Šlev f.
Posamezna Številka stane 1 Din.
f UMM, v sredo M? 3. fnnaavfa m
un II
.............
H NaroBaiaa sa državo SEBi
do preklical a) po poŠti твмбпо Wn M b, dostavljanj na dom
иеввбпз....... It
za inozemstvo:
mesečno ....... tli И
ss Sobotna izdaja: ai v Jngoilavljl.....Din M
V lno38n!«tVD...... Л0
Mesežia prllaia: veslnlk SSSZ
Omm in
«iaoetolpn» petit«« irsla ert of&Mt po IMn. !•— la »fc •^^lul art «mm tt Ша.2 —, perte» t*
тмк tes
» >«MaeiJka In dont po pran« alka ok 5. ari ajutr«).
Mm plačana? HML
_ __ OredolàtTo |a т ХорПагјат! allai »tet. в/Ш. HoKoplel аа аа vračajo; aetian^trana pisma ae »prejemajo. Oradn. telaL št*. 50, аргата. Itr. 328.
Političen list za slovenski narod.
Вугата !• т Kapltarjari al. 8. - Bačaa poMaa hran. ђаМјамкв àt. «M aa naročala« la It 348 aa одЦм, ugrab 31.011, aerajer- /SS3, prii^eln flnaa|. U.W-
Ruska zvezna država.
Dne 27. decembra 1922 otvorjcni kongres vseh ruskih sovjetov pod predsedstvom Kaljenina, predsednika izvrševalne-£a odbora ruskih scwjeiov, je sklenil, da se »ruska federativna socialistična sovjetska republika« pretvori v »zvezo ruskih lovjetskih socialističnih republik«.
S tem sklepom je storila porevolucij-ika Rusija velik korak naprej k svoji dr-Eavni in gospodarski konsolidaciji. Zunanji povod k tej upravni reformi (ki pa absolutno ne pomeni nobene »centralizacije« r tem smislu, kakor jo razumejo pri nas), le bil sklep vlade dalnjevzhodne ali čitske republike, da se pridruži ruski sovjetski republiki. Tam se je namreč novembra meseca prošlega leta po izpraznitvi ruskega tihookeanskega Priinorja od strani Japonskih čet sama po sebi likvidirala državljanska vojska, katero so vzdrževali zadnji ostanki Kolčakovc armade v Ni-kolsk-Usurijsku in Vladivostoku. Tako se- j ga odzdaj naprej ruska država zopet od poljske meje do Tihega morja.
Zveza ruskih sovjetskih republik sestoja iz sovjetske Rusije, Ukrajine, B e 1 o r u s i j e , zveze transkaspij-skih republik Georgije, Aserbejdža-na in Armenije ter dalnjevzhodne republike. Te republike so same zase lud! zveze najrazličnejših bodisi federativno ali kvazife.derativno ali avtonomno med seboj spojenih ozemelj. Ti medsebojni odnosi še niso čisto formalno-juridično urejeni, marveč se nahaja ta proces v stadiju razvoja; gotovo pa kongres vseh ruskih sovjetov naiančno uredi odnose med omenjenimi velikimi zveznimi republikami. Ni pa izključeno, da se ta zveza razširi še na druge avtonomne skupine ruske države.
Velik pomen tega fakta se bo v do-glçdnem času pokazal. On je nekako za-vršni kamen na zgradbi federalistično urejene Rusije, ki je bila nujna notranja potreba te velikanske države, katere na centralističen način ni bilo več mogoče trajno vladati. Razen odlašanja zemeljske reforme je bila centralistična uprava glavni vzrok propada carističnega imperija. Sovjetska vlada je to razumela in dala najrazličnejšim narodom in državam avtonomijo.
Po sklepu kongresa ruskih sovjetov se komisarijati za zunanjo trgovino, zunanje zadeve, promet in pošto, ki obstoje pri navedenih petih republikah, unificirajo, zato pa se svet ljudskih komisarjev, ki odgovarja našemu ministrstvu, pretvori v z v e z-n i s v e t. Komisarijat za finance in narodno gospodarstvo, prehrano ter delo v posameznih petih republikah se podredijo direktivam zveznega sveta ljudskih komisarjev. Tako so se ccnlralne potrebe uravnovesile z lokalnimi.
Rusija se čezdaljebolj utrja. Ruski «met ima zemljo, ruski narodi pa svobodo, na podlagi katere se lahko kulturno razvijajo in gospodarsko dvignejo. To so trajne pridobitve, ki bodo preživele vsak režim. Ko se prebolijo sedanje težave kot posledice strašne revolucije, ko se unese n zapada zanesena in na čisto ruski način
pretiran? brezbo/nost boljševizma in se ustvarijo solidne zveze z ostalim svetom, vstane Rtjsija zopet mogočna pred nami. Takrat si bodo revolucionarji lahko rekli, da so kljub svojim velikim napakam '"^brutalnim pogreškom veliko dosegli.
Vstaja v Mosuin.
Cari^8^' 2. јап. (Izv.) Listi poročajo iz
' 1 '8rada: 1г Angorc poročajo uradno, da r. "Dahnila med turškimi državljani v inosuiu kako,- (udi med kurdskim prebi-
n. !lr0mrVstaia za priklopitev mosulskega ozemlja 1 určiji.
London 2. j an. (Tzv.) Lord Curzon
, '	noto Izmet paše
«	<so pripravljene
& ; P, IV!]'''i	1 orijamera vpraša-
T " I-il1 Iraka ter oficiel-
"nhSÏ i m°înost sprejema turških zahtev glede Mosula potom angleško
«WVl^i
Moledovanje SKS za sprejem v vlado.
PROŠNJA ODBITA. — NASVET SAMOSTOJNIM.
Belgrad, 2. jan. (Izv.) Samostojna kme* tijska stranka je predložila Nikoli Paiiču do danes več ponudb za vstop v vlado, vendar pa ni Pašič teh prošenj doslej r;5ii. Da so bile vse te vesti kljub raznim de-mantijem resnične, dokpzuje tudi pisanj* radikalnih listov, ki potrjujejo te vîsti. Eden izmed radikalnih listov, ki dobiv i *voje vesti v predjedi ,'štvu vlade, pjie o samostojnih kmetih ia p. avi, da že presj-dajo radikalni stranki. List pravi, da je resnica, da so kmetijci prosili Pašiča, naj jih sprejme v vlado, ker so izgubili v Sloveniji vskao zaslombo med ljudstvom. Nadalje se bavi s poslancema Rajerjem m Pucljem ter pravi, da sta v barantanju prekosila tudi muslimane same. Zato ac tudi kmetijci ne jemljo več v poštev, ker so znane njihove zveze z demokrati. Kon-
čno pravi, da bi samostojni kmetijci storili najbolje, ako bi več ne nastopili v političnem življenju in ako bi se raje izpopolnili v mesarski in kovaški obrti. Podobno pišejo tudi drugi listi. Kot epilog k tej stvari je zvedel vaš dopisnik, da je danes prišel v Belgrad delegat kmetijske stranke Ra-jer, da bi se osebno pogajal, ker njihove prošnje niso uspele. Poizkušal je priti v slik z radikalci, bil je pa povsod sprejet zelo hladno. Ko je spoznal brezuspešnost svojih korakov, je izjavil časnikarjem, da bo ostala njegova stranka v opoziciji in da bo nastopila pri volitvah samostojno brez kompromisa s kako drugo stranko. Ta izjava se smatra kot grožnja radikalcem, ki so mislili, da jih bodo kmetijci podpirali pri volitvah.
1
Volivne naredbe notranjega ministrstva.
Belgrad, 2. jan. (Izv.) V volivnem boju igra najvažnejšo vlogo ministrstvo za notranje zadeve. Razumljivo je radi tega, da so radikalci pričeli najprej razčiščevati položaj z odpuščanjem političnih in upravnih uradnikov po § 70. srb. uradniškega zakona radi nesposobnosti, s čemer je v zvezi tudi izguba pravice do pokojnine. Doslej je bilo odpuščenih že več sto uradnikov, višjih in nižjih. 'Počno število odpuščenih se ne more ugotoviti, ker se ukazi ne objavljajo. Gotovo je, da je večina odpuščenih radi lega, ker so spravili v notranje ministrstvo tudi ljudi brez vsake kvalifikacije. Sedaj prihajajo seveda na dan tudi razne uradne zlorabe. Iz notranjega ministrstva se pošiljajo sedaj številni ukazi in naredbe vsem političnim oblastem "V državi. Tako je ministrstvo poslalo vsem podrejenim organom dopis glede društva Orjune, v katerem pravi, da se mora poslovanje tega društva točno nadzirati ter da se morajo izgredi kaznovati najstrožje. Tudi osrednjemu odboru orjunske organizacije je bil poslan dopis, v katerem se opozarja, da si ne sme uzurpirati pravice čuvarja države in zakonov, ker je država sama dovolj močna, da varuje red. V slučaju izgredov bo vlada ukrenila najstrožje korake proti posameznikom, kakor tudi proti društvu samemu. Razen tega je bila poslana vsem podrejenim organom obširna okrožnica ter navodila z ozirom na volitve. Političnim oblastem se naroča, naj složno pazijo na svobodo volitev ter naj vsako nasilje in nezakonitost prijavijo višjim oblastem. O tej okrožnici se mnogo govori v političnih krogih, ki sodijo, da je naslovljena proti opozicijskim strankam ter zlasti proti demokratom, ki agitirajo v južni Srbiji bolj de-magoško kakor katerakoli stranka. To okrožnico so sprejele srbske opozicijske stranke z nezadovoljstvom, ker so jim dobro znane volivne metode v predvojni Srbiji. Nadaljnji odlok je izdalo notranje ministrstvo z ozirom na gibanje nove delavske stranke in sicer po sestanku notranjega ministra Vujičića z vodilnimi Činitelji stranke. O vsebini sami tega odloka se ni moglo doslej ničesar doznati, znano je le, da je minister Yu-jit'ić izjavil voditeljem delavske stranke, da stoji vlada neomajno na stališču zakona o zaščiti države in da ne bo dovolila komunistične propagande, najsi bo pod kakršnimkoli imenom. Razen omenjenih je izdanih še nekaj naredb lokalnega pomena.
čemu je dispozicljski f>nd,
lîeîgrfid. 2. jan. (Izv.) Te <	Me
minister dr. Županlč v Slover tavanjem se spravlja v zv like agitacije v zvezi z ? Jugoslovansko zajednù pričel izdajali dva list
je vlada določila i'	л>еа i'oiidn
.e-in in
nič bo
Bunjevci odklonili radikalne ponudbe.
Belgrad, 2. jan. (Izv.) Tukajšnji listi so razširili vest, da se je med Bunjevci in radikalno stranko sklenil sporazum glede kooperacije pri volitvah. Takoj se je videlo, da so te vesti tendenčne in neresnične. Vaš dopisnik je govoril z osebo, ki je prisostvovala tozadevnim razgovorom, in je dobil nastopna pojasnila: Takoj po sestavi radikalne vlade so poizkušali radikalci priti v stik z Bunjevci. Takoj pri prvem razgovoru je bilo načeto vprašanji! sodelovanja pri volitvah. Voditelji Bunjevcev so izjavili, da je conditio sine qua non, da se za velikega župana in za mestnega župana v Subotici imenujeta dva Bunjevca. Glavni odbor radikalne stranke je nato zaprosil bunjevsko-šokačko ljudsko stranko, naj pošlje delegate na sestanek, ki se je včeraj vršil v Subotici. Bunjevsko-šokačko ljudsko stranko sta na tem sestanku zastopala Blaško Rajić in dr. Ivandekič, radikalno stranko pa zastopnika njenega glavnega odbora Kadonić in Pletikosič. Bunjevska zastopnika sta izjavila takoj početkom posvetovanja, da so ne samo pogajanja temveč tudi nadaljnji razgovori nemogoči, ker je radikalna stranka imenovala že pred nekoliko dnevi velikega župana in mestnega župana v Subotici, s čemer je ta zadeva končana. Pogajanja so bila torej z bunjev-i ske strani samo formelnega značaja.
Stanovanjska naredba.
Belgrad, 2. jan. (Izv.) Ker je z 31. decembrom 1922 prenehala veljavnost stanovanjske naredbe, je ministrstvo za socialno politiko izdalo odlok, v katerem obvešča, da je na podlagi stanovanjskega zakona od 30. dec. 1921 in pravilnika od 6, dec. 1922 o njegovem izvrševanju zajamčena vsem najemnikom do 1. januarja 1925 neodpovedljivost, Z ozirom na to je ne-osnovana bojazen, da bi se mogla odpovedati brez razlogov stanovanja in da bi se smela prekomerno povišati najemnina. — Vprašanje najemnine je rešeno na ta način, da je prepuščeno prizadetim, naj določijo višino stanarine v medsebojnem sporazumu. Ako bi bila kaka stranka nezadovoljna z dosedanjo najemnino, določi v slučaju nesporazuma višino občinsko sodišče, v katerem bodo zastopniki najemnika in lastnika. Proti rešitvi tega razsodišča, ako ni soglasno, je mogoča pritožba na stanovanjsko sodišče pri ministrstvu za socialno politiko odnosno pri pokrajinskih upravah. Ta sodišča bodo vodila pri reševanju račun o vseh okolnostih, ki so važna glede na višino najemnine. Do konca odločitve se plačuje dosedanja najemnina. Ako je noče lastnik sprejeti, se naloži na ozemlju bivše Srbije in Črne gore pri občinskih oblasteh, v ostalih pokrajinah pa pri upravnih oblasteh prve stopnje.
NIZOZEMSKA KRALJICA PONESREČILA,
Нпад, 2. jan. (Izv.) Kraljica se je v nedeljo zvečer ponesrečila Us si pri tem
zlomi In 1»И'Л ml/O
Dr. P.:
Proti politiki »srednje črte« - za Veliko Srbijo.
Iz radikalnih belgrajskih listov ter končno tudi iz ravnokar objavljenega proglasa sedanje radikalne vlade proseva * polno jasnostjo, zakaj in čemu so prevzeli radikali sami v roke državno krmilo. Prepričani so, da ga bodo le oni vodili ->po oni poti, ki bo dovedla do politike, ki bo čuvala državno in narodno edinstvo, kakor je izražen«) ▼ naši ustavi.«
Pomembno je, da se je po dolgem oklevanju Pašičeva struja rad. stranke oju-načila ravno v te mtrenutku, ko je izšel proglas Pašičeve vlade, 1er izključila iz svoje srede najvnetejše Protičeve pristaše v isti Vojvodini, ki je celo leto oponirala Pašičevi politiki. S tem korakom se je oči-to izjavila proti Protičevi koncepciji politike ;>srednje črte« v smeri avtonoinistične revizije vidovdanske ustave. Zato je povsem umljivo, čemu naglaša Pašičeva vla-da v proglasu, da je le ona »prosta vsakih kompromisov in pogajanj in zmožna, da vodi državno politiko ▼ določeni smeri po svojem programu.«
Kakšen je ta program P a š i ć e y e radikalne stranke?
Kdor misli, da je vlada Pašićevih ra< dikalov opustila misel o Veliki Srbiji, v kateri naj bi bil samo srbski narod državotvorni narod, samo Srbi nosilci državne misli in zato samo Srbi poklicani, čuvati in vladati v novi državi, ta se bridko moti. Mož, ki ni hotel še 8. okt obra 1918 v pogovoru z znanim angleškim publicistom Steedom niti čuti o kaki Jugoslaviji, v kateri bi bili Slovenci in Hrvati enakopraven in enakovreden del r skupni državni zvezi, ampak je smatral ves teritorij le za posest zmagovitega srbskega naroda, tak mož gotovo ne bo nikdar, dokler bo dihal, opustil misel, da ne bi na celi črti izvršil svoje veliko - in samo-srbske državopravne zamisli. Ta velesrbska koncepcija drž. ureditve pa se glasi glasom »Vremena« 9, okt., enega najresnejših radikalskih listov v Bel-gradu, tako: »V smislu centralistične težnje srbskega naroda, ki nima nič hegemo-nističnega (??) in nasilnega v sebi, stoji Radič s svojim nazorom, ki zre v federalizmu. minimum svojih zahtev. Težnje hrvatskega naroda po neodvisnosti, ki jih je Radičevska ideologija zavila v meglene in nejasne oblake pacifističnega republi-kanstva, stoje kot antipod proti srbsk nazoru o ustrojstvu države. Zahtevati t srednjo pot med tema dvema črtam danes nemogoča stvar, ker iz osni menja in ruši temelj, na terem je zasnovan državni instinkt nosilca državne misli, In zdi se, da pomeni vsak poskus, ki stremi za državno ureditvijo r smeri med obema nasprotjema, slabitev tvorne moči nosilca države, njegovo zgrešeno smer. S to slabitvijo se podirajo temelji moči, na kateri sloni država; a posledice po taki premembi nas morajo povsem naravno napolniti s skrbjo za našo bodočnost.
