STU JSKA KNJIH CA V CLUU ueije - skladišče D-Per , OB DNEVU BSHJBLIK3 Fred 17. leti, sredi vojne, vihre, se je rodila nove. Jugoslavija, Jugoslovanski narodi so v času borba proti okupatorju in domačim izdajalcem, strnjeni okrog svojega vodstva s tovarišem. Titom na čelu, dokazali, da so vredni življenja v svobodni domovini. 29. novembra 194-3. le ta so se sestali delegati vseh naših narodov v Jajcu, kjer so postavila, o snovne oblike novi Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, Narodi, dotlej zaničevani in zatirani, so zahtevali pravice zase jn za potomce. Edino zmaga za vsako ceno je pomenila uresničitev njihovih želja. Skoraj leto in pol po tem zgodovinskem datumu so trajale borbe in vsak dan je bil bliže svobodi., ki pa je mnogi niso dočakali. Darovali so življenja za lepšo bodočnost naših narodov. Vendar z zmago nad okupatorjem boj še ni bil končan. Nadaljeval se je z istim poletom. Bil je to boj za obnovo porušene in oropane domovine, boj za izgraditev socializme, čeprav so bili ti naši n- pori oskrunjeni z zunanje političnimi ovirami, narodi prekaljeni v krvavi borbi niso klonili, zaupali so n- 33mu vodstvu, ki jih vodi v borbi h končnemu cilju - izgradnji socializma, Naša herojska borba jo bila in je vzgled majhnim zatiranim narodom, ki se driig za drugim otresajo suženjskega jarmn, Vse te narode podpiramo v njihovi težnji za osamosvojitev, ker dobro vemo, da te pot ni lahka, dca pa mora biti končno nagrajena z naj\ išjo nagrado - svobodo. Prav teko podpir-mo vse napredno Človeštvo o borbi za mir, ki je ogrožen z brezglavo naglico atomske obe rožitve velikih narodov, Spontano smo pozdravili, akcijo z- pomiritev velesil in osvoboditev kolonialnih, narodov, ki jo je sprožil tov, Tito na XV t. zased'- nju OZN 3 3 redstavnil* i Z AR, Indonezije, 19o Nigerije in Indije. Kor ?lr; z c. kor-kom sc uvrščeno nod no j na prodno j še državo sveta in z zaupanjgm sledimo našo mu vodstvu, kajti naša notr nja politična ureditev jo ga rant svobodo in no odvisnosti, kot zagotavlja socialna uroditov dostojno eksistenco vs-.kemu poštenemu državljanu. Zato smo ob 17. obletnici našo republiko strnjeni okrog n; šega vodstva, ki nas vodi v lepšo bodočnost. MAJ ŽIVI FEDERATIVNA LJUDSKA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA! NAJ ŽIVI TOVARIŠ TITO, BORIL ZA MIR IN BLAGINJO VSEGA ČLOVEŠTVA ! PRIŽGALI SMO NOVO PREDCžNO PUČ Prodorne poči št.v. 1 in 2, ki sta bili zgrajeni lot 1937 sta žo dotrajali in no moremo več rosno računati na kvalitetno žganja v navedenih pečeh. Zaradi tega so v podjetju žo pred loti začeli misliti o gradnji novo prodorno poči, ki bi odgovarjala potrebam današnjega tržišča, odnosno potrobi povečano proizvodnjo. Podjetje jo potrebovalo peč, v k-teri bi se lahko polizdolki žgali budi na višji temperaturi, z drugimi besedami, da bi lahko a g. 11 tudi izdelke iz drugih mas, kot so vitroous in porcelan. Približno pred dvoma letoma je preko Tehnoimp.ksa in madžarskega izvoznega podjetja N3KEK bila sklonjena pogodba mod našim in madžarskim podjetjem za izdelavo dimnikov, parnih kotlov in industrijskih peči zn gradnjo nove prodorne peči, dolžine 86 m in z možnostjo žganja do 141o C. Kot je večini članov našega kolektiva.znano, smo z začetnimi doli, to je z iakopom, pričeli lanskega oktobra. Na tem mestu jo potrebno omeniti, do so 8o%'temeljev zgradili člani kolektiva z udarniškim delom. Že 17.marca lotos smo začeli z gradnjo nadtameljnege dela peči, Sama gradnja je potekala več ali manj nemoteno tako, da smo uspeli do roka izgotoviti pretežno vs- zid rska in š-motarska dela. Tako smo Še 9. XI. ob o.32 uri za preizkušnje prvič prižgali novo prodorno peč. Pozneje so nastopile težkoče manjšega značaja, kot so nepravilna oljna avtomatična stikalo za gotove elektromotorje ter manjša dela odn sno popravila pri zatesnitvi zaklopk in slične manjše stvari. Predvidevamo, d. bo sušenje trajalo približno do 2o,decembra, ko bomo začeli s poizkusno proizvodnjo. V začetku bomo pošilj' li skozi gač manjše količine izdelkov tako, da bomo v poči lahko vzpostavili pravilen režim žganja. Šale nato bo začela peč obratovati z večjimi količinami. Istočasno, to je ob koncu sušenja, bomo montirali tudi razno merilne naprave, s katerimi se bo lahko kontrolirala temperatura v prodorni peči no vsakem odseku in ob vsakem času. Slične merilno naprave bomo montirali tudi na prodorni peči št, 1 in štev. 3. Z obratov-njem nov'1 prodorne.; peči bomo skušali doseči predvsem večjo okvirno možnost žganja izdelkov iz raznih keramičnih mes, kakor tudi zvišati kapaciteto žgalnih možnosti, Z merilnimi napravami pa bomo poostrili kontrolo v pečeh in na ta način izboljšali tudi kvaliteto naših iz-dc lkov. S. G. NOVA LIVARNA OB!ATUJE Sredi mosc en okbobm so so preselili noši livarji v novo lopo urejene prostor-:. Res je, do šg tu ni vso v redu, tod -, ko olovok stopi v to prostor, im - občutek, da tu^de leje ljudje, ki imajo smisel za red in čistočo, posebno še to občuti, kdor jo dobro poznal razmere v stari livarni. Tu ni več pod delovnimi mizami kupov dobrih in odpadnih modelov, smeti in suhih odpadkov mase tar mnogo mnogo drugega nepotrebnega. To je lopo razsvetljen prostor, nov^ o Ima ^ lope barve sten in primerno toplota, ki ugodno vpliva na človeka, Seveda ne smemo pozabiti, d , je vso oprema terjala precej denarja. Zato bodo morali vsi delavci toga oddelka se bolj razumeti strogi režim vodje oddelka, glede čistoče in čuvanja opremo. Zdi so mi prav, d- opozordn na eno nevarnost, ki preti delovnim mizam v tem oddelku. Vsi livarji dobro vedo, da so imeli v stari livarni že lansko leto eno prav takšno delovno mizo, kot jih imajo v novih pr(štorih. Zaradi neredne g- čiščenja je bilo ta miza v nate j losocih skoraj uničena , kor sta jo soda in vodno steklo razjedli. Če računamo, da stane teka miza cca 69. oc-o. - din, potem nam no sme biti vseeno, koko jo bomo vzdrževali. Druga stvar pa je izvrševanje mesečnega plana livarno, Ne mor mo več delati tako, da bomo prve dni v mesecu izdelovali samo nekatero izdelke, poten zopet samo nekatere drugo in proti koncu meseca zopet nekaj čisto tretjega. Tako neenakomerno izvrševanje mesečnega plana povzroča ogromno težave pri pečeh, ker ne morejo dajati v peč samo velikih ali pa^samo majhnih izdelkov, če hočejo, da bo peč dobro izkoriščena, To pa še ni konec negativnih posledic. Slikarna je pri takih sunkih nekaj dni tako obremenjena, da morajo delati v nadurah, že čez nekaj dni pa jim primanjkuje dela. Precejšnje težavo imajo v oddelku liv - me s sušenjem modelov. Iz dneva v dan se vodno bolj polnijo ver koti z modeli, ker še ni polic, kjer bisso modeli bolje sušili in ne bi bili v iv potu pri rodnem delu. Nadalje imamo težave z livno gmoto. Ta bi morala, biti bolj standardne, oz. bolj gosta, kr sc bo moralo urediti še s predpisi..Mnogo jo še težav, ki jih bo treba urediti, vendar niso več tako težke, kot so bile. Prane Oblak 0 TEHNOLOŠKI Dl: i 01 PL INI (n dal j o van,j c ) V prejšnji številki "Keramika” smo govorili o pomenu tehnološka disciplina in o načinu, kako so tehnološka disciplina izvaja. R-vno take smo omenili tehnološko predpise , z-to hočemo danes dati en primor predpisa. Pripominjamo, d- j" prim t izmišljen in da podatki v njen nis.o točno veljavni za našo tovarno. Priprava livneg gmote: I Glina I. lo% " II. 12 % ko.o lin 2o% Kvrrcni pesek 3o % živec 12 % Dolomit lo % Biskvitni lom . M, loo % Recepture, za. gmoto jo dano v suhi substanci. ^Zaradi toga je potrebno, da sc z z. vsako saržo gmote določi vloga surovin, proračuna na rocopturo in izda oddelim zv. pripravo gaoto nova receptura, ki je sestavljena s surovinami, ki imajo vlago določenega procenta. Vlago določa laboratorij, recepturo izdaja po potrebi šef 1 boratorija. Postopek priprave gmote V mlin se saržira najprej voda. Procent vode določa laboratorij. Ob upoštevanju vlažnosti surovin bo količina vode v livni gmoti znašala 4o%. Količina, ki sc doda v mlin, odstopa vsakokrat gleda n- vsebovano vlago v surovinah. Nato se dodn o.3% vodnega stekla (laboratorij določi, koliko gramov vodnega stekla, sc stvarno doda, kar za visi od velikosti mlina) in nato še o.2% sode. Nato so dodajo v mlin surovine po vrstnem redu kot so napisano v recepturi. Tehtanje surovin jo zelo važna operacija in nora.jp biti tehtane z natančnostjo do o.5 kg. Vsak dan preizkusi mojster priprave gmote natančnost tehtnico tako, da iz me ri^ pripravljeno betonsko kocko, ki tehta lo leg. Ko se jc prepričal, da j a tehtnica v redu, začne s