NO. 107 Ameriška Domovi ima ■,'tM.* /mum erim— home AM€R!CAN EN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, SLOV6NIAN , v. at v ^ , , T ,, HORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New \oik, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSprings CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 22, 1976 LETO LXXVIII. Vol. LXXVI Sovjefija ima močne sile na severu Evrope Norveška se v poslednjem času čuti na severu Evrope v nevarnosti pred močnimi sovjetskimi o~ boroženimi silami. BRUXELLES, Belg. — NATO posveča glavno pozornost sov-ietsko-satelitskim obor oženim silam v Srednji Evropi, od Avstrije pa do Baltiškega morja, koder pričakuje glavni sovjetski sunek proti zahodu, če bi se v Moskvi kdaj za kaj takega odločili. Sovjetska zveza je med tem izredno razširila in pomnožila svoje oborožene sile na severu Evrope, zlasti na polotoku Kola, kjer ima svoje glavno pristanišče Murmansk, ki je odprto, ne-zamrznjeno skozi vse leto, ker sega do njega Zalivski tok. Murmansk je oporišče sovjetske atlantske (severne) flote, ki je po številu najmočnejša. Tam je zbranih okoli 200 površinskih vojnih ladij in nekako prav toliko podmornic, od tega polovico jedrskih. Na letališčih polotoka Kola je 225 izvidniških vojaških letal in kakih 300 borbenih, lovcev vseh vrst. Vse to varujejo tri divizije vojaštva, od tega je ena padalska, . oziroma divizija “letalske” pehote, ki jo je mogoče naglo prenesti na kraj potrebe. Norveška, članica NATO, ki jo soseda Sovjetske zveze na severu Evrope, ima le dve fregati, 10 ■ topničark, 15 podmornic in kakih 40 letal nasproti tej sovjetski vojaški moči. V zadnjem času se je začela zavedati nevarnega položaja in se o njem posvetuje z zavezniki v NATO. ni U WASHINGTON, D.C. — Po Novi grobovi Gospodarska rast V Lak^de”bolnišnici je j* ^3) POCaSRejfc la 94 let stara Mary Tom sick, j --- roj. Tomšič v Hinjah v Slove- V drugem četrtletju je geniji, vdova po pok. Johnu, mati spodarstvo ZDA rastlo Mary Jurčič, Rose Weiss, Jose- polovico počasnejše kot phine Smith, Adolpha, Florence v prvem — na letni rav-Pirnat, Clarence, pok. Johna in i pok. Angele La Buda, stara in \ prastara mati, sestra pok. Jose- ; pha, pok. Antona, Frances Ho- 0lbiavi podatkov trgovinskega cevar, Jenny Zalar (Colo.), pok. tajništva je razvidno, da je go-Jacka. Družina je preje živela spodarstvo v naši deželi tekom na 5211 Luther Avenue. Bokoj- zadnjih treh mesecev povprečna je bila članica SŽZ št. 25, no rastl° polovico počasnejše Oltarnega društva pri Sv. Vidu kot v Prvih treh mesecih letoš-in Kat. borštnarjev. Bila je med nieSa teta. Pri tem je bila in-ustanovnimi člani fare sv. Vida. tlacija nekaj večja. Odgovorni Pogreb ho iz Zakrajškovega po- vodniki dežele ne vidijo v tem grebnega zavoda v soboto ob nič napačnega, trdijo, da pome-9.30, v cerkev sv. Vida ob 10., ni to Počasnejšo in daljšo rast, nato na Kalvarijo. Na mrtva- ki se bo izognila vsakemu več-ški odter bo položena nocoj ob iemu n°vemu valu inflacije, šestih. " I V prvem tromesečju leta 1976 John Žitnik Sr. .P6 SosPodarStvo rastlo na letni Včeraj zjutraj je umrl v Par-™! ^ v dJu«em Pa na ma Community bolnišnici 85 iet ’rav™ 4;4 ' • Te stevilke Pome-stari John Žitnik Sr., rojen v niL° dejansko ra^’ ko > vPliv Št. Pavlu pri Ljubljani, od ko- inflacije že odštet. Vladni stro- der je prišel v ZDA pred 67 leti. kovniaki napovedujejo, da bo zaposlen do upokojitve pfc An- narod^° gospodarstvo v letos- gell Nail & Chaplet Co kot ob- njem letu porastlo za 6.8%. V _ ukinila določilo, ki je uvedlo v ratovalec stroja, vdovec po leta zannPi mesecih je poiastlo krnske šole afrikanščino kot učni 11966 umrli ženi Jožefi roj. Vidic, sku.pn° za 8'5 f z dna zas'0|a jezik namesto angleščine. Afri-oče Franka A. (Kalif.), JosephaIIai!1' kanščina je jezik prvih belih A., Harolda W., Alfreda, pok. I Inflacda seVe tekom Prv8«a naseljencev v Južni Afriki Bu-Josephine Martin, pok. Johna j tr°™^e8-’a drzala na letni iia''’ irov, ki so se priselili sem iz V.wStkBird2DA VIKINGOV PRISTANEK NA Washington, d.c. — Pred- : MARSU NOV IZREDEN USPEH sebnega zveznega javnega tožilca, ‘ki bi naj bil imenovan za dobo treh let in bi imel pravico preiskovati delo članov zvezne vlade. Predsednikov predlog naj bi nadomestil predlog o watergat-ski reformi, o katerem sedaj razpravlja Kongres. ----o--- Beki sis smeje v trne naselje Ssvelo Napetost v Južno-afriški uniji med črnci še ni popustila, pričakujejo nove nemire. JOHANNESBURG, J. Af. — VESOLJSKIH NAPOROV ZDA Pristanek čokatega ‘ Pristajalca”, dela vesoljske ladje Viking I, na Marsu pretekli torek predstavlja nov, izreden uspeh ZDA v prodiranju v vesolje. Dosežen je bil prav 7 let potem, ko je prvi Amerikanec Neil Armstrong stopil na površino Lune. j Iz Clevelanda : m okolice PASADENA, Kalif. — Vi- = kmg I je mirno m varno “se- treh nogi nato pa drugega) ki je del na površino Marsa, kamor ; posnel vse do obzorja Qba po_ je bil na poti 11 mesecev, prav snetka sta bila jasna in zeio ob sedmi obletnici pristanka prvega ameriškega astronavta Armstronga na Luni. Ta drugi uspeh je po važnosti mogoče primerjati s prvim, četudi so mu javna občila v naši deželi , . , , , posvetila veliko premalo pooblasti so prepovedale belim __________,• , 1 1 zornosti. V tujini so o tem pro- vstop v mesto Soveto, kjer žive črnci, ker jim ne morejo jamčiti varnosti. Nejevolja na bele od junija, ko je bilo tekom izgredov ubitih 176 črncev in še več ranjenih, ni popustila, je preje narastla, če tudi je vlada Jr. in pok. Ed war da, 11-krat stari, in 14-krat prastari oče, brat pokojnih (v Jug.) Terezije, Johane Ljubic in Antonije Ljubic. Pogreb bo jutri, v petek, ob 9 dopoldne iz Zabor pogrebnega, zavoda na 5680 Pearl Rd., v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Jennie Gasser m 3.20 , v drugem pa na letni ,Nizozemske. ravni 4.7%. Osebni dohodek je j Buri SQ zagovorniki stroge lo_ porastel v juniju povprečno za čitve ^ zatQ jg njihov jezik 0.4%. ZDA se sporazumele s Tajsko o zamenjavi ZDA so umaknile vse svoje vojaštvo iz Tajske, tam je ostalo le 270 vojaških svetovalcev, tehnikov in stražarjev poslaništva ZDA. BANGKOK, Taj. — ZDA so imele tekom vietnamske vojne na Tajskem vrsto vojaških, predvsem letalskih oporišč. Tam je bilo skupno okoli 50,000 ameriških vojakov in mornarjev, 700 vojnih letal in 263 vojaških svetovalcev pri tajskih oboroženih silah. Po koncu vojne v In-dokini je Tajska pozvala ZDA, da vse svoje oborožene sile umaknejo s Tajske naj kasnejše do 20. julija letos. To se je dejansko zgodilo. Po sporazumu s tajsko vlado sme ostati na Tajskem le 270 ameriških vojaških svetovalcev, tehnikov in vojakov za čuvanje poslopja poslaništva ZDA. ZDA so prepustile Tajski opremo za zveze, prodale pa ji bodo tudi okoli 15,000 ton strelfva. V zameno bodo dobile pravico uporabe letališča Takhli 135 milj severno od Bangkoka za nujna popravila svojih letal in za njihovo oskrbo z gorivom. Egipt mbSudsm se dogovorila o -skupni obrambi