Q%£joM ^vVand Y~yuA&ce. Atmlm B-m— H o te NO. 75 °0f >b A' *N SP1RST /%-• ^GUAG€ ONLY Clilcagy, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€N!AN HORNING N€WSPAP€R ) CLEVELAND, OfflO, MONDAY MORNING, MAY 12, 1975 LETO LXXVIL—VOL. LXXVH Novi grobovi Joseph Cinkole V petek zjutraj je umrl 84 let: stari Joseph Cinkole s 15217 Grovewood Avenue, rojen v Do-broški vasi v fari Škocijan na Dolenjskem, od koder je priseš v ZDA leta 1911, vdovec po pred več leti umrli ženi Louisi, roj. Smerke, oče Josepha A. Jr., pok. Louise, pok. Franka, Irene Beck (Nev.), tast' Mrs. Frank (Florence) Cinkole, in Mrs. Joseph Jr. (Frances) Cinkole, trikrat stari oče, 6-krat prastari oče, brat Antona, Lojzeta (Jug.), Pepce Rorman (Jug.) in Ane Krpan (Jug.). Pokojnik je bil član Društva Kras št. 8 ADZ in SNPJ. Pogreb bo jutri, v torek, ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije vnebov-zete ob 9., nato na Kalvarijo. Anthony Jereb ■ Nenadno je umrl na ipojem domu na 856 Rose Blvd., Highland Heights, Ohio, 68 let stari Anthony Jereb, rojen v Dobu v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1912, mož Mary, roj. Jer-htan, oče Rosemary (Mrs. Joseph M.) McCormack (taj. šole pri Mariji Vnebovzetij, stari oče Marv-Beth, brat Ferdinanda, Jennie Vidrih, Pauline Torzak in Mari Rennert. Pokojnik je bil do svoje upokojitve zaposlen pri zvezni vladi v upravi za sklepanje obrambnih naročil s krajevnimi podjetji. Bil je član Društva Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti in SNPJ št. 614. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. ’utri, v torek, ob 9.15, v cerkev Makije Vnebovzete ob 10., nato na Pokopališče Vernih duš. Louis M. Kosteinshek Na svatbi je zadela kap 70 let starega Louisa M. Kosteinsheka s 4875 Swetland Blvd., Rich-tnond Heights in ko so ga prepeljali v Marymount bolnišnico, so ugotovili njegovo smrt. Pokojnik je bil rojen v Kočevju v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1920, bil mož Josephine, r°j. Kovic, oče Richarda in Rolanda, 6-krat stari oče, brat pokojnih Sophie Jackshaw, Anne, Mary in Agnes. Po poklicu je bil mesar, pa je bil že v pokoju. Dil je član ADZ št. 6, Kluba slo-yenskih. upokojencev v Euclidu In Meatcutter Local 427. Pogreb bo v sredo ob 10. dopoldne iz Želetovega pogrebnega zavoda k13- E. 152 St. Truplo pokojnega bo položeno na mrtvaški oder kocoj ob sedmih. Stanley Benedict Zadet od srčne kapi na svojem d°niu na 26151 Lake Shore ■^Kd., je bil prepeljan v Euclid General bolnišnico, kjer je nekaj kasneje umrl 57 let stari Stanley Benedict, rojen v Clevelandu, mož Anne, roj. Morel, oče Mrs. Gerald (Sandra) Mershon M Kennetha (oba v Miami, k la.), 4-krat stari oče, brat pok. Ddwarda Benedicta, pok. Ludviga in pok. Alberta Pintarja kor Marie Dreger. Bil je veteran 2- svetovne vojne, član SNPJ št. 604 in Plumbers Union Local (Dalje na 3. strani) Vremenski prerok Vietkong zahteva vrnitev beguncev Po poročilu jugoslovanske poročevalske službe Tanjug zaiVtava rdeča vlada v Saigcnu vrnitev ‘’prisiljenih” beguncev. CLEVELAND, O. — UPI je objavila po jugoslovanski poročevalski službi Tanjug poročilo iz Hanoia, da vlada v Saigonu zahteva vrnitev vseh tistih Vietnamcev, “ki so bili nasilno odvedeni iz dežele”. Revolucionarna vlada Južnega Vietnama trdi, da so Amerikanci prisilili 80,009 ljudi, pretežno