tehtanjem. Moj sto r si pri ten zapisuje odtehtane količine surovin. V mlinu jo točno odrejena količin? sileks kamnov, k-r je z? vsak mlin v tovarni določeno s posebnim predpisom (predpis štev.11.lo). Po polnitvi se mlin zapre in melje 25 ur. Bo 25 urah so vzame iz mlina vzorec, a laboratorij odreja ostanek m situ* ki morn znašati med 1 in 2% na situ lo.ooo odprtin na 1 cn , Suhe substanco jo v livni gmoti okrog 6o%, torej v mejah 59-61%, Litrska teža livne gmote znaša 16? o gr + 15 gr, v iško z it a pa 30 + 5 s ek, v pritoku skozi sapnico~od 4 mm. če laboratorij ugotovi, da livna gmot- nima predpisane lastnosti, to popr-vlja. t.j, z dodajanjem vode iz. suhe livne gmote (urcv j e va.n j e litrske teže), z d od -tki elektrolit- pa viskoziteto. Vendar laboratoriju ni dovoljeno, da dodaja več kot o,2% elektrolita. Če laboratorij ni v stanju, d:i lastnosti livne gmote spravi v predpis ■>ne okvire, odloča o usodi te sarže livne gmoto tehnični vodja, ki so v to namen posvetuje z organi laboratorija in mojstrom livarne. Ta predpis velja od 1.8,1960. Spreminjanje tehnološkega predpisa Spreminjanje tehnološkega predpis^ ni dovoljeno na svojo iniciativo nikomur v tovarni, če dožena s poizkusi, ki jih izvaja bodisi laboratorij bodisi livarna ali pa oddelek za pripravo gmoto , da jc mogoče pripraviti livno gmoto na drug način, -li po jo izboljšati, so tak predlog s potrebnimi dokazili predlo žA tehničnemu vodji, ki obr-vnavn predmet s svojimi pomočniki, torej s tehničnim svetom, ki lahko pred- log sprcjao, določi n-daljovsnjo n poizkusi, ali po predlog odbije. Ca jo predlog sprejet, se izdalo nov prodpis, stari predpis izgubi svojo veljavo. Vsi tovarniški predpisi se izdelajo v več izvodih. En izvod iua tehnični vodja, drugega šef proizvodnjo, tretjega obratovodja, četrtega pa noj star tega oddelka. Laboratorij, ki nu je določ jna po tovarniški organizaciji tudi kontrolna vloga, ins pravico kontrole nad izvajanj on tehnoloških predpisov v vsrkan časti, v. noj stri oddelkov so dolžni, da j in nudijo pri izvajanju kontrole vso potrebno pomoč. Če je ugotovljeno, do postopek ni izvajan po predpisu, se delo t:koj ustavi^ dokler na ta nedelovne n nestu oz, v tej operaciji ni doseženo po predpisih določeno stanje, S ten prineron sn; hoteli pokazati princip funkcioniranja tehnoloških predpisov in pokazati z ene strani ponen teh predpisov za izvajanje tehnološke discipline, z druge strani pa tudi nakazali nožnosti in poti, ki jih ina-jo posanezniki ali pa oddelki pri napredku tehnološkega procesa v tovarni. ing. Kačijcn Marijan NE BOLIMO .POVRŠNI ERI DSHJ, J, Mi še dolgo od tega, ko sno v.podjotju videli princr, ki jo obsojanja vreden. Vsak, ki je šol nino stare prodorne peči, je opazil spre ne nbo, in.to v ten, da na nesto enega ali dveh pronikačev, preni ca voziček 5 delivcev z noj-stron odd e lica, ki skrbi, da jc delo činboljo organizirano. Vso to bi bilo še do neko nore opravičljivo, če bi bil efekt tudi enkrat ali dv krat večji. Balo je pa r-vno narobe, Voziček sc je prenik '1 trikrat počasneje. Ko sen vprašal delavce, ki so pr e nikoli voziček, kaj je vzrok, da. so vozički t:ko težko pronikajo, so ni nekoliko z jezo odgovorili, da jih ne popravljajo v zadostni meri, Irkor.tudi, da ni^ s pečjo nekaj v redu. Nobeden pa ni rekel kli porušili, če j o svoje dalo opravljal tako, kot zahteva tisto delovno nesto. La bi ta problen razvozlali, bon skušal v nadaljevanju pojasniti, kje je bil vzrok. Vozički, ki služijo za prevoz robe skozi prodorno peč, so grajeni iz železne konstrukcije, ki je povezana po ležajih n: kolski slog. Ta tolsti slog pa ni tako gr-jen, kot je običaj, da je os pritrjena no voziček in da se kolesa vrtijo na osi. Eri teh vozičkih je obratno. Kolosa so pritrjeno no osi in se vrtijo v drsnih ležajih. .Na vsake n vozičku so štirje ležaji, po dv- spojen- a cevjo. Vsak ležaj liro cevko za dovod olja k drsni ploskvi. Skozi to cevko bi noro.l prcnikač vsakokrat, ko potegne voziček iz, peči, s črpalko potisniti olje skozi oljne kanale na drsno ploskev ležaja. Ker so to na zanjo opravili površno, t,j„ , da so enkr-t n-zali, drugič ne, večkrat so tudi nezali c strani, tako da olje sploh ni prišlo v ležaj, so se ležaji zaradi prevelikega trenja zaribali in tako je bilo vrtenje koles onanogočeno. Zaradi tega se pri premikanju vozičkov niso vsa kolosa vrtelo in so drsela ob tir in s ten se jo povečalo trenje. Da bi sc pa to trenje premagalo, je bilo nujno, da se po v oče sil premikanja. So v o do. sodo j ni a ogel več premikati eh san delavec vozička, ten več jo bilo potrebno, da so nu priskočili na pomoč so ostali delavci. D' bi se nastala okvara odstranilo, je bilo potrebno vsei. vozičkom preložiti ležaje in osi demontirati ter vse drsne ploskve ponovno zgladiti. ICer pr to ni bilo mogoče , smo morali zamenjati ležijo ali os. Za ta dele ju bilo por-bij enih. 1-4-4 ur. Ge računamo , d" znaša 1 ura kv-lificironega delavca povprečno 3oo,- din, potem 1 hko vidimo, kakšne stroške lahko povzročimo, če nismo dosledni pni svojem delu. Da je do takšnega dela prišlo zaradi površnosti, pa ne smemo dolžiti samo premikačev, temveč moramo najprej pogledati, če je bilo delo pravilno nadzorovano in če so bili delavci v dovoljni nori poučeni. Le tako bomo lahko ugotovili, kdo je la?iv, da je do tega prišlo. Nadalje ju pa potrebno podvzuti vse ukrepe * do. bi do t-kšniii defektov ne prišlo več. Začuti moramo vsi skupaj sistematično reševati takšn , kakor tudi vse podobno problo-me na delovnih mestih, ker eno takrat, bo zagotovljen popoln uspeh. liirko Mežnar ICaj_ smo pokrcnlli za izboljšanje samotnih priponoč kov Celotna keramična industrija upor-bija v fazi žganja neke določene pripomočke Včasih so ti pripomočki iz samota, ki so tudi najstarejši, okrogle, štirioglate ali ovalne oblike. Danes pa že upor-bljajo tudi silicium carbidne pripomočka, ki so večinoma v obliki plošč, ki jih nolngnno na vozičke v obliki polic, v katere vlagamo izdelke določene z- žganje. Uporaba Samotnih silimonitnih -li silicium corbid-nih^plošč pride v poštev samo v primeru da je kurivo (plin) prečiščeno. V n-sprotnem primeru pa je nujno upor-bij-ti pripomočke v obliki kapic, s katerimi so izdelki zaščiteni. K-lesna naj bo k-kov ost pripomočkov, ki pridejo v poštev v posameznem primeru, je predvsem odvisno od temperature,pri kateri se žgejo končni izdelki. V žen je tudi rok trajanja samotnih pripomočkov, ker tudi ta vpliva na ceno končnega izdelk-, Za nizke temperature zadostuae samot boljše ali slabše kakovosti. Za višje temperature žganja keramičnih izdelkov pridejo v poštev samo silicium c rbidni in delno tudi sil im; :.n it ni pripo mo č ki, V eksploataciji so pripomočki večkrat izpostavljeni zelo težkim mehanskim in termičnim pogojem in ravno zaradi tega zahtevamo čim boljšo kakovost pripomočkov. Trajnost Samotnih pripomočkov je odvisni od kakovosti surovin, skrbnega pripravljanja gmoto, čistočo oblikovanja, temperaturo, režima zganja in ostalih pogojev, kot so mehanska in termična obstojnost. Zboljšanje fizikalno -mehanskih in termičnih lastnosti so največ kr-t odraža v kakovosti izdelkov žganih v takšnih kapicah.ZSadcbro kakovost Samotnih pripomočkov (kapic) kakor tudi ker-mičnih izdelkov jo važno, da surovina (gline. Samot in c stalo) razvrstimo po kakovosti in uporabljamo samo najboljše vrsto. V naših tovarnah jo navada, da za izdelavo kapic uporabljajo slabšo surovino, kr.lccr tudi glino ste odpadke, kar pa so odraža v slabi kakovosti samotnih kapic Lahko tudi trdim, da jemljejo v naših keramičnih tovarnah oddelke sa izdel vo Samotnih pripomočkov za manj važne ter jim ne prizn'vojo važnosti, ki’ jo dejansko imajo. V navadi^je tud.i, da Samotne pripomočke izdelujejo samo iz glin in Samota, kar pomeni nizko ceno a tudi temu primarno kratko dobo uporabnosti, posebno še, Če je spravljanje gmote opravljeno neskrbno. Mislim, da jc nujno slediti primerom nekaterih inozemskih tovarn, ki poleg sortirane gline in prebranega Samota uporabljajo v večji ali manjši meri razne dodatke, kot so: ko rund, silimanit, smukec in podobno. Poglejmo rezultate v naslednji tablici, iz katerih je najbolj razvidna koristna uporaba Sj nakaterih dodatkov, dodanih osnovni glino - Samotni gmoti v relativnih pokazateljih! Lastnosti Odpornost na pritisk leg/cm' ” na vpogib kg/cm2 Začetek deformiranj^pP0^ pritiskom od 2 kg/cer pri temperaturi glino - Samotno ____kapice_____ Ho 48 135o° C kordieritove . . kapico__ 38o 126 137o° 0 Uporabnost kapic v oleroglih pečeh 3 - 18 x Koeficient