II. izdaja,
Poštnina platana v gotovini
Cena Din V-
Stev. 201
V Ljubljani, ponedeljek 4. septembra 1939
Leto IV
Prve nedolžne žrtve v evropski vojni
Angleški parnik „Athenia" s 1800 ljudmi
torpediran in potopljen pri Hebridih
• . ' .
Nemška obala zaprta z minami Posvet angleških in francoskih generalov v Londonu Nemčija ne bo začela s sovražnostmi proti Angliji in Franciji
Hitler odpotoval na Poljsko bojišče Poljaki vdrli na več krajih čez nemško mejo
London, 4. sept. o. Angleške radijske postaje objavljajo naslednjo vest:
Davi ob dveh trideset je angleški potniški parnik »Athenia« začel klicati na pomoč in je sporočil, da je bil torpediran. Parnik je plul iz Liverpoola v Montreal in Newyork. Na parniku je bilo 1400 potnikov, povečini ameriških in kanadskih državljanov, ki beže iz Evrope zaradi vojne. S po-^ko vred je bilo na velikem parniku 1300 ljudi, tovora pa |e »Athe-nia« vozila 1000 ton. Ob torpediranju je bila ladja 200 milj od Hebridskih otokov v zahodni angleški obali. — Parniki, ki so pluli v bližini, so odhiteli torpedirani ladji takoj na pomoč. Ko so ob 4.15 zjutraj prišli na mesto napada, ni bilo o parniku nobenega sledu. Potopil se je, ne da bi se mogla rešiti živa duša.
Ameriški rarn& s 1800 nedolžnimi ljudmi je prva velika žrtev v evropski vojni.
London, 4. septembra.
Danes dopoldne so se v Londonu sestali generalissimus francoske voj-
sfe''i?-£n®ral WeYgand, poveljnik angleških čezmorskih čet general Iron-side m poveljnik angleške domače vojske general Kirke, na posvet o skupnih vojnih operacijah proti Hem-
Cijli
Berlin, 4. sept. o. Kancler Hitler je snožl likimi ovacijami prebivalstva, zvest svoji besedi potoval k vojakom na vzhodno ironto.
jemniki, s katerimi Je mogoče poslušati tuje postaje. Kdor bi naskrivaj imel tak aparat, bo kaznovan s smrtjo. »Volkischer Beobachter« razlaga to uredbo in pravi, da je z njo zagotovljena Nemčiji zmaga.
Ponoči je bilo razglašeno, da je nemška mornarica pred vsa pristanišča in na drugih važnejših točkah priložila mine ter i njimi zaprla dostop do nemške obale. Ta korak priča, da pričakujejo Nemci v kratkem napada od angleškega vojnega brodovja. kateremu se je pridružila tudi poljska mornarica, ki je že pred začetkom sovražnosti odplula iz Baltiškega morja.
Trgovski in gospodarski stiki med Anglijo In Nemčijo ustavljeni
% _ # London, 4. sept. Osrednja trgovska zbornica m druge ustanove ter strokovne organizacije so poslale okrožnico trgovcem in industrijcem vseh strok, lastnikom ladi, in drugim gospodarskim osebnostim. Vse angleške gospodarstvenike opozarjajo na zakonske odredbe, ki pod strogimi kaznimi prepovedujejo od trenutka, ko je bila napovedana vojna, vsak poslovni ali drugačen stik s sovražnimi državami, razen v primerih.
za katere imajo posebno dovoljenje od pristojnih državnih oblasti.
Obmejni promet med , Italijo in Francijo obnovljen
Rim, 4. sept. o. Rimsko prebivalstvo je bilo o vojni med Anglijo, Francijo in Nemčijo obveščeno po radiu opoldne. Življenje je potekalo normalno, vlada je samo določila, da so odslej vse plesne prireditve odpovedane. Ni izdala nikakih vojaških ali izrednih ukrepov.
Obmejni promet med Francijo in Italijo, ki je bil zadnji dni ponekod docela ustavli^seie včeraj skoraj v celoti obnov.l. Posebno pozornost je vzbudilo dejstvo, da so se na italijansko. obmejno postajo Ventimiglio včeraj yrn,1‘	,
carinski uradniki in spet prevzeli_ službo. Uradniki so bili pred nekaj dnevi odpoklicani, o az-laga jo kot izboljšanje razmerja med Italijo in Francijo in kot znamenje, da med njima prišlo do sovražnosti.
Bombe na angleško poslanstvo v Varšavi
Varšava, 3. sept. Včeraj zjutraj je nemški težki bombnik vrgel dve bombi na vrt vile ameriškega veleposlanika Draxel-Dudleya. Vila stoji v predmestju Konstantinu. Niti veleposlanik, niti kdo drugi od članov njegove družine, ki so bile tedaj v tej vili, niso bili poškodovani. Ameriški veleposlanik je izjavil časnikarjem, da je letalo letelo čisto nizko in da je imelo očiten namen bombardirati vilo. Nemški bombnik je vrgel Šest velikih bomb, od katerih je ena [»oškodovala veleposlanikovo vilo, druga pa vilo njegovega soseda.
