smehljajem skrivajo svojo pravo voljo in v živahni zgovornosti svojo misel ali promanjkanje misli. Vsaka stvor, katero je znol povedati, se je zdela taka, kakor da ve o nji veliko več, kot je povedal. Sleherna njegova ljubeznivost In pozornost in usluga je bila videti le kot uvod, kot prvi del vsega tistega, kar je od njega še treba upati. Noj je bil človek vnaprej še tako proučen in oprozorjen, se le ni mo-
o — Štev. 18 (1042)	DMŠOEE		M	4. maj 1962
IH asa priprava za ludistično sezono:
P/ia/mc idola na ICC in več leilcgramov/
Povprečna teža telet, ki gredo v naši državi v zakolj, še vedno ni večja od 70 kg; mesarji pa želijo teleta z najmanj 80 kg teže, turistična podjetja pa še težja. Ne glede na te želje pa bi bil skrajni kmečki nesmisel, če bi ob poletnem pomanjkanju klavnih telet po eni in ob izobiiju mleka na trgu po drugi strani še naprej ponujali mesarjem 60 do 80 kg težka teleta, namesto da bi jih — ravno sedaj pomladi in poleti — pridržali doma in jih potem 8 do 10 tednov stara postavili na trg s 100 do 120 kg žive teže.
Ob izobilju mleko na trgu in ob njegovi vsako pomlad naraščajoči proizvodnji pitanje telet za turistično sezono ni noben problem. Po večstranskih kalkulacijah in rentabilnostnih računih pridejo v široki kmečki praksi trije načini pitanja telet v poštev;
•	pitanje s polnim mlekom, kjer je računati na 10 I mleka 1 kg prirastka, ki pa stane šil. 19,—;
•	pitanje s polnim in posnetim mlekom v povprečnem razmerju 6:6 I mleka in kjer pride kilogram prirastka na co. 15,50 šil.;
•	pitanje s polnim in posnetim mlekom v povprečnem razmerju 3:9 I, kjer pride kilogram prirastka le še na 13.— šil.
Ti trije načini, se niso le po kvaliteti mesa telet izkazali kot najboljši, temveč tudi najbolj odgovorjajo glavnim variantam
Gesaprim proti plevelu v koruzi
Dočim plevel v žitu že leta sem lahko uspešno uničujemo s škropljenjem Dicopura in drugih sličnih pripravkov, smo proti plevelu v koruzi šele pred kratkim dobili pripravno sredstvo Gesaprim. Gesaprim ni le zelo pripravno sredstvo za zatiranje plevela med koruzo, temveč nam je proizvodnjo koruze, bodisi za zrnje, bodisi za siliranje, zelo olajšal in pocenil. Z enkratnim škropljenjem zatremo plevel med koruzo za celo leto.
Za uporabo Gesaprima proti plevelu med koruzo sta dve možnosti:
•	škropljenje njive neposredno po saditvi koruze pred vznikom plevela ali pa
•	škropljenje na list koruze in plevela.
Izkušnje so pokazale, da je škropljenje na
list bolj učinkovito od škropljenja neposredno po saditvi. V kakšnem stadiju razvoja koruze in plevela škropimo, je precej vseeno, glavno je, da škropimo prej, preden plevel koruzo preraste.
Koncentracija škropila je odvisna od za-pleveljenosti njive in vrst plevela. Podrobnosti razvidimo iz navodil na ovoju škropila. Upoštevati pa moramo, da po prevelikih dozah Gesaprima za koruzo ne smemo sejati drugih rastlin kot krompir ali pa ponovno koruzo. Žito po koruzi, ki smo jo Škropili z Gesaprimom, smemo sejati le, če doza ni bila močnejša od 4 kg na hektar. Isto velja za deteljo in za travne mešanice. Če je bila doza Gesaprima večja od 4 kg po hektarju, potem žita za koruzo ne sejmo ne v isti jeseni, niti ne v naslednji pomladi.
kmečke prakse. S polnim mlekom bo pital hribovski kmet, ki drugače mleko težko vnovči. Ta način je najbolj enostaven. Z njim bo — sicer nekoliko drago — dosegel najbolj kvalitetna klavna teleta. Varčnejših, a zaradi tega nekoliko kompliciranejših ostalih dveh načinov pa se bo poslužil predvsem ravninski kmet, kateremu odvzame mlekarna polno mleko takorekoč izpred vrat in mu tja postavi tudi posneto mleko. V vsakem od obeh primerov pa bo najbolje, če bo za pitanje vzel doma posneto mleko!
Kvaliteta mesa s posnetim mlekom opita-nih telet je sicer nekoliko slabša od one s polnim mlekom pitanih, vendar bo kon-zumenta še vedno bolj zadovoljila, kakor kvaliteta 60 in 70 kg težkih telet. Poizkusi so namreč pokazali, da delna nadomestitev polnega s posnetim mlekom ne poslabša zahtevano belo barvo mesa in da so tudi ledvičke ustrezno zamaščene, č e je pri celotni količini mleka vsaj še 3 I polnega. Razumljivo pa je, da je treba v takih primerih vitamine, ki so v polnem mleku vezani na njegovo mast (vitamin A in D3J nadomestiti z vitaminskimi koncentrati, in je dobro, če ti koncentrati vsebujejo tudi antibiotiko in katerih je pod imeni Wolvit, Bioplez R, Teran R, Kuhsl itd. že kar lepa vrsta na razpolago.
Kdo-r pa se bo pitanja lotil, naj na vsak način resno upošteva še naslednje;
1.	Pitaj predvsem zdrava, močna in hiiro-rasfna teleta. Pitanje zakrnelih telet se ne izplača, je predrago!
2.	S pripravnim nagobčnikom prepreči, da bi pričela pitovna teleta žreti seno, slamo ali steljo!
3.	Teleta drži posamič v primerno ozkih boksih, da ne bodo po nepotrebnem skakala in se med seboj igrala!
4.	Od vsega začetka teleta samo napajaj! Napajaj vedno ob istem času. Trikratno napajanje ima prednost pred dvakratnim!
Pri pitanju s posnetim mlekom poleg polnega damo teletom najprej določeno količino mleka, navrh pa — vedno do sitosti! — posnetega mleka. Količino posnetega mleka stopnjujemo tedensko za 3 I. Prvi teden damo le polno mleko, v drugem tednu gremo s polnim mlekom na dnevno količino 3 litrov, ki jim dodamo še 3 I posnetega mleka. V zadnjem, to je v desetem tednu pitanja, damo na 3 I polnega 15 I posnetega mleka. Ob rojstvu 40 kg težko tele doseže ob takem pitanju po 10 tednih v povprečju težo 110 kg, popilo pa je ca. 200 1 polnega in 650 I posnetega mleka.
