256. številka.
Ljubljana, v petek 7. novembra 1902.
XXXV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve nmročnine se ne ozira. — Zagoznanlla plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 b, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole franko vat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se_bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
Deželnozborske volitve.
Občna pozornost je osredotočena na deželnozborske volitve v raznih kronovi-nah. Posebno se je vse zanimalo za deželnozborske volitve na Nižjem Avstrijskem.
V tej deželi so si priborili krščanski socialisti Luegerjeve barve večino. Priborili so si vse kmetske mandate in tudi — razen jednega — vse mandate dunajskega mesta. Na kmetih je zmagal duhovnik, najDunaju je zmagala sleparija. Krščanski socialci so zmagali na Dunaju ker so smeli uprizoriti najkolosalnejšo sleparijo z volilnimi imeniki, sleparijo, kakršne svet še ni videl.
Zdaj triumfira vesoljni klerikalizem in tudi naš »Slovenec« je radosti iz sebe. Tega seveda ne ve, da so krščanski socialci ravno te dni pred volitvami na ves glas zatrjevali, da niso klerikalci ker klerikalizma tudi tisti dunajski volilci ne marajo, ki sicer hodijo s krščanskimi socialci.
Uspeh na Dunaju je velik, a prezreti se ne sme, da so krščanski socialci v drugih n i ž j e a v s t r i j s k i h mestih učakali velik poraz. Krščanski socialci so upali, da dobe dvotretjinsko večino, ker jim je pred vsem ležeče na premembi deželnega reda a to upanje je splavalo po vodi.
Pri volitvah iz mest na Gorenjem Avstrijskem so klerikalci izgubili dva mandata.
Ako se upošteva, da so klerikalci na nemškem Štajerskem celo v kmetskih občinah izgubili štiri mandate, potem je oči-vidno, da klerikalizem tudi pri teh volitvah ni izkazal napredka, nego v obče nazadovanje.
Volitve na slovenskem Štajerskem so prav za prav tudi velik poraz klerikalizma. Nič tega ne kaže bolje, kakor da »Slov. Gospodar« sploh neče govoriti o ljutomerski volitvi.
Pri spodnještajerskih volitvah je po-
sebno značilno tudi to, da so izkazala, kako prazen je bil strah pred »Štajercem«. »Štajerčevi kandidatje so dobili bore malo glasov in je ta stranka celo v mariborskem okraju nazadovala, dasi je tam nemški vpliv velik.
Pri ti priliki moramo izreči tudi svoj protest proti poročanju c. kr. k o-respondenčnega urada. Ta urad je v svojih poročilih proglasil »Stajerčeve« kandidate kot slovenske liberalce, kar je [svojevoljno pačenje resnice. »Štajerčevi« kandidadtje niso slovenski liberalci nego nemškutarski kandidatje.. kandidatje nemškega meščanstva na Spodnjem Štajerskem in zato je absolutno nedopustno, da se ti nemšku tarji proglašajo kot slovenski liberalci.
Na Koroškem je letos prvič volila nova splošna kurija. Dasi tvorijo Slovenci tretjino vsega prebivalstva, vendar že v naprej ni bilo nič upanja, da dosežejo Slovenci kak mandat. Nemška večina deželnega zbora je glede volilne geometrije pokazala veliko spretnost. Razdelila je okraje tako, da Slovenci ne morejo priti nikjer do veljave.
Poziv na bojkot.
»Domoljub« je priobčil v zadnji številki naslednji krvavi poziv na bojkot liberalcev:
»Na zaupnem shodu dne 13. oktobra, čegar resolucije smo zadnjič na tem mestu objavili, se je priporočalo tudi, da se že vendar enkrat poprimemo gesla: Svoji k svojim!
Saj razumete, dragi bravci, kaj hoče to reči? To se pravi po domače: Podpi-rajmo pri kupovanju in naročanju svoje ljudi; ljudi — trgovce, gostilničarje in obrtnike, — ki so našega duha, naše barve, naše stranke! To se pravi na kratko: svoji k svojim!
Te besede ste gotovo že večkrat slišali. Dolgo, dolgo že govorimo in pišemo o tem. storimo pa le ne. Liberalci,
LISTEK.
Praška pisma.
Češki trgovinski muzej je objavil v začetku oktobra v vseh čeških dnevnikih tekst spominskega spisa praškemu mestnemu svetu, v katerem zahteva, da se podpirajo težnje umetniškega društva »Ma-nes«, obstanek paviljona za umetniške izložbe v javnem praškem vrtu in naj se dovoli subvencija »Narodnemu divadlu« za krasni Smetanov ciklus, ki se naj proizvaja v sezoni čeških svetovnih kopeli, da se privabijo tujci v Prago. Praga naj bi bila središče ne le cele slovanske umetnosti, ampak tudi važen faktor v občem svetovnem umetniškem življenju. Že Rodinova izložba je pobudila zanimanje in priznanje tujine, ničmanj zdaj izložba moderne francoske umetnosti. Ako Cehi pokažejo razumevanje svetovne umetnosti, se bo tudi tuji svet bolj zanimal za njihovo lastno umetnost. In faktum je, da so Čehi v poslednjih letih obrnili pozornost vsega kulturnega sveta nase. Nemci pri vsem svojem šovinizmu radi priznavajo velike češke umetniške talente. Izložba »Manesa« na Dunaju je velik tri-umf češke umetnosti in Dunajčani morajo hote ali nehote priznati, da jih Cehi
presezajo v sili, originalnosti in svežosti svojih talentov. Na kulturnem polju se skuša danes moč narodov. Čehi so si tega svesti, — dokaz naznačeni spominski spis češkega trgovinskega muzeja. Že fakt, da se ti krogi zanimajo za umetniške interese je zelo karakterističen. Značilno je, da se upošteva umetnost tudi pri zadevah narodnega gospodarstva, ki se obavlja pri nas s tako suhim, hiperprak-tičnim načinom. Razume se, da takih ciljev Ljubljana ne more imeti, kakor jih ima Praga. Naše gledišče ne bo nikoli to, kar je češko Narodno divadlo. Ideja, da se s Smetanovim ciklusom, pri katerem bi sodelovali prvi češki umetniki, ki so zdaj razkropljeni okrog po svetu, ustanovi v Pragi nekaki češki Bavreuth, ima pač opravičenost za Prago, v Ljubljani pa bi bilo kaj tacega nemožno. Mi moramo biti skromnejši, — ali ni nam treba biti apatičnimi!
Žalostno je, da se pomen gledišča pri nas še vedno podcenjuje, žalostno je, kako malo se podpira naša domača umetnost. Češki srednji stanovi, uradniki, profesorji, trgovci, obrtniki podpirajo umetnost vse drugače, kakor pri nas. V vsakem boljšem salonu, v vsaki imovitejši družini najdete originale čeških slikarjev, — pri nas bi jih razun družinskih portretov pač skoro povsod iskali zastonj.
ti se pač že davno ravnajo po teh besedah; odtod njih moč. Mi se pa nečemo, zato se nam smejejo v pest, ko jim nosimo svoje denarje na kup. To je naša slabost; to je krivo, da ne moremo povsod — zlasti po mestih — zmagati.
Žalibog, na naši strani je še premalo zavednosti in odločnosti. Mi imamo veliko moč, samo porabiti je ne znamo. Ko bi se svoje moči zavedali in jo pokazali, kmalu bi bila moč liberalizma strta. Kedaj se bomo že zmodrili!
Zadnji čas je, da se oprimemo tega edino pravega pravila. Povsod med našimi somišljeniki odmevaj odslej geslo: Svoji k svojim! Podpirajmo le take, ki z nami volijo! Kdor hoče naš denar imeti, ne sme nam v naših najsvetejših zadevah nasprotovati!
Naši trgovci, krčmarji in obrtniki pa naj si prizadevajo, da bodo imeli vedno dobro blago, pošteno ceno in točno postrežbo. Večkrat slišimo izgovor, da pri naših ljudeh ni vselej dobiti tega in takega, kakor pri nasprotnih. Ako nimajo, se morajo prisiliti, da bodo dobili. — Nasproti pa se zopet od naših ne sme preveč zahtevati! Navada je, da nasprotniku radi vse pregledamo ; svojemu človeku pa ne!