Svarila generala Franca
Madrid, 4. sept. Snoči je imel general Franco po radiu govor, v katerem je klical k dobri volji ter omenjal odgovornost vlad m narodov. Zahteval je, da je treba uporabiti vse sile, da bi se sedanji spopad omejil. Bila bi velika odgovornost, če se ta spopad razširi tudi na ostale države in morja. Razširjenje tega vojnega požara bi bilo brez vsake koristi za vsakogar^ kdor se vojskuje, in bi zbudilo nezadovoljstvo in rodilo nedogledne posledice v naravnem ustroju sveta.
Trije Hitlerjevi vojni razglasi napovedujejo zmago nad Poljaki v nekaj tednih
Varšava, 4. sept. o. Poljsko votno poveljstvo
od-
po-
roča:
Oddelek poljske vojske na postojanki Westerplatte še vedno nezlomljivo kljubuje vsem napadom nemškega letalstva, vojske in mornarice.
Poljski oddelki so na severnem delu zahodnega bojišča na več krajih vdrli čez mejo na nemško ozemlje in se tam utrdili. Poljska vojska je pri Čenstohovi zavrnila nemške oddelke ter zbila pri tem štiri nemška
*	Skupno število žrtev pri dosedanjih nemških napadih znaša 15.000. Med njimi je velik odstotek žensk in otrok, ki niso mogli nikamor bežati.
Gdansk, 4. sept. o. Nemško vojno poveljstvo poroča davi:	.
Nemška vojska je zavzela Viršov v kondomu ter Železniško križišče Berent pred Gdinjo. Danes je dospela nova kolona ojačenj iz Zahod. Prusije v Gdansk.
Oiačen,a nemške vojske pričajo, da pripravl)a|0 Nemci odločilni napad na Gdinjo, da bi Poljake odre-zali od morja.
Po nemških poročilih so nemška letala snoči pred Gdinjo potopila neko poljsko podmornico. Poljska poročila tega dogodka ne omenjajo, prav tako tudi ne poročila tujih agencij.
Berlin, 4. sept. o. Pozno ponoči je nemška vlada izdala naslednje uradno sporočilo, ki je bilo po radiu sporočeno prebivalstvu:
Vojno stanje i Anglijo in Francijo Se ne pomeni prave vojne. Nemčija ne bo začela nobene "lenzive proti tema državama^ marveč bo samo odgovarjala na napade. Nemčija od Anglije in Francije nič ne zahteva, marveč bo branila samo RT«je meje. Zato ne bo izvajala nobenih sovražnosti, pač pa bo z vso silo odgovorila na sleherni
napad.
Hkratu je bila izdana odredba, s katero so ®ivilnemu prebivalstvu odvzeti vsi radijski snre-
Berlin, 4. septembra. Nemški kancler Hitler je naslovil na vojake vzhodne armade tale razglas:
Vojaki vzhodne armade! 2e več mesecev Anglija vodi svojo, že od svetovne vojne sem znano politiko, politiko obkoljevanja Nemčije. Pri tej svoji nameri se je skušala poslužiti vseh evropskih držav in narodov. Na Poljsko je padla odločitev, da v obkoljeval ni fronti odigra najvažnejšo vlogo, ker je Sovjetska Rusija odklonila, da l)i svoje lastne koristi podredila koristim Anglije. Stalna preganjanja Nemcev na Poljskem in boj proti svobodnemu mestu Gdansku, ki ga vodijo z vsemi sredstvi, sta me prisilila, da najprej na naši vzhodni fronti storimo korake za zavarovanje nemškega rajlia. Nenapadalna pogodba in posvetovanje s Sovjetsko Rusijo sta združila dve največji in najmočnejši državi Evrope v volji, da nikdar ne bosta dopustili, da bi se njuna naroda borila drug proti drugemu. Poljsko kot najvažnejši člen angleške politike obkoljevanja in uničevanja Pa je treba in jo bomo prisilili k miru. Vojaki vzhodne armade! Vi ste že v dveh dne storili dejanja, na katera je vsa Nemčija ponosna. Vem, da poznate veličino naloge, ki vam je postavljena in da boste storili vse, da najprej *eKa nasprotnika premagate z največjo naglico. Zahodne utrdbe, postavljene z ogromnimi sred-K bodo varovale med tem časom Nemčijo
•	anc*i° *n Anglijo. Jaz sam kot stari vo-■* ,. '.7: svetovne vojne in kot vaš vrhovni poveljnik bom prišel še danes k vam na fronto.