Razgledan kmetovalec v prihodnjih tednih ne bo prodajal telet po 14 in 16 šil. za kilogram. Po zgornjem priporočilu jih bo pital na 100 in več kilogramov, poleti pa jih bo prodajal po 17 in 18 šil. ali pa — zaklane — po 23 in več šilingov. S tem pa bo tudi pomagal ublažiti pritisk mleka na trg, kar bo konec koncev tudi v njegovo korist.
Vigrednc štetje prašičev1:
šolali zzi jeseni ugeden razve/ na frga s prašiči
Štetje 3. marca 1962 je pokazalo, da je s padcem skupnega števila za pičla 2 °/o število prašičev v državnem merilu ostalo isto, kot je bilo 3. marca 1961. Gledano po starostnih skupinah je najmočneje nazadovalo število pujskov do 8 tednov starosti (—21.421), pitancev do enega leta starosti (—12.761) in brejih svinj (_8.005). Število tako imenovanih tekačev (do Vz leta starosti) je bilo isto, kot je bi-
lo pred letom dni.
Gornje primerjave ob upoštevanju zalog zaklanih prašičev na ledu, ki so nastale z marčno prekomerno ponudbo pitancev, omogočajo za poletni razvoj ponudbe in povpraševanja na trgu s klavnimi prašiči naslednjo oceno razvoja:
V prihodnjih tednih bo ponudba na trgu nekoliko popustila, v poletnih mesecih pa nikakor ne bo presegla one v lanskem poletju. Krajevno se bo prav lahko zgodilo, da bo manjša od lanske. Nazadovanje števila pujskov do 8 tednov starosti in števila brejih svinj pa obeta, da bo jeseni ponudba manjša od lanske. Letošnji poletni razvoj na trgu s klavnimi prašiči obeta zlasti na Koroškem ugoden razvoj in stabilne cene. Na Koroškem je namreč skupno število prašičev nasproti lanskemu številu nazadovalo za 7,3 %, medtem ko znaša odstotek nazadovanja v državnem merilu le pičla 2 #/o. To in pa že s e d a j začenjajoči se množični poletni turizem potrjujeta pravilnost naših smernic, ki so se v zadnjih tednih glasile: Pričnimo s pitanjem odstavljenih pujskov in Izkoristimo poletje in jesen, ko bo na trgu manjkalo pitanih prašičev!
m
I
Od 1. julija naprej:
Jedilni krompir mora biti označen
Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je izdalo odredbo o prometu s krompirjem. Odredba, ki bo stopila v veljavo 1. jubja 1962, vsebuje predpise za trgovino s krompirjem. Po tej odredbi smeta od 1. julija 1962 trgovina na veliko in trgovina na drobno prodajati jedilni krompir le, če je ta označen s svojim imenom in s svojo kakovostjo.
Za jedTni krompir prizna odredba po njihovi kakovosti le naslednje sorte krompirja:
Sl kot čvrst (masten) krompir sorte Juli-gold, Kipfler, Sieglinde in Stamm 61;
■	kot dokaj čvrst krompir sorte Agnes, Allerfruheste Gelbe, Bintje, Bohmov srednjepozni, Comtesa, Erstling, Fina, Greta, Jakobi, Krassava, Oberarnbacher Friihe, Planet, Rotaugler, Sientje, Sirtema, Wein-berger Schlosskipfler, Stamm 55 in Stamm 598;
■	kot močnat krompir pa sorte Acker-segen, Antje, Apla, Atlas, Cosima, Epoha, Erika, Forelle, Isola, Lerche, Lori, Majestic, Maritta, Patrones, Roter Adler, Saskia, Su-sanna in Voran.
Vse druge sorte po odredbi ne spadajo v skupino jedilnega krompirja in jih je mogoče prodajati pod označbo »industrijski krom-
Novi čas radiooddaj ” Za našo vas ”
Slovenska kmetijska oddaja radia Celovec »Za našo vas« je preložena. Od jutri naprej bo oddaja vsako drugo soboto od 18.25 do 18.45 ure. Ker je oddaja zelo aktualna in ker je sedaj tudi čas za poslušanje ugodnejši, priporočamo, da oddaji redno prisluhnete.
pir« ali pa »krmni krompir«. Isto velja za sorto nečisti in mešani krompir.
V trgovini na veliko je treba sortno in kakovostno označbo krompirja navesti v zaključno pismo, v tovorni in dobavni list ter na račun. V trgovini na drobno pa morajo biti gornje označbe jasno razvidne na gajbicah ter na kupih, vrečah ali vrečicah krompirja.
Okrožnica SKZ št. 5|62
Te dni je Slovenska kmečka zveza razposlala svojca okrožnico ilev. 5/62. Okrožnica vsebuje:
0 spremembe na področju socialnega zavarovanja ne« stalnih kmetijskih delavcev, nezgodnega zavareva« nja in kmečke rente;
0 odredbo deželnega glavarja za preprečenje okuže~ nja živine s tbc na paSi;
0 novelo k zakonu o kmetijskem delu;
0 odredbo o zaščitnih napravah na strojih In % razpis subvencij za nakup kmetijskih strojev.
Podrobna pojasnila dajejo poleg pisarne Slovenska kmečke zveze njeni odborniki in krajevni zaupniki.
gel znebiti vtisa, da ima pred seboj plemenitega ln razumnega moža, ki ne bo samo obljubil, ampak Tudi storil dobro delo, kjer koli in kadar koli ga bo mogel; obenem pa ni bilo take bistroumnosti, ki bi mogla spregledati in določiti meje teh obljub in stvarni obseg teh dobrih del.
Oba, vezir in konzul, sta navračala pogovor na tiste stvari, o katerih sta vedela, da so skrita slabost ali pa priljubljen predmet sogovornika. Vezir je Slatno omenja! izredno veličino Napoleonove osebnosti in njegove zmage, konzul, ki mu je Davna povedal o vezirjevi ljubezni do morja in pomorstva, je pa načenjal vprašanja, tičoča se plovbe in vojskovanja na morju. Vezir je res strastno ljubil morje in življenje na njem. Razen pritajene bolest! zaradi neuspeha v Egiptu je vezir res najhuje trpel zato, ker je bil odtrgan od morjo in zaprt v te mrzle in divje planinske kraje. V najskritejšem srčnem kotičku je gojil željo, da bi nekega lepega dne nosledil svojega velikega gospodarja Kučuka Husein pašo in kot kapudan paša nadaljeval njegove zamisli in načrte o povzdigu turške mornarice.
Po enoinpolurnem razgovoru sta se vezir in konzul poslovila kot dobra znonca, oba enako uverjena, da bosta med seboj veliko dosegla, in oba zadovoljna drug z drugim in s samim seboj.