Bodi že enkrat konec naši malomarnosti! Odslej zapišimo si dobro v spomin, ravnajmo se vedno in dosledno naprej po pravilu: Svoji k svojim!«
Komentarja ni treba. Mi doslej nikdar nismo propagirali gospodarskega bojkota klerikalnih trgovcev in obrtnikov, sedaj pa kličemo vsem somišljenikom: Ravnajte se po tistih nasvetih, ki jih daje »Domoljuba in postopajte proti klerikalcem, kakor ti proti Vam.
V £Jol»U»fi§, 7. novembra. Državni zbor.
Pred včerajšnjo sejo so se vršile obravnave predsedništva s strankami, da bi se odtegnili nujni predlogi. To se je deloma posrečilo. Potem je bilo podanih več
Res, da je naša umetnost takorokoč še v povojih, a ravno zato jo je treba podpirati, da se lahko razvije In potem, zakaj bi naše »Umetniško društvo« ne prirejalo izložbe tudi tujih umetnikov? S tem bi se vzbujalo in gojilo zanimanje za umetnost sploh. Zakaj tega pri nas še jako primanjkuje. Vprašajte n. pr. le naše vse-učeliščnike, ki imajo priliko, obiskovati umetniške izložbe, koliko jih je to priliko tudi uporabilo, — ako jih je deset od sto, pa jih je mnogo. Ako bi se prirejale take izložbe n. pr. vsako leto po leti, ko je v naši deželi dokaj tujcev na letovanju, bi imela Ljubljana gotovo tudi ma-terijalnega dobička. In ako se tudi ne jemlje v poštev samo tujcev, je vendar tudi to nepreglednega pomena, da se vsaj Slovenci po deželi večkrat shajajo v našem kulturnem središču in crpijo tam poduka in zdrave, plemenite duševne hrane. Tudi za naš mladi in najmlajši umetniški naraščaj bi bile take izložbe neprecenljive vrednosti, bile bi jim vzpodbuja, da napno vse svoje sile in da stva-rijo svojemu narodu res prava, njegova, ali tudi dovršena in silna umetniška dela. Umetniško delo naj se ne ceni samo po tehniški dovršenosti, ono naj deluje tudi na lajika, ki o slikarski tehniki ne razume morda ničesar, — dotikajo naj se srca in dude. Znani, duhoviti češki kritik
nujnih predlogov in interpelacij. Med drugimi je interpelacija posl. Gregorčiča, zakaj se ni otvorila železniška postaja Št. Peter pri Gorici. — Posl. Plače k je podal nujni predlog, naj se izdela zakon o upravljenju premoženja katoliške cerkve.
— Posl. J ar oš je nujno predlagal glede odprave zemljiščnega davka, ali pa prepustitev istega deželam, okrajem in občinam. — Posl. Marchet in tovariši inter-pelirajo celokupno ministrstvo zaradi naseljevanja francoskih redovnikov. — Po-tam se je začela debata o Klofačevem nujnem predlogu glede trpinčenja vojakov. Pri tem je prišlo zaradi znane nepremišljene obdolžitve min. W e 1 s e r s h e i m b a do zelo hrupnih prizorov. Ko se je isti polegel, je izjavil posl. Klofač napram brambovskemu ministru: »Ekscelenca, vi ste star gospod, jaz pa sem mlad mož. Jaz pa sem tudi prosto izvoljeni ljudski zastopnik in vi ste semkaj komandiram plačani general. Izjavljam v imenu svoje stranke, da nas tukaj v parlamentu ne more žaliti noben plačani človek. Vsak minister mora znati odgovoriti in če noče odgovoriti, naj ne pride sem, temuč ostane doma. Ako pa se še enkrat kaj takega zgodi, potem bodemo s takim ministrom brez respekta pred njegovo starostjo tako postopali, kakor je postopal on napram parlamentu«. —- Nato se je začela debata o vladni izjavi glede jezikovnega vprašanja. Govorili so poslanci: Pantuček, Choc in Ploj. Debata se prekine ter se nadaljuje v današnji seji.
Jugoslovani o jezikovnem načrtu.
Poslanec dr. Ploj je v včerajšnji debati o vladni izjavi v imenu jugoslovanskega kluba podal sledečo izjavo: »Ako tudi nimamo vzroka, zaupati sedanji vladi, hočemo jo vendar podpirati v njenem prizadevanju, da stvari v tej zbornici oni miiieu, ki omogoči nadaljno funkcioniranje parlamentarnega mehanizma. Naše mnenje pa je, da se tako prizadevanje z vladnimi načrti, kakršni so se pokazali v zad-
F. X. Salda pravi: »umetniško delo naj ne bo številka kataloga, slikano blago, estetski dojem in kritična sodba, ono naj bo posebni dogodek našega življenja«.
In te besede so mi donele v duši v izložbi moderne francoske umetnosti, katero je priredilo češko umetniško društvo »Manes«. Sama izbrana, dovršena dela. In naj človek gleda karkoli, portrete, krajine, skupine, kipe, vse mu pripoveduje nekaj novega. Te interesantne, temperamentne glave pariških dam z onimi živimi, samozavestnimi očmi. — Niso lepe, ali vsaka poteza življenje, živahnost; in kako slikajo ti slikarji te glave, to rafinirano — eleganco, trepetajočo, zvonjavo, polt teh vitkih vratov in  kraljevih ram.
— In krajine! Ta mokri, sveži zrak francoskega podnebja, te mehke, nekoliko sentimentalne barvecvetja in neba in oni frapantni smisel za vse finese v prirodi! Dve sliki Aleksandra Harrisona »mesec večerni« in »zlati mrak«. Samo morje in nebo na obeh slikah pri različni osvetljavi. Stojite in gledate in ne morete se nagledati te sanjave, nežne, lirične lepote.
— Pesmi, povesti,  drame  čitate  iz slik.
— »Tiha maša Charlesa Cotteta: zadaj morje, osvetljeno od zjutrajnega mesca, ki je slutiti za svetličastimi oblaki, na bregu cerkvica, spredaj pot med ogradami
nji vladni izjavi, ne bodo niti pospeSevali niti uresničili. (Pritrjevanje pri Jugoslovanih in Čehih.) Nas Jugoslovane mora posebno osupniti, da se misli na postavno in principialno ureditev jezikovnega vprašanja edinole za Češko in Moravsko, ne pa tudi za Šlezijo in za južne pokrajine države«. Govornik dokazuje nadalje na imenovanjih pri so diščih na Spodnjem Štajerskem in Koroškem, pri katerih odločuje edinole stališče, ohraniti nemško poseBt. Končno izjavi, da njegova stranka najodločneje zahteva, da se jezikovno vprašanje ne uredi samo za Češko in Moravsko, temuč tudi v južnih deželah. (Pritrjevanje pri Jugoslovanih).
Južna Afrika po vojni.
Kakor znano, je izšla 25. oktobra 1899 proklamacija tedanjega predsednika Krugerja, da se vstavijo za vojno dobo vsa plačevanja davkov, pristojbin in najemnin. Angleška je zahtevala po končani vojski anuliranje Krugerjeve proklamacije. Najvišji sodni dvor je razsodil v angleškem smislu. Vsled tega je nastalo splošno tarnanje. Nova razsodba pomeni ruin za rudnike ter pride mnogo posestev na boben. Sploh še vedno počiva mnogo industrijskih podjetij vsled pomanjkanja delavcev. Najbolj dokazuje obupno stanje Burov, da se ponujajo Angležem kot prostovoljci za pred-stoječo vojno v Somaliji. Miroljubni ljudje, ki so celo za svojo svobodo neradi zgrabili za orožje, bi se gotovo ne vdinjali za angleški sold, ako bi jih k temu ne gonil obup. Kakor ironija se glasi tedaj govor, ki ga je imel predvčerajšnjem kolonijski minister Chamberlein pri razkritju spomenika v londonski univerzi v spomin končani vojni. Rekel je: »Mi želimo pre teklost pozabiti ter gledati le v bodočnost. Ako se nam bo prišlo v tem smislu nasproti, kar gotovo upam, potem sem prepričan, da čaka nove kraljeve naselbine v Južni Afriki prihodnost, kakršne ne morejo videti najbolj sangvinistični proroki dandanes. Kako morejo Buri pozabiti preteklost, ko so imeli svobodo in posvetnega blaga v izobilju, ter gledati mirno v prorokovano prihodnost, ko jim že v sedanjosti primanjkuje najpotrebnejše za življenje!