V»e do tedaj, dokler ne dobi tvorna sila srbskega naroda svojega izraza v stabilnosti države, ne more biti niti govora o kakšni srednji poli. Vse do tedaj, dokler ne dobe vsi člani naše državne zajedtiice v enaki meri državne zavesti, se ne more misliti na cepljenje sil in delitev v kakršnikoli obliki. Za našo državo bi bilo brez dvomu bolje in srečneje, da bi se Hrvatska popolnoma ločila in postala neodvisna, kakor pa da bi njen izjemni položaj v okviru države služil kot privlačni primer za težnje drugih, ki nestrpno čakajo na razpad naše države.« Šc določneje pa pisc isto »Vreme« dne 16, decembra, češ: »Ta država mora iti po poti, ki ji jo narekuje njen instinkt sa-moopredciitve, a ta praviš ustvarjajoča moč je v rokah Srbov :s L—- J«!?««» «« Js «rpdp državo i ako.
Stran 2.
SLOVENEC, dne 3. januarja T929.
8ter. I
Kdo bi se potemtakem še čudil, da se proglas vlade, v kateri sede isti ljudje, ki dajejo smernice tudi strankinim glasilom, prav nikjer ne spominjajo hrvatskega vprašanja, pač pa z vsem naglasom proglašajo »upanje, da se bo narod (= srbski državotvorni narod, narod nosivec državne ideje) izrekel za stanje, ki se je ustvarilo z ustavo, za politiko, ki se vodi v stalni in neomajni težnji, da se učvrsti državno in narodno edinetvo.«
Razumeti je pač treba Pašičevo politiko, ki je nje glavni znak — lokavost in zvodnost, politika njegovega slavnega vodila »Može da bidne i može da ne bidne.« Treba je poznati dokumente o Pa-fiičevi politiki in taktiki v prilog Velike Srbije, Če se hoče pravilno oceniti proglas njegove vlade. In ti dokumenti govore v januarju 1. 1918 (glej Mil. Djordje-vića knjigo »Srbija i Jugoslaveni za vri-jeme rata 1914—1918«, Belgrad, 1922): »Sa nekoliko strana, i takvim razlozima, pokušavajte uvjeriti vladu amerikansku da bar traži reparaciju gaženja Berlinskog ugovora .,. Taj razgovor pokušavajte v i smotreno i na takav način, da izgleda da je to vaše lično mišljenje; da o tom niko ništa ne čuje, jer se naša braća mogu ljutiti kad čuju da se može osloboditi Bosna i Hercegovina avstrijskog ropstva, a oni ostaju još pod Avstrijo m. Naša braća stoje sad na tom zahtjevu: sveili ništa. Ona ne rade kao što bi radio dobar otac, koji kad ne može da oslobodi svu svoju djecu, on oslobodjava onoliko koliko može, a za ostale motri kad će moći i njih sloboditi.
---Kad o tome govorite sa
mjero davnim ličnostima uvijek se ogradite i recite da govorite o tom po evom mišljenju a nikako po upustvima svoje vlade. Ali molim obratite pažnju na najmhnju nijansu u odgovorima i saopčite m^tačno što prije.«
»Sve i!i ništa«! Ta glas je bil in ostane glas vseh Velesrbcv, ločila jih je in loči jih le — taktika. Pašičeva je dovolj označena z njegovimi lastnimi besedami. Radikali so doslej v novi državi SHS ravnali vedno po nasvetih in navodilih -»dobrega oca«, katerega glavno vodilo je, da »on oslobodjava onoliko koliko može, a za ostale motri kad če moči i njih osloboditi.« Kar govori proglas, govori pravzaprav v njem »dobar otac«, ki polaga vso pažnjo na najmanjšo nijanso v odgovorih. Gotovo bo sestavljen volivni proglas radikalne stranke tudi po Pašičevih diplomatskih rlazorih — zavit in lokav, kakor je »dobar otac« sam.	.'
Stvar pa je v bistvu zelo preprosta. Končni smoter Pašićeve vlade in njegove stranke: država z eno državno zavestjo in enim nacionalnim duhom. Formula je: »Ali ta država more postati ena, t. j. postati stvarno ena država le kot — Srbija.« Jasno je, da bolj biti ne more! Za radikalno »Tribuno« je »osnovno zlo« te države prav to, kar je v štirih letih do vedlo tako daleč, da se upravičeno dvojni, postoji-li vobče država. To zlo tiči v onem nepojmljivem zabrisavanju zgodovinske resnice, kar je povzročilo, da je bila uničena državna stvarnost, Srbija, in na njeno mesto postavljena današnja nemožnost kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev: »Hotelo se je priti do edinstva države in naroda, pa se je razsipno zavrgla edina zgod o-v i n -
s k a sila, nacionalna, politična in moralna, v katere imenu in s katere pomočjo se je edino moglo ustvariti edinstvo države in naroda, zavrgla se je — Srbija. V strašni zmoti so zato oni, ki mislijo, da je tu zavrženo samo ime, sveto sicer, vendar pa samo neko ime, neka beseda. Ne! Zavržen« je edina državna ideja Srbov, Hrvatov in Slovencev, tako da imajo ti danes državo brez državne ideje, torej državo, ki je to samo po obliki, državo znotraj prazno,državo brez duše. Zavržena je zveza v zgodovin i n a r o d a , vnjegovemar-žavnem razvoju, a kaj prihaja v narodno zgodovino? Tako je danes polno resnih ljudi z dobrimi namerami, ki govore, da se pričenja zgodovina tega naroda s t. decembrom 1918. Napravljena je zmeda v nacionalni zavesti in narodni duši. Z zavrženo Srbijo je odpravljen tudi srbski del naroda od svoje vloge asimilatorja in tvorca narodnega edinstva. Država je potisnjena s svojega pota, zgodovinska stvarnost z nasiljem zatrta, ustvarjena pa kopija države, ki je nič idejnega ne vzdržuje.«
Kaj sledi iz takega »res radikalnega mentaliteta«? To, kar previdno med vrsticami proglaša radikalska volivna vlada in kor hočejo »Vreme«, »Tribuna«, »Balkan* itd. s svojim srbskim narodom kot »edinim državotvorcem, edinim nositeljem državne misli.« Zato je čisto v redu in povsem umljivo, da zaključuje »Tribuna« svoje izvajanje z besedami: »Radikalna stranka se je morala proti vsej svoji politiki udeležiti tega splošnega zgodovinskega izdajstva. Morala se je, ker so bile prilike neodoljive in kerse zgodovina naroda ne ustvarja na en dan. Toda ves smisel današnjega političnega položaja tiči v tem, da je prišel čas in dozorela stvarnost, ko radikalna stranka izpregovori in razbije svojo koalicijo z idajstvom Srbije.«
Dolgega govora vodilna misel: Paši-ćeva vlada je zato tu, da poskusi spraviti v življenje »edino zgodovinsko stvarnost« = Srbijo v veliki izdaji, ko smo postali en narod od Triglava do Var-darja. Edino pravi zaključek srbskih radikalnih političnih mislecev, a tudi slovenskih — srbomanov, ne pa pravih — srbofilov.
Cilj Pašičeve radikalne vlade smo s tem točno označili in ž njim tudi vso igro, ki jo je ob ugodnem trenutku prevzela v svoje roke radikalna srbska stranka, »ko je prišel čas in dozorela stvarnost, da izpregovori ona in razbije koalicijo z izdajstvom Srbije.«
Kaj se je godilo in čemu v igri Pribi-čević—Lukinić—Pašić pod roko in za kulisami okrog dvora, človeku z zdravim političnim instinktom ni treba razlagati.
»Alea iacta est I« Pričenja se nova faza jugoslovanskega ujedinjevanja po »ma-cedonski meri« — štiri leta po tistih lepih medenih tednih, ko je dr. Korošec, predsednik »Narodnega Veča« v Zagrebu, sklenil v Ženevi važen pakt za sestavo prve jugoslovanske vlade in federativno ureditev Jugoslavije z istim lokavim lisjakom, ki tega pakta s podporo slovenskih demokratov in samostojnežev ni držal, in s katerim ravno čez štiri leta paktira tedanji »narodni veleizdajavec in prvibojev-nik za Veliko Avstrijo« — dr. Šusteršič.
Ponavlja se zgodovina — Austria et Hungaria rediviva! In prav je tako, du se
spozna, kje je vera in kje nevera, kje poštenje in kje zahrbtna igra. Nič novega torej v novi državil
Muslimani vstopijo v vlado.
Belgrad, 2. jan. (Izv.) Danes od 5. do 8, ure zvečer je bila seja ministrskega sveta. Na seji je zavzelo največ časa poročilo ministra za socialno politiko Ninka Perica o prehrani pasivnih krajčv. V svojem poročilu je navajal, kako v nekaterih krajih prebivalstvo dejansko strada in je predlagal, naj se ljudstvu nc pomaga samo z naredbami, temveč tudi konkretno. Po daljši razpravi je sklenil ministrski svet, da se predlog sprejme in je naročeno ministru za socialno politiko, naj na prihodnji seji, ki bo bržkone jutri, predloži tor-inalen predlog. Pri tem predlogu bo šlo samo za to, ali naj vlada po dosedanji praksi kupuje živila in jih prodaja za nekoliko nižjo ceno, s čemer bi se prebivalstvu skoro nič ne pomagalo, ali pa naj se dele živila brezplačno. Gotovo je, da bo z ozironi na predstoječe volitve zmagalo drugo stališče. — Za tem je bil podpisan definitiven ukaz ministra zu promet, s katerim se upokoje ravnatelj zagrebške železniški direkcije Ante Franić, načelnik oddelka direkcije brodarskega sindikata Mihajlo Golubovič, načelnik za vzdrževanje prog Mihajlo Pajić in kontrolor belgraj-ske direkcije Mihajlo Guteša. Sprejete so bile nekatere ostavke uradnikov. Podpisan je bil ukaz, s katerim se imenuje Miša Nikolić za pomočnika sarajevske železniške direkcije, Jeftimije Popovič za načelnika prometnega oddelka v ministrstvu za promet, Mihajlo Pavlovič za načelnika brodarskega oddelka, Svetoslav Matič za načelnika direkcije v Subotici, Dimitrije Jovanovič za načelnika prometnega oddelka zagrebške direkcije in Milutin Zaič za pomočnika delegacije pri repara-cijski komisiji na Dunaju. Nato se je razpravljalo o ukazu notranjega ministra glede odpusta nekoliko desetin političnih uradnikov. Razpravljalo se je tudi o vstopu muslimanov v vlado. Včeraj so namreč muslimanski delegati dr. Omerovič, Kur-begovič in dr. Karamehmedovič odpotovali v Sarajevo, odkoder je prišel danes odgovor muslimanskega kluba, da sprejema pogoje za vstop v vlado. Muslimanski kandidati so isti, kakor smo že poročali.
Pariška konferenca, .
Pariz, 2. jftn. (Izv.) Konferenca jc bila otvorjena ob 14.10 pod predsedstvom min. predsednika Poincareja.
Pariz, 2. jan. (Izv.) Na konferenci so predložili Poincare, Bonar Law in italijanski poslanik Della Torretta predloge svojih vlad. Prihodnja seja se vrai jutri, da se da strokovnjaka a prilika, podrobno proučiti razna mnenja. Strokovnjaki bodo bržkone že jutri pričeli proučevati posamezne predloge.
Pariz, 2. jan. (Izv.) Nemški poslanik dr. Mayer se je včeraj zglasil na Quai d' Orsay in v imenu nemške vlade oficielno naprosil francosko vlado, naj da daies dopoldne došlemu nemškemu državnemu tajniku izven službe Bergmannu priliko za predložitev novega nemškega načrta zavezniški konferenci ter njegovo obrazložitev.
Haag, 2. jan. (Izv.) Državni tajnik izven službe Bergmann je odpotoval v Pariz. Konferenci ne bo predložil nobenih
predlogov, temveč bo le poizkusil obrazložiti mnenje nemške vlade.
Nevaren položaj v Carigradu.
London, 2, jan. (Izv.) Reuterjev urad poroča z Malte, da jo veled nevarnega po-ložaja odpotovalo 1600 angleških podanikov iz Carigrada. 600 oeeb bodo baje prepeljali na Ciper, («tale pa na Malto.
London, 2. jan. (Izv.) Kakor poročajo »Times« iz Carigrada, javlja uradno tirško poročilo, da utrjujejo Angleži viSine, ki obvladujejo Skutari. kakor tudi okolico Skutarija in Izmida. Angleški vojaki so bajo ubili v Canaku nekega turškega orožnika.
Amerika se oborožuje.
Washington, 2. jan. (Izv.) PredeednBt Harding je zahteval od kongresa dodatni kredit 6 in pol milijona dolarjev za modernizacijo pomožnih križark ter sporočil kongresu s pismom državnega tajnika za mornarico, da morajo Zedinjene države pričeti novo politiko na podlagi sklepov raz-oroževalne konferenco v Washlngtonu glede vzdrževanja prvorazrednih ladij, ako se hočejo izenačiti z ladjami drugih držav iste ga razroda.
Pravo narodnih manjšin.
Lausanne, 2. jan. (Izv.) Podkomisija za varstvo maujšin se je sestala danes dopoldne ter se posvetovala o osebnem In družinskem pravu narodnih manjšin. Dosegel se je sporazum, da se sestavi komisija zastopnikov narodnostnih manjšin v evrho izdelave načrta za rešitev manjšinjskega vprašanja. Za slučaj, da se v tej komisiji ne bo dosegel sporazum, se namerava pozvati za razsodnika društvo narodov.
POSREDOVANJE NEMŠKEGA POSLANIKA V AMERIKI.
Pariz, 2. jan, (Izv.) Z ozirom na izjav« državnega kanclerja Cuna v hamburškem govoru poroča diplomatski poročevalec »Agence Havas« nastopno: Nemški poslanik v Washingtonu je pač posredoval pri državnem tajniku Hughesu v zmislu izvajanj lorda Curzona, toda to posredovanje ni imelo značaja gotovega in natančno določenega predloga. Državno tajništvo Zedi-nejnih držav ni smatralo za potrebno sporočiti tozadevne želje v Pariz, radi česar jih Francija tudi ni mogla zavrniti, V ostalem je treba opomniti na to, da predvideva versailleska mirovna pogodba za slučaj konflikta med narodi posredovanj^ društva narodov za mirno ureditev, kar nudi ravno toliko jamstev kakor pa obveznosti, ki bi jih zastavila Nemčija drugim državam.
BELGIJSKO JAMSTVO ZA AVSTRIJSKO POSOJILO.
Bruselj, 2. jan. (Izv.) Pred nekaj dnevi je belgijski zunanji minister predložil zbornici v imenu ministrskega predsednika zakonski predlog, po katerem pristopa belgijska vlada n konvenciji, ki je bila sklenjena dne 4. oktobra 1922 v Ženevi v prid Avstriji, ter prevzema jamstvo za 2 У2 % nameravanega avstrijskega zunanjega posojila. Zakonski predlog je bil izročen odseku za zunanje zadeve v nadaljnjo obravnavo ter bo bržkone v kratkem času odobren v parlamentu.
OROŽJE ZA IRSKE UPORNIKE.
London, 2. jan. Izv.) Angleški rušileo
je ustavil na povelje južnoirske vlade v pa-
A. V.:
Spomini na Kreka.
Par glos.
Ohraniti moramo podobo Krekovo. Saj bo ona morebiti najrodovitnejša tvorba domovinskega genija. Ko bi ne mislil, da bo ta spis priešl na hvalo biografu, ki ga čaka delo enega življenja, bi ga ne pisal. Imel sem to srečo, da sem kot dijak prišel v stik s Krekom 1. 1893. in kakih 13 let po malem ž njim občeval v prvi polovici njegovega javnega delovanja. Bil sem eden med stoterimi, malo razborit, le redko sem si upal k njemu sam, ker sem se čutil pred njim, kakor trot pred Bogom.
Mogoče, da ne bo komu všeč, ker sebe zraven mešam, a kot priča ne morem drugače, in zdi se mi, da bo tako spis manj ošaben in bolj resničen. Ako bi kdo sitnaril, da se hvalim s Krekom, mu rečem, pa naj se še on, če se morel
Morebiti bo katerega bravca obhajala nevolja, češ, no, kajne, ako bi ne bilo Kreka, bi vse po vodi šlo. Ali meni ne gre za Kreka, kakor bi bil on -»se ali največ storil, za njegovo osebo mi jc tukaj skoro toliko, kolikor za kralja Matijaža, saj ne-. vzdramno spi na ljubljanskem polju, gre mi le za funkcijo, katera je v našem slučaju zvezana z njegovim imenom. Ako bi ne bilo Kreka, bi bil pa kdo drugi, potreben je bil, in prišel )e.
Moremo si celo misliti, da bi kak poet ustvaril slovenskega mola, ki ni nikdar živel, ki bi pa več in dalj koristil nego
Krek. Ko bi le narava ne bila prvotnejša in izvirnejša nego umetnost, ki. naravo tolmači in po svoje predstavlja. Potemtakem je zgodovinski Krek živejši in pomenljivejši že zato, ker bi nam umetni prišel prepozno. V tem tiči ravno poučnost in razlog zgodovinske vede.