termične dilatacija _ 6 (vzorec žgan na l3ooe C) 57 # lo 1,1-2,o , lo Znižanje cone nekratne uporabe 64% Kot dodatek je glino - samotni gmoti v zgornjem primeru uporabljen smukec, kudi vsi zgornji rezultati so dobljeni na žganih vzorcih. Če so nekoliko poglobimo v zgornjo tablico in primer j-mo lastnosti n-vodne S-motne kopice s kapicami izdelanimi s smukcem kot dodatkom (ki se lahko in tudi razmeroma poceni dobi), 1-hko ugotovimo: - da so k pico izdelano iz kordieritne gmoto mehansko 3-krat' močnejše, - da so termično 5 do 6 - krat vzdržljivejše zaradi majhne termične dilatacije, - da večkratna upor-ba kapic znižuje stroške in pocenjuje proizvodnjo. Do bi dobili kakovostne kapic.:, ja poleg že prej navedenega nujno, da jih pred redno uporabo v proizvodnji žgemo na temperaturi, ki jc rišja, kot ja temperatura žganja v redni proizvodnji. Najprimernejša temperatura žganja je temperaturo, pri kateri ugotovimo najmanjše dilatacijo. Znano je, da se z dvigom temperature zmanjšajo dilatacije kordie ritnih gmot, Ker sta tudi skrbnost pripravljanja ali sestavljanja gmote in čistota oblikovanja kapic zelo važna z? nji- hov o kakovost, je tudi o ton potrebno spregovoriti nekaj besed. Osnovna zahteve pri spravljanju guote za izdelavo k'1 pic (razen kakovosti surovin) je homogenost gmote. D~ dosežemo to homogenost, je nujno, da vse komponente v gmoti (glino, Samot in morebitne dodatke) dobro Izsušimo, da s tem odklonimo možnost kopičenja več glino . li samota v oni zoni, v drugi pa manj. Potrebno homogenost l-hko dosežemo: 1, če glino posušimo in jo potem zdrobimo v zrna, ki niso večj: od 1 mn, 2. če glino razmočimo v vodi z elektroliti in jo no-Uta način spremenimo v tekočo, N*slednja faza pripravljanja samotne gnete je v tem, d- vlagamo v betonski bazen izmenoma glino in Samot tako, da napolnimo bazen. Č uporabljamo suho glino, moramo plast za plastjo polivati z vodo. Če pa vlagamo v bazen že r,n razmočeno glino, polivanje vodo ni potresno. Na opismii način pripravljeno mešanico surovin je treba še dva do trikrat ipustiti skozi gnetiloc ali vakuum gnctilec, mole nato lahko oblikujemo kapice. Če govorimo o čistoti oblikovanja, pomeni, da morajo biti kapice izdelana brez napak, to je, brez stisnjene gmoto na zunanji površini stene in tudi debelina sten kakor tudi dno mora biti povsod enaka brez kakršnih koli poškodb. Kapica lahko oblikujemo na v..ič načinov: ročno, na mizi za oblikovanje, n^ vretenu s šablono, s stiskanjem s pomočjo stiskalnice in z vlivanjem,. Vsi načini razen vlivanja so bolj ali manj znani in vsak ima svoje dobre in slabe s vrani. Dobre lastnosti oblikovanja kapic z vlivanjem so tem, da imajo na ta način ob likov-ne kapice gladke in ravne površino in ne poškodujejo vloženih izdelkov z izpadom samotnih zrn na. izdelke. Tudi uporabna doba takšnih kapic je daljše. V tej smeri delamo tudi pri nas, da izboljšano samotne pripomočke. Delamo ] aizkuse za kordioritne gmote, katerih kakovost jo v stopnji razvoja. Mislim, da je takšen način za našo tovarno najbolj ugoden in tudi zaželen. Ve Ko Kakšni so pogoji za boljšo kakovost naše keramike Če bi hoteli analizirati to vprašanja, si moramo biti predvsem na jasnem, kakšne možnost:, obstajajo (tehnološka in tehnične), da bi si lahko predstavljali in osvetlili pot do boljše kakovosti našo keramike. Omejil bi se na dve močni varianti, ki bi prišlo v poštev z- našo industrij e. Kakovost izdelkov a.a eni strani in zahteve tržišča na drugi str ni nam nalagata skrb, da sc teh zahtev čimbolj držimo. Sedanja kakovost mašili keramičnih izdelkov je dobra, a še vedno odstopa od o .enjcnih norm predvsem zaradi prevelike poroznosti. Logičen zaključek je , cTa bo treba zmanjšati poroznost noše korenike in na ta način zboljšati njeno kakovost. Natančno bi analiziral varianto prehoda na proizvodnjo gospodinjske koreniko kakovosti Vitreous. Odgovor na vprašanje kaj je Vitreous in zakaj ravno Vitreous v naši keramiki je naslednji. Vitreous je tokovost polporcelana s karakteristiko, da črepinja vsebuje "sintrano" (neporozno) strukturo in transparentnost. Tehnološka karakteristika proizvodnje Vitre-ousa je, da sc prvo zg-njo izvrši pri temperaturi 12ooc do 128c C in d-' je črepinja "sintrana". S posebno met odg se ta črepinja lošči in ponovno žge pri temperaturi looo - I080 C. Uporaba Vitreousa v naši proizvodnji je predvsem ekonomskega značaja. Biskvitno žganje Vitroousc je približno takšno kot fajanso, to je, da se vec krožnikov žge skupaj v eni kapici, četudi žgemo to stopnje "sintranjc , Lošcone izdelke, predvsem krožnike lahko žgemo kot do sedaj pokončno. Način, kako nalagamo krožnike in podobne izdelke m vozičke in pri kateri temperaturi jih žgemo, ima kapacitetno prednost pred čistim porcelanom, lccr ta zahtevo žganja na višji temperaturi in vsak krožnik v posamezni krpici. Če primerjamo, koliko samotnih pripomočkov rabimo in koliko izdelkov dobimo n' 1 n.3 prostora v pači pri žganju Vitre ous a in žganja por colam, vidimo veliko prednost Vitrco-usa? še posebno, cc upoštevamo, da je žganje Vitreousa cenejše zaradi nižje temperature žganja, Vazmorjo potrebnih samotnih pripomočkov in dobljenih izdelkov med porcelanom in Vitroovsom bi v folativnin pokazateljih bilo naslednje: Količina samota za. 1 iv peč. pr o st or a v kg Količina izdelkov Raz-r za 1 r:P peč, pr o- morje store, v kg Za porcelan 36o 8o 4 ; 1 Za Vitre ous 270 16 o 1.7 s 1 Pokazatelji razmerja mod samotnimi pripomočki in izdelki v kakovosti današnjo fajanso so na nivoju prikazanem za Vitreous. Če naštejem vse prednosti Vitreousa glede kakovosti izdelkov, ki jih ima prod fajanso, se pojavi vprašanje - zaim j ne izdelujemo kakovosti Vitre ous. Odgovor na. to vprašanje išče rešitev več problemov, ki so tehnološki, tehnični ih tudi psihološki. Kot prvi lahko omenim problem. kako izvršiti prehod na kakovostne izdelke z manjšo poroznostjo, da bi ta. prehod nc motil redne proizvodnje. Vprašanje surovin, s koto rimi bor.:o lahko pripravili gmoto določeno kakovosti za obdelavo, se bo odražalo v kakovosti izdelkov. Zaželeno .je. da gnete "sintraM pri čim nižji temperaturi zaradi pocenitve žganja, Eri oblikovanju izdelkov tokov isti Vitrocus v strugami, so pojavlja vsaj v začetni toži problem, ker je gmota Vitreousa bolj pusta kot sedanja gmota fajanso, t,j, „ da ni tako plastična. V tej fazi oblikovanja j j tudi problem konstrukcije krožnikov in podobi .go, ker obstoji možnost deformiranja izdelkov v fazi "sintranju" in bo ta problem rešiti . z rekonstrukcijo obliko krožnikov in ostclih izdelkov. Mislili, da bo preb Ion loščenje ža "sintrane” črepinj a manjši, kot si ga zaenkrat predstavljano. Obstoji pa tudi nežnost loščenja surovo ali nizko žgano črepinjo, kar pa bo seveda potrebno šo preizkusiti. Dokorironjo takšnih izdelkov bo podobno kot sedaj fajanso, podloščilno, nadloščilno in z odlepki, vendar bo kakovost Vitroous zahtevale svoj la stan dekor. Iz vsega navedenega lahko ugotovino, da obstajajo pogoji z- prehod na boljšo kakovost keramike. Treba bo reševati problem za problcnou in preiti v proizvodnjo postopoma. Sedanjo Im kovost keramiko moramo izboljšati glede poroznosti, da bo prišla na nivo, iz katerega bo mogočo z najmanjšimi težavami preiti na kakovost Vitreousa. Ho smemo so ustrašiti problemov, ki sem jih na kratko opisal in pred katerimi se bomo zim šli. želja celotnega kole letiva je, da so kakovost naših izdelkov izboljša# Dolgoletne izkušnje kolektiva pa so garant, da pred takšnimi problemi ne bo klonil# ampak jih bo uspešno reševal. Ve Ko Izboljšali smo sušenje v strugami Rroblom sušenja keramičnih izdelkov v strugami jo gotovo dobro znan vsem članom kolektiva, saj v zimskem času ni bilo zasedanja, da o tem no bi razpravljali. Še bolj pa je poznan upmvi podjetja in delavcem v tem oddelku. Dosedanje slabo sušenje izdelkov, ki jo obstojalo le iz dveh ogrevalnih peči in one dovodna cevi od prodornih poči, je imelo resno posledice tako za podjetje kot celoto za sam oddelek: 1. Sl-bo izkoriščanje strojnih naprav (stružnic). Zaradi slabega sušenja je bilo dostikrat precej stružnic izkoriščenih samo za eno izmeno, 2. Modoli so se predčasno iztrošili, ker so bili stalno mokri, 3. Mnogo izdelkov jo bilo deformiranih (zvitih) 4. Zaradi prevelike vlage izdelkov oddanih v žganje so tudi v tej fazi povzročali motnje, Vso navedeno pa je vplivalo na zmanjšano storilnost dela in s ten na dohodek delavcev v strugami, Z majhnimi stroški je uspelo upravi izboljšati sušenje (ki jo še vedno samo izboljšano, nikakor pa na