Najnovejše politične vesti. Pri deželnozborskih volitvah v Šleziji v skupini mest in trgov je bilo izvoljenih 8 nemških nacionalcev in dva nemška naprednjaka. — Odposlanstvo notarjev je sprejel včeraj Korber kot vodja justičnega ministrstva. — Italijanski v s e u č i 1 i š č n i k i v Inomostu so predložili županu protest zoper napade, katerim so v mestu izpo stavljeni, — Zvišanje vojaštva. Na Ogrsko pripade po novi predlogi 53.438 mož. — Italijanski boj s pirati v Rdečem morju. Italijani so potopili tri
ladje roparjev ter mnogo piratov pobili — Delitev praškega poštnega ravnateljstva v nemško in češko sekcijo hoče Korber izvršiti kot koncesijo Nemcem. — Sestanek italijanskega kralja in francoskega predsednika bo v aprilu prihodnjega leta v nekem italijanskem mestu, ki pa se za sedaj še prikriva. — Načelnik bolgar skega generalnega štaba je postal polkovnik Radko Dimitriev. — »Blazni Mullah« ima že 40000 oboroženih mož Angleži se še obotavljajo, pričeti ž njim vojno. — Za volitejv predsednika v Severni Ameriki, ki bo v dveh letih, je vsled napredovanja demokratov pri ravnokar završenih senatnih volitvah, zelo dvomljivo, da bo izpadla za republi kance.
Obrambna sredstva proti klerikalizmu.
(Dalje.)
Posezanje katoliškega duhovnika v javne zadeve je tudi zategadelj nesrečno
— tudi če ima duhovnik najboljše na mene — ker katoliški duhovnik ne pozna duševne neodvisnosti. Kakor ovco ga imajo privezanega. V znanosti, v umet nosti in v politiki se mora ravnati po ukazih klerikalizma. I n o z e m-e c mu predpisuje, katera politična, gospodarska in kulturna načela mora zagovarjati in katera pobijati in duhovnik se mora potem ravnati, tudi če dela s tem na pogubo svojega lastnega naroda. Kadar se gre za korist celokupne države in njene dinastije, se duhovnik ne sme ravnati po tem, kar bi bilo v dobro državi in dinastiji, nego po tem, kako mora zastopati interese inozemskega suverena. Ako poseže prote stantski duhovnik v politiko, ima pri tem vendar le samo korist svoje domovine in svojega naroda pred očmi, med tem ko dela katoliški duhovnik vedno le za korist inozemskega vladarja in sploh kleri kalizma. Ako se protestantski duhovnik vtika v politične boje, se sicer odtuji svojemu poklicu, a domovini in svojemu narodu se s tem še ni izneveril, katoliški duhovnik pa mora v politiki služiti sistemu, kateremu je za interese duhovnikove domovine in duhovnikovega naroda toliko, kakor za lanski sneg.
Da je temu res tako, se je lahko prepričati iz vseh od cerkvenih obla stev potrjenih kanonistiških knjig, v katerih so precizirane državnopravne in cerkvenopolitične zahteve klerikalizma in katere mora pripoznavati vsak duhovnik in se po njih ravnati.
Ali bi se torej katoliškim duhovnikom zgodila krivica, če bi se jim sploh prepovedalo vsako posezanje v politiko? Država je gotovo upravičena, odreči udeležbo pri javnih poslih veliki in vplivni korporaciji, ki trdi, da ni dolžna državi in njenim zakonom nikake pokorščine, ki vse svoje javno delovanje ureja po ukazih inozemskega suverena, ki jim lahko zaukaže celo vojno proti lastni domovini in dinastiji, kakor se je že dostikrat zgodilo
— ali v praksi bi to skoro ne bilo mo goče in bi se dosledno gotovo ne dalo izvesti.
Zato pa bi zadostoval zakon, s katerim se prepove duhovščini  politična agi-
in na ti poti črno zavite ženske prikazni, ki se počasi v tropah in samotne pomikajo proti cerkvi — osamljene, zapuščene vdove pomorščakov, ki so poginili kje zunaj na širokem morju. In vse njihove nesrečne, žalostne povesti, vso tragiko njihovega življenja čitate iz teh priprostih potez. —
Degas, Cariere, Monet, Besnard, Re-noir, Aman Jean, — pa čemu imena?
In še nekaj me je presenetilo. Trije kipi od brona. Povsod par vpreženih konj. Na prvem vlečeta dva nizka, močna konja polno naloženo dvokolnico; na drugem težek voz z veliko skalo, jeden izmed starih izcrpljenih konj se je zgrudil in poginil; na tretjem dva splašena konja s prvim delom pretrganega voza. Nekaj čudovitega! Vsaka mišica trepeče, vse diha pravo, veliko, istinitost. Najsilnejša, najjačja, najsugestivnejša dela so v celi izložbi. In kdo je ta umetnik? — Nor-veškinja Marta Ameen. — Dva nenavadna, silna kiparska talenta, polna moči in življenja, — ženski Feodorovna Ries in Marta Ameen, — to je interesantno. X.
V slovo prijatelju.
Poslavljaš se od nas,
ker v knjigi Tvojega življenja
usodni ta stoji ukaz.
Ljubili smo Te vsi,
ker plemenito si srcć
odpiral bratom svojim
v dneh sreče in trpljenja.
Moža Te spoštovali smo.
Beseda Tvoja — mož beseda,
je našla vhod si v srca naša,
in Tvoji smo postali
v udanosti goreči.
Časti Te narod Tvoj,
ker vstal si domačin iz njega
pa se ga ne sramuješ,
temveč priznaš ob lipi stari,
da si rodil na ruši se domači.
Tu zbrali mi smo danes se,
da zadnjič Ti želimo srečno pot.
In vsi, ki vidiš nas okrog,
smo zid močan,
sezidan iz granita kranjskih src, ki Ti odbajajočemu
zastavlja pot.
Prijatelji v spomin Ti damo dar.
Ta dar je dražji, ko zlato, srebro
in trši ko železo, jeklo . . .
Darujemo Ti src* svoja,
ki polna žilave krvi
le zate bijejo.
In zdaj odhajaš . . .
Desnice grčave v slovo
podajamo z očesom rosnim Ti,
pa kličemo iz duše dna:
Oj vrni se nam kmalu spet
tak, ko odhajaš iz sredine naše.
Ostani naš za naša srca
pa v naših srcih nam ostaneš naš.
Vojanov.
tacija le tedaj, kadar izvršuje svojo službo, sicer pa se ji pusti popolno svoboda.
Sem in tam se čuje tudi mnenje, da naj država vzame vzgojo duhovščine v svoje roke, češ, da bi bile bogoslovnice državni zavodi, ali če bi duhovniki morali študirati na univerzah, kakor v Nemčiji, potem bi se navzeli modernejših nazorov in bi bilo laglje ž njimi govoriti.
Izkušnje v Nemčiji kažejo, da temu ni tako. Bismarck je tudi mislil, da vzgoji nemško-nacionalno duhovščino, če prisili bogoslovce, študirati na univerzah, a zmotil se je. Duhovščina se je na univerzah izobrazila in si pridobila le duševnih zmož nosti za vspešnejše politično in gospodarsko vplivanje na narod.
Zakaj ima duhovščina na Francoskem, na Španskem, na Italijanskem in v Južni Ameriki razmeroma tako revno malo vpliva na narod in na javne zadeve, med tem ko ga ima v Nemčiji in v Avstriji tako mnogo?