Pri odhodu je bilo še več hrupa in vrvenja. Prinesli so res drogocene krznene površnike; kunjega za konzula, suknene in lisičje za njegovo spremstvo. Nekdo je na glas molil in klical blagoslov na tega cesarskega gosta, drugi so mu odgovarjali v zboru. Višji uradniki so pospremili Davilla na sredo notranjega dvorišča, do binjektaša.* i * * * v Vsi
* Binjektai — kamen, s kalerega s. zajaha konja.
so šli z razprostrtimi rokami, kakor da ga nosijo. Daville je zajahal. Čez plašč so mu ogrnili vezirjev kunji kožuh. Zunaj so čakali mameluki že na konjih. Sprevod je zavil po isti poti, po kateri je bil prišel sem.
Čeprav je bil Daville ogrnjen s težkim kožuhom, ga je spreletel mraz ob misli, da bo moral spet pojezditi mimo odprtih trgovin in odškrnjenih lesenih mrež na harem-skih oknih, med psovanjem ali prezirom množice. Vendar je kazalo, da morajo njegove prve korake v Travniku vedno spremljati presenečenja, celo prijetna. Turki v trgovinah so biti res mrki in negibni, nalašč so povešali oči, vendar iz hiš tokrat ni bilo slišati ne psovk ne pretenj. Daville, ves naježen, je imel občutek, da ga skozi lesene mreže opazujejo številne neprijazne in radovedne oči, toda brez glasu in giba. Zazdelo se mu je, kakor da ga vezirjev kožuh ščiti pred ljudmi, zato ga je nehote malo bolj zategnil, se vzravnal v sedlu in tako z dvignjeno glavo prijezdil pred Baruhovo obzidano dvorišče.
Ko je naposled ostal sam v svoji topli sobi, se je usedel na trdo oblazinjeno klop, odpel uniformo in globoko zadihal. Bil je razburjen, hkrati pa strt in utrujen. Počutil se je prazen, top in zmeden, kakor da so ga s precejšnje višine vrgli na to trdo klop, pa se še ne more zbrati ne jasno uganiti, kje je in kaj je bilo z njim. Res, sedaj je prost, ali kaj naj počne s tem prostim časom? Domislil se je počitka in spanja, vtem pa mu je pogled obvisel no obešenem kožuhu, ki ga je maloprej dobil od vezirja; v hipu se mu je oglasila misel, kar boleča in nenadejana, da mora o vsem napisati poročilo ministru v Pariz in veleposlaniku v Carigrad. Torej mora vse vnovič preživeti in opisati tako, da ne bo preveč škodovalo njegovemu ugledu in da bo blizu resnici. Ta naloga se je postavila predenj kot neprehodna gora, čez katero pa
vendar mora. Konzul si je pokril oči z dlanjo desne roke-Se nekajkrat je globoko zasopel in dejal polglasno:
„Ah, ljubi Bog, ljubi Bog!"
In ostal je tako zleknjen na klopi. To mu Je bilo spd-nje in počitek.
Kakor se godi junakom vzhodnjaških pripovedk, taka so tudi Davillovemu konzulovanju bile spočetka postavljene največje težave. Kakor da ga je naskočilo vse, hoteč ga preplašiti in odvrniti s poti, na katero je stopil.
Vse, kar ga je doletelo v Bosni, in vse, kar Je prihajala od ministrstva, poslaništva iz Carigrada in od poveljnika v Splitu, je bilo ravno narobe od tistega, kar so mu ob
i odhodu rekli v Parizu.
Po nekaj tednih se je iz Baruhove hiše preselil v poslopje, namenjeno za konzulat. Uredil in opremil je tri
sobe, kakor je vedel in znal, in živel sam s služabniki v tej pusti in velikanski hiši.
Na poti v Bosno je moral ženo pustiti v Splitu pr' neki francoski družini. Pričakovala je tretjega otroka >n
v takem stanju je ni mogel vzeti s seboj v neznano turška mesto. Po porodu je gospa Daville le počasi in stežka okrevala in je bilo treba njen odhod iz Splita venomer odlašati.
Daville je bil navajen družinskega življenja in doslej še nikoli ni bil ločen od žene. V sedanjih razmerah ga je ta ločitev še posebno težila. Osamljenost, nered v hišL skrb za ženo in otroke — to ga je iz dneva v dan huj® mučilo. Gospod Pouqeville je zapustil Travnik že po neka; dneh in odpotoval dalje na Vzhod.
(Se nadaljuje)
CAROLA SCHROTER:
„Kje si, l*i©ppe?”
Nič hudega sluteč sem bila stopila k vratom, ko je pozvonilo. Odprla sem in stala je pred menoj.
»Regina!« sem vzkliknila. Iz mojega glasu je velo presenečenje in strah. Regina se je rahlo nasmehnila.
»Henriette!« je dejala in nič več.
Pomagala sem ji sleči plašč.
»Kaj počneš tukaj, v Bernu, Regina?« sem jo vprašala.
»Oh, — samo na majhnem potovanju po Švici sem. Pa sem se spomnila tvojega naslova. Nekoč v Berlinu, pri nas doma, si ga omenila — ali se spominjaš?«
Čutila sem, kako se mi tresejo roke.
»Lepo od tebe, da si se spomnila na mene. Vstopi, vstopi in bodi kot doma.«
Usesti se moraš, sem si pravila, usesti in pričeti razgovor, moraš! Nisem si mogla predstavljati, da jo bom še enkrat videla. Iz Berlina prihaja . . .
Regina je govorila tiho in sunkovito kakor otrok. Še vedno je imela tiste zasanjane oči kot takrat v Berlinu. S svojo kratko pričesko je še bolj mlada ...
Pripovedovala mi je o svojem potovanju in o incidentu pri carinskem pregledu. O Berlinu pa ni govorila ...
Končno sem se zbrala.
»In Bertold? Si sama tukaj?«
»Da, sama sem. Vedno sem sama.«
Naprej nisem spraševala. Zadostovalo mi je, ko je dejala: »Vedno sem sama.«
Molčala sem. Toda molk me je mučil. Kradoma sem pogledala na uro. Še slabo uro, potem pa ...
Regina si je prižgala cigareto. Nenadoma je vprašala:
»Povej, Henrietta, se še spominjaš Pierra?«
S kovinskim zvokom je padel pepelnik na tla. Namenoma sem ga bila sunila z mize.
»Da,« sem dejala, medtem ko sem se sklonila, da ga poberem, pa nič več.
Vstala sem in prižgala radio. Delala sem se, kot da slušam plehke melodije. Toda v mislih nisem bila več v Bernu, niti v lepem m negovanem stanovanju, kjer sem upala, da je varno pred vsemi viharji. V svojih mislih sem bila ponovno v Berlinu .. .
Bilo je takrat, med vojno, v Berlinu.
Mala, nežna Regina je s svojim možem, veliko starejšim slikarjem Bertoldom, stanovala v prostornem ateljejskem stanovanju. Takrat sem študirala petje in sem pripadala ožjemu krogu znancev obeh zakoncev.