zadovoljivo) podaljšali so dimovodne cevi, da na ta način ostane v prostoru dosti več toplega zraka, ki je pred tem neizkoriščen uhajal, Te vrstice nisem napisal kot slavospev sedanjemu sušenju,.ampak kot primor, kako se dostikrat da z malo več dobro voljo in malenkostnimi stroški rešiti kar precejšnjo probleme. Vsekakor pa bo potrebno po tem vprašanju še dosti oboriti, posebno še, ker nameravamo v prihodnjem lotu vso stružnice izkoristiti za obe izmeni, kar bo narekovala nova prodorna peč. ANALITIČNA OGENA IN NAGRAJEVANJE D n s o v bodoč c a ni etenu nagrajevanje, izogne no subjektivnih vplivov pri določanju osebnih pnejčukov z- posangzna delovna acstn, bono uporabili analitično ocenitev, V ta na nen je posebej organizirano strokovn- komisija ponovno pregledali- ocenitev posanežnih primerov s popravki specifičnih novitet, ki so nastale od poslednje ocenitve. Osnovni kriteriji, o kuto rini se izvaja analitična ocenitev pos-nožnih ne st, so; pot robna š ols kr. i zobraz bo , jjotrobno strokovna, izobrazba - prakso tečin- pogojev delo s fizičnim naporom, vpliv zdravju škodljivih elementov, umski napor in navor čutil. Vsi zgoraj navedeni vplivi določajo potrebno strokovnost delovnega mesto, ki je izražena v številu točk. Konkretno v našem podjetju je ijvišje ocenjeno delovno mesto s 5ol točko, najnižje pa z . 3 točkami, To seveda ne pomeni, da bomo ireli to razliko tuli v osebnih prejemkih, ker upo-števmo še druge vplive, kot rezultante prejemkov. Neobvezno za kasnejše razprave nakazujem konkretni primer izračun-' prejemkov, L tenu rabimo dva eksponenta; eksistenčni minimum točk in vrednost točke, Ta minimum števila točk, ki je za vse delavce enak, so bo gibal v meji med 19o 7^22o, To^nnu daje razmerje 3,3 - 3,1 ned najnižjo in uajvišj0^obračunsko postavko ocenjenih mast, Nadaljujemo z aritmetično sredino 2o5 točk in izračunano poljubno vrednost nekega delovnega mosta tako, da prištejemo analitične točke, To lahko vsakdo primerja s konkretnim delovnim mestom s term , da si ogleda razobešeno ocenitev, ki je razvidna po oddelkih. V našen primeru vzemimo 12o točk, ki•nam določa skupno vrednost delovnega mosta 325 točk. Drugi eksponent, u '■ je izračun vrednosti točka, pa se določi šele naknadno, ko je znano št: vilo točkzn celo podjetje. Moramo torej upoštevati vsa delovna mesta, tudi trenutno nezasedena in tako dobljeno število stavimo nasproti .mesečnemu skladu osebnih prejemkov, Id s e določijo z -družbenim planom podjetja po predhodnem sklepanju sanouprr.v-.iih organov. In če predpostavimo, d- naj 00 eventualna vrednost točke 45 din, je to podana osnova za izračun pes rezilih tarifnih postavk. V sistemu nagrajevanja po to ni več bistveno za določanje osebnih prejemkov, ker je tarifna postavka, izračunana z analitično ocenitvijo, samo mer mio interno mio lit ve dohodka ekonomske enote, ki se formira na osnovi'doseženega produkta, zviš.-njc lastne cene in rent bilnosti 1 Tjetja, Kor imamo prvo fazo urejevanja sistema- nagrajevanja imenov-mo, analizirajmo naslednje faze pripr v, 7 našem podjetju sc praktično prikazuje možnost, ustanoviti proizvodna ekonomske enote z merilom enote proizvoda in obračunske enote, vezane na rentabilnost podjetja in realizacijo. Vseh EE se predvjdeva 17, od toga: proizvodnih lo, vezanih na rentabilnost 3, vezanih na realizacijo 4 2oo Z o pravilno funkciorr Inost ne grap e vrl noga sistona jo predvsem. v.'živ-', določiti racini obseg družbenega plana podjetje, izdelati čin točnejšc fazno kalkulacijo po grupah proizvodov, z kontrolo proizvodne cono prilagoditi evidenco spremljanju artiklov in vloženega časa posaoznika v proizvodnjo. V 'ntaljne jši fazi obdel ve je sedaj sestava družbenega plana in izdelava ter kontrola faznih kalkulacij, nodten ko so ost l-j bistvene značilnosti sistona v študijskem razvoju in bo o njih rogoče v naslednji številki našega glasila že konkretno govoriti. Karol Vitan c Predvideva se novo delitev cLoliodka Dosedanji sistem delitve dohodka postaja za večino podjetij neprimeren, ker priznava kot evini_instrument delitve minimalni osebni dohodek, V takih okoliščinah je razumljivo, < a so ob sprejemanju novih članov kolektiva ni resno analizirala produktivnost novo zaposlenih, niti se ni maksimalno izkoriščalo možnosti zniževanja proizvodne cene, ker je bil dohodek progresivno obdavčen. Pozitivni element dosedanjega sistema delitve dohodka je bil posebna participacija podjetja pri razdeljenemu dohodku, vendar višine te udeležbe ni bilo mogoče v naprej izračunavati, ker je bilo odvisna od vloženih razmerij in kot neznanka ni odigrala pozitivne vloge, ki ji je namensko bila dodeljena. Po do sedaj objavljenih iiformacijah tiste in diskusij je verjetno, do bo pri novi delitvi dohodka sprejeta teza Zvezno industrijsko zbornice, ki predlaga radikalne spremombc. Po tej varianti bi so dohod, e k podjetja delil na osnovi vloženih sredstev podjetja in vloženih netto osebnih dohodkov v proizvodnje. L'bopnja prispevka se določi za proizvajalno skupino podjetij v okviru gospodarske panoge. S tem sc določa enak start podjetij ne oziraje se na različno organsko sestavo sredstev podjetja, Mašo podjetje pri takšni delitvi dohodka nima iz-gledov rr izboljšanje 'položaje, ker imamo naugod.no stanje proizvajalnih sredstev. Primerjava strukturo osnovnih elementov delitve skupnega dohodka gospodarske panoge z analizo stanja leta 1959, prikazano v milijon dan in oo stot no, nam to potrjuje, 116 % 11’ —o2 % KIL % Skupni dohodek 49.56o 6. = 416 materialni stroš. 2o„olo 4o „7 2.658 4o,5 165 39.7 dohodek 19.542 39.2 2.782 42.4 194 46.7 čisti dohodek 12.185 6v, 0 1.7 ol 61.3 152 78.4 osebni dohodki 9.5o5 76*5 1.114 77.5 128 84.3 skladi 2.8Go 25.5 5>87 22.7 24 15.7 2ol Prvi podatek je o n-"L iz? gospodarske panoga, drugi skupino porcelana in kor omiko in tretji našo go. podjetja. po to j strukturi imamo ugoden položaj do postavko •'čisti dohodek”, medtem ko v na do In ji delitvi proporcionalno provoč bremenimo dohodek z osebnimi prejemki. In ce izvajamo iz togo r umerja še obr čun prispevka na osebne prejemke , je razultat v nadalnjcm porastu pr i'sp j vica v škodo skladov, odnosno sredstev razširjene reprodukcije, Ta prikaz pa je samo analiza obstoječega stanu ja, Možnosti, d- menjamo strukturo dohodka, je več in prav verjetno bo spre jat jo takšnega načina delitve dohodka zahtevalo od nas, de’so bolj izpopolnimo v mehaniziranem procesu proizvodnje , z zniževanjem materialnih in zavisnih stroškov vplivamo na večji dohodek, predvsem pa s sprejeto akcijo "borba z~ vs^ko kilo", ki jo je našo podjetja prevzelo, dvigamo produktivnost, ki v končni fazi pomeni denarna sredstva podjetja brez prispevkov. O rezultatu teh navedb bomo lahko konkretno p is li takrat, ko bodo znane stopnjo prispevka, odnosno po sprejetju zakonskih določil, ki bodo urejevala to tematiko. K, Vit o ne Kako upravljamo . Če bi sodili delo Delavskega sveta samo po številu sej rali pa samo po dnevnih redih, bi prav gotovo lahko zapisali, da izvršuje Delavski svet poverjeno mu nalogo, K e mislim trditi kaj n-sprotnega, temveč ramo poudariti, da bi se Delavski sv-t moral še mnogo bolj poglobiti v probleme gospodarjenja. Koliko se kateri čl n Delavskega sveta zanima, razume in pripravlja na sejo DS, lahko ugotovimo iz njegovega posega v r -zpravo. Zadovoljiva razprav- je vselej, kadar obravnavamo stvari, ki so blizu članom Delavskega sveta. Nasprotno pa zelo malo r-zpraVljamo pri vseh točkah dnevnega reda, kadar je govora o skladih podjetja, kreditih, o težkočah z obratnimi in osnovnimi sredstvi itd.., torej pri vseh tistih problemih, ki zahteva, jo najglobljo in najširšo raz pravo. Prepričan sem, dr. se bo dalo Delavskega sveta bistveno izboljšalo, če bomo seje boljo pripravili. Zadnje meseca smo na tur o c pričeli dajati članom Delavskega sveta šir še pismena pojasnila k dnevnim redom, tako da se lahko vsakdo za razpravo dobro pripravi in posvetuje z ljudmi v svojem oddelku. Iz vsega tega sledi, da bo treba, nuditi članom Delavskega sveta več znanja, bolj konkretno prilagojenega za dalo v Delavskem svetu. Taka predavanja sr že predvidena za zimske meseca. Franc Ob Ink Pregled nekaj najboljših primerov zaslužka po posameznih oddelkih za mesec september 196o. '2o2 rotira i •O | t">N H 00 ON • LA ON ITN 'd- ,cd ti-nraico ko on 'ONko unh- q.>o ara o on'd- Ih -=d- (co no d rC 0)0) • • e i • • e e C\J H .!