Zato ker je francoski, laški in španski duhovnik svojemu narodu odtujen, in sicer vsled cerkvene vzgoje.
Pri nas so duhovniki, izvzemši tistih par let, ko sede v semenišču, vedno v dotiki z narodom in se mu ne odtujijo. V omenjenih romanskih deželah je drugače. Tam pride poznejši duhovnik že kot deček v takoimenovano malo semenišče in pride šele potem v dotiko z narodom, ko nastopi svojo duhovniško službo. Ravno v tistih letih, ko se izobražuje, je od vsega sveta ločen, ravno tista leta preživi v samoti, in ne pozna ne narodove duše, ne narodovih dobrih in slabih strani, ne narodovega jezika, ne narodovih želja in potreb. Tak duhovnik je tujec med svojci in ni v stanu, postati njegov vodi telj ter si pridobiti kaj znatnejšega vpliva. Kaj so vse duhovniki na Francoskem prav letos poskusili, da bi ljudstvo podžgali na upor zaradi zatvoritve samostanskih šol, a kako klavrno so se ponesrečili njih po skusi. Zgodilo se je to le, ker so vsled svoje vzgoje lastnemu narodu odtujeni in vsled tega prisiljeni se omejevati na svojo službo.
Naš duhovnik je drugače vzgojen. Sicer je njegova latinščina kaj slaba in njegovo teologično znanje pomanjkljivo, sicer ima slabe manire in malo omike, ali naš duhovnik je lahkoživec, pozna misli in čutila naroda, in zato postane tako lahko narodov zaupnik in voditelj.
Zato pa naj le škof napravi svoje zavode — a na lastne, ne na narodove stroške — in drugi škofje naj mu slede. Tudi naj se ga pusti, da bodoče duhovnike vzgaja, kakor hoče, makar popolnoma po predpisih tridentskega koncila, — kolikor zagrizenejša in fanatičnejša bo duhovščina, čimbolj bo zelotska in vzgojena cerkveno jednostransko, toliko manj bo imela poli tičnega vpliva.
Belcebuba je treba izgnati z Belce-bubom — klerikalizem naj si sam skoplje grob.
Dosledno temu bi tudi bilo, da sena vseučiliščih odpravijo teološke fakultete. Teologija sploh ni znanost, sicer pa naj se prepusti cerkvi, da goji teologijo kakor hoče — državo ta »znanost« ntč ne briga Dosledno temu bi morali Slovenci tudi že nehati z zahtevanjem, naj se na univerzi v Ljubljani ustanovi teološka fakulteta. Čemu? Tehnična fa kulteta bi imela kaj pomena, teološke pa ne rabimo. Nasprotno! Še škodljiva bi nam bila, ker bi vzgojevala moči, ki bi se bolje znali vojskovati proti pravi znanosti in kuituri, kakor sedanji duhovniki s svojo lemenatarsko nevednostjo.        iDalje prih.)
Dnevne vesti
V Ljubljani, 7 novembra.
— Izjava. Prejeli smo sledeči list: Slavno uredništvo! Na Vaše javno vprašanje z dne 6. t. m. Vam vljudno nazna njam: Da jaz ne vem, kdo da je pisal po prvi razpravi v zadevi Koblar ca. Eržen o slabih zastopnikih v kak list, in da do-tičnega članka niti ne poznam! Za resničnost te izjave jamčim Vam s svojo besedo. Mimogrede pa omenim, da ste iz vsega mojega vedenja že davno lahko posneli, da imam jaz v uredništvu »Slovenca« tako malo opraviti kakor v ured ništvu «Naroda«, kajti sicer bi bil na opetovana izzivanja v »Narodu« gotovo že odgovoril v »Slovencu«. Nadejam se, da Vam bo ta izjava zadostovala. Z odličnim spoštovanjem dr. Josip F url a n.
— Ljudska posojilnica pravi v sinočnem »Slovencu«, da pri konkurzu g. Kristana ni udeležena niti z vinarjem in da smo si mi vse izmislili. S takim tajenjem se stvar ne spravi s sveta. Na tajenje »Ljudske posojilnice« bodi povedano, da vemo to stvar od udeležnikov samih in da bo že še prilika o njej govoriti, saj bo »Ljudska posojilnica« skušala priti do denarja.
— „Živio Žičkar" — „Periat Liberalia". Piše se nam: Eden naših klerikalčkov, kateremu se najbrž mehčajo možgani, si je izumil res originalno otročjo zabavico, češ, te proklete liberalce, ki so s kožo in kostmi zapisani hudiču, bom malo pojezil. Na dan Žičkarjeve izvolitve je vzel v svoje svete roke kos debele lepenke, morda skoro tolikaj debele, kot mu je koža, jo lepo liniral, ter z latinskimi majuskulami z modrilom narisal na-njo: »Živio Žičkar« — poleg pa še napisal z gajico: »Periat (sic!) Liberalia. (Oj ti konjsko kopito, ki moliš iz tega popačenega vsklika!) — Ta svoj umotvor je hotel božji hlapček najbrže pribiti na kažipotu poleg mostu, češ, da ga bode vse čitalo v posmeh vražjim naprednjakom, ker si Je v ta namen v lepenko zvrtal tri luknje za žeblje. To bi se bilo moralo po lepi klerikalni navadi seveda zvršiti po noči, ker po dnevi bi bilo malega ultramontančka strah. Pa se ga je že moralo motiti pri tem poslu, — dosti, — svoj umotvor je pustil lepo pri razpelu ob cesti, kjer smo ga našli v našo veliko zabavo. No, naprednjaki se samo smejemo temu otročaju in naš hudomušni Harambaša je celo obljubil, ko se izve ime tega prismuknjenčka, da mu kupi ro-potulico in tanega konjička ki v r..t piska, da se bo lahko doma poigrajčkal.
— Repertoire slovenskega gledališča. V soboto se ponavlja hr-hvatska opera »Maric on«. Ulogo fra. Dorotića je prostovoljno prevzel junaški tenor, g. Fr. VI če k, bivši prvi tenorist plzenjske opere. V kratkem nastopi gosp. Vlček v veliki ulogi; da pa se čim prej predstavi občinstvu, nastopi že jutri v manjši, a lepi ulogi vodje hrvatskih upornikov.