Čez dan je Regina delala v pisarni; kajti denarja nikoli ni bilo dovolj. Bertold je prodal le še malo svojih slik, kljub temu, da je živel v utvari, da je velik slikar. Zato je nekako samo po sebi b:lo umevno, da je žena služila denar tudi zanj.
Tako rekoč je Bertold pripeljal Pierra kar v zakon. Pierra, tega tihega in pametnega človeka. Z jeklenim okvirjem za očala, ker ni imel denarja za roževinastega, obutega v stare copate, ker je moral paziti na čevlje — ne, zato, ker njegovih korakov ni smel slišati nihče od nepoklicanih. Človeka z vse Preveč dolgimi črnimi lasmi, ker se je le tedko odplazil do brivca, zvečer, ko je bil *e mrak, Pierre, brez dokumentov, brez živilskih nakaznic, brez imena. Niti mi, najožji prijatelji družine, nismo vedeli, kako se Pierre pravzaprav piše. Bil je enostavno '•Pierre«, ker je namesto Regine pospravljal sobe. Bil je »Pierre«, ker je namesto nje ku-nal, opravljal hišna dela in ji grel copate v tisti na premogu silno revni zimi, ko je Vsa premražena prihajala iz pisarne domov.
Bertold se je Pierru smejal, kadar ga ni Bilo v sobi. Kasneje, ko je opazil, kako se Begina vsakič strese, čim je slišala njegov stneh, se je smejal tudi takrat, ko ga je Pierre lahko slišal.
. Večkrat sem si razbijala glavo, kaj neki ^ premamilo Bertolda, da je Pierra, tega zasledovanega človeka, vzel k sebi in izpostavil sebe in ženo s tem dejanjem v nevarnost, pertold je bil sovražnik takratnega časa, to F bilo kot pribito. Morda je imel tudi do-Bto srce, morda pa je užival v vzvišenem °očutku, da je gospodar človeškega življenja ^ in to gospodar nad življenjem in smrtjo. *
Bilo je neke noči, ko je Regina več ur se-svojemu možu za model. Zeblo jo je, '*a je utrujena, kajti naslednje jutro je mo-Fala zgodaj iz postelje, njen dan je bil dolg ln naporen.
. ‘Konec je za danes,« je dejal Bertold in ,0 Poljubil na golo ramo. »Kmalu bova bo-^,afa. Potem bom lahko imel plačane mo-t'le in tebi ne bo potrebno sedeti.«
"Kaj pa je, Bertold?«
j, “Kaj naj bi bilo? Imam idejo, čudovito ^ Nikar se ne brigaj zanjo. Boš že vi-
Regino je pri tem stresel mraz. Čas, ko je slepo zaupala Bertoldovim idejam, je že zdavnaj minil.
In prišlo je do tistega. Bertold je pokazal Regini debelo mapo s karikaturami ter ji jo položil v naročje.
»Od kdaj pa rišeš karikature?« ga je vprašala Regina.
»Jaz?« se je zaničljivo zasmejal. »To so Pierrove karikature! Samo podpisan sem jaz: kajti JAZ ponujam te zadeve časopisom. Delava pol na pol. To je tisti veliki posel, ljubi otrok, o katerem sem ti pred kratkim pravil.«
»Velik« posel je cvetel.
Pierre je delal noč za nočjo. Podnevi je bilo preveč nevarno. Bertold je imel veliko obiskov, ki bi lahko presenetili Pierra pri risanju. Kadar je zazvonil zvonec, je izginil v svoje skrivališče na podstrešju. Regina ga je slišala, kako je kašljal. Zelo pogosto je zadnje čase kašljal. Toda ni imel poguma, da bi šel k zdravniku. Regina je gledala, kako je postajala njegova obleka vedno bolj zguljena, kako je bil potreben novega perila in nogavic.
Pierre pa se je smehljal, kadarkoli je videl Regmo. Nikdar pa ni prenehal prav na tiho skrbeti zanjo ter ji lajšati vsakodnevne opravke. Potem pa je prihajal Bertold z dragimi darili, ki so bili namenjeni Regini. Torbica, nogavice, obleka.
»Toda, Bertold,« se je ojunačila in rekla, »kaj si dal Pierru denar? Toliko ti vendar ne pripada?«
»K vragu, to so moje zadeve. To te nič ne briga, pravim ti, nič te ne briga! Čudno je, kako skrbiš za Pierra, kadar ti prinašam darila. Zelo zanimivo.«
Bertold je stisnil oči, da mi je bilo — ko sem nekoč bila priča prepira — kar mraz.
Ostalo je pri tem: Pierre ni dobival nič denarja. In Regina se ga iz sramu niti pogledati ni upala, kadar je sključen sedel nad svojimi risbami.
Vse bi se dalo prestati, če se nenadoma ne bi pojavil Rihard, Bertoldov brat, ki se je javljal samo takrat, kadar je vohal denar.
Ko sem ga prvič videla, sem se zdrznila ob njegovem prebadajočem pogledu, ki je poplesaval po vseh kotih. Rihard je stikal po stanovanju kot grozeča senca. Vohljal je po vseh koncih stanovanja, prilastil si je celo ključ od stanovanja. Kot z nekim čudežem se vse doslej ni srečal s prikritim stanoval-
cem. Tudi Bertold se je napram bratu obnašal prev’dno, vedel je, kar smo vedeli vsi: Rihard je bil sposoben vsega. Če bi odkril Pierra — bi to pomenilo konec za vse nas. Pa tudi konec »velikega« posla.
Kako dolgo bo to stanje še mogoče? Regina je dan in noč lebdela v strahu.
»Te je strah zaradi Pierra?« je vprašal Bertold s krvim pogledom in razumeli smo ga, kajti Bertold bi poslal Pierra že zdavnaj k vragu, če ne bi bilo tistega »velikega« posla.
»Nič bolj kot tebe, Henriette, nas vseh,« mu je Regina odgovorila tiho.
»Kar nič vas naj ne bo strah zaradi mene,« je tiho dejal Pierre Regini.
Zazrl se je v tla in opazila sem, kako ga je treslo.
»Pierre,« sem dejala takrat, »če nekoč ne boste vedeli ne naprej in ne nazaj — jaz imam dom v Bernu, v Švici.« In povedala sem mu naslov. Moj naslov v Bernu.
Videla sem, kako je Pierre pogledal Regino. Bil je pogled živali, zaprte v kletki in hlepeče po svobodi. Vstal je in šel iz sobe.
Atmosfera v stanovanju, visoko nad berlinskimi strehami, je postajala iz dneva v dan neznosnejša. Vsi mi smo čutili: Bertold je sovražil Pierra. Zaradi njegove tihe vdanosti Regini.
*
Tedaj smo doživeli tisto noč. Vsi smo povečerjali in se trudili razviti pogovor o slikarstvu. Tedajci so se odprla vrata in Rihard je stal sredi med nami. Nikogar ni videl, samo Pierra.