> O C73 Ps P-Oh i—1 i—1 i—1 * i—1 OJ | f—l r—1 ti- 00 o H m H-ti-ro Ckl O • • kO 00 H H H H ; kO H ON LA 1 * * i ti- LA H H S S uš ti 03 i ti ra M i 1 ! i t ra ti > ti- *kf-C0 kO o "kf-CkJ m o LA ti- rH 05 O CO A kO -=d- 1 CO 00 rH Al ti- m un UN ra -h -p rotim ti- :c\j un CkJ 00 LA "H CNJ 00 kO 1 LA H- LA O 03 o ti- ko LA 00 on 1 00 CO CO ti-ca : co ti- c- A P ti. •H ira 'd- ICkJ H ■kh rti kO co Al H- H- co co a' „ 1 i ♦ i ra bOlON lUAkO ■ vo o> ; lavo : ti- 00 00 A H ! oj ‘^R ti ra CO f CM1 H 03 AN H 'T rH O O A CO Al i A w H IH H H H H H H rH rH H H H! y • II 1 1 1 » j i i l 1 Ira • i • e e e 0 » o e 0 •i >M j-k}- 'AJA kO CO Al AJ H- kO kO O A co! iti O ! 'd- ; UMA ! H kO on co O H On CO ON ■9-| H A ti iti iHH ICO C- H AJ rti 00 00 H- H kOr m m e • e e e e e . . o- ‘ti ti <00 iONON O 'ki- O H m O AJ A O H • $•0 >o 1 • |HH r-l H H rH i—l H H H < ! ♦ Pr"* . " 11 i! j ,ti m rti 'd- H- CkJ H on H- | ro : Al AJ O ON kO iti o (ti *d" [H- H- LA ti- H-LA kD LAkO kO H- LAI A P,.«H . . , i ‘U ‘ i :o I H 1 L: ti ti . •A) Q ti •H ti •H ti H ti o; ti O >N ti •o ca bO' <} 1 ti "d ra ti ti ti > ti | M i A S ti P O A A S H ti : 03 i o3 ra m ti -H ti ti ti ra •H ! o ti if*> P ti 05 ^ ti H H >G P,xo M 6? m | p -A) rH ti ti ti > >o 1 > fe j A o ra o o ra ti ra o ti •H 1 i _ 1 ti ra p p ra > ti ti H p i A (3 : H P, m H ti ra ra p ti P, O 9 j H ti ‘o ra •H ti O ti A ! oo > >CQ O p 1 A O A Ph «5 <3 A < ! - A i 1 11 'i' 1 ia A rH (D 1 i > ti H i , O ti 1 • H i 03 P ti ? ti O O o > ti ti ti Nd •H bO p ti ti N i ti •H 1 M ti • • id ti o ti k ti 3 i A (-1 H H ti ti rH , ti bO p , A •h .tira rbJ ti bo . p ti o A Id IHH H > H o ' ti a : a ti 'M N •H ti : d P co o Ph ((Z> »H I CO A * i 1 m KZ) Int or v,ju z nov oz a posle nimi v naš o m podret,ju Kar sa je v zadnjem času v naša m pod jot ju zaposlilo precejšnjo število novih moči, smo se odločili, da nekaterim izmed njih zastavimo nekaj vprašanj. Vprašanja, so se glasila: 1. Kaj ves je privedlo do tega, da ste se zaposlili v našem podjetju? 2. Kje ste bili prej zaposleni in kakšno delo sto opravljali? 3. Ali ste si s prihodom v m še podjetje izboljšali življcn-ski standard ? 4. K-ko se počutite v novem okolju oz, med sodelavci? Na vsa ta vprašanja smo dobili naslednje odgovore; ORTL OLGA, slik r sita vajenka I„ letnik. Ko sen hodila, še v osemletko, sem zelo rada risala, S prijateljico Rebernik Sonjo sva. tak or e koč sosedi in ona mi je večkrat govorila, kako je v naši tovarni. Trdno sem se odločila, da se prijavim v uk za slikarsko vajenko, Prošnja, katero sem vložila, jc bila rešena in tako sem bila sprejeta. Največ sem se pa odločila zaradi izrednega vesolja do slikanja. Popre j nisem bila nikjer zaposlena, ker som obiskovala os mlet ko v Velenju. Na tretje vprašanje lahko rečem, da četudi kot vajenka prvega letnika nimam osnovne nagrade več ket 2, 5oo,-din oz. z nagrado po uspehu preko 3.ooo„- din, sem zelo zadovoljna ^ in se mi zelo pozna meni kot staršem, ker jim ni treba več v toliki mori skrbeti zame. Zaenkrat denar v večini porabim za. vožnjo iz Velenja v Liboje , in sicer I.700.- din. Vendar sem dala na upravo podjetja prošnjo, da se mi denar za vožnjo povrne| kar upam, da bo rešeno v mojo korist. Tako se mi bo stanje še bolj izboljšalo. V novem okolju se počutim zelo dobro. Tudi moji nadrejeni so prij-zni ljudje in lahko rečem, da sem zelo zelo zadovoljna, LUŽAR SONJA, administratorka v računovodstvu: _ Prejšnja služba v Štorah mi ni ugajala ne po osebnih prejemkih ne po okolju. Na razpis Keramično tovarne v Libojah sen se zanimala, bila sprejeta in tako sen se zaposlila pri tukajšnjem podjetju. P Preden sen prišla sen, sem bil- zaposlena v Železarni v Štorah kot a dnini str. torka, S prihodom v Liboje sen si precej izboljšala živijo nslci standard. Tožkoče so samo v tem, kor se vozim v Liboje iz Šentjurja. Se bolj bi si pa položaj izboljšala, če bi kje v bližini dobila stanovanje, za če nor tudi težim. V novem okolju so zelo dobro počutim, ker so vsi moji nadrejeni kot tudi sodelavci z.lo prijazni z menoj. 2o4 KOŠTOMAJ JERNEJ, nizarski ponočnih. Stanuj on v Z bukovei, pr s o a si nis lil, da bi biL, dobro, če bi dobil tukaj službo, kor ja pač bližje in tudi sestra dala tulca j p tako lahko skupaj hodiva na delo, Ec :j sen bil zaposlen v tov -mi Jutaks v Žalcu kot mizar,vNa tratjo vprašanja bi lahko rahel, da sen si malo izboljš-1 živi jonski standard, ker im n tukaj le za 3 din višjo urno postavko kot v Jut ksu. Počutim so zelo dobro, saj so vsi do nene prijazna in kolonialni. Imel sen p: še primer, ko no je neki tovariš zelo nečloveško napadel. Kot sen že omenil, jo noja sestra tudi zaposlena tukaj, in sicer v vajenske n oddelim kab slikarka, One nosi od doma malico za oba in tako sen mod odmorom hodil vedno k njej, da sva skupaj ponalicnla. No in ta tovariš no je nahrulil, češ da nimam trm kaj iskati in celo zagrozil mi je, da tam zame ni več vstopa. GOSTINČAR FRANC, kovaški mojster. Da. sem se zaposlil pri tukajšnjem podjetju, me jo največ privedlo to, ker imam že čez l4 let delovna dobe in bi rad delal vsaj toliko, da bi bil upravičen do polovično pokojnine. Prad to zaposlitvijo sen bil samostojen obrtnik kovaške stroke. Ne moren ravno reči, d- sen si izboljšal živijenski standard, vendar sem z dolom tukaj zelo zadovoljen Lahko pa rečem, da sem sed-, j na boljšem, kar mi pač največ gre za pokojnino. Bilo bi pa tudi prav, da bi mi mojo tarifno postavko malo povečali, saj som le mojster svoje stroke. Na splošno pa lahko rečen, da so vsi sodelavci do meno zelo tovariški. Marsikje sen že bil, vendar som tukaj najbolj zadovoljen. Lado Ko št ona j Kaj je z našo mladino Kot nam jo znano, imamo v našem podjetju precej mladine, ki pa - na žalost moram reči - v z-dnjcu času tako rekoč spi, Zadnji sost-nek, katerega je mladinska organizacij našega, pod jot j- imela, je bil 5.aprila t, 1. No tem sestanku 14 so bili sprejeti marsikateri hvalevredni sklepi, izvoljeno so bile komisije za ideološko politično delo, za šport in razvedrilo, s sprejem novih članov in komisija za ankete. Vendar do danes ni še nobena komisija ničesar naredila, če izvzamemo komisijo zn sprejem novih članov, ki jo sprejela ca, lo čl-nov. Zn-no nam je tudi, dr. obstaja v podjetju društvo LT in da imamo v tem društvu fotografsko, slikarsko in modelarsko sekcijo. Ob ustanovitvi društva H1 so jc v te sekcije vpisalo precej mladine, ki pa do danes še tudi ni ničesar naredila, oz, pokazala. Lahko rečem, da mora biti mladina sama tista, ki del-, ne da bi jo kdo priganjal in pritegne k dolu čimveč svojih sovrstnikov, V krajšem r-zgovoru s predsednico LM tovarišico Berto Podbregar sen lahko povzel, d? Inn mladina v nošen podjetju težkočo , lccr je zelo razkropljena in da no noro tako delati, kot bi bilo treba. Vse to bi v manjšem, obsegu bilo pr 2o5 tudi razumljivo. Toda če pomislimo, Im lesne ugodnosti in pravico ima danes naša mladina, lahko rečemo, da bi so vseeno norala več ženinoti za delo v svoji organizaciji, Zanislino si srno mladino v predaprilski Jugoslaviji! ni bila. organizirana. , ni bila tako upoštevana, kot jo dano s, ni inela nežnosti izobrazbo (ec izvzanono nladino premožnejših staršev), kot jo ina danes. Še in še bi lahko našteval, česar prej ni bilo in kar danes je, Ko:iu gre zahvalo za vse te, kar danes naša nladina uživa? Spo.mj.no so na tisočo in tisoče mladincev in mladink, skojevcev in skojevk, očetov in mater, ki so v borbi proti okupatorju, t,j, v HOV doli svoja mlada življenja za lepšo in srečnejšo bodočnost mladega rodu in n rašcaja. Zatorej, mladina, imej tradicijo svojih prednikov stalno pred očmi in ne bo ti te žico prav ničesar storiti! Spomnimo se besed tovariša Tita, ki je dejal: "Mladina, jo naša bodočnost! Zato dokažimo, da je to tudi res, Lado Košt orna j Porast bolniških, dopustov O porastu bolniških ur v mesecu oktobru t,1. nam spodnja ta.b.la pokaže, da so jo % naraščanja v primerjavi s prejšnjimi meseci sorazmerno dvignil, kar je dolmz, da so med nami še vedno taki, ki vso te stvari ne jemljejo rosno ter gredo z- vsako malenkost k zdravniku. Ne rečem pa.da so ros tudi taki, ki so stvarno bolni in potrebni zdravniško pomoči, česar jim ne more nihče oporekati. Oddelek Število Skupne Oktober z ono s lenih ure bol,uro % Strugamo. 78 16,224 1. 816 11.1 Livarna. 39 8,112 1.3o4 16 Samotni oddelek 19 3.972 4oo lo Rredorno peči 78 16.224 2,38o 14.7 Slikama 38 7.9o5 996 12.5 Razvrščava lnico 11 2.316 264 11.3 Zunanja skupim 28 5.835 2 80 4.7 Skladišče got,izdelkov 14 2.937 512 17.4 Vajenci 43 8.94o 4oo 4,4 R'kirnicn 5 l.o74 136 12,6 Omota 19 3. 972 424 lo, 6 Okrogle peči 22 4. 593 884 19.2 Uslužbenci 59 12. 