— Slovensko gledališče. Z lirično opero Srečka Albin ij a »Mari-čon« v treh dejanjih, ki se je uprizorila sinoči prvič na slovenskem odru, pridobi'i smo bržčas noviteto,  ki ostane stalno na repertoarju našega gledališča, če se oziramo na  novejše  opere enake vrste pri Nemcih in drugih narodih, tako že dolgo nista sodelovala pesnik in skladatelj tako srečno, kakor v tem glasbenem umotvoru. Vsebina  igri je  sicer  enostavna, skoraj operetičnonaivna. toda dramatik jo je znal razplesti tako, da dejanje v nobenem činu ne omahuje, da smo pozorni na igro do poslednjega slova. Leta 1810 se je zaljubil francoski  častnik   Plaisance  (g. Hajek) v hčer grofa turopolakega (g. Aschenbrenner), namreč lepo Cvjeto (g. Prochazkovo), toda oče,  zvest  podanik   svojemu prejšnjemu gospodarju, iskren narodnjak, neče ničesar vedeti o tej neljubi mu snubitvi. Da vzame komes turopolski neposlušno hčerko pod strogo nadzorstvo,   bilo bi naši igri takoj konec. Pomagati mora torej srečnemu izidu drug zaljubljen parček, francoski ser-gent, Grenadieux (g. Kra.1) in hči krčmarice Katuše (gdčna. Glivarčeva) krasna in zvita Maričon (g Hanuš Svobodova); vnanji dogodljaji pritisniti so morali poleg dfugih glavnih spletk. Komes je vsprejel na svoj dvorec načelnika avstrijske pol cije v Zagrebu, fratra Dorotiča, ki ga izvohajo Fran-cozje, ga zalote  in vržejo v ječo. Grofa Turopo!skega   postražijo   kot sumljivega sokrivca. Ti dogodljaji vrše se na gradu Lukavcu, nudeč jako ugodno priliko, upo rabiti veselico na dvorcu in praznovanje dobro iztekle se žetve za pikantne drama tične  in  glasbene  efekte z dvo- in več-spevi z moškimi in ženskimi zbori. Maričon  napoti  se k častniku Plaisance, ga prepriča, da mu je trdno udana grofova hči. zamami nadalje zaljubljenega častnika tako daleč, da se ji posreči utihotapiti se v zapor fratra  Dorotića    Nalašč ad hoc sestavljeno vojaško sodišče preveri se razočarano, da bi imelo obsoditi mesto ujetega sovražnika zvito dekle Maričon. Sodišče oprosti seveda komesa kakor Maričon cd  krivde  in   kazni,   obadva zaljubljena para praznovala bodeta v kratkem poroko. Skladatelj Albini se ne more še ponašati s posebno izvirnostjo. Celo glede sloga ne vlada v njegovi skladbi jednotnost. Naslanja se kmalu na starejše komponiste, Gounod in Masseneta in druge, kmalu na novejše Mascagnija, Straussa itd.   Skladatelj polni orkester z izdatno instrumentacijo ter se v tem oziru jako jednači s slednje navedenimi  skladatelji.   Priznati se  pa mora, da ne prepisuje nikoder. Kar hoče izraziti v posameznih slučajih komponist, razvije
se kaj naravno iz njegovih fiuvatev, in v tem je gotovo originalen, čestokrat uporablja v celih partijah narodne pesmi, slovenske in hrvatske, ponekod pač le jeden ali drugi motiv iz navedenega narodnega zaklada. Nikdar pa se ta uporaba ne dogaja šablonsko, temveč začujejo se ti krasni napevPkakor pristni vrelci v naravi. Kjer koli zaide skladatelj v tak okoliš, utemeljena je upeljava narodnih pesmij ali kratkih spominkov na iste v dejanju, v čuvstvu dotičnih oseb. »Maričon« je torej vobče opera, katere krasna glasba je pri kalila in razcvela se iz bujnočvrstih narodovih tal. Ni se torej čuditi, da so skoraj vsi predstavljalci z navdušenjem zastavili vse svoje sile v prospeh včerajšnje opere, mimo katere ni že dolgo Časa sem nobena žela toliko hvale in priznanja po ravno tako navdušenem občinstvu. Kako krasno sta zmagovala bariton K ral in altistka Glivarčeva z dvospevi v prvem činu, kako radi smo poslušali Grenadieuxa in njegovo ljubimko Maričonko tu in v drugih činih! Izvestno je komponist najbogatejše obdaril vlogi Grenadieuxa in Maričonke. G. Kral pa je uporabil tudi to ugodno priliko ter prekosil skoraj samega sebe. Bil je uzoren v igri in fino fraziranem petju. Vspešno je tekmovala ž njim gospa Hanuš-Svobodova. Bila je mnogo srečnejša z včerajšnim nastopom mimo Sente v »Večnem mornarju«. Včeraj ni bilo v njenem glasu nič več čutiti tiste zadnjič opažene rezkosti. Zadovoljivo sta se vedla v igri kakor v petju gg. Aschenbren-ner in Lier; završila je tudi gospodična Prochazkova kot fino kretajoča se ko-mesova hči svojo, napram Maričon manjšo vlogo. Prav prijetno nas je iznenadi! gosp. H a jek v vlogi Plainsanca s svojim ne ravno močnim, toda lepim tenorjem, kateri se čuje v vsaki legi gladek in neprisiljen. V drugih tenorskih vlogah pridobil si bo ta pevec sigurno trdno stališče. Končno ne smemo pozabiti gospodične Hočevarjeve, katera je nepričakovano dobro pela Cvjetino prijateljico; morda postane še dobra pevka. Laskava hvala pa bodi vrlemu moškemu in ženskemu zboru, pa izborno naštudiranemu orkestru pod vodstvom g. kapelnika Beniška. Občinstvo ni štedilo napram tem trem z opetovano burno pohvalo.
— Šolska vest. Gdč. E m a Zar-lijeva je imenovana za pomožno učiteljico na štirirazrednici v Šiški.
— Izpit za pouk gluhonemih sta napravila pretočeni torek pred komisijo v Lincu gospoda učitelja Anton Arko in Frančišek Grm.
— Zasebna dekliška šola v Lichtenthurnovem zavodu se je razširila v osemrazrednico.
— Bolnica v Kandiji. Za to človekoljubno   napravo   nabira   sedaj neki usmiljen brat milodarov v Ljubljani. Usmi ljeni bratje v Kandiji  so vredni podpore.
— Iz Velikih Lašč  se  nam po roča, da se je gospod  Matija Hočevar odpovedal županstvu in načelništvu cestnega odbora.
— Iz Tržiča pri Mokronogu se nam piše: Po obče znanih vinskih goricah »Malkovec« in »Bojnik« se je letošnja trgatev prav dobro obnesla. Vsled poznega branja je grozdje prav lepo dozorelo in dalo dobro kapljico, veliko boljšo od lanske in tudi v večji množini. Vinogradniki imenovanih goric so se sedaj poprijeli pravilnega ravnanja z vinom, tako glede trgatve, kakor tudi glede spravljanja, zato je tudi vspeh prav povoljen. Vinski trgovci, katerim je na tem, da bo postregel s pristnim dolenjcem svojim odjemalcem, imajo sedaj najlepšo priliko, da se preskrbe z naravnim vinom. Tedaj le k nam na Mal kovec in Bojnik!
— Pri Sv. Ivanu na cesti, podružnici rajhenburški, je padel vseh Svetih dan Josip Divjak, ko je zvonil večernice, iz zvonika ter se smrtno pobil.
— Lični skladni koledar je ravnokar izšel. Cena mu je samo 70 vin., s pošto 20 vin. več. Delo je dobro znane narodne tvrdke Ivana Bonača, katera kaže vedno velik napredek. Želimo, da bi dobil skladni koledar obilo naročnikov.
— Sleparskega agenta so prijeli orožniki na Dolenjskem. Zavaro val je ljudi in sprejemal predplačila. Tudi je prodajal stroje in sprejemal predplačila, seveda niso stranke dobile nikdar strojev, ker je slepar le izmišljene tvrdke zasto-
pal. Pred dnevi je ukradel nekemu gostilničarju pri Litiji zlato uro in je pobegnil. Ko so ga orožniki dohiteli, je vrgel ukradeno uro v jarek.
— Iz šale resnica. Martin Štru kelj, 35 let star, hlapec v Brovu, občina Št. Vid nad Ljubljano, in Valentin Cir-man, mesarjev sin, sta se doma na dvorišču najpopred za šalo metala, naposlel pa je iz šale nastala resnica in Cirman je udaril Štrukeljna s polenom po glavi in ga težko poškodoval. Tudi ga je tako ranil, da sedaj ne more govoriti.
— Na tiru električne železnice. Včeraj popoludne je v Sv. Florijana ulicah tri leta stara deklica Ana Žirovnik hodila po tiru električne železnice, ko je ravno privozil električni voz. K sreči je voznik pravočasno opazil deklico in voz ustavil.
— Konj splašil s* je danes do poludne v Kolodvorskih ulicah Francetu Hribarju iz Kamnegorice. Konj je dirjal po Kolodvorskih ulicah do Marijinega trga, kjer so ga ustavili. Nesreča se ni nobena pripetila.
— Nogo si je zlomil danes zjutraj Anton Likovič, 57 let star, delavec na žagi v Jesenicah. Padel je v skednju na pod in si zlomil desno nogo v stegnu.
— Društvena godba priredi v soboto, dne 8. novembra, ob 9. uri zvečer koncert v »Narodni kavarni«. Člani prosti. Nečlani plačajo vstopnino 40 vin.
— Tamburaši iz Koprivnice svirali bodo jutri zvečer pri »Llovdu«.