Pišem počasi in rabim torej bedečo besedo. Pripovedujem po vesti in vednosti, ne da bi kaj zamolčcval ali olepševal. Morda me bo kdo pošiljal v Lakedajmon učit se molka, in jaz bi rad spravil boben in šel tja, ko bi vedel, da bodo govorili drugi, ki več in bolje vedo. Gradiva je toliko kakor kamenja na Krasu, jaz sem pri-nesel samo par večjih in nekaj malih kamnov za ograjo Krekovemu spomeniku. Dcd-ci z velikimi škornji naj pridejo, mene nc bodo pohodili. Skušal sem pokazati tudi kako napako, a kar primeru, sili kvišku Ta človek je dal kamnom peruti!
Sončece.
Kaj vendar je bilo, kar je tako zelo zajemalo ljudi za Kreka? Saj smo imeli in še imamo druge može, ki se nam na prvi pogled zde eden učenejši, drugi pobožnejši, tretji duhovitejši in več jih je bogatejših Kako to, da je Krek vse prekosil v naših očeh? Lahko bi rekli, ljubezen je slepa, ko bi bilo s tem kaj povedano. A da za sedaj vsaj nekaj rečemo, recimo, da je bil najbolj naš mož. Pristen in izviren. Naše gore list. So še drugi med narfii, a nekam daleč proč: Učeni so, a kakor sfinga ob puščavi; pobožni so, a kakor cerkvica na gori; duhoviti se, a kakor strelovod vrh stolpa. Prav da so taki. Toda Krek jc bii
vsestranski, bogat za vse, ne samo za tega ali onega.
Ko je prihajal z Dunaja novi mož v domovino, zrel in zdrav po duhu in telesu, je dobro vedel, da je duša naroda trpela in se obrnila na slabše, zlasti da je mladina izpostavljena liberalnemu duhu časa, vedel pa jc tudi mladi doktor na višku nove dobe, da že ugaša fata morgana ma-terialistom, da se že čuti jutranji zrak krščanskega preroda na vrhovih vere in vede, dočim so kulturni delavci doli v nižavi še rabili svoje svetilke, prižgane pri Dar-winu in Renanu. Na zapadu je izginjal rep zlodušnega kometa Janzenija, na vzhodu pa je že visoko gorela danica — Leon XIII. Priporočil se je svojemu patronu, zavriskal in hitel dol v dolino šentflorijansko oznanjat, da se že dela dan.
Alegorije niso kdo ve kaj, toda nič nc škodi, ako eno postavimo: Brod slovanski, krmilo veleavstrijsko, jadra carigrajska, sidro slovensko, busola rimska, znamenje na nebu Mati z Detetom, vozi se dedščina preteklosti za boljšo bodočnost. A kapitan? Mit dem Schiffe spielen Wind und Wcllen, Wind und Wellcn nichl mit sei-nem Hcrzen. Zakaj na mostu s krščanskim znamenjem junoj car stojit jak solniško!
Mož.
Pcmagljivc^a, a v kaki smeri pomanjkljivega človeka imenujemo strica.' Ako pa je v Celoti popoln in ima veljavo kakor kak župan ali župnik, ga najbolje označimo s pojmom očeh1. Tudi Kreka so radi imenovali tako. Vendar mi to ime že pred 20 h ' ni zadostovalo za pojem, ki sem
ga imel o njem. Mislil sem, ko bi imeli kdaj svojega kralja, da bi moral biti takšen kakor Krek. Um, srce in domišljija, veda in potreba: to se je v njem ujemalo z vznos-nim pogumom. Poznal je slabost človeka, a veroval je v človeka — odrešenega. Stal je v Krajini sredi med malim narodom, a njegov duh se je dvigal v višavo kakor orel, da pogleda po Evropi. Tako si je znal v vsakem položaju razširiti meje in pomnožiti vsebino, da je oživljajoče vplival na vse strani bodi na gorskega župnika bodi na mestnega delavca, in ko bi šel kamenje tolč, bi ga tolkel tako, da bi se marsikomu zahotelo službe cestarja. Naj je prišel med preprosto ljudstvo ali pa na zborovanje inteligentov, povsod se je zdel prva oseba, najzaj-jmljivejša oseba, ki bo našla dobro misel z izvirnostjo nature. Res je imel veliko šaljivosti, ki je bila cvet globokega učenja in resnega dela, dobre vesti in trdnega upanja, a v dnu je bila le tista krščanska tragika, ki spoznava minljivost m nepopolnost sveta, a ne vodi v nihilizem« ampak premagana po bogoljubju rodi odpoved in postane slovesna in radostma, ko se žrtvuje za bližnjika. Občudovati moramo njegov svobodni razmah v nauku In delu, vendar ne najdemo na nje«n nič brei-brežnega ali utopičnega. Nikdar ni bilo treba Cerkvi nastopiti zoper njegov po-kret, ker je bil njen zvesti sin, ki je spoštoval avtoriteto, pa fudi država bi bila bolje storila, ko bi ga bila poslušala v moški dobi. Bil je, kakor je rekel dobro 2u-pančič, genij, ne za luksus, ampak za potrebo, dober kakor kruh, ali kratko, človek kakor treba, mož.	(Dalj« sledi.)
8f<sv. T«
SL6VCÎTBC, 3ffè 3. JahuârJa 1929.
Krm a.
eu treh milj ob obrežju nek ameriški par-iiik ter ga pripeljal v luko Queenctown. Ameriški pamik je imel baje na krovu orožje in municijo za upornike.
London, 2. jan. (Izv.) Kakor poročajo iz Ehiblina, »o včeraj oborožene osebe zažgale v Dublinu več lu'8.
BOMBNI NAPAD V LIZBONI.
Pariz, 2. dec. (Izv.) »Le Journal« poroča iz Lizbone, da ,je v bližini italijanskega poslaništva in v več cerkvah eksplodiralo 15 dinamitnih bomb. Človeških žrtev ni bilo. Izvršeno so bile številne aretacije. Atentat je baje delo radikalnih ekstremistov, ki so hoteli na ta način protestirati proti ceremoniji po-klonitve kardinalskoga klobuka nunciju Locatelliju.
SPOMENIK VILJEMA I. NAPADEN.
Halle, 2. jan. (Izv.) Danes ponoči so skušali neki mladeniči razstreliti spomenik cesarja Viljema I., na katerem so tudi kipi Moltkeja, Bismarcka, Siegfrieda in renska skupina. Moltkejev kip je padel s spomenika. Policijskega stražnika, ki je hotel odstraniti v zadnjem trenutku zazidalno vrvico, je vrglo ob tla, pri čemer je bil ranjen. Storilci so pobegnili brez sledu.
Premijentacija.
Najbolj žalostno in najbolj smešno ulogo igra v naši javnosti prav gotovo že od nekdaj liberalno učiteljstvo. Desetletja se je z vsemi štirimi oklepalo kranjske liberalne stranke ter drvelo čez drn in strn za njo, ko si je pa po prevratu kot JDS s pomočjo svojega centralizma uzurpirala v Sloveniji vso moč, je postalo ravno liberalno učiteljstvo njeno najuslužnejše orodje. V svoji omejenosti in naivnosti jo bilo prepričano o večnosti Pribičević-Žerjavovega režima, zato se je zapisalo z dušo in telesom amoralni kliki, ne glede na to, da s tem le še povečuje propad, ki je po njihovi krivdi obstojal že od nekdaj med šolo in učiteljstvom na eni strani ter med ljudstvom na drugi strani. Iz vseh svojih zborovanj je pošiljalo udanostne brzojavke gospodu Pribičeviču, v ljubljanskem višjem šolskem svetu je pa po-
tom svojega »poverjenika« Luke Jelen ca naravnost cinično izzivalo potrpežljivost vsega slovenskega ljudstva. Slovensko šolstvo, zlasti ljudsko šolstvo se je potom svojih petolizniških odredb in brezciljnih »reform« tako des-organiziralo, da danes res ne vemo več, joli namenjeno naše šolstvo ljudstvu ali liberalnemu učiteljstvu.
To je trajalo do zadnjih dni. Pred Božičem se je pa končno vendarle zrušil radikalno-demokratski režim in iz ministrstva prosvetc je odletel gospod Pribi-ôevié, najvišji bog našega liberalnega učiteljstva. Tedaj se je šele posvetilo tudi nekaterim liberalnim učiteljskim veličinam, zavedli so se svojega žalostnega položaja, da, še več, zaslutili so celo, da bi utegnilo gospodu Pribičeviču in njegovim slovenskim pajdašem odklen-kati sploh za vedno, kajti od svojih podeželskih tovarišev lahko izvejo prav točno, kako stoji z demokratsko valuto zunaj na kmetih.
Kaj torej začeti? Sklep je bil hiter in kratek! Ker se demokratska barka dc-finitivno potaplja, zbežimo na ono, ki se utegne vsaj trenutno še vzdržati nad vodo in »Učiteljski tovariš« je začel z vso paro ponatiskovati članke iz »Kmetijskega lista«, da bi tako opozoril naše »kmetijace« nase in na svojo liberalno učiteljstvo, ki se je že od nekdaj najraje družilo z liberalnimi podeželskimi gostilničarji in trgovci. Manjka le še, da napiše slavnoznani avtor »avstrijskih junakov« g. Jakob Dimnik novo delo o junakih »slovenskega dela jugosloven-skega naroda«, med katerimi bi proslavil poleg kakega Ilešiča in Županiča pred vsem gg. Puclja, Vošnjaka, Mermoljo in podobne generale naših »kmetijacev«.
Tako leze liberalno učiteljstvo sedaj v »samostojna« čreva, le tja si ni znalo in ni hotelo najti nikdar poti, kjer edino bi bilo njegovo mesto, to je med slovensko ljudstvo. Prepričani smo pa, da se ne reši ljudske sodbe ne eden in ne drugi in da ta najnovejša zveza ne reši ne enega in ne drugega ker vsak del v zvezi z drugim le še izgubi!
Nad vse žalostno in nad vse smešno vlogo igra naše liberalno učiteljstvo.
Politične vesti.
f KazdeVleo Slovenijo in imenovanje velikih županov zagovarja »Slov. Narod«. Pravzaprav ne razdelitev samo na sebi, ampak ukrep radikalne vlade, da se Slovenija razdeli v dve oblasti in postavita dva Velika župana, kakor to določa v skupščini sklenjeni zakon, ki je določil v to svrho rok 31. decembra. »Slovenski Narod* meni namreč, da je vlada to morala storiti, da pokaže, da hoče vladati točno po obstoječih zakonih. To jo vse prav lepo, ako bi bilo ree nujno potrebno, da se izvrši omenjeni z rokom opredeljeni zakon, ki je bil sprejet od demokratsko-radikalne večine, ka-y tera v resnici ni bila nobena večina in je Mnenjem zakon sprejela proti očividni volji ogromne večine hrvatskega in slovenskega ljudstva in proti njegovim najočivid-nejšim in življenskim interesom. Če bi bila sedanja vlada, ki je sestavljena iz ene same in sicer izključno srbske plemenske stranke, izvršitev tega zakona odložila, dokler ne pride na krmilo druga vlada, bi je nihče ne bil dolžil protizakonitega postopanja, najmenj še hrvatsko in slovensko ljudstvo. Zato se vsiljuje nehoté misel, da je ta reč delo velikosrbske centralistične struje v radikalni stranki. »Narode sicer meni, da bo vlada to stvar rada popravila, oziroma da se merodajni )'aktorji ne bodo protivili zopetnemu razveljavljenju tega zakona, ako bodoči parlament sklene drugače. V tem slučaju je bilo pač enostavnejše'in tudi za naše itak obupne državne finance veliko bolj koristno, če bi se bila stvar sploh odložila. Tako sodi zdrava pamet, ki pravi, da ni treba začeti zidati hiše, če se misli res pozneje, najbrž kmalu, razdreti. To pač tudi »Narod« ve in zato se zdi, da njegovo zagovarjanje radikalne stranke ne izviru toliko iz občudovanja njenega : zakonitega postopanja« kolikor iz drugih strankarskih razlogov, ki odsevajo tudi iz drugih ; Narodovih^ notic, kažočih na neko skrivnostno mešetarjenje mandatov in portfeljev željnih gospodov staroliberalnega kova z gospodom Pašićem...
-1- Občni zbor Kmctske zveze v Ovši-Sali. Preteklo nedeljo se je vršil v Ovšišah občni zbor KZ, ki je bil zelo dobro obiskan. Na shodu je obširno poročal o političnem in gospodarskem položaju v državi dr. Mohorič. Izvoljen je bil stari odbor.
-h Pri sv. Gregorju ;je imel političen shod na praznik sv. Štefana poslanec Škulj. Poročal je o delu Jugoslovanskega kluba v bivšem parlamentu in o sedanjem političnem položaju. Zboro-valci, ki so bili zbrani v velikem številu, so burno pritrjevali govorniku in z velikim navdušenjem izrekli zaupnico in zahvalo Jugoslovanskemu klubu.
4- V Žireh je dne 2G. t. m. na političnem shodu poročal poslanec S ta no v-n i k. Zborovale! >so bklenili resolucijo, ki
izreka zahvalo Jugoslovanskemu klubu za njegovo delo v bivšem parlamentu in zahteva: 1. ureditev meje med našo kraljevino in Italijo, 2. v Žireh naj se v najkrajšem času izpeljejo občinske volitve, da bo občina že vendar enkrat dobila redno upravo. — Dve uri trajajoči shod se je zaključil ob sijajnem razpoloženju mnogoštevilnih zborovalcev.
+ Se že bikeajo. Radikalna stranka Je v Sloveniji ustanovljena še-le samo na papirju, pa so se že njeni pristaši začeli med seboj ravsati. Tako piše kočevski »Radikal«: »Cesar Janez se glasom časnikarskih poročil mudi v Bel gradu, kjer baje postavlja in meče slovenske velike župane kot otroci svoje vojake. In o teh svojih dejanjih pusti pridno telefonirati v Slovenijo, da bi se videlo, da je on še mož, ki nekaj premore. Smo skromnega mnenja, da naj bi bil Janez v Sloveniji pri razširjenju radikalne stranke pokazal svoje zmožnosti, kjer je s svojo sicer oprostljivo starinsko nezmožnostjo in slavohlepjem za častnimi diplomam temeljito oviral normalni razvoj radikalne stranke.
Sedaj hoče privleči v stranko stare firme, ki sicer izkazujejo nekaj vsaj navideznih aktiv, o katerih je pa vprašanje, če jih pasiva visoko ne presegajo. Cesar Janez, čigar pogled motijo seveda častitljiva leta in pa apetit, ki ni v skladu z močjo želodca, pa še vedno misli, da je intrigant-ska kabinetna politika najboljši pogoj vspe-ha kot je bilo to pred 40 leti, m da je le tisti dober prijatelj, ki leze v gotov del telesa. Janez se seveda temeljito moti in čas bo preskrbel, da bo to zrmerto tudi temeljito uvidel.« — Silno ljubeznivo se je maščeval radikalec dr. Sajovic nad prvim radikalcem v Sloveniji, ker mu ta ni privoščil mesta velikega župana v Mariboru. G. Ivan Hribar je torej v nemilosti vsaj pri g. dr. Sa-jovicu, četudi bi od g. Hribarja »dobro informirani« »Slov. Narod« trdil nasprotno.
-f Volivni manever. : Slov. Narod« poroča, da je desetčlanski odbor radikalne stranke imel včeraj sejo, na kateri je sklenil priporočati vodstvu radikalne stranke, da se z vso odločnostjo zavzame za izboljšanje gmotnega položaja duhovnikom vseh veroizpovedi. Vsa javnost pa ve, da so bile po dolgotrajnem in neprestanem pritiskanju poslancev Jugoslovanskega kluba določene draginjske doklade duhovnikom, da pa so bile protizakonito, proti sklepu narodne skupščine izpuščene iz proračuna. Nato so je zadeva na zahtevo Jugoslovanskega kluba 9. decembra zopet obravnavala v finančnem odboru in se je na zahtevo in predlog dr. Dulibiča in dr. Šimraka sklenilo, da dobe duhovniki izplačane dnevne draginjske doklade od 1. avgusta 1922 dalje po 12 Din. Za predlog so glasovali vsi člani finančnega odbora razen dveh radikal-cev. Ker je skupščina razpuščena, Blerovo posojilo pa očividno že izčrpano, v kolikor i ni naloženo v — dispozicijskem fondu, jc
vsakomur jasno, kako je taksirati Narodovo vest. Dispozicijski fond pa je na razpolago samo za razne liste in druge take agi-tacijske namene.
-{- Ivan Hribar — v nemilosti. Pod
tem zaglavjem poskuša sinočnji »Narod« ironizirati našo pred nekaj dnevi objavljeno notico o g. Hribarju. Ali je ironija posrečena ali ne, je stvar privatnega okusa in mi ne bi odgovarjali, če ne bi bil »Narod« omenil, da čaka dr. Gosar na polno luno, da si ogleda svoj bodoči delokrog. »Narodu« na polno luno ni treba čakati. Trčil ga je že prvi krajec.
-f- Uradniki in finančni minister.
Sinočnji »Narod« trdi, da so bili uradniki ogorčeni zaradi naše notice glede novoletne čestitke finančnega ministra uradnikom in pravi, da je »so'glas-no grmelo v uradniških krogih: Nesramno! Kako hudobno se »Slovenec« norčuje z nami!« — To »Narodovo»; trditev je treba popraviti v toliko, da so uradniki na novega leta dan res bili ogorčeni, pa ne na »Slovenca«, ampak na finančnega ministra, včeraj pa so bili ogorčeni na »Narod«, ker najenostavnejše dnevne notice ne razume in misli, da imajo tudi uradniki »Narodovo« pamet.