. erlin, 4. septembra. V svojem razglasu, ki ga je naslovil na vojake zahodne armade, je nemški kancler Hitler povedal: Čeprav je Nemčija Angliji in Franciji tako pogosto stavila pon 11(11)° za prisrčen sporazum in celo za prijateljstvo, se je angleška vlada odločila, da sname krinko m pod prozornim izgovorom razglasi vojno stanje. 2e nekaj mesecev je pomagala 1 oljski pri njenih napadih proti življenju in varnosti Nemcev na Poljskem in podpirala nasilje nad svobodnim mestom Gdanskom z obljubami, da bo takoj pomagala Poljski, če bi se Nemčija temu upirala. Ker je Poljska zaradi teh obljub začela tudi napadalne akcije proti ozemlju nemškega rajha, sem sklenil razbiti obroč, postavljen okoli Nemčije. Nenapadalna pogodba in posvetovanja s Sovjetsko Rusijo nam zagotavljajo politiko mirnega sporazumevanja s to največjo državo Vzhoda. Del nemške obrambne sile se v zadnjih dveh dneh bori na Vzhodu in odbija poljski napad. Bori se za vzpostavitev miru, ki mora nemškemu narodu zagotoviti življenje in svobodo. Naše čete so po 24 urah povsod naoredovale. čeprav
je na vzhodu zaposlen samo majhen del nemškega letalstva, je vendar gospodar vsega p j-skega neba. Nemški narod in vasi tovariši na vzhodu pričakujejo zdaj od vas nazahodnem bojišču, da boste branili mejo nemškega J koj jeklen zid pred vsakim napadom, da i boste brapili v utrdbah, ki so stokrat n j. kakor pa je. bila nekoč premagana zahodna fronta v svetovni vojni.	,
Hitler je naslovil na narodno socialistično stranko
naslednji razglas:
Narodni socialisti in narodne socialistke! Naš svetovni judovsko-demokratski sovražnik je uspel, da nahujska angleški narod na vojno stanje proti Nemčiji. Razlogi za to so tako lažnjivi in prozorni, kakor so bili leta 1914. V tem ni nobene razlike, spremenila pa se je le moč in volja Nemčije, da bo vsiljeni boj tokrat vodila z odločnostjo, ki je potrebna, da onemogočimo nameravani novi zločin preti človeštvu. Leto 1918. se
ne bo več povrnilo. Nemška obrambna sila bo razbila v nekaj tednih angleški obkoljevalni obroč na njegovem vzhodnem delu. Na zahodu bodo največje utrdbe vseh časov varovale nemško zemljo. Narod bo dal vsako žrtev, ker ve, da se mu ni treba bati, da bi propadel. Če bi kdorkoli poskušal stopiti izven te skupnosti ali bi celo veroval, da lahko sabotira, bo tokrat uničen brez milosti. Dobro naj se zaveda, da je njegovo življenje življenje izdajalca. Ve pa naj tudi, da se v tem boju prvič v zgodovini ne bo vojskoval. Zato bo vsakdo, ki bi mislil, da si lahko v teh usodnih mesecih ali letih pridobiva imetje, izgubil življenje. Za vse so odgovorni narodnosocialistični funkcionarji, ki naj bodo sami zgled, kako je treba prenašati žrtve. Kar danes imamo, je vsem brezpredmetno, odločilno je samo to, da Nemčija zmaga. Ničesar ne bomo izgubili, vse moramo dobiti.
Francoski min. predsednik govori svojemu narodu
Pariz, 4. sept. AA. Hnvas. Predsednik vlnde Daladier je imel snoči po radiu tale govor: »Francozi, Francozinje! Že od 1. septembra v rani zori je Poljska napadena. Sovražnik je prestopil njene meje. Njena mesta so bombardirana. Poljska vojska daje močan odpor. I' ran-cija in Velika Britanija sta pomnožili svoje napore, da bi rešili mir. Še to jutro smo v Berlinu posredovali in poslali zadnje vabilo, naj zmaga razum, naj se ustavijo sovražnosti in naj se znčno miroljubna pogajanja. Bili smo zavrnjeni. Zavrnjeni so bili prav tako tudi^ sami plemeniti možje, ki so si zadnje dni prizadevali za ohranitev svetovnega miru. Žele, da bi bili kakor drugi tudi Francija pokorna. Ustali smo proti temu in se borimo za obrambo naše domovine, naših ognjišč in naše svobode. Zavedamo se, da smo do poslednjega trenutka brez prenehanja kazali dobro voljo za ohranitev miru. Brez razburjenja gledamo, kako naši mladi vojaki gredo, da izvrše svojo sveto dolžnost, kakor smo mi storili svojo. Oni imajo lahko zaupanje v svoje vredne poveljnike, ker so Francijo žc enkrat povedli k zmagi. Francoska stvar je v skladu z idejo pravice. Fran-
cija je miroljubna in svobodna država. Ona bo zmagala.
Francozi, Francozinje! Gremo v boj, ker nam je vsiljen. Vsakdo je dobil svoje mesto na tleh Francije, na teh tleh svobode in spoštovanja človeškega dostojanstva. Združite vse svoje napore v globoki zavesti sloge in bratstva za rešitev domovine. Živela Francija!«
Pojjsko narodno svetišče Čenstohova - gori
Varšava, 2. septembra. A A. Poljsko mesto Čenstohovi še vedno gori. Včeraj ob 8 so nemška letala vrgla 11 bomb na Lublin. Porušene so bile tri hiše in ubitih 26 ljudi. Ob 18.50 je 9 nemških letal bombardiralo ponovno Lublin in sta bili pri tej priliki razrušeni dve hiši. ubiti pa 4 ljudje. Več jih je bilo tudi ranjenih.
Zahtevajte povsod naš list!
Sfran 2
»SLOVEffSKI DOTk, 'dne '4. septembra 1939.
štev. 20f. \
Podrobna poročila o novem stanju v Evropi
t/» Avstralija v volni z Nemčijo
Canbera, 3. septembra. Danes ob 11 po avstralskem krajevnem času je avstralska vlada sporočila, da je uvedeno vojno stanje po vsej državi. S tem je Avstralija kot dominijon angleške svetovne države stopila v vojno z Nemčijo.