— Tedenski izkaz o zdravstvo nem stanju mestne občine ljubljanske od 26. oktobra do 1. novem bra 1902. Število novorojencev 23 (=308°/,,), umrlih 11 (=152 •/,,), mej njimi jih je umrlo za jetiko 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 9. Med njimi je bilo tujcev 7 (=63 6»/.), iz zavodov 10 (=*90 90/,). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatioo 2. za tifuzom 1, za vratico 3, za ušenom 1, za vari cellami 1 oseba.
* Najnovejše novice. D e f r a v -
dacija. V Aumui pri Weimaru je nenadoma umrl bankir K 1 o p f e 1. Preiskava je dognala pomanjkanje depotnega denarja v visokosti več stotisoč  mark. — Vele-izdajalec Becker, ki ie izročil Fran cozom načrte  utrdbe v Me*zu, je bil obsojen v triletno ječo. — Zaradi »Mor skih oka«  je  prišlo  zopet  do usodnih prepirov med gališkimi in ogrskimi so3edi. Madjari so podrli most čez Bialko. Krvavih spopadov skoraj ni mogoče preprečiti. — Dva kaplana sta zbežala iz Češke na  Nemško,  in  sicer Adam in S m i nek.  Prestopila sta k starokatuliški veri ter se oženila. — Velika sleparstva pri vojaških naborih so razkrili vBobrki v Galiciji.   Okrajnemu glavarju in njegovim uradnikom se je doka zalo, da so se dali od bogatinov podkup-ljati. Vsi so odstavljeni. — 320 kron do hodninskega davkajenaložila davčna oblast vratarju »Grand hotela« na Dunaju. Upravno sodišče mu je na pritožbo davek opustilo, ker nima stalnih dohodkov.
— 23 milijonov rubl)ev je dovolila ruska vlada podpore kmetsk -mu prebivalstvu, ki trpi pomanjkanje vsled ujm. — Pri mirovnem sodišču v Haagu se je proglasila francoščina za poslovni |ezik.
— Papežev politični testament izide baje o Božiču.
* Roman velikega kneza. Ve liki knez ruski Pavel Aleksandrovič, stric caria Nikolaja II, se je v Livornu tajno porodil z ločeno ženo adjutanta, ba ronico Pistolkors. Veliki knez Pavel, ki je 42 let star, je bil od 1891 leta vdovec po grški princesinji Aleksandri. V baro-ronico Pistolkors so je zaljubil že pred leti ter je prišlo vsied tega mei njim in dvorom do javnega spora. Letna pa je moža svoje ljubice pregovoril, da se je od nje ločil, kar je priskrbel Po bed o-no sce v. Kmalu na to eta veliki knez in baronica zginila z Rudije, a nedavno se je zvedelo, da živita v Parizu kot mož in žena. Car mu je za kazen odvzel dosto janstvo gardnega poveljnika ter ga iz ključil od dvora.
* Največje orgije na svetu so
v mestni dvorani v Sydney ju )v Avstraliji). Notranja širina obsega 24 m, globina 6 m. Imajo 126 registrov s 5 manuali. Mojster jih je izdeloval tri leta in je dobil za nje 40 000 K.
* Glasovi mrtvih. Med marsikaterimi zanimivostmi, ki jih hrani sloveči iznajdnik Edison, je prav imenitna zlasti skrinjica, v kateri so voščeni cilindri z glavami slavnih nekdanjih mož, kakor: Darwina, Gladstonea, kardinala Manninga, pesnika Browninga i. dr. Ako se nastavi voščeni cilinder na fonograf, govOre ti sloviti pokojniki tako določno in razumljivo, kakor bi res še živeli.
* Ločitev zakona zaradi — mačk. Na Dunaju se je završila te dni prod sodiščem zakonska ločitev hišne oskrbnice Alojzije Piene od svojega moža. Za ločitev sta bila oba, in sicer žena, ker je mož prihajal pijan domov, mož pa zaradi ženinih mačk. Povedal je, da porabi žena ves denar za svoje mačke, do-čim pusti njega stradati. Žena je trdila, da ima le dve do tri mačke, dočim je mož povedal, da je mačke natančno preštet ter jih je ravno — osemdeset Ponudil se je tudi, da jih vseh osemdeset pripelje pred sodišče. Sodnik je rajši brž zakon razločil, kakor da bi prišel mož s takimi dokazi.
' Lahka in težka srca. Neki anorleški zdravnik je izračunil, da tehta srce doraslega moža poprečno 280 g, srce žene pa samo 250 g. Mož, Čim je starejši, tem težje ima srce, pri ženski je to ravno nasprotno, kar je za starikaste samice jako tolažilno. Stari samci imajo »debelejša« srca kakor mladi. Tudi žensk z »velikim« srcem je večkrat najti.
Staromestna ura v Pragi. Posetnitii kraljevske prestolnice češke se gotovo ustavijo pred čudno uro na praški mestni hiši, ki ima vse polno raznih ročic in postranskih kazalcev. Naredil jo je mojster Hanuš, sloviti zvezdar in profesor matematike na praškem vseučilišču leta 1490, ko je kraljeval Vladislav. Kakor pripovedujo povest, je mojster Hanuš, ki je na starost oslepel, pred svojo smrtjo prišel v stolp ter neko kolesce v uri nalašč pokvaril, da se je ura ustavila. Deloma se je posrečilo šele urarju I. Lan-dergu popraviti uro.
* Kruh iz kobilic. V severni Afriki pečejo divjaki kruh iz posušenih in semletih kobilio, ta kruh ima baje le nekoliko kislast okus.
* Statistika grbastih. V Liver-polu je umrl te dni zdrav in mlad čudak, ki je potoval po svetu radi tega, da »pro uftuje« človeške grbe. Zapustil je rokopis 2000 pisanih strank debel — o grbi. Naj več grbastih je  na Španskem,  v znožju pogorja Sierra Morrena je med  13 zdra vimi en grbec.   Na Francoskem  je okoli Loire največ grbavil.
* Dva milijona dolgov. Pariško kazensko sodišče zasleduje predrznega mednarodnega pustoloveža, »barona« F o ckeja, ki je napravil v Parizu za 2 milijona dolgov ter zbežal. Focke je pruski podanik, rodom iz Budimpešte. Sleparil je pod raznimi imeni po avstro-ogrskih ko pališčih ter tudi več dunajskih hotelirjev s ravil ob visoke svote. Njegove sleparije v Avstriji in na Ogrskem presegajo naj brže tudi milijon kron.
Društva.
— Veliki orfej. Odbor je za to veselico razposlal znatno število vabil, a vendar je mogoče, da komu ni došlo v roke, vsled tega je vstop vsakemu dovoljen. Občinstvo se prosi čim točneje v začetku priti, ker le na ta način si bode mogoče poljuben prostor izbrati. Mize bodo, izvzemši zgornje velike dve rane, v vseh prostorih pogrnjene. Z ozirom na razsežen vspored bodi omenjeno, da ne bode nikakršne postranske vstopnine, tako da se bode v vseh zabaviščih mo goče prosto zabavati. Radi damskega tekmovanja za dobitke opozarjamo še jeden-krat, da se istega lahko vsaka dama vdeleži in ne samo one katere bodo sre Čke razpečavale, vendar mora vsaka pridobljene srečke shraniti, da jih potem skupno izroči za to določenemu odboru.
— Prostovoljno gasilno društvo Vič-Glince priredi na Martinovo nedeljo vinsko trgatev v novo zgrajenem salonu svojega drustvenika Martina Pod gorelca. Ker je čisti dobiček namenjen za vsfanovo podporne zaloge gasilnega dru štva Vič Glince, vabimo zatorej vse prijatelje društva na prijazen izlet na Glince, ter je dobro vrejena pot za cesarskim gozdnim vrtom proti Rožni dolini, k|er se bode vršiia vinska trgatev.
Književnost.