252 528 4.3. Čc zopet vso st v r vzamemo skup 3 z o lo masocev, nam to pri-kožo naslednjo sliko. Oddelek Ure za lo mes. Od toga bol,ure % Strugorna 16o. 368 17.409 lo. 8 Liv 'rn- 81.12o 11. 070 13.6 Š e r.. 01 ni od del 0 k 41.412 4.377 lo, 5 Prodorne peči 16 0.38 8 19.692 12.6 Slikama 77.169 5.239 6.7 Razvrščev:' lisica 22.908 1,808 7.8 Zun nj • okuni: lo 58,251 2.14o 3.6 Skladišč^ ::ot, izdelkov 27.273 4. 172 15.3 Va junci 87 . 564 1.536 1.7 Pakirnica 10.434 1.788 17.1 Gmota 39.540 4,496 11.3 Okrogle peči 45.777 5.376 11.7 Uslužbenci 126.444 3.388 2,6 Vzemimo sedaj v roke zadnjo številko "Keramika” in primerjajmo, pri čemer bone spoznali, da nam tn slika pokaže zop/t porast. Kot žo rečeno v zadnji številki "Kersnika”, si delavci v kapitalističnih državah plačujejo z dr a.vn iš to ^ uslug o sani. Zt aro j vzemimo snno en princ r, Racino, de zasluzi delavec v ZDA 400 - 600 dol-rjov na mesec, kar je že lepa plača. En- san operacija na želodcu pa stanc 1,000 in tudi več dolarjev, kar bi v naše n denarju znašalo 600,000,- din oz.več. Zamislimo si sedaj, kdo jo na boljšem, ali delavci v ZDA ali ni, ki nan za vso to stvar s In? bi družba. Zatorej še enkrat apeliram na vse člane našega kole let iv : ne izkoriščajte bolniških dopustov! Lado Košt ona j Fon?srcSili so sc JURENC ŠTEiAJT je pri razkladanju kamiona stopil na rob tosona in pri ten izgubil ravnotežje tur padci. Pri padcu je z levo nogo udaril ob zaboj ter si jo poškodoval. ŠINKO AVGUST se'je ta noseč ponesrečil kar dvakrat. Prvič nu je pri pr .likanju vozičkov zaradi mastnih tal spodrsnilo, zaradi česar je padel in ud-ril z levo roko ob posodo, v kateri ja bilo olje. Zaradi ostrega robu posode si jo prerezal dlan na. on. njeni roki. In drugič, ko jo hotel zamenjati počeni š a notni oblikovane c na. vozičku. Pri ten pa ni videl,da jo ob likov no c pod roj in tudi počen, zaradi česar nu je spodnji ob likov ne c, ko je dvignil zgornjega, padel na palec desne nogo in nu ga poškodoval. RIBAR IVAN ja pr 'našaJ modele iz modularne k prodorni peči. Pri prehodu st pni c je stopil na. zidno opeko, ki jo bila na stopnici, pri čemer nu jo' spodrsnilo ter jo padel na hrbet in si ga poškodoval, Ker jo imel na rotoh^naložcnc modele , ni videl o rocku in tako j c prišlo do nesrečo. 2 o? MAČEK TEREZIJA jo pri prenosu opeko stopilo no žičnik, ki jo štrlel iz letve tar si tako prebodlo, stopalo love noge. KELNER ALOJZ je nakladal na prikolico traktorja pesek. Ko jo bila prikolica polna, je hotel pesek na prikolici zravnati. Nenadoma pa je traktorist potegnil, ponese roč e ne c je izgubil ravnotežje, padel o prikolice in si poškodoval levo rano. In "d o Koštoooj I. REKTBLISKO POSVETOVANJE, O NEKOVINAH Od lo. do 13.11. je bilo v Ljubljani posvetovanje o nekovin h, ki sta g- sklic lo Društvo ing. in tehnikov rudarske in metalurško stroko in Združenje za nekovino v Beogradu. Strokovno vodstvo posvetovanja je imela metalurška fakulteta v Ljubi j- ni. Namen posvetovanja je bil ugotoviti stanje pridobivanja nekovin in industrijo nekovin. Na posvetovanju smo obravnavali naslednje nekovine: - kaoliii za papirno industrijo - kvr rcne peske za steklarstvo, keramiko in livarstvo, - morsko sol, - glino in keramično industrijo, - botonito, - apnenec in pridobivanje apna ter - razstreliv*' za rudnike Ugotovljeno je, dr- Ljudska republika Slovenija razpolaga z zelo pomembnimi za 1ogani nekovinskih surovin, da pa jc industrija, ki bazira na teh surovinah še premalo razvita, oz., da je še na zelo slabi tehnični stopnji. Kar so tiče keramike oz. surovin za keramiko, je ugotovljeno, da so možnosti za razvoj keramiko v LR Sloveniji dano, predvsem zaradi številnih nahajališč keramičnih glin, ostalih keramičnih curovin, ugodne energetske bazo in kadrov. LR Slovenija predstavlja veliko tržišče za keramične proizvode, še posebno z ugodno lego glede na možnosti izvoza. Ugotovljeno je tudi, da je bilo po osvoboditvi glede pridobivanja keramičnih surovin, a še posebej razvoja keramične industrijo napravljeno premalo in da 50 ta panoga v LR Sloveniji zelo zaostala in da glede na možnosti in potrebe ni dovolj razvita. Metalurški' oddelek tehnično fakultete bo organiziral v sodelovanju z industrijo potrebna raziskovalna dela, ki bodo omogočala hitrejši razvoj keramične industrijo v Sloveniji. V zaključnem posvetovanju je bila dana zahteva, da sc razvoju Keramične industrije v Libojah posveti čin večja pežnja in da se podjetje rekonstruira in izgradi v pomembno kemično podjetje. . ing. Kocijan Marijan 2o8 S3I.iHAE ZA_ SREDNJI OPERATIVKI KADER : > pobude Da lovske univerza in v sodelovanju s podjetji v občini želoc, bo v krotke o organiziran po vseh podjetjih so nin- r za srednji operativni koder, v 'kat e roga bodo Vključ -ni vsi obrotovodje, oddelkovod jo in še nekateri drugi. Razen vedno večje strokovne usposobljenosti, katero zahtev - ta sodobno gospodarstvo in organizacija do la od vsrkog- posameznika, p: sc danes z r zvijanjem naših socialistično družbeno ekonomskih odnosov in novih oblik gospodarjenja zahteva tudi temeljito in sistematično poznavanje družbeno ekonomske problematike, Poseben poudarek tenu daje tuui prehod na nov način nagrajevanja in obračuna po ekonomskih enotah, ko se bo zahtevalo od vodja o kanonske enoto in vseh vodij proizvodnih enot no s a no temeljito strokovno znanje, temveč tudi precej obširno poznavanje gospodarske pr oblo .atiko, medsebojnih odnosov tor organizacije« Na posvetovanju a predstavniki podjetij z območja občine Žalec, katero je organizirala Delavska univerza, ja bilo sprejetih nekaj splošnih načel. Tako je kot osnovno načelo pri organizaciji seminarjev bil sprejet sklep, da je treba izhajati iz konkretno problematiko samega podjetja in na osnovi teg^ prehajati na splošno družbeno ekonomsko problematiko, Zaradi tega tudi ni bilo mogoče sestaviti skupnega (enoten) programa seminarjev, temveč bo na podlagi programov posameznih podjetij sestavljen samo okvirni načrt organizacije seminarjev za srednji operativni kader na območju občine Žolce, Pri sost-vi programa seminarjev m naše podjetja bomo upoštevali prej navedeno splošna načeto tako, da bomo iz problematiko no še ga pod jot ja ~ posco po na prišli na splošno družbeno ekonomsko vprašanje, Predavali bodo tovariši od Delavske univerzo in iz ir-šego podjetja. Vsem pa želimo , obilo uspeha. BJ S m. A Kdo študir" poleg službo k lii lili Zanimalo nas jc , kdo _ __ _ ! študira fjoleg službe, Teko smo 11 j H"! ifL ne kc g c d nc z a vrt ali ne kaj t o lo - Ll - 1 - >* fonskih številk in skušali dobiti čimbolj tečno podatke o vseh tovariših iz našega podjetja , ki polog rodne službe ’ tudi študiraj o. Prosimo pa še vs ostale, ki v naslednjem seznamu niso navedeni, da nam to sporočijo. Predvsem bi navedli to, da 13 tovarišev iz našo g.: podjetja obiskuje dvakrat tedensko večerno poli- 2o9 tično šolo v prostorih bodočo menze. Zbrali pc smo podatke o naslednjih; Urisek Dimitrij, večerna gimnazija v Colju Vodovnik Minica, strojepisni točaj v Colju Polak Srečko, srednja okanonska (dvoletna) v Colju Vodeb Stanko, tečaj za pridobitev visoko kv-.lifikacijo trgovskih dolavcov v Colju Mežnar Mirko, višja tehnična šola v Mariboru Ranzingor Jožo, srednja ekonomska (triletno) v Žalcu Kralj Milan, višja tehnična šola v Mariboru Vitrine Karel, višja ekonomska šola v Mariboru Piano Djordje, okanonska fakulteta v Ljubljani Gotho Marica, srednja ekonomska šola - dopisna v Ljubljani Novak Kati, nižji knjigovodski točaj Potre Vila •, srednja ekonomska (triletna) v Žalcu Nekateri tovariši pa so nam povedali, do trenutno no študirajo, nameravajo pa začeti oz, nadaljevati v prihodnjo a letu, PJ Avtobus bo vozil tudi zvečer Upravni odbor našega podjetja jo prejel veliko prošenj, da'bi vozil avtobus delavce tudi zvečer. Zato jo zbral podntko od vseh zainteresiranih ter na svoji seji dne 17,11,1960 sklonil, da bo od prvega prihodnjega noseča daljo vozil naš avtobus tudi zvečer. Izkazalo se je, do je najbolj primerno vpeljati krožno progo Liboje - Migojniče - Zabukovca Žalec - V „1. Pirešica - Liboje. Avtobus bo peljal iz podjetja ob 22,o5 uri. Zaradi tega je bilo potrebno podaljšati tudi vožnjo avtobus ob 15,05 uri na prej navedeno krožno relacijo, S sedanjimi in novo vpeljanimi vožnjami bon? lahko zadostili vsem potrebam, čc bo proizvodnja imela možnosti pravilno razporediti delavce dopold nske in popoldanske izmene, kateri se vozijo, Ločen vozni red bc naknadno objavljen. PJ KAJ MISLILE ? V nekaterih podjetjih razpravljajo o tem, da