Po starem načinu. Kranjski Amoniti so se zopet s staro in proslulo divjostjo zagnali v napredno učiteljstvo. Kaj bi neki počeli, ko bi ne imeli učiteljstva, ki se drzne misliti s svojo glavo in hoditi svoja pota? Klerikalno časopisje razpravlja z vidno slastjo skoro dan za dnevom o »grehih« naprednih učiteljev, meče nanje kamenje in preti s strašnimi kaznimi. >Domoljub« je v tem ostudnem početju naravnost nedosegljiv. Ta list se lahko ponaša, da je edini svoje vrste daleč okrog. Obenem je pa tudi podoba tistih, ki ga pišejo in urejajo. Očividno imajo namen, očrniti šolo in učiteljstvo pri ljudstvu in ga navdati s sovraštvom do obojega. Zakaj — to smo že neštetokrat dokazali. Vladanje neukega ljudstva je lahko in nese lepe dobičke. Lahko in dobro življenje pa prija klerikalnim generalom. V zadnjem času je zlasti lepa gorenjska stran torišče klerikalni gonji. V Cerkljah pri Kranju, v Jesenicah na Gorenjskem in v Št. Vidu nad Ljubljano so se zgrnile klerikalne čete, da uničijo posameznike našega stanu moralno in materijalno. Obkolili pa so tudi šolo na Črnem vrhu nad Idrijo, češ, tudi na Notranjskem ne sme imeti pošten in vesten učitelj mirnega življenja. A tudi z Dolenjske nam dohajajo poročila, ki nam svedočijo, da ima učiteljstvo jako težko stališče, ko se vedno zaganja vanje klerikalna nadutost in zaslepljenost od klerikalnih kaplanov naščuvanega ljudstva. Tako je torej dandanes vsa Kranjska pravi Eldorado klerikalnim rogoviležem, ki rujejo sistematično in na višje povelje proti šoli in učiteljstvu. Naši tovariši: Lapajne v Cerkljah, Fabinc v Jesenicah, Žirovnik v Št. Vidu, Silvester v Črnem vrhu itd. bi lahko povedali mnogo, mnogo zanimivih stvari, ki kažejo klerikalno nasilstvo in nepoštenost v pravi luči. Povedali bi nam lahko, da je dovolj, ako je učitelj vesten, pošten in naprednega mišljenja, da ga preganja klerikalna tema z vso brezobzirnostjo. Vse tu imenovane tovariše bi klerikalci radi kar naravnost uničili. Zato jim ni dovolj, da jih denuncirajo po svojih listih, nego hočejo jih tudi z ovadbami na šolskc oblasti spraviti v nesrečo in pri ljudstvu ob veljavo in ugled. Ti slučaji so nekaka karakteristika vseh klerikalnih naskokov na čast naprednega učiteljstva, ker nam kažejo, kakih stvari se poslužujejo breznarodni rimski sluge, ko jim je očrniti pošteno ime poštenega slovenskega učitelja. Ali ni podlo in obenem brezmiselno, ako išče jeseniški župnik kaznivega dejanja v tem, da je učitelj Fabinc fotografiran v družbi naprednih prijaleljev in je ta fotografija razstavljena v reklamo fotografu? To naj bi bilo za mladino — pohujšljivo! Se značilnejši je Lapajnetov slučaj! Proti temu tovarišu je vložilo na deželni šolski svet ovadbo 20 »prizadetih staršev«, od katerih pa nekateri otrok sploh nimajo, ali pa nimajo za šolo godnih odrok, ali pa so njih otroci že davno šoli odrasli. Ta ovadba pravi: 1. da je Lapajne šel dne 11. oktobra 1904 namesto v šolo na lov, 2. da je dne 18. marca 1904 sadil na vrtu svojega svaka drevje ter s tem — kakor v prvem slučaju — zanemaril šolo in 3. da se pohujšujejo otroci, ker se jim po njegovi ingerenci preiskujejo v šoli roke, je li so dovolj snažne ali ne, ker ima priti zdravnik, da jim stavi kozel Tovariš Lapajne si ni znal drugega pomočka, nego da je vložil pri c. kr. okrajnem sodišču zasebno obtožbo, da postavi na laž vse te trditve, ki so jih nagromadili klerikalci proti njemu v ovadbi na deželni šolski svet. Dne .4. t. m. se je vršila obravnava pri okrajnem sodišču v Kranju. Vsi prišli obtoženci — razen enega — so se vdali ter izjavili, da so bili zavedeni, da so podpisali dotično ovadbo, ki zahteva, naj Lapajneta premeste iz Cerkelj. Nekateri so celo povedali, da solovili njih podpise in daje bila ovadba napravljena v kaplaniji. Naposled so prosili gosp. Lapajneta oproščenja ter izjavili, da prekličejo vse žalitve in da plačajovse pravdne stroške po sodni odmeri. Le eden se ni vdal — Martin Teran. Pred sodiščem pa je izprevidel, da je delal tovarišu Lapajnetu krivico, zato mu je odmeril sodnik teden dni zapora. Oče Teran je sicer naposled tudi priznal, da je bil napačno poučen in da vse prekliče ter prosi g. učitelja oproščenja, a sedeti bo le moral. Za to prijetnost naj lepo zahvali tiste, ki so mu vcepili sovraštvo do šole in učiteljal Ta slučaj nam kaže, kako prihajajo ljudje po krivdi klerikalnih zavodnikov v nesrečo. Taki slučaji pa bodo končno izučili tudi »naše dobro Ijudstvo«, da se bo obrnilo od onih volkov, ki se mu približujejo v ovčjih kožah. Nas pa klerikalno nasilstvo še bolj druži in v nas razvnema neugasen ogenj sovraštva in osvete!