— „Ročni kažipot — tudi za Ljubljano. »Ročni kažipot po G o r i š k e m. Trstu in Istri« kateri izdaja že devet let »Goriška tiskarna« A. Gabr-šček v Gorici, je edina knjiga te vrste med avstrijskimi Slovani. V njej je res vse, kar more zanimivati človeka, kateri se ozira količkaj dalje izpod domaćega zvonika. Letos namerava založnik razširiti »Kažipot« tudi na Ljubljano, ako mu pojdejo na roko vsi poklicani činitelji. Obsegalo bo na pr. deželni zbor in odbor z vsemi podrejenimi uradniki, enako deželno vlado in mestni zastop, vse c. kr. urade z osobjem vred, cerkev, šolstvo, odvetnike, zdravnike, notarje itd., društva, bratovščine, denarne in dobrodelne zavode, zavarovalnice, itd. vse trgovce in obrtnike po strokah itd. Založnik, ki pride v ta namen v Ljubljano, prosi tem potem, da bi mu šli na roko vsi oni, ki morejo pri spevati k zaželjeni popolnosti take res praktične in tudi potrebne knjige. Ker je društev v Ljubljani obilo, prosi založnik na tem mestu, da bi mu si. odbori vpo-
slali: 1. Točen naslov društva, 2. letnico ustanovitve, 3 sedanji odbor, 4 morebitne druge važnosti (zastava, lastni dom, knjižnica itd) Ljubljanski oglasi bodo razvrščeni poleg »Kažipota po Ljubljani«.
Telefonska in brzojavna poročila.
Celje 7. novembra. Dr. Karlo v-šek dobil 364, Stallner 707 glasov. Pritisk nasprotnikov je bil velikanski. Za nemškega kandidata so volile ženske osebno m s pooblastili.
Ptuj 7. novembra. Pri današnjih volitvah razvijajo Nemci strašansko agitacijo. Vse ženske do zadnje bra-njevke vlečejo na volišče.
Marenberg 7. novembra Klerikalci so se za Korošca maščevali in niso prišli volit.
Ljutomer 7. novembra. Od 164 vo-lilcev jih je prišlo volit 128 Dr. Ploj je dobil 59, dr. Kokoschineg 69 glasov. Za Kokoschinega je glasovalo 18 uradnikov in učiteljev in 9 žensk. Naših je izostalo 24, nasprotnih 12.
Šoštanj 7. novembra Okrajno glavarstvo Slovenjigradec je zadnji tre-notek imenik volilcevpredrugačilo Vkljub silnemu pritisku je dobil slovenski kandidat dr. Maver 46 glasov, nasprotnik pa 37. Pri zadnjih volitvah je imel slovenski kandidat 35, nasprotnik 37 glasov.
Konjice 7. novembra. Pri nas ni tal za klerikalizem! Živijo narodni poslanec Kočevar! — Mladen i š k a zveza.
Dunaj 7. novembra. V današnji seji poslanske zbornice niso Čehi vložili nobenega nujnega predloga, pač pa nebroj interpelacij. Pri nadaljevanju razprave o jezikovnem vprašanju je Bi an k in i označil celo italijansko politiko, očital vladi, da jo pospešuje in izjavil, da je potrpežljivost Hrvatov pri kraju. Češki agrarec Prašek je dejal, da češki kmet za košček kruha ne proda svojih narodnih pravic. Kram a f je karakteriziral notranjo politiko, od tedaj, kar je prišel na krmilo Korber. Čehi so Korberju prišli nasproti kolikor so mogli, a Korber je bil nehvaležen. Čehi bodo svoj boj nadaljevali. Kar so mogli Nemci storiti, znali bodo tudi Cehi. Korber naj uveljavi jednakopravnost, ali pa naj odstopi. Opazilo se je zelo, da so bili Poljaki prvi. ki so Kramam čestitali. Prihodnja seja bo v torek.
Dunaj 7. novembra V poslanski zbornici se splošno misli, da se vlada prihodnji teden iznebi poslanske zbornice in sicer zaradi tega, da bi mogla nadomestne reserviste, ki bi morali iti 30 novembra na dopust, prisiliti, da služijo tri leta. Potrjena ta vest še ni.
Dunaj 7. novembra. Danes je v okraju Favoriten ožja volitev med socialnim demokratom dr Adlerjem in krščanskim socialcem Prochasko. Boj je bil ljut, deloma celo krvav. Lueger je prinesel v poslansko zbornico vest, da je 30 oseb težko ranjenih. To je pretirano, a prišlo je do izgredov, pri katerih je bilo več oseb ranjenih. Red vzdržuje 4 00 policajev in večji oddelek vojaštva. Agitacija je velikanska Skoro vsi krščanskosocialni državni in deželni poslanci ter občinski svetniki agitirajo na volišču. Izid je negotov. Pri volitvi je manjkalo Adlerju le 40 glasov do absolutne večine, a dobil je 1500 glasov več, kakor lansko leto, ko je prišel v deželni zbor. Vzlic temu pa danes lahko propade, ker glasuje mnogo Cehov za kandidata krščanskih socialistov.
Praga 7. novembra „Politika pravi, da je v zadnji seji ministrskega sveta zaradi pomnožitve armade prišlo do ostrega konflikta med ministrskim predsednikom Korberjem in med domobranskim ministrom Wel-sersheimbom.
Praga 7. novembra. Senzačni proces zaradi falsifikacij, na katerih podlagi je bilo mnogim osebam prideljeno plemstvo, je končan Obtoženi Mil-ler je obsojen na dve leti ječe.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 7. novembra 1902.
b'Kui i i državni dolg v notah   .... 10110
Skupni državni dolg v srebru .... ICO 80
Avstrijska zlata renta....... 120 60
Avstrijska kronska renta 4      .... 10016
Ogrska zlata renta 4°/0 ....... 120 40
Ogrska kronska renta 4°/,..... 97 60
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1660 —
Ki oditr.o delnice......... 669*—
London vista......... 239 22°,,
Nemški državni bankovci za 100 mark 116*90
20 mark   .   .  ;......... 2340
20 frankov........... 19-08
Italijanski bankovci ....... 95 10
C. kr. cekini..........1133
Žitne cene v Budimpešti
dne 7. novembra 1902 Termin.
Pšenica za april
Rž „ april
Koruza ,. maj
Oves „ april
60 60 60 60
7 49
663 675 640
rs. Uii\.
5 vinarjev višje.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Štev 21. Dr. pr. 1219
V soboto, 8. novembra 1902.
Vovitela! Drugič: Novitet«!
Marloon,
Lirična opera v treh dejanjih. Spisal M. I, uglas-bil Srečko Albini.   Kapelnik H, Benisek! Režiser E. Aschenbrenner.
BUgajnica se odpre ob 7. ari. — ZaJ«Uk ob V*8- «n. — Konec po 10. uri.
Pri predstavi sodeluje orkester si. e. In tr. peh, polita Leopold 11. št. 27-Prihodnja predstava bode v torek, 8. novembra.
Klavirski izvleček —
s podloženim tekstom k operi
cena K 6-—, po pošti K 6 30 priporoča
L. Schvventner, knjigotržec
v Ljubljani. (2755—1)
Umri! so v Ljubljani:
Dne 3. novembra: Stanko Stucin, pozlačeval-čev sin, 7 mes., Streliške ulice St. 15, želodčne bolečine.
Dne 4. novembra: Valentin Dobnikar, posestnik, 67 let, Pred konjušnico št, 4, kap. — Marija Berčič, zasebnica, 29 let, Poljanska cesta št. 18, napaka srčnih zaklopcev.
Dne 5. novembra: Dušan Bedenk, krojačev sin, 8 dni, Streliške ulice št. 15, življ. slabosti.
Dne 8. novembra: Jakob Klopčič, starinar, 58 let. Cesta v mesttni log št. 27, okrvavenje možgan.
V deželni bolnici:
Dne 2. novembra: Ahac Hiti, hlapec, 20 let, jetika. .,
Dne 3. novembra: Karol Ahačič, zasebni«, 38 let, jetika — Jakob Drašler, delavčev sin, 5 mes., naduha.
Dne 4. novembra: Franja Dolanc, posestni-kova žena, 45 let, jetika.
Dne 5. novembra: Uršula Vodnik, gostija, 67 let, bolezen v urinu.
Meteorologično poročilo.
Vliina nad morjem 806-S m. Srednji ir»čn! U»k 7360 mm.