bi vpeljali nov delovni čas za uslužbence. Tako smo prod kratkim zasledili v “Delu" članek o tem, da so v Železarni Ravne na Koroškem vpeljali nov delovni čas za uslužbence, in sicer od 7.4-5 - 12 i: od 13,4-5 - 18 ure, Okrog tega je bilo veliko polemike in tudi ostrih besed. Zanima ir.s, kaj naši tovariši mislijo o tem. Nekdo jo pripomnil, da. moramo vprašati predvsem n,nšc tovarišice. e Zato prosimo, da se našemu vabilu odzovete v čim večjem številu in podaste svoje mnenje o tem. Torej napišite nekaj besed o ten in jih dostavite našemu uredniku do lo.prihodnje ga meseca, li bomo pa v prihodnji številki "Keramika" objavili rezultate te naše "ankete". PJ 21o ME POZABITE . . . - da jo pr povedano kaditi v Skladišču gotovih izdelkov in pakirnici; - da je pr povedano kaditi v bližini skladišča tekočega goriv;; - do bi norr.l vs-k delavce poznati niniuoks - g silne ...parate in tudi znati ravnati z njini* - da j.; treba stroje in delovni prostor vsak dan po končani izaoni počistiti; - da no sne ao sani popravljati el ktričnih varovalk, te. iv č nora no v pri.ieru o leva r o poklicati električarja; - da je treba vodno upoštevati in se ravnati po predpisanih požarno varnostnih ulcrapih. PJ VESTI 0 MASIH DELAVCIH (Poročilo personalnega oddelka) od 2o. lo. do 2o. 11.196o. SPREJETI V DELOVNO RAZMERJE Tcj;olo L j udrii la 2o. lo. 196o NSI - uslužb.v rač. Pukla j st ,r Franc 21, lo. M HC - II. prenikač pri prod.peči Pečnik karija 2.11. n vajenka Eriuož Milica 2,11. n NK - delavka v šan,odd Kveder Jelica 3.11. ti NSI - administratorka v teh. odd. Šuper Iv m 3.H. tt K - kurjač par.kot. Zupanc Mihael 17. H. it NK - delavec v zima- nj i skupini Razrešeni d.;lovnega razmerja *' 1~ ' "• ' * ** ” •- 1' r ‘ ' -v* Mb ■ ■ IM i'W»r«%.. e-ee .1, -IX : *VV1 1. Podbornik Franc 31. lo. 1960 K - kurjač p°r.kot. - na lastno željo 2. Kolr. r Fani 31. lo. " K - strugar - na 3. Čulk Berta lastno željo 31..lo." NK -transport - na 4. Čulk" Jožica lastno željo 9.11. " NK -prenos biskvit, izd, discipl, odp,- 5. Grob in Alojzija 11,11. " vajenka - na last, željo 0 DELU "SVOBODE" čas je, da zopet noročamo o delu no.šoga najaktivnejšega društva v Libojah o" njegovca delu in bodočih nalogah. Društvo je imelo svoj redni letni občni zbor dne 6,lo. 196o, n-' katere v. je bilo podano obširno poročilo o delu društva v pr'teklea letu. Občnega zbora so se udeležili tudi številni zastopniki drugi!- društev, ObLO Žalec, katerega je zastopal aa. predsednik tov. Delak ter oba direktorja Rudnike. Zabukovca in Keramične. Zn obisk bi se j id ob tej priliki se enkrat prisrčno zahvalila. K*kor vsako leto, je bil tudi letos občni zbor zelo dobro obiskan, saj se ga je udeležilo od 346 članov 235. Upravni odbor jo imel v pretekle n letu 9 rednih in 3 izredne seje. Na sejah smo razpravljali o delu sekcij, organiziranju raznih prireditev, o kulturnem življenju našega _društva, o pridobitvi novega članstva, o knjižnici in slično. Da je naše; društvo v tem kraju zelo priljubljeno, je razvidno iz tega, ker sno lahko zabeležili v preteklem letu porast za Trn članov. To število pa še ni dokončno, vsak dan na novo sprejemamo prijave od članov obeh. kolektivov, ki bi radi sodelovali v te d društvu. N- še društvo ima 9 sekcij, ki se _zopet delijo na skupine. Vse te sekcijo seveda niso enako agilne. Vedno in vodno ugotavljamo, da je najmočnejša glasbena sekcija, ki ima za vodjo požrtvovalnega vaditelja tov. Kovača. Velik uspeh društva jo, da je uresničilo v preteklem letu z e večletno željo in ustanovilo godbo na pihala, ki šteje 35 članov. Eri bere ima ogromno zaslug Rudnik Zabukovca, ki nam je omogočil nabavo glasbil. Direktor toga kolektiva tov. Gostiša pr v rad prihaja v našo sredo, se zanima za naše uspehe in, ker vidi, da je našo delo plodno, nam pomaga,kjer le noro. Velikokrat smo s mu žo zahvalili za tako izdatno pomoč in prav iij.č ne bo_ odveč, če sc mu še enkrat. Zal_pa sta naša dva mladinska ansambla fantov in deklet v zadnjem času v delu precej popustila. Vsi pa upamo, da bomo v prihodnjem letu kaj več slišali o njihovem delu m uspehih. V preteklem lotu sta ta dva ansambla dosegla viden uspeh na nastopu v Naklem pri Kranju, kjer smo jih lahko videli tudi po telofiziji. Ko sem prc! kratkim govorila s predstavniki Okrajnega sveta Svobod, so se predvsem zanimali za "Brhke Libojčanko" in obžalovali, kur se niso prijavile za revijo ansamblov,^ki je bila. organizirana pri Radio Celje, Tudi ti so izrazili željo, do bi ta. ansambel ponovno zaživel. Tuli tamburaška sekcij? se je v zadnje a času ravno pred občniu zborom razpustila. Ko je bila ustanovljena godba na pihale , j v :,č iir njenih članov odšla k tej godbi, To stanje sc pa že popravlja. Ustanovili bono popolnoma novo slcupino trab urašev iz š o Iste mladine, za -ter imamo že več prijav, kot pa imamo na razpolago instrumentov. Upajmo, da bo ta sekcija ponovno zaživela in v bodoče žela še več uspehov kot doslej, V pevsko sekcijo je vključen moški in ženski pevski zbor, P. sobne težave imamo z Žičniškim pevskim zborom, Ker so v t rm zboru zastopane večina članice kolektiva, bi izkoristilo nriliko in apelirala na njo, da bi se redno udeleževale vaj in v colikor imajo pomisleke zaradi časa, naj bi to javile upr;vn mu odboru, ki bo pokrenil vse potrebno, samo da bi bil ta pevski zbor zopet na isti višini, kot je že bil. Prav tako smo v preteklem letu vključili v Svobodo mladinski zbor Os novn: šole Liboje, ki pr-v pridno vadi in se pripravlja na festival, ki bo v prihodnjem le tu še v večjem obsegu kot lani. Naši pionirji imajo prav posebno veselje za šah. Redno obiskujejo vaje in so v veliko veselje marljivemu vodji tov,Mehu. Imeli so že ter precej nastopov in tekmovali so tudi med seboj. Imeno tudi dramsko sekcijo, ki pa je že dve leti več ali manj samo na papirju, Ta ugotovitev jo sicer žalostna, vendar pa upamo, da bomo z mir din režiserjem, ki je pred kratkim prišel v Liboje, tudi ,to sekcijo obudili k življenju. Treba pc bc pohiteti, kor je skrajni čas za pričetek z delom. Zelo važna je pri društvu knjižnica, Id. ima precej leposlovnih, znanstvenih, mladinskih ter ostalih knjig, V preteklem letu nismo imeli najboljše organizirano službo knjižničarja in je verjetno zaradi toga. tako mulo čitatcljev. Prav bi bilo, da bi tudi Člani n šeg- kolektiva v bodoče bolj jr id no segali po knji oh, saj je la pa knjiga tudi razvedrilo v pr ‘Stem času, Kot nam j c Rudnik pomagal pri glasbeni sekciji, pa se moramo Keramični industriji zahvaliti za.'to, da smo v preteklem letu lahko sprejeli pod svoje okrilje tudi kino sekcijo, Tov, dir ktarju, kakor tudi vsem organom, za to še enkrat lepa hv-la. Od ter je ta sekcija, pod okriljem Svobodo, sta so red in disciplina ter tečno predvajanje filmov mnogo popravila. Tudi smučarska sekcija je imela v letošnjem letu več sreče, Organizir li so tekmovanje v alpski kombinaciji Šmohor - Liboje pod okriljem Obč. sindikalnega sveta in oh tej priliki osvojili prehodni pokal. Prav gotovo je njihova in noša želja, da bi ta pokal tudi v prihodnjem lotu ostal pri nas. Na novo je bila ustanovljena kegljaška sekcija, ki ja pričela, s svojim delovanjem dne 1,lo,196o. Morda bi bilo dobro., da bi se še več članov delovnega kolektiva vključilo v to sekcijo, ker bi na ta način lažje krili stroške. S tem som nekako opisala del a v-.njo vseh obstoječih sekcij. Upravni odbor so je trudil, dr bi svojim članom poleg dela. nudil tudi zabavo. V ta namen je organiziral izlet vseh članov Svobode na Brnco in več družbenih večerov. Ho občne a zboru niso bila podana sano poročila o delu društva v pr o te klen letu, pač pa. s no si zadali tudi nalogo, ki nor jo biti izvršene v ten letu, kar so bo pa _ lahko _ uresničilo se.no s sodelovanjem vseh članov društvo. Najvažnejše naloge so naslednje: Ustanovitev klubskega življenja, .za kar je potrebna popolnoma.nova ureditev prostorov, in poživeti delo posameznih sekcij, ki v preteklem letu niso bile dovolj agilne, Upravni odbor je dalje sklenil, dr bo v ten lotu nudil še več zabave članstvu. V ta namen bo vsak mesec organiziral družabne večere, kakor tudi že tradicionalni izlet. V kratkem času se bodo pričele plesne vaje za mladince v dvorani "Svobode", na katere vabimo vse mladince, ki so člani "Svobodo", V dokaz, da je v preteklem latu upravni odbor dobro delal, je občni zbor ponovno soglasno izvolil isti upravni odbor, ki ja bil doslej. Za to zaupanje se vsem članom "Svobode" v imenu upravnega odbora iskreno zahvaljujem. . Zorka Godler Kegljaška sekcija je zopet