žensk in otrok k zapustitvi njihove domovine. . To poročilo iz komunističnega vira je močno podobno trditvam iz komunističnih držav ob koncu druge svetovne vojne, ko se njihovi državljani niso marali vračati domov pod komunistično oblast, da ZDA te zadržujejo in jim naravnost branijo vrnitev domov. Prišlo je tako daleč, da so v glavni skupščini Združenih narodov zahtevali, da se vse “razseljene osebe” s silo vrne v njihovo domovino. Tedaj sta proti tej sovjetski zahtevi nastopila pok. Eleanor Roosevelt, ki je zastopala ZDA ■ v ZN, ih avstralski zunanji minister Evatt, tako odločno, da je bila zahteva z veliko večino odklonjena. j V Saigonu se torej ravnajo po j moskovskem zgledu izpred 30 let> le da je danes njihova zahteva še bolj očitna laž, ker smo lahko na televiziji videli, kako so ZDA “s silo” odvažale Vietnamce iz Saigona.. . Odpusti v jeklarnah , PITTSBURGH, Pa. - U. S. Steel Corporation je odpustila že več tisoč delavcev, ko po-vpraševapje po jeklu pada, pa je objavila pretekli teden, da bo morala odpustiti nove tisoče. Tako bo v njenih jeklarnah Gary od 23,000 delavcev, začasno ob zaposlitev preko 5,700. Malarija divja v Indiji NEW DELHI, Ind. — Po tukajšnjih liradnih podatkih in po podatkih. Svetovne zdravstvene organizacije je Indijo zadela največja epidemija malarije v zadnjih 20 letih. Število žrtev je vendar precej manjše, kot je bilo leta 3953, ko je umrlo v Indiji na malariji okoli 800,000 ljudi. Psi čuvarji v trgovinah V nekaterih trgovinah mesta New Yorka so uvedli za čuvaje posebno izvežbane pse. Razgovori o omejitvi strateškega orožja v Ženevi so prekinjeni Zastopniki ZDA in ZSSR v Ženevi so se odločili za odložitev razgovorov o omejitvi strateškega jedrskega orožja do junija. ŽENEVA, Šv. — Razgovori med ZDA in ZSSR o omejitvi strateškega orožja se vlečejo že več let, zadnje razdobje na temelju sporazuma med predsednikom ZDA Fordom in sovjetskim voditeljem Brežnjevim v lanskem novembru v Vladivostoku. Ob tem sporazumu je bilo rečeno, da sta se oba voditelja načelno sporazumela in. da je potrebno sporazumu dati le primerno uradno obliko in ga dopolniti v podrobnostih.’ Pogajanja se vlečejo iz tedna v. teden, iz meseca, v mesec in sporazum je bil vedno “tik pred pragom”. Težave na Srednjem vzhodu in predvsem dogodki preteklega meseca v Jndokini so razgovore zavrli in. za njihovo nadaljevanje in uspešen zaključek so potrebne “višje odločit-, ve”. Tako sta se obe strani sporazumeli, da razgovore prekineta in dobita tako možnost za določitev novih stališč obeh vlad. Zastoj razgovorov je namreč povzročil že preje odložitev za konec junija določenega obiska Brežnjeva na prihodnji september. Dotlej upajo, da se bo mednarodni položaj izboljšal in da bo v novem ozračju možno doseči uspešen zaključek razgovorov o omejitvi strateškega o-roižja (SALT II.). Dr. Fred C. Ikle,.načelnik A-gencije ZDA za nadzor orožja in razorožitev v Washingtonu, je poudaril, da prekinitev razgovorov ne pomeni njihov neuspeh ali celo polom, ker bodo 2. junija obnovljeni. Kongres omejil zvezne izdatke na 387 bilijonov WASHINGTON, D.C. — Konferenca Senata in Predstavniškega doma je dosegla sporazum o zveznem proračunu. Izdatke je omejila na skupno 367 bilijonov, kar bi naj pomenilo, da bo primanjkljaj v proračunskem letu 1975-1976 znašal 68.8 bilijonov