KAIRO, Egipt. — Egiptski V 87. letu starosti je umrla v , Prec^se^n^k Sadat m sudanski St. Luke’s; bolnici Jennie''Gasser, j predsednik Nimeiry sta podpi-živeča na 1123 E. 67. St., rojena isala sporazum o skupni obram-v Škofji Loki, Slovenija, bd" ko-'jK P° vsem sodeč pod vplivom der je prišla sem pred 63. leti, poskuša prevrata v Sudanu, ki mati Sylvie Hočevar, Martha Sa ie podpirala Libija. Intihar, 3-krat stara mati in pra- ^ Sudanski predsednik Nimei-stara mati. Bila je članica dru- ry. je trdil, da je Libija orga-štva Svobodomiselnih Slovenk nizirala in plačala skupino obo-jšt. 2 ADZ, Kluba slovenskih sen- Tožencev, ki so 2. julija letos klerskih upokojencev in Sloven- skušali z orožjem odstraniti seske ženske zveze. Pogreb bo v danjo sudansko vlado in pred-petek ob 9.30 iz Zakrajškovega sednika republike Nimeiryja. pogrebnega zavod'a, 6016 St. Cair ^------n Ave. na Highland Park pokopa- spomin darove za Mental Retar-lišče. Družina priporoča v njen dation Fund. Vremenski prerok Delno oblačno s 40‘% verjet nosti dežja in neviht popoldne in 60% zvečer in ponoči. Naj-višja temperatura okoli 75 F (24 C). 'med črnci močno zasovražen, ko 'angleščino sprejemajo kot veliko koristnejšo v vsakdanjem življenju. Južno-afriške državne oblasti so izdale stroge ukrepe, ki naj bi preprečili nove nemire in izgrede črncev. Zaprle so med drugim črnsko . visoko šolo. Ti ukrepi so zmanjšali možnost mirnega političnega , reševanja sporov doma, pa tudi poslabšali odnose s črnskimi državami Afrike. Zambija in. Tanzanija, ki sta se lani poskušali dogovoriti z Južno Afriko o bodočnosti Rodezije, ne vidita več smisla v takih razgovorih. Odhod atletov držav črne Afrike z 21. olimpijskih iger v Montrealu je dokaz poslabšanja odnosov med državami črne Afrike in Južno-afri-ške unije. gramu, o tem ameriškem naporu pisali veliko več. Viking I je odletel z Zemlje proti Marsu lani v avgustu in zakrožil okoli njega v letošnjem juniju. Na rdečem planetu naj bi pristal 4. julija letos, na samo 200-letnico obstoja ZDA. Znanstveniki, ki vodijo pro-gram Viking, so prišli do prepričanja, da bi bil pristanek, 4. julija na prvotno za to določenem kraju preveč tvegan in so pristanek odložili na 17. julija v upanju, da bodo dotlej našli nov primernejši kraj za pristanek. Ko se je tudi drugi kraj pokazal za neprimernega, so iz- slišna puščavskim predelom A-rizone ali New Mehike. Kraj pristanka je trden in posut z večjimi kosi kamenja. V njih zavetju je videti pesek, ki je tam obtičal bolj verjetno ob vetru kot ob tekoči vodi. Prvotno so ugibali, da bi naj bil kraj pristanka dno nekdanje reke ali jezera, če je seveda kdaj Mars te res imel. Dr. Thomas Mutch z Brown univerze, profesor geologije in načelnik skupine strokovnjakov, ki proučuje posnetke Marsa, je po sprejemu teh posnetkov vzkliknil: “Neverjetno, neverjetno!” Posnetki so potovali od Marsa do Zemlje, med katerima je bilo tedaj okoli 212 milijonov milj razdalje. 19 minut. Če bo Viking I deloval, kot pričakujejo, bo razrešil Marsove skrivnosti, ki so dolga leta zaposljevale domišljijo in duhove znanstvenikov. Njegov laboratorij bo prihodnji teden po- brali tretjega in določili prista- skušal dognati, če je na Marsu nek na njem za 20. julij. Ko so se preskusi vesoljske ladje in njenega dela, ki’ bj se naj spustil na Mars,* *: izkazali kot v rodu in pravilno delujoči, so v torek zjutraj dali 'Vikingu, ukaz za pristanek. Potem je šlo vse po ukrepih komputerja v Vikingu. Viking se je dotaknil Marsove površine ob 7.53 in 17 sekund po vzhodnem ameriškem času, le 17 sekund kasneje, kot so izračunali, da se bo to zgodilo. Nekaj sekund po pristanku na Marsu je Viking napravil prvi posnetek neposredne bližine, na njem, je tudi del ene njegovih AVSTRIJA SKUŠA Z ZAKONOM KONČAT! SLOVENSKO MANJŠINO NA KOROŠKEM V Celovcu izhajajoči slovenski list “Naš tednik” je 15. julija letos objavil uvodnik, ki lepo pojasnjuje ozadje in smoter novih dunajskih zakonov o narodnos tnih manjšinah v Avstriji. Zaradi njegove važnosti ga prinašamo tu čitateljem AD. * * V sredo, 7. julija 1976, so v avstrijskem parlamentu na Dunaju sklenili poslanci vseh treh strank zakon o narodnostnih manjšinah, novelo k zakonu o ljudskih štetjih ter spremembo zakona, ki ureja med drugim pogoje za nastavitev direktorjev na dvojezičnih šolah. Zakone so sklenili kljub protestom prizadetih narodnih skupnosti in demokratične avstrijske in mednarodne javnosti. S sprejemom imenovanih sklepov je Avstrija klonila pritisku skrajnih nemško-na-cionalnih in šovinističnih sil, katerih namen je likvidacm koroških Slovencev. Soglasnost vseh strank naj bi zakrila brutalnost tega diktata in ga prikazala kot demokratič- no rešitev. Dejstvo pa je, da ni mogoče govoriti o kakršnem koli kompromisu, ampak pomenijo ti sklepi popolno uresničitev zahtev protislovenskih, antidemokratičnih in mračnjaških sil. Poslancev pri sprejemanju teh zakonov niso vodili nikakršni držav-no-politični momenti, ampak izključno strankarski oportunizem. Vsebinsko je zakon o narodnostnih manjšinah prm/a farza, ker vsebuje v bistvu le program atično izja'-? in m'■-pusti dokončne ’-cšitve odredbam v!•■'M, katera 3a to lahko poljubno spreminja. Veljavnostno območje tega zakona in odredbo pa naj bi bilo odvisno od procentualne-ga števila slovensko govorečih v posameznih občinah. U-gotovitvi tega števila pa naj bi služila novela k zakonu o ljudskih štetjih, ki predvideva posebna ljudska štetja, pri katerih naj bi ugotovili število tistih koroških Slovencev, ki, še niso klonili nemško-. nacionalnemu pritisku na Koroškem. V občinah, v ka- terih bi našteli takih še preko 25%, bi le-ti smčli uporabljati pravice, ki jih določa zakon o narodnostnih manjšinah in ki jih bodo nudile odredbe. Koroški Slovenci pa kljub sladkim, izjavam avstrijskih politikov dobro vedo za kaj gre. Gr o za po,;.:..: statistično I ik-vldacij e m še n ar o :1. i e skupnosti, k! živi že 1400 let na. lej h oreški žrmlji. Način je perfiden, ampak vendar jasen. Po prvem ljudskem Petju bi ostalo še nekaj dvojezičnih občin,'ki bi dosegle 25% prebivalcev, ki bi si kljub pritisku upali priznati, da je mati spregovorila prve besede nanje v slovenščini. Nemško-naeionalni propagandistični naval bi se potem koncentriral na tako preostale občine in bi ponovno štetje prineslo tudi v teh občinah zaželeni rezultat, namreč ugotovitev, da koroških Slovencev uradno na papirju ni več. Ker torej vemo za kaj-gre, se bomo naklepu z vso odločnostjo uprli. Skrbeli bomo za to, da nobeden ne bo mogel uporabiti rezultatov takega ljudskega štetja za svoje zlonamerne namene. Prepričan sem, da bomo z e-nostno in odločno akcijo tudi uspeli in dokazali Avstriji in svetu, da smo samozavesten narod, ki je pripravljen se za obstoj tudi boriti. Zavedati pa se moramo pri tem, da nas v tej borbi podpira veliko število' uglednih avstrijskih d e m o k r a t ov in da imamo močnega zaveznika v državi matičnega naroda, četudi hočejo avstrijski mediji to