-;- Najnovejše glasilo »Orjune« v Ljubljani ni več »Orjuna«, ki so jo začeli Orju-naši izdajati pred nekaj dnevi, ampak je »Slov. Narod«. Z največjim navduešnjem hvali »Crjuno«, ker hoče »en integralno ujedinjeni jugoslovenski narod«. Tu je podan jasen dok az, da so bili vsi članki »Slovenskega Naroda« ob času občinskih volitev v Ljubljani zgolj volivni manever in fraze. »Slov. Narod« pa se menda kljub-temu ne bo posebno prikupil »Orjunašem«, ker plava že popolnoma v radikalski vodi, kakor da bi bil sporazum radikalcev z »Narodno in demokratsko stranko okolu Slov. Naroda^ že perfekten. Je hudo, če se kdo liže kar na vse strani in pride potem povsod v nemilost, kakor bo priiel »Slov. Narod« tudi pri radikalski vladi radi »Orjune«. Od Ivana Hribarja »dobro informirani« »Slov. Narod« bo seveda drugače poročal.
-f Kakšna zmaga je to? ; Slovenski Narod« poroča pod prav debelim naslovom, da so pri volitvah za predsedstvo belgraj-ske akademične omladine 31. decembra m. 1. zmagali demokrati. Razmerje glasov pa je bilo sledeče: demokrati 659 glasov, radikali 620, komunisti 481, republikanci 268, zemljoradniki 97 in socialisti 12. To je pač vse kaj drugega nego zmaga, ako kaj velja Adam Riesejeva aritmetika. Ne vemo sicer, kako se na belgrajski univerzi voli predsedstvo, toda večine demokratski akademiki glasom teh številk pač nimajo, ampak veliko manjšino, kar si vsak lahko sam izračuna.
-f Kuj je demoqogija? Na to vprašanje je dalo najboljši odgovor »Jutro« v včerajšnjem uvodniku. Pripoveduje, da je stanovanjski zakon z dne 30. decembra napravila opozicija. Mi bi pripomnili, da je postal dr. Žerjav minister za socialno politiko že 24. decembra 1921 in da je pred njim že od 1. 1920. izdeloval ta zakon g. dr. Kukovec. Zakon in pravilnik sta pristen demokratski izum, vreden demokratskega razuma, kriva je pa opozicija, po s Jutru« seveda. Zdaj pa veste, kaj je demagogija, Ici postaja vedno hujša, kadar se demokrati čut'jo v javnosti nr^rolj prizadete.
-f- 700 miljonov dinarjev za volitve. »Epoha« javlja, da je ekonomsko finančni ministrski »komitet« (od besede: komičen?) imel v soboto sejo, kjer so sklepali tudi o nekem 700 miljonskem kreditu za ministrstvo vnanjih zadev. Ta kredit naj bi se porabil za Albanijo, »Epoha« pa trdi, da se govori, da so si radikali »izposodili« denar za volivno agitacijo in da osigurajo vladanje g. Pa-šiću. — To ho vohvnega golaša, če je to res! Številka sama pa je precej visoka in vslcd tega neverjetna. Mogoče pa je, da so si ■»izposodili« radikali kakih 7 miljonov iz dispozieijskega fonda ministr stva vnanjih zadev.
-f- Odpuščanje uradnikov. »Pravda« poroča, da se v belgrajskih krogih močno govori o nekem ukazu, s katerim je na novo imenovanih okoli 400 »policijskih pisarjev« in 50 srezkili načelnikov — seveda samih radikalov, katerim so se morali umakniti demokrati. Ta vest je jako verjetna, ker so glasom poročil istega lista demokrati v Srbiji osnovali posebne odbore, ki bodo skrbeli za odpuščene demokratske uradnike do voli-! tev, ko ho padln končna odločitev. — To je krasna ilustracija naših upravnih razmer in inostranstvo odgovarja na ta-. ke pojave v Curihu s kurzom 1.37.
H- Radii sa Profita. Sarajevski »Jugoslovenski List poroča i/. Belgrade: ? Minister za pravosodje Marković je te dni pripovedoval v neki družbi, da je ob priliki 1 svojega zadnjega sestanka z Radičem te-j mu rekel, da Pašićevi radikali ne bodo dovolili Protiéu kandidature kot radikalu prečanskih krajih. Na to je Radié baje odgovoril: »Če ne d^vrlîte Protiću kandidature vi, da kot rad	pa v naših kra-
jih, mu boim odstopil jaz enega izmed svojih'
okrajev, kjer bo dobil mandat.«
-f Borba za Mosul. Na lozanski konferenci se pogajanja v sedanjem trenutku osredotočujejo okoli Mosula, ki je središče bogatega iraškega petrolejskega rajona. Angleži stoje na stališču, da to mesto pripada Iraku, nad katerim ima Anglija mandat od Društva narodov. Turčija o tem izpočetka ni hotela nič slišati, zdaf pa predlaga plebiscit in angleško-turiko strokovno komisijo, katera naj določi mejo med Turčijo in Irakom. Angleški delegati smatrajo, da jc to znak odnehavanja od strani Angore in upajo, da se zadeva povoljno reši.
+ Vprašanje mažarskega grba. Vrhovni svet zaveznikov je pozval maiarsko vlado, da se ima mažarski grb, ki pomeni žalitev suverenitete nasledstvenih držav, izpremeniti. Grb vsebuje namreč ie vedno amblemc onih delov prejšnje mažareke države, ki so glasom trianonske pogodb« postali integralni deli drugih držav.
•f Reparacijsko vprašanje se zadnji čas nekoliko povoljneje razvija. Londonska konferenca se je že otvorila. Na enf strani ima Anglija načrt, da se reparacijskl dolg nekoliko zniža, na drugi strani pa je Nemčija sama predložila odplačilni načrt, ki baje tvori sprejemljivo podlago za nova pogajanja. Ker tudi Francija baje ne vztraja več na teritorialnih zastavnih objektih, je razpoloženje državnikov precej optimistično.
-f- Morilec predsednika poljske republike, Narutowicza, slikar Niewiadow-ski, je bil 30. decembra 1922 v Varšavi obsojen na smrt.
-f- Pametna odredba Mnssolinija. Italijanski ministrski svet je izdal dekret, glasom katerega se ukine 21 posvetovalnih komisij (pri poljedelskem ministrstvu, ki so štele 332 članov, kateri so seveda vsi dobivali visoke dijete. Tudi pri naučnem ministrstvu se odpusti ,739 nepotrebnih uradnikov. Posnemanja vredno.
-f Ruska spomenica. Ruski delegati na lozanski konferenci so predložili spomenico, v kateri ugotavljajo, da velesile zasledujejo svoje stare osvajalne tendence. Njihov načrt rešitve morskoožinskega vprašanja je naperjen proti črnomorskim državam. Edina prava rešitev je ona, ki pripozna Turčiji polno juridično in gospodarsko neodvisnost. Vse koncesije, ki jih bo Turčija eventualno primorana zaveznikom dati, so brez vsake dejanske veljave. Kar m tiče Balkana, je trajni mir mogoč le, 2e s« vsi ti narodi združijo v veliko državno zvezo, v kateri bo vsak narod avtonomen. Kontrola nad manjšinami, kakor jo predlagajo zavezniki, pa pomeni le prikrito nadzorstvo velike antante nad vzhodom, ker je Društvo narodov le orodje v rokah velesil antante.
Izjava Kamenjeva, Na kongresa vseh ruskih sovjetov jc predsednik Kame-njev glede na lozansko konferenco izjavil, da je Rusija popolnoma solidarna s Turčijo, da pa je slednja prisiljena napram velesilam odnehati, česar pa Rusija ne bo nikoli priznala. Naš črnomorski program, je dejal Kamenjev, je popolnoma nasproten onemu Miljukova. Ta je Sel za tem, da si Rusija in Anglija razdelita medseboj oblast nad Carigradom, mi pa smo za popolno svobodo morskih ožin, kar se tiče trgovske plovbe, zahtevamo pa, da so zaprte vsem bojnim ladjam. Črno morje ne sme postati torišče kakšne bodoče svetovne vojne.
4- Za poslanika Anglije v Parizu je imenovan lord Crewe. Prejšnji poslanik lord Hardinge je padel pri Poincareju v nemilost, ker je stal baje pod vplivorr Lloyd Georgeja.
-f- Indski narodni kongres se j te dni v Nagporu, Razpoloženje k< stov je spričo novih uporov v Indij vavih represalij od strani Anglije protiangleško. Kongres je z 203 giasovi proti 85 sklenil, da se indski nacionalisti v smislu Gandijevega programa ne udeleže volitev v »legislativne« svete, da torej vztrajajo pri abstinenčni politiki. Zmerni člani kongresa pa zaupajo v Anglijo, da iz Indije ustvari dominion, vendar so v veliki manjšini.
-{- »Neodvisni« Egipt. Pred nekaj dnevi je bil v Aleksandriji ubit Anglež, dr. Robson. Umor se je izvršil iz političnih motivov. To priliko je angleški visoki komisar uporabil v to, da je vlado opozoril na to, da se obsedno stanje v Egiptu ne more še odpraviti. Zahteva tudi, da se poveča angleška konjenica v svrho patrulji-ranja po ulicah.
+ Novi vojaïki zakon v Rusiji določa 1 in pol letno službeno dobo v pehoti, 2 in pol letno v konjenici, 3 in pol letno pri topništvu in 4 in pol letno pri mornarici. Rezerva obstoji iz vseh moških, ki so odslužili službeno dobo v aktivni armadi, in je obvezna do 40. leta starosti. — Pri nas hoče general Pešić to obveznost raztegniti do 60. leta, vrhtega pa še militarizirati vzgojo trok od ljudske šole dalje. Sicer pa je ves svet napol nor, ne izvzemši ruskih boljsevikov.
Pridobivajte novih naročnikov !
Stran 4.
SLOVENEC, dne 3. januarja 1928.
IN*. I
Na Silvestrov večer minulega leta je zatisnil za vedno svoje oči obče priljubljeni, izredno vestni nadfaktor Jugoslov. tiskarne, gosp, Ludovik T o m a ž i č. Nekak« pred mesecem se je še veselil čil in zdrav svojega petindvajsetletnega jubileja, ki bi ga slavil v tekočem letu kot nepretrgoma v Jugoslovanski tiskarni službujoč sotrudnik. Žal, zla usoda je prekrižala njegov račun, iztrgala srečni rodbini ljubega očeta, nežno milega moža, tiskarni neutrudljivo vestnega sotrudnika, zvestega tovariša, osebju pa izredno ku antnega zagovornika. Ni ga več med nami!
Skrben ne le \ tiskarni, temveč tudi kot oče, se je podal 10. decembra v Višnjo
f'oro oskrbet si pri svojih prijateljih živ-jenskih potrebščin ter se vračal zvečer v spremstvu tovarišev na tamkajšnji kolodvor, kjer mu je izpodrsnilo ter si je „lomil nogo takorekoč na lepi cesti. Dasi se je noga vidno normalno celila, so nastale razne komplikacije v dotoku krvi in vnetju rebrne mrene, kar je vplivalo toliko na srce, da je isto oslabelo in provzročilo nenadno smrt. Opoldne še izredno svež, z najboljšimi načrti za bodočnost, veseleč se navideznega zboljšanja zdravja, je čisto nepričakovano izdihnil ob 6. uri zvečer v najlepši moški dobi, 39 let, svojo blago dušo.
Pokojnik se je izučil tiskarstva pred dobrimi 20 leti v naši tiskarni, nakar je bil že po preteku štirih let dodeljen kot faktor takratne podružnice v Postojni. S premestitvijo ondotne podružnice v Ljubljano se je vrnil v Ljubljano, nakar se mu je nudila prilika, da se je v gotovih tiskarskih panogah specializiral ter bil kot tak vešča moč podjetju, desna roka ravnatelju in nenadomestni svetovalec tiskar-niškemu osobju. Vesten napram podjetju, zvest in blag napram tovarišem, točen napram sebi, to so bile njegove lastnosti, ki jih danes žalibog tako pogosto pogrešamo pri mlajši generaciji.
Ves svoj prosti čas je posvečal, razen ljubljeni družini, raznim našim organizacijam. Sprva je pridno sodeloval pri »Kat. društvu rokodelskih pomočnikov«, pozneje jc posvetil največ svojih moči Orlu, kjer je bil 9 let zvezin blagajnik in 10 let predsednik šentpeterskega orlovskega odseka. Jeseni je zastavil svoje delo pri Šentpe-terskem prosvetnem društvu, ki ga je izvolilo svojim predsednikom. Povsod je s svojim konciiijantnim nastopom le družil sile in bil z neumorno pridnostjo mo'an steber organizaciji.
Pokoj njegovi blagi duši, mi mu pa ohranimo časten spomin!
k Dekliško gibanje. 8. dec. m. L so v Pliberku z veliko slovenostjo blagoslovili novo zastavo dekliške Marijine družbe. Popoldne je bila v dvorani izobraževalnega društva slavnostna akademija, na kateri je bilo navzočih 130 deklet marijanske organizacije. Vsa prireditev je najlepše uspela.
k Prisilno posojilo. Tudi na Koroškem je razpisano avstrijsko prisilno posojilo. Tisti Slovenci, ki so pri plebiscitu glasovali za Avstrijo, se nekaj one-^avijo in pravijo, da naj posojilo plačajo nemčurji, a njim da so Nemci ob plebiscitu zagotovili, da jim ne bo treba plačati nobenih davkov, ako glasujejo za Avstrijo. Seveda avstrijske oblasti na to uho sedaj ne slišijo več.
k S čim se peča Heimatdienst. Heimatdienst je nedavno razposlal vsem svojim zaupnikom okrožnico, v kateri jim naroča, naj mu pošiljajo informacije o vseh dogodkih v bivši plebiscitni coni A. Posebno naj pazijo na vsa dejanja in nehanja jugoslovansko orientiranih Slovencev, na njihova društva, prireditve itd. Na temelju teh informacij poskrbi potem Heimatdienst za ovadbe na oblasti in za vsakovrstno preganjanje zvestih Slovencev.
k Socialistična maščevalnost. Starostni zavarovalnici v tovarni v Bistrici v Rožu je tovarniško ravnateljstvo nakazalo 25 °/o delavskega davka, ki ga plačuje občini. Od te vsote pride na posameznika približno 170.000 K mesečno. Socialisti, ki imajo zavarovalnico v rokah so to podporo odrekli nekemu 70 letnemu, dela nezmožnemu slovenskemu delavcu samo zato, ker je prej včasih katero zinil proti socialnim demokratom.
k Električna napeljava na Ledini-cah. V Ledinicah se je pred časom osnovala posebna zadruga, ki je imela nalogo, da poskrbi za električno napeljavo ia državne elektrarne v Podroščici. Delo je bilo sredi decembra le dovršeno in 16. decembra je prvič zažarela luč po vaseh Svatne-Malnice, Spodnje Borovlje, Le-dinice, Zg. Borovje in Pečnica._
Msrcžajts ,S!gvsp.S34!
Primorske novice.
p Proti slovenskemu Jeziku na sodiščih. Zveza sodnikov v Julijski Krajini jc imela dne 21. t. m. izredni občni zbor, na katerem je baje enoglasno sklenila, da mora vsak sodnik v praksi Izključiti slovenski jezik, bodisi v spisih bodisi pri ustnih razpravah. Vse slovenske vloge naj se vračajo strankam s pozivom, da pred-lože v italijanskem jeziku, drugače se ne bodo vpmtevale v nobenem pogledu in tudi ne reševale. Izključni uradni jezik na sodnijah mora biti italijanščina.« — Tako demoralizujoče vpliva fašizem celo na — sodnike.
p Vlom v občinsko pisarno. V noči od 26. na 27. mm. so neznani tatovi vlomili v občinski urad v Dekanih in prevrtali blagajno, iz katere so odnesli 9515 lir. Vsota je bila zavarovana.
štajerske novice.
š Celje. Volivni imeniki za mesto Celje in za okolico Celje so somišljenikom SLS na vpogled v tajništvu SLS, hotel Beli vol. Somišljeniki! Pi rabite zadnje tri dni reklamacijskega roka in pridite pogledat, ali niste izpuščeni v volivnem imeniku! Samo tri dni imate še časa, da zahtevate vpis v volivni imenik!
S Minister Pucelj v Mariboru. V soboto so Štajerski eamostojneži zborovali v Mariboru. Zborovanja Rta so med drugim udeležila tudi minister n. r. Pucelj in poslanec Hajer. Ra pravljalo so je o načrtu koncentracije SKS, JDS in «naprednih« obrtnikov.
š Smrtna kosa. V Mariboru je umrl g. Ernst Canjko, finančni nadkomisar in okrajni upravitelj v Mariboru. — Dalje jo umrl v Mariboru trgovec in bivši dolgoletni občinski svetovalec Franc Bernhard. — V Celju je umrl mestni gledališki mojster Karel Rupprecht. N. v m. p.!