dolarjev. Predsednik G. R. Ford hoče izdatke omejiti na 355 bilijonov in primanjkljaj na 60 bilijonov. Četudi je predsednik Ford pred par tedni izjavil, da bo pri svoji odločitvi vztrajal in izdatke omejil na določeno vsoto, je postalo precej jasno, da se je sprijaznil z novim položajem. Zakladni tajnik Simon je namreč dejal, da bi bil “skrajno nevaren” primanjkljaj v obsegu 80-100 bilijonov in dodal, da upa, da se “bo rpogoče temu izogniti”. RDEČI STVARNO DOBILI POLNO OBLAST V LAOSU Z demonstracijami so pripravili zastopnike nacionalne skupine k odstopu iz vlade in oboroženih sil. JS57 • T KS; S ^ /V jv... .J,. KVANes' Francija je z&dnjič praznovala konec vojne PARIZ, Fr. — Predsednik republike Valery Giscard je ob praznovanju 30-letnice konca druge svetovne vojne v Evropi pretekli teden dejal, da je bilo to zadnje praznovanje, da bodo i v bodeče praznovali rajše obletnico ustanovitve Evropske go-. spodarske skupnosti. Čas je, da Evropa začne gledati v bodočnost. | Valery Giscard se je obrnil na ’ ostale članice Skupnosti, da bi določili skupni praznik Evrope, predložil je v ta ijtamen 1. januar kot obletnico ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti leta 1958, jč burmaV^ M- *' S ^ TkuSKAhf |Ajdtaja) ^ JSangkok I „ , r- ------•«*.£ Bin&Dinhl i* 4 Ikambodža Iz Clevelanda in okolice AiUtNI »Bien Ho"? Yo' |Songhla: 3°° j**.. k%&LAJ^ Senatni odbor zmanjša) za 9% obrambni proračun WASHINGTON, D.C. — Senatni odbor za oborožene sile je stroške za narodno obrambo, kot jih je predložilo obrambno tajništvo za oskrbo oboroženih: sil in razvoj orožja, omejil na 977. Načelnik odbora sen. J. Stennis je dejal, da je potrebno, da o-stanejo ZDA močne in da so za obrambo predvidena sredstva v omejenem obsegu še vedno zadostna. Senatni odbor je izdatke omejil bolj kot Domov odbor. Cilj VIENTIANE. Laos. — Predsednik vlade princ Suvana Fu-ma je sprejel pretekli petek odstop 5 konservativnih ministrov, in 7 generalov, kar pomeni brez ■ dvoma hud udarec kompromisu,' ki je bil dosežen lani v pogledu! upravljanja in delitve oblasti vi Laosu med levičarji, sredinci in konservativno, nacionalno sku-' pino. Odločilen je odstop obrambnega ministra Sisouka Na Champassaka, najmočnejše o-sebnosti v konservativni skupini. Njegovo mesto v vladi je prevzel pristaš levičarske skupine Pathet Lao. Sodelovanje med levičarji in desnico v vladi ni bilo nikdar brez težav in hudih trenj. Po zmagi rdečih v Kambodži in Južnem Vietnamu so rdeči tudi v Laosu začutili, da je prišel “njihov čas”. Začeli so zasedati področja, ki so bila pod upravo nacionalistov in presekali glavno cesto med vladnim središčem Vientiane, in prestolnico Luang Prabang. Demonstracije levičarjev v Vientiane v podporo zahtevi po odstopu 5 konser-vativnlh članov vlade in 7 generalov so te toliko prestrašile, da so se zahtevi vdali. Položaj je bil tako zategnjen, da so se začeli voditelji konservativne nacionalne skupine naglo pripravljati na morebitni nujni beg iz dežele. Lepi materinski proslavi— Proslavi Materinskega dne obeh slovenskih šol, pri Sv. Vidu in pri Mariji Vnebovzeti, sta bili lepo obiskani, skrbno pripravljeni in izvedeni. Obema šolama topla zahvala za trud in čestitke k lepemu nastopu! Kje dobiti denar za plače policajem? Mestni svet je zadnjič odobril uporabo dela sklada za razvoj mest, ki ga je zvezna vlada nakazala Clevelandu, za plačilo policije. Pretekli petek so iz Washingtona sporočili, da to ni dovoljeno in župan zopet ne ve, kje naj dobi denar za plačilo policajev. če denarja ne bo, bo 190 policajev odpuščenih. Mestni dohodninski davek povišan brez volitev?