»Kaj te ne iščejo?«
Vsi smo otrpnili. Pierre je postal bled kot rjuha.
»Da. Iščejo me.«
Zatulila je sirena. Letalski alarm. Stekli smo v klet. Pierre je moral zaradi ljudi ostati v stanovanju, tam zgoraj v petem nadstropju. Vedno smo mislili nanj, kako stoji za dimnikom. »Za dimnikom je varno,« je po navadi pravil.
Kako hitro je vse šlo. Zadetek je bil zelo blizu . Zmeda in šok, ki ga je dobil Rihard. Kričal je kot na ražnju.
Odvlekli smo ga v atelje. Ko je Rihard zagledal Pierra, se je iztrgal iz naših rok in planil nadenj, pri tem pa kričal: »Ti si vsega kriv! Letalcem daješ znake in mi moramo končati v kleteh!«
BERT A S T O R :
Maščevanje
Na svetu živijo mirni in manj mirni ljudje. Gospod Russel ni bil miren človek. Gospod Hasadorian, ki je stanoval pod njim, bi lahko o lem prepeval lepe pesmi. Toda on ni pel. Kajti tisti, ki je pel, je bil gospod Russel. Pel je zgodaj zjutraj in pozno v noč. Ponoči ni pel. Ponoči je premeščal pohištvo. Očitno je dobival gospod Russel ponoči najboljše ideje, kako bi lahko pohištvo v svojem stanovanju najlepše na novo razpostavil. In gospod Masadorian je trpel zaradi teh najboljših idej gospoda Russela.
Toda to še ni bilo vse. Če gospod Russel trenutno ni prepeval s krepkim basom „En starček je živel" ali pa parodiral gospo Meneghini Callas in če slučajno ni pravkar vlekel težak predmet po tleh, ki bi moral biti, vsaj pa šumih sodeč, težka oklepna blagajna — se je izživljal z razširjanjem drugačnih glasov v svojem stanovanju.
Spočetka sploh ni uspevalo gospodu Ma-sadorianu kljub najbolj pozornemu poslušanju uganiti, kako gospod Russel povzroča vse te glasove. Zjutraj ob petih, na primer, je gospod Russel vstal in izstrelil dva strela. Po nekaj trenutkih je nato vključil ojačevalno napravo — takšno, kakršne uporabljajo na olimpijskih stadionih pri športnih prireditvah. Preko te ojačevalne naprave je nato gospod Russel očitno prenašal reprodukcijo magnetofonskega traku s posnetki niagarskih slapov. Takoj nato je spustil v vagon točno ned glavo gospoda Masadoriana srednje veliko pnevmatično kladivo, da bi lahko nato ob zaključku z vso silo zalučal po tleh železno palico.
Vsega tega gospod Masadorian seveda ni mogel verjeti. Zato si je poskušal razjasniti te fenomene po naravni poti. Tista dva strela je identificiral s krepkim treska-njem vrat od spalnice in kopalnice, niagarske slapove je predstavljala voda, ki jo je izpuščal v kopalnici iz raznih cevi in po posebnem sistemu. Pnevmatično kladivo je predstavljal nekakšen poseben sistem električnega brivskega aparata s specialnimi zvočnimi efekti in železna palica je morala igrati vlogo raznih predmetov, ki so gospodu Russelu padali iz rok — seveda tam, kjer ni bilo preproge .. .
To je bila naravna razlaga teh pojavov, katerim gospod Masadorian kljub vsemu ni mogel brez vseh pridržkov verovati. Kljub temu si )je to vsaj skušal nekako tako predočiti — ali bolje predušiti — posebno, ker je stanoval v novo zgrajeni stavbi!
Toda slednjič je bilo gospodu Masado-rianu vsega tega le preveč. Ni bil sicer izrecno prijatelj jazz-glasbe. Nasprotno — celo sovražil je jazz. Toda gospodu Russelu na ljubo — to se pravi: maščevanje — je postal divji ljubitelj jazza. Kupil si je gramofonski aparat in nekaj najbolj divjih plošč, kar jih je bilo mogoče najti. Priskrbel si je posnetke Bennyja Goodmana, Counta Blasieja, Lionela Haptona, Harryja Jamesa in druga tajna orožja podobnih kalibrov.
Kakor hitro je torej zdaj gospod Russel pričel prepevati „En starček je živel ...", se prevažati s svojo oklopno blagajno, spuščati preko zvočnikov niagarske slapo-
B:1 je brez uma in ni ga bilo mogoče držati. Planil je ven in kričal: »Na policijo grem.«
*
Kar se je potem zgodilo, vidim le še v motnih obrisih. Vid m Regino, kako stoji z dvignjenimi rokami pred Pierrom in ga prosi: »Proč morate! Takoj! Prosim, pojdite. Vse nas boste spravili v nesrečo, če vas najde policija.«
Videla sem, kako je Pierre s tresočimi rokami prijel klobuk, ki mu ga je ponudil Bertold, ne da bi trenil z očmi. Potem je Pierre vzel svojo pipico. Mrzla je bila in prazna. Še ekrat se je obrnil k Regini. Z očmi je objel njeno vitko postavo. Poslovil se je z enim samim pogledom.
Potem je Pierre izginil. Za vedno. Požrla ga je noč.
In sedaj sedi pri meni Regina, v mojem stanovanju v Bernu. In Regina govori o Pierru.
»Imela sem upanje, da morda veš kaj o njem,« je govorila. »Morda sem Pierra nagnala v negotovost ali smrt. Morda sem kriva njegove smrti? Ni bilo potrebno, da smo ga takrat spodili. Rihard si je na cesti zlomil nogo, prišel je v bolnišnico in dolge mesece ga ni bilo k nam ...«
Tako je sedaj Regina sedela pred menoj. Pierrova neizpolnjena, tiha ljubezen. To sem morala vedeti. Kajti jaz sem Pierrova žena. Njegova poročena žena, v katere švicarskem domu je takrat našel novo domovanje, novo domovino.
Misli so se vrtele v zmešanih krogih. Zaradi strahu za mojo tiho srečo, Pierra. Ho-^e' i sem odsloviti Regino, nisem ji nikdar želela povedati, kako se je končalo. Kajti vsako minuto je moral priti Pierre domov. Potem se bo odločilo, kako trdna je bila vez med nama v teh zadnjih letih ...
In potem je Pierre resnično stal pred nama.
»Pierre!« je kriknila Regina brezmejno presenečena.