š Popravljena krivica. Proti upravitelju hiralnice v Vojniku g. Hriberni-ku so se bile raznesle obrekljive vesti. Sodne, disciplinarne in uradne preiskave so dognale, da so bile vse obdolžitve popolnoma neosnovane ter qe bil g. Hriber-nik zopet pozvan na svoje upraviteljsko mesto.
š Vlom v poštni urad. Po Petrovčah in okolici še dalj časa gospodarijo tatovi. Pred božičnimi prazniki so obiskali
{>oštni urad, kjer so se ukvarjali z že-ezno ročno blagajno. Predno so pa
uspeli, jih jo neka stranka začutila in pregnala.
à V Šoitanju je umrl dne 31. dec. 1922 občespoštovani g. Fran Rajiter, hotelir in lesni trgovec, dolgoletni župan in častni meščan mesta Šoštanj. Pogreb je bil v torek, 2. jan. 1923, ob 10. dop. Blag mu spomin!
š V Št. Vidu pri Grobelnem uprizorijo Pogačnikovi fantje iu dekleta narodno igro r Zaklad« v štirih dejanjih s petjem. Vrši se dno 6. in 7. januarja ob 3. uri popoldne. Cisti dobiček so darujo revnim učencem za nak^p ubožuih knjig.
š Tatvina koles. Iz veže gostilne Branl-bor v Celju je bilo ukradeno kolo, vredno 4000 K Leopoldu Ledeniku. Мезагјп Antonu Hafnerju v Celju je bilo ukradeno kolo, vredno 4Г>0и K.
š Vlak povozil orožnika. Na novega leta zvečer so jo peljal orožuik Lešar iz Št. Ilja proti Mariboru, numenjen domov v Zg. Kun-goto. Na postaji Pesnica, kjer vlak ne obstoji, je skočil tako nesrečno z vlaka, da je prišel pod kolesa in ohležal un mestu mrtev. I â Orožnik aretiral svojo ieno. V mari- j borski okolici je te dni ukradla žena nekega orožnika svojemu hišnemu gospodarju 30 ti- | воб kron. Ko je zvedel to ujeu mož. jo je pustil takoj aretirati ter Izročiti sodišču v Mariboru, kjer jo tudi javil. da ee bo pustil od njo ločiti.
š Ztu/rupljenje t fosforjem. Dne t. januarja je >aîel v Mariboru policijski stražnik v Krekovi ulici človeka, ki Je sedel ob nekem zidu in jedel kruh s fosforjem. Odvedel ga je s seboj na stražnico, kjer pa je dobil tolike bolečine, da eo ga morali prepeljati г rešilnim vozom v bolnico.
š Zgradba palače Zadmžre gospodarske banko v Mariboru. V soboto, dne 30. decembra 1922 so dogradili palačo Zadružne gospodarsko banko v Mariboru do četrtega nadstropja. To so proslavili z velikim mlajem In zastavicami na pročelju poslopja. Pri količkaj ugodnem vremenu bodo zgradbo nadaljevali tudi čez zimski čas.
б Transporti rnstih ujetnikov. V nedeljo dne 31. decembra je dospel v Maribor manjši transport ruskih njetnikov, mod njimi tudi mnogo Slovencev. Transport so odvedli v predpisano kvaranteno.
š Nenavadno novoletno vreme. Ob zaključku leta se je tudi na južnem Štajerskem ob Dravi pojavilo nenavadno vreme. Toplomer opoldne je kazal 12 stopinj toploto. — Ob močnem široko je barometer padal na-gloma do 120. Ponujal se je dož, vendar jo ob toplem vetru prevladalo solnčno vreme. Na Pohorju je vidoma zginjal par dni prejo zapadli sneg.
Ijavne listine, ki jih vsebuje tak d*
Iranien!
• v *
Ali so za vse vreklamir&noe sme po» rabiti skupna vloga in skupno potrdilo, o pristojnosti, rojstvu in bivanju v občini. N c ! Za vsak upls ali izbris se mor« vložiti posebna reklamacija in tej pri.
ložiti seveda posebna priloga.
» * »
Poročila nam javljajo, da nekatera županstva ne rešujejo reklamacij s p r o-t i. kakor predpisujo zakon, ampak se župani izgovarjajo, da bodo rešili vse skupno dne 6. t. m., ko bodo vee reklamacije vložene. Glede takih županov, naj velja za našo zaupnike tole:
1.	Zupana, ki ne rešuje reklamacij takoj prijavite okrožnemu oz. deželnemu sodišču.
2.	Ne dajte se s takimi fintami od županu zapeljevati. Postopajte strogo po naših navodilih in po zakonu. Zakon pa pravi: Vsako zahtevo popravka mora rešiti občinski urad v petih dneh. Ce je ne reši se smatra, da je zahteva po popravku (reklamacija) odbita in tedaj je samo še tri dni časa, da se vloži pritožba na okrožno oz. deželno sodišče.
Torej tam kjer že več kakor osem dni čakate na rešitev reklamacije, ste že zamudili rok za pritožbo pri sodišču. S tem je reklamacija zastarela. To se je zgodilo v več občinah. Vsem prizadetim svetujemo, da ponovno vlože reklamacijo in se po preteku petih dni, če ne dobe rešitve, takoj pritožijo na sodišče. Taki slučaji pa naj nas izuče, da ne bomo nasedali različnim intrigam, ampak se bomo držali navodil in zakona.
Volivci! Reklamacijsko postopanje je splošna mobilizacija za volivni boj. Ce jo borno izvedli do skrajne popolnosti, smo si zagotovili zmago.
Somišljeniki! Zaupniki! Se tri dni imamo časa!	Tajništvo SLS.
Reklamac!i$ko postopanje.
Kako naj županstva rešujejo reklamacije.
Prejemamo poročila, da nekatera županstva ne vedo, kako postopati pri reševanju pritožb in zahtev po popravku volivnih imenikov.
O zahtevi za popravek volivnega imenika odloča kot prva oblast vedno komisija, ki ji predseduje župan ali njegov namestnik, prisednika pa sta dva občinska odbornika, ki ju izvoli občinski odbor. Y občinah, ki imajo gerenta, tam gerent samo sprejema pritožbe in jih pošilja v rešitev pristojnemu okrajnemu sodišču. Občinska komisija mora vsako reklamacijo rešiti v 5 dneh, bodisi da zahtevi ugodi, aLi ji ne ugodi. O svoji rešitvi mora občinski urad obvestiti onega, ki je popravo zahteval in tistega za kogar je zahteval.
Vsako svojo rešitev (glede reklamacij) mora občinski ura uradoma v dveh dneh po preteku pritožbenega roka poslati pristojnemu dež. oz. okrožnemu sodišču v oceno z vsemi akti vred, ki se nanašajo na reklamacijo. Sodišče izda najkasneje v sedmih dneh po prejemu aktov svojo odločbo, s katero odobri ali razveljavi rešitev občinske komisije. Cim izda deželno, oz. okrožno sodišče svojo odločbo, vpiše v volivni imenik spremembo, ki jo odločba vsebuje in pošlje rešitev občinski komisiji.
Torej: občinski uradi naj ne popravljajo sproti volivnih imenikov, ampak naj rešijo pritožbe, potem pa čakajo da sodišče o njihovi rešitvi izda končnoveljaven odlok in šele glasom
tega odloka popravljajo imenike. * • •
Ker prihajajo ponovne pritožbe s strani državnih uradnikov, zlasti železničarjev, carinarjev, potujočih uradnikov itd., odgovarjamo ponovno na vprašanje:
V kateri občini morajo biti vpisani v volivni imenik oni javni nameščeni, ki stanujejo drugod kakor pa so uslttžbeni?
Zakon o volivnih imenikih člen 1., odstavek 3., pravi: »Uradniki in vobče vsi javni uslužbenci 6e vpisujejo v vo-livne imenike one občine, v katerih stalno žive, brez ozira na to, kje prejemajo plačo in ali je njih službovanje zvezano s potovanjem.«
Po tem določilu mora biti uradnik vpisan v volivni imenik one občine, v
kateri stanuje, brez ozira na to, aH stanuje tam že 6 mesecev ali ne.
Poročila nam prihajajo, da se tozadevno gode javnim nameščencem krivice. Vzemimo primer: Državni uradnik, ki službuje v Ljubljani in stanuje v Kranju, ni vpisan niti v enem niti v drugem volivnem imeniku. Hotel se je vreklamirati, pa so ga odklonili v obeh krajih: v Ljubljani z motivacijo, da stanuje v Kranju, v Kranju pa, da ne stanuje v občini še 6 mesecev, izjemno določilo glede 6 mesečnega bivanja pa da zanj ne velja, ker ni v Kranju v službi.
Stališče zadnje občine je brez dvoma zmotno, kajti na ta način pride javni nameščenec ob volivno pravico vsled — stanovanjske mizerije v Ljubljani.
Javni nameščenci, ne dajte si uro-pati volivne pravice in takoj vložite reklamacijo! Ce bi vas pa občina ne hotela vpisati, se takoj pritožite na deželno ozir. okrožno sodišče, ki rešuje reklamacije v drugi instanci.
Л » *
Ali imam volivno pravico, 6e sem bil obsojen pa sem se pritožil in obsodba ni postala pravomočna? Imam.
Posestnik se je pred tremi meseci preselil iz prve občine v drugo — kje mora biti vpisan v volivni imenik? V prvi, ker v drugi ne stanuje še 6 me-seaev.
Ali je pritožba na okrožuo sodišče še možna po 6. januarju? Seveda je!
Kajti rok, v katerem smem vložiti pritožbo proti rešitvi občinskega urada, ne zavisi od splošnega reklamacijskega roka, ampak od dne, ko smo prejeli rešitev občinskega urada. Zakon pravi:
Člen 9: Kakor oni, ki zahteva popravek, tako ima tudi oni, ki se ga tiče popravek, pravico, da se v treh dneh od prejema rešitve pritoži na pristojno prvostopno t. j. deželno ali okrožno sodišče.
Na drugi strani pa velja pravilo: Ce v petih dneh, potem ko smo vložili pri občinskem uradu reklamacijo, nismo prejeli nikakega odgovora, se smatra, da je naša zahteva odklonjena in imamo od petega dne po vložitvi še tri dni časa, da se pritožimo na deželno oz. okrožno sodišče.
* * *
Ali se sme isto listino porabiti za potrdilo rojstnih datov, kot domovnico in potrdilo o šestmesečnem bivanju v občini? Da, če tnkn listino potrdijo vse pristojne oblasti, ki morejo izdajati ve-
—	Duhovščina pri svojem nad pastirju. Po starem običaju so se zastopniki duhovnikov ljubljanske škofije pred novim lotom poklonili prevzv. g. škofu dr. Ant. B. jegliču v škofijskem dvorcu, kjer je stolni prošt in gen. vikarij Andr. Kalen izrazil časti tke in voščila za novo leto. — Ob zatonu starega leta, ki ni bilo brez bridkosti,. gledamo zaupno v bodočnost, v novo leto, ki bo za verske in cerkvene zadeve v naži domovini velevažno: sklepal se bo konkor-dat med Cerkvijo in državo, vršile se bodo volitve v postavodajno skupščino, ki bodo odločilne v marsikaterem oziru.. Poleg tega se bliža pomenljiv dan, ko se bo naša Škofija veselila 50 letnice mašništva in 25 letnice škofovanja svojega nadpastirja. Naj bi bilo novo leto res blagoslovleno, naj bi nas približalo dobi, ko se bo uresničilo geslo papeža Pija XI.: >Pax Christi in regno Chris ti.«
V zahvali za častitke je presvetli omenjal razne vesele pojave v škofiji: Pohvalno se ie izrazil o živahnem delu in razvoju
v	SKSZ., v obnovljeni krščanski ženski zve* zi; z veseljem pozdravlja cvetoče Orlovstvo in množeče se vrste katoliškega dijaštva, kar je sijajno izpričal dijaški dan 8. dec. m. L — Jugoslovanski episkopat se ima boriti z mnogimi težkočami, a zdi se, da se svetlika zora srečnejših dni. Ob nastopu svojega zlatega jubilejnega leta se presvetli vladika zaveda, kako ga je božja Previdnost vodila v pretekli milostipolni dobi ki
zahvaljuje Bogu za vse, kar je mogel dobrega storiti. Želeč svoji škofiji božjega blagoslova prosi in pričakuje, da ohrani duhovščina zlasti v bodočih dneh duha edinosti in složnosti.
—	Slovenski klub v Sarajevu priredi ob petindvajsetletnici svojega obstanka dne 6. januarja 1923 jubilejni koncert.
—	Brezplačne železniške karte. No»
vi	minister za promet Velizar Jankovié je predlagal v ministrskem svetu, da se ukinejo vse brezplačne železniške karte. Predlog jo bil sprejet. Ta odlok pa ne velja za časnikarje.
—	Napad na Orla. Na Sentjanžev dan popoldne je napadel v Zg. Brniku pred Bo-šticem člana »Orla« Antona Ropotarja, ki se je vračal od fantovskega sestanka iz Cerkelj, Jože Boštic, p. d. Urbančkov iz Zg. Brnika. »Nocoj moram Se vse načelnike Orla zadaviti!« je zakričal, zaklel in nato zagrabil Ropotarja za vrat b ga začel daviti. Ropotar je še dvakrat zaklical: »Pomagajte!«, več pa ni mogel. Prihiteli so ljudje, Boštic jc izpustil svojo žrtev, zlomil mu dežnik in ga vrgel v Ropotarja, nato pa zbežal. Znano je, da se imenovani Urbančkov Jože zelo navdušuje za Sokola in ni čuda, da je na tak balkanski način napadel Jvodjo orlovskega naraščaja v Cerkljah.
—	»Novi proleteri«. Tako se glasi naslov uvodnega članka v »Politiki« a dne 31. decembra lanskega leta o uradniškem vprašanju. Med drugim praviš »Izgleda, da je vso, kar more družba uradnikom za enkrat dati — le iskreno in globoko obžalovanje. Vse drugo so same besede, prazne in brezmiselne
Stev. T.
SLOVENEC, <Jne 3. januarja 1923.
Bede. Prepričani pa smo, da uradniki tega obžalovanja 110 potrebujejo. Uradniki hočejo le svojo pravico, a na to »moraće pričeketi još neko vreme, inož-da još neko duže vreme.« Vsi to razumejo, samo brihtni »Slov. Narod« ne.
—	Janez Zgaga, ki ga predlaga »Narod« za načelnika oddelku za notranje zadeve namesto dr. Baltića, bo danes podpisal svoj prvi ukaz, da so podeli g. Ivanu Hribarju koncosija za novo radikalno banko.
—	Kumuuovo in Kumanudi. Po bel-grajski »Politiki« posnemamo: »Hrvatska deca počinju ipak po malo upoznava-ti našu istoriju. Na dan Kumanovske proslave zapitaćo neko u Hrvatskom Zagorju ma loga Jožeka, učenika osnovne škole: Kaj ti, Jožek, nemaš danas škole? — Ne! Danas je svetck! — Kakav vražji svetekî Nikdar dvadeset če-tvrti listopad ni bil svetek. — Je! Danas je sto let, koj je Kumanudi potukcl Turke.
—	Proti advcntistom. Pravoslavna patriarhija je vložila na ministrstvo za vere protest, ker trpi adventiste v državi. To gibanje ee baje vedno bolj širi.
—	Kuriozum. V »Službenih Novi-nah« čitamo: Mi Aleksander I po milosti Božjoj i volji Narodno j Kralj. Srba, Hrvata i Slovenaca. Na predleg našeg Ministra finansija postavljamo: u Gc-neralnoj Direkciji Posrednih Poreza: za načelnika sa godišnjoni platom od 7072.80 d i n a r a za Bosnu in Hercogo-vinu, Dalmaciju i Slovenučku, Petra Ko-stiéa, profesora Bogoslovijc u Prizrenu. Naš ministar finansija neka izvrši ovaj ukaz. Beograd 28. septembra .1922 god. Aleksander, s. r. Ministar finansija, D. r. K. Kumanudi ,s. r.
—	Volivna rakija. Kar je pri nas vo-livni golaš, to je v Srbiji volivna rakija. O volivni rakiji piše »Epoha«: »Ali pijejo ljudje volivno rakijo« — je vprašal sotrud-nik našega lista prijatelja z dežele. — ^Kakšno volivno raki jo? 1 Ljudje so tihi in niti ne črhnejo. Nikdar še ni bilo pri nas tako tiho v volivni dobi. Vsi se čudimo temu držanju sicer tako veselih ljudi. To je značilen pojav, Ici nas spominja na izrek kneza Miloša: To ne valja, kada narod čutil«
—	V jtroslavo 100 letnice Pasteur je-vega rojstva priredi sloveusko zdravniško društvo dne 5. januarja 1923 ot> 17. uri v mestni posvetovalnici slavnostno sejo s predavanjem g. dr. Šitnenoeve. Vsi zdravniki vabljeni! — Odbor.
—	Naši ujetniki v Italiji. Če se še kak vojni ujetnik nahaja v laškem ujetništvu naj dotičnega priglase svojci pri pristojnem občinskem uradu. V Ljubljani stanujoči naj se tozadevno zglasijo do 15. januarja 1923 v vojaškem uradu v Mestnem domu. Druga županstva pa dobijo potrebne informacije pri svojih pristojnih okrajnih glavarstvih.