— Predsednik mestnega sveta George Forbes je prišel do zaključka, da je povišanje mestnega dohodninskega davka neizbežno, če naj se Cleveland reši iz denarnih stisk. Rad bi ga povišal od. l.% na 2% s sklepom 'mestnega sveta brez ljudskega (glasovanja. Trdijo, da to brez spremembe državne ustave ni mogoče. .. Seja— Podrujnica št. 15 SŽZ ima jutri ob 7.30 zvečer sejo. Po njej prigrizek. obeh je preprečiti še večjo o-mejitey v sami zbornici pod vplivom liberalnih članov. aa Večinoma oblačno, deževno z Verj etn ostjo neviht. Danes ver-^tnost dežja 70%, jutri 30%. anes naj višja temperatura o-oli go,p (16 C), jutri nekaj Madnejše. Velikokrat slišimo vsakovrstne pritožbe nad današnjo mladino, ki da se spušča v razne skrajnosti, da je neodgovorna in išče samo veselje in zabavo, ni pa ji do resnega dela, še veliko manj pa za ostale preskušene, stare vrednote v zahodni človeški družbi. Margot Hentoff, pisateljica s štirimi otroci v starosti od 10 do 22 let, ki živi v Green-which Village, N.Y., je v zadnji številki časopisa Newsweek od 12. maja 1975 napisala daljši članek, v katerem trdi, da te obdolžitve ne drže, da se sedanji mladi rod obrača od skrajnosti k starim, pre-skušenim vrednotam. Pred 10 leti so trdili, da je ntijno, da se Amerika pripravi na nov revolucionarni rod mladine, ki se bo odvrnila od starih vrednot in pričakovanj. Margaret Mead je tedaj napovedovala, da se bodo poslej stari učili od mladih ... Nekateri radikalni mladi ljudje v onih letih so govorili: RASTOČI ROD SE VRAČA OD SKRAJNOSTI K STARIM VREDNOTAM Če mislite, da smo mi radikalni, samo počakajte na naše mlajše brate in sestre — ob njih bomo mi izgledali krotki! Margot Hentoff piše, da so se pod vplivom takega mišljenja vzgojitelji in starši pripravljali na nov rod in na nov red. Pokazalo se je, da je bil ta napor nepotreben in nesmiseln, ker novega rodu, kot so ga napovedovali, ni! Mladino, ki jo jaz srečujem in vidim, trdi pisateljica, se mi zdi zelo domača, enaka tisti, kot smo bili mi, ko smo bili otroci. Današnji otroci srednjega stanu so enostavno trop nekdanjih starih, dobrih otrok! Njen 10 let stari sin hodi v šolo, kjer so letos prvič dovolili “blue jeans”. Materi je dejal, da so te neudobne — premrzle za zimo. Bil je razočaran, ko je zvedel, da namerava njegova šola ukiniti re-dovanje. Kako naj ve, kdaj je dobil A? Kako bo to vedel kdorkoli drugi? Fantič hoče redno k frizerju, da mu lase ne rinejo izpod kape za baseball. Neki 13 let stari šolar se je pritoževal materi, ker ga je poslala v premalo strogo šolo, da. sedaj ne zna dovolj slovnice1 in pravilnega pisanja. Zakaj me nisi poslala v šolo, kjer bi me vsega tega naučili? je hotel vedeti in malodušno izjavil: Jaz jih ne bom nikdar dohitel! Ko ga je Margot Hentoff vprašala, zakaj misli, so ga starši poslali v popustljivo šolo, pa je dobila odgovor, da so verjetno mislili, da bo v redni šoli zanj pretežko. Le kako naj se povzpne na vrh in postane uspešen odvetnik, kot je njegov oče, če ne bo šel v najboljše šole? že pri 13 letih