Stanjei ŽS> Cas opa-i baro- g, zovanja ! metra
v mm.
a*
Vetrovi i Nebo
11
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
739 4
739 4 7387
megla a
megla » 9 7 j si. j vzhod i oblačno
6 2' si. sever 6 3 1'sl. Bever
Srednja včerajšnja temperatura 61°, nor-male: 590.
Bolestnega srca javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je moj ljubljeni soprog, gospod
Lenard Tollazzi
trgovec v Ilirski Bistrici
sinoči, dne 6. t. m , ob 5. uri v starosti 39 let mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo zjutraj na pokopališče Sv. Nikolaja.
V Ilirski Bistrici, dne 7. novembra 1902.
Ana Tollazzi
(2754) soproga.
Mlad
trgovski pomočnik
spreten prodajalec, špecerijske, manufakturne in železninske stroke, zmožen nemškega in slovenskega jezika,
želi s 1. decembrom t. I. službe v Ljubljani ali pa v večji trgovini na deželi. (2750—i)
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
fA ^-w-5£jfl
Trfjctrija l(ffenheimer vdova baronica J^asselli pi. S^Sen^er9
rojena
J{enri/( l{ffenheimer
c. in kr. stotnik v pešpo lku baron %eck št- 47
♦tt- poročena. *'Xt.* (2761) Gorica dne 6. novembra 1902. J^ellanotte
Jutri v soboto, popoludne ob Vi 3 uri prodajalo se bode prostovoljno v I. nadstropju hiše štev. 3 na Jurčičevem trgu več stvari, spadaj očih v neko ku-ratelno sklado. ,2753)
Lepi gostilniški prostori tik novega sodniškega poslopja se oddajo s I. ffe-bruvarjem pod ugodnimi pogoji v najem. (2740—2)
Pojasnila daje Avg. Jenko, pekov ski mojster, Marije Terezije cesta št. 7.
6\
0)
3{avarna-restavracija t
„Švicarija!"
Jutri v soboto in v nedeljo pričnem — kakor vsako leto — izdelovati dobro znane jetrne, krvave in mesene
l*:lolt>o »®
na kar si usojam opozoriti svoje velecenjene goste.
Obenem si dovoljujem priporočati svoj Eutenberški mošt, ter završka, istrijanska in dolenjska naravna vina.
Za mnogoštevilen obisk prosi z velespoštovanjem
JđK»-e«- Hfovak
2752) restavrater v „Švicariji".
19
kateri ima veselje do trgovine in je zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga Frana Oset-a na Vranskem. ,2739—2)
Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr.,
se dobiva samo %' deželni lekarni ..|»sl  .Tlarljl pomagaj" Ifl. lifUHtrk-a In % lekarni L'hald
|»l. Trnkorzy-Ja v LJubljani.
Z uspehom podgansie smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. '2208—9) JL.. Hr^H, mlekarija
Ustanovljeno 1870.
Ustanovljeno fbj£
1870. &9P
PeriE
za gospode, dame in otroke TO
(lastni izdelki)
priporoča v nedosežni izberi renomirana
267 -2)
trgcuinei 5 perilom
j*"™*«8- C. J. Hamann g-««—•
Xal»   iiiflj perila ■»«■«• eaNlnlaklh zavodov.
Perilo po meri se izgotavlja v najkrajšem času. — Natančno delo in znano dober kroj.
v „Angleškem skladišču oblek"
Ljubljana, vogal sv. Petra in Resljeve ceste štev. 3
dobijo najlepši, najmodernejši in najfinejši konfekcijski predmeti
—^ po Jako nizkih conah. konfekcija za gospode, dame in otroke v obilni izberi! JCajbclj^e blage. JCojnižje cene.
!!Z vsako pošto dojdejo nove podiljatve!! Naročila po meri se izvrše na Dunaju jako dobro in točno.
Z velespoštovanjem
pr. F. M. Netschek Oroslav Beruatović.
Ces. kr. avstrijske A državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod ls Ljubljana jož. kol. Proga 6»t Trbli. Ob 12. ari 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljabno čez Seizthal v Aassee, Solnograd, čea Klcin-Reifling v Steyr, v Line na Dnnaj vi a Amstetten. — Ob 7. on 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljabno, Danaj, čez Seizthal v Solnograd, Inomost, čez Amsietten na Danaj. — Ob 11. uci 51 m dopoldne osohni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Ljabno, Seizthal, Danaj. — Ob 3. uri 5(5 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafente. Monakovo, Ljabno. čez Seizthal v Soinograd; Lend-Gastein, Zeil -ib jezera. Inomost Bregenc, Curih. Gen- vo. Pariz, čez Klein Rei fling » Stevr, Line, Bndejevice, Plzen, Mfcriiine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago. Lipsko na Danaj Cez Amstetten. — Ob 10. nri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. 'Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga V Novo saeato In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7 uri I? m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice. Kočevje, ob 1. ari 5 m popoludne istotako, o., 7 ur H m zvečer v Novomesto, Kočevje. Pniiod v Ljubljano juž. kol. Prcg*. l IriiU* Ob 3. ari 88 m zjutraj osobni vlak z Dnaaja čez Amstetten. Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Sduograd, Line, Steyr Išl, Aussee, Lju-bto Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. ari 12 m zjatraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. nri 16 m dopoludne oaobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vaie. Heb Marijii.e vare Plzen, Bude-jevue, Solnograd, Line Stevr Pariz, Genevo. Curih, Bregenc, inomost, Zel! ob jezeru, Lend-Gastein Ljabno, Celovec, St. Mohor Pontabei. — Ob 4. uri 44 m po-poludm osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensiesta, Pcnlabia. — Ob 8. uri 5) m zvečer osobni vlak i lh :r >u, Ljabna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Seizthal iz Inomosta, Solnograda — Prog. Is Norega meita is Kacev]&. Osutiui vlaki: Ob b. cr. 44 m zjatraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. ari popoludne iz Straže Toplic, Novega meste, Kočevja m oL uri bb m ivečer istotaLo. — Odhod U LJut-ljaso drž. kol v Kamnik. Mešani vlaki: Ob tšb rc zjutraj ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10 uri :5 m, poslednji vlak le ob nedeljab in praznikib in samo v oktobru. — Frihod ▼ Ljcsljano drž. kol. 1» Kamnik* Mešani vlaki: Ob ». uri 4f? m zjutraj, ob nri B a dopoladne, ob (i, uri 10 m zvečer in ob 9 ari 55 m zvečer, posiećnj: vlak !e ob neetehah :n praznikih in samo v ok*or>r-; (1)
elkine storže
kupuje
C. J. Steingaesser £ Co.
(26GO-2)  Miltenberg ob Meni, Bavarsko.
Spretneg-:i
urarskega pomoćnika
z dobrim oredjem sprejme takoj
Aleksander Ambrožič na Jesenicah
Gorenjsko. (2711—2)
Trgovina in gostilna
skupaj ali pa tudi veCja gostilna br<^ trgovine, oziroma restavracija ali kantina w«» lire v najem pod garancijo gotovih dohodkov od strani najemodajalca, pa tudi eventuelno s kavcijo najemojemalca. (2749) Cenjene ponudbe naj se blagovolijo poslati pod: ..f.arantl rani dohodki", |io«i< restanle. Zajtorje ol> *avl, kiMiiJ.ht,
Z)obro Izurjen
urarski pomočnik
se takoj sprejme pri M. Čagran-u, urarju v Ljutomeru
(Spodnje NlnjrrMko). (2646—4)
Jriglav'
Poskusite
J. Klauer-jev
naravnt rastlinski liC^«-r-:
Ogreva in oživlja želodec in talć,
Probuja tek in prebavo.
Daje dobro spanje. (416-219;
Edini založnik in Imetnik:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
Naznanilo.
Vsem trgovcem in onim, S kojimi sem v 3veji, vljudno naznanjam, da sem se preselil o Gorenjih JLeječ
v Doljno Jfosano
ter prosim, da vse pošiljatve naslove v Jfošano. (2726-2)
S spoštovanjem
^. Valenčič.
Isdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan T a vi ar
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«