—	Slovenska dijaška zadruqa v Pragi je razposlala različnim zavodom in posameznikom prošnje za podporo. Prosimo slov. javnost, da podpira nase dijaštvo, ki se nahaja vsled visokega stanja češke krone v velilci bedi.
—	Tržič. Silvestrov večer smo priredili v društvu pri pogrnjenih mizah ob veliki udeležbi članov in prijateljev društva sv. Jožefa. Ob domači in prisrčni zabavi nam je ta večer hitro, še prehitro minul. Videli smo, da se da napraviti poštena zabava tudi brez plesa in celonočnega popivanja. Najlepši pa je bil ob tej priliki simbolični prizor: ?Staro in Novo leto« o polnoči. — Na novega leta dan je bilo zborovanje naših zaupnikov v Našem Domu! Govorila sta gg. profesor Remec in urednik Kremžar o važnosti volitev 18. marca. Zbrani so bili vsi zaupniki v prav lepem številu iz celega Tržiškega okraja: Tržič, Lom, Sv. Ana, Kovur, Križe. Navdušenje za Slov. ljudsko stranko je veliko in vsak pošten človek si želi, da bi že enkrat prenehala korupcija, ki je vladala do sedaj. — Umrl je 31. dec. 1. 1. g. Leop. Lavš, trgovec in posestnik v najlepši moški dobi 44 let. Bil je mož dobrega srca in povsod priljubljen. Naj počiva v miru! Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje!
—	Umrl je 31. decembra v Pmlgradu g. Mihael Rade, župan občine Stari trg ob Kulpi. Pokopali so ga 2. januarja oh desetih dopoldne. Blag mu spomini
—	Prostovoljno društvo gasilcev ua La-verel priredi veselico dne 6. t. m. v prostorih g Ogrina na Laverci. Na sporedu bo godba, petje, šaljiva pošta itd. Začetek ob 2. uri. Čisti dobiček je namenjen za gasilno opravo. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Ohčni *bor Obrtne zadruge v Kranju ee vrši v nedeljo dne 14. januarja ob devetih dopoldan v mestni posvetovalnici v Kranja.
—	Dimnikarski cenik. Ministrstvo trgov, in industrije, oddelek v Ljubljani, je na pro-Snjo Pokrajinske zadruge dimnikarjev za Slovenijo v Ljubljani, povišalo sedaj obstoječi maksimalni cenik, ki je bil veljaven do 81. decembra 1922 in sicer nekatere točko aa 40 do 50 odstotkov, ostale pa približno za 100 odstotkov. V nočnem čsu. nedeljah in praznikih se zviša gornji cenik še za 50 odstotkov poviška. Ta maksimalni cenik je stopil s L
Stran S.
januarjem 1923 v veljavo in obsega področjo oele Slovenije.
-- Novi italijanski bankovci. Italija izda
pol milijonu novih 1000 llrskih bankovcev v novi obliki in dva milijona 100 llrskih bankovcev v stari obliki. Novi bankovci se porabijo v prvi vrsti za zamenjavo starih ob-rabljonih bankovccv.
—	Najdeni vtopljcnec. V Vevčah so potegnili 2. januarja 1923 zjutraj iz Ljubljanico mrtvega nopoznanega vtopljenca, kateri jo bil brez srajce in pokrivala, imel pa jo dv^jo hlač in spodnje trikot hlače in vojaške čevlje.,Vtopljcnec leži v mrtvašnici pri sv. Urhu v Dobrunjah.
—	Pobiranje občinskih taks v Sloveniji. V Uradnem listu št. 131 od 28. decembra 1922 jo izšel zakon o pobiranju občinskih taks v Sloveniji. Na podlagi tega zakona Ima vsa-»ka občina v Sloveniji pravico, da uvedo s sklopom občinskega odbora posaiuozne ali vso občinsko takso, ki so označeno v tarifi, priloženi temu zakonu, ali pa da zviša žo uvedene takso v mojah omenjene tarife. Sklep se mora na običajni načiu objaviti s pripombo, da je zoper njçga v 14 dneh dopustna pritožba na pokrajinsko upravo, oddelek za notranje zadeve; ta pritožba so mora vložiti pri županstvu. V naslednjem navajamo nekaj taks iz tarifo: Za prostovolen sprejem tuzemca v domovinsko zvezo od 50 do 400 K; za zagotovitev sprejema inozemca v domo'-vinsko zveso od 100 do 1000 K; za podelitev meščanstva od 500 do 0000 K; za ogled zaradi zgradbo hiše od 50 do 1000 K; za stavbno dovoljenje od 30 do 150 K; za izdajo domovinskega lista se plača poleg stroškov za ti-skoviuo ln kolek od 1 do 2 K; če so gostilne ali kavarne otvorjenc čez policijsko uro so pluča za vsako noč od 40 do 200 K; za izdajo živinskega potnega lista poleg stroškov za tiskovino in kolek, broz ozira na število ži-viučet od 1 do 3 K; za živinski mesni oglad: a) za vsako veliko žival od 2 do 5 K, b) za vsako malo žival od 1 do 3 K; za ogledovanje mrličev od 3 do 10 K, v okrožju nad 4 km razdaljo po 5 K več za vsakih 4 km; za vsakega psa na leto od 10 do 200 K, v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju od 50-400 K. Psi čuvaji na verigi so takse oproščeni.
—	Sv. Katariua pri Tržiču. Nad vse lepo se je praznoval božični večer pri veleposestniku in industrijalcu baronu Bornu. — Na predvečer se je zbralo v gradu približno 100 delavskih otrok. Zelo ljubeznivo jih je pogostila gospa baronica; videlo se je iz lic malčkov prijetno razočaranje, ko so prejeli ne le samo pecivo, slaščice itd., temveč vsak posamezni je odnesel prav lepo in bogato božično darilce. Krasno drevesce z nebrojnimi lučicami in pesem «Sveta noč, tiha noč« je povzdignila svečano razpoloženje.
—- Sv. Križ pri Litiji. Naša šolska mla-diua je priredila 24. decembra igro: cV delu jo sreča«. Prireditev jo jako dobro izpadla, za kar gro zahvala gospodičnama učiteljicama Abram in gosp. nadučitelju Kovačič. Na starega leta dan se prireditev ponovi.
— Kmetijski pouk po deželi: Oddelek seca januarja 1923 sledeče poučne tečaje in predavanja: 1. V četrtek 4. I. v 1'rečni ob 11. uri v šoli (cepilni tečaj za mladino okr. ekonom Kafol), 2. v soboto, 6. I. v Novem mestu, v mestnem sadovnjaku ob 14. uri (o sajenju in obrezovanju sadnega drevja, okr. ekonom Kafol), v Velesovem ob 15. uri v občinski pisarni (o zboljšanju hlevov, gnojišč in o govedoreji, pomočnik okr. ekonoma Hladnik), v Iioiah, okraj Maribor, (pogreške v domačem kmetijstvu, okr. ekonom Štrekelj), v Kotljali na Štajerskem (o pospeševanju živinoreje, o sadjarstvu in o uporabi umetnih gnojil, okr. ekonom Wer-nig), 3. v nedeljo, 7. I. v Novem mestu, v zadružni silnici ob 14. uri (tečaj o cepljenju, okr. ekonom Kafol), v Bučki ob 7. uri (o splošnem kmetijstvu, pomočnik okr. ekonom Ambrož), V Primskovem pri Litiji, po rani maši (o racijonalnem gnojenju, o izboljšanju gnojišč in hlevov, pomočnik okr. ekonoma Jereb), V Livoldu pri Kočevju, v šoli ob 10. uri (o sadjarstvu in travništvu, pomočnik okr. ekonoma Zdolšek), v Hrast-ju v kmetijskem društvu ob 15. uri (o izboljšanju gnojišč in hlevov, pomočnik okr. ekonoma Hladnik), v Poljčanah v šoli ob 8. uri (nasveti za zboljšanje domačega kmetijstva, okr. ekonom Štrekelj), v Studencih v šoli popoldne po večernicah (isto predavanje, okr. ekonom strekelj), v Guštanju (o reji plemenske živine, o pridelovanju krme, o ustanovitvi živinorejske zadruge, okr. ekonom Wernig), v Beltincih (o izboljšanju govejih in svinjskih hlevov, o sadjarstvu in kmetijski organizaciji, okr. ekonom Vojsk), v Gerlincih ob 14. uri (o vinarstvu in sadjarstvu, pomočnik okr. ekonoma Pavlica).
—	Umor na Fužinah. Poročali smo, da je bil 26. decembra 1922 zaklon vojak Franc Pečar, ko je šel iz gostilne precej vinjen domov. Pečar, kateri jo služil pri 4. granični četi v Zagrebu, je prišel na 10 dnevni dopust domov. Na Fužiuali v gostilni je bil žo pre-ccj siton in je izzival in kričal: «Auf biks!« Ko je šel domov, jo srečal dolavca Ivana Škrjanca in zidarja Franca Sulana. Kaj se jo nato med njimi godilo, se ni moglo ugotoviti, pač so pa po tem usodnem srečanju našli ležati Pečarja nezavestnega v krvi in so ga prepeljali v garnizijsko bolnico, v kateri jo umrl. Ljubljanska policija je areti-
I rala Škrjanca in Sulana. 8krjano je rekel, da je res on iztrgal Pečarju bajonot, a drugega ni storil in da je zabodel z bodalcem vojaka, ki ju je izzival, zidar Sulan, ki je pa trdil, da ga je ranil Pečar z bajonetom na roki, in da mu je fikrjanc iztrgal bajonet in da ne ve, kaj je Skrjanc s Pečarjem storil. Pri obdukciji sta zdravnika dr. Avramovie in dr. Travnar ugotovila, da jo bil umorjeni Pečar zaboden z bajonetom, kateri mu je predrl naravnost srce in d^je bila rana smrtna.	'
— Važno sa delodajalce ln njih uslužbence. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nas naproša za objavo sleuecega opozorila: Ker je minister za socialno politiko statut Osrednjega urada za zavarovanje delavcev odobril, se prispevek za bolniško zavarovanje, ki jo dozdaj znašal v celokupnem izuosu (zu delodajalca in delojemalca skupaj) 5 odstotkov, na podstavi $ 197 tega statuta počeuši z dnem 1. januarja 1923 zviša na 6 odstotkov zavarovanega zaslužka (mezde). Od tega prispevka plača delodajalec kakor doslej polovico, t. j. 3 odstotke, drugo polovico pa ima pravico odtegniti od place (zaslužka) delojemalcu. — Z istim dnem so uvedo 11a podstavi naredbo ministra za socialno politiko od 7. decembra 1922, št. 10.810, prispevek za Borzo rada v višini 5 odstotkov celokupnega bolniško-zavarovalnega prispevka (delodajalca in delojemalca skupaj). Tudi ta prispevek plačata po polovici delodajalec in delojemalec. Prispevek za zavarovanje za slučaj nezgode se na podstavi naredbe ministra za socialno politiko od 20. novembra l. 1. št. 8507, počenši z dnem 1. januarja 1923 zniža od dosedanjih 8 na 6 odstotkov zavarovanega zaslužka in ga plača kakor doslej delodajalec v celoti. Prispevek za slučaj nezgodo znaša torej od napoiniuanega dneva dalje zu vsakih J00 Din zavarovanega zaslužka (mezde) tolikokrat po 6 par, kolikor znaša nevarnostni odstotek, v katerega je v zavarovanje priglašeui obrat (podietje, gospodarstvo, gospodinjstvo) uvrščen, kar je razvidno iz uvr-stitvenega odloka, ki ga je vsak delodajalec dobil oziroma ga bo še dobil. — O navedenih spremembah bodo vsi delodajalci še posebej obveščeni. — Kakor znnno, se doli zavarovani zaslužek po zakonu o zavarovanju delavcev v 17 mezdnih razredov, na podlagi katerih se izračunavajo in predpisujejo v plačilo vsi zgoraj napominani prispevki. Vsi prispevki se bodo predpisovali detajlirano na skupnem plačilnem nalogu. Wied silnega navala dela in pomanjkanja osebja se je predpis prispevkov za minule mesece zapoznil, da mnogi delodajalci še niso dobili plačilnih nalogov; ker se je se»'...j oseb'o T>omnožilo, bo mogoče, da bodo prispevki za dobo do konca leta 1922 predpisani in plačilni nalogi zanje do najpozneje 31. januarja 1923 vsem delodajalcem dostavi/eni. Po dovršeni reorganizaciji Okrožnega ur- !a bo urad izdajal plačilne nalotre, iz katerih bodo razvidni prispevki za vsakega delojemalca posebej.
Gosp^arstvo.
g Konee krone. S 1. januarjem je dejansko prest n1» biti krona plačilno sredstvo. V smislu vladne odredbe morajo vsi zavodi od 1. januarfja 1923 daljo voditi račun« v dinarski valuti. Na cnriškl borzi je v& raj prvič uotiral mesto Zagreba in mesto krone dinar in Belgrad. I11 sicer je notiral dinar na pred-borzi 5.35, na sklepni borzi pa 5.50 cent.
g Žitni trg. 11'a nov- - ' ':i produktni borzi so notirale koncem leta žitu sledeče cene: pšenica 17.40 K, ječmen 12-50 K, o^s 12 K, koruza 16.80—17 K, fi"~' beli 15 K, pšenična moka št. 00 24.70 K, št. 0 24 K, št. 2 23 K, št. 6 21 K, št. 7 18 K.
g Novo srbsko zadružno podjetje. Novo-sadski občinski zastop je odstopil srbski kmetijski družbi veliko zemljišče v bližini klavnice. Družba ustanovi tamkaj veliko podjetje za mlečne in mesne izdelke.
g Dohodki uprave monopola v oktobra. Dohodki uprave monopola od tobaka, žigic, prrirčkov, soli, petroleja, pristajbin i. dr. za mesec oktober 1. 1. znašajo 174,581.782 Din.
g Prepovedan Iz. o,, jajc 1-	Vsled
dviga cen je mažarska vlada prep -edala do
1. marca 1923 i-rvoz jajc.
g Nova italijanska roštna tarifa. S 1. januarjem jo stopila v veljavo v Italiji nova poštna tarifa. Pristojbina za pismo v inozemstvo stane 1 liro, dopisnica v inozemstvo 60 centesimov.
g Izvoz stekla iz Češkoslovaške. Leta 1921 jo izvozila Češkoslovaška za preko dve mi-ljardi Kč stekla.
g Pribnunski srebrni rudniki. Do oktobra meseca t. 1. se jc izkopalo srebra v rečonih rudnikih 17.000 kg, in strokovnjaki cenijo vso produkcijo za tekoče leto na 23—25.000 kg. Kljub temu so pîibramski srebrni rudniki pasivni, zakaj cena srebra, ki se ravna po za-znamu londonske borze, je padla od lanskega leta z 2500 na 675 Kč za kg. Zato je pa tudi verojeten glas nekaterih čeških listov, da se bode pridobivanje srebra na Pfibramskem ustavilo.
g češkoslovaško-italijanske dogovore glede blagovnega prometa preko Trsta je italijanski ministrski svet dne 29. t. m. odobril.
g Avstrijska zlata pariteta. Do konca decembra 1922 znaša zlata pariteta v Avstriji 14.380 Ka.
g Upravo pratkega vzorčnega veUsejma se pripravlja z najveïjo marljivostjo na svojo VI. prireditev, katera se ima vrSiti od U. do 18. marra 1923. Dela se na to, da bo VL velesejem kakor dosedaj vsi drugI dobro urejen in da bo odgovarjal vsem pogojem češkoslovaške industrije. K temu velesejmu so se priglasili r velikem številu гаг-stavljalci in kupci iz Francoske, Palestine. Rusije, Srednje in Južne Amerike in tudi že dokaj lepo število interesentov iz Jugoslavija Ker se pouuja
na velesejmu prilika videti vse produkte Češkoslovaške republike v njihovi najvišji dovršenosti, si dovolimo saše trgovce opozoriti ua obisk te važne prireditve. Obiskovalcem velesejma je dovolilo jugoslovansko ministrstvo za železnice 60% popusta pri osebnih in mešanih vlakih državnih ieleznic in ministrstvo za železnico CSll 33% popusta ua vseh osebnih in brzovlaklh v republiki.
g Internacionalna bolgarska banka. Internacionalna bolgarska banka, ki se je osnovala pred nekaj meeeci, je imela te dni v Curihu v navzočnosti bolgarskega (inančnega ministra Tarlakova prvo izredno sejo, na kateri je sklenila poviSati kapital na 75 milijonov levov.
BORZA.
Zagreb, 2. januarja 1923. (Izv.) Devize: Peštu 3.93-3.97, Berlin 1.30-1.35, Italija 4.70 do 4.75, London 433—434, Newyork 92 -93, Pariz 6.70—6.75, Praga 2.935—2.955, Dunaj 0.1330 do 0.1340, Curih 17.75—17,80, Varšava 0.:." -0.56, Amsterdam 37J)()~38.10. — Valuto: lira 4.67 -4.70. dolar 90.50—91.75, Kč 2.90—2.92.