»Regina!« je dejal Pierre in se sklonil nad njeno roko. Položil je roko okoli mojih ramen in tiho dejal: »Regina je morda edina od nas, ki se v zadnjih letih ni nič spremenila.«
Njegov glas je zvenel mirno, kakor običajno. Prijazno, pa čeprav malo presenečeno me je pogledal, ko sem se pričela nenadoma smejati in ko sem osvobojeno vzkliknila: »To svidenje moramo dostojno proslaviti! Ali mi je presenečenje uspelo, Regina?«
»Kar se presenečenj tiče, je velika,« je dejal Pierre smehljaje in me z roko pogladil po laseh. Potem se je odpravil, <la poišče ključ od vinske shrambe.
pove ali brž ko je vključil svoje pnevma-fično kladivo, je pričel gospod Masadorian s svojimi maščevalnimi ukrepi. Zaigral je eno gospodu Russelu — eno ploščo namreč, eno izredno glasno in lepo jazz-plošča. Pri tem je naravnal svoj gramofon na največjo možno jakost, loko da so trepetala stekla v oknih in je preproga vibrirala. Potem je gramofon zopet odstavil in poslušal učinek svojega maščevanja. Kaj naj povemo: gospod Russel je dalje prepeval „En starček je živel...", sproževal strele, spuščal niagarske slapove iz vseh cevi hkrati in razbijal s svojim pnevmatičnim kladivom tik nad glavo gospoda Masadoriana.
Toda gospod Masadorian ni popuščal. Ta gospod Russel je slednjič moral priti k pameti in spoznati, kako lahko trpi človek zarodi takšnega ropotanja, ki prihaja zgodaj zjutraj ali pozno ponoči iz tujega stanovanja. Ves dolgi teden je prenašal gospod Masadorian trušč svojega maščevalnega pohoda. Potem pa je bil s svojimi živci tako na kraju, da je moral svoj gramofon za nekaj dni ustaviti.
Nekega jutra je srečal nato gospoda Russela pred hišnimi vrati.
„Dober dan,” je dejal gospod Russel, »kako se kaj imate?"
»Hvala," je zamrmral gospod Masadorian mrko.
»Škoda," je dejal gospod Russel.
»Kaj je škoda?" je vprašal gospod Masadorian.
»Da ne igrate > več svojih lepih plošč. Jaz pa sem že upal, do si boste nabavili kakšne nove. Veste — tako zelo rad imam jazzl’
Še tega dne je objavil gospod Masadorian v časniku oglas pod rubriko: »Iščem stanovanje' — pod geslom »Štora hiša, z debelimi zidovi ...”
RADIO PROGRAM

RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
PevoCllo: 5.45 , 6.45 , 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Julranjo gimnastika — 7.55 Gospodarske vesli — 9.00 Pozdrav nale — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Spori — 19.30 Odmev čašo — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 5. 5.: 8.00 Olroiki zbor radia Celovec — 8.05 Nai hišni vrl — 8.15 Orkestrski koncert — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Roman — 16.00 Iz vseh dolin zveni . . . — 16.38 Za delovno ženo — 17.10 Lepe melodije — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 .Florentinska tragedija", opera — 21.20 Komorna glasba.
Nedelja, 6. S.: 7.00 Jutranje melodije — 9.05 Orkestrski koncert — 11.00 Dunajski zajtrk z glasbo — 14.30 Pozdrav nale — 16.45 Prenos nogometne tekme Avsfrija-Bolgari a — 17.45 igra orkester Mantovani — 18.00 Sama veselje z glasbo — 19.45 Godba na pihala — 20.15 Literarni večer.
Ponedeljek, J. S.: 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni količek — 16.00 •lesba na tekočem traku — 17.10 Popoldanski koncert
___ 18.25 Za vas? — Za vsel — 18.35 Mladina in film —
15.8® Dober večer dragi poslušalci — 20.15 In kaj menile vi? —	20.3® Rumeni ponedeljek — 21.15 Staro-
avstrijska slikanica — 21.45 Glasbeno specialitete.
Torek, 8. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Jutranji koncert — 15.0® Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 16.0® Non stop-glasba — 17.10 Glasba ob petih — 18.35 Knjižne novosti — 19.00 Srečna Avstrija
—	28.15 Oskar Wagner: Otroške sanje — 20.30 Radijska igra.
Sreda, f. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Glasba za mladino — 16 08 •lasba na tekočem Iraku — 17.10 Popoldanski koncert
—	18.80 Koroške pesmi — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Orkestrski koncert.
četrtek, 18. S.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Igra celovški komorni orkester — 14.45 Ura pesmi 15.15 Posebej za vas — 16.00 Non stop-glasba — 17.18 Popoldanski koncert —	18.35 Mladina v poklicu
It.®0 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Tiha pola
—	21.10 Koroške narodne pesmi.
Petek, 11. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Komorna glasba — 14.00 • lasba na tekočem traku — 17.10 Plesna glasba ob patih — 18.00 Godba na pihala — 18.15 Pestro mešano
—	28.15 Halo! Teenagerji! — 21.00 Popevke.
DRUGI PROGRAM:
Sekat«, J. J.: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Veselo igranj* — f.45 Zabavni zvoki — 10.00 Šolska oddaja —
11.80__Ljudska glasba — 13.30 Pet minut agrarne politike __ 14.00 Glasba ne pozna meja — 14.30 Dunajske
viž* — 15.15 Iz parlamenta 15,30 Glasba na teko-tem traku — 17.18 Lepa pesem — 18.50 Pestro mešano
___ 18.10 Oddaja zveznega kanclerja — 18.35 Popevke
sa vrstijo — 20.00 Vseh devet — 20.45 Pisan večer — 22.28 Popevke.
N«delj«, 6. 5.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj j« novega? — 9.45 Klavir v ritmu — 10.10 Glasbena pestit — 11.15 Koncert Dunajskih filharmonikov — 13.1* Za avtomobiliste — 14.18 Moderna zabavna glasba —
15.80	Jazz na potovanju — 16.00 Glasba na tekočem traku — 18.00 Monfe-Carlo-Rendezvous — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije in ritmi
28.80	Lepi glasovi, lepe viže — 21.15 Glasbena slikanica.
Ponedeljek, 7. S.: 6.10 Z glasbo v dan — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 11 00 Klavir v ritmu — 13.38 Za prijalelja opernih melodij — 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Šolska oddaja — 15.38 Zaljubljene gosli — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Vesele melodij* — 19.30 .Romeo in Julija', opera.
Torek, 8. J.: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja rosne glasbe — 13.30 Znani orkestri — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Glasbena družinska kronika — 16.30 življenj« se začne pri šesfedesetih — 17.10 Kulturne vosti — 18.08 Glasba za delopust — 20.30 Dunaj, pre-lepo mesto.
Sroda, f. f.: 7.20 Jutranji koncert — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.30 za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Šolska oddaja — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Domači zdravnik — 18.00 Operetne melodije — 19.30 .Nova zgradba’ — 28.88 Operetne melodije se vrstijo — 21.10 Seine-Donava.