vsestransko podporo jugoslovanskih narodov zamolčati. Če nam nekateri odrekajo pravico iskati podporo v državi matičnega naroda, potem moramo enkrat za vselej pribiti, da ima Jugoslavija najmanj isto pravico in dolžnost se zavzemati za obstoj našega naroda, kakor ga je imela in ga ima Avstrija za Južno Tirolsko. Vsako drugo tolmačenje je zlobno in prikazuje pravi Janusov obraz avstrijske politike. Dr. Matevž Grilc, predsednik NSKS kaj živega. Zadnje vest j DUBLIN, Ir. — Mina je ubila britanskega poslanika na Ir-skem C. T. E. Ewart-Biggsa. tajnico in zastopnika Vel. Britanije v Seveimi Irski Briana Cubbona. Vlada Irske je zločin javno obsodila in razpisala 20,000 funtov nagrade za odkritje in prijem zločincev. WASHINGTON, D.C. — Civil Aeronautics Board je predložil II novih mest za neposredne polete v Evropo, med njimi tudi Cleveland. PASADENA, Calif. — Prva barvna fotografija, ki jo je poslal z Marsa Viking 1, je pokazala, da je Marsova površina rdeča — verjetno zaradi oksidacije železa (rje), nebo pa rdečkasto. Dosedanje ugotovitve kažejo, da so na Marsu pogoji za življenje. Doslej Viking še ni odkril nobenih znakov, da bi to tudi dejansko obstojalo. MADERA, Calif. — Izdana so bila zaporna povelja za tri osebe v okraju San Mateo, o katerih sumijo, da so zapletene v ugrabitev 26 šolarjev pretekli teden v Chowchilli. HANOI, Viet. — Vlada Vietnama je objavila, da smejo vsi ameriški državljani, kolikor jih je še v Vietnamu, zapustiti tega in se vrniti domov. KAMPALA, Ug. — Predsednik Idi Amin je sporočil v Pariz, da naj pridejo po letalo ir France, s katerim so ugrabitelji pretekli mesec pripeljali v Ugando na letališče Entebbe svoje talce. V posebnem sporočilu je pozval Kenijo, naj pozabi na svoj spor z Ugando, in ji ponudil dobro sosedstvo. MONTREAL, Kan. — Romunska telovadkinja Nadia Comaneci je dobila včeraj zlato medaljo v telovadbi, krono us- Tajnik sporoča— Tajnik društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ sporoča članstvu, da bo četrtletno pobiranje asesmenta v ponedeljek, 26. julija, od šeste do pol osme ure zvečer v SND na 6409 St. Ciair Avenue, v spodnji dvorani. Četrta obletnica— V soboto ob šestih zvečer bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Anno Stupar ob četrti obletnici njene smrti. Piknik prestavljen— Tajnik Slovenske šole pri Sv. Vidu sporoča, da je njen piknik prestavljen od nedelje, 8. avgusta na nedeljo 22. avgusta. Cenjeno občinstvo je prošeno, da to upošteva. Pozdravi s Koroške— Iz lepega Šmihela na slovenskem Koroškem pošiljata Joseph in Dorothy Ferra potom Ameriške Domovine svojim prijateljem in znancem naj lepše pozdrave. Rdeči križ prosi za kri— Clevelandski odsek Rdečega križa prosi za kri, ker so zaloge skoraj čisto pošle in je nevarnost, da v bolnišnicah ne bodo mogli vršiti operacij. Dr. John W. King, direktor krvne banke v Cleveland Clinic, je dejal, da tako kočljivega položaja glede zaloge krvi ni bilo v 25 letih. Carter zavrnil navlo Nixonovo pomilostitev PLAINS, Ga. — Jimmy Carter, demokratski predsedniški kandidat, je tu na tiskovni konferenci dejal, da je bila Fordova pomilostitev Nixona “nepravilna in slabo svetovana” tor da'bi bilo pametnejše z njo počakati, dokler ne bi prišla vsa resnica Nixonovega početja na dan. Carter verjame, da je Ford delal v najboljšem prepričanju in brez kakega predhodnega dogovora z Nixonom. On kaj takega ne bi storil, če bi bil na Fordovem mestu, vendar prizna Fordu pravico do lastne odločitve in zato tega vprašanja ne bo vpletal v volivni boj letošnjo jesen. N “Pravda” očita Carterju kršitev helsinške listine MOSKVA, ZSSR. — Znani kolonar ‘Pravde', glavnega glasila Komunistične partije. Mihail Domogatski je obdolžil a-meriškega predsedniškega kandidata Jimmy j a Carterja, da je kršil helsinško listino, ko je dejal v svojem govoru, da naj bi ZDA uporabile za dosego političnih ciljev napram Sovjetski zvezi* gospodarski pritisk. pehov v svetovni telovadbi.— — Ameriški plavači so dobili vse tri medalje v plavanju metuljčka na 100 metrov. Zlato je dobil Matt Vogel. Ameri-kanci so zmagali tudi na 800 metrov, med tem ko so ruske plavačice prevladale pa 200 metrov prsno. WASHINGTON, D.C.—Življenjski stroški so v juniju porastli za 0.5%, torej na letni ravni 6%, med tem ko so v maju rastli na letni ravni 7.2%. OTTAWA, Kan. — Kanada je podpisala z Lockheed družbo dogovor o nakupu 18 novih izvidniških letal v skupni vrednosti 1.03 bilijona dolar. jev‘ ___________J MEmsm WMtmm •VI- VI ■ t<- ‘"1 "%.— I »O | 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation I'ubUiUed daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec , NAEOCNINA: ; • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec« e Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 month* Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 107 Thursda, July 22, 1976 Olimpijske igre Letošnje olimpijske igre v Montrealu so sprožile vrsto vprašanj in razmišljanj o njihovem smotru in smislu. Ta vprašanja je mogoče razumeti in na nje odgovoriti le, če vemo, kakšne so bile prvotne olimpijske igre in kakšen je bil njihov smoter. Po zgodovinskih virih so bile prve olimpijske igre v kraju Olimpia na Peloponezu, sedanji Moreji, na skrajnem južnem polotoku Grčije. Vršile so se v čast bogu Zevsu, vrhovnemu grškemu bogu, imele so torej verski značaj. Prve igre so se vršile leta 776 pred našim letoštetjem in so služile starim Grkom za štetje let. Vršile so se redno vsaka štiri leta vse do leta 394 po Kristusovem rojstvu, ko jih je cesar Teodozij, ki je uvedel krščanstvo za uradno vero Rimskega imperija, prepovedal kot pogansko. Olimpijskih iger so se smeli udeleževati prvotno le Grki, bile so vsegrške in samo grške, “barbarom” — to je vsem ne-Grkom — zaprte. Tudi Makedonci, ki so se smatrali za najbližje Grkom, niso imeli pravice do udeležbe. Grki so se med seboj radi prepirali, grške državice med seboj rade bojevale vse od davnine pa do dobe, ko je makedonski kralj Filip Grčijo s silo združil iti napravil konec medsebojnemu bojevanju. Združene Grke in Makedonce je popeljal njegov sin Aleksander Veliki v Azijo “maščevat” se nad Perzijci in v nekaj letih osvojil vso obsežno Perzijsko državo vse tja do Indije in do meja Libije v severni Afriki. Preko vsega tega obsežnega področja se je* razširil tudi grški kulturni vpliv in način življenja. Kljub vsem prepirom in vednim bojem so Grki v času olimpijskih iger mirovali, to je bila doba miru, da so mogli vsi tekmovalci mirno in varno na igre v Olimpio v čast Zevsu. Kdor bi bil katerega teh potnikov v Olimpio napadel ali kako prizadel, bi se ne zameril le bogu Zevsu, ampak bi bil izločen iz grške narodne skupnosti. Grški ideal človeka je bil “lep in dober” (kallos kai agathos) človek, to je veljalo tako za telo kot za duha. Grki so na zdravje izredno veliko dali, zato so imela vsa stara grška mesta tekmovališča za razvoj in gojitev zdravega telesa ter gledališča za razvoj duha, za gojitev zdravega telesa ter gledališča za razvoj duha, za gojitev duhovnega življenja. Kot so tekmovali v telesnih sposobnostih, so stari Grki tekmovali tudi v duhovnih sposobnostih, niso namreč bili nič manjši častilci duhovne kot telesne lepote. Ta grška miselnost je prešla v neki meri na Rimljane, ko so ti prevzeli grško kulturo. Njim je bil ideal “Mens sana in corpore sano” (Zdrav duh v zdravem telesu), tudi oni so se posvečali razvoju obeh. Rimski svet je bil robatejši od grškega, zato so bile njegove igre surovejše, krvave... V Kolose ju so se ljudje borili z živalmi, pa gladiatorji tudi med seboj na življenje in smrt. Čim bolj so bili Rimljani pomehkuženi, čim manj voljni iti sami v boj, tem rajše so gledali v Koloseju krvave boje ... Krščanstvo je napravilo tem krvavim igram konec, ko je prevladalo v rimski državi, cesar .Teodozij je prepovedal tudi olimpijske igre, četudi te niso bile krvave, ker je videl v njih češčenje poganskega boga, pa tudi češčenje človeškega telesa, kar se je kristjanom zdelo pogansko. S preseljevanjem narodov in propadom Zahodnega rimskega cesarstva je stara grško-rimska kultura v večjem delu Evrope propadla. Njeno življenje duhovno in telesno, je postopno prehajalo bolj in bolj pod vpliv krščanske miselnosti, od tostranske v onostran-sko usmerjenost. Telo je veljalo za ječo duši in ga je bilo zato treba krotiti, obvladovati, da ne bi človeka zapeljal v greh, stran od Roga, in ga vodilo v večno pogubo. V onostranost, v večnost usmerjeno življenje kristjanov, je doseglo pri različnih narodih in v različnih dobah različen obseg, prevladovalo pa je vsaj v načelu v vsej tedanji Evropi z izjemo njenega južnega dela, ki je čutil močen vpliv arabskega sveta, in njenega jugovzhoda, kjer so se v Vzhodno rimskem cesarstvu o-hranila izročila stare grško-rimske kulture. Križarske vojne v visokem srednjem veku so odprle Zahodno in Srednjo Evropo vplivu Vzhoda, kjer so bili ljudje bolj predani tostranskemu življenju in uživanju. Ko So Turki uničili Vzhodno rimsko cesarstvo, so begunci od tam na evropski Zahod prinesli s seboj zaklade stare grško-rimske kulture. Pod njihovim vplivom je ta doživela “renesanso” starega grško-rimskega duha. (Konec sledi) BESEDA IZ NARODA ORL Spominska proslava Tabora na Orlovem vrini CLEVELAND, O. — Letošnja lo za blagoslovitev nove podobe spominska proslava na Orlovem kraljice Slovencev, Marije Povrhu na Slovenski pristavi je magaj z Brezij, ki jo je blago-bila v nedeljo, 20. junija, in Bog : slovil c. g. Kozina, ki je imel nam je naklonil prav lepo vre- j tudi priložnostni nagovor. Sporne za ta dan. j red so zaključile pete litanije Na predvečer proslave, v so- | Matere božje, boto, je dr. Milan Pavlovčič za 0 ^ svojo radijsko oddajo “Pesmi S SPomibska Prireditev na Or- Uovem vrhu je bila lepa, zbrana in pobožna. Bila je potrdilo, da svojih žrtev komunistične revo- vsako leto doslej, pripravil lep, morye nisiri° Pozabili- Navkljub prisepetavanjem, nagovarjanjem in celo zasmeho- in melodije iz lepe Slovenije” na postaji WXEN (EM) med šesto in sedmo uro zvečer, kot vanju — vse to pripihuje in podpihuje komunistični režim v CHICAGO. 111. — V nedeljo, 13. junija 1976, je bil zjutraj krasen dan. Velemesto Chicago globok in pretresljiv spominski program. Na Slovenski pristavi sta isti večer Zveza in krajevno društvo z Clevelanda v krogu prijateljev in sorodnikov počastili 31-letnico mašništva č. gospoda Mirka Kozine, ki je imel prvič priložnost, da je prišel iz daljne Kalifornije na spominsko proslavo na Orlov vrh, in pa srebr- ’se je kopalo v poznem pomladno obletnico mašništva č. gospo- |nem soncu. V predmestjih po da Franca Gabra, duhovnega Krtovih in vrtičkih pa je že si-vodje Tabora. Po večerji in če- lilo na plan poletje, stitkah sta se čč. gospoda za- j Ta dan sem bil po čudnem napletla v prijetno kramljanje z ključju kar pri dveh sv. mašah, navzočimi ob spominih na tež- | Kot vedo moji bivši cleve-ke in žalostne dni, pa tudi na landski in sedanji čikaški pvija-vesele in zabavne dogodke. Pre- telji in sosedje, zelo rad slikam, senetljivo pa je bilo odkritje, da Tisto nedeljsko popoldne sem se sta se po 34 letih zopet prvič j odločil, da grem k svojemu bra-srečala č. g. Kozina in borec, j tu Jožetu v Lemont, kjer ima domovini — naša zvestoba na- poškodovani preko meje popra- ski tornado na skali 1 do 6, na šim mučeniškim žrtvam ne sme ivila. Najmanj poškodovana je točki 4. Ta tornado je bil naj- nikoli oplahneti, zbledeti ali o-mahniti, dokler bomo živeli. Oni so za nas in našo domovino darovali svoja življenja v mučeni-ški smrti. Naj nam daje zgled general Rupnik, ki jim je bil zvest do svoje lastne smrti pod komunističnimi kroglami. Če se komunistični zločinci doma napihujejo: “Nikdar ne bomo pozabili”, kako naj bi potem pozabili mi?! Naj bodo naše proslave iz leta v leto poglobljene v zvestobi, zbranosti in pobožnosti, da bomo živi postali in ostali vredni mrtvih in da bomo živi z mrtvimi izprosili od Stvarnika in Odrešenika spreobrnjenje bratov v domovini in svobodo za svoj narod. -e -n SCakffl s Rio preživeli lemonfsk! tornado! bo v dolgo-pa ni- bviši domobranski poročnik Jože Jakoš, ki je jeseni L 1943 č. g. Kozini pomagal rešiti življenje na begu pred komunističnimi morilci, ko ga je v Ribnici spravil na kolono, na katero ga Nemci niso pustli/ Ta ga je varno pripeljala v Ljubljano, kjer je mogel nadaljevati svoje teološke študije. Č. g. Kozina je iz poznane mučeniške Kozinove družine iz Sodražice. V nedeljo zjutraj ob devetih je odpeljal z zbirališča ob 72. cesti v Clevelandu prvi del avtomobilskega sprevoda na meddržavno hitro cesto št. 90, ki pelje proti Slovenski pristavi. Na naslednjih šestih dovozih so se prvemu delu sprevoda pridruževali še naslednji deli. Po zadnjem priključku je veličasten spominski sprevod štel že preko 130 vozil. Vozila so bila okrašena z ameriškimi in slovenskimi zastavicami in so vozila s prižganimi lučmi. Lepo število udeležencev, med njimi gostje iz Kanade in od drugod, pa so pričakovali sprevod na Pristavi sami. Mnogi so prihiteli na pristavo še po prihodu sprevoda. Ob pol enajstih dopoldan so se ob vhodu na pristavo zbrali borci in možje, žene, fantje in dekleta ter otroci v narodnih nošah, ki so v dvo- in tristopih z zastavami in spominskim vencem odkorakali proti spominski kapeli, ki je bila vsa c-krašena s cvetlicami za sv. mašo. Pred kapelo jih je pričakovala skoraj tisočglava množica. Sv. mašo sta koncelebrirala čč. gospoda Franc Gaber in Mirko Kozina za večni mir in pokoj vseh ki jim ie kapela posvečena, in pa za 30-letnico smrti generala Rupnika. Č. g. Gaber je pridigoval in razvil globoke misli o evharističnem življenju. G. Milko Pust je bjl lektor, množica pa je zbrano odgovarjala, molila in prepevala v slogu ljudskega petja. Stotine in stotine udeležencev so pristopile k sv. obhajilu. Po sv. maši je zadonela iz grl množice pesem “Povsod Boga”. Nato je stopil na govorniški oder Ivan Palčič, predsednik zveze Tabora, in svojim govorom