Curih. 2. jan. (Izv.) Pešta 0.2175, Ilerlin 0.0725, Italija 27.05, London 24.50 Newvork 5281*5. Pariz 39.20, Praga 16.45, Dunaj 0.0075, n.-a. K 0.0076, Bukurešt 3.10, Sofija 3.65, Bel-grad 5.50, Varšava 0.03. Holandsko 209.25.
Ljubljanske novtee.
lj V»e somišljenik« v Ljubljani po
novno pozivamo, da pridejo pogledat, če so vpisani v volivnem imeniku, ki je na razpolago vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 5. do 7. ure v tajništvu SLS. Jugoslovan, tiskarna. Kdor se želi ureklamirati ali koga izreklarairati, naj samo javi svoje ime in natančen nit slov tajniku, vse drugo bo poskrbelo podpisano tajništvo! — Tajništvo SLS za Ljubljano.
lj Šenipetersko pioaretno društvo vabi svoje člane in prijatelje, da-se udeleže danes popoldne ob 15. pogreba društvenega predsednika Ludovika Tomaiiča, nadfak-torja »Jugoslovanske tiskarne«. Zberemo se ob navedenem času pred hišo žalosti Hrvatski trg 4 za društveno zastavo.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov se udeleži pogreba pokojnega člana, g. Ludovika Tomaiiča, nadfaktorja Jugoslovanske tiskarne, z zastavo, člani, l<i jim je le mogoče, naj se zbero danes ob 2. uri popoldne v Rokodelskem d:mu, odkoder gremo skupno k hiši žalosti.
lj »Ljubljanar. Drevi nujna skupna pevska vaja ob 8., ne ob 7. Va ja zelo važna, zato vsi! — Pevci se zbero k pogrebu g. Tomažiča ob tri četrt na 3 na Hrvatskem trgu št 4.
lj Slovesna maša sadušnica za g. J dovikom Tomažičem bo v četrtek, dne januarja ob 7. uri v cerkvi Sv. Petra Ljubljani.
lj Odličen gost. Gospod Emile. Ilau-mant, profesor za slavistiko nu pariški univerzi, kateri se vrača iz Belgrada v Pariz, bo dospel v najkrajšem času v Ljubljano in pri tej priliki predaval tudi pri nas ped pokroviteljstvom francoskega instituta v Ljubljani. Gospod Haumant, ki je predstojnik etolice za slovanske jezike in književnost na Sorboni, se je posvetil poleg ruščini vedno tudi v velikem obsegu študi ju jugoslovanskih razmer. Vsled svojega temeljitega poznanja historičnih in leposlovnih vprašanj pri Slovanih, je bil pokli.-an širiti na Francoskem zanimanje za vse kulturne pojave v slovanskem svetu. Za časa vojske je neumorno pojasnjeval francoski javnosti narodno vprašanje jugoslovansko s publikacijami in predavanji. Bil je vedno v tesnih stikih s svojimi prijatelji g. Mcillct-om in Ernestom Denis-om, kateri je umrl na žalost prezgodaj. Po preobratu je b med prvimi, ki so se odzvali pozivu Denis-a, za ustanovitev slavističneg tuta v Parisu, v kateri je vstopil k predsednik. Objavili bomo pravočasi... in naslov predavanja našega gosta, katero se vrši te dni. Priporočamo občinstvu številno vdeležitev pri tem gotovo zelo zani-r. '■•em predavanju.
lj Poročil se jc na Novega leta dan gospod Davorin Rebolj, član Šentjakobskega Orla, r. gospodično Angelo Klobčavar iz Tržiča. 3ilc sreinol
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov je priredilo dne 1. januarja prav dobro us;iolo novoletno slavnost. S svojim obiskom jo je počastil presv. g. knezoSkof dr. Anten B. Jeglič in obilno odličnega občinstva. Spored je otvoril društveni pevski zbor pod veščim vodstvom g. Viktorju Adsmién, ki je v splošno zadovoljnost zapel Kammerlen-danderjevo «Božično peaouit, vednolepi Foer-sterjev «Večerni Ave* in V. Llsinskega uMrak tihotni«. V prvem zboru se jo zlasH odlikoval solist g. Avg. J e l o б n 1 k. V novoletnem nagovoru je društveni predsednik, g. kanonik Al. Stroj, povdarjal, kako mora vse naše izobraževalno in strokovno delo služiti njemu, ki je središče vse zgodovine, glava in srce človeštva — Kristusu Kralju. V dragem nastopu je isti govornik izpregovoril besede žalosti in sočutja ob bridki izgubi pokojnega društvenega člana, v naših organizacijah vrlozaslnïnega kulturnega delavca Ludovika Tomažiča. — Višek prireditve ,ie bila božična igra «Mir ljudem na zemlji«. Vrli igralci, ki so nam večinoma znaut kot najboljše moške moči «Ljudskega odra«, so jo
Stran в.
SLOVENEC, dne 3. januarja 1923.
Stev. I.
vprizorili z razumevanjem in spretnostjo, da j lj Tod; nski »Iravstvcni Jaka». V času od jo obèiuntvo ves eus z napeto pozornostjo aie- j 24. do'30. deiémlmt .1022 jo bilo v Ljubljani
dilo razvoju dejanja. Katoliško društvu rokodelskih pomočnikov .smo lotoinjo novoletni co šteti med eno najlepših svojih priredi tov.
M Nesreča na glavnem kolodvoru Dne 31. decembra 1!)22 ob četrt nu. I. uro zjutraj jo odpeljal z glavnega kolodvora tovorni vîfik št. 843 proti Trstu. Premikae Aloj/.ij Vončlna je zaslišal izpod vlaka stokanje človeka, nakar je takoj ustavil vlak. Železničarji so potegnili izpod koles letu ISSU na Češkem rojenega električnega monterja južue železnice Ferdinanda Pilnarja, stauujoo v že-loznl&H baraki ob Uovozni cesti, oče dveh otrok, kateremu je vlak odtrgal levo nogo v stegnu in desno roko v komolcu. Pilnarja .so prepeljali v bolnišnico.
lj Ravnateljstvo mestnega vodovoda ljubljanskega naru poroča, da bo popravljalo glavno vodovodno cev, ki vodi iz Kleč v réserver na Tivolskem hribu. Ta cev se je morala zapreti, tako, da prihaja voda v mestno omrežje samo po manjših ceveh. Vsled tega ne bodo imeli vsi deli mesta zadosti vode. Priporoča se skrajna štedljivost z vodo, ker bo le na ta način mogoče, da bodo tudi višje ležeči deli mesta dobivali nekaj vode. Popravljanje cevi bo trajalo najbrže 2 dni.
lj Društvo dr. .lan. Ev. Krek ima občni zbor v četrtek, dne 4. t. m. ob 1. uri popoldne v deželnem muzeju z navadnim dnevnim vodom. Člani se naprošajo, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Odbor.
lj Drnštvo državnih policijskih nameščen-cev za Slovenijo v Ljubljani priredi dne 6. januarja 5923 ob osmih zvečer v veliki dvorani hotela Union zabavni večer z bogatim srečolovom. Sodeluje celokupna godba Dravske divizjie. Ker je čisti dobiček namen.'en podpornemu skladu vdov in sirot omen jeni ga društvu, prosimo m mnogoštevilno udeležbo. - Odbor.
lj Društva držav, pisarniških uradnikov družabni sestanek se vrši v soboto, dne 6. 1. m. nb osmih zvečer v posebni sobi restavracije Tratnik, Sv. Petra cesla. Podi važnosti sestanka je pričakovali polnoštevilno udeležbe.
lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo, opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne .'i. januarja t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije sv. Petra cesta št. 12, pritličje desno.
lj Nalezljive bolezni. Od 24. do 30 m. m. so bili naznanjeni ti-le slučaji nalezljivih bolezni: davice 3, Skrlatinko 2.
rojenih 17, naknadno'pri javi jouih rojstev j, luortvorojouih 4; umrlo jo 10 osob, med temi C tujci. Vzrok smrti v 1 slučaju pljučnica, v t daviva, 2 možganska kap, 1 rak, ostalo druge bolezni.
I j Policijska kronika. Delaven Jozei'u lia gavinu je bilo ukradenih 7680 1ч. — Policija je zaplenila v nekem dmnikn večjo množino perila z monograniom O. 1»„ l'\ -j- Al. K. in A. K.
Ftaotarosti.
r Z.-ituuenje čhsa. (iraška oporetua subre-tu Ilerma Ludassy se jo minulo soboto zvečer z brzovlakom odpeljala na Dunaj. Med vožnjo je nenadoma stopil v njen oddelek neki moški, zgrabil pevkin kožuh in z njim zbežal. Pevka je potegnila zasilno vrvico in vlak se je ustavil, To priliko je porabil ropar. da je skočil z vlaka in zbežal v gozd. Na enak način je bila isti dan oropana neka dama v brzovlaku, ki je vozil z Dunaja na jug.
r 1'aclij cenejši. V Afriki so našli velike sklade rude, ki vsebuje radij. Vsled tega jo padla cena radiju v New Vorku od 120.000 r.a 70.000 dolarjev za en gram.
v Nič čudnega. Iz New Уогка poročajo, da je neki telefonski naročnik v Mont-Nol-lyju pri tolof onu zbesnel, ker na noben tlačiti ni mogel dobiti zveze. Y besnosti je na drobne kosce razbil svoj lastni telefon, nato pa sedel v avlo iti so z blazno hitrico odpeljal na 2 km oddaljeno centralo; tam je udri v predstojnikovo sobo, strgal telefon s stene in ga vrgel predstojniku v glavo. Za to je bil kaznovan s 25 dolarji globe. Menimo, da bi to vsoto marsikdo rad plačal, samo da bi s3 smel enkrat tako znesli nad — telefonom, kakor ta Amcrikauec.
r Proti opiju. Komisija za boj proti opi-ju pri Zvezi narodov se snide tc dni v Londonu. Tačas pa zboruje o isti stvari vzhodni Rdeči križ v Bangkoku v Siamu. Temeljem poročil mi obeh zborovanjih bodo' skušali najti najprimernejše poti za boj proti zlorabi opija in kokaina. Ta dva strupena demona vint a svoje taborišče že zelo blizu nas: v Trstu, kjer listi dan na dan poročajo o njunih žrtvah.
r Železniški predor pod morjem. Vprašanje o zgradbi podmorskega predora med Francijo in Anglijo je zopet na dnevnem redu. Francoska trgovska zbornica je o načrtu podata zelo ugodno mnenje. Stroški so preračunani na euo milijardo frankov, dala
bi trajala sedem let. Preskrba glavnice ne bo delala nobenih težkoč.
Narodno gledišče.
OPEKA,
Sreda, 3. januarja: ОАКМКХ. Red L'. Četrtek, 4. januarja: Kili V ILS Ki iiHtViflO. Hetl U.
Petek, u. januarja: MEFLSTOPELES. Peti E. Sobota, 0. januarja: CAKMEN. Izvon. Nedelja, 7. januarja: MUtriSTOFELES. — izven.
Ponedeljek, 8. januarja: Zaprto.
DRAMA.
Sreda, ;■!. januarja: 1D1JOT. Začetek ob pol
osmih. Kod E. Četrtek, l. januarja: KRALJ NA LETAJ-
NOVI. ltod A. Petek, 5. januarja: Zaprto. Sobota, t>. jauuarja: PETERCKOVE PO-SLKDNJE SANJE. Ob treh popoldne. Izven.
iJDlJUT. Ob pol osmih zvečer. Izven. Nedelja, 7. jauuarja: PETEHCKOVE POSLEDNJE SANJE. Ob treh popoldne. Izven.
21 Vi MRTVEC. Ob osmih zvečer. Izven. Ponedeljek, S. januarja: LILIOM. Led il.
Prosveta.
pr V nedeljo, dne 7. januarja 1423 dopoldne zboruje v pevski dvorani Glasbene Matice Zveza slovenskih pevskih zborov. Popoldne ob šdrih pa se vrši v veliki dvorani Uni-ona velik pevski koncert, na katerem sodelujejo ljubljanski in izvenljnbljanski pevski zbori. Opozarjamo občinstvo na ta pevski praznik in ga vabimo, da z velikim obiskom počasti naše vrlo pevce in pevke. — Vstopnice za koncert so dobijo v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Preskrbite si jih takoj!
pr II. simfonični koncert Zveze godbenikov z» Slovenijo. Kakor je bilo že objavljeno, priredi Zveza godbenikov za Slovenijo v ponedeljek, dne 8. januarja svoj II. simfonični koncert. Na. programu so to pot: Dvorak: Simfonija D-dur, Novak: Slovaška sui-ta In Čajkovski j: Klavirski koncert h mol s spremijevanjem orkestra. Pri koncertu sodeluje nas domači umetnik, pianist g. Anton Trost iz Dunaja. Koncert dirigira g. Ni ko Štritol". — Predprodaja vstopnic se prične z današnjim dnem v trgovini Glasbene Matice ,v poslopju Filhavmonične družbe na Kongresnem trgu. Sedeži so po Din 20, 18, 15. 12, 10,6 in 8; stojišča po Din 3, dijaška po Din 2.
vljudno vabijo, k pogrebu gospoda nad-îaktorju Tomaiiča, ki so vrši danes ob 3. popoldne s Hrvatskega trga izpred hiše žalosti. SKSZ. se udeleži pogreba z društveno /dslavo. Za danes napovedana seja sé radi pogreba ne more vršiti in se preloži na petek 5. t. m. ob 5. uri popoldne. — Predsednik.
"""Orlovski vestnik.
Orle ljubljanskih in okoliških odsekov pozivamo, da se v čim obilnejšem številu v kroju danes udeleže pogreba pok. br. Ludvika Tomaiiča, nadfaktorja v Jugoslovanski tiskarni. Zbirališče točno ob pol treh v šentpeterski Prosveti. — Predsedstvo O. P.
Šentpeterski Orel v Ljubljani poživlja svoje člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba svojega dolgoletnega predsednika br. Ludovika Tomaiiča. —- Zbirališče bratov v krojih v sredo ob pol 15. uri v šent-peterski prosveti.
Turiste !n sport.
NOGOMETNE TEKME.
Barcelona, 7. jan. (Izv.) Praški nogometni klub »Sparta« jc vdrugič premagal barcelonski klub »Espanol« s 14:0.
Barcclona, 2. jan. (îzv.) V nogometni tekmi S. C. Barcelona proti dunajskim amaterjem so zmagali Španci s 14 : 0.
Poizvedovanja.
S. K. S. Z.
Pogreb f g. L. Tomaiiča. Vsi gg. od-
borniki, člani
Prodam čistokrvnega psa
»DOBERMANA«
rodovnikom. — Nasiov pove uprtv a list« pod številko 41.
POZOR častniki in podčastniki! Proda se takoi nooolnoma
nov plašč in bluza
po ugodili ceni. — AL. ŠTEMBAL krojač, Florjanska ulica štev. 24,
EBpff^vocIšo,
i
ш
S-H43
somis
1<1
:.Z se
Izgubila se je včeraj zjutraj zlata ženska ura na poti od Šiške mimo državnega kolodvor:', po Gosposvetski cesti, Dunajski cesti do Zvezde. Ker ura ni bila last izgubite!ja in ta utrpi veliko škodo, se najditelj naproša, da jo odda ]) r o t i v i s o le i n a g radi na upravo lista. Pred nakupom se svari._
Ne zabimo vložili napovedi o dohodnini. To se mora zgoditi pred koncem januarja, sicer zgubimo pravico do vložitve in nas davčna oblast mi—« obdavči. Za sestavo te napovedi je neobhodno potrebna knjuvu: Ž u n : Dohodnina. Knjiga je lnbko umljiva i.i jo opremljena г praktičnimi vzorci. Olajšala bo delo in prihranila marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomu so namreč znane določbe flede dovoljenih odbitkov, katere mora v napovedi uveljaviti, da se mu dovolijo olajšave in mi/n davčni nostavek. Knjiga velja 8 Din, po pošti Din 1 več. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubijaui. — Isto-tam se dobi tudi knjižica: Kakšne neposredne davke imamo in kako jih plačujemo. Cena Din i. po pošti Din 1 več.
dobro izurjenega, l:i jl- obenem zmožon j slov., nemške in ev. tiifli laike korespon- ' , dene;-, sprejem t»koi. - Naslov pri k d"«m» dečkoma v starosti 7 do 8 let, upravi «SlOvcnca* pod. Številko 5627. ! »P*«l»«w. Frc&aost ima učiteljica, vea-
___________________________________i dar spremeni timi vrtnarico. — Ponudbi
na Antonijo cUCEK, Ptuj. 5677
Nova hiša z vrtom
v Ljubljani, Spodnja Šiška, takoj ugodno ; NAPRODAJ! — Cena 165.000 dinarjev. I — Naslov pove upravništvo ^Slovenca; j pod štev. 42.

ZVEZA FAKTORJEV ZA SLOVENIJO iavita žalostno vesl, da je njen dolgoletni član, gospod
Ludovik Tomeilč
nia<if«S«Sor v Jugi?»lovanskt i;«v.amt
na Silvestrov večer nepričakovano umrl.
Pogreb bode v sredo, dne 3. januarja 3. uri popoldne iz Hrvatskega trga št. 4 na lišče pri Sv. Križu. Blag mu spomin!