Melbourne, 3. septembra. Predsednik vlade Menzies je imel zvečer govor v radiu, v katerem je dejal, da sta Anglija in Francija storili vse, da bi se izognili voini vihri. Toda kljub temu je bila velika družina angleških narodov potegnjena v spopad, ki ga je treba dohiti za vsako ceno. Ni dvoma, da bosta Anglija in Francija v teni boju zmagali, saj stoje za angleško vlado vsa ljudstva njenega imperija.
Japonsko stališče
Tokio, 3. sept. Japonska vlada je imela "danes nujno sejo, na kateri so se posvetovali o novem položaju, ki je nastal po napovedi vojne » strani Anglije in Francijo Nemčiji. Sklenili so, da bo Japonska v tej vojni ostala strogo nevtralna, ker je vojna evropska zadeva, čeprav ne bo svojega stališča izrazila s kako posebno izjavo. Izdan je
Nemška in poliska vojna poročila:
bil nalog vsem japonskim ladjam ▼ evropskih vodah, naj ne odhajajo iz svojih pristanišč, če so pa na morju, naj takoj odplovejo v nevtralne luke. Ves pomorski promet z nemškimi pristanišči je danes ustavljen.
Rim, 3. sept. b. Japonski veleposlanik v Rimu Širatori je dobil ukaz, da se vrne na Japonsko. Širatori je bil pristaš vojaške zveze med Japonsko, Nemčijo in Italijo. Sklenitev te zveze je pa zaradi sklenitve sovjetsko-nemškega nenapadalnega pakta prišla v vprašanje. Zaradi tega je njegov položaj v Rimu postal kočljiv. Širatori je zaradi tega zahteval sam svojo razrešitev zaradi starosti in bolezni. Z druge strani se pa trdi, da je njegov odhod v zvezi z dogodki v Evropi in da mu je treba japonski vladi podati osebno poročilo o stanju v Evropi.
'[j Italija
Rim, 3. sept. Italijanska vlada in italijanska javnost mirno gledata na današnje dogodke v Evropi. Italijansko stališče v sedanjem položaju je znano. Italijanski narod zaupa svoji vladi in ve, da bo izdajala samo ukrepe, ki bodo kpristili Italiji in njenemu ljudstvu. . -
Letalski boji nad Varšavo
' Berlin, 3. septembra. o. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Nemška vojska nezadržno prodira na poljsko ozemlje in dosega nagle zmage. Nemške čete so na dveh krajih 6 pontoni prekoračile Vislo ter pognale v zrak dva mostova. Vojska, ki prodira iz Šlezije, je dosegla zvezo « četami, Id napredujejo iz Vzhodne Prusije, ter presekala Koridor. Poljske čete v odrezanem delu Koridorja so poskusile predreti nemške črte, a so bilo zavrnjene. Pri letalskih bojih na Poljskem sodelujeta dve diviziji nemškega letalstva, ki popolnoma obvladujeta poljsko nebo. Nemška vojska je sestrelila dozdaj 120 poljskih aparatov, nemško letalstvo pa je izgubilo 21 letal. Nemška letala so uničila poljske orožarne v Skorkutskem. Danes je bila zasedena Čenstohova, kjer je nemška vojska uničila v«e_vojaške naprave.^ ___ .
Varšava, 3. sept. o. Poljsko vojno poveljstvo Sporoča:
Danes ro nemška letala dvakrat bombardirala Varšavo. Eden izmed bombnikov je letel okoli sto metrov visoko čez mesto ter vrgel dve bombi na
Pn'Ravič-L'ehnovu je močan oddelek poljske konjenice napadel nenadoma nemčke čete. Po srditi bitki so poljski konjeniki napodili Nemce y beg in osvojili na tem delu spet vse zasedeno
ozemlje ter prestopili tudi nemško mejo in .pet kilometrov daleč prodrli na nemško ozemlje.
Pri jutranjem zračnem napadu na Varšavo so porušili in zažgali predmestje Konstantin. Vsega je bilo dozdaj bombardiranih ‘20 poljskih večjih mest. Pri tem je izgubilo življenje nad 1500 civilnih oseb, zlasti žensk in otrok.
Lublin, 3. sept. AA. Pat: Nezavarovano mesto Lublin so nemška letala danes spet večkrat bombardirala. Vrgla so piecej bomb na razne mestne okraje. Ubitih jo bilo 41 ljudi, 62 pa ranjenih. Med njimi je tudi pet otrok.
Kjelce, 3. sept. AA. Pat: Po poročilih protiletalske obrambe o nemškem bombardiranju včeraj v vojvodstvu Kjelce, ki meji na krakovsko vojvodstvo, so Nemci izvedli številno napade na civilno prebivalstvo v mestih, vaseh in kmetijah. Nemška letala so rabila bombe s strupenimi plini. V mestih Misleuico, Volbrom in Robčiče jo , veliko število ljudi ranjenih, posebno mno-) g o otrok. Točno število ranjencev in mrtvih še ni ugotovljeno. Sovražna letala so metala na ta mesta balončke napolnjene s strupenimi plini.
Nemška letala so danes zjutraj ob 6.15 izvedla nov napad na Varšavo. Ob 8 je sledil dru^i napad. Poljska letala so napad odbila s pomočjo protiletalskih topov.
Davi ob prvem letalskem napadu na Varšavo, je poljski pilot podpolkovnik Polusinski hrabro napadel 12 lahkih nemških bombnikov. Ob 8 je Polusinski nenadno naletel na nemško bombnike. Leteč nad njimi je sestrelil en nemški bombnik, ostali pa so takoj začeli streljati nanj s strojnicami. Njegovo letalo je bilo zadeto. Čeprav je bil Polusinski ranjen, se mu je vendar posrečilo z višine 3000 m spnstiti se nazaj na svoje letališče.
Berlin, 3. sept. Nemci poročajo, 'da so nemške četo zavzelo slovito božjepotno mesto Censtohovo.
Vojna vlada v Angliji
London, 3. sept. TO. Izšlo je uradno poročilo, da je Chamberlain sestavil svojo vojno vlado, .ki sestoji iz 8 ministrov. Iz prejšnje vlade ostanejo na svojih mestih: Chamberlain, lord Hali!ax, lord Chattfield, Hore Belisha, sir Kingslcy Wood. Na novo vstopijo ▼ vlado Winston Churchill kot minister za vojno mornarico, sir Samuel Hoare kot notranji minister in kot državni minister brez listnice lord llankey.
V zvezi s preosnovo angleške vlade je bivši zunanji minister Eden imenovan za ministra domi-niomov, lord Stanhope je imenovan za lorda predsednika, »ir Inskup za lorda kanclerja, John Anderson pa za ministra notranje varnosti.
London, 3. sept. TO. Popoldne jo bila seja spodnje zbornice, na kateri je Chamberlain sporočil, da se Anglija nahaja v vojnem stanju z Nemčijo. Dodal je, da se je vso delo, ki mu jo posvetil svojo življenje, sedaj zrušilo zaradi enega samega človeka.
Besedo je povzel tudi novi minister la vojno mornarico Winston Churchill, ki je imel velik govor, v katerem jo dejal, da je sedaj za angleški imoorli prišla ura. do se postavi v bran V *>' V' V V r '11't Naj brije strupeni veter nad Evropo, v naših srcih jo mir. Naša vest je mirna. Pričakovati moramo mnoga razočaranja. Toda vedimo, da sta Anglija in Francija za breme, ki sta ga prevzeli, pripravljeni, in da sta tudi zmožni, da ga nosita. Naš angleški narod je pripravljen, da izpolni tradicije, ki so nam jih zapustili prejšnji rodovi. Ne borimo se za Gdansk, niti za Poljsko,	«. ....	,
v. ,' To je vojna, v kateri hočemo vzpostaviti spoštovanje do človeškega dostojanstva. Vojna za svobodo, v kateri bomo morali žrtvovati mnogo od svojih svoboščin. Žrtve bodo zato, da bo po afciagi svoboda tem večja.
Zastopnik Labour stranke je dejal, da pričakuje, da bo nemški narod sam odstranil režim, ki je Evropo strmoglavil v vojno.
Poljaki se v Gdansku se vedno drie
Varšava, 3. septembra, o. Oddelek vojske v utrdbah na Westerplatte sredi pristanišča v Gdansku« se še vedno junaško drži na svojem mestu navzlic silnim, premočnim napadom nemške vojska* letalstva in brodovja. Westerplatte je neprestano pod ognjem topov s celine in z nemške križarke »Schclswig Holstein«, ki je le pred tednom J dni priplula v gdansko pristanišče. Postojanka na Westerplatte je izrednega vojaškega pomena, ker nadzoruje dostop v luko. Jedro Gdanska je od tega mesta oddaljeno za 4 kilometre. Na Wester-
platte je bilo do sedaj poljsko pristanišče in m«* nicijsko skladišče. Poljska ga je dobila v vojni z boljševiki leta 1920. in je imela pravico tam imeti spravljeno orožje in strelivo. Ni se pa te pravice posluževala vse do leta 1933., ko je prišel na oblast narodni socializem. Ko se je razmerje med Poljsko in Nemčijo zaostrilo, je Poljska to postojanko utrdila in posadko ojačila tako, da ji nemška vojna sila ni mogla v treh dneh do živega, kljub številnim napadom.
London in Pariz v prvih urah vojne
London, 3. septembra. Takoj', ko je bila londonskemu prebivalstvu sporočena vest o vojnem stanju z Nemčiijo, je prišel tudi že prvi alarm o letalskem napadu: Takoj, ko so sirene zatulile, 6e je odzvalo vse prebivalstvo Londona, da se zavaruje pred pribLižajočim se sovražnim napadom. Vse ulice mesta so se takoj izpraznile. Reuterjev poročevalski urad, ki je v polnem delu, je zahteval zaščito v posebnem zaklonišču. Nekoliko pozneije pa so bili izdani signali, da je nevarnost zračnega napada minula. Pozneje se je ugotovilo, da je vest
o	sovražnem zračnem napadu došla zaradi tega, ker so opazili eno letalo, ki se je približevalo mestu z juga, a niso mogli takoj ugotoviti njegove identitete. Kmalu zatem so ga pa prepoznali kot prijateljsko letalo, last ministrskega predsednika.
London, 3. septembra, b. Ko je Velika Britanija napovedala Nemčiji vojno, sta angleški kralj in kraljica bila v svojem zasebnem stanovanju v buckinghamski palači, kjer sta mirno preživela dopoldne. Ob 11.15 sta poslušala po radiu govor angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina.
London, 3. sept. m. Angleško notranje ministrstvo je izdalo naredbo, da so za tri mesece prepovedane vse komunistične manifestacije.
Pariz, 3. sept. Danes popoldne je francosko zunanje ministrstvo službeno sporočilo vsem tujini diplomatskim zastopstvom v Franciji, da je francoska vlada sklenila, da se začne od 3. septembra 1930 od 17 dalje izvrševati obveznost Velike Britanije in Francije do Poljske, ker je Nemčija odklonilno, oz. sploh ni odgovorila na demaršo
S tem je vojna med Francijo in Nemčijo uradno razglašena.
Pariz, 3. sept. Francoski poslanik v Berlinu je ob 12.30 prosil pri nemški vladi za potni list in potem z vsem osebjem poslaništva odpotoval iz Nemčije. Tudi nemški odpravnik poslov v Parizu je odpotoval iz Pariza.
Novica o vojni napovedi ni francoskega prebivalstva nič presenetila. Od davi je prebivalstvo pričakovalo to novico. Zunanje lice Pariza se ni zaradi tega dogodka nič spremenilo. Edino manj prometa je po ulicah.
Vojna tudi s Slovaško
Bratislava, 3. sept. b. V soboto zvečer se je razširila vest, da bosta britanski in francoski poslanik zapustila Bratislavo. V uradnih krogih smatrajo odhod francoskega in angleškega poslanika kot začetek sovražnosti med antanto in Slovaško.
Angleži ujeli nemški parnik »Bremen«
London, 8. sept. b. Nemški čezoceanski parnik »Bremen«, ki se jo vračal iz Amerike, je zaustavil angleški rušilec in ga prisilil, da je zaplul v neko angleško luko.
Vojni ukrepi v Romuniji
Bukarešta, 3. sept. m. Uvedena je stroga cenzura časopisja in izdani so ukrepi proti širjenju alarmantnih vesti. Romunska vlada je izdala naredbo proti špekulantom z življenjskimi potrebščinami. Prve vesti, ki so prispele v Bukarešto o vojnem stanju med Anglijo, Francijo in Nemčijo, so napravile v vseh krogih globok vtis. Romunija je čvrsto odločena, da ostane nevtralna.
Novi sovjetski poslanik* pri Hitlerju
Berlin, 3. sept. b. Včeraj je prišel v Berlin novi sovjetski veleposlanik Aleksander Skvarča s sovjetskim generalom Maksimom Gorkajevom in nekaterimi vodilnimi člani sovjetskega generalnega štaba. Novi sovjetski veleposlanik Skvarča je bil sprejet od kanclerja Hitlerja, kateremu je predal svoje akreditive.
Manifestacije v Varšavi
Varšava, 3. septembra.
Vest, da sta Anglija in Franclja kot zaveznici Poljske začeli vojno z Nemčijo, je izzvala veliko
navdušenje v poljski prestolnici in se je bliskovito razširila po vsej državi. Navzlic nevarnosti letalskih napadov so tisoči in tisoči ljudstva pridrli pred angleško in francosko poslaništvo ter izražali tam svojo hvaležnost. Francoski poslanik jo imel na množice kratek nagovor, v katerem jo poudarjal pomen vojne, ki se je danes začela.
Varšava, 3. sept. AA. Pat: Zunanji-minister Beck se je obrnil na množice ljudstva, ki so se zbrale pred angleškim veleposlaništvom, in dejal: Bilo mi je do tega, da se pridružim predstavniku Nj. Vel. kralja Jurija VI., njegovi ekscelenci veleposlaniku Cunnardu v tem zgodovinskem trenutku, ko dva plemenita naroda angleški in poljski dajeta roko drug drugemu, da bi ramo ob rami branila svobodo. Velika Britanija se ne bo razočarala nad Poljsko, Poljska pa ne bo razočarala Veliko Britanije. če kdo doživi razočaranje, to gotovo ne bomo mi.
Ukrajini složni s Poljaki
Varšava, 3. septembra. AA. Pat: Na zgodovinski seji skupščine, ki je bila sklicana na izredno zasedanje, je predsednik vlade Skladkovski dal izjavo, ki jo je skupščina poslušala stoje in sprejela z velikim odobravanjem. Skladkovski je med drugm dejal: »Mi smo glede usode naroda in države mirni in bomo dobili vojno, ki nam je bila vsiljena.«!
Podpredsednik skupščine, Ukrajinec Mudri, v imenu svojega prebivalstva kakor tudi poslanec Zeii benmann v imenu Judov, sta dala izjavo lojalnosti do poljske države ter izrazila pripravljenost na vse žrtve za obrambo Poljske. Svojo izjavo je Skladkovski podal tudi v senatu, ki se je sestal po zasedanju skupščine. Skupščina in senat sta sprejela spremembo volilnega zakona, ki ukinja člen o inkomDatibilnosti poslanskega mandata za aktivno službo v vojski. S to spremembo bo omogočeno poslancem in senatorjem stopiti v voj-, ne vrste, ne da bi izgubili pri tem svoj mandat. Skupi ščina in senat sta sklenila, da se ustanove ožji par« lamentarni odbori, ki bodo imeli oblast obeh domov,
ESE
Milijonska stvar pred celjskim sodiščem
I	Celje, 2. septembra. '
Danes dopoldne je bila razglašena y tem procesu, ki je vzbujal precejšnje zanimanje publiko in o katerem smo že poročali v naših prejšnjih številkah, oprostilna sodba glede vseli kaznjivih dejanj-
Iz dokaznega postopanja navajamo^ preden preidemo k priobčitvi sodbe, nekaj važnih momentov, ki so zadevo popolnoma pojasnili.