četrtek, 18. J.: 6.10 Z glasbo v dan — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Komorna glasba — 14.15 Znani orkestri — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Oddaja za žene —
18.00	Glasba za delopust — 19.30 Koncert.
Petek, 11. 5.: 8.10 Da, to je moja melodija — 9.05 Šolska oddaja — 13.30 Za prijatelja opernih melodij —
15.80	Šolska oddaja — 15.30 Glasba Nika Dosfala
14.80	Otroška ura — 16.30 Narodne pesmi — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Glasba razveseljuje — 20.35 Slušna igr« — 21.00 Veter in valovi — 21.25 Tretje znamenje.
TTccevizua
Sobot«, 5. f.: 19.05 Kaj vidimo novega? — 20.20 Kratki lilm — 20.30 .črni Peter'.
Nedelja, 6. J.: 17.00 Za otroke od 11. let — 17.30 Film
—	18.00 Za družino — 20.15 Opera.
Ponedeljek, 7. J.:	19.35 Pri zdravniku rož — 20.20
Kratki film — 20.30 Šport — 20.50 Enaindvajset.
Torek, 8. J.: 19.35 Za filateliste — 20.20 Kratki film
—	21.20 .Kdor je že enkrat jedel iz kotlička', film —
22.00	Za obletnico konca druge svetovne vojne.
Sreda, 9. 5.: 17,00 Za otroke od 5. let — 17.50 Sekira v hiši ... — 19.35 Slike iz Avstrije — 20.10 Kratki film
—	20.20 .Kdor je že enkrat jedel iz kotlička', film. Četrtek, 10. J.: 19.35 Šport — 20.20 Kratki film —
28.30 .Kdor je že enkrat jedel iz kotlička", film.
Petek, 11. 5.: 19.35 Slike iz Avstrije — 20.20 Kratki lilm — 20.30 Prenos iz Raimundovega gledališča: .Pra-rle-Saloon*.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05, 8.00,	10.00, 13.00,	15.00, 22.00, 23.00
24.00.
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerzo Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik
Sobota, 5. 5.: 8.05 Poš'arček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Glasba	ob delu	— 9.25 Glasba	iz	babičinega predalnika —	10.15 Od	tod in ondod	—	11.00
Iz starih italijanskih oper — 12.05 Deset minut s Kmečko godbo — 13.30 Morda je to	vaša melodija	—	14.00
Arije iz francoskih oper — 14.35 Voščila — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Igra klarine’ist Miha Gunzek — 15.40 Mariborski komorni zbor — 16.00 Vsak dan za vas
—	17.50 Les Paul in	njegove	kitare — 18.45	Okno v
svet — 19.05 Zdaj pa kar po domače — 20.00 Za prijeten konec tedna.
Nedelja, 6. 5.: 6.00 Z vedro glasbo v nedeljsko jutro
—	8.40 V glasbeni sobi Marijana Kozine — 9.05 Z zabavno glasbo	v	novi	teden —	9.45 „Rdeči mak’ —
10.00 Se pomnite tovariši — 10.30 Pisan glasbeni dopoldan — 11.50 Melodije za dober tek — 12.05 Voščila
—	13.30 Za	našo vas	— 14.00	Slovenske narodne —
14.15	Voščila	—	15.30	Pojeta Rudolf Franci in Ladko
Korošec — 16.00 Humoreske tega tedna — 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne — 18.30 Športna nedel a — 19.05 Petnajst minut lepih melodij — 20.00 Izberite melodijo tedna	—	20.45	Zabavni	orkester Hugo Winter-
halter — 21.10 Koncert solistov ljubljanske opere.
Ponedeljek, 7. 5.: 8.05 Simfonična matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Naš zabavni kaleidoskop —
18.15	S slovenskimi opernimi pevci — 11.35 Glasbene razglednice — 12.05 Viški fantje igrajo — 12.25 Melodije ob 12.25 — 14.00 Vrtimo vam ploščo za ploščo —
14.35	Voščila — 15.20 Iz Lisztovega opusa — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe — 19.05 Naši mladi glasbeni umetniki — 20.00 Koncert mešanega zbora Slovenske filharmonije — 20.55 Kulturna tribuna — 21.38 Mali ansambli v plesnem ritmu.
Torek, 8. 5.: 8.05 Vokalni kvintet ,Kran;čani' — 8.25 Naš zabavni kaleidoskop —	10.15 Izberite melodijo
tedna — 12.05 Zadovoljni Kranjci so v gosteh — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 13.50 Melodije na tekočem traku — 15.28 Harfa in vibrafon — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 18.45 S knjižnega trga — 20.30 Radijska igra. Sreda, 9. 5.: 8.05 Iz Wolf-Ferrarijevih .Grobijanov' —
8.35	Dvajset vedrih minut — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 10.15 Orkestrska glasba — 11.15 človek In zdravje — 11.25 Popevke in ritmi — 12.05 10 minut z Veselimi hribovci — 12.25 Melodije ob 12.25 —• 14.35 Morda je vmes vaša melodija? — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 $oferjem na pot — 18.45 Ljudski parlament
—	20.00 Iz studiov naših radijskih postaj — 21.00 Pojoči mozaik — 22.15 Po svetu jazza.
četrlek, 18. 5.: 5.00 Dobro jutro — 8.30 Naš zabavni kaleidoskop — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Slovenske narodne pesmi — 11.30 Arije iz oper — 12.05 Dalmatinske narodne pesmi
—	13.30 Pisani zvoki izpod zelenega Pohorja — 13.50 Fantazija in ples — 14.05 Radi bi vas zabavali — 14.35 Voščila — 15.20 Deset minut opernih napevov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev
—	18.45 Kulturna kronika — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Kvintet George She-aring z orkestrom in zborom — 21.00 Literarni večer.
Petek, 11. J.: 8.05 Poje učiteljski pevski zbor .Emil Adamič' — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 10.35 Sestanek z orkestrom Ray Martin — 11.35 Do dvanajstih pa nekaj melodij za dober tek — 12.05 Ljubljanski oktet poje slovenske narodne pesmi — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.30 Poje baritonist Tito Gobbi —	14.35 Pri skladatelju Janku
Ravniku — 15.20 Godala in zabavni zbori — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Iz del jugoslovanskih avtorjev
—	18.10 Za vsakogar nekaj iz arhiva Slovenskih narodnih pesmi — 19.05 Panorama popevk in lepih melodij
—	20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.35 Spoznavajmo svet in domovino — 21.35 Ob zvokih zabavne glasbe — 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
Slovanske oddaje Radia Celovec
Nedelja, 8. S.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 7. 5.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Pogled v sodobno svetovno slovstvo — 18.00 Ekumenski koncil.
Torek, 8. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Koroški kulturni pregled.
Sreda, 9. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo.
četrlek, 18. S.: 14.15 Poročila, objave. — Valček, polka in vesela pesem.
Petek, 11. S.: 14.15 Poročila, objave. — .Mamica moja .. .'
Sobota, 12. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do
RADIO TRST
Sl.venčke oddaje na vala 116,1 ali IM Kc/iek.