Ljubljana, duc 2. januarja 1(

Iščem gospodično
k dvema otrokoma (2 in 3 leta). — Ponudbe pod «Vzgojiteljica 56114- na upravo lista. ВБЛВИВвваивиннанвввовнпвваиз
Z dežele na deželo iščem za neko gostilno starejšo
j ki je že dolgo časa služila pri eni hiSi. Plača dobra. Ravnotam sprejmem kot
naiakaricu-zaëetnico mlado DEKLE
\i poštene hiše, vajeno šivalnemu stroju. Ponudbe pod: > Dobra služba < Stev. 5646 r.a upravništvo : Slovenca-:.
1923 ob
pokop;l-
! išče službe s 3 leta staro deklico. Zna ! kuhati, šivali in vsa kmetska dela. Več se izve v Zavodu sv. Marte.
Naprodaj je vila
nova. enodružinska, z vrtom, v Ljubjani, obstoječa iz 6 sob, kopalne sobe in kuhinje. Stanovanje je kupcu takoj na razpolago. — Pismene ponudbe pod «Viku štev. 5635 na upravo ^Slovenca:.
Nosite zafadž nj i h ovih ve liki K rednosii
Prodam 25 do 30 vagonov
franko vagon nakladalne postaje na Dolenjskem. — Istotam je naprodaj večja
iMikovecsa oglja, -
Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenca^ pod številko 56S4,
pri južnem kolodvoru, za 2 gospoda, n hrano ali brez nje, oddam. — Naslov v upravi lista pod številko 30.
«WH4tH»4m«HHW>M»»»»H»>H««
iiSčeta dT» GOSPODA. -- Ponudbe na ' lepe, naprodaj. — Naslov pri npravnlStvu upravništvo : Slovenca» pod štev. 5672.1 «Slovenca« pod SteTilko 27.
T
Vdani v voljo Vsemogočnega, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preitaloslno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod
Leopold Lavš
trjjovec in posestnik
dne 31. decembra 1922, ob pol 4. uri zjutraj, v 44. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek, 2. januarja 1923, ob 11. uri dopoldne.
Sr. maše zadušnicc se bodo brale v farni cerkvi. Blagega pokojnika priporočamo v prijazrn spomin in molitev.
TrSî, dne 31. decembra 1922
FRANČIŠKA LAV8 roj. RENKO, soproga. - FRANC. ALO.I-71,1, MARICA, IVANA, JULKA, bratje in sestre. — JUSTI, FANCI, LEOPOLD, MIRKO, TONČl, IDA, otroci.
Potrti globoke iialostt javljamo vsem sorodnikom, prijatelje;л in ;:naucem tuzno vest, da Je uaï ljubi dobri обе, stari oce, brat, tast in stric, gospod
Frart Rajifer
hot«».llr lu lewni Irgorec, t»IvSl dolgoletni Kupon In CnMni mcMian me«la SoSlenJ
po kratki in mučui bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 71. lotu staroati danes ob 2. url zjutraj lioUoncal svojega živlieuja pot.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek, dne 2. januarja 1923 ob 10. uri dopoldne is hiše iialosti na farno pokopališče v Šoštanju, Sv. maše zadušnica sc bodo brale v tukajšnji župni cerkvi. Blag mu spomin!
V SoStanju, dne t»l, decembra l*;?.
Josip Raišier, tvornifar. sin. — Ivanka Mrarljakova, Milka Kurnîkova, Zalka Zalarieva, hčere. — Lizika Ra;?tetjeva, roj. Steblovnlk, sinaha. — Henrik Mravljak, viijl pisarniški predstojnik okroxucga sodišča v Celju, Matko Zalar, veleindustrljalec v Šoštanja, Anton HnrnU, rtu), blag. kontrolor drz. premogovnika v Velenju, zet je.--Franko, Jcilca, Joško — DuSan, Božo, Mtljesrta — StoJanteK
Majda, Vidlca, vnuki in vnukinje ter ostali sorodniki.
Stev. i.
SLOVENEC, dne 3. januarja Idi».
Stran 7.
Mladenič
star 22 let, poštenih staršev, mirnega značaja, do sedaj nikjer v službi, želi (radi rodbinskih razmer) dobiti kako službo na večjem ali manjšem posest-vu. Naslov in zahteve ja po»lati na; Poštno ležeče KRŠKO it 1900
Knjigovodja-bliančišt
z večletno prakso, išče službe. ■ Cenj. ponudbe pod: PERFEKTEN na upravo lista.
Sprejmem več gospodov na
dobro domačo hrano
Naslov v upravi lista pod it*vilko 36,
GOZDNI in LESNI
MANIPULANT
veič samostojnega vodstva gozdnih Industrij in lesne trgovine, z znanjem več jezikov in knjigovodstva, želi s 15. Januarjem prememU mesto pri večjem pod« jetfo. Ponudb« na upravo lista pod šifro «SAMOSTOJEN«.	34
Sîïïïiiïiïi» ZASTOPNIKE
(trgovske potnike)
(n sicer krajevne ta Ljubljano In okolico, ter druge rajone, Uče proti proviziji ve-tetrgovina vina. — Prvovrstne moči naj
vpoiljejo ponudbe pod «UPELJANA TRGOVINA 18« na «pravo «Slovenca«.

UČENKO
is boljše kmetske hiše, sprejmem takoj. — Veletrgovina FERDO SKOF,
MISLINJE.	2
Dijaka sprejmem
na stanovanje s hrano ali brez nje. Naslov pove uprava lista pod itev. 40.
Poročen mizarski pomočnik iiče mesta
kot hišnik
v Ljubljani. — Naslov pri upravi lista.
Prazno sobo
s hrano ali pa tudi brez nje, IŠČE zelo iniren zakonski par brez otrok pri kaki boljši družini v mestu. — Plača dobro! Cenj. ponudbe pod «DOMAČA HRANA« na upravrtištvo «Slovenca«,

[otrti od neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni snoči ob 18. uri odpoklical k Sebi v boljše življenje našega nadvse ljubljenega, predobrega soproga, oziroma očeta, sina, brata, svaka in strica, gospoda
;
Ludovika Tomažiča
nadfaktorja Jugoslovanske tiskarne.
Pogreb predragega pokojnika bo v sredo dne 3. januarja 1923 ob 15, uri iz hiše žalosti, Hrvatski trg št. 4, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 1. januarja 1923.
Elza Tomažič roj. Maj ce,
soprogu.
Mira, Jožica, Slavica,	Ivan in Marija Tomažič,
otroci.	starti.
Dr. Ferdinand Tomažič,
brat.
Viktorija Zafc roj. Tomažič, Minka, Pepca in Ema Tomažič,
sestre.
Svaki, svakinja, nečaki in nečakinje.


8* ј&^Ш

»
JI
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani naznanja žalostno vesf,
da je umrl dne 31. decembra m. 1. njen dolgoletni zvesti sotrudnik, nenadomestljivi nadiaktor, gospod
Ludovik Tomažič


Pogreb se vrši v sredo dne 3. i. m. ob 15 s Hrvatskega trga štev. 4 na pokopališče pri Sv. Križu.
Vrlemu možu blag spomin !
V Ljubljani, dne 2. januarja 1923.
Uv.- .

* * ' УлеаГ
Štren 8-
SL'OVEffBĆ, a«TS 3. уаЈгавгЈа 1Ô23.
Bfef« î.
ÉÉmA'^
M E T A L L U
Potrti najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je ljubi Bo«; v Svojem nedoumljivem sklepu poklical našo miljeno, nadvse ljubljeno hčerko in st-jtrlco edinko
po kratki bolezni med nebeške krilate?.
Pogreb naše miljenke bo v četrtek ob 2. uri popoldne iz žalnega doma v Zatiški ulici 1, nn pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 2. januarja 1922.
Žalujoči starisi: OSVAM» in J*RKtt »OBE1C.
Mestni pogrebni zavod.
Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčnoljubljcni, nepozabni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
Anton Petrovčič
rac. ravnatelj, odlikovan z redom sv. Save IV. razreda
t ponedeljek, dne 1. januarja, po dolgi, mukfpolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Grspodu zaspal. — Pogreb predragega rajnika bo v sredo, dne 3. t. m„ ob 3. uri popoldne i; bUe žalosti, Cerkvena nlica âtev. 1, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 2. januarja 1923.
Marija Petrovčič roj. Trtnik, soproga. — Stana, Mnra, Ante, Roman, otroci. — Ana Suzana Fetrovčič, sestra. — Vsi ostali sorodniki.
Pozor!
Spre|mem tskoj
• I
Pozor !
omoeni
davna
Redna zveza
1« Bremena preko Soutbemp-tonn, Cherbourg® V New York potom prekraeuih atnerikan-skih vladnih parobrodov United States Lines.
FXIHOSBJI ODHODI:
Amerik» ...... t. Itti. 7. fcbr.
l'retldod BooMTelt j «.a. ti. fnbr. Président Herding 17. IS. febr. George Washington St.lebr. lS.ruatc,
Zahtevati! prospekte ta ptorat listine itt?. lil
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava 4 dinarje.)
KLEPARJI: Remžgnr & Smerkol, Florijuiiska ul. 13 Produktivna zadrupa klepaijev, inšlaln-i terjev, kotlarjev iji krovcev v Ljubljani,
• Kolodvorska ulica šlev. 28. Korn T., Poljanska cesla štev. 3.
î KLOBUKK in TELOV. POTREBŠČINE: Kunovar Ivan, Slari trg itev. 10.
i KONFEKC1ISKA TRGOVINA: Olup Josip, Pod Trančo.
MEHANIČNA DELAVNICA.
Pisalne, računske, razmnoževalne in druge pisarn, stroje popravlja in prenavlja Ludovik Baraga, Šclcnburgova ul. 6/1
J	PARNA PEKARNA:
Jean Schreya nasl. Jakob Kavčič, Ora-■l d išče šlev. 5.
STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: I:erenc & Fuche, Ljubljana, Mirje štev. Z
ŠPEDICIJSKA PODJETJA: »Orient» d, dn Sodna ulica 3, Tel. 463. Ranzinger R., Cesta na juž. železn. 7—9.
TRGOVINA Z 2ELEZN1NO: Sušnik A, Zaloško cesta Št. 21, Ljubljana
TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: Mikuš L, Mestni trg 15. 1ROOV. Z 2ELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »Zlati lopati«, Valva-zorjev trg štev. 7.
ZALOGA POHIŠTVA: ¥. Fajdiga »in. Sv. Petra cesta štev. 17.
Poravnajte naročnino!
Prodajalko in vajenca
za specerijsko trgovino ▼ mesta sprejmemo takoj. — Olerti naj se pošiljajo na upravo «Slovenca* pod «SPECERIJA*.
Kdor želi tttdi s hrano ali stanovanjem, bodisi oženjen ali ne. r. zelo dobro plačo,
Jožei Tlšiev, Sp. Siska (L uMjana)
nasproti pivovarne »UNION«.
• r?av«a žrebčarna bo prodala:
7 žrebekov
starih od tri četrt leta do .1 leta in pol, in sicer: 0 mrzlo krvni Ji in
1	toplokrvnega.
7 toplokrvnih žfebeev
(med njimi 2 čistokrven).
Javna dražba žrebet se vrši v ponedeljek, due 8. januarja 11)23 ob 9. uri dopoldne na sejmišču v Kranj u.
Dražba žrebcev se pa vrši dne 8. januarja 1023 ol> poJ 3. uri popoldne na jahalnici državne žrebčarne na Selit pri Ljubljani. Zdražiteij mora pole? kupnine plačati 2 odstotno lakso za kolek,
2	odstotni prispevek za a bežni sklati ter stroške razglasitve dražbe v časopisih.
DRŽAVNA ŽKEBČARNA SKLO.
I ï I AUTO III
BENCIN	PNEUMATIKA
OI.JE	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOŽNJE
Le prvovrsîno blago in delo po solidnih cenah nudi
JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.
alama
prve vrste
novo blago
popolno zrela
dobiva se
povsod
f. hrv. tvornka salame, suhega mesa in masti
M. Gavriiovič sinovi d. d.
Petrinja.
KužuMna
svila, modni nakit, predpasniki, spotioja krila
Д. SINKOVIC nasl. K. SOSS
Ljubljana, Mestni trg štev. 19.
VSAKOVRSTNI
VOZOVI
»ZDRUŽENIH OBRTNIKOV« stalno v zalogi pri MARTIN MALI, sedlarju in ličarju avtomobilov v Domžalah. — Vsako prvo in Ireljo stedo v mesecu v Ljubljani na Ambroževem trçm IS}. Pelerski most). — Sprejemajo se vozovi v popravilo in v zameno. 5231«
Te'Hon št. 379.	mestni lesarski mojster	Tiltfon it. 379.
Ljubljana, Dunajska cesta '<«5.
Vsakovrsten tesarska delu, kakor; motlornc Jelene stavbe, o Лгг-Јд zn ра!абс. hi5e. vile, tovorno, ccrkvo in zvonike; stropi, глкпа Ha, slopu ec. ledeni-jc, paviljoni, vornuUe, lesene ojjrt'jo it
tiradba lesenih mosfov, Jezov, mlinov. Parna žaga.	Tovarna furnirja.
FRIZ1RANJE DAM
in manikira
vsaki dan od 3. -8. ure popoldne, Nunska ulica 19, II. nadstropje,
Drva naprodaj
in sicer na dr??bi na BREZOVICI ? TOREK, 0. januarja ob 9. nri dopoldne.
Drva (nad 200 m'-') so sežagana na dolžino 21 col in so naložena na ravnem kraju pri ccrkvi. — V sredo, 10. јашшгјн ob 9. uri dopoldne sc .vrSi istotara PRODAJA HO STE (vejevja). — Cerkveno predslojniStvo SRUZOV1CA p. Ljubljani.
ćena ulice 13—EASREB—Telefon 21—4?
IZDELUJE: Zrcala ter umetno steklo vsake vrste, za pohištvo, kopalnice, vrata i. t. d. — Kompletne notranje dekoracije, izložbe m trgovine vsakovrstne stroke po lastnih naSrtih. — Toaletna in baaarska zrcala z niklastimi in celuloidnimi okvirji ter lesenimi podlogami.
Mi nn zahteva zastonj!
Лко še niste, pošljite naročnino!

delovodjo
nad 30 let starosti, iz-vežbanega v vseh kovinskih strokah, in pri Цј parnih strojih stabilnih — ter lokomotivah, sesal-kah in šahtnih napravah
eleMriinntepjii
s pristno večlet. prakso za vse elektrotehnične struje pri krožnem toku nizke in visoke napetosti. Starost 30 do 50 let. Nastop event. takoj.
m
Ћ
Ponudbe s spričevali in natančnimi zahtevami na:
Pmgoîiop M Mil, Mj, BolenjshD.

I¥£tpFQCf«lJ je ®
S alm. izdelek Skodawerke, zelo malo rabljen, stoječ enocilind. z ekspanztjskim parovodom (Expansionsschiebersteuerung), z regulatorjem na glavni osi, zamašnjak (Schwungrad) z jermenico, transmisijo iu 2 jermenicama, parovodi itd., z generatorjem za krožni tok, 230 voltov, 35 KVA. — Ogleda se lahko v obratu:
МрШ ргбшор^ср Ш,ЋШ, Hrs^ij.Ooignj., post. Senljanž
Bazno pohištvo
iz trdefla in mcl).!:e^a les.i; ter jedilnicc in KUHINJSKE OPRAVE imam' v zalogi po nizkih cenah. ~ MATIJA ANDLOVIČ j mizat'.tvo, in zaloge pobi'tva, Ljubljana, Radeckeg« cesla ïtev. 6. ■ - ■	33
Prevzamem !.'o+»ro vpeljano
trgovino maš. blaga
zunaj mcsi.-i »{i na dožpli, s" 'stanovanjem ' ■ vred. — Ponudbe pod < TRGOVINA« n.i upravnlšl.-o <Slovunca^.
ШаЊ posestvo
naprodaj v Ljublj. okolici, -? njivi in | vrt. Hi5a stara 15 let z 2 <;<ftwina, kletjo in hlirom, vodnj.il. a stalno vodo. N'a-prodaj bo 6c dva mescca. — Nasiov pove uprava Siovrnca^ pod štev. 33.
darila ш novo leto.
Singer igle in pripadajo6i deli Singer olje, sukanec, svila itd.
Lasîra iliaiiia Штп • Шт na ођгоКе
Siagor šivalni stroji Bnorne * Co. New-York Centrala za SHS.
гћпшт, M&'fuMma ul. 5
Podiru&nlce: Ljubljana, Šclenburgova 3, Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijok, Vinkovcl. Bjelovar 1 Brod na . rSavij hjubolica, Novi sad, Maribor, Sarajevo, Mostar, Banja-luka. Tuzla, Dubrovnik. Podgorica, I3eograd, Kruševac, Niš, Skopi je. Voles, Bitolj, Kragujevac, Zaječar i Štip — /•»»lopKlvo v vseh veCjlh mestih
Izdaja konzorcij >Slovcnca«,
Odgo' orni urednik: Mihael Moikerc v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.