Primerna in pravilna cenitev leta 1935.
Zaslišana sta bila med drugimi pričami tudi viš. sod. oficijal Verhovnik Oroslav in Žegovnik Filip iz Prevalj, ki sta izjavila enako kakor no-prej tudi sod. starešina dr. Rajhman, ki je cenitev leta 1935 odobril in vzel za podlago dražbe, da sta cenitev v letu 1935 pregledala in rta sta jo smatrala za razmeram leta 1935 popolnoma primerno; nasprotno, da so se celo nekatere stranke pritoževale, da je cenitev previsoka. Pojasnila sta tudi obupno stavbno stanje hiše Ilirske družbe. Glede cen, ki jih je navajal viš. sod. oficijal Ferjančič o nepremičninah Ilirske, sta navedla, da niso pravilne.
Prav zanimivo je bilo zasliševanje prič gg. Pleinerja Rudolfa, viš. upravitelja grofovih posestev v črni in lesnega trgovca v Dovžah Časa Franca, ki sta z ozirom na cenitev Lečnika Ferdinanda, ki naj bi bil po izjavi priče Ferjančiča najboljši cenilec prevaljskega sodišča, izjavila, da je ta njegova cenitev nesmisel. Pleiner je izjavil, da je grof takoj pripravljen prodati svoje skoraj 3000 ha obsegajoče gozdove samo za polovično ceno, kakor jo je navedel cenilec Lečnik za gozdove Ilirske v letu 1935, to je v času naj-hujše gospodarske krize in povrh še >darovati« vse svoje drugo zemljišče od približno 500 ha, svojo grašično, žago z vsemi pritiklinami, vse hiše; Čas Franc pa je pojasnil, da se je njihova tvrdka sama zanimala za nakup gozdov Ilirske, da pa so cone za takratne razmere bile za njih previsoke in da kot dober poznavalec gozdov Ilirske lahko izjavi, da je bila cenitev v letu 1935 pravilna.
Tudi izvedena priča Kramer, bančni prokurist v Slovenjgradcu, je kot dober poznavalec prevaljskih razmer pojasnil, da so po njegovem bili gozdovi z ozirom na obupno nizke cene lesa pravilno cenjeni.
Izvedencu Glaserju, ki je moral sam priznati, da od leta 1924, ko je bil cenilec hiš v zapuščinski zadevi A 88/23, ni bil več v Prevaljah in da obupnega stanja hiš Ilirske leta	?i
poznal, pa so branilci obtožencev dokazali, da je njegovo cenilno mnenje nevzdržno. Zlasti pa glede rudniške restavracije na Lešah, ki je bila ocenjena po njem na preko 104.000 din, dočim je bila v cenitvi rudarske posesti v I 8/35, kjer pa ni Ml dr. Senčar sodni komisar, s pritegnitvijo treh sodnih cenilcev ocenjena na 10.000 din, od kupca pa pozneje podrta, ker se popravila niso izplačala.
Ravnatelja Praštedlone gg. Zupanc Florjan in dr. Orožen sta na podlagi dopisov obrazložila, da je Flaschberger sam slikal stanje za zavod v temnih barvah, da bo banka utrpela veliko izgubo in da računajo kvečjemu 7, izkupičkom 1,500.000 dinarjev, tako da bo banka z ozirom na visoke prednostne terjatve prišla ob večji del svoje terjatve.
Pojasnila sta tudi, da je bila banka pripravljena sprejeti plačilo v knjižnicah še pred predlagano dražbo nepremičnin Ilirske, da pa Flaschberger nikoli ni hotel staviti kakih konkretnih ponudb, dasi sta ga v korespondenci naravnost prosila, da to stori in da je ravno to obnašanje Flaschbergerja bilo povod, da je banka sama stavila skupini dr. Senčar, Sedej, Veržun ponudbo, kakor jo je prej stavila Flaschberger ju in da je dobila v smislu sklenjenega dogovora celo več, kakor bi bila dobila od Flaschbergerja. Tudi sta poudarjala, da banka ni prav nič oškodovana, ker veljajo za njih vložne knjižice kot 100 odst. kritje.
Dr. Senčar ni zakrivil odprave konkurza Ilirske
Zaslišan je bil tudi mariborski odvetnik gospod dr. Miler Fero, ki je bil v konkurzu Ilirske leta 1935 konkurzni upravitelj ter pojasnil, da je on stavil predlog za odpravo konkurza po izvršenih obširnih informacijah o vrednosti premoženja Ilirske, ko je prišel do prepričanja, da ni premoženja za kritje stroškov konkurza. Med drugim je navajal, da mu je Flaschberger sam odsvetoval plačilo zapadlih zavarovalnih premij banki >Slavlji« od približno 38.000 din, češ da so premije previsoke in hiše zanič. Glede vrednosti stavb, katerih vrednost je Flaschberger v konkurzu napovedal za približno 1,300.000 din, je izjavil. da je bila ta cena previsoka.
Včerajšnje popoldne so se prebrali vsi obširni spisi.
Najprej je zastopal g. državni tožilec slališče, ki ga je že poudarjal v obtožnici. Zastopnik kon-kurzne mase Ilirske rudarske družbe dr. Jančič se je pridružil kazenskemu postopanju za škodo, kakor jo navaja obtožnica, dr. Stefanovič Emil kot zastopnik Flaschbergerja pa se je tudi pridružil kaz. postopanju z zneskom 321.000 din, zn katerega bi naj bil oškodovan Flaschberger.
Nato so sledili obrambni govori in je prvi govoril dr. Lovrec, odvetnik iz Slovenjgradca, kot branilec obd. Veržuna in predlagal njegovo oprostitev že iz razloga, ki ga je drž. tožilec sam navedel. Sledil je nato temperamentni obrambni govor dr. Štora kot branilca obdolženega dr. Senčarja. Dr. Štor je pobijal obtožnico in končno predlagal, naj se izreče za vse obtožence oi>ro-slilna razsodba.
Izvajanjem branilca dr. Štora se je v enako temperamentnem govoru pridružil branilec dr. Juhart, ki je branil obdolženca Sedeja in Kralja.
Po končanih zaključnih govorih je bila ob 24 razprava končana in je izjavil 'senatni predsednik, da bo sodba razglašena drugi dan, to je y soboto ob pol 12 dopoldne.
Oprostilno sodbo
je sodišče razglasilo danes ob 12. uri in uleme > ljilo, da ni prav nobene dejanske in pravne podlago za obtožnico. Sodišče se je prepričalo, da so obdolženci postopali pri cenitvi popolnoma pravilno in da je tudi smatrati cenitev kot objektivno pravilno. Posebno je še sodišče ugotovilo, da izjava, katero je podal obdolženi Kralj v pisarni dr. Pihlerja, nima nobeno vrednosti, ker je bila ta izjava izsiljena na ta način, da se je Kralju obljubilo, da se proti njemu milijonska tožba ne bo vložila. Sodišče se je nato sklicevalo na številne izpovedbe popolnoma verodostojnih prič, kakor starešine dr. Kajhmana, dr. Milerja, izvedencev Pleinerja in izvedeno pričo Časa, ki so vsi potrdili, da je bila cenitev popolnoma v redu in da je odgovarjala tedanjim prilikam in tedanjemu času.
Z oprostilno razsodbo je dobil dr. Senčar, kakor tudi ostali obtoženci končno zadoščenje za skoraj triletno gonjo.
Mariborski drobiž
Dva požara v enem dnevu. Včeraj so bili mariborsk,i gasilci kar dvakrat alarmirani ter so niorali nastopiti s svojimi orodji. Prvič je bil alarm okrog 13. OgrOmen steber črnega dima se je dvignil v Strini ulici kvišku. Povzročil ga je goreč katran, ki se je vnel pri gradnji novih skladišč Mestnih podjetij v Strmi ulici. V stroju za kuhanje asfalta je vsebina kotla prekipela ter so je na obeh straneh izlila iz stroja ter prišla v stik s plameni pod kotlom. Naenkrat je bil ves stroj zavit v plamene. Delavci, ki so bili zaposleni pri stroju, pa so se hitro znašli ter so začeli ogenj gasili s peskom. Takoj so bili na mestu nevarnosti tudi gasilci, ki so delavcem pomagali pr« gašenju, tako da je bil požar kmalu pogašen. Ogenj je povzročil okrog 2000 din škode na stroju. Mnogo usodnejši je bila pa požar, ki je nastal snoči okrog 1? J Zrkovcih pri Mariboru. Na vzhodu inesta sc jo dvignil ogromen ognjen sij, katerega je več sto ljudi opazovalo z mosta. V Zrkovcih je gorelo gospodarsko poslopje s hlevi in svinjaki, last posestnika Antona Šlambergerja. Požar jo nastal najbrž zaradi slabega dimnika na svinjski kuhinji ler je z bliskovito naglico zajel s slamo pokrita poslopja. Grozil je tudi hiši in sosednjim zgradbam, s katerih se je že začelo ka-ditj, ko so posegli vmes gasilci, ki so prihiteli na pomoč iz Maribora, Pobrežja, Studencev in Radvanja s svojimi motorkami, z brizgalnami na ročni pogon pa so prišla na pomoč gasilci od Marije v Brezju, iz Radvanja, Peker in Sv. Miklavža. Bilo je usodno, ker v vasi ni bilo druge vode na razpolago kakor v vodnjakih. Motorke so zaradi tega napravile verigo ter so črpale vodo iz 1 km oddaljeno Drave. To je rešilo situacijo, ker so ročne brizgalne vodnjake kmalu izpraznile. Požar so po daljšem naporu pogasili, goreča poslopja Pa so bila popolnoma uničena. Ogenj je povzročil okrog 100.000 din škode.
Dva v nesrečno smrt. V neki gostilni na Aleksandrovi cesti se je danes dopoldne okrog pol 10 ustrelil 26 letni Rudolf Grobelnik iz Ribnice na Pohorju. Najel si je sobo, komaj pa je zaprl vrata za seboj, je počil strel. Zadel se je v srce s službenim samokresom ter jo bil pri priči mrtev. — Drug primer se je pripetil v noči na nedeljo na Teznem. Tam se je ustrelil iz flober-tovke v prsi 20 letni Franc Kajzer. Nezavestnega so ga reševalci zapeljali v bolnišnico, kjer upajo, da ga bodo ohranili pri življenju.