cživo la Minilo je že več kot 3 leta,'kar je kegljaški kljub "Svobode" Liboje še uspešno n. stopal na. rezilih tekmovanjih ir? osvajal še kar lepe uspehe , vendar je zaradi odst opa nekaterih članov in nekrit ja stroškov za kegljišče ta sekcija popolnoma zamrla* Zbir-li smo se samo še za razna sindikalna tekmovanja in seveda, ker smo bili brez rodnega treninga, skoraj vedno izgubljali. Izredno veselje nekaterih članov do tega športa je bilo povod, da jo ta sekcija s 1,X,t,1. zopet začela z rodnimi treningi in, kakor j' po seznamu r-zvidno, je število Članov, ljubiteljev kegljanja zg preseglo število 15, kar je za začetek kar zadovoljivo, S članarino,.pobrano od toliko Članov, se lahko sekcija sama vzdržuje, vendar je stremeti za tem, da se število Članstv šc poveča. Treningi so 3 - krat na teden, in to v sredo, potek in nedeljo, vendar posameznik trenira samo 1 - krat tedensko, in to na loo lučajev (5o na polno in^po na čiščenje), Rezultati tega treninga so za enkrat večinoma še precej skromni , toda sčasoma sc bodo tudi ti izboljšali. Stremeti moramo Za tem, da z organiziranjem čimveč prijateljskih srečanj s sosednimi kegljaškimi klubi ta šport čimbolj poživimo. Vse ljubitelje toga lepega in koristnega športa Vabimo, da se nam priključijo. V, G. NASI OBRAZI 2c.netil ogenj je v naši novi poči, ter dobro ve, kako se služi takšni reči. Ob kaplji dobri razigran kot pobič obratov je toplotnih vodja - Godič Referent prodaje je postala pocnterkn naša, Minka sala. 215 - da člani HT popravljajo aparate z->. brizganje« drugin pod-jetjen, a za popravilo naših ninojo časa, - da je letošnji Keramik od dosedanjih najobsežnejši in da so se pri tej številki uresničile sanje prejšnjega urednika, ki jih je opisal v eni izned številk prejšnjih letnikov , - da se bo Strokovno združenje industrije in rudnikov nekovin ponovno reorganiziralo in postalo sekcija Zvezne industrijske zbornice« - da se je zopet oglasil tov. Vinko Verdel iz Banja Luke , ki se ženina za napredek našega podjetja in čestita kolektivu zn uspešno dograditev peči in k Dnevu republiko. SANJE Ali vi verujete, da sanje nekaj pomenijo, da se to, kar sanjate, uresniči? Ne? Jaz tudi na ve c ! Še do nedavnega pa sen bil v to trdno prepričan. Pa. je prišla noč, ko ni je se to edino nad o obrnila za 18o stopinj. Me bojte se! Mison sanjal o ono n živea in petdesetih urtvih kovbojcih. Bile so to prijetna sanjo, kakršne bi si vsak izmed Vas želel zavleči tja do upokojitve, še nekaj noči sen sc trudil jih priklicati nazaj. Toda zaman.' Je tudi brez smisla, uresničile sedita k ne bodo nikdar. Verjetnostni račun pokaže takole možnost uresničenja: 0 , 000001. Pa še to v drug en stoletju! Da, bilo je nebeško lepo! Na avtobusnem postajališču v Petrovčah /pred tr-.fiko/ so v lično urejeni čakalnici že čakali sopotniki. Več in^ njih je prelistavalo naj novejše revije: ženske - modno, moški pa bolj resno čtivo. Nekaj njih je poslušalo prva jubranj: poročila« Točno ob 5.45 uri sta so pred čakalnico ustavila dva volilen avtobusa. Sprevodnika sta vstopila z očrljivim nasmeškom; "Dobro jutro, dragi potniki! V prvem avtobusu je še prostih 17 sedežev, od teh 12 pri oknih", je vabil prvi. Tudi drugi sc je trudil, da pridobi čimveč potnikov. Izbral sem si mesto v bližini zvočnika. Niti občutil nisem, kdaj sc je avtobus premaknil z mesta, Dr-čali smo neslišno, brez hrupa in tresljajev ter gladko kot vsonirska ladja. "Gesta pa taka!" Sem zadovoljno ugotovil. Lepa ravna in široka cesta. Pa gladka, gladka! Na tej cesti so okvare in nesrečo izključene. Tudi po nerodnosti ali nepazljivosti šoferja - nemogočo! "Bi mogoče legli?" me je vprašal sprevodnik, "Če bi legel?" som začudeno ponovil vprašanje* "Ne bi škodilo", sem dejal, ampak do danes nimam o tem še nobenih izkušenj. Do sedaj niti nisem nikdar sedel v avtobusu. Stal sem na palcu leve noge na tleh, z desno nogo pa soeoclu m kurjen očesu." Da, da, to je bilo tako nekako do 2o.XI. 196o. Zdaj togi ni več", se'ni jo zopet prijazno nasmehnil, potegnil za vzvod pri sedežu in že sen se znašel v vodoravnem položaju. Tudi drugim potnikom je spremenil položaj sedenja. Spredaj je stal en san potnik. Mlado dekle. "Zakaj po ona tovarišica ne sede, saj je sedežev šo dovolj praznih?" sem vprašal sprevodnika, ki je stalno hodil okrog potnikov in skrbel za njih udobnost. "Ta je še vajenka. Tretji letnik. Ona nikdar ne sede prej, dokler vsi drugi potniki ne ležijo, tudi če so sedeži prosti", mi je vljudno odgovoril. "Edinstveno doživetje", sem zakli- • cal ves očaran. "Lahko zadremljete, zbudil vas bom pri tovarni", mi ja šo rekel in že odbrzel drugam. Zbudil sem se. Ura je kazala točno 5 in 30 minut. "Nič hudega," sem si mislil. Avtobusa peljeta točno ob 3 in 4-5 minut, torej časa dovolj! Lagodno sem se oblekel še ves pod vtisom sanj, se usmeril proti postajališču, med tem žvižgal najnovejše verzije "Marine" in zamudil edini avtobus za Liboje starejšega in mi-nia turne ga f ornata. - ep Š o 1 s k a Oče se zanima za uspeh svoje hčerke v šoli pa vpraša: "Je bila tvoja naloga včeraj pravilno n-reje na? Si znala odgovoriti na vsa vprašanja?" J "No, nisem na vsa." "Pa je kdo"v šoli, mislim, da je najboljši in zna odgovoriti na vsa vprašanja?" "Oja, je, tovarišica!" 0 a n k e t i Livarim: "Si že izpolnila anketo centra za izobrazbo o tehnični in strokovni izpopolnitvi?" Strugnrka:"Ne še! Ne morem se odločiti. Kaj misliš, ali bi bil mizarski poklic primeren za zensko?" Liv rka: "Mizarski poklic! Koko si po prišla na to zamisel?" Strugarka: "Zaradi tistih oken, ki že dolgo časa ležijo v strugami in jih mizarji nc morejo vstaviti. Ob priliki čiščenja so jih nekoč zamenjali, zdaj pa trdijo, da so se zarodi neeksploatacije tako razširila. Rada bi sc prepričalo, če to drži. Imam lepo nove čevlje, ki so mi pretesni, pa bi jdh v tem primeru prinesi v strugamo in, če je to res, bi mi bili po enem letu kar prav!" - op \ 217 P r o š n ,j a Prav vljudno naprošava odgovornega uslužbenca, ki je klical na odgovornost našega ple menitega Črta, da odpre tečaj "Pogovor s psi”. V tečaj bi sc prijavilo gotovo nnogo interesentov, saj bi se poten s Črtan mršita j ponenili. Obenem pa bi ga v njegovi govorici marsikdo naprosil, naj nikar na izda tistih, ki prihajajo v službo ob osnih ali celo ot pol desetih, da ne bo povedal, kako opravlja kdo nadurno delo, posebno pa bi uu lahko no Mo zabičal, naj pri stranskih vratih nikar ne vohlja, kaj kdo nosi od "Dolenčevo DaniteM, saj žlahtna k-aplica tudi marsikoga ob hudi živčnosti pokrepča, da prida njegov posel bolj do izraza. Ko se bono znali vsi interesenti s Črton pogovoriti, bo najbrž razbrcnonjena tuli tista, ki nora sedaj nanesto njega napadati polovico kolektiva,. Mišiin pa, da ji za delo v razmerju 1 : 25o po vseh predpisih pripada "herojsko odlikovanje", katerega ji naj podeli tisti, ki si no^upa podpisati svojega "humorja", niti napadati javno kot Črt in Ona, ampak zahrbtno grize. t'1 )/il/ Angela Prašnikar K A Z A L O : Stran 1. Ob dnevu republiko 189 2. Prižgali sao novo prodorno peč - S.G. 19o 3. Nova livarna obratuje - Franc Oblak 191 4. 0 tehnološki disciplini (nadaljevanje) ing, Kocijan Marijan 191 5. Ne bodino površni pri ".dolu - Mirko Mežnar 193 6. Kaj ano pokrenili za izboljšanja samotnih pripomočkov - Ve Ko 194 7. Kakšni so pogoji za boljšo kakovost naše keramike - vs Ko 196 8. Izboljšali sao sušenje v strugami - ep 198 9. Analitična ocena in nagrajevanje - K. Vitanc 199 10. Predvideva se nova dšiitov dohodka - K.Vitanc 2oo 11. Kako upravljano - Franc Oblak . 2ol 12. Pregled nekaj najboljših pr in ero v zaslužita po posanežnih oddelkih za september 196o - J.E.2o2 13. Intervju z novozapcslenimi v našem podjetju - Lado Koštoma j 203 14. Ko j je z našo mladino - Lado Kostonaj 2o4 15. Porast bolniških, dopustov - Lado ICošt ona j 2o5 16. Ponesrečili so sa - Lado Koštonaj 206 17. I.republiško posvetovanja o nekovinah - ing, Kačijan Marijan 207 18. Seminar z ' srednji operativni kader - PJ 2o8 19. Kdo študira poleg službe - PJ 2o8 20. Avtobus bo vozil tudi zvečer - PJ 2o9 21. Kaj mislite - PJ 2o9 22. Na pozabite - BT 21o 23. Vesti o naših delavcih 21o 26. O delu "Svobode" - Zorka Godler 211 27. Kegljaška sekcijo je zopet oživela - V.G. 213 28. Naši obrazi - M.Z. 214 29. Ali že veste 215 30. Sanje - ep 215 31. Humor - ep 216 32. Prošnja - Angela Pražnikar 217 Ureja uredniški odbor: Odgovorni urednik Izdaja Keramična industrija Liboje Prispevke dostavljajte odgovornemu uredniku. Božo Lukman. - Celje. Rokopisov ne vračamo.