je torej fantič mislil na uspeh in napredek v družbi! V razgovoru z mladimi dekleti je pisateljica dognala, da je “skupno življenje fantov in deklet” izgubilo nekdanjo privlačnost. Njim se je zdelo, da je pri tem nekaj narobe, da se eden od njih noče poročiti, torej prevzeti odgovornosti, pa uživati vse ugodno- sti... Tudi na visokih šolah, kjer je v zadnjih letih popuščanje pri ocenah in v zahtevah po resničnem znanju začelo prihajati v splošno navado, se je med slušatelji in slušateljica-mi pojavil odpor. Spoznavajo, da je za uspeh potrebno trdno znanje .. . Gospodarski zastoj s povečano brezposelnostjo na tem polju ni ostal brez učinka! Tudi glede moralnih načel je po opazovanjih in ugotovitvah Margot Hentoff vidno vračanje k staremu. Po nekaj viharnih, revolucionarnih letih, ki so izgubila svojo novost, se mladina vrača k sta-remu redu in k starim vrednotam večina brez sodelovanja in pomoči svojih star-, šev in učiteljev, večkrat pa celo proti njihovim nasvetom in težnjam. Opažanja Margot Hentoff niso le zanimiva, ampak so tudi važna, ker kažejo v bodočnost. Zato se nam je zdelo vredno na nje opozoriti. Vlada poziva k miru Vlada Suvane Fume, v kateri so z odstopom konservativne nacionalne skupine prevladali levičarji, kateri so-med drugim dobili tudi obrambnega mini-stra, je pozvala prebivalstvo, naj ostane mirno, ker ni nobene nevarnosti za kako nasilje ali pomore v glavnem mestu Vientiane. Domačinom in tujim državljanom je prepovedala odhod iz dežele. Odredba je bila objavljena1 preko radia Lao in izdana v imenu mešanih varnostnih sil, organa vlade, ki je bila sestav-I Ijena februarja 1973 na temelju J pariškega dogovora iz treh sku-! P^n> desnice, sredine in levice. Ker je desnica izgubila pod pri, tiskom levičarskih demonstracij pretekli petek svoje glavne voditelje, ki so se morali umakniti iz vlade in vodilnih položajev v oboroženih silah, je ostala trdno povezana levica stvarno edina trdna in zato pevladujoča politična skupnost. Komunistični Pathet Lao je postal stvarni gospodar v Laosu brez vsake večje uporabe sile, desnica je klonila pod pritiskom demonstracij in pod vplivom rdeče zmage pretekli mesec v Kambodži in Vietnamu. Predsednik vlade Suvana Fuma je to priznal, ko je dejal, da je nujno treba upoštevati dejstva in se pripraviti na dosego “soglasja z zgodovino”. Glavno mesto Vietiane je mirno in življenje se na zunaj ni spremenilo. Ljudje gredo po svojih poslih, trgovine in restavracije so odprte. Prijave avtov Za leto 1975 ni novih avtomobilskih tablic, so le mali nalepki, ki jih je treba dobiti do konca maja. Tisti, katerih' imena se začenjajo od A-K, so si morali preskrbeti te nalepke v a-prilu, oni, katerih imena se začenjajo od L-Ž, morajo to storiti. v maju. Nalepki stanejo $15 in jih je mogoče dobiti v uradu glavnega registarja na 746 W. Superior Avenue, na 10609 St. Clair Avenue v trgovini Giant Tiger, pri Milt Miller Pontiac na 22480 Shore Center Drive in še na nekaterih krajih, ki pa so dalj od slovenskih naselbin. — Le eno desetino vseh slepih ljudi v ZDA je slepih od rojstva. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Gospodarstvo se bliža koncu depresije, toda zdi se, da so na poti k njegovi požitvi še vedno nekatere ovire. Zaloge blaga so se zmanjšale hitrejše, kot so pričakovali, trgovina je živahnejša. Izjema je le prodaja avtomobilov, kar ne pomeni nič dobrega za avtomobilsko industrijo. LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade Harold Wilson je dejal, da je Velika Britanija v svoji največji gospodarski krizi v zadnjih 40 letih. WASHINGTON, D.C. — Pridelek ozimne pšenice cenijo na 1.62 bilijona mernikov, 16% več kot lani. BANGKOK, Taj. — Nova vlada v Phnom Penhu je poudarila včeraj svoje tesne vezi s Kitajsko in Severnim Vietnamom, med tem ko je sovjetske diplomatske zastopnike že preje izgnala in sovjetsko poslaništvo pustila opleniti. TOKIO, Jap. — Prometni štrajk na Japonskem je bil končan, ko so železničarjem v novi pogodbi dali 14% poviška. Ameriška Domovina v vi r i/»c- "* u o iv» i: 6117 St Clair Av*. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation _venskih množic v italijanske stranke? Je v korist naše ' manjšine do danes trajajoče nesorazmerno privilegiranje enega tabora na škodo drugega? In navsezadnje: mar bo ta knjiga naredila iz kakšnega Slovenca Italijana ali anti-jugoslovana? Ne : podčrtala je samo nekaj resnic, nas kulturno osvestila, nas še globlje povezala z intimno usodo slovenstva. FubUshed daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, Jst week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; ?7.00 za 3 mezeče • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 5 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.- SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 75 Monday, May 12, 1975 BESEDA IZ NARODA TRIDESET LET Odmev ob izidu Kocbekovega zbornika Izid knjige “Edvard Kocbek, pričevalec našega časa je, kot smo poročali, strašno prizadel in razjezil vladajoče v Socialistični republiki Sloveniji: Ni jih zadelo le Kocbekovo priznanje pokola 12,000 razoroženih vrnjenih, slovenskih domobrancev, ampak prav tako tudi njegov opis odgovora, ki ga je dobil, ko je svojim tovarišem v vodstvu komunističnega režima odkrito postavil vprašanje tega pokola. Če so s tako zvestim, dragocenim in doslednim svojim sodelavcem ravnali komunisti v Sloveniji na tak način, kako naj kdo pričakuje, da bodo z njim postopali boljše? ^ O odmevih v splošni javnosti na izid tega dela je “Katoliški glas”, slovenski tednik, ki izhaja v Gorici, prinese! 24. aprila 1975 pod naslovom “Dokaz moči duha” tale zanimiv in poučen članek. » * Če bi zamejski katoličani bili samo za nekak načelen antikomunizem, bi lahko ob aferi, ki je postavila v središče pozornosti osebnost Edvarda Kocbeka, zazvonili z vsemi zvonovi. Lahko bi dokazovali, kako se je ne na Slovenskem že pred tridesetimi leti končal poskus Berlinguerjevega ‘ zgodovinskega kompromisa”. ‘ 1 Lahko bi se razpisovali o tem, kaj naredi po zmagi komunistična partija celo s tistimi zavezniki, ki hočejo ohraniti do nje samo kulturno avtonomijo, kakor so jo hoteli ohraniti slovenski krščanski socialisti. Lahko bi dokazovali nekulturnost, s katero se je Komunistična partija v Sloveniji soočila s tako razumniško knjigo, kakršna je Pahorjeva in Rebulova ob 70-letnici bolj umetnika kot politika Edvarda Kocbeka. Lahko bi po Ribičičevem in Šetinčevem posegu, ki sta v neskočni razdalji obšla bistveno vprašanje knjige, pokol vrnjenih domobrancev, razlagali, kako je Edvard Kocbek iz te “afere” izšel kot moralni zmagovalec. Lahko bi iz potnega lista pisatelja Pