divji in gojeni
<m}ci\vionc*
F P
r

pl ETI V LONCU ŠPARGLJI lRTINU, MOŠTU, jOSKI in vinu

NAROČILA:
info@grafika-gracer.si tel: 03 5452 666 fax: 03 5473 166 gsm: 031 822 533
'J'V1 t vs- ■
rj/ %//v
hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče
TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje
jb letnik 20 cena 1.13 €
Savi)

ob
C0BISS

seMos
f Aleš: 041615 050
Samo:

masažni aparati
www.semos.si
• -
ZANESLJIVE
INFORMACIJSKE REŠITVE
£7
m
mm
• »e
Poiščite več informacij na WWW.rsh.SI
<QOO
£ 10SGB03S (Mhr&mm ascltes
HMDm

uarmsMt
mla Frlca
Dolski rempompi
Ritem pogui

PREDSTAVITEV IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA HERA
Izobraževalni zavod Hera je bil ustanovljen leta 1999. Naša dejavnost je povezana z izobraževanjem odraslih, velikokrat le s svetovanjem. Bodoči udeleženci nas obiščejo in sprašujejo za nasvet, kam naj se usmerijo glede nadaljnjega izobraževanja, kaj je za njih primerno glede na zaposlitev, ki jo trenutno opravljajo. Svetujemo jim in predlagamo optimalno pot, kaj je za posameznika najbolj primerno, kaj ga veseli in zanima in katera znanja potrebuje. Naše delo je povezano z novimi in učinkovitimi načini učenja. Naš največji uspeh je, če našemu udeležencu uspe na delovnem mestu napredovati ali celo dobiti novo, boljšo zaposlitev.
LOKACIJA
V	Ljubljani imamo sedež na Kržičevi ulici 7 (Bežigrajski dvor), predavanja se izvajajo v prostorih poslovne stavbe Slovenijales, Dunajska 22, (poleg Gospodarskega razstavišča). Predavalnice, računalniška učilnica in knjižnica se nahajajo v IV. nadstropju.
V	našem zavodu izvajamo naslednje višješolske strokovne programe (VI.stopnja izobrazbe):
V	študijskem letu 2009/2010 bomo vpisovali v programe:
Študijski programi so ovrednoteni s 120 kreditnimi točkami (KT) po sistemu ECTS
Vpisni pogoji Višješolski študijski programi so dvoletni ter omogočajo pridobitev višje strokovne izobrazbe za delo v poklicih, navedenih v nomenklaturi poklicev oziroma poklicnem standardu. So izrazito praktično naravnani, saj je okrog 40 odstotkov študijskega programa namenjenega praktičnemu izobraževanju študentov v podjetjih.
V	višješolske strokovne programe se lahko vpišejo z:
•	Maturo, poklicno maturo ali zaključnim izpitom oziroma diplomo pred uvedbo poklicne mature.
•	Mojstrskim ali delovodskim oziroma poslovodskim izpitom, če imajo tri leta delovnih izkušenj ter opravite preizkus znanja iz slovenskega jezika in matematike ali tujega jezika, v obsegu poklicne mature.
•	Če se bodo kandidatke in kandidati prijavili za vpis v študijski program Medijska produkcija, morajo poleg splošnih pogojev opraviti preizkus posebne nadarjenosti.
Trajanje izobraževanja, kako poteka.
Študij na vseh programih izobraževanja traja po programu dve leti, v tem času se izpeljejo predavanja, vaje, izpiti. Nekaj časa si študenti vzamejo za diplomsko delo. Predavanja potekajo v popoldanskem času, od 16.30 do 19.30 ure. Veliko vaj se izvaja v podjetjih, kjer se študenti srečajo z realnimi poslovnimi dogodki.
V	šolnino, ki je določena po ceniku, se upoštevajo stroški predavanj, gradiv, vsi izpitni roki, konzultacije in dokumentacija, ki jo študent potrebuje v času študija (potrdila o šolanju in ostala dokumentacija).
Nekaterim študentkam in študentom, ki so nezaposleni, stroške šolanja plača Zavod za zaposlovanje.
Študentke in študentje, ki so vpisani kot izredni študentje, imajo isti status kot redni študentje, kar se tiče zavarovanja, dela prek študentskega servisa, itd.
Način študija in časovna razporeditev predavanj.
Predavanja so organizirana za vse predmete, za obiskovanje posameznih predavanj se študent odloči glede na razpoložljiv čas. Predavanja in vaje se organizirajo 2 do 3 krat tedensko v popoldanskem času. Predavatelji, ki poučujejo posamezne predmete študentom podajo navodila in se dogovorijo o načinu dela. Študent precej študijskih obveznosti opravi doma (seminarske naloge, vaje) in s tem načinom pridobi določena potrebna znanja.
Ker gre za izobraževanje odraslih, ki so v večini primerov zaposleni, predavanja in vaje potekajo v popoldanskem času. Naša prednost in posebnost so manjše skupine, individualno delo, prijazen in neposreden kontakt s predavatelji in vodstvom šole.
Kaj poleg višješolskih programov še ponujamo.
V	šolskem letu 2009/2010 bomo za odrasle izvajali srednješolski program Ekonomski tehnik ter program Medijski tehnik .
Poleg srednješolskih in višješolskih programov nudimo tudi izobraževanja tujih jezikov za skupine in posameznike. Naša prednost so specialni programi za bančnike, zavarovalništvo, gostinstvo, turizem, prilagajamo se posameznim podjetjem oziroma ciljnim skupinam.
Organiziramo seminarje za področje delovnih razmerij, davčne zakonodaje, gospodarskega prava in javne uprave.
To so enodnevni seminarji, na temo novosti, ki se pripravljajo v zakonodaji.
Organizacija delavnic za manjše skupine na temo potnih stroškov, blagajniškega poslovanja, letnih popisov, itn., so naša posebnost, ker se izobražuje manjše skupine. Kontakt s predavateljem je mogoč tudi pozneje za strokovna vprašanja, ki se pojavijo med delom.
Pripravljamo treninge za vodilne in vodstvene delavce na področju retorike, komunikacije, poklicne etike, itd.
ZAKLJUČEK
Učenje je uspešno samo takrat, če udeleženca pripravimo na razmere, ki ga čakajo. Umetnost poučevanja pa se spreminja v umetnost, kako naučiti ljudi, da se bodo znali učiti sami in da starost in leta ne igrajo nobene vloge. Pomembno je le, da imajo možnost naučiti se, kako uporabiti sebi najprimernejši in najljubši način učenja in pridobivanje znanja.
Nihče se ne sme zadovoljiti s plazenjem po tleh, če v sebi čuti moč za letenje.
KONTAKT
IZ Hera, Kržičeva 7, Ljubljana, telefon 01 23 00 180, ali 01 23 00 192, E-naslov: info@iz-hera.si; internet: www.iz-hera.si

@D[
Morate prebrati:
Občina Trbovlje deležna pohval
Akcija: Varnostni pas -pripni svoje življenje
Štilčki
2008
Bob bowling -najboljša zabava
Ne ostanite doma, skupaj nam bo lepše
Kolikor znaš, toliko veljaš
Reportaža:
Hrastnik - 8. februar
Art Kum v hrastniški galeriji
Najšportnik
Zasavja
m
mn
m
Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o.,
Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar.
Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj.
Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi.
Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494
GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411.
E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Komerciala e-mail: peter.ravnikar@gmail.com Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00siti, polletna 13,52 EUR (3.240.00 sm.
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
u
VKJ
•IBM
Llv
M
A ;
Im

/"V h, seveda, pričakujete, da V^/bom razpredala o kulturi, takšni in drugačni? Napaka!
Ne bom razglabljala o tem, koliko je kultura stvar možganov in koliko je stvar srca. Kulturen si ali pa nisi - vmes ni nič.
Torej, to pot dajem prednost srčnim, srčkastim in srčkanim zadevam. Vse, kar je v zvezi s tem, mi je ljubo. Je tudi vam? Se vas kdaj poloti silna želja, da bi nekomu povedali, da je v vas zvrhana	čaša
ljubezni, ki kar prekipeva in pljuska čez rob? Ja, je res včasih kar nerodno, ko se je vaš prijatelj odločil, da mora izprazniti svojo skledo problemov prav pri vas in bolj ko se trudite, da bi ga poslušali in sočustvovali, bolj vas mika, da bi ga ustrelili - ne, ne zares, ampak z enim stavkom, na primer: »Joj, kako si srčkan/a, kadar se jeziš!« ali kar naravnost: »Res te ljubim, kadar mi razkladaš svoje težave!« ali »Ti sploh veš, kako rad/a te imam s tvojimi problemi vred?«
Krasno priložnost imate ravno v teh dneh, da vse to uporabite v praksi in počakate na učinek, ki zagotovo ne bo izostal, to vam jamčim pri vseh svojih pobarvanih laseh (frizerka pravi, da jih imam veliko).
Ja, prav imate - pleteničim in vežem otrobe, zato je čas za prave predloge, kako ljubezen izraziti.
Staša se je podila po internetu, jaz pa ji kradem:
*Cvet sem ld živi le zate, lutka ki verjame vate, bitje ki misli nate in punca/fant, ki umira zate!
*Nikomur te ne dam, ti si moj prelep spomin, moje jutro, vsak nov dan, vsak večer s teboj zaspim. Nikomur te ne dam, v svojem srcu skrivam te in rad/a bi ti dejal/a, da še vedno ljubim te.
*Rad/a bi bil/a kapljica tvoje krvi, da bi tekla po tvojih žilah in šla v tvoje srce in videla, če je tam zapisano moje ime!!!!!!!!
*Srce je bogastvo, ki se ne prodaja in ne kupuje, marveč daruje - moje je tvoje.
...in tako naprej...Predlagam, da si izmislite nekaj čisto svojega, originalnega, nič zato, če se ne bo rimalo... preprosto recite:
RAD/A TE IMAM...Tudi jaz vas!
Urednica Marta
IjL
jjF
mmm šievm me
26.	vj*. 200*)
Naslovnica:
Miške z Dola pri Hrastniku Slika: Fanči Moljk
za avc
© wftagc
Varstveno delovni center Zagorje ob Savi:
Bil je petek, 18. aprila leta 2008, ko je INWA vodnik nordijske hoje Janez Lipec v Varstveno delovnem centru Zagorje ob Savi uporabnikom in mentorjem predaval o nordijski hoji.
O predavanju je uporabnica Teja Repovž zapisala: „Nordijska hoja prihaja iz daljne Finske. Vsi smo ga zvesto poslušali, ko nam je govoril zakaj je dobra ta hoja. Na kratko bi lahko reldi, da je kar za celo telo in za vse starostne generacije, saj vsi potrebujemo zdravo telo.“
Nad Nordijsko hojo se je navdušila tudi direktorica Ana Režun, ki je izpolnila tudi vse obljube, lu so bile izrečene ob koncu predstavitve, ko so vsi zainteresirani tudi poizkusili hoditi s „čudežnimi palicami“. Mentor Milan Bedrač je odšel na tečaj za INWA vodnika nordijske hoje, direktorica je opravila začetni tečaj nordijske hoje že v maju 2008, nabavili so 15 parov pravih palic za nordijsko hojo in na letovanju na morju so že pridno hodili.
Ne boste verjeli, a je res:
V četrtek, 12. februarja 2009 ob 8.00 uri bo v VDC Zagorje ob Savi svečana podelitev Potrdil za opravljen tečaj nordijske hoje - modul „začetni tečaj“ - 54 uporabnikom, 8 mentorjem in direktorici.
Zakonca, ld praznujeta »Zlato poroko« in si v dobrem in hudem stojita ob strani že 50 let, stanujeta v Gorah 15 c na Dolu pri Hrastniku.
Ženin Franc Popošek, rojen 1. avgusta 1934, je 31. januarja 1959 zaprosil za roko Ano Karlo, ld se je rodila 1. novembra 1940 in...privolila je.
Petdeset let kasneje, 3 1. januarja 2009, sta pred pričama Tjašo Popošek in Klemnom Popošek še enkrat potrdila svojo odločitev izpred petdesetih let in pred hrastniškim županom Miranom Jeričem in matičarjem Rokom Jenkom svojo odločitev s podpisom zagotovila, da mislita resno.
Islcrene čestitke!
V Turističnem društvu Ruardi, kjer imajo že štiri INWA vodnike nordijske hoje so ponosni na novih 63 „nordij-cev“, ki se niso ustrašili izrečenih besed Janeza Lipeca na predstavitvi lansko leto: .Vendar pazite - po izkušnjah sodeč lahko povem, da tisti, ld enkrat prime v roke palice za nordijsko hojo, ne odneha nikoli več. „
Zato si mentorji in uporabniki z direktorico Ano Režun zaslužijo naziv „Prvaki nordijske hoje“ med Varstveno delovnimi centri v Sloveniji in tudi daleč čez meje naše lepe dežele.
Skupina gojencev, ki z velikim navdušenjem in nasmejanih obrazov koraka od svoje stavbe proti ribnikom Europarka Ruardi, navdušuje tudi krajane: „To so pravi Dream Team. Lepo jih je videti vesele in zadovoljne s temi palicami.“ Nordijske palice in nordijska hoja ne delata čudeže le v svetu, temveč tudi v mali Sloveniji in VDC je dodal mali kamenček v mozaiku že več kot 7 milijonov ljudi, ki nordijsko hojo uporabljajo za sproščeno gibanje v naravi ob medsebojnem druženju.
Svečana podelitev potrdil sovpada z obiskom predsednika Republike Slovenije dr. Danilo Türk v Zagorju ob Savi, ld je tudi zagovornik nordijske hoje in ko le najde čas, vzame v roke „čudežne palice“ in se poda v naravo.
Srečno!
Janez Lipec
Fotografijo nam je poslala Cvetka Koritnik iz Savne Peči, ld pravi:
«Pred kratkim smo se srečali sošolci, ki smo končali osnovno šolo na Dolu pred štiridesetimi leti. Dobivamo se vsakih pet let in smo veseli, da nas pride pozdravit tudi naša razredničarka... Spominjamo se šolskih dni in pripovedujemo, kaj vse nam je prineslo življenje.«
F.M.
*7	ca /n
Dne 29. 01. 2009 je bila novinarska konferenca, ki jo je tokrat vodil župan Občine Trbovlje Bogdan Baro-vič. prisotni pa so bili tudi podžupan Mitja Rozina in direktor OUT Boris Moškon in vodje posameznih oddelkov Občinske uprave Trbovlje. Župan je pohvalil uspešnost pogovorov in dober odnos občine s
posameznimi ministrstvi.
Uvodoma je povedal, da je proračun za leto 2009 nekoliko nižji v primerjavi z letom 2008, vendar to načrtovanih investicij ne bo bistveno okrnilo. Občina Trbovlje spada med tiste občine v Sloveniji, ki jih tudi recesija ne bo bistveno prizadela.
Tretja faza rekonstrukcije ceste na območju Trga revolucije je v teku. Gre za zadnjo etapo obnove celotne infrastrukture, ki je prisotna na tem delu cestišča. Investicija je ovrednotena na cca 750 tisoč EURO, od tega je predvideni delež investicijskih sredstev občine v višini 275 tisoč EURO. Rekonstrukcija naj bi bila končana do 30. oktobra 2009.
Rekonstrukcija ceste na območju Špančevine je ovrednotena na 1,7 mio EURO, od tega je 40% delež občine.
Dosežen je dogovor o sodelovanju med RTH in Občino Trbovlje. Tako bo v letu 2009 RTH financiral obnovo ceste na relaciji Opekarna - Ribnik. Letošnje leto bo potekala tudi zadnja etapa obnove ceste na relaciji Kopališče - Vreskovo - Neža. Pri tem je pomembno omeniti, da je v investiciji, vredni 1,68 mio evrov, občini uspelo pridobiti evropska sredstva v višini 952 tisoč EURO.
Občina je v sklopu investicij na področju vodooskrbe prijavila tri projekte. Skupna vrednost vseh treh projektov pa je 1,1 mio EURO. Leta 2007 se je pričela gradnja Centralne čistilne naprave. V investicijo, v skupni vrednosti 6 mio EURO, je bilo vključenih 60% sredstev EU. Omenjena investicija bo zaključena 15.aprila 2009.
V	letu 2009 se bodo predvidoma pričele aktivnosti za izgradnjo garažne hiše na področju Ulice Sallaumines. V ta namen je občina na gospodinjstva na tem območju naslovila vprašalnike, s katerimi so želeli izvedeti o zainteresiranosti občanov za najem ali odkup parkirnih mest v parkirni hiši. Odziv je bil zadovoljiv, interes občanov je. V letu 2009 bodo potekali postopki za pridobitev dokumentacije. Leta 2010 pa se bo začela gradnja.
Na področju družbenih dejavnosti potekajo aktivnosti za razreševanje problematike v zobozdravstvu za odrasle in splošni medicini. V ta namen je bilo opravljenih veliko pogovorov, tudi pogovori z vodstvi zdravstvenih domov na področju zasavskih občin. Pogovori so bili vodeni v smeri racionalizacije dela zasavskih zdravstvenih domov. Dogovorjeno je tudi sodelovanje z medicinsko fakulteto, ki naj bi pripomoglo pri pridobivanja manjkajočih kadrov. Na Ministrstvu za šolstvo in šport so se pogovarjali o lastništvu Športne dvorane Polaj. Obstaja upanje, da bo tudi ta problem končno rešen. Pred podpisom so tudi pogodbe o upravljanju z javnimi zavodi, ki so v lasti občine.
V	Trbovljah naj bi se v sodelovanju med Mladinskim centrom Trbovlje in Občino Trbovlje gradil hostel. Projekt je v fazi priprav. Najverjetnejša lokacija omenjenega objekta je zelenica med Delavskim domom in Domom upokojencev.
Priprava Občinskega prostorskega načrta je še vedno v fazi priprave osnutka. V sodelovanju z RTH je v projekt vključena tudi možnost izgradnje tunela pod Mrzlico za priključek na avtocesto v Savinjski dolini. V izdelavi je Sprememba plana razvojnih načrtov. Prva faza projekta Celovite prenove Občinske kolonije z namenom ohranitve kulturnega spomenika in zvišanjem standarda bivanja je praktično gotova. Po načrtih naj bi bil projekt v celoti dokončan v letu 2010.
Občinski proračun za leto 2009 je bil sprejet že v mesecu decembru
2008. Planirani prihodki so 16,5 mio EURO, odhodki pa 17,4 mio EURO. Kot je dejal Kristjan Dolinšek, vodja Oddelka za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti, bo tudi v letu 2009 potrebno bedeti nad likvidnostjo občine, ob pravočasnem ukrepanju pa se tudi letos, kljub recesiji, občini ne bo potrebno zadolževati.
Boris Moškon, direktor Občinske uprave je dejal, da bo leto 2009 namenjeno zaključevanju večjih investicij ranga 15 mio EURO. Prostorski načrti bodo omogočili tudi hitrejši razvoj občine. Občina bo objavila razpis za delovno mesto konzultanta, zaživelo pa naj bi tudi delovanje zasavskega inšpektorata.
Župan Bogdan Barovič je po poročilih vodij oddelkov še posebej poudaril, da je občina deležna podpore Ministrstva za promet in zveze, da se tretja razvojna os dotakne tudi trboveljske občine oziroma, da se naredi predor pod Mrzlico, ki bo prostor naredil bolj zanimiv za investitorje od zunaj. Občina je bila deležna številnih pohval za opravljeno delo na področju ekologije. Pri tem velja, po besedah župana, izreči tudi pohvale Cementarni in Elektrarni, ki vlagata velika sredstva za izboljšanje stanja na področju varstva okolja.
Ob zaključku tiskovne konference je župan s sodelavci odgovarjal na vprašanja: kdo mora zagotavljati normalno prevoznost obvoznice okrog rudniške uprave do krožišča, koliko garažnih hiš naj bi bilo v naslednjih letih zgrajenih v Trbovljah, kakšne so informacije glede projekta obšolskih dejavnosti na Planini, zakaj naj bi rekonstrukcija na Cesti Trga revolucije trajala kar 10 mesecev in zakaj se vozni redi avtobusov na lokalni progi do železniške postaje ne prilagodijo spremembi voznih redov vlakov?
-	Župan je pojasnil, da mora za normalno prevoznost ceste od semaforja okrog upravne zgradbe RTH do krožišča poskrbeti izvajalec oziroma investitor del. Obljubil je, da se bo s predstavniki podjetja, ki izvaja dela na Trgu revolucije pogovoril o dnevni sanaciji omenjene obvoznice. Menil je tudi, da se rekonstrukcija ceste verjetno da končati tudi prej kot v 10 mesecih, kljub temu, da gre za celotno obnovo infrastrukture, ne le cestišča. Največji problem pa je v pogodbi s Telekomom, ki kljub večkratnim pozivom še vedno ni podpisal pogodbe o sofinanciranju obnove svojih telekomunikacijskih vodov na tem območju. Gre za sofinanciranje v vrednosti 70 tisoč evrov. Župan je tudi obljubil, da bo s pogodbenimi partnerji poskušal doseči krajši čas za dela na Trg revolucije. Menil je, da bi bilo rekonstrukcijo mogoče končati do meseca junija, oziroma julija 2009.
-	Direktor OUT Boris Moškon je povedal, da naj bi se v prihodnjih letih v Trbovljah zgradile tri garažne hiše. Poleg garažne hiša na območju Sallauminesa naj bi se omenjeni objekti gradili tudi na Rudarski cesti in na območju Mehanike. Bogdan Barovič pa je še dodal, da bo ureditev parkirnih prostorov v občini potrebno reševati skozi javno - zasebno partnerstvo, saj občina sama nima dovolj sredstev.
-	Podžupan Mitja Rozina je obrazložil, da se projekt obšolskih dejavnosti, ki naj bi potekale na Planini, ne umika v pozabo, res pa je, da še ni odgovora iz Ljubljane.
-	Župan je obljubil, da se bodo poskušali z izvajalcem lokalnega avtobusnega prometa dogovoriti za uskladitev avtobusnih voznih redov s spremenjenimi voznimi redi vlakov.
Besedilo: M.A.Š.
0 fl/AiftggC
V Gasilski šoli v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu se je začelo šolanje že za 16. generacijo kandidatov za poklicne gasilce, ki jo obiskujejo tudi trije Trboveljčani in sicer iz Termoelektrarne Trbovlje Grega Klenovšek, iz Gasilskega zavoda Trbovlje pa Boštjan Smodiš in
Uroš Češnjevar.
Med 47 kandidati je tudi kandidatka - prva ženska, ki se je odločila za poklic gasilke. Tudi letošnja generacija je številčna, saj je v njej 47 kandidatov in so zato razdeljeni v dva razreda. Kandidati bodo šolanje zaključili 18. junija 2009. Kot vsa zadnja leta, bodo kandidati del usposabljanja opravili v podcentru v Sežani.
Šolanje 16. generacije kandidatov za poklicne gasilce bo potekalo po ustaljenem redu in načinu, ki je značilen za Izobraževalni center za zaščito in reševanje in Gasilsko šolo in sicer bo med tednom trajalo ves dan, nekateri sklopi pa bodo potekali tudi zvečer in ponoči. Glede na to, da morajo kandidati v dvajsetih tednih pridobiti obširen program teoretičnih in praktičnih znanj, ni nič posebnega, da je šolanje zelo intenzivno. Še posebej bodo intenzivni tor-
ki, srede in četrtki, to pa zato, ker bodo dodatno preverjali njihovo telesno pripravljenost, ki je bistvenega pomena za opravljanje poklica gasilca. Lanska novost Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje je vadbeni predor in velika požarna hiša za izvajanje vročih vaj. Usposabljanja za posredovanje v požarih v naravnem okolju bodo potekala v podcentru Sežana in vojaškem poligonu na Počku, kjer bodo kandidate poskušali čim bolj realistično usposobiti za tovrstna posredovanja, ki so poleti eden večjih perečih operativnih problemov v državi. Vodja Gasilske šole Milan Dubravac je še povedal, da smo v Sloveniji dosegli zelo visoko raven strokovnosti in smo primerljivi z Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in še katero drugo evropsko državo.
Za GZ Trbovlje: Poveljnik Srečko Kerin
®,	Mmm Simutonja
pOvklicnihj fesüew
V sredo 28.1.2009 je bilo na Krvavcu že 8. tekmovanje v veleslalomu za elane poklicnih gasilcev Slovenije. Člani združenja so tekmovali v različnih starostnih skupinah; do 30 let, 31 do 40, 41 do 50 in kategorija nad 51 let starosti tekmovalca. Že vsa leta se trboveljski poklicni gasilci vračajo s tekmovanja v Trbovlje s priznanji oziroma pokali.
Oto Špilar, prvo mesto v kategoriji od 31 do 40 let
Tudi letos je bilo tako. V kategoriji od 31 do 40 let sta osvojila 1. mesto in pokal Oto Špilar ( Sajovic Andrej je bil 12 od 25 tekmovalcev) in v kategoriji od 41 do 50 let 3. mesto in pokal Matjaž Lapi (21. in 22 mesto od skupno 26 tekmovalcev pa sta osvojila Stojan Petek in Franci Kosem). Jože Hribovšek in Andrej Sakelšek sta tekmovala v kategoriji nad 51 let in osvojila odlično 8. in 11. mesto.
Matjaž Lapi, tretji v kategoriji od 41 do 50 let
Vsakoletno tekmovanje v veleslalomu je ena od disciplin, ld jo organizirajo v Združenju poklicnih gasilcev Slovenije predvsem zaradi medsebojnega druženja in kondicijske pripravljenosti.
Iskreno čestita vsem sodelujočim celotna operativa Gasilskega zavoda
Za GZT vodja gasilske enote: Srečko Kerin
-7	c\\/n
V času med 8. 2. 2009 in 22. 2. 2009 bo na celotnem območju Republike Slovenije potekal terminsko usklajen poostren nadzor z ostalimi državami članicami Evropske unije nad uporabo varnostnega pasu, katerega namen je vplivati na vedenje voznikov in potnikov v vozilih ter posredno zmanjšati najhujše posledice prometnih nesreč.
Namen akcije je
-	zmanjšanje števila mrtvih in hudo telesno poškodovanih zaradi neuporabe varnostnega pasu,
-	povečanje stopnje uporabe varnostnega pasu pri voznikih osebnih avtomobilov, tovornih vozil in avtobusov.
Policija bo v tem obdobju:
1.	Intenzivirala nadzor nad uporabo varnostnih pasov na sprednjih in zadnjih sedežih ter nad pravilno uporabo zadrževalnih sistemov v osebnih avtomobilih;
2.	Dosleden nadzor in ukrepanje zoper vse ostale voznike in potnike v vseh vrstah motornih vozil (avtobusi, tovorna vozila...);
3.	v sodelovanju z ZŠAM izvajala akcijo »Namig, ld ti reši življenje«, v kateri bodo člani ZŠAM pri izvozih s parkirnih prostorov opozarjali na uporabo varnostnih pasov, policisti pa bodo v bližini ukrepali zoper kršitelje;
4.	S soglasjem ravnateljev se bodo policisti udeleževali roditeljskih sestankov v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, na katerih bodo starše opozorili na uporabo varnostnih pasov. Srednjim šolam bodo razdeljeni letalo, namenjeni dijakom.
V akciji sodelujejo tudi Ministrstvo za šolstvo, Ministrstvo za promet in ZŠAM.
Komandir PP Trbovlje: Simon Sihur
V soboto, 24. januarja 2009, so se v poznih popoldanskih urah v planinskem domu na Mrzlici (1122 m) srečali na svojem letnem srečanju člani Kluba ljubiteljev Mrzlice. Tokratno srečanje je
bilo že 14. po vrsti.
Pobudo za delovanje Kluba ljubiteljev Mrzlice je dal Vinko Pfeifer iz Planinskega društva Trbovlje pred štirinajstimi leti. Clan kluba je lahko tisti planinec, ki vsaj 25-krat na leto pride na ta priljubljeni zasavsko-savinjski vrh. Tokratnega srečanja se je udeležilo 124 ljubiteljev Mrzlice - članov kluba. Stalni obiskovalci prihajajo iz 28 slovenskih krajev. Vseh članov je bilo lani 125 in vsi skupaj so obiskali vrh Mrzlice skupno 8.688, kar je precej več kot leta 2007. Udeležence srečanja je pozdravil Bojan Gorjup, podpredsednik Planinskega društva Trbovlje in jim čestital k njihovi privrženosti Mrzlici. Poročilo o delu kluba ter o obiskih v 1. 2008 je pripravil Vinko Pfeifer. Iz tega poročila je razvidno, da je lansko leto stopil na teme Mrzlice največkrat Zvone Podlesnik iz Trbovelj in to 342-krat. Drugi je bil Jože Kern s 301 vzponom in tretji Aleš Vozel z 288, oba iz Trbovelj. Med ženskami je bila najpogostejša obiskovalka Mrzlice Irena Podkoritnik iz Šešč v Savinjski dolini. Od vseh stalnih obiskovalcev Mrzlice je 88 moških in 36 žensk, sicer pa jih je bilo največ iz Zasavja in to 62,6 %, iz Savinjske doline 33 %, iz ostalih krajev pa 4,4 %. Planinsko društvo
Trbovlje je poskrbelo, da so najpogostejši obiskovalci prejeli manjša priznanja v raznih oblikah. Vsi udeleženci so tudi letos prejeli spominske značke in spominske majice. Starešina kluba s starešinsko palico je še naprej ostal Zvone Podlesnik. Udeleženci so se ob razvedrilni glasbi dua Bonžur še nekaj časa zadržali v planinskem domu. Tudi tokrat se je izkazala oskrbnica doma na Mrzlici z bogračem. Prisotni so tudi tokrat ugotovili, da je pohodništvo v planinski svet med planinci in ljubitelji pohodništva vedno bolj priljubljeno, kar dokazujejo tudi člani Kluba ljubiteljev Mrzlice, ki jih je vsako leto več. Raste pa tudi število ostalih, ki se ne vpisujejo v knjigo obiskovalcev.
Besedilo: Tine Lenarčič
RH Elektriks s.p.
elektro inštalacije in druga elektro dela ‘inštalacije novih gradnjah,
‘renovacija elektro inštalacij, ‘priklopi raznih naprav, ‘servisiranje raznih naprav
Robi Hrastovec - Wenik	00386 (0)70 832 609
Prapreče 19lc
3305 Vransko	robi@lnstalacije.biz
http://instalacije.biz/
0 pMkrc
Da znajo člani Mladinskega gledališča Svobode napolniti dvorano, je nedvomno res, posebno ko podeljujejo štilčke, saj morajo stvar ponoviti, da si jo lahko ogledajo vsi, ki si tega želijo.
naredili, da si zaslužijo nagrado. Nič drugače ni bil predstavljen Šport, saj je bilo za komentatorki pomembneje, kako vidita igralce s svojimi očmi, kot to, da so zadeli gol. Petkovo uho je predstavilo delavca z »juga«, ki ni dobil plače. Seveda ni šlo brez besed o tem, kako jih delodajalci šikanirajo. V Pratiki so gledalci izvedeli, kako so se ogrevali nekdaj - tudi z medico. A si ti tud noter slcoču je prikazal, kako se je moški spremenil v žensko, v Marionetah pa so predstavili pravljico o Treh prašičkih in volku.
'Rdeča preproga' in štilčki
Gledališčniki Primož, Nina, David, Nik, Katarina, Ana, Anja, Špela in Nejc so pripravili scenarije za osem predstavitev, ld so bile povezane z reklamami, »pomembnostjo« rdečih preprog, hitro prehrano, televizijskimi oddajami, problemi delavcev, ld so prišli iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Tokratni glasbeni gostje so bili Lososi, ki so stalnica Štilčkov, gostje iz Zelene doline - Oferači in Maršali, Id so plesali na domačo zabavno glasbo (Ana, Blaž, Nik, Annemarie, Primož, člani Mladinskega gledališča Svoboda op.a.).
Podelitev štilčka najboljši predsednici
Štilčke so dobili: Nives Dornik za režijo, Blaž Dolenc in Maja Valant za odlično igro, Nina Lanišnik za najboljšo predsednico, Annemarie Jerman in Kaja Čop za najboljši žensld vlogi, Katra Kozinc za požrtvovalnost in Klara Drnovšek Solina za obetavnost.
Besedilo: Irena Vozelj Slike: arhiv Ivi Lanišnik
McRonalds
Rdeča preproga je na šaljiv način prikazala zvezdnike, ld prihajajo na podelitev nagrad. Seveda je bilo ob tem pomembneje kako so oblečeni, kdo jih spremlja, kot kaj so
FUNtmi 01
Občina Radeče in Direkcija RS za vodenje investicij za javno železniško infrastrukturo sta pričela z investicijo v ureditev parkirišča ob železniški postaji v Radečah. Sama gradbena dela bodo predvidoma potekala v času od 26. januarja do 30. junija 2009.
Prav zato smo se za nekaj odgovorov in pojasnil obrnili na Slavka Kočevarja, ld je na občin Radeče pooblaščen za področje gospodarstva.
Kako poteka izgradnja parkirišča?
V zadnjih dneh v januarju se je pričela izgradnja parkirišča na in ob železniškem postajališču v Radečah. Trenutno se označuje gradbišče, področje so ogradili s primerno ograjo, ob tem potekajo še določene raziskave in zakoličenja, kjer bodo potekali komunalni vodi in vodi za železniško infrastrukturo. Po vsem tem se bo nadaljevala izgradnja. Investitorja sta Občina Radeče in Direkcija RS za vodenje investicij za javno železniško infrastrukturo. Predviden zaključek izgradnje parkirnih prostorov ob železniškem postajališču v Radečah je 30. junij 2009. Postajališče je zasnovano tako, da bo narejen nov vstop na dosedanji neurejen plato, kjer še vedno 'na črno' parkirajo osebna vozila in zapuščena tovorna vozila. Na vstopu bo urejeno primerno krožišče. Na parkirišču bo prostora za en avtobus, 4 prostori bodo rezervirani za invalide in 34 parkirnih prostorov za osebna vozila. Na izstopu iz krožišča bo primerno urejeno in označeno avtobusno postajališče. V sklopu parkirišča bo urejena popolnoma nova javna razsvetljava. Seveda pa bo celoten prostor parkirišča, za kar je tudi izdelan načrt zasaditve, primerno zasajen z okrasnim grmovnicami in zelenico. Potekajo še dodatni pogovori s SZ, z Direkcijo, o tem, da bi se hkrati z izgradnjo parkirišč v določenem delu le teh, ld bi
obsegal cca 25 metrov dolžine, zgradil kovinski nadstrešek nad obema peronoma. Obenem bi morda postavili manjši enostavni objekt, v katerim bi prodajali časopise in drobne izdelke in vozne karte za vlak .
Kakšna je višina investicije in kolikšen je delež iz rade-škega proračuna?
Ocenjena vrednost investicije je bila nekaj čez 300 tisoč evrov, sicer pa smo v postopku javnega razpisa to ceno uspeli precej znižati oziroma smo izbrali cenovno najbolj ugodnega izvajalca. Tako naj bi bila višina vrednosti investicije med 250 in 260 tisoč evrov.
Delež je določen s Sporazumom za sofinanciranje sklenjenim med Občino in Direkcijo RS za vodenje investicij za javno železniško infrastrukturo in sicer občina Radeče 25% , Direkcija 75 % .
Zakaj je bil postavljen in nato odstranjen merilec hitrosti na Titovi cesti? Merilec hitrosti, ld je bil postavljen proti koncu preteklega leta, najprej v Vrhovem, je bil potem prestavljen na tri različne lokacije v naselju Radeče, ni pa bil odstranjen iz občine Radeče. Konec januarja se je nahajal v naselju Prapretno. Premešča se ga na različne lokacije razlogom, da opozarja ljudi na hitrost vožnje, ki jo nehote ali hote dosegajo in presegajo. Številke na merilcu padejo v oči. Naš namen je, da končno pridemo do podatkov, kakšna je frekvenca tranzitnega prometa skozi Vrhovo, Prapretno in naselje Radeče. Rezultatom primerno bomo
z ukrepi prispevali k zmanjšanju prometa in povečanju varstva in varnosti občanov Radeč na cestah.
Bliža se rekonstrukcija Titove ceste, vendar..., kaj boste storili z udarnimi jamami, ki so se pojavile v zimskem obdobju na tej cesti?
Rekonstrukcije Titove ceste skozi Radeče, na regionalni cesti R3-665 Velika Reka - Radeče na odseku skozi Radeče, bolj poznano kot Titova ulica, že poteka. Določena dela v zvezi s tem so že opravljena: izkopi, gradijo podporne in parapetne zidove na območju Njivic - pri Komunali in nasproti nje. Hkrati se izvajajo tudi geološke raziskave pri Deisingerjevem mostu pod stanovanjsko hišo Mikulčič. Sicer pa je letošnja zima ena tistih, ld so bile včasih nočna mora za vzdrževalce cest, kajti po dolgotrajni zmrzali je nastopila krepka odjuga. Vse to ima svoje posledice. Zavedati se moramo, da je Titova cesta skozi Radeče državna cesta in je vzdrževanje v pristojnosti Ministrstva oz. Direkcije za ceste. Glede na to, da se je že pričela rekonstrukcija ceste, ni smiselno pristopiti k sanaciji udarnih jam, ampak svetujemo potrpežljivost toliko časa, dokler ne bo cesta obnovljena. Bodo pa živci vseh nas na krepki preizkušnji, kajti moramo se zavedati, da rekonstrukcija Titove ceste zaradi konfiguracije terena in umestitve Občine Radeče in pa tega ožjega področja ob Titovi cesti v ta prelepi konec Slovenije žal ni mogoče izvesti kako drugače kot z usldajevanjem s
tekočim prometom. Polovica cestišča se bo obnavljala, po drugi polovici pa bo potekal promet in to z največjo možno frekvenco, ki bo mogoča. Bo pa vsekakor prevoznost zelo motena in se bo promet odvijal zelo počasi, ker se moramo zavedati, da se bo poleg obnovitve ceste vršila tudi gradnja pločnika po celi levi strani ( gledano iz smeri Radeč). V ta pločnik bodo vgrajeni komunalni vodi, v cestnem telesu pa vodi za električne in druge kable, zgrajena bo fekalna in meteorna kanalizacija. Hkrati je nujno potrebna temeljita obnova hišnih priključkov vodovodov. Ker se bo vse to dogajalo na enem mestu in ob kolikor toliko tekočem prometu, se predvidevajo tudi krajši večji zastoji. Zato že sedaj prosimo vse uporabnike Titove ceste, občanke in občane Radeč za določeno mero potrpežljivosti.
Kako pa je z obnovo cestne povezave Zidani Most -Radeče?
Obnova te ceste, znane kot regionalna cesta Krško - Trnovo je seveda za nas najbolj zanimiva na odseku Zidani Most - Radeče in ta obnova se je tudi že pričela. Po domače povedano - na lokaciji pod skalami je že gotova. Sedaj se izvaja obnova tik pred Zidanim mostom in počasi se bo ta obnova približevala tudi občini Radeče. Toliko je zaenkrat znanega, rokovno opredelitev, kdaj bomo oz. se bo pričel obnavljati del, ki je Občini Radeče, pa je odvisno od tega, kako hitro bodo potekala dela obnove, ki potekajo v Občini Laško.
Besedilo: Rudi Špan
“7 CA/O
IM tewylJin| -najboljša zabav/a v mesim
Prepričajte se o zgornji trditvi ob prebiranju »delovnega poročila« iz Bob bowling centra v Litiji.
ZABAVA
V mesecu januarju smo na BOB Bowlingu v Litiji razbili mit o tem, da se po novem letu ne dogaja nič. Mesec smo začeli s praznikom smeha in zabave, saj smo v goste povabili Damjana Murka, sledil je nastop, ki nas je vrnil v čase Elvisa Presleya, pika na i pa je bil konec meseca nastop skupine Atomic Harmonik. Prvi vikend v februarju pa je bil v znamenju house glasbe s priljubljenim DJ-em EXO BELTRAM.
Za Valentinovo nam bo prepeval večni romantik Petar Grašo, ples v maskah pa bo popestril nastop legendarnega člana ex-Novih fosilov Vladimirja Kočiša-Zeca, izbirali pa bomo tudi najboljše maske, ld bodo prejele lepe nagrade.
Dogajalo se bo še naprej in to s polno paro in za mesec marec imamo že skoraj v celoti potrjen program. 07. marca bo nastopil Vlado Kalember, 14. marca ZABLUJENA GENERACIJA in 28. marca POP DESIGN - v prvi zasedbi - z Miranom Rudanom. Potekajo tudi že pogovori za mesec april in maj, ko se obetajo nastopi BOŠTJANA ICONEČNIKA, MAMBO KINGSOV, TANJE ŽAGAR in skupine KINGSTON, nekaj pa naj ostane še za presenečenje.
Občinska prvakinja
ŠPORT
Dne 31.01.2009 je potekalo Občinsko prvenstvo v bowlingu LITIJA-SMARTNO PRI LITIJI. Keglji so padali kot za stavo, končni vrstni red pa je sledeč: naslov občinskega prvaka je v moški kategoriji osvojil Jožef Erjavec, drugi je bil Roman Vodenik in tretji Blaž Eltrin. V ženski kategoriji je naslov občinske prvakinje osvojila Eva Dobravec, druga je bila Anita Ulčar in na tretjem mestu Nina Groboljšek.
Dne 23.02.2009 pripravljamo v sodelovanju z Mladinskim centrom Litija prvi MC BOWLING
TURNIR. Pričakujemo veliko udeležbo, o rezultatih pa boste obveščeni v naslednji številki.
V času zimskih počitnic smo pripravili tudi posebne akcije. Tako bosta od ponedeljka 23.02.2009 do četrtka 26.02.2009 veljali kar dve akciji : PLAČAŠ 1 URO - BOWLAŠ 2 URI in PLAČAŠ DVE URI -BOWLAŠ TRI URE + PREJMEŠ 1 PIZZO GRATIS. Obe akciji bosta veljali tudi v petek, 27.02.2009 a le do 19.ure.
Občinski prvaki
RESTAVRACIJA
Če želite rojstni dan, obletnico in ostale osebne praznike praznovati na drugačen način, je naša restavracija kot nalašč za to. Poleg restavracije imamo na voljo tudi dve posebni sobi, za 40 in 80 oseb, pripravimo vam menije po vaši izbiri, goste pa lahko izzovete še na bowling in tako poskrbite, da se zaužite kalorije takoj pokurijo.
Članici Atomic harmonik na bowlingu
Za BOB BOWLING LITIJA: M.P.
“7 CA/r'
o
o
z^x
041 765-113
> produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
' snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP
E-mail: atv.signal@siol.net
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584
*itmditL !
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
EJ
ELEKTROPROM
EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si
zTe 40 Lt
./
z i/atm:
uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150
lokalna televizija ETV
http.V/etv.elektroprom.si
komerciala:
03-56-57-150
uredništvo:
03-56-57-177
•	elektroinstalacije
•	strojne instalacije
•	projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij
•	geodetske storitve
•	daljinsko ogrevanje z lesno biomaso
•	kabelsko komunikacijski sistemi
•	grafitne ščetke
•	trgovine EVJ Center
•	delovni stroji in nizke gradnje
•	barSedmica
KŠEFTI GSM 040 16# 411		
ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE Novo v Trbovljah - Franšizna prodajalna MERKUR ELKOPLAST Bevško 3a, 1420 Trbovlje Vse kar si želim! Telefon 03 56 30 666 in 03 56 30 667		IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
		MARN s.p.,Vransko 18b,3305 Vransko Tel./fax:03 5725 106, gsm 041 508 655,031 814 999 e-mail rslavica. mam@siol.net, www.marn.infonnacija.net
~?cx cw/r'
© pomNtšM
Podjetniška stran Irene Meterc:
Zavod RS za zaposlovanje objavil dva javna razpisa
Razpis Zaposli.me - Javni razpis za spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb je namenjen spodbujanju težje zaposljivih brezposelnih oseb. Na javni razpis se lahko prijavijo delodajalci iz tržnega sektorja, ld so v preteldem poslovnem letu več kot polovico svojih prihodkov ustvarili s prodajo blaga in storitev na trgu.
Subvencija se dodeli delodajalcem, ki za polni delovni čas zaposlijo brezposelne osebe iz ciljnih skupin razpisa, med katerimi so brezposelni starejši od 50 let, mlajši od 25 let, iskalci prve zaposlitve in drugi. V okviru programa je za navedeno obdobje predvidenih 3.850 vključitev brezposelnih oseb v zaposlitev.
Subvencija se izplača delodajalcem v enkratnem znesku: za 1 -letno zaposlitev znaša 4.000 EUR in za 2-letno zaposlitev 8.000 EUR.
Na razpisu je v obdobju 2009-2011 na voljo skupaj 15,4 milijona EUR, pri čemer 85 % sredstev zagotavlja Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Na Javni razpis za spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas se lahko prijavijo delodajalci iz tržnega sektorja, ld so v preteldem poslovnem letu več kot polovico svojih prihodkov ustvarili s prodajo blaga in storitev na trgu. Subvencija se dodeli delodajalcem, ld za krajši delovni čas zaposlijo brezposelne osebe. V okviru programa je za navedeno obdobje predvidenih 400 vključitev brezposelnih oseb v zaposlitev.
Subvencija se izplača delodajalcem v enkratnem znesku: za 1-letno zaposlitev znaša 3.750 EUR za 6-urni delovni čas in 2.500 EUR za 4-urni delovni čas, za polletno zaposlitev pa 1.875 EUR za 6-urni delovni čas in 1.250 EUR za 4-urni delovni čas.
Na razpisu je v obdobju 2009-2010 na voljo skupaj 1 milijon EUR, pri čemer 85 % sredstev zagotavlja Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Energetsko učinkovito podjetje/ projekt 2009
Če vašemu podjetju ni vseeno za našo skupno prihodnost, če ste aktivni na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, se prijavite na razpis Časnika Finance.
V uredništvu časnika Finance in priloge Okolje & energija spodbujajo in podpirajo vse, ld v svoje poslovanje vnašate ukrepe učinkovite rabe energije ter obnovljive vire energije ter s tem pripomorete tudi k manjšemu obremenjevanju okolja. Letos zato že trinajstič zapored skupaj z ministrstvom za okolje in prostor razpisujejo natečaj za energetsko učinkovito podjetje in desetič doslej natečaj za energetsko učinkovit projekt. Lani pa so prvič uvedli novo nagrado, in sicer za sonaravni projekt, ld posega na področje trajnostnih rešitev in obnovljivih virov energije. S to nagrado želijo še posebej poudariti pomembnost vloge obnovljivih virov energije
in primere dobre prakse na področju njihove izrabe. Ravno obnovljivi viri energije so namreč jedro trajnostnega razvoja vsakega gospodarstva in postajajo vse pomembnejši za varno energetsko oskrbo prihodnosti, predvsem pa so obnovljivi viri energije prijazni do okolja in zato postajajo najmočnejše orožje v boju proti grozečim podnebnim spremembam.
Rok za prijavo na razpis je 10. marec 2009. Izid natečaja in vse prijave bodo predstavili v aprilski številki priloge Okolje & energija, ld bo izšla v okviru časnika Finance, in na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. Nagrade in priznanja bodo podelili 20. aprila 2009 na Dnevih energetikov, 1 1. srečanju energetskih menedžerjev Slovenije. Več informacij o prijavi najdete na http://www. finance-akademija.si/energetiki/? go= 1 lSdang=0.
Mednarodni natečaj za esej 2009: vključevanje mladih v reformo
Mladi lahko močno prispevajo k spremembam, saj imajo inovativne ideje glede reševanja političnih, gospodarskih in družbenih problemov v njihovih državah. Kljub temu pa njihov glas ponavadi ne doseže tistih, ld odločajo. Preprosto se na mlade gleda kot na tiste, ld bodo deležni reform, ne pa na aktivne udeležence v procesu reformiranja.
Zdaj imate tudi mladi priložnost, da v okviru Mednarodnega natečaja za esej 2009 delite svoje poglede o državljanstvu ter demokratično in tržno usmerjenih reformah. Organizator tekmovanja CIPE (Center for International Private Entreprise) vas spodbujajo, da razmislite, se vldjučite in uporabite svoje izkušnje, ld lahko pripomorejo k razvoju konkretnih rešitev na razvojna vprašanja prihodnosti. Študenti in mladi strokovnjaki, stari od 18 do 30 let so vabljeni, da oddajo svoj esej in delijo ideje o naslednjih temah: državljanstvo v demokratični družbi, reforma izobraževanja in zaposlitvene priložnosti ter podjetništvo in vodenje. Trije zmagovalni eseji iz vsake kategorije bodo objavljeni in nagrajeni z denarno nagrado v višini 1000 $. Eseji morajo biti oddani do 1. marca 2009.
Kategorija Podjetništvo in vodenje
Kaj je treba postoriti v državi, da bi imeli mladi priložnost postati podjetni ld in voditelji v njihovi skupnosti? Mladi lahko odigrajo pozitivno vlogo v političnih in gospodarskih sferah na lokalnem in nacionalnem nivoju. Na žalost pa nimajo dostopa do resursov in skupin, ki bi jim pomagale, da se vključijo in vplivajo na spremembe. Ce bi jim ponudili priložnost in veščine, da bi postali vplivni člani svoje skupnosti, bi tudi mladi lahko dosegali svoje cilje. Katere so tiste veščine, ld jih mladi potrebujejo, da bi začeli z uspešnim poslom ali civilno iniciativo? Katere so glavne ovire, ki preprečujejo ustanovitev podjetja ali doseganje vodstvenega položaja? Kateri programi ali politike bi mladim pomagali do veščin, s katerimi bi lahko postali aktivni in vplivni člani družbe?
Podrobne informacije o natečaju najdete na http://www. cipe.org/programs/women/essay.php.
I.M.
Sklad dela Zasavje je na razpisu Javni razpis za sofinanciranje projektov horizontalnih mrežnih NVO in regionalnih NVO stičišč za leti 2009 in 2010 Ministrstva za javno upravo pridobil projekt MREST - Mreža nevladnih organizacij Zasavja.
Izvajanje projekta bo s svojimi sredstvi omogočilo Ministrstvo za javno upravo in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Projekt se bo izvajal na območju zasavske regije od 1.1.2009 do 31.10.2010.
Projekt MREST - mreža nevladnih organizacij Zasavja predstavlja nadaljevanje projekta Mrežen j e nevladnih organizacij
-	priložnost in izziv za Zasavsko regijo, katerega izvajalec je ustanova Sklad dela Zasavje.
Namen projekta MREST, katerega implementacija se bo izvajala v Zasavski regiji, je v informiranju, mreženju, povezovanju, spodbujanju dialoga ter sodelovanju nevladnih organizacij Zasavja. Projekt bo s svojo vsebino in aktivnostmi osredotočen na zagotovitev podpornega okolja za nevladne organizacije v Zasavski regiji, da bodo le te lahko aktivno prispevale k usklajenem delovanju na regionalni kot tudi na lokalni ravni.
Dejavnosti projekta MREST:
-	informiranje NVO o vsebinah, katerih tematika zadeva nevladne organizacije, podpiranje mreženja in sodelovanja NVO na lokalni kot tudi na regionalni ravni
-	zagotavljanje storitev in svetovanj za NVO
-	priprava in izvedba usposabljanj in izobraževanj za povečanje inovativnosti, učinkovitosti in kakovosti delovanja
NVO
-	vzpostavitev podpornega okolja za boljše delovanje NVO
-	promocija NVO sektorja z namenom ozaveščanja splošne in
ciljne javnosti o vlogi in pomenu NVO na lokalni in regionalni ravni
Partnerji v projektu: NVO Zasavske regije Upravičenci: Nevladne organizacije Vrednost projekta: 182.058,1 1 €
Višina javnih virov financiranja: 168.901,1 1 €
Sofinancer: Ministrstvo za javno upravo
Skrbnik pogodbe: Mag. Franci Čeč
Začetek in konec operacije: 01.01.2009 do 01.11.2010
Pomembno vlogo v partnersldh odnosih pa imajo tudi bralci
-	glasovalci Zasavca, ki edini objavlja glasovnice, ld omogočajo izbiro naj prostovoljca in najboljše nevladne organizacije zasavske regije.
Glasujte in dajte priznanje prostovoljnemu delu v zasavskih društvih, ustanovah in zasebnih zavodih. Nagradite organizacije in njihove prostovoljce z zasluženimi glasovi. To bo dokaz, dav se zavedate pomena prostovoljstva za naše skupno dobro. Se to. Na glasovnico napišite samo eno nevladno organizacijo oz. prostovoljca. Glasovnica, na kateri bo navedeno več kot eno ime, bo neveljavna. Veselo h glasovanju, saj je vsak dan bliže 27. november 2009, ko bo na vrsti prva zaključna prireditev - prvi dan nevladnih organizacij v zasavski regiji in žrebanje praktičnih nagrad za glasovalce.
Veljavne bodo samo glasovnice, izrezane iz Zasavca!
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.
č&?Mrest
, :a nevladnih orgoniiotij Zoiovjo
I Naložba v vašo prihodnost
GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 03/2009
Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je:
(Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje)
Zanj(o) glasujem:
(Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke)
(Kraj in datum)
(Podpis)
^ Mrest
Naložba v vašo prihodnost
GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 03/2009
Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je:
(Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda)
Zanjo glasujem:
(Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke)
(Kraj in datum)
(Podpis
Kupone pošljite na: Zasavc, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. J ^ Kupone pošljite na: Zasavc, Cesta zmage 3, 141fif*Ž&tjorje ob'Sävi. '
9o,

DRUŠTVENO
M kralju MMjjaŠE lasavsäsa
Älenllta
a
V Podpeci, naselju občine Črna na Koroškem, je živahno skozi vse leto. Planici imajo poleti svoje tabore, v začetku februarja pa tamkajšnji organizatorji že osemnajsto leto prirejajo tudi zimske aktivnosti pod geslom Gradovi kralja Matjaža.
Uresničenje Fnitkovega gr-adu v... Podpeci
Večina res ustvarja gradove, pa tudi sam Matjaž se prikaže s svojo brado iz votline, kjer čaka na svojo odrešitev.
Med letošnjimi mojstrovinami, nekaj manj kot sto jih je bilo, smo odkrili tudi ekipo iz Trbovelj, ld je imenovala svoj objekt Frutek in se po načrtu, ld ga mora predstaviti vsaka skupina, lotila srednjeveškega mesta.
Še bolj simpatičen je posnetek Alenke iz Hrastnika, ld je kar prisedla h kralju Matjažu na njegovo desno stran. Ni-
Alenka iz Hrastnika pri kralju Matjažu
smo pa izvedeli, če jo je povabil v votlino pod Peco, kjer bo s svojo dolgo brado še naprej čakal, da ga kdo za vedno obudi.
Besedilo: Fanči Moljk, slike: R.
Člani Mladinske organizacije Mladi Forum Zagorska Dolina so se udeležili gradnje snežnih gradov v Podpeci, nad Črno na Koroškem, vendar so se odločili za drugačno vsebino svoje gradbene ustvarjalnosti.
Člani MF Zagorska Dolina ob snežni umetnini
Plečnikova zagorska Katedrala Svobode
Skupina se je odločila ustvariti, ne grad, kot bi bilo pričakovati, temveč neuresničen model Plečnikovega Parlamenta, tako imenovano Katedralo Svobode.
Letos je sodelovalo 93 ekip, rekord je bil dosežen leta 2006, ko jih je bilo 109. Bilo pa je tokrat rekordno število graditeljev in sicer 630. Prireditev ima 17-letno tradicijo, ld so jo »posvojili« predvsem mladi iz vse Slovenije in letos tudi iz Zasavja.
MaH, sliki: MF Zagorska dolina
mJŠMNO ©
Na prvi literarni večer so Literarni prijatelji pri Društvu upokojencev Trbovlje povabili člane in članice literarne skupine in pevskega zbora Škrjanček iz Doma na Tereziji z njihovimi domskimi sodelavci in prostovoljci. Rdeča nit večera so bili pesniki, ki letos praznujejo ali bi imeli okroglo obletnico, povezano s številom devet in Trbovljami.
Literarni prijatelji
Sredino pozno popoldne se je prehitro prevesilo v večer. Ivana Laharnar, članica Literarnih prijateljev in zunanja sodelavka v Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah, je v šopek povezala podatke o pesnikih, ld so se rodili ali umrli v letu, ki je na zadnjem mestu imel številko devet. Gostje večera so predstavili njihove pesmi in zapeli ob spremljavi harmonikarja Francija Vrtačnika. Zapele so tudi trio Mak, v katerem Vida Kurnik in Vida Medvešek pojeta, Slavi Simnovčič pa igra tudi na kitaro.
Škrjanček iz DUFS
Tone Seliškar, ki je nekaj časa učil v Trbovljah, se je posvetil socialno angažiranemu pesništvu in napisal pesmi, posvečene življenju v kraju. Tudi Sarabanka se je porodila tu.
France Prešeren, ki je umrl pred sto šestdesetimi leti, je napisal pesem Od železne ceste, v kateri med drugim pove, da vselej mož manj zapravi, ak' ženico 'ma seboj.
Minilo je šestdeset let od smrti pesnika Otona Župančiča, ki je pisal čudovite otroške pesmi, objavljene v knjigi Mehurčki, ki jih babice in dedki pogosto prebirajo svojim vnukom. Kdo ne pozna njegove Uspavanke?
Z vsako pesmijo me je manj, je povedal Marko Pavček, sin Toneta Pavčka, ki je dočakal le borih enaindvajset let in ni želel več živeti. Oče je med številnimi pesmimi, posvečenimi Marku, napisal pesem, Ena sama ljubezen.
Janez Menart bi letos, 22. januarja, praznoval osemdesetletnico, a se je njegova življenjska nit pretrgala pri petinsedemdesetih
Trio Mak
Da je moč z majhnimi orglicami lepo zaigrati, so se številni obiskovalci prepričali ob igranju Stanka Leskovška.
Ob zaključku prireditve je voditeljica prebrala besede Toneta Pavčka , ki povedo o nas nekaj, česar se ne zavedamo vsak trenutek:
Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, tisoč in tisoč zvez med nami, da gre po svetu - rama ob rami -svetloba z nami.
Slovenci imamo mnogo literarnih ustvarjalcev in mnogo lepih pesmi je napisanih. Dobro je, da jih odkrivamo vsaj v jeseni življenja, ker prej ni bilo nikoli dovolj časa.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
© mštvm
Speedminton:
V soboto, 31.1.2009, je v Čatežu potekalo 1. mednarodno dvoransko prvenstvo Slovenije v speed-mintonu, ki so se ga udeležili igralci iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, Madžarske, Švice in Nemčije. Za Slovenijo so nastopili tudi člani Športnega društva Speed iz Trbovelj.
Barve trboveljskega društva so v moški konkurenci zastopali Aleš Naraglav, Klemen Juvan, Rajmond Hočevar, Drago Kališek in v ženski Andreja Jecl.
Prvo mesto je osvojil Istvan Ferenczi iz Madžarske, dru-
go Sandi Wesei-sen in tretje Tadej Škof, oba Slovenija.
Pri moških se je iz ŠD Speed društva uspelo najvišje uvrstiti Alešu Naragla-vu.
Pri ženskah je prvo mesto pripadal Maji Sušin, Slovenija, drugo pa Marini Omazič iz Švice, s tretjim mestom pa je uspelo Andreji Jecl za ŠD Speed Trbovlje osvojiti prvo medaljo. Vendar časa za počitek ni, saj se člani že pripravljajo na naslednji mednarodni turnir, ki bo konec februarja na Madžarskem.
Besedilo in slika: ŠD Speed Trbovlje
Poznate vse igre, pri kateri je potreben lopar? Če ste odgovorili pritrdilno, ste zagotovo slišali za novost na našem trgu, Speedminton. To jo drugo ime za speed badminton, kar nakazuje, da je igra zelo podobna badmintonu, pa vendar drugačna.
Pa začnimo na začetku.
Speedminton GmbH, ustanovljen leta 2002, je svetu ponudil nov šport: Speedminton! Preprosta pravila poskrbijo za atraktivnost športa, tako zagrizenim igralcem, kot tudi rekreativcem - vsem, ki lahko držijo lopar! Bodisi kot rekreacija ali tekmovanje, speedminton je igra brez meja. Najprej potrebujete lopar, ki je po obliki, kot tudi po teži prilagojen igralcu. Njihova dolžina 58cm, vam omogoča najboljšo možno kontrolo, natančnost ter okretnost. Loparji za začetnike so narejeni iz trdega aluminija, za profe-
sionalne igralce iz carbon composita v srebrno/črni barvi, najnovejši in najkvalitetnejši lopar pa je narejen iz Füll graphita.
Ko ste izbrali lopar, so na vrsti žogice(speeder) v katerih je v bistvu skrivnost Speedmintona. Dosežejo hitrost do 290km/h in letijo tudi do 30m. Žogice za Speedminton so visoko kvaliteten izdelek narejen v Nemčiji- njihova teža in oblika jim omogoča večjo aerodinamičnost v primerjavi s perjanicami. Omogočajo manjši upor vetra - po zaslugi večje teže, ter manjše aerodinamične oblike košarice. Te
~7cx c\\tn
žogice, če povzamemo, dosežejo dosti večjo razdaljo in bolj natančen let. Izberete jih glede na to ali ste začetnik (Fun speeder) ali če ste že tekmovalec oziroma, če ste izkušeni (match speeder), najbolj zabavne pa so zagotovo tiste za nočno igro (Night speeder). Razlika med prvima dvema je v tem, da je match speeder težja in dosega večje hitrosti. Ravno zaradi prilagojenih žogic je mogoče igrati Speed-minton v vetru z močjo 3, s pomočjo vetrovnega obroča, ld se ga namesti na žogico, v prozorno glavico pa se lahko namesti svetleča lučka, ki omogoča igranje ponoči.
Igrate lahko kjerkoli. Na prostem se v Speedminton igrišča spremenijo igrišča za tenis, ulice, plaže in parki: uporabite Easy courts (prenosno igrišče) za označitev igrišča na plaži ali travnati površini. T-Lines (gumijasti trakovi) spremenijo igrišče za tenis v dve Speedminton igrišči. In na cesti? Vse kar potrebujete za začetek igre je kreda. Speedminton je mogoče igrati v skoraj vsaki dvorani. Dvorane za igranje tenisa in tudi druge dvorane se lahko v hipu spremenijo v igrišče za igranje Speedmintona.
Pri pravilih je odločitev v vaših rokah. Lahko igrate brez pravil ah pa po njih.
In ko se naveličate igranja podnevi? Privoščite si igro Blackmintona. Igranje Blackmintona spremeni noč v magični dogodek: fluorescentna Easy courts (prenosna igrišča) in žogice z lučko, po telesu pa zanimive poslikave s flluorescetnimi barvami. Z eno besedo - noro!!
Da je to odličen šport za koordinacijo rok in oči in druženje z družino in prijatelji, se strinja tudi Maria Sharapova, ki ga je sama igrala na German Open v Berlinu.
Ne verjamete? Preizkusite!
mušnesio 0
Nova plošča "The days that follow...", videospot za prvi singl "Thin rope", promocijski koncert,...
Celjski punk rockerji Multiball bodo svoj tretji album naslovljen "The Days That Follow ..." izdali ekskluzivno ob novi slovenski glasbeni reviji RSQ v petek 13. februarja. Fantje se s svojim najzrelejšim izdelkom približujejo predvsem oznaki rock, seveda pa na novi plošči ne manjka energije in šusa. Album je produciral Matej Gobec, ki je v preteklih dveh letih že poskrbel za izdelke bendov the Phenomena in Leaf-fat.
Prvi aktualni singl iz plošče je skladba poimenovana "Thin rope", ki se že vrti na slovenskih radijskih postajah. Videospot zanj je nastal v sodelovanju	z
režiserjem Milošem Radosavljevičem in direktorjem fotografije Milošem Srdičem. Od 9. februarja dalje, pa bo na ogled na promocijskih spletnih straneh skupine in na vseh večjih slovenskih televizijskih postajah.
Točno na dan izdaje se bo zgodil tudi prvi koncert ob predstavitvi nove plošče, kjer bo vladala Multiball glasba in ne bo manjkalo RSQ vzdušja! Bend, ki ima za sabo več kot 200 koncertov, tako doma in v tujini, bo poskrbel za udaren koncert.
Več informacij o prihajajočih dogodkih v povezavi z Multiball, lahko najdete na njihovih Facebook in Myspace straneh. Prenovljena uradna spletna stran skupine multiballrock. com, bo na voljo v začetku meseca marca.
KURZ ROCK VIBE/Multiball
"7 CA/O
© imzwu
Pogovor o projektu:
Vsak dan je potrebno vedeti in znati več, da lahko sledimo tokovom časa. Ker postaja znanje vse bolj cenjena vrednota, bi ga morali zagotoviti tudi tistim, ki jim je težko dostopno ali nimajo poguma, da bi ga začeli osvajati. Vse bolj bo potrebno poglabljati strokovno partnerstvo v zasavski svetovalni mreži za izobraževanje odraslih. Kako pristopati k reševanju teh problemov, so obravnavali na strokovnem posvetu Svetovalnega središča Zasavje v četrtek 5. februarja, v prostorih ZLU v Zagorju z naslovom Povečanje dostopnosti izobraževanja in svetovanja v izobraževanju za ranljive ciljne skupine.
Strokoimi posvet
Valentina Uran je predstavila Svetovalno središče Zasavje, ld je danes dostopno v osrednjih zasavskih občinah, v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku, v razširjeno zasavsko regijo pa prište-
vajo tudi Litijo, Šmartno pri Litiji in Radeče. Značilnost regije je, da ima v povprečju več kot eno leto starejšo populacijo, kot je slovensko povprečje, več jih ima nedokončano ali dokonča-
no osnovno šolo, manj jih konča študij. Posledice tega so brezposelnost, višja stopnja samomorilnosti, uporabe prepovedanih drog, alkoholizem, ogroženosti zdravja..., vse to tudi zaradi degradiranega okolja in delovnih poškodb. Med ranljive skupine z vidika izobraževalnih možnosti štejejo brezposelne, zaposlene brez ali z neustrezno izobrazbo, upokojence, invalide, tujce, priseljence in zasvojence. Cilj dejavnosti njihovega središča je zagotoviti vsem odraslim kakovostno, strokovno in celostno informiranje in svetovanje kot podporo njihovemu izobraževanju in učenju, povezati čim več ponudnikov svetovalnih storitev in zagotoviti usklajeno delovanje vseh subjektov. Veseli so, da se je oglasilo v svetovalnem središču v preteldem letu nekaj več starejših od enainpetdeset let.
Tanja Vilič Klenovšek iz Andragoškega centra Slovenije se je posvetila temi, kako povečati dostopnost vseživljenjskega učenja za ranljive skupine odraslih in za zaposlene ter svetovanju. Poseben poudarek je namenila socialni izključenosti in posledično prepletu prikrajšanja zaradi tega. Zaradi pomanjkanja znanja se težko prilagajajo novonastalim zahtevam pri delu. Vse več je brezdomstva, brezposelnosti in če temu dodamo še nizko izobrazbo, jih to vodi še naprej v izključenost iz družbe. Za učenje je vedno pravi čas, zato bodo na podlagi evropskega komunikeja za izobraževanje odraslih izvajali pet Id j učni h aktivnosti: odpravljali ovire za participacijo, zagotavljali kakovosti izobraževanja odraslih, vrednotenja znanja, vlaganja v učenje starejših in migrantov, omogočili merjenje dosežkov. Vldjučenost v vseživljenjsko učenje največkrat ni prisotna pri rani j i-
vih skupinah, v manj razvitih regijah, na demografsko ogroženih področjih in pri priseljencih. Pri nižje izobraženih se pojavlja tudi vse več zdravstvenih težav. S sodelovanjem izobraževalcev, svetovalcev, kadrovskih delavcev, delodajalcev, sindikatov, društev in drugih bodo nedvomno rezultat večji učinki vseživljenjskega učenja. Predsednica društva U3 Zasavje, Staša Kunšelc, je predstavila pojem kvalitetne starosti, pomen izobraževanja in društvo U3. Pri njihovem delovanju imajo največ ovir pri pridobitvi mentorjev in zagotavljanju finančnih sredstev. Njihovo delo je volontersko. Želijo le, da bi starejši preživeli svoje tretjo življenjsko obdobje kolikor je le mogoče kvalitetno, da bi občine in drugi našli več finančnih sredstev in posluha zanje. Zavedajo se, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo srednji generaciji in tudi mlajšim prebroditi marsikatero njihovo težavo. Liljana Vidic Ristič iz Zavoda za zaposlovanje v Trbovljah je predstavila dejavnosti, ki jih ima zavod pri omogočanju zaposlovanja. Ranljivim skupinam posvetijo več svojega časa in jim skušajo pomagati z različnimi oblikami izobraževanja. Prizadevajo si, da bi se večje število brezposelnih vključilo v izobraževanje za deficitarne poklice, financirajo za usposabljanje od poklicne do višje šole. Lani so štiriinde-vetdeset iskalcev zaposlitve vključili v formalno izobraževanje. Mladi do petindvajsetega leta pa se vključujejo v formalno in funkcionalno izobraževanje, financirano s sredstvi evropskega socialnega sklada preko PUM (projek-
Pozomi slušatelji
tnega učenja za mlade op.a.). Ugotavljajo pa, da so ženske bolj motivirane za iskanje službe in izobraževanje.
Polona Trebušak z ZLU Trbovlje je predstavila delovanje Centra vseživljenjskega učenja Zasavje. Poslovni model temelji na povezovanju, razvijanju, širjenju in nadgrajevanju dejavnosti svetovanja in samostojnega učenja, ld ga podpira informacijsko komunikacijska tehnologija. Center vključuje svetovanje o izobraževanju v Svetovalnem središču Zasavje, točke vseživljenjskega učenja v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik, Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah in ZLU Zagorje. V Centru za informiranje in poklicno svetovanje lahko s pomočjo programa 'kam in kako' opravijo test in na podlagi rezultatov predlagajo primerno izobraževanje. Veseli so, da se za njihovo ponudbo zanima več udeležencev kot so načrtovali, saj to dokazuje upravičenost in potrebnost. Prizadevanja vseh
partnerjev v projektu zagotavljajo dostopnost in vključenost ranljivih skupin v različne oblike svetovanja, učenja in izobraževanja.
Po predstavitvi so na delovnih skupinah za ciljne skupine starejših, zaposlenih in brezposelnih ugotovili, da:
-	potrebujejo posvete, kjer se srečujejo,
medsebojno izmenjujejo primere dobre prakse in izboljšujejo svoje delo;
-	je potrebno o problematiki vseživljenjskega učenja ranljivih skupin še spregovoriti bolj poglobljeno, pripraviti okroglo mizo o problematiki učenja starejših;
-	je za rešitev kompleksnega področja vseživljenjskega učenja potrebno še boljše sodelovanje vseh partnerjev, predvsem večje vključevanje javne mreže, lokalnih skupnosti, države, delodajalcev...;
-	je potrebno iskati nove načine in pri-
stope, kako se približati ranljivim skupinam - dejstvo je, da so izobraževalci tisti, ld jih morajo poiskati in nagovoriti, prepričati, da je učenje pomembno, saj mnogi običajno niso dovolj motivirani za učenje;
-	je pomembno nagovarjati in osveščati javnosti o potrebnosti vseživljenjskega učenja s pomočjo medijev.
Posveta so se udeležile predstavnice, ki so povezane z ranljivimi ciljnimi skupinami iz Zasavja. Predstavnica Centra za razvoj iz Litije je predlagala širšo povezavo med kraji, kjer še ni ponujenih možnosti vseživljenjskega učenja in s skupnimi prizadevanji ustvarjanje novih možnosti vseživljenjskega učenja in za ta namen skušati pridobiti tudi evropska sredstva.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Delovna skupina za ciljno skupino starejših
10 wmiKfl
Dejstva, da brez tehnike danes sploh ne bi znali več živeti in da si brez tehnike sploh ne znamo več predstavljati sveta, se zavedamo vsi. Tehniko srečamo v vseh panogah gospodarstva. In ker je tehnika iz dneva v dan naprednejša in pomembnejša, na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje izvajajo tehniške dneve za osnovnošolce, natančneje učence osmih razredov.
Poleg ponedeljkov, ki so v dopoldanskih urah rezervirani za tiste v tretjem življenjskem obdobju, so postali stalnica knjižničnega urnika tudi petki, ki so rezervirani za otroke. Vse to v Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku.
Toda najprej vas od enih pa do treh v računalniškem kotičku pričakuje svetovalka Ljudske univerze, ki je tam za ljudi; za svetovanje, pomoč in tudi za malo propagande za zasavske ljudske programe. Da vsak lahko dobi informacijo iz prve roke.
In potem se začne invazija otroških glav, HHV ki so željne novih vsebin, internetnih strani, informacij in zanimivih progra-mov. In če ni drugega, so zadovoljni tudi z igricami. Človek, ki plete mreže (bolj Jg znan kot Spiderman) je v svoj svet pov-HHk ■ sem potegnil malega Dominika, ki se je g kljub rosnim letom zavidljivo spretno smukal po risanih nebotičniških vrhovih. Luka, s katerim sva že pred meseci divjala med knjižnimi policami (ko pa so naslovi mladinskih uspešnic tako zanimivi, da kar kličejo z enega konca bukvarne na drugega), pa mi je pokazal stran, kjer s pomočjo programčka v trenutku izrišete motiv, ld se vam podi po glavi. Za naslednjič mi je nadobudni risar obljubil, da bo shranil najljubšo umetnijo, da jo bomo lahko objavili tudi v časopisu.
In če kdo ve za kakšno stran, zanimivo za otroke, jo le pošljite Mateji v hrastniško knjižnico, da bodo otroci veseli in urice vsak petek zanimive.
Besedilo in sliki: Mojca Trbovc
Osnovnošolci oziroma učenci osmih razredov v šolskem letu izvedejo 8 tehničnih dni in enega opravijo na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje.
Kako potekajo tehniški dnevi? Tehniški dnevi potekajo ob petkih dopoldan. Učenci s pomočjo profesorjev in dijakov spoznavajo oblikovanje kovine in delo v elektro delavnicah.
V	strojnih delavnicah učenci izdelajo izdelek iz pločevine, debeline 1,25 mm, v elektro delavnicah pa izdelajo izdelek iz led-diod ter spoznavajo postopek izdelave tiskanega vezja. Nad delom so učenci zelo navdušeni, prav tako pa se spletejo nova poznanstva, predvsem pa nove izkušnje. Tehniški dnevi so zelo uspešni, saj se jih udeležujejo osnovne šole iz celega Zasavja, od Šmartnega pri Litiji do Radeč.
V	lanskem šolskem letu se je v okviru tehniških dni na šoli zvrstilo kar 540 osnovnošolcev. Tisti, ki ga še podrobneje zanima tehnika, bodisi tehniška gimnazija bodisi poldic strojnega tehnika, elektrotehnika, avtoserviserja, inštalaterja strojnih instalacij, oblikovalca kovin, je vabljen na informativni dan, M bo v petek, 13. februarja, ob 9. uri in 15. uri ter v soboto, 14. februarja, ob 9. uri, kjer se bodo podrobno prestavili vsi programi in interesne dejavnosti. Dijaki pa bodo z veseljem pokazali svoje že pridobljeno znanje in povedali marsikatero izkušnjo.
Besedilo: Tanja Tkane Slike: Miro Romih
kaznivega dejanja?
Pokliči!
Vsak dan med 20. in 23. uro
Izdaja in odgovarja: zaporniški vikariat
fiCÜÖD SMÖ D£B [Ö ÜI1 SEEHEß
Popolna preobrazba
Sreča se je tokrat nasmehnila Petri Jurjec, Polje 2,1410 Zagorje/S, ki jo prosimo, da se čim prej javi Brigiti v Studio Las na telefon 040 164 396 in se dogovori za ustrezen termin udejanjanja preobrazbe.
Torej v naslednji številki se bomo prepričali, kako se bo preobrazila Petra z zagorskega Polja. Čestitamo!
Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las!
Inf o *Tai:ro
ZAVOD ZA INFORMIRANJE IN IZOBRAŽEVANJE www.infobiro.si
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU
ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG
Dvostavno knjigovodstvo z računalniško podporo
Ljubljanska 80 (SPB 1), Domžale tel. 721-94-61, faks 721-94-64, GSM 041/734-658 e-pošta: infobiro@siol.com, www.infobiro.si
eRtlZINs#,
O
Vlili
Cesta zmage 65,14I0 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186
Valvazorjev trg 8,1270Bilja TELEFON: (01)89 81 088
KUPON
STILSKA PREOBRAZBA
Ime:
Priimek:
Ulica:.
Kraj:
Telefon:
■	GRAFIKA GRACER	|
L.________________—________________________________________________________J
Ob kulturnem prazniku o kulturi:
ltetomSigšaBe@8!e^lli*i
pripada samem vrhu slovenske likovne ustvarjalnosti.«
Njen način izražanja ni vedno enak: oglje, akvarel, akril, laviran tuš, olje, mala plastika, grafika...S svojimi deli umetnica ohranja spomin na preteklost za sedanji in prihodnji čas. Dobitnica je številnih priznanj in nagrad. Sodeluje na razstavah članov
Celjski dom
Akademski slikar Zoran Poznič je napisal: »Njena dela, na videz skromna in racionalna, pri podrobnejšem vpogledu in razmisleku bruhajo v nas s svojo energijo in prvinsko močjo. Umetnica	naš vsakdanji
Hlev v Šemniku
RELIlC-a po Sloveniji in se udeležuje slikarskih kolonij in EXTEMPOR. Sodelovala je na 160 skupinskih in predstavila svoja dela na 66 - tih samostojnih razstavah.
Sama zase pravi: »Rada rišem in ustvarjam. To je moj konjiček, moje veselje, moja ljubezen. Pomirja me in radosti. To sem jaz.«
Besedilo in slike: St.R.
© momlA
Na Izlakah se je konec januarja ustavila karavana oldtimerjev.
Nizozemsko podjetje Classic Events je letos organiziralo prav poseben rally, takoimenovani Winter trial 2009. Edino pravilo je bilo, da na rallyju praviloma ne smejo sodelovati avtomobili,
ki so mlajši od letnika izdelave 1974.
Začetek rallyja je bil 25.januarja v Buhlerhoheju v Nemčiji, pot jih je nato vodila čez Passau do Čeških Bodejovic, Maribora, Bleda ter nato do Schloss fuschla, kjer je bil tudi cilj preizkušnje. Za nas je bil najbolj zanimiv peti dan, ko se je 163 udeležencev za dve uri ustavilo v Hotelu Medijske toplice na Izlakah, kjer so napolnili svoje želodčke in hkrati poservisirali svoje ljubljenčke. Kot zanimivost dodajmo še, da je bil najstarejši avto Alvis speed 25 iz leta 1936.
Največ je bilo legendarnih Porschejev...
»Ej,a je motor še noter?«
Ni zime za Eskime...
Venček starodobnikov
Rjoveča mačka - jaguar
Tipična dirkaška oprava...
Besedilo: Peter Motnikar, slike: Melita Sluga

§oem[MiöiiKn]Qi(5[K!ni33K7[IM)g(tiBg©ö2]!^
(ftes[M]itom3^BX5(«b$^]Q ma ®esMlm0fl
Nagrajenci
Priznanja 8. februar za leto 2008 je izročal Jurij Bantan, predsednik Tveze kulturnih društev Hrastnik, ki je imel tudi slavnostni govor. Med drugim je poudaril, da smo Slovenci ostali Slovenci predvsem zaradi svojega jezika.
Letošnji prejemniki so:
MARINKA GORNIK - za delo v dramski sekciji KUD Svobode Dol Je ena izmed ustanovnih članic dramske sekcije, ki je na Dolu ponovno zaživela leta 2003. Pojavlja se v različnih vlogah - kot igralka in recitatorka. S svojim optimizmom, razigranostjo in smislom za humor zna vedno razveseliti publiko in jo pritegniti v dogajanje
na odru.
BOJAN PEVEC - za delo v MOPZ Svoboda Hrastnik Najprej je deloval do služenje vojaškega roka v Rudarski godbi Hrastnik, septembra 1990 pa se je vključil v Moški pevski zbor Svoboda Hrastnik. V zboru je drugi tenorist, vestno obiskuje vaje, skrbi za arhiv in notno gradivo in
tudi sicer rad pomaga, kjerkoli je potrebno.
JERNEJA PLAZAR - za delo v ŽPZ KUD Svoboda Dol Najprej je bila članica dekliške pevske skupine, ki je na Dolu delovala tri leta. Po razpadu se je kot sedemnajstletnica pridružila Zenskemu pevskemu zboru KUD Svoboda Dol. V sezoni 1992/93 je bila predsednica zbora, sodeluje v upravnem od-
boru, v njenih rokah so vabila Ncldja Mičič
za koncerte, priprava programov, prošnje za sponzorstva, ... MILOJKA ŠTEFANE - za delo v ŽPZ KUD Svoboda Dol
Ženskemu pevskemu zboru KUD	Svoboda
Dol se je pridružila že na prvi vaji
MOPZ Svoboda Hrastnik
Baletna skupina GŠ Hrastnik
leta 1979. Po nekaj letih prepevanja je sledila krajša prekinitev, po kateri se je ponovno vrnila. Opravlja tudi številne funkcije. Bila je predsednica zbora, članica upravnega odbora zbora, zadnji dve leti pa opravlja blagajniške posle v KUD Svoboda Dol.
SLAVKO ZUPANČIČ - za delo v MOPZ Svoboda Hrastnik
Pri Moškemu pevskemu zboru Svoboda Hrastnik je že od leta 1989. Zadolžen je za drugi bas. S svojim resnim pristopom je vzor vsem ostalim članom. Je predsednik nadzornega odbora in aktiven pri vseh dejavnostih društva. Za dolgoletno delo na področju zborovskega petja je prejel srebrno Gallusovo značko.
Proslavo so popestrili pevci z Rudnika, recitatorki z Dola, vokalna skupina Plavica in gojenci Glasbene šole. Med temi
je izjemen aplavz doživela Nadja Mičič, ki je na klavirju vrhunsko odigrala skladbo F. Schuberta. Program je povezovala Karmen Kopušar.
Slike in besedilo: Fanči Moljk
Trobilni kvartet GŠ Hrastnik
Ob kulturnem prazniku so v sredo, 4. februarja 2009 odprli v galeriji hrastniškega DD razstavo enajstih članov skupine Art Kum, ki deluje že od leta 1991.
Takrat se jih je na pobudo akademskega slikarja Janeza Kneza zbralo šest. Do danes je ustvarjalo na področju Kuma že več kot petdeset slikarjev in kiparjev. V letu 2008 so bile narejene prve umetniške skulpture, ki bodo še popestrile slikovito področje tega krajinskega parka Kum Dobovec.
Razstava bo odprta do 18. februarja vsak dan od 17. do 19. ure.
Jože Potokar: Kamnolom diptih A in B, olje 08

Tomi Saifert: Kumska bukev, olje 08
Marjan Skumavc: Kumska ograja, olje 08
Avtor plastike: Sašo Šiles, fotografiral - Branko Klančar
Avtor plastike : Marko Glavač, fotografiral - B. Klančar
Slike in besedilo: Fanči Moljk
Havčjiča in PS Mlinih

iMQiliii MŠtmvmm
prazni fcu
S pesmijo Neže Maurer se je vsem obiskovalcem prireditve v začetku zahvalila Marija Ribič in pričela s programom učencev in učiteljic OŠ Ivana Kavčiča in PŠ Mlinše ob slovenskem kulturnem prazniku, v četrtek, 5. 2. 2009, v dvorani na Mlinšah.
»Lepo, nujno in samoumevno je, da smo Slovenci svoji kulturi podarili praznik. Posvečen je Francetu Prešernu in njegovi besedi, ld je še danes živa. Ob osmem februarju, Prešernovem dnevu in slovenskem kulturnem prazniku, je izrečenih vsako leto mnogo besed.« V tokratni prireditvi so učenci in učiteljice prepletali pesmi velike kulturne umetnice Neže Maurer iz zbirke Velik sončen dan in zapete otroške pesmi otroških pevskih zborov OS Ivana Kavčiča in PŠ Mlinše...
22. januarja 2009 je bila Neža Maurer imenovana za Slovenko leta 2008. Neža Maurer je pisateljica, pesnica in prevajalka, Id piše tako za otroke kot tudi za odrasle... Za svoje delo je prejela mnogo nagrad in priznanj in postala Slovenka leta 2008... Ta naslov si je prislužila s svojim delom. Pustila je pečat na mnogih področjih, tako umetniških kot neumetniških. Njen prvi klic v življenju je bil klic, postati učiteljica in se na tak način približati otroku... In prav zato so v Mlinšah namenili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku prav njej.
Kot sončld so sijali učenci, ko so nastopili s pesmimi Neže Maurer. Pod vodstvom učiteljice Tanje Medvešek učenci nastopajo že vrsto let. Njena otroška pevska zbora in kar 13 zapetih pesmi so odraz uspešnega dela učiteljice in zborovodkinje, ld najmlajšim vliva veselje do petja. Na klavirju jih je spremljala perspektivna pianistka Polona Troha, za sceno polno sonc pa je poskrbela likovnica Slavi Artnak.
Ob prebiranju pesmi Neže Maurer ima človek občutek, kot da bi v rokah držal skodelico iz najtanjšega japonskega porcelana. Kot je povedala povezovalka in režiserka programa, Marija Ribič, je to prav gotovo zaradi besed, ld se nizajo v tanke verzne niti in se drobno vozlajo v rimah, ki jih moraš prebirati narahlo in počasi... Ena sama nitka so, ki pelje od začetka h koncu, KOT NAŠE ŽIVLJENJE... Razgibana prireditev, naravnana k pozitivnemu, veselju, optimizmu, se je zaključila z veselo zapeto pesmijo učencev, mislijo ter pesmijo Neže Maurer.
»Veseli se življenja in ga sprejmi z vsemi - in + , se zvečer zahvali dnevu in po prespani noči objemi svit, poljubi jutro in odhiti novemu dnevu naproti...«
To lepo misel so učenci podkrepili še s pesmijo Nikoli slabe volje ter se od vseh nastopajočih poslovili z recitacijo Neže Maurer. »Prav gotovo je bil to še en sončen dan, ki so ga pričarali naši otroci«, je povedala ob zaključku ravnateljica Tatjana Krautberger in se vsem nastopajočim ter učiteljicam zahvalila. Še prav posebno so se vsi učenci in učitelji razveselili ob zaključku, ko jih je prijetno presenetil in za lepo izpeljano prireditev voščil župan, Matjaž Švagan. Z obiskom prireditve je dokazal, da spoštuje delo učiteljev in trud najmlajših. In za to so mu hvaležni, saj vedo, da je njihovo delo opaženo in cenjeno.	M.R.
7 cifc/n
V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje se bo v torek, 17. februarja 2009 v izvedbi Špas teatra zgodila najbolj pričakovana predstava leta - komedija ŽENSKE & MOŠKI. COM.
To je zadnji del trilogije, katere prvi del ima naslov 5 žen-sk.com, drugi pa 5 moških.com. Prva predstava 5 žensk, com je podrla vse rekorde gledanosti. Bilo je preko 350 ponovitev, videlo pa jo je 150.000 obiskovalcev. To so številke, ki povejo vse. Drugi del 5 moških.com je dosegel enako število ponovitev in še večjo gledališko evforijo.
ICaj se bo dogajalo v zadnjem delu, bodo obiskovalci zagorskega kulturnega hrama lahki videli in slišali v torek, 17. februarja 2009 ob 17.30. uri, ko bo predstava za izven in ob 20.30, Id je, namenjena abonentom in za izven, že razprodana.
Predstavo režira Boris Kobal, igrajo pa Lucija Ciro-vič, Brane Šturbej, Ana Dolinar, Primož Ekart in Miha Brajnik.
Gre za multimedijsko komedijo, ld se poleg odra dogaja tudi na platnu in zvočnem zapisu, zato komedija prinaša tudi vrsto presenečenj, ki bodo vsakokrat razkrita šele med predstavo samo. V tretjem delu trilogije bomo namreč videli tudi znane Slovence, ki se bodo med drugim preizkusili v vlogah osebnosti, ld so zaznamovale svetovno zgodovino. V Špas teatru omenjajo Špelo Grošelj, Zmaga Jelinčiča, Oriano Cavazza, Alyo, Urbana Lavrenčiča, Manco Košir, Deso Muck, Janija Klemenčiča, Tomaža Domicelja, Jasno Kuljaj, Tino Gorenjak in Saša Hribarja. Kdaj, kje in kako se bodo pojavljali v predstavi, pa za zdaj ostaja skrivnost. Radovedni? Obiščite predstavo!
Informacije in rezervacije vstopnic: Delavski dom Zagorje 03 56 64 171 ali 041489 305
MaH
Iml, anupak posMno
Trboveljčanom se ob slovenskem kulturnem prazniku obeta brezplačna gledališka predstava 13. februarja 2009 ob 19.30 uri, na katero vabita Delavski dom Trbovlje in občina Trbovlje.
To je monokomedija, katere besedilo in režija sta delo Karstena Kaieja, v prevodu Mojce Kranjc in v izvedbi Boruta Veselka.
Resnica je v škripcih. Pobegnila je iz mesta. Šušlja se, da je gola, utopljena kot začimba v golažu laži...
Nova uspešnica za krepitev smejalnih mišic. Še vedno odklopljeni Borut Veselko bo razkril kruto resnico o laganju in z odlično igro demonstriral različne tehnike laganja ter nas pri tem nasmejal do solz. Laži, ampak pošteno, je vroča berlinska uspešnica v režiji avtorja ICarstna Kaieja, vrhunskega nemškega igralca z več kot 1.500 odigranimi predstavami svetovne uspešnice Jamski človek.
Naučite se lagati in ostati pošteni, da laž ne bo bolela.
EN GLAŽ LAŽI UTOPI VSE SKRBI!
Brezplačne vstopnice so na voljo na ldnoblagajni (v času kinopredstav) in tajništvu Delavskega doma Trbovlje.
MaH
V oddelkih Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah se v vsakem obdobju dogaja, za otroke in odrasle - še posebej pestro pa je v času okrog praznovanja kulturnega praznika in ne nazadnje
ob pripravah na pustne norčije.
Na mladinskem oddelku pripravljajo 18. februarja ob 17.00 uri ustvarjalno delavnico za otroke na temo pustne maske, ob 19.00 uri pa bo v čitalnici na oddelku za odrasle literarni večer z Aksinjo Kermauner O Berenikinih kodrih, Orionovem meču in nekaj o Hiacinti.
V Pravljični sobi Tončka Knjigoljuba na mladinskem oddelku pripravljajo 25. februarja ob 17.00 uri pravljično uro Pit in Pat, ob 19.00 uri pa na oddelku za odrasle, v čitalnici, potopisno predavanje Barbare Tori o Japonski.
■7	c\\/n
Po wftwÄ sJhwmsMh
Četrtki so v hrastniškem bralnem hramu postali rezervirani za postavitev mašinerije, ki projicira slike na steno. Prvi februarski teden je, v sodelovanju s Planinskim društvom Hrastnik, s svojo diaprojekcijo fotografij v Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku gostoval Tomaž Kumar.
V temačnem ambientu (da se slike v temi bolje vidijo), se med policami z otroškimi pravljicami zvečer ne podijo le sove in ptičja strašila, temveč lahko očesu tjakaj uide tudi kakšen primerek edinstvenih Zoisovih zvončnic in tudi kakšna lilija, če oko seveda zanima tema predavanja in s fotografijami obarvani snopi svetlobe.
Tomaž Kumar že leta obiskuje naše gore. Učitelj z Vinske gore, ljubitelj gora in fotograf je v dobri uri priredil pravo popotovanje po slovenskih vrhovih s precejšnjim deležem fotografij z naših zasavskih vrhov.
»V gore rad grem tudi kar sam, včasih s prijatelji, s punco, ali pav šoli, kjer učim, naberem trop otrok in se odpravimo v hribe. Iskanje lepote v naših gorah je v vseh teh letih postalo že prava navada in če le utegnem, si vzamem kakšen dan prav za to. V gore se rad odpravim zgodaj zjutraj, saj so jutra v gorah najlepša. Res je včasih težko vstati, a ob pogledu na vzhajajoče sonce, na morje megle v dolinah, ali le ob jutranji rosi na listih cvetic vsak dvom odpade in tudi utrujenost je v višjih predelih zaznati kot prijetno. Narava je vedno neizčrpen vir navdiha,« se je razgovoril med prikazovanjem čudovitih diapozitivov.
Fotoaparat je stalni spremljevalec na njegovih poteh in Tomaž je v svojem izboru fotografij pokazal vrsto dolin,
Tomaž Kumar v hrastniški knjižnici
vrhov in poti, ob katerih je najbrž marsikdo od gledalcev napravil zaznamek, v kateri konec Slovenije bo vodila naslednja planinska tura. Obilje skalovja je, v primerjavi z našimi poraslimi zasavskimi hribi, povsem drugačno doživetje in zato je visokogorje privlačno za tolikšne mase ljudi. »Slike so le približki doživetij, so le ulovljeni trenutki, ki jih želim deliti z vami. Upam, da ste našli v mojih spominih tudi kakšno vabo zase, da se bomo naslednjič videli v planinah.«
Besedilo in slika: Mojca Trbovc
V četrtek, 29. januarja 2009 so v Knjižnici Antona Sovreta spet organizirali večer s prikazovanjem starih razglednic.
Zbirajo jih jekt vodi. že nekaj Obiskovalci knji-let, tako žnice pa si lahko da se je večino tega ma-nabralo že teriala ogledajo kar lepo tudi v obsežnem število po- albumu, ld je ve-snetkov, ld dno na razpola-govorijo o go. življenju V teh dneh vabi H rastni- Knjižnica An toka, Dola na Sovreta tudi in okolice otroke in mladi-pred petdeset in še več leti. Med številnimi obiskovalci je no na ustvarjalno bilo tudi nekaj takih, ki so razglednice komentirali, kar je delavnico, ki bo v četrtek, 12. februarja na temo valentino-bilo še posebej zanimivo. »Ko nam posamezniki prinesejo vo, naslednji dan, 13. januarja, pa bodo zanje pripravili še svoje razglednice ali fotografije, jih v nekaj dneh obdelamo računalniški petek.
in potem vrnemo,« je povedala Mateja Podlogar, ld ta pro-	Sliki in besedilo: Fanči Moljk

Izbiramo:
Začenja se drugi krog glasovanja. Kot že rečeno, sedaj objavljamo tiste, ki so se uvrstili v drugi krog in le za te bo možno glasovati v naslednjih številkah Zasavca. Če bodo na glasovnicah napisana druga imena, bodo le-te neveljavne. Napisani vrstni red je slučajen (abecedni) in ne odraža trenutnega vrstnega reda pri glasovnicah. Glasovnice bomo sprejemali do sobote, 21. marca 2009, do 12. ure, rezultati pa bodo objavljeni 26. marca. Prvo mesto bo točkovano s tremi točkami, drugo z dvema in tretje z eno točko. Glasovnice - fotokopij ne upoštevamo -pošljite na naslov Uredništvo časopisa Zasavc, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi.
NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 2008
I. Naj športnica in športnik Zasavja 2008:
-	GašperVrhovec (KMN Svea Litija)
-	Iztok Živko ml. (Štern racing klub)
-Jernej Hudomalj (Karate klub Trbovlje)
-	Klemen Buzina (KBV PONDOKWAN Zagorje)
-	Mišo Brečko (FC Köln)
-	Peter Kauzer ml. (BD Steklarna Hrastnik)
2.	Naj mladi športnik in športnica Zasavja 2008:
-	Aljaž Vesenjak (Karate klubTrbovlje)
-	Neva Ocepek (KK PONDOKWAN Izlake)
-	NevaTaškar (SK Zagorje)
-	Nina Žnidar ( SK Zagorje)
-Tina Koder (KBV PONDOKWAN Zagorje) -Tjaša Krajnik (KBV PONDOKWAN Zagorje)
3.	Naj trener Zasavja 2008:
-	Boban Simič ( KMN Svea Litija)
-	Dušan Hauptman (Košarkarski klub Zagorje)
-	Igor Kalšek (KBV PONDOKWAN Zagorje)
-	Miha Kovačič (Karate klubTrbovlje)
-	Srečko Rozman (KK PONDOKWAN Izlake)
-	Zvone Pograjc ( SK Zagorje)
V
4.	Naj ekipa Zasavja 2008:
-	Karate klubTrbovlje
-	KBV PONDOKWAN Zagorje
-	SK Zagorje -Tenis klub AS Litija
-	ŠD KBM Racing Zagorje
-	ŽRK Zagorje

5.	Naj športni delavec Zasavja 2008:
-	Branko Praznik-Kosa
-	Franc Stenko
-	Igor Grčar
-	Iztok Živko st.
-	Jure Drofenik -Tone Čebela
>*•

K
ff
a

n
GLASOVNICA
za av
ST. 2/2009

4. NAJ EKIPA ZASAVJA 2008
1.	mesto:___________________
2.	mesto:___________________
3.	mesto:	_________
hrastmk - trbovlje - zagorje - litija - radeče
I. NAJ SPORTNIK-CA ZASAVJA 2008
1.	mesto:__________________________
2.	mesto:__________________________
3.	mesto:
5. NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2008
1.	mesto____________________________
2.	mesto___________________________
3.	mesto	______
2. NAJ MLADI SPORTNIK-CA ZASAVJA 2009
1.	mesto:___________________________
2.	mesto:____________________________
3.	mesto:
Glasoval sem
Ime in priimek:
Naslov:
3. NAJ TRENER ZASAVJA 2008
1.	mesto:_____________________
2.	mesto:_____________________
3.	mesto:_____________________
L ____ ____ ____ ____ ___ ____
Telefon:
Davčna številka:
Plavanje
V Celju je potekalo zimsko Državno prvenstvo v plavanju za kategorijo članov, mladincev in kadetov. V konkurenci 400 plavalcev iz 20-ih klubov Slovenije so se tega najpomembnejšega tekmovanja v zimski sezoni udeležili tudi kadeti in mladinci trboveljskega kluba, ki v počasnem »umiranju na obroke« bojujejo
bitko s konkurenti v bazenu in na suhem!
V normalnih razmerah za trening bi seveda dejali, da je ena osvojena medalja na tem prvenstvu neuspeh, vendar pa se moramo sprijazniti z dejstvom, da jih je zapustila odlična plavalka Tjaša Vozel in da trboveljski plavalci nimajo normalnih razmer za trening. Javnosti je sicer znana problematika zimskega bazena v Trbovljah, ni pa poznano dejstvo, da plavalci trenirajo ob nemogočih terminih in da zaradi zasedenosti ali nerazumevanja tudi treningov ne morejo izpeljati tako, kot bi ga takšen plavalni potencial moral. Zmanjšana kilometrina, ld meji na rekreativno plavanje, neustrezen bazen v Hrastniku, premalo vadbe moči na suhem, šolske obveznosti,... vse to so dejavniki, ki k izboljšanju razmer zagotovo ne pripomorejo. Predvidena je sicer gradnja novega modernega zimskega bazena, vendar ga je v tem trenutku zaradi snežnih razmer možno zgraditi samo v deželi Kralja Matjaža!? Ali Trboveljčani in Zasavčani potrebujemo zimski bazen, pa je po našem mnenju odvečno vprašanje. Preveč je šol, vrtcev in ljudi, da bi se ta problem pometal pod preprogo. Že sam podatek, da je v Sloveniji 495 bazenov in od tega 299 pokritih, pove vse o kvaliteti življenja v Trbovljah. Mogoče pa bi samoprispevek, tako popularen v preteldosti, pokazal pravo željo populacije? Toliko o problemu, ki ni problem samo z vidika športa, pač pa tudi kvalitete bivanja.
Kljub vsem tem dejstvom pa se plavalci PIC Lafarge Cementa tega državnega prvenstva niso udeležili po načelu »Važno je sodelovati in ne zmagati«, saj si je bronasto kolajno priplaval Rok Leskovec na 200 prsno, kar je bilo bolj presenečenje za konkurente kot pa za trenerja. V finale, torej med osem najboljših, se je uvrstil tudi na 100 prsno in 200 mešano. Za
kako velik potencial trboveljskih plavalcev gre, povedo tudi uvrstitve ostalih , ki so se uvrščali v finala.
Izredno je preseneti mladi Primož Podbregar, ld se je na 100, 200 in 400 prosto uvrstil v finale, tam pa, bolj kot z uvrstitvijo, preseneti! z odplavanimi časi. Prehitel je znana imena trboveljskega plavanja, kot so Sergej Koncilja, Davor Gregorčič, Jure Bola kot tudi starejše!
Luka Zupan je bil finalist na 100 in 200 mešano in bil na 100 in 200 prosto na devetem mestu.
Odlično sta plavala tudi Matic Vozel in Peter Vozel, ld bi ju po doseženih časih v finalu na 100 in 200 hrbtno in 200 mešano lahko imeli za sorodnika, a sta svoje rivalstvo lepo demonstrirala v bazenu. Vendar je Peter kadet, Matic pa mladinec. Hrastničan Alen Firšt je kljub bolezni in mladosti, saj je mlajši letnik pri kadetih, zmogel uvrstitev v finale na 200 delfin, v vseh drugih nastopih pa se je uvrščal na rob finala.
Tudi Žiga Kovačič je dokazal, da se z resnim treningom lahko močno izboljšujejo osebni rekordi, za kaj več pa so potrebni tudi pogoji. Volje mu ne manjka.
Močno so svoje osebne rekorde popravljala tudi dekleta: Laura Pistotnik, Valentina Budimir, Lara Hodej, Maša Stanič, Tjaša Božič, Tamara Arh. Potencialna udeleženka final, Karmen Zmrzlak, se je prvenstva udeležila šele zadnji dan, saj ji je bolezen preprečila udeležbo in s tem posledično tudi boljše rezultate.
Ob že znanih dejstvih prav gotovo ne morejo biti v klubu nezadovoljni z rezultati plavalcev, ravno nasprotno... in:«I(aj bi šele bilo, če bi bil(o)?« Bazen, namreč!
Za PK LCT: Darko Raušl
V soboto 31.1. in nedeljo 1.2. 2009 je plavalni klub Merit Triglav iz Kranja že enajstič organiziral plavalno tekmovanje dr. Fig, posvečen kulturnemu prazniku. Na olimpijskem bazenu v Kranju so se zbrali številni plavalni klubi, tako slovenski kot tudi drugi s Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Madžarske, med njimi tudi mladi plavalci iz plavalnega kluba Lafarge Cement Trbovlje.
V soboto so za PIC LCT nastopili Nejc Kos, Marko Hauptman, Tilen Šintler, Nina Kos in Klara Volaj, v nedeljo pa Jan Burgar, Mario Budimir, Pavao Cvitič in Neža Kurnik. Tekma je bila zadnja preizkušnja pred državnima prvenstvoma, za mlajše dečke in mlajše deldice, ld je bil 7. in 8. 2. v Ljubljani, v naslednjem tednu pa bo od 13. do 15. 2. v Mariboru potekalo še državno prvenstvo za dečke in deldice.
Tekma v Kranju je potekala tako, da so bila najprej predtekmovanja in nato še finala. V soboto se je Nejc Kos uvrstil v finale na 100 metrov hrbtno in osvojil 5. mesto in na 100 metrov prosto, kjer je osvojil 6. mesto. Finale si je priplavala še Klara Volaj, ki je na 50 metrov hrbtno le za 13 stotink zaostala za 3. mestom, nastopila pa še na 100 metrov mešano in zasedla 5. mesto. V nedeljo so nastopili starejši, vendar se je v močni konkurenci do finala prebil le Jan Burgar na 200 metrov hrbtno, kjer je osvojil 5. mesto in bil kljub vsemu vesel, saj je izboljšal svoje osebne rekorde.
Vsi trboveljski plavalci, ki so nastopili, so lepo popravili svoje osebne rekorde, tako da so lahko vsi zadovoljni z njihovim plavanjem, nadejajo pa se dobrih rezultatov in uvrstitev na prihajajočih državnih prvenstvih.
Za PIC 0^ Boris Seiko
IL&fUt Kralj vj fünia»lfui
Na Odprtem prvenstvu Slovenije do 14 let, bi se je odvijalo v Teniškem centru AS Litija, je dvanajstletna Lara Kralj dosegla uspeh kariere s svojo prvo uvrstitvijo v finale.
Lara Kralj se je v polfinale uvrstila po dokaj gladki zmagi nad 4. nosilko turnirja Brglez Pijo iz Maribora, v finalu pa nudila trd odpor 1. nosilki Pogorevčnik Uri iz Slovenj Gradca, ki je bila za las boljša od Lare z rezultatom 6:2, 7:5. Lara je tako samo potrdila tisto, kar so v klubu že dolgo vedeli: da je sposobna poseči po samem vrhu. Za Laro Kralj je bil to tudi prvi osvojeni pokal v igrah posameznic, medtem ko je v igrah dvojic že stala na stopničkah in bila lansko leto tudi državna prvaldnja do 12 let.
S pokalom se je s turnirja vrnil tudi Aleksander Farkaš, ld se je v Mariboru na B finalu za fante do 14 let uvrstil v polfinale in osvojil 3.mesto. Tudi za Aleksandra je to prvi pokal s turnirjev za lestvico TZS.
Lara Kralj in Ula Pogorevčnik - finalistki turnirja
Zmage so se veselili tudi čisto najmlajši tekmovalci, stari od 5 do 8 let, ld so na prvi otroški olimpijadi v Ljubljani, katere se je udeležilo preko 150 otrok iz cele Slovenije, osvojili 1. mesto. Nad pričakovanji se je na državnem prvenstvu do 18 let odrezal tudi Blaž Bizjak. Blaž, ld sicer nastopa v kategoriji do 16 let, se je udeležil državnega prvenstva do 18 let, kjer je naprej gladko opravil kvalifikacije, nato pa se je glavnem turnirju prebil kar do četrtfinala. Blaž je tako dokazal, da se že lahko kosa tudi s starejšimi tekmovalci, rezultat pa ga je ponesel tudi na 30.mesto lestvice do 18. let.
Na državnem prvenstvu do 12 let so se igralci TK AS Litija odrezali nekoliko slabše, kot so v klubu pričakovali, saj se je od treh želez, ki so jih imeli v ognju, Grega Kokalj, Nejc Ster in Luka Lilija, v polfinale uvrstil samo Luka Lilija, Grega Kokalj, ki je bil sicer 2. nosilec na turnirju in celo med favoriti za zmagovalca, je bil zaustavljen v četrtfinalu, Nejc Ster pa je podlegel bolezni in je moral dvoboj predati že v l.kolu.
Nastja Kolar je zastopala barve na ekipnem kvalifikacijskem turnirju za Evropsko eldpno prvenstvo do 16 let, kjer se je reprezentanca Slovenije z lahkoto prebila v finalni
del, ki bo v Franciji, kjer se bodo dekleta borila za naslov evropskih prvakinj.
Nik Razboršek se je direktno uvrstil v glavni žreb na ITF turnirju v Oslu, kamor bo odpotoval konec meseca. To bo po poškodbi njegov prvi nastop in želimo mu čimbolj uspešen povratek.
Zmagovalna ekipa TK AS Litija
Nagrada: XXL lopar
Rekreacija
V rekreativni ligi AS je bilo stanje lestvice v najbolj prestižni 1. ligi na dan 5.02.2009: na 1. mestu Drago Šter, vendar s tekmo več od drugouvrščenega Denisa Uraniča. Denis Uranič velja po zmagi nad Primožem Novakom sicer za glavnega favorita za končno zmago, vendar žoga je okrogla in vse je še možno. Opaziti je tudi, da se je pričela dvigovati forma nekaterim tekmovalcem, ld so sezono začeli slabše od pričakovanj. Tako je Primož Novak le za las ugnal Blaža Rozmana z 9:7, Blaž pa je z igro napovedal, da bo močno nevaren svojim bodočim nasprotnikom.
Za TK AS Litija: Melita Poglajen
Karate
V dneh od 30. januarja 2009 do 1. februarja 2009 je v Parizu v Franciji potekalo 36. Kadetsko in mladinsko evropsko prvenstvo v karateju. V Parizu je nastopilo 777 tekmovalk in tekmovalcev iz 45 evropskih držav. V tej številki je vključeno tudi 25 predstavnikov slovenske karate šole. kar je največ do sedaj v samostojni Sloveniji.
Z letošnjim letom so bile uvedene nove starostne in težnostne kategorije. Starostna meja se je prestavila za dve leti navzdol, tako so na prvenstvu prvič nastopili štirinajst in petnajstletniki.
V	zadnjem obdobju je z aktivnim tekmovanjem prenehalo nekaj trboveljskih tekmovalcev, tako da Trboveljčani v lanskem letu niso imeli nobenega predstavnika na uradnih mednarodnih tekmovanjih. Celo leto so zelo dobro delali s perspektivnimi mladimi tekmovalci, ki so imeli že nekaj izkušenj in uspehov z mednarodnih borišč. Skozi vrsto izbirnih tekmovanj so si vozovnico za Pariz prislužili Aljaž VESENJAK, Timi UMEK, Žiga ROZINA in Al-min SALKIČ. Kot pomočnik trenerja je v Pariz odpotoval tudi glavni trener v klubu Miha KOVAČIČ. Prvič v zgodovini trboveljskega karateja so imeli svoje predstavnike v športnih borbah in v katah, to je estetsko zloženih likih. S klubskim kombijem pa se je na več kot 1.200 lem dolgo pot proti Parizu odpravilo tudi klubsko vodstvo, da na kraju samem z navijanjem podprejo svoje mlade tekmovalce.
V	petek zjutraj je na borišče stopil prvi Trboveljčan, Aljaž VESENJAK. Že ob prihodu na borišče je bilo videti, da ga je njegov klubski trener Miha KOVAČIČ tudi psihično zelo dobro pripravil. Kljub prvemu nastopu na evropskem prvenstvu je odločno krenil v borbo ter prepričljivo premagal slovaškega predstavnika s kar 5:0. Tudi azerbeidjanski predstavnik mu v drugem krogu ni delal večjih preglavic.
V	tretjem krogu se je pomeril s Angležem, ki ga je tesno premagal, se kasneje uvrstil v finale in Aljažu omogočil repesažne boje za bronasto medaljo. Tu je najprej naletel na favoriziranega ruskega tekmovalca in ga premagal z rezultatom 3:1. Ostala je še zadnja borba z madžarskim predstavnikom. Ta je Aljažu takoj vsilil svoj način borbe in na koncu zasluženo zmagal in osvojil bronasto medaljo. Kljub temu, da je peto mesto odlična uvrstitev za prvi nastop, je ostalo precej grenkobe po porazu z angleškim tekmovalcem, saj bi lahko bil rezultat ob pravičnejšem sojenju tudi obraten. Aljažev rezultat je bil najboljši slovenski nastop prvega dne.
Žiga ROZINA je prvi Trboveljčan, ki je nastopil na evropskem ali svetovnem prvenstvu v disciplini kat ob svojem krstnem nastopu na evropskem prvenstvu. Tudi za njega je bil usoden madžarski tekmovalec že kar v prvem kolu.
V soboto dopoldan se je ob prihodu Ti-mija UMEKA in njegovega trenerja Mihe KOVAČIČA na borišče takoj videlo, da sta se tudi ta dva odločila, da gresta v borbe na vso moč, da se približata Aljaževemu velikemu uspehu prvega dne. Timi se je že v prvem krogu pomeril z enim največjim favoritom za zmago, turškim tekmovalcem. Presing skozi vso borbo se mu je na koncu obrestoval, saj je dobil to borbo z rezultatom 3:1. Tekmovalec iz Malte in Portugalec v drugem in tretjem krogu nista imela prav veliko možnosti za zmago. S tem se je Timi uvrstil v polfinale in do finala, to je najmanj srebrne medalje, ga je ločila še samo ena zmaga in to s švicarskim tekmovalcem. Timi je odločno krenil v boj, ves čas vodil ritem borbe, vendar ni uspel doseči odločilne točke več od nasprotnika. Regularni del borbe se je končal z 1:1 in sledil je podaljšek. Timi je krenil še odločnejše, vendar ni uspel zmagati. Sledila je sodniška odločitev. Vsa tribuna s slovenskimi navijači je upravičeno pričakovala odločitev v korist Timija. Sledil je hladen tuš, saj so se sodniki odločili za Švicarja. Slovenski navijači so upravičeno glasno izžvižgali sodniško odločitev. Kmalu je bila jasna odločitev sodnikov, saj je Švicar v prvem kolu premagal favoriziranega domačina. Z zmago v polfinalu in uvrstitvijo v finale je Švicar omogočil Francozu borbo za bronasto medaljo. Ta darila ni izkoristil, saj mu je načrte podrl danski tekmovalec, ld je v zadnji borbi za bronasto medaljo zasluženo premagal tudi Timija.
Zadnji dan, v nedeljo, so Trboveljčani Almin SALKIČ, Žiga ROZINA in Timi UMEK nastopili še v katah ekipno. Mladi tekmovalci, vsi so prvič nastopili na evropskem prvenstvu, so izvedli svojo kato zelo dobro in za las izgubili proti azerbeidjanski ekipi z rezultatom 3:2. Njim se žal ni uspelo uvrstiti v finale kljub temu, da so veljali za enega izmed
glavnih favoritov za zmago. Trboveljski tekmovalci so predvsem sebi dokazali, da se lahko enakopravno pomerijo z najboljšimi evropskimi eldpami, kar jim bo v prihodnosti zagotovo dalo še več volje na treningih.
ffe :'Ir. ,vr.	.	Ä ,, ~ 7. ,v
® M V " '
Trboveljski karateisti in vodstvo na MEP v Parizu
Na koncu so Slovenski tekmovalci osvojili tri peta in štiri sedma mesta. Najuspešnejši so bili zagotovo Trboveljčani z dvema petima mestoma. To uspelo še Mariborčanki Borislavi TEŠANOVIČ. Slovenski nastop v Parizu bo verjetno ocenjen kot uspešen, vendar pa se bo še dolgo žalovalo za izgubljene priložnosti za osvojitev vsaj ene medalje, ld je bila tako blizu pa vendar predaleč. Prvenstvo si bodo prisotni zapomnili predvsem zaradi preveč očitnega navijaškega sojenja za domače nastopajoče, tako da slovensko žvižganje sodniškemu zboru žal ni bilo edino na tej tekmi.
V trboveljskem ldubu bodo najprej lepo sprejeli svoje reprezentante, se z njimi temeljito pogovorili in se, po nekaj prespanih nočeh, ko se bodo misli zbistrile, skupno odločili za naslednji projekt, Mladinsko svetovno prvenstvo novembra letos v Maroku. Poleg omenjenih štirih imajo v trboveljskem klubu še nekaj perspektivnih tekmovalcev, ki si bodo poskušali izboriti vozovnico za svetovno prvenstvo.
Besedilo in slika: Bogdan Simerl
ANGLEŠKI
MATEMATIK
ROBERT
SRBSKI
KOŠARKAR
VLADE
AVSTRIJSKI
PEVEC
JUERGENS
BAJKA
ANGLEŠKI
DNEVNIK
ZDA
(ORIG.)
POLITIČNO
PRIBEŽA-
LIŠČE
SLOVENSKA
ŽENSKA
REVIJA
TOVARNA V ZG. JARŠAH
VOGAL
LENONOVA VDOVA ONO
REDKA
MEHKA
KOVINA
IRSKI
BRINOVEC
VPREŽNI DROG VOZA DUŠEVNO NERAZVITI LJUDJE
PESNICA
ŠKERL
NAŠA IN TUJA ČRKA
EMIL
BARONIK
KRAJŠI
POZDRAVNI
GOVOR
ZDENKO
VRDLOVEC
ODRASLA
ŽUŽELKA
OTOŠKO
OBMOČJE
VTIHEM
OCEANU
KAR SE IZCEJA IZ ČESA
NABOREK,
VOLAN
(KNJIŽ.)
KORITCE
PRI
ŽLICI
Križan Ke & ugan
REŠUJTE
KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO
1000 €
Rešitve iz prejšn e številke.
H?*"**" JW						=	¥	ŠK	£	¥	
n				1		52	B	I	K	o	v
						F	O	Z	A	R	E
p-.		r				-	O	K	R	A	S
i -							Z	G	O	—	N	E
e ssr		-S"		' •sr	D	ž	I	P	.7	Ž	L
	M	E	č	St	U	R	E	tSt	F	A	O
E	A	L	A	R	M	S	W	0	0	D	S
55	0	B	R	O	B	-	0	B	R	A	T
5?	R	A	D	K	0	Ä	0	Č	E	¥	—
3]	-L		A	A	Z	A	G	A	S	s	1
	K	0	Š	37	c	L	I	N	T	o	N
551	R	D	i	V	1	M	E		£	B	T
55	1	Z	M	E	N	A A	TT	1	G	0	R
55 1	T	V	R	D	K			H	A	R	1
	U	E	A	N	S	T	u	A	R	E	G
	J-	N	Z	,0	Jr	6	p	N	_L	C	A
			e-	8	2	i	T	T	7	T	T
			5	7	4	6	9	2	8	1	3
			3	1	9	8	4	7	2	6	5
			4	2	1	5	7	6	9	3	8
			8	3	7	4	2	9	6	5	1
			9	5	6	3	1	8	4	7	2
			1	4	8	2	6	5	3	9	7
			2	9	5	7	3	4	1	8	6
			7	6	3	9	8	1	5	2	4
■aa		H	m	as	n	E,		H		lil	m
B9 4		S	5	2 1	H	S	I			L	3
		7	9	5 2	1			L		ir	
SUDOKU
KAKURO
NURIKABE
	4						7	
8			2					
				3			1	2
5					1		8	
			7	6				
1				8		9		
7			5	9	2			4
			3			1		
					7			6
									4
	4								
					4			3	
							1		
3									
									
					4				
	2					5			
									
		4		5		6			
avc
Nagradna Križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 21.02. 2009 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 03/2009. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 02/2009Ž
Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
-	Klemen Jerman, Rodež 3, 1414 Podkum
-	bon za 20,86 €
-	Fani Seničar, Podkraj 75, 1430 Hrastnik
-	bon za 12,52 €
-	Berta Požin, Cesta zmage 14, 1410 Zagorje
BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO
ZA VALENTINOVO SVOJE DRAGE RAZVESELITE,
JIM SMETANOV SRČEK PODARITE
VALENTINOVO SRČKI 1KOM 1,90 €
V ČASU PUSTNIH DNI POSEBNA PONUDBA KROFOV
ZA CENO 5 KROFOV DOBITE 6 KROFOV
Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280
Ali se prepoznate?
Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Piz-zeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 06.02. 2009, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca.
PIZZERIA ČEBE1ICA
VRAÖEVIÖ Blolej Valvazorjevo % IZIAKE. Tel.: 03/56 74 1 $7
Kuhamo s Stašo
Zamorec v gatah
(iz kuharske zapuščine Ane Pečjak, Kulinarična Slovenija)
Sestavine: 8 dag masla, 2-3 rumenjaki, 25 dag sladkor- m ja, nekaj limonine lupine, 4 žličke kakava, 18 žlic mleka, '
30 dag moke, 2 beljaka, 5 dag vaniljevega sladkorja, I ' SISSNS^ zavojček pecilnega praška
Krema: 2 rumenjaka, 8 dag sladkorja, 5 dl mleka ali skodela smetane
12 dag masla, 10 dag nastrgane, zmehčane čokolade, skodela dobre marmelade
Priprava:
Maslo umešamo penasto, dodamo rumenjake, sladkor, sesekljano limonino lupino, kakav, mleko, moko in trd sneg iz beljakov in vaniljevega sladkorja. K zadnji žlici moke dodamo pecilni prašek. Slaščico pečemo 45 - 60 minut. Pečeno, vendar ohlajeno, zvrnemo na desko ali pladenj. Nato jo narežemo, nadevamo z marmelado in okrasimo s kremo.
Krema: Zmešamo rumenjaka, sladkor, mleko in stepamo nad soparo, da se krema gosto speni. Posebej mešamo maslo in čokolado Ko se jajčna krema malo ohladi ji dodamo čokoladno in vse nežno zmešamo.
Dober tek!	Staša
Drage bralke, cenjeni bralci! Slovenski kulturni praznik skoraj sovpada s praznikom zaljubljencev - Valentinovim. Takrat se začnejo prebujati korenine, zato se je treba posebej spomniti tudi ljubezni, ld prebuja odnose med ljudmi. Zaljubljenost še ne pomeni prave ljubezni. Lahko bi jo primerjali s krhkim cvetjem dreves, ld mora preživeti pomladne zmrzali, da se lahko kasneje razvijejo sadovi. Ljubezen je glavno gonilo kulturnega ustvarjanja. Večina umetniških besedil in drugih del ima skupno ljubezensko tematiko. Zanimivo je, da se ta nikoli ne izčrpa, kar nakazuje neskončno moč ljubezni. Ljubezen niso umetni srčld, temveč plameni čutečega srca. Srečno!
Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826)
MISEL NAME
Je misel poletela, v gnezdo mu je sedla.
Bo gnezdila in šla?
Ali se bo zopet vračala?
Je ona kukavica ali kakšna bolj spodobna ptica, ki svoje gnezdo rada ima, v n j etn pa prostor za oba?
Vesna Berk
ZASAVČEV LITERARNI RAZPIS
V počastitev slovenskega kulturnega praznika časopis
Zasavc podaljšuje nagradni natečaj za najboljšo pesem in najboljše prozno delo.
Vaše stvaritve pošljite do petka 20. februarja 2009 na naslov:
Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,
1410 Zagorje ob Savi.
Vsak prispevek podpišite s šifro, v kuverto dajte poleg izpisa na papirju še disketo z besedilom ter priložite zapečateno kuverto, na kateri naj bo napisana vaša šifra, v njej pa naj bo listek z vašim imenom, priimkom in naslovom.
Nagrajeni prispevki bodo objavljeni v drugi februarsld številki Zasavca!
OPOJNA ČASA
Je ljubezen prava stvar, ki življenju daje čar, hitro vname se, vzplamti, v kres mogočen zagori.
Strastno se nagiba čaša, dokler nektar 'z nje se zliva, se takrat nihče ne vpraša, kaj na dnu se njenem skriva.
Pijemo, še bodo pili, nič od tega ne odvrne, pa četudi dobro vemo, da lahko se v strup obrne.
Rada glava odpove, kadar govori srce. Prav oba je poslušati, pa ne bo treba se kesati.
Francka Šmid
LITERARNI RAZPIS
Praznik je kulture mimo, naš razpis pa še velja, zgodbe, pesmi in pesnitve naj na pošto se odda.
Recesija gospodarska resda se nam že pozna, a umetnik, ko je kriza, pisati še bolje zna.
Dobri Znanec
PRVI SNEG
Zbuja megleno se jutro, dani se in sneg naletava, sinička že trka na okno, hrane je zmanjkalo in prosi zanjo.
Poljane pobelil je sneg, vsa narava tone v spanje, zdaj je čas počitka, za naravo, a ne za sanje.
Sama stopam po preprogi mehki, vsak korak je misel nate, gledam, ali slediš mi, a le stopinje ostajajo za mano.
Anica Klančnik
POETI (NJE), PREBUDITE SE IN POGUMNO PREDSTAVITE SVOJE VEZENINE SVETU!
"Ljubezen je sladica, katere sok je slasten, testo pa grenko."
(Neznani avtor)
VALENTINOVO VABI V OBJEM LJUBEZNI!
"7	c\\/n
KDLUHNA ©
Aleksi) Porednik:
RITEM POGUBE
Ritem prevladujočih silnic naše civilizacije ne pusti dihati naravi. Jemljemo si jo kot posiljevalec žrtev. Rovarimo po njej kot po pustem svetu brez inteligence. »Kaj pa ima narava opraviti z inteligenco?« bo vprašal kdo, ki se mu 'jebe' za vse. Ne le inteligence, narava ima tudi svoje čutenje in intuicijo, ki se ju danes zavedajo le še redki posebneži, katerih znanje in vedenje sicer prihajata na dan, a ostajata ob robu norije za dobičkom. Ljudi, ld razkrivajo skrivnostne pretanjenosti delovanja Matere Zemlje, marsikdo obravnava kot neke vrste prevarante, ld s svojimi »pravljicami« vznemirjajo »poštene državljane«.
Slednji sledijo ustaljenim civilizacijskim vzorcem. Delajo od jutra do večera, da bi preživeli družino. Za spodobno življenje ne vedo, ker si ga ne morejo privoščiti. Lahko se pohvalijo z materialnimi dobrinami, vsekakor pa povesijo glavo, ko se jih vpraša za čas, ki ga dnevno namenijo svojim najdražjim. Ne morejo ne živeti ne umreti, kar je idealno za vzdrževanje družbene kontrole. Takšni ljudje so tiho in jim ne pride na misel, da bi se s sotrpini uprli suženjstvu dirke za dobičkom. Zaposlitve v panogah, ld izžemajo človekovo substanco, ne da bi ga pošteno nagradile, so suženjsko delo.
Lastnikov kapitala in delodajalcev to ne skrbi pretirano. Večina delavcev ima namreč svoje človeško dostojanstvo zbito povsem na tla. Dejansko niso več ljudje, ampak kolesca v velikih sistemih za bogatenje bogatih in, to je potrebno priznati, pametnih. Ugotovili so namreč, da izkoriščanje ni noben greh, če izkoriščaš nekoga, ld je tega nezavedno vesel. Razlog je prav v potlačenem dostojanstvu. Človek, ki se ne zaveda svojega dostojanstva, bo »lizal blatna in zastrupljena tla pred mogočnikom«. Pripravljen je storiti vse, ker misli, da tako pač mora biti. Tolažbo išče v obljubah religij o »sladkostih prihodnjega veka« ali v zasvojenostih.
Kot takšen je dvojno izkoriščan. Najprej kot delavec in nato še kot potrošnik. Težko prisluženi denar pušča v gostilnah in trgovinah. S tem denarjem nato gostilne in trgovine kupijo izdelke od podjetja, v katerem je zaposlen. Brez njegovega dela in kupovanja bi se veriga potrošništva zrahljala. Seveda je nekatere dobrine potrebno kupiti, saj zagotavljajo preživetje. Do tu je vse lepo in prav. V »meglo pogube« se zabrede, ko se začnejo kupovati nepotrebne reči. Alkoholne pijače, tobačni izdelki ter druge stvari in storitve, ld podpirajo zasvojenost, so čista navlaka. Več kot polovica vse potrošnje je metanje denarja stran.
Če bi bila potrošnja manjša, bi bile nižje tudi plače, vendar ljudje ne bi živeli nič slabše, saj bi kupovali samo tisto, kar resnično potrebujejo. Kakovost življenja pa bi bila mnogo večja. Najprej zaradi manjšega števila zasvojencev, a še bolj izrazito zaradi bolj ohranjene narave. Danes namreč pustošenje narave presega vse razumne meje. Z izkopavanjem rudnin, črpanjem nafte in zemeljskega plina režemo nedrje Matere Zemlje, z izsekavanjem pragozdov uničujemo pljuča planeta, ld vdihavajo ogljikov dioksid, ld prispeva k segrevanju ozračja in z njim povezanim vremenskim katastrofam.
V zrak, vodo in zemljo spuščamo strupene snovi, ld najedajo nas in bodo
vplivale na zdravje naslednjih generacij po vsem svetu. Z morjem, oblald in vetrovi se strupi raznašajo po vsej zemeljski obli, zato zastrupljamo tudi ljudi, živali in rastline na deviških območjih. Onesnaževalci bomo pomrli, a naši potomci bodo trpeli posledice naših nepremišljenih dejanj. Čeprav bi prišel nebeški Rešitelj in s čudežno paličico takoj očistil Mater Zemljo, bi naslednje generacije še vedno preklinjale primitivne prednike. Razlog je v genetsldh poškodbah, ki se jih praktično ne zavedamo, a bodo usodno zaznamovale generacije, ki prihajajo.
Ali smo se torej obsodili na izničenje? Odgovor ni in ne more biti enoznačen. Gotovo smo sebi in še bolj prihodnjim rodovom otežili življenje. Očitno je zavest večine ljudi še vedno na tako n izid ravni, da razen omejenih poskusov zdravljenja ranjene Matere Zemlje nadaljujemo z njenim teroriziranjem. To je upravičeno celo v naši sveti knjigi, ld je bila sicer napisana v času, ko si nihče ni mogel niti približno predstavljati današnjega uničenja. V njej je zapisano: »Podvrzi si Zemljo in ji gospoduj.« Iz tega se je rodil smrtni greh nad stvarnico in hraniteljico. Omenjeni stavek bi se moral glasiti: »Varuj svetost Matere Zemlje!«
© mo/omsjiiA
Kino Delavski dom Zagorje
Petek	13.2.	ob 19.00	KARANTENA, groz.
Sobota	14.2.	ob 19.00	MODELI, kom.
Nedelja	15.2.	ob 19.00	KARANTENA
Ponedeljek	16.2.	ob 19.00	MODELI
Petek 20.2. ob 17.00 BOLT, anim.družin.
3 D pustol.
Film je sinhroniziran v slovenščino - nominiran za nagrado oskar za najboljši animirani film.
ob 19.00 DAN, KO BO OBSTALA ZEMLJA, znanst. fant. drama
Sobota 21.2. ob 17.00 BOLT
ob 19.00 DAN, KO BO OBSTALA ZEMLJA
Nedelja 22.2. ob 10.30 BOLT ob 18.00 BOLT
Ponedeljek 23.2. ob 17.00 BOLT
ob 19.00 DAN, KO BO OBSTALA ZEMLJA
Torek 24.2. ob 19.00 Film teater: BOŽIČNA
ZGODBA, družinska drama
Kino Izlake
Nedelja	15.2. ob 19.15 MODELI, ZDA, kom.
Nedelja	22.2. ob 19.15 DAN, KO BO OBSTALA
ZEMLJA, znanstvlfant. drama
Kino Delavski dom Trbovlje
četrtek	12.2. ob 18.00 ob 20.00
petek	13.2. ob 18.00 ob 20.00
sobota	14.2. ob 10.00 ob 18.00
nedelja	15.2. ob 10.00 ob 18.00 ob 20.00
ponedeljek	16.2. ob 18.00 ob 20.00
torek	17.2. ob 18.00
sreda	18.2. ob 18.00
četrtek	19.2. ob 18.00 ob 20.00
petek	20.2. ob 18.00 ob 20.00
sobota	21.2. ob 10.00
	ob IB.00 ob 20.00
nedelja	22.2. ob 16.00 ob 18.00
pust.-sinhron.
Upor likanov, akc. grozi j. MAMMA MIA PODZEMLJE:
Upor likanov ALVIN IN VEVERIČKI, Anim.igrana kom. MAMMA MIA, rom.muzikal PODZEMLJE:
Upor likanov
ob 20.00 PODZEMLJE:
Upor likanov
ponedeljek 23.2. ob 16.00 ALVIN IN VEVERIČKI ob 18.00 MAMMA MIA ob 20.00 PODZEMLJE:
Upor likanov
torek 24.2. ob 16.00 ALVIN IN VEVERIČKI ob 18.00 MORILCA NA KOLEKTIVCA, kom. krim.drama ob 20.00 KARANTENA, groz. sreda 25.2. ob 16.00 ALVIN IN VEVERIČKI ob 18.00 MORILCA NA KOLEKTIVCA ob 20.00 KARANTENA
četrtek 26.2. ob 16.00 MADAGASKAR, anim.
druž.kom.
ob 18.00 MORILCA NA KOLEKTIVCA ob 20.00 KARANTENA MATINEJE ob 10.00 in 16.00 - 2 €
Kino Delavski dom Hrastnik
četrtek 12.2. ob 19.00 ODSEV, groz. petek 13.2. ob 19.30 BANČNI ROP, akc. sobota	14.2.	ob 17.00	ODSEV
ob 19.00 BANČNI ROP nedelja 15.2. ob 17.00 BANČNI ROP ob 19.00 ODSEV
sreda	18.2. ob 19.00 TELO LAŽI, triler
četrtek	19.2. ob 19.00 TELO LAŽI
petek 20.2. ob 19.30 AVSTRALIJA, rom.vojna
drama
sobota	21.2.	ob 17.00	TELO LAZI
ob 19.00 AVSTRALIJA nedelja	22.2.	ob 17.00	AVSTRALIJA
ob 19.45 TELO LAŽI
ponedeljek 23.2. ob 10.00 BELI PRAMEN:
PUSTOLOVŠČINE MALEGA BOBRA, igrano dok. sinhron, film sreda	25.2.	ob 10.00	BELI PRAMEN:
PUSTOLOVŠČINE MALEGA BOBRA ob 19.00 DAN, KO BO OBSTALA ZEMLJA, znanstv.fant. drama
četrtek 26.2. ob 10.00 ZGODBE ZA LAHKO
NOČ, druž.kom.
ob 19.00 DAN, KO BO OBSTALA ZEMLJA
Kino Dol pri Hrastniku
petek	13.2. ob 17.00 ODSEV, groz.
petek 20.2. ob 17.00 TELO LAŽI, triler torek 24.2. ob 10.00 BELI PRAMEN:
PUSTOLOVŠČINE MALEGA BOBRA, igrano dokum. sinhron.film
MNO/NAGMWe IQRB/HflU OQm ©
Živali
Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.: 041 393 432.
Pustne kostume za otroke od 6 mesecev do 16 let, kvalitetnih materialov in izdelave, ugodno prodam od 8€ do 30€. Tel. 01-4231761, 031 626 226, 031 786 497 in
www.pustnikostumi.si
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): r	\ v	J	
	
	
	
	
	
	
	
mali oglasi
....—
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospa ANJA POLJŠAK
iz Trbovelj.
ČESTITAMO!
Vabimo vas spet k sodelovanju!
Kupone za "Z ZASAVCEM V KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca.
KUPON ZA
2000 €
Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 6-centov. Vabljeni k sodelovanju!
Ime in priimek:.....
Naslov:.............
Podpis:............
Telefon in e-pošta: Davčna številka: ... Številka TRR:.......
*vsl podatki so obvezni*
http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/
Z ZASAVCEM V KINO!
Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave
po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, št. 27
Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Napišite ime in priimek enega od igralcev iz filma
TELO LAŽI
Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite
na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bona boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju.
Uredništvo
Tokratna srečna izžrebanca sta:
Tina Meh (Zagorje) in Žana Čučnik Dolenc (Trbovlje)
Sponzorja: Zavod za kulturo • Delavski dom Trbovlje in Kulturni center • Delavski dom Zagorje.
Kofetlcanje brez lcofetka in:
V Mlinšah je Mlinska klet, v kleti pa dva mlada »kletarja« - Sebastjan in Roland. S svojo zgovornostjo in dobro voljo v lokalu ustvarjata vedro razpoloženje, ki ga dodatno bogatijo prvovrstni gurmanski užitki. Lahko bi rekla, da sta prišla od daleč...pa ne morem, ker je pojem daljine v današnjih časih relativen! Roland prihaja iz Ljubljane, Sebastjan pa iz okolice Grosupelj. Trenutno potujeta vsak dan sem in tja, ker še nista našla stanovanja v Mlinšah ali okolici.
In kaj počneta pri nas v Zasavju, zdaj ko se vsem mudi kam drugam? Najbolje bi bilo, da se lepo odpravite na Mlinše in se sami prepričate zakaj in kako sta se znašla tam....
Spoznala sta se v renomiranem motelu Medno, kjer sta se izurila številnih veščin in reševanju ugank uspešnega gostinstva in se čez Sebastjan Jašar	nekaj časa odločila,
da gresta »na svoje«. Slučajno sta izvedela za prijazen lokal v Mlinšah, ki so se ga lastniki odločili oddati v najem. Zavihala sta rokave in njuna Mlinška klet je 9. januarja letos začela sprejemati prve goste.
Točilni pult ob vstopu v lokal
Sebastjan Jašar je mojster strežbe, Roland Orož mojster v kuhinji, torej generalni direktor kuhinje, ld ima poudarek predvsem na ponudbi domače hrane in odličnih pizz, ki so postale skorajda del obvezne ponudbe v večini gostinskih lokalov. Dobra hrana pomeni, da mora tudi pijača biti kakovostna, zato imata kvalitetna ustekleničena vina znanih dobaviteljev, ld so v sozvočju z njuno izbrano kuhinjo. Lepo sta se uskladila in sta pripravljena na nove izzive.

Predjed
V načrtu imata tudi tematske večere (Valentinovo, pust, 8.marec ....) in, ker sta mlada in pridna in imata vizijo, verjamemo, da bosta uspela.
Ko sva z urednico obiskali novi lokal v Mlinšah, sva si želeli osebno prepričati se o ponudbi z jedilnega lista. Z veseljem sva sprejeli povabilo mladih »kletarjev« na okušanje nekaterih dobrot, ld vam jih, z resnično željo obuditi vam hude skomine, predstavljam.






Pi-va gostinska soba
*01imski sir na žaru je samo ena od predjedi, ld jih ponujajo in jo lahko preizkusite v Mlinški kleti. Estetsko servirano na barvno usklajenem krožniku, kjer sta na zelenem pestu iz rukole našla mesto pečena paprika (lahko bi bili tudi melancani itd) in zlato rumen olimski sir na žaru, vse
skupaj pripravljeno na olivnem olju z različnimi začimbami. Za ljubitelje dobrega sira je to izjemen in bogat okus. Najini oceni 7 in 9 na lestvici do 10.
Sledili so *domači njoki z gobovo omako, v kateri so našle svoje mesto različne gobe. Jurčki, mrtvaški zvončici, šampinjoni....
Okus je božanski, pa saj ni čudno, ker se osnova za omako pripravlja kar štiri ure. Gobice so v omaki ostale cele ali pa v kosih in so zadržale svojo aromo in okus. Tu ni bilo dileme, obe sva jed enoglasno ocenili z 10!
V kraljestvu Rolanda Oroža
Težko se je bilo upreti skušnjavi, da ne bi *Mlinško pizzo (šunka, suha salama, jurčki, olive.....) vsaj poskusili,
čeprav sva bili že božansko potešeni - kar okusno hrano zadeva, seveda. Pri pizzah me največkrat moti to, da je več testa kot nadeva, a pri Rolandu in Sebastjanu je k sreči ravno obratno. Po navdušenem odzivu skupine šolarjev pri sosednji mizi, ki so naročili eno od ponujenih pizz, se vidi, da sta s to potezo naredila pravo stvar. Ocena 10.
Topla jed
136 (Sebastjan), 040 621 622 (Roland). Lokal je v pritličju stanovanjske hiše nasproti športnega igrišča v Mlinšah. Par stopnic navzdol in že se boste znašli v prijaznem prostoru s točilnim pultom, kjer se lahko na hitro odžejate in okrepite s kavico. Ob dišavah iz Rolandove kuhinje vas bo zgrabila silna želja po okušanju dišečih dobrot in prestopili boste še kakšno stopnico v prijazno gostinsko sobo z obokanim stropom in umetninami trboveljskega akademika Zorana Pozniča na stenah, s prizori iz življenja naših prastaršev. Iz prve sobe vodi pot še v eno, manjšo sobo...tako je vam in vašim povabljencem zagotovljena tudi majhna zasebnost. Približuje se Valentinovo, odpeljite svojo ljubezen k Sebastjanu in Rolandu in jo dodatno razvajajte z izbranimi kulinaričnimi užitki. Če bosta utegnila, bosta z vami tudi poklepetala in vam bo Roland mogoče zaupal, kako je bilo na snemanju filma Nikogaršnja zemlja. Verjemite, zanimivo zna pripovedovati o stvareh, ld so dogajale pred prihodom v Mlinše.
Mlinska pica
'Pisati ali jesti?' to je zdaj vprašanje!
Če želite obiskati Mlinško klet sami, boste verjetno našli prostor - zunaj in znotraj, če pa se odpravljate tja kot zaključena družba, naj vas ne bo več kot trideset, ker se sicer ne boste mogli zabavati v enem prostoru. Prostor si zagotovite s klicem na telefone: 051 254254 (lokal), 040 501
Dober okus, ld je ostal na najinih brbončicah, bi bilo škoda spreminjati z okusom po kavi, zato je tokrat kofetkanje brez kavice.
Pa javite nam, kako je bilo!!!!
Besedilo in slike: St.R.
© m 2mm
ljubezen je v zraku
Vedno in povsod mora biti, predvsem pa v nas samih. Sredi februarja smo in Valentinovo prevzema vsa živa bitja na dveh in na štirih in vseh tistih, ki imajo korenine pod površino našega planeta, saj ima Valentin ključ od korenin, če se že nočemo sprijazniti s praznikom zaljubljenih. Ko se korenine zbudijo, se prične zbujati tudi vse tisto, kar je nad zemljsko skorjo in pred kratkim je bilo v zraku čutiti, da bo prav kmalu regrat. Ne, ne tisti lanski, ampak sveži in mladi
letošnji
Regrat
Taraxacum officinale, z ljudskimi imeni jajčar, mlečje, mlečec, smolika, žol-tenica, virgrat, števnica, pljuščanec, čehtelnica, farška plata in zagotovo ima še in še domačih imen in je za ljudi nadvse dragocena zdravilna rastlina, da ne omenjamo njegove 'solatne' kvalitete.
Regrat cvete v aprilu in maju - v glavnem, sicer pa njegove rumene cvetove lahko vidimo kar vse leto, saj rastlina spada k tistim zeliščem, ld pozimi ne mirujejo, saj rastejo tudi v mrzli zimi. Regrat ima pa dve izstopajoči značilnosti: pomaga pri obolelosti žolča in jeter.
Rastlina je v celoti zdravilna. Liste nabiramo pred cvetenjem, korenine spomladi ali jeseni in stebelca med cvetenjem. Spomladi je regrat na mizi opoldne kot solata ali zvečer kot samostojna jed, pomešan s krompirjem in obložen s trdo kuhanimi jajci.
Pet do šest svežih surovih pecljev, ki jih pojemo vsak dan, pomaga pri kroničnem vnetju jeter, ki se odraža kot močna zbadajoča bolečina, segajoča do desne lopatice. Peclji pomagajo tudi pri uravnavanju sladkorja. Vsak dan bi morali pojesti do deset pecljev, dokler regrat cveti. Pecelj skupaj s cvetom operemo, nato cvet odtrgamo, peclje pa počasi prežvečimo. Stebelce je na začetku malce grenko, ja pa krhko in sočno, podobno endiviji solati. Pogosto bolehni ljudje, ld se počutijo utrujene, naj bi naredili 14-dnevno kuro z
regratovimi peclji. Presenečeni bodo nad uspehom. Peclji pa pomagajo tudi pri odpravljanju srbenja kože, lišajev in izpuščajev, izboljšujejo želodčne sokove in očistijo želodec. Brez bolečin lahko celo raztopijo žolčne kamne in spodbujajo delovanje jeter in žolča. Regrat vsebuje poleg mineralnih snovi še pomembne zdravilne in gradbene snovi za odpravljanje motenj v presnovi. Ker čisti kri, pomaga pri protinu in revmi. Otekline na žlezah splahnijo, če izvajamo kuro s svežimi peclji tri do štiri tedne, uspešno pa ga uporabljamo tudi pri zdravljenju zlatenice in kroničnih obolenj vranice.
Regratove korenine, če jih uživamo sveže ali posušene v čaju, očistijo kri, pospešijo prebavo, znojenje, odvajanje vode in delujejo poživljajoče in veljajo kot odlično sredstvo proti gosti krvi. Stare knjige o zeliščih pišejo, da so nekoč ženske uporabljale poparek rastline in korenine kot lepotilno sredstvo. S tem so si umivale oči in obraz in upale, da bodo s tem dobile lepšo polt. Vsako leto spomladi si iz regratovih cvetov napravimo sirup, ki je odličnega okusa, obenem pa koristi zdravju. Recept?
Sirup iz regratovih cvetov Dve zvrhani prgišči regratovih cvetov namočimo v enem litru hladne vode in počasi segrejemo do vretja. Pustimo, da voda vzkipi, odstavimo lonec in pustimo stati čez noč. Naslednji dan zlijemo v cedilo in pustimo, da se počasi odcedi. Z obema rokama stisnemo
cvetove. V sok zmešamo 1 kg surovega sladkorja in polovico limone, narezane na rezine (če je škropljena, brez lupine!). Več limone napravi sirup prekisel. Odkrit lonec postavimo na ploščo in vldopimo na najmanjšo temperaturo, da ohranimo vse vitamine. Tako odparevamo tekočino brez kuhanja. Masa naj se ohladi enkrat do dvakrat, da lahko dosežemo primerno gostoto sirupa, ki ne sme biti pregost, ker čez čas kristalizira in ne preveč tekoč, ker se skisa. Če je sirup ravno prav gosto tekoč, nam kot med, namazan na kruh ali žemljico z maslom, odlično tekne za zajtrk. Znano je, da bolni na ledvicah težko prenašajo kislino iz čebeljega medu, medtem ko je sirup iz regratovih cvetov zanje veliko bolj primeren. Regrat je dragocena rastlina, ld zavzema pomembno mesto v ljudskem zdravilstvu in nikakor ni nebodigatreba in nadležen plevel.
Čaj
1 zvrhano čajno žličko korenin namočimo preko noči v četrt litra hladne vode, naslednji dan segrejemo do vretja in precedimo. Pijemo po požirkih pol ure pred zajtrkom in pol ure po njem.
Solata
Splošno znana! Pripravite jo iz svežih surovih korenin in listov.
Peclji
Dnevno dobro prežvečimo in pojemo 5-10 svežih, opranih pecljev.
Vir: M. Treven, Zdravje iz božje lekarne Pripravila: MaH
31. januar je svetovni dan brez cigarete. Na ta dan naj bi se kadilci odrekli cigaretam ali vsaj omejili kajenje. Lahko bi se tudi odločili, da s tem dnem prenehajo kaditi.
Zakaj prenehati s kajenjem?
Kajenje vzbuja prijetne občutke, povezano je s prijetnimi okoliščinami: pitje kave, zmanjša občutek lakote, če smo na dieti, druženje s prijatelji,... Nikotin vpliva na del možganov, ki sprošča hormon dopamin. To človeka motivira, vzbuja v njem občutek sreče in zadovoljstva in ga zasvoji. Seveda pa obstaja še več razlogov, da s kajenjem sploh ne začnemo ali pa, da to grdo navado opustimo.
Primer: vsakih 10 sekund umre na svetu ena oseba zaradi bolezni, ki je posledica kajenja tobaka, ki povzroča nastanek in razvoj več bolezni. Tobak vsebuje nikotin, ki je droga, ki povzroča odvisnost in jo tudi vzdržuje. Kajenje pripomore in vzpodbuja nastanek možganske kapi, srčnega infarkta, zvišanega krvnega tlaka, krčnih žil, sladkorne bolezni, pljučnega raka, raka grla in glave, raka materničnega vratu. Eden od dveh kadilcev umre zaradi bolezni, ki je povezana s kajenjem.
Kajenje je hkrati tudi velika obremenitev zdravstvenega sistema. Enoletno zdravljenje bolnika s pljučnim rakom, ki prejema najsodobnejša biološka zdravila, stane več kot 80.000,00 evrov. Leta 2004 so ugotovili, da na svetu kadi 1,25 milijarde ljudi - milijarda moških in 250 milijonov žensk.
Ker vemo, da je za dijake pojem čez 20 let ali pri 40 letih boš zbolel-a zaradi «kajenja, še zelo daleč, se nismo odločili za predavanje ali moraliziranje. S predstavniki dijaške skupnosti smo v petek, 30. januarja 2009 organizirali na Srednji šoli Zagorje zbiranje denarnih prispevkov v času glavnega odmora. Kotiček v pritličju smo opremili s plakati, škatlo za zbiranje prispevkov smo opremili z veliko cigareto. Dijaki in tudi profesorji so donirali prispevke, namesto da kupijo škatlo cigaret. Zbrali smo 60 evrov, ki jih bomo namenili šolskemu donatorskemu skladu. Sredstva sklada so namenjena za pomoč dijakom iz socialno šibkega okolja, za plačilo prijavnin za razna tekmovanja in udejstvovanje na področju športa, kulture, za nagradni izlet dijakom, ki sodelujejo pri izvenšolskih dejavnostih... Kot zanimivost še izračun: če na šoli kadi približno 30 % dijakov, dijak pa nameni povprečno 1 evro na dan za cigarete, je to 105 evrov na mesec. V enem mesecu je to 3.150,00 evrov, v enem letu 37.800,00 evrov, v štirih letih pa 151.200,00 evrov.
Menimo, da so si na ta način dijaki bolj zapomnili dan brez cigarete. Namesto, da bi ta denar »izpihali« v zrak, so ga podarili v donatorski sldad in s tem pomagali tudi sošolcem in sošolkam.
Srednja šola Zagorje: mag. Barbi Vidmar
Petnajst novorojenčkov, osem fantkov in sedem deklic bo preverjalo resničnost današnje misli.
27.01.2009
Branka Drnovšek, Žabjek 31, Trbovlje - sin Lovro Očko
28. 01. 2009
Nataša Imperl, Cesta na Zlato polje 13, Kisovec, Zagorje - hči Eva Ocepek
Petra Glavač, Šldendrovec 3, Podkum, Zagorje - hči Eva
30. 01. 2009
Vanja Guček, Jesenovo 46, Cemšenik, Zagorje - sin Aljaž
01.02.	2009
Nataša Razpotnik, Krača 8a, Izlake, Zagorje - hči Karla
Barbara Žličar, Boben 19, Hrastnik - sin Jan Erman
02.02.	2009
Simona Koren, Naselje A. Kaple 7e, Hrastnik - sin Maks
03.02.	2009
Romana Vajdič, Kovk, Dol pri Hrastniku - hči Klarisa Puckmeister
Beti Premec, Trg svobode 27, Trbovlje - sin Anže Premec Popek 04. 02. 2009
Dominika Fras, Paričjak 19, Radenci - sin Jan
05.02.	2009
Tanja Podjed, Zbiljska cesta 1, Medvode - dvojčka: sin Peter in hči Pija
Nataša Santej, Cesta padlih borcev 1 la, Hrastnik - hči Stela Santej
Nives Vajdič Berčon, Jelša la, Šmartno pri Litiji - sin Anej Vajdič 09. 0'2. 2009
Sandra Uršič, Preglov trg 4, Ljubljana - hči Tia Mili-novič
Iskrene čestitke!
0 nepeimicA
Kultura, ljubezen, mir
Za nami je slovenski kulturni praznik, ki ga Slovenci že vrsto let praznujemo vsako leto 8. februarja. Kultura sicer zajema zelo širok spekter dejavnosti nekega naroda, mi pa kulturni praznik, vsaj glede vsakoletnih nagrad, ki jih ob dnevu slovenskega kulturnega praznika podeljujemo, posvečamo, z redkimi izjemami, predvsem dosežkom na področju umetnosti. Letos je minilo 160 let od dne, ko je veliki poet France Prešeren za vedno odložil svoje pero in se dokaj mlad odpravil k večnemu počitku.
Svetovni dan miru smo doživeli že 1. januarja, v soboto, 14. februarja, pa bomo dočakali še Valentinovo ali dan zaljubljenih, kot ta dan tudi radi poimenujemo.
Na prvi pogled vsi trije dnevi nimajo nič skupnega. Tudi značaj praznikov, še posebej za nas, Slovence, je povsem različen.
Za nas pomeni kulturni praznik pravzaprav bitko za obstanek, preživetje naroda. Pomeni, da smo narod z lastno identiteto in narod, ki ni le sanjal o samostojnosti, temveč se je znal za svobodo boriti tako z vojaškimi prijemi kot tudi s kulturnimi dejanji. Menda smo edini narod na svetu, ki ima svoj dan kulture kot državni praznik. Pa to sploh ni presenetljivo, če samo pomislimo koliko stoletij je bila zatirana slovenska beseda in misel. Pa se je kljub temu obdržala slovenska poezija, proza pa tudi vse ostale oblike slovenskih kulturnih in predvsem umetniških stvaritev, ki so sicer med Slovenci pustile edinstven pečat in pomenile dokaz, da obstajamo in živimo kot narod.
Prešeren je v Zdravljici zapisal:«...ne vrag, le sosed bo mejak...«
Na prvi pogled nimajo pojmi kultura, mir, ljubezen nobene zveze. Pa ni tako. Kakšen pomen ima kultura, če jo ne pogojujeta ljubezen in mir. Kultura naroda, ki ne združuje vseh omenjenih pojmov, lahko izžareva zgolj svojo fizično moč, nasilje nad okolico in strah. Takšne kulture so bile vedno kratkotrajnega značaja. Tudi zgodovina jih omenja zgolj kot opomin prihajajočim rodovom. Nemci imajo bogato kulturno zgodovino, pa je v času nacizma kulturna dejavnost, zlasti tisti, umetniški del kulture, med vojno skorajda povsem zamrl. Podobno se je dogajalo v Italiji v času Musolinijeve vladavine. Pa tudi v Sovjetski zvezi ni bilo nič drugače v času Stalinovega vladanja. Za vse oblike nasilnega vladanja in diktatur je značilno, da se z nastopom nasilja umakne mir, pa tudi ljubezen in svoboda izražanja. To pa je grob za ustvarjalno dejavnost, za kulturo in predvsem tistega dela kulture, ki jo imenujemo umetnost. Razvojna stopnja individualnih sposobnosti posameznika se je v omenjenih režimih osredotočila zgolj na razvoj fizične moči nacije, kar se je izražalo tudi na ostalih področjih kulture, kot so omika, prosveta in umetnost. Nacisti so bili tako imenovani kulturträgerji ali »kulturonosci«, to pa ni nič drugega kot vzdevek za osvajalca, ld prikriva imperialistične smotre s frazo o širjenju kulture. Sirili so »kulturo« poniževanja, vsesplošnega nasilja in ubijanja. O ljubezni in miru za okupirane narode pa ni bilo ne duha ne sluha.
To pa ni izgnalo vseh vrst kulturnega izražanja iz src trpečih. V trpljenju so zatirani našli moč in v želji po miru in ljubezni nenehno čutili navdih ustvarjalnosti. V ljubezni do svojih najbližjih, do domovine in v želji po miru so se rojevali novi geniji in novi tvorci nepozabnih stvaritev.
Svet se kljub zgodovinskim izkušnjam ni bistveno spremenil. Prešernova želja o mejaku, ki bo zgolj sosedu sosed in ne vrag, je še vedno zgolj želja že zdavnaj preminulega poeta.
Mefisto
Kdo sem in kaj se mi dogaja...?
No, torej, mama je že pretežno dobro, njen make up je videti že veliko bolj prijazen, jaz pa .... ja, kaj pa vem. Pred dnevi je sneg pobelil vse živo in prikril vso tisto blatno umazanijo na zagorskem Polju, ld je odgovorni nočejo? in ne želijo? videt i-Kamuflaža>T.ot veste, ni dolgo trajala in sedaj je vse še veliko slabše kot'ste videli na slikah v prejšnji številki Zasavca.
Pofa so bile v času snežnih raznim razen izjem, dobro očiščene. Kdor tako kot jaz vsaldfttan potuje v zgodnjih jutranji hyrab, že ve. OstahnMnvto niti ni tako pomembno. Če bi nm^tla priti le-dj^a^ovine in nazaj, tudi mene ne bi preveč sTm).§]ixtifm če dobro razmislim, mi na Polju potrebujemo škornje zaradi blata in vode, prenatrpanih parkirišč in še bi lahko naštevala. Bližina igrišča situacijo občasno le še poslabša. Parkirišče je postalo tako majhno, da so avtomobili parkirani že na tesnem prehodu pod okni in pred samim vhodom, tako da bodo kmalu začeli lesti že po stopnišču navzgor. Raje sploh ne pomislim na to, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do kakšne nujne intervencije. Nihče ne bi mogel blizu.
In ko smo že pri umazaniji, naj omenim še smeti. Kontejner stoji na zelo nerodnem mestu in vsakokrat, ko se z avtom zapeljem mimo, se bojim, da bom zadela v kljuko, ki štrli stran od njega.
Imam tudi to lepo navado, da takrat, ko grem od doma, odnesem še smeti, da se doma ne zaredijo male živalce. Tako sem pred dnevi zjutraj ob šestih hitela proti garaži, že vsa zaskrbljena, kako bom premagala zasneženo cesto. V taki situaciji je dobro imeti >Tž|jjj££Čevlje^k||yTikoli ne veš, kaj se ti lahko pripreti. In glej ga vraga! Ta rezervjua obutev je končala v smeteh, ker sem pač vajena, da se vrečke rešim takoj, ko izstopim iz tuše. Ko sem spoznala, kje se nithajajo moji čeveljci, sem bildfp predaleč in že v službi. P»sem le našla nekoga za nujno reševalno akcijo in moja mnjateljica jih je rešila krute usode^h mene nepotrebnegf^alovanja, saj jih še uhoditi nisem usptTOt^
Marsikaj se z nami dogaja v Castn'ecegjffe^sakdanjih skrbi, ob prekratkem svetle delu dneva, ko nas želijo razcefrati na koščke in je en dan premalo za vse, kar bi morali ali želeli storiti. V takem svetu je celo manj časa za osebne probleme, za čas, ki ga nujno potrebujemo, da bi lahko zaživeli v miru z družino in s samim seboj.
V strahu, da ne izgubimo kar imamo, da ne živimo slabše kot živimo, pozabimo nase v pehanju za dokazovanjem in za materialno preskrbljenostjo. Ko se bomo tega začeli zavedati, bo prepozno in vlak bo že blizu zadnje postaje, na kateri moramo izstopiti vsi. Vsaj tu privilegijev ni in upajmo, dajjljjjjkoli ne bo,J^urje to še edina pravica, ki je ostala nedotaknjena.	\
Opazila sem, da so večino nagracain priznanj ob kulturnem prazniku prejele ženske. Je tojmačetek tistega, o čemer govorijo znanstveniki? Moški naj tigrzaradi vseh škodljivih sprememb v naravi imeli vse vdrzenskih hormonov...in, kot pravrbaoto urednica, hvaja^nogu, da sva rojeni v času, ko so moški^WyDNQjitmoski.
Naše lepo prekopaftbmvrazkopano Zasavje pa čaka na pomlad, ker smo sivine že vsi siti. Tudi naše luže, kot jim pravi zagorski župan, bodo videti bolj prijazno. Aja, in ker
je že ravno Valentinovo..bomo blato kar s srčki prekrili,
pa bo...
Ljubezni nikoli dovolj!
St.R.
-70 o\/n
Preteklo soboto, 7. februarja 2009 so v dvorani Dolanka že tretjič po vrsti organizirali tekmovanje plesno-navijaških skupin Slovenije. Udeležilo se ga je 263 tekmovalcev iz enajstih društev. Najštevilčnejši so bili iz Dragomelj, saj jih je bilo kar 62, iz Nove Gorice 55, od drugod pa od 5 do 20. Iz Zasavja so nastopale plesna skupina S.O.S. iz Hrastnika ter Zverinice, Miške in Mini Miške
z Dola.
Nataša Kreže, predsednica organizacijskega odbora je dejala: »Ta dejavnost je velikega pomena za naša dekleta, saj pravzaprav na Dolu nimajo drugih športnih dejavnosti. Zato so starši zelo radi pomagali pri organizaciji, pa tudi sponzorji niso odrekli pomoči.« Udeležencem je zaželel dobrodošlico tudi župan Miran Jerič, ki je povedal, da v občini z veseljem podpirajo športne dejavnosti mladih.
Predstavitev nastopajočih
^ pAl^e		
#.».« t l	n	
	j*		
Zverinice z Dola
Miške z Dola
Tekmovanje je zajemalo naslednje kategorije: navijaške in mešane navijaške skupine, skupinski in partnerski dvigi ter pom pon plesi in pari. Glavna sodnica v navijaških in plesnih kategorijah je bila Irena Petan. V vsaki skupini so razglasili prve zmagovalce, ponekod celo prvih pet. In kako so se odrezali naši? Miške so dosegle v otroški plesni skupini 3. mesto, Mini Miške pa 5.mesto. Zverinice so bile v mladinski plesni skupini druge, S.O.S. četrte, v kategoriji mladinskih plesnih parov pa Katja Zupan in Maša Ocepek tretji, Anja Bajda in Maša Pavlič pa četrti.
Poleg tekmovanja je potekalo še podiranje slovenskega rekorda v metu plesalke v višino in sinhrono plesanje s cofi. Tudi letos so pripravili v Dolanki vrsto spremljevalnih programov, VIP prostor, prostor za pogostitev, medalje in razne praktične nagrade. Na koncu so dobili udeleženci tudi bilten s posameznimi rezultati. »Obiskovalci so zapuščali Dolanko zadovoljni, z željo, da se naslednje leto spet srečamo,« je dejala Vesna Planinc, glavna trenerka domačih plesnih skupin in pobudnica Rompompona na Dolu.
Besedilo: Fanči Moljk, slike: S. K. in R.B.
Motošport
Juniorji s pokali - do 10 let
/'"Arganizacijo Državnega prvenstva v spretnostni vožnji V^/z motornimi kolesi je Zveza motoklubov Slovenije začela zaradi motoristov, ld si želijo nadgraditi znanje iz obvladovanja motornih koles, tako da bi se lažje izognili kritičnim situacijam na cestah in v prometu.
Tekmovanja za Državno prvenstvo v spretnostni vožnji z motornimi kolesi so v letu 2008 izvedli motoristični klubi: MK Posavje, MK Savinja, MK Firegoup, MK AMD Trebnje, MK Dolenjček, MK Thunder in MK AMD Nova Gorica. Enega tekmovanja v spretnostnih vožnjah z motornim kolesom se je v povprečju udeležilo po 30 motoristk in motoristov.
Na začetku so si udeleženci podelitve ogledali komedijo z naslovom Družinska zadeva, francoskih avtorjev Agnes
Jaoui in Jean-Pierre Bacrija. V predstavi je v vlogi Denisa nastopal tudi predsednik Zveze motoldubov Slovenije, Leopold Pungerčar. Po predstavi je sledila podelitev pokalov, ki sta jih najboljšim podelila predsednik Odbora za šport Janez Prosenik
Jure v akciji
GLIČ LUCIJA (MK KATASTROFE), OCEPEK ŽAN Kategorija DO 350 ccm: ŠMID JURE (MK KLUKHENA), Rijavec Žan, Flribar Nejc
V kategoriji LADY CUP je ŠMID TJAŠA osvojila 6. mesto. Ostale kategorije so še kategorija od 350 ccm do 750 ccm, kategorija nad 750 ccm, kategorija chopper, kategorija cross/enduro/supermoto
Po prireditvi je sledila še skromna zakuska v klubskih prostorih Šentjakobskega gledališča.
Besedilo in slike: Polona Šmid
Lucija med vožnjo
Juretove spretnosti v Bo-štanju
in predsednik Zveze motoklubov Slovenije Leopold Pungerčar. Med dobitniki pokalov so bili tudi junaki iz naše občine.
Kategorija JUNIOR - DO 10 LET: Rijavec Žan, RO-