Sobota, J. J.: 14.40 Pojeta Boli Jurkovič in Marjana Deržaj — 15.30 .Sfanovanjo 11. 14", igra — 17.45 Danlo Alighieri: Božanska komedija — 18.30 Jazi panorama — 19.00 Pomenek s posluialkami — 20.00 Športna tribuna — 20.40 Ljubljanski zbor .Emil Adamič*.
Nedel|a, 6. S.: 9.00 Kmetijska oddaja — 11.30 Za na|-miajše — 14.45 Sestanek s Srečkom Dražilom — 14.00 Popoldanski koncert — 17.00 Za smeh in dobro voljo —
21.00	Ljudska opravila in opasila: Florjanovo — 21.30 Zagrebiki godalni kvarlet — 22.00 Nedelja v iporlu.
Ponedeljek, J. J.: 18.00 Italijanščina po radiu — 11.30 Glasba Iz 18. slolelja — 19.00 Znanost In tehnika — 20.30 Richard Wagner: .Tannhauser", opera.
Lepo stanovanje nudim slovenski družini. Žena naj bi pomagala tudi pri delu na polju. — Sturm, Upa pri Vrbi.
Ausfria — UJpcst (Madžarska 0:0. Na dunajskem stadionu Je jesenskemu prvaku uspelo doseči neodločen rezultat. Hirnschrodt (7) zadene vratnico.
NOGOMET
EVROPSKA MLADINA NA TURNIRJIH
Pretekli teden so se na dveh turnirjih pomerila izbrana mladinska moštva evropskih držav. V Bruslju je zmagala reprezentanca belgijskih visokošolcev pred zastopstvom Jugoslavije, Nemške demokratične republike, Avstrije, Sovjetske zveze in Velike Britanije.
Prizorišče najbolj pomembnega mladinskega turnirja Mednarodne nogometne fe-derocije je bila Romunija. V glavnih mestih se je ob nenavadno visokem številu gledalcev borilo za najvišja mesta 19 evropskih reprezentanc. V polfinalu je Romunija premagata Turčijo s 4:0, Jugoslavija pa ČSSR s 6:2. V finalni tekmi je noto Romunija ob gromovitem vzpodbujanju 70.000 domačih gledalcev obvladala Jugoslavijo s 4:1. Avstrijsko zastopstvo kot edina ekipo ni doseglo nobene zmoge.
Naslednjo nedeljo se bosta na Dunaju pomerili nogometni reprezentanci Avstrije in Bolgarije. Bolgari sicer v evropskem nogometu ne pomenijo veliko, vendor jim je v kvolifikaciji za svetovno prvenstvo uspelo izločiti Francijo. Ce bo avstrijsko moštvo ponovilo igro z gostovanja po britanskem otoku, lahko pričakujemo visok poraz bolgarske ekipe.
V pripravah za svetovno prvenstvo v nogometu je bilo do sedaj doseženo že precejšnje število presenetljivih rezultatov. Enaijstorica Urugvaja, ki nastopa v skupini skupaj z Jugoslavijo, Kolumbijo in SZ, je na gostovanju po Evropi zapustila izredno slab vtis. V zadnji tekmi je v Moskvi katastrofalno izgubila proti odličnim Rusom s 5:0. Tudi Kolumbijci so v srečanjih proti povprečni Mehiki dvakrat izgubili. Vse kože, da bo odločitev v tej skupini padla v dvoboju SZ — FLRJ.
ST. JANŽ — BISTRICA 0:2 (0:2)
V tretji prvenstveni nogometni tekmi je domače moštvo doživelo svoj drugi poraz. Bistrica, ki že dolgo vodi na lestvici, je pokazala zrelo igro in si je s to zmago že zagotovila nastop v prvem razredu.
Tekma je bila kvalitetna in zanimiva do konca. Domači napadalci so tudi tokrat zadovoljili, vendar jim je botrovala izredna smola. Če upoštevamo dejstvo, da moštvo iz Bistrice doslej še ni izgubilo nobene igre, tesen poraz ne predstavlja tolikšnega neuspeha.
ATLETIKA
VISOKA ZMAGA MARIBORSKEGA BRANIKA NAD ENIM NAJBOLJŠIH
AVSTRIJSKIH MOŠTEV
Preteklo nedeljo je v Celovcu gostovalo atletska ekipa mariborskega Branika, ki jo je povabil celovški lahkoatletski klub — KLC. V pozdravnih besedah sta predstavnika obeh klubov pozdravila ponovno zbli-žanje obeh klubov in izrazila željo po nadaljnjem sodelovanju.
Tekmovanje je motil precejšen veter in mraz, tako, da niso bili doseženi kvalitetni rezultati. V skokih so doživeli dvojno zmago domačini, gostje pa so se oddolžili z dvojnimi zmagami v disciplinah metov. Za barve Celavčonav sta nastopala tudi državna reprezentanta Muchitsch in Kunauer. Uspešno se je uveljavil le Muchitsch, ki j* zmagal v skoku v daljino in višino, medtem ko je Kunauer dvakrat podlegel mariborskemu sprinterju Gluku. Tudi v teku na dolge proge so močno dominirali gostje, ki so končno dosegli visoko zmago v razmerju 75:55.
Dvoboj si je ogledalo porozno majhno število gledalcev.
Stirling Mou je ede® najuspešnejših avl#«®-bliskih dirkačev svetu. Trenutne leti * bolnici kot žrtev e*#* je 20. nesreč«.
»Čebelica” - zbirka otroških slikanic
• PRAVLJICA O KATARINI • HANKINA IGLA • HRUŠKA • MOJCA POKRAJCULA • HIŠNIKOV DAN # V OBROČU • KAKO ŽIVE VELIKANI • KDO JE NAJMOČNEJŠI? • DEČEK JARBOL # BRANKO, MORJE IN ŠE KAJ ... # KDO BO ZATOŽIL? a SKAVT PETER IN DOBRA VOUA • KJE SO STEZICE # TRIJE VELIKANI
Vsoko slikanica prinaša izbrano pravljico, pripovedko, povestico ali poučen sestavek iz domoče ali svetovne literature.
Posamezna knjiga, vezana v debel karton, stane samo 8 šilingov
„Naia knjiga«, Celevec, Wulfengasse
Knjige lahko naročite tudi po pošti.
. .............. ,k lr . fnlk. 0, Fronc P.,* Velikovec - Urednl.tvo lo uprava: Celevec-Klagenlurl, Ooiometerga... II. t.l.l.n 56-24. elovni urednik: 1.4. J-nellč, ed,.vo,nl urednik: Lovro Potočnik. - Ti.ka zalolnlllu.
Izdajatelj, la.tnik ir. zalo.n.k. Or. Franc Petek. VolIkovec^Uredn. ^ o ^	^ Calavec-^ravije. - D opili n.J .. peliljojo na na.l.v: Cel.v.c-Kl.g.niurl 2. Poi.lach 124.