počastil spomin generala Leona Rupnika, vrhovnega poveljnika , domo-jbrancev, ki je iz vojaške in 'narodne zvestobe do svojih mož. j in fantov odšel za njimi v lastno smrt. ! Na popoldanskem sporedu se on hišico, da mi nekaj preuredi mojo elektronsko osvetljavo. Predno pa sem se podal v tri-četrt ure oddaljeni Lemont, sem še klical, če je brat doma. Frida, bratova žena, je odgovorila, da je šel na KSKJ piknik k slovenskim frančiškanom in da kmalu pride. Sedel sem v avto in se odpeljal, nič sluteč, da se bo ta dan tako tragično končal. V Lemont sem prišel nekaj minut pred peto uro. Bilo je že takrat precej oblačno in se je pripravljajo na dež. Jožeta še ni bilo doma. Frida mi je ponudila kozarček piva. Čez kakih deset minut'pride tudi Jože. Sedla sva za mizo v sprejemno sobo ter se začela pogovarjati o moji fotografski aparaturi. Frida pa je medtem pripravljala nekaj prigrizka. Zunaj se je potemnilo in črni o-blaki so se začeli zgrinjati nad Lemont. Frida nas je na to opozorila. Sprva nisva z Jožetom v najinem pogovoru tega niti dobro slišala. Toda, ko naju je Frida drugič opozorila, je Jože vstal in šel pogledat k zadnjim vratom. Takrat se je zgrozil in zavpil: “Moj Bog, tornado gre!” V slučaju tornada je najbolj varno, da gremo v klet. Jožetova hiša pa ni imela kleti. Frida je takoj zaklicala: “Vsi h kopalnici in držite glave k tlom!” Slišala je namreč na televiziji ali na radiu, da kdor nima kleti, naj gre v slučaju tornada h kopalnici. Frida, dva otroka, E-rika in mali Filip ter Jože in jaz smo pokleknili na tla poleg kopalnice in dali glave k tlom. Eriko in Filipa smo dali pod nas tako, da smo ju krili z našimi telesi. Jože je nad nas še potegnil kuhinjsko mizo tako, da ie bilo vsaj malo zatišja. Frida mi je rekla, da naj odvržem o-čala, ker bi se lahko razletela po mojih očeh. V trenutki! je bil tornado nad nami. Udarilo je v dveh sunkih. Pri prvem sunku je treščilo v okna, da Se je steklo razbilo na tisoče koščkov. Vse, kar ni bilo pritrjeno ali pribito, je začelo leteti po hiši in mimo naših glav. Ta sunek je trajal kaki dve minuti, čeprav se nam je zdeio celo večnost. Nato je sledil presledek, dolg kako minuto, nakar je udaril glavni sunek. V trenutku je odneslo streho. Frida je molila enkrat po slovensko, enkrat po angleško. Oba otroka sta jokala. Jože pa se je groza nad zavestjo, da trenutku uničilo njegov letni sad dela. Jaz sam sem dal nobenega glasu od sebe, niti moliti nisem mogel. Bil sem namreč v šoku. Strašno razdejanje se je nadaljevalo. Trami s strehe in zidov so leteli vse vprek in se zapičevali v stene in tla okrog nas. Skozi hišo in mimo nas pa je tulil grozen piš. Pihalo je kot bi rezalo. Debeli trami so se pod silo piša razcefrali na drobne trske. Trgalo, lomilo in razbijalo je vse okrog nas. Poleg strehe je nato odneslo še severno steno hiše. Mi pa smo še vedno klečali pod mizo pri kopalnici in trepetali. Komaj par inčev od Fridine glave se je v steno zapičil tram, s katerega so štrleli dolgi grozeči žeblji. Malo je manjkalo, da ni Fridi presekalo glave. Zdelo se nam je, da piš traja v nedogled, čeprav je tudi drugi sunek trajaLIe par minut. Imeli smo občutek kot, da se je nad nas zgrnila vsa besnost pekla, ge preden je bilo drugega sunka konec, sem pa vstal in se med ruševinami hiše dokopal do vrat, ki so bila vsa razbita. Sunil sem v razbitino, da sem mogel ven, šel po stopnicah doli pred hišo in se vlegel na travo. Še sedaj ne vem, zakaj sem to storil. V šoku je namreč težko trezno misliti. Veter je še vedno z vso silo razmetaval kose lesa, opeke, cementa, pločevine s streh in avtomobilov in drugo. Vendar k sreči me ni nič zadelo. Počasi je začelo poneho-vati Kmalu so prišli za menoj tudi Jože, Frida in otroka. Drug drugega smo povpraševali in tipali, če smo še celi. Bili smo nekaj porezani in obtolčeni, toda v glavnem nismo bili težje poškodovani. Po dvorišču pred hišo je ležalo vse vprek. Toda glavno, kar smo se bali, je bilo, da ne bi kateri izmed nas stopil na žico z visoko napetostjo. Žic je bilo na dvorišču namreč na pretek. Preskakovali smo drugo za drugo in srečno dospeli do ceste, na kateri ni bilo preveč razbitin in ruševin. Drug drugega smo gledali in nismo mogli verjeti, da smo še živi. Kdor bi v tem trenutku videl ruševino hiše, v kateri smo preživeli, bi moral priznati, da smo bili čudežno rešeni. Frida je pripomnila, da nas je rešil ie Bog. Mene pa mislim, da je rešil Baraga, ker sem mu obljubil, da bom ob letošnjem Baragovem dnevu dokončal moje fotografsko potovanje po Bara- je množica udeležencev ponov- j tresel in od časa do časa dal od ho zbrala pred spominsko kape-isebe glas, ki: je bil neke vrste Jožetov avto in moj sta stala pred garažo. Oba močno poškodovana. Moj se ne bo mogel najbrž več popraviti, ker je nanj padlo poleg vsega še drevo, ki je bilo izruvano. Bog ve kje, in ga je veter z vso silo vrgel na moj avto. Moja fotografska a-naratura, kamere, leče, osvetljava in drugo je bilo razmetano in ležalo po celi hiši, seveda poškodovano. Pri sosedu je avto obrnilo tako, da so štrlela kolesa proti nebu. Pri hiši čez cesto so bila razbita vsa okna, toda imeli so še streho. Ker je začelo- deževati, so nas povabili k sebi. Tudi pihalo je še vedno močno, tako, da smo šli vsi v klet. Ko je dež in piš nekoliko ponehal, smo se šele malo oddahnili. Ne bom opisoval na drobno, le par statistik. Po ceni lemont-skih novinarjev je bilo popolnoma porušenih 87 hiš. Poleg tega je bilo do tal razdejanih še 160 stavb, kot so garaže in podobno. Nadaljnih 40 hiš pa je bilo močno poškodovanih. Celotna škoda je blizu sedem milijonov dolarjev. V času tornada je bil moj drugi brat Lojze v Argonne narodnem laboratoriju, kjer je pripravljal neko razpravo. Laboratorij je oddaljen od Jožetove hiše le nekaj milj. Pri laboratoriju je podrlo nekaj starih stavb in opustošilo gozdiček ob robu laboratorija. Lojze je poslušal radio in slišal, da je tornado opustošil okolico v bližini križišča Archer Avenue in McCarthy Road. To je v neposredni bližini Jožetove hiše. Lojze je sedel v avto in odbrzel proti Lemontu. Ko je prišel do omenjenega križišča, je videl, da je policija cesto že zaprla. Prosil je, naj ga puste naprej; da bi videl, kako je z bratom Jožetom, vendar brez uspeha. Končno je parkiral avto ob cesti, porinil policaja ob stran in celo miljo do Jožetove hiše tekel. Prišel je okrog četrt čez šest. Razbite ure v ruševinah pa so se ustavile ob 5,32 popoldne. Lojze je prebledel, ko je videl razvaline Jožetove hiše in začel takoj brskati po ruševinah, če je še kdo ostal živ. Pri tem brskanju je prišel na cesto sosed in vprašal, koga išče. Ko je Lojze povedal, mu je sosed pokazal hišo, kjer smo bili Jožetova družina in jaz. Snidenje je bilo pretresljivo. Prva pomoč je prišla v obliki gasilskega rešilnega avtomobila iz oddaljenega Orland Parka. Ti gasilci so nas za silo obvezali. Kmalu za tem je prišel zdravnik in nas vse pregledal in pretipal. Ker ni ugotovil večjih poškodb, je odbrzel še k drugim ponesrečencem. Kljub ogromnemu razdejanju sta bila le dva mrtva. Kmalu za rešilnimi avtomobili so prišli fotografi in novinarji. Intrvjujev ni bilo ne konca ne kraja. Naše doživljaje je prinesla Čikaška Tribuna v ponedeljek 14. junija, na svoji prvi strani. V isti številki Tribune pa je na zadnji strani slika razvalin Jožetove hiše. Časopis Lemont Metropolitan pa je objavil izjavi Jožeta in Fride v Četrtek, 17. junija. Na vremenski postaji na Mid-- jj-u ud id- p way letališču so z radarjem sle-govih misijonih v Michiganu, Idili lemontskemu tornadu. Ugo-Wisconsinu in Minnesoti. Prvojtovili so, da je veter dosegel skupino slik sem namreč posnel j brzino 280 milj na uro. Tomaže lansko jesen. jdov oblak pa je bil okoli miljo Šele sedaj smo se ozrli po širok. Na kraju tornada je nar strašnem razdejanju. Pri hiši ni stal ogromna praznina. Dočim ostala cela niti ena stena, razen !v Lemontu niso registrirali ba-tisti dve, med katerima smo ' rometra, so ga pa pri Argonne, čepeli pri kopalnici. Hiša sama ikjer je pritisk padel za dve inči. je bila razklana na dva dela. [če vzamemo na znanje, da je Strehe ni bilo videti nikjer. Od- bila brzina vetra pri Argonne neslo jo je neznano kam. Vse okoli 150 milj na uro, potem bi pohištvo je bilo razbito. Hladil- moral v Lemontu barometer panik, štedilnik, televizor, magne- sti kake 4 inče. Vremenoslovci tofon, pralni stroj itd. so bili so ugotovili, da je bil lemont- bila kopalnica. Frida je torej hujši, kar ga Chicago in okolica zadela žebelj na glavo. Poleg -pomnita. tega je odneslo celotno garažo j Že v nedeljo zvečer ter v na-in močno poškodovalo enega od slednjih dneh se je pričel pro-Jožetovih avtov v njej. Drugi [ces normalizacije. V svrho ubla- žitve razdejanja so prihiteli na pomoč dobri ljudje, rojaki i-n razne organizacije. Jožetu in Fridi sta prišla na pomoč med drugimi Anton Gaber st. '-n Frank Bilban. Oba sta nudila izdatno finančno pomoč. Razne hišne potrebščine so darovale družine dr. Frank Puc, Martin Kacin, Boris Resman ter dr. Andrej Fischinger. Nadalje so pomagale sestre samostana Brezmadežnega Spočetja iz Peorie> Illinois. Posebno so se odrezali prebivalci Lemonta, predvsem zastopniki raznih podjetij, ki nudili raznovrstno pomoč, predvsem finančno. Ne smem pozabiti lemontskih Jaycees, ki s° pomagali v vseh mogočih oblikah, kot na primer v hrani ter celo z zabavo. Prav posebno velikodušno p°' moč so nudili vodstvo in Jožetovi sodelavci pri Argonne narodnem laboratoriju, kjer je °;1 zaposlen. Ožji Jožetovi sodelavci so več dni zaporedoma up°) rabili čas kosila, da so pribit6^1 Jožetu na pomoč, predvsem 5 čiščenjem razne navlake, ki .ip je nanesel veter. Ne smem P° zabiti Menonite, ki so tudi V° magali s čiščenjem. Celo iz 0 dalj enega Arlington Heights'a so prihiteli na pomoč in sice1, skavti od katoliške cerkve sV • in Jakoba. Vsakemu posebej vsem skupaj izredna zahvala-Nazadnje gre posebna zahv^ ki ie Z slovenski cerkvi sv. Štefana ° la Tonetu Gabru ml., pobudo za ustanovitev pos© :bnc vlja zbirke pod imenom “Jože Frida Fond”. Ta fond upra g. župnik Fr. Tomaž Hog©-tej zbirki je nedavno v AD P° ročal g. Mirko Geratič. Ker se darovi še vedno z rajo, je zgorajšnji seznam popoln. Imena ostalih darova cev bodo objavljena v bod°c^ Sedaj pa srčna zahvala Bogn Frideriku Baragi, da sta nas hranila pri življenju. Tone Arko -Špašilfa feeis politične stake MADRID, šp. — -KonservatiV ni parlament je pretekli *eC”j. po precejšnjem upiranju 1© P . stal na dovolitev delovanja P° tičnih strank. Konservativ ^ skupina je še močna in se vs j no upira, 175 zastopnikov ^ glasovalo proti novemu zak in le 245 zanj. Novi zakon dovoljuje u£^a ,c vitev političnih strank, njik° shode in propagando. Pri teT1 več omejitev; tako je prep° dano delati za vzpostavo vk1 “ki bi delila Španijo na politi11 'i \ izi' ali razredne skupine”. Tudi vSa ko javno delovanje in g ranje komunistične partije Je ^ novem zakonu skrajno teza' če ne naravnost nemogoče. , Nova vlada Adolfa Su-me_ Gonzalesa je v tem pogledu P ozna' pustila pritisku desnice in čila za nezakonite tiste skup ki “so vezane na mednaro-disciplino in delajo za uve[1 totalitarnega sistema”. Pomožni direktor ^ nepričakovano odpuš^, Washington, d.c. — ^ renče Kelley je pretekli v-odpustil svojega namestnik^ FBI Nicholasa Callahana, ki ^ bil v FBI skoraj 40 let in je no sodeloval z njenim bivši111 rektorjem Hooverjem. K° Kelley postavil za svojega „ mestnika, ko je prevzel voC”efii FBI, je bilo med njenim osoL precej negodovanja. star 62 Odstavljenemu, ki je 0-let in je bil na tem, da gl’© v koj, menda očitajo, da je _ v nezakonite vloine_ voron za nezatiumic ,, prostore skupin političnih s nežev in za sprejemanje 116 voljenih “nagrad” od pri katerem je FBI nabavaJ elektronske naprave. v NARQUETIE, Hkhigan sestanku so obravnavali podrobnosti za romanje na Baragov dan v Marquette, Mich. Dogovorjen je bil začasen načrt za avtobusno vožnjo v Marquette. Romarji bodo odpotovali izpred cerkve Marije Vnebovzete v Collinwoodu v petek, 27. avgusta, okrog 8. ure zvečer in četrt ure pozneje izpred cerkve sv. Vida. Ker je to le začasen načrt, so možne majhne spremembe v času odhoda, kar bo dokončno pravočasno objavljeno. Potovali bomo celo noč - mimo Toleda in naprej severno po cesti 27. Prva postaja bo zgodaj zjutraj v Petoskey. Tam bomo obiskali cerkev sv. Frančiška Solan., ki je ena izmed najbolj ohranjenih cerkva misijonarja Baraga. Nadalje se bomo ustavili v Harbor Springs, Cross Village, Mackinac City, St. Ignace (preko Mackinac mostu). Tam bomo obiskali grob misijonarja Čebula. Originalna misijonska cerkev je sedaj muzej in grobnica Fathra Marquette. Na potovanju dalje proti severu bomo obiskali misijon Tower in rezidenco škofa Baraga, ki je sedaj muzej v Sault Ste. Marie. Računamo, da bomo prispeli v Marquette v soboto okrog 3. ura popoldne. Med potovanjem se bomo še večkrat ustavili za kratek čas za razgibanje in okrepčila. V nedeljo ob 7. uri zjutraj se bomo odpeljali v L’Ance, Mich., da si tam ogledamo mogočen kip škofa Barage. Od tam se bomo peljali v Assinins, kjer je indijansko pokopališče in staro Baragovo indijansko naselje. Potem bomo nadaljevali pot-po cesti 41 skozi Houghton, skozi /‘Bolj kot se stvari menjujejo, bolj so pri istem.” Ker je bila nedelja, je bila meja na ekvator j anski strani zaprta. Ne bom podrobno opiso-Ceveland, O. — V četrtek, Hancock in Calumet (kjer ima-,va^ kaj sem moral storiti, da 24. junija, je imel pri Mariji jo Vertinovi svojo trgovino). V sem prišel do ‘izhodnega’ pečata Vmbovzeti v Collinwoodu ses-jEagle Harbor si bomo ogledali v m°j P°tni list, ker bi samo ta tarek clevelandski krožek Bara-1cerkev in obiskali grob misijo-'Popis zahteval celo poglavje, gcve zveze. Sestanek je vodil nar j a Andolška. V Marquette se(P°vem nai le na kratko, da sem župnik Victor Tomc. Na tem bomo vrnili okrog 3. ure popol-.§a dobil po nekakem križevem dne, torej pravočasno za sloves- P°fu> ki me je vodil od1 Poncija nosti Baragovega dneva. do Pilata. Ker sem v Quito pla- Ob 4. uri popoldne bo v bazi- čal taksi za vožnjo vse do mesta liki sv. Petra daroval slovesno Pasto v Kolumbiji, sem imel na sv. mašo prevzvišeni Charles listku zabeležen naslov agenta A. Salatka, škof v Marquettu. prometnega podjetja v Tulunu, Po sv. maši bo banket in letno zadnjem ekvator j anskem kraju zborovanje Baragove zveze. pred mejnim prehodom. Potom Odhod nazaj v Cleveland bo tega agenta, ki je bila starejša za našo skupino v ponedeljek in zelo postrežljiva gospa, sem zjutraj, v Cleveland bomo pris- zvedel Za naslov enega mejnih peli okrog 8. ure zvečer. uradnikov, ki je bil njen prija- Prepotovali bomo okrog 1.600 telj in po več vmesnih postajah milj, samo vožnja bo trajala 40(serri končno potrkal na vrata ur. Ko to pišem, smo preraču- sts'aova11!3 samega šefa. Pa peruvijski strani, kjer cesta po- obmejnih uradnikov. Zanimivo stane bolj kolovoz in so avtobu- vsekakor je, da lokalna banka si bolj tovornjaki kot kaj druge- oz. bančna podružnica ne mega. Druga, hitrejša, in veliko n j uje tujega denarja in je ves bolj udobna a obenem nekoliko posel stoodstotno v rokah veriž-dolgočasna pot je cesta ob gua- nikov. Preko potoka je seveda jakilskem zalivu, med nasadi Peru in obmejni kraj se imenuje banan, katere glavni del je bil Aguas Azules (Modre vode) in šele pred kratkim zgrajen in je tu seveda ni nobene črne borze vsa lepo asfaltirana. Ta cesta je zlasti ne z zlatimi sonci (soles), naznačena seveda le na najno- Revolucijonarna vojaška vlada vejših zemljevidih izdanih v je izdale stroge kazni za vsako-Ekvadorju. Prva cesta, ki teče gar, ki ga dobijo v državi, da po gorati notranjosti dežele, je menjuje tujo valuto izven bank. seveda priporočljiva potniku, ki Pri vhodu v državo je treba iz-ima dovolj časa na razpolago in polniti posebne obrazce in popise ne boji trudov. A potovanje sati vso tujo valuto v posesti po tej poti traja vsaj dva dni več. potnika. Vse je seveda brez pra-Ker se mi je mudilo, sem iz- vega smisla, ker ni nikoli nobe-bral nižinsko cesto in bil hitro nega pregleda, in ko potnik za-na meji. Hitreje kot sem priča- pusti državo, ga niti ne vpra-koval. Kot je bil ekvator! j anski šajo o denarju - ali obrazcu, zemljevid točen kar tiče cest, jej Peru je po razsežnosti tretja bil varljiv glede mejne črte. Na največja država Južne Amerike zemljevidu je meja začrtana s 1.285.215 kvadratnimi km (pol južno od mesta Tumbez, med milijona kvadratnih milj) povr-tem ko je v resnici kakšnih 40 šine, na kateri živi okoli 17 mili-km severno od tega mesta. Hua-;jonov prebivalcev. Skoraj polo- Rak zaradi pijače predložen v končno odobritev in izvedbo vodnikom zastopanih _____ j držav, ki se bodo zbrali prihod- Odslej alkohol ne velja le kot y mesec na “vrhunski sesta-mamilo, Z učinki pitja SO nek ’ v Col°mbu na Cejlonu (Sri nali, da bo vožnja in prenočišče serri imel smolo, da je ta gospod za dve noči stalo okrog $100 do izgubil pečat in mi ni mogel ži-$125. Bolj natančno bomo o^gosati potnega lista. Zopet je quillas (izg. Uakiljas) je zadnji vica so Indijanci; drugo največjo tem poročali v prihodnjih ted- bilo treba trkati drugam na vra- kraj v Ekvadorju in ne Tumbez, |skupino (40%) tvorijo “cholos” nih. Prenočišča v Ramada Inn ta njegovega namestnika, ki je ko^ Ie naznačeno na ekvatorjan-! (izg. čolos), ki so ljudje mešane ali Holiday Inn v Marquettu k sreči imel pečat kar v hlač-moramo čimprej rezervirati, .nem žepu in mi pritisnil žig na Cena za sobo za eno osebo je moje papirje. In ko sem šest okrog $16, soba za dve osebi $23, jkm pozneje prekoračil mejo in za tri osebe $25, za 4 osebe $27.00. .zopet izmenjal taksi, ni bilo žive Vstopnina za družabni večer v duše na ekvator j anski strani, da soboto večer je $1.50, za banket bi mi pregledala potni list, kar v nedeljo popoldne je $6.50. Te Je bilo meni ravno tako prav. vsote so vključene v zgoraj na- I vedeno približno ceno $100 do ogpciocioog!o ‘J r--- Lovci in gonjači so se najprej oddahnili. Potem so šli pobirat plen. Moški težjo divjad, ženske droplje in lisice, otroci pa zajce. Pra.v nihče se ni vrnil s praznimi rokami v naselje. Prav vsak otrok je prinesel zajca. Nekateri celo po dva, tri, da so jih komaj zmagovali. Naka! Kaj takega pa goščav in močvirij in jezera vajeni Ostrorogovci niso pričakovali. “Če bi imel dovolj moških,” je mislil Ostrorogi Jelen, ko se je vračal zvečer nazaj v taborišče. Če bi jih imel. — Ne, lepše zemlje si kar ni mogel zbrati Oprezni Srnjak. Žito, živina, divjad. Vse, prav vse ima, razen bobrov. Te pa težko odtehta zlato.” Oprezni Srnjak ta čas ni prav nič mislil ne na zemljo, ne na bobre in ne na zlato. Ostal je bil v naselju in se pogovarjal in videl pred sabo samo Zlatolasobi radi. Kakor zajce vas “Kdo pa ste?” se je oglasil čez plot Črni Gaber. “Pošteni in mirni ljudje, ki hodimo okrog po premenjavah.” “Pri nas nimamo ničesar pre-menjati,” je odgovoril starec. “O, pač, pač. Slišali smo, da imate pri vas mladenko z zlatimi lasmi.” “Imamo jo, imamo jo, pa je ne damo.” “Pa če vam mi dovolj ponudimo zanjo?” Kaj bi radi?” “Trikrat za ,vse prste na obeh rokah molznih buš.” “Haaa! Eno luno staro tele, če hočete.” Gaber je privedel k lesi zgrbljeno starko, ki je hodila ob palici: “Za luno staro tele so pri nas take ženske, ne pa zlatolase mladenke.” “Pa dodenemo še svoje puščice in sulice in sekire in nože.’” “Aha! Vas že razumemo. Oti- preplezal plot naselja, se utiho-:tapil v veliko kočo in je pravkar pripelj-al za roko iz nje Zlatolaso Lipo. Branila se je samo zavoljo lepšega. Njena bratca 'Hrček in Zajček sta pa Oprez-jnega s pestmi tolkla po hrbtu, kakor bi zares hotela ubraniti sestro. Zraven sta na vse grlo kričala, vmes se pa tudi včasih na glas zasmejala. Da je bil vrišč še večji, so kričali tudi drugi. Vsi prek. Ostrorogovci so medtem udiii skozi leso, dvigali sulice in mahali s sekirami. Oprezni Srnjak je visoko privzdignil svojo nevesto in zaklical: “Zlatolasa Lipa je odslej naprej moja žena. Kdor se je dotakne, ga ubijem.” In: je Oprezni postavil Lipo spet na tla in ji nataknil zlato zapestnico. Selišče in Ostroro- ; govci so zavrisnili. Tenkoprste ^ Vrbe otroci pa so udarili na strune in boben in zopeli: Lipo. Ostrorogovci so že vsi spali, ko se je Oprezni vrnil k šotorom. napodimo.” “Se vas prav nič ne bojimo. Glasan vrišč-v naselju je pre- Nihče se ni zmenil zanj. Samo sekai ponarejeno prerekanje, pes in psička sta mu prirepk- Potrebno je bilo zavoljo starih Ijala naproti, kakor bi vohala v šeg, ki so tudi takrat, kadar je njem svojega novega gospodar- bilo vse dogovorjeno, posnemale ja- odkup ali pa ugrabljenje mla Noč je bila mirna. Le ptiči so denke. Včasih, kakor tokrat, se z zateglimi žvižgi leteli vzdolž Drave prek nepreglednih ravnin. I^aselje Čopaste Pribe je bilo vznemirjeno kakor doslej še nikoli ne. Pred vhodom zunaj plotu, na obe strani vzdolž razho-jene steze, je zapored gorelo vec ognjev. Od njih je dišalo po ribah, pečeni divjadi in kuretini, da so se otrokom kar sline cedile. Danes se najedo mesa do grla. Nestrpno so se ozirali proti pristajališču v razlivu Drave, kdaj se dvignejo Ostrorogovci. Dolgo so čakali, pa so le pričakali. Sonce se je že bližalo svojemu vrhu. Od temnih šotorov se je odtrgala dokaj dolga vrsta bojevnikov. Vodil jo je Ostrorogi sam. V naselju Pribe so pa starci iri nekateri dečki odšli od ognjev v ogrado. Leso so za sabo zaprli in jo še podprli. Ženske so ostale kar zunaj, če bi šlo zares, bi seveda one prve zbežale na varno. Ponosno so prikorakali Jezerjani pred naselje ravencev, vsi oboroženi in čim naj lepše oblečeni. Posebno brhek je bil Oprezni Srnjak, ki je hodil zadnji. Pred zaprto leso se je vrsta morala ustaviti. “Odprite, odprite, odprite!” so začeli Ostrorogovci na pol prositi, n apol zahtevati. je pa oboje pomešalo. Oprezni Srnjak je od zadaj TUDI Z MANJŠIM ZADOVO LJENl — Sen. Humbert H Humphrey je upal, da se mu bo letos le še ponudila priložnost za dosego demokratske pred sodniške kandidature, pa je šel up po vodi. Baje je sedaj odlo cen naslediti sen. Mika Mans fielda kot vodnik demokratske večine v Senatu. Tte Ask about the ^ — f Money Service program at any St. Clair office. 27801 Euclid Ave./289-1000 *1 U sl''' " 813E3St185thSt. 26000 Lake Shore Blvd. 25000 Euclid Ave. 6135 Wilson Mills Rd. 6235 St. Clair Ave. • 29001 Cedar Rd. > 7481 Center St., Mentor 4936 Darrow Rd., Stow m/l N G S "Member: Broadview Financial Group “Širne planjave, brezkončne daljave. Leto zori. Gospodar naj živi! Haj, haj, haj! Juhahaj!” Ob bregovih Drave sta se razlegla pesem in vrisk kakor do' takrat še nikoli ne. In potem so peli in jedli in pili pozno v noč. Že dokaj svo-jir potov so prehodile zvezde, preden so se Ostrorogovci vrnili nazaj v svoje šotorišče. Oprezni Srnjak je pa ostal v naselju čopaste Pribe. Nastanil se je z Zlatolaso Lipo v veliki koči. Gospodar! (Dalje prihodnjič) ------o------ Oglašujte v naših malih oglasih ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, ČE POTREBUJETE delovno moč, ČE IŠČETE zaposlitev, ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! V blag spomin OB DEVETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, 'OČIM IN STRIC Frank Phillips - Filipčič Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 22. julija 1967. Devet let je v žalosti minilo, odkar smo v tugi se ločili. Tvoj smrtni dan-boleč spomin— dan naših težkih bolečin. Sonce naj na trato sije, kjer počivaš, dragi Ti, duša‘pa naj srečo uživa tam v rajski večnosti. Žalujoča soproga FRANCES IN DRUŽINA J Cleveland, O. 22. julija 1976. VOHLJAČI MAMIL — Prvotno so uporabljali za iskanje mamil pretežno nemške ovčarje, nedavno pa so naše Letalske sile začele za to nalogo vežbati manjše pse, ki so bolj uporabni v letalih. Na sliki vidimo na levi vojaka z novim, manjšim vohljačem mamil, na desni pa nemškega ovčar-% njegovim gospodarjem,^ h vsakovrstna tiskarska dela ae pripoloča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3S Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. Nailepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE ONE FAIRLANE DRIVE Lee Wexler iz Taeneck, N.J., razkazuje I i . I KALIFORNIJSKA LJUDSKA UMETNOST oglaševalne letake in napise iz desetletja pred drugo svetovno vojno, nabrane v Kaliforniji, ■ / ; . J<34 JOUET, !L 80434 Sme«* 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community-For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low. non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE » HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus. Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns- 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and ht.tle leattue baseball. 8. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation Družba sv. Družine Officer* President ...................— Joseph J. Konrad First Vice-President ......... Ronald ZeiTan Second Vice-President ........ Anna Jerisha Secretary .................... Robert M. Koehevai Treasurer .................... Anton J. Smrekar Recording Secretary .......... Joseph L. Dr aster First Trustee ................. Joseph Šinkovec Second Trustee ................ Matthew Kx-ehevar Third Trustee ..................-\nthony Toma/.ir First Judicial ................. Mary Rioia Second Judicial ................ioh:i Kovas Third Judicial................. Frank Topiak Social Director ............... Nancy Osborne Spiritual Director ............. Rev. Aioysius Madic, O F.M Medical Advisor ................Joseph A. Zalar. M.D. Elizabeth laris ICIepss Sister Elizabeth Marie Klepec, O.S.F., has been elected to a four-year term as the new Vice President of the Sisters of St. Francis of Mary Immaculate, Joliet, Illinois. She leaves St. Clair House of Prayer, Kankakee, Illinois, where she has served as a core member since its establishment in 1969, and will live at the Mo-therhouse in Joliet. In an installation ceremony held during Mass on Sunday, June 20, Sister Elizabeth Marie pronounced her pledge of office with the other members of the new administration of the Congregation that numbers 600 Sisters. The Most Rev. Romeo R. Blanchette, Bishop of Joliet, concelebrated the Mass with Rev. Thomas E. Clarke, S.J., and Rev. George F. Klepec, Father Klepec, brother of Sister Elizabeth Marie, is associate pastor of St. Stanislaus parish, Kankakee. Sister Elizabeth Marie is a life-long member of the Holy Family Society. She is the daughter of the late Joseph Klepec, who was one of the founders of the Society in 1914, and the late Mary Stefanich Klepec, who was one of the founders of St. Cecilia Society, No. 12, D.S.-D. The Holy Family Society has been one of the continuing spon- sors of St. Clare House of er, and its officers and mern'°^c are grateful remembered i’1 ’ daily prayer of the Franck1-Sisters. Mih GENERAL mmmm set .. for m* ae m Dear Valued Members of t‘lt! Holy Family Society: .0ll The 20th General Converi1,^ of the Holy Family Society ^ be held on August 28th. in Lemont, Illinois. In order to have a very S!JC' veA cessful and productive C°n ^ tion, the Supreme Board ^ quests that you submit m * ing any business you brought up at the Convex If you or your lodge have problems or can :tions which will enable Society to do* id offer sigS f be of more sef r ’ please participate and send 7 request or proposal in ‘W’1 To me at the Home Office- ^5. i I would ask that any Dions reach the Home Oi^ce ^ ' July 19, 1976, so they ^ [ discussed by the Supreme ^ ^ a Se at its pre-Convention ana ^ ^ Annual Meeting which w/1-held on Saturday, July 24, Fraternally y°urS’ HOLY FAMILY SOCIETY - USA p, ROBERT M. KOCHEv^ Secretary . ^ • Potovanja skupinska poedinci • Nakup ali najetje avto'* • Vselitev sorodnikov • Dobijanje sorodnikov 1 obisk • Denarne nakaznice . • Notarski posli in prev*) • Davčne prijave M. A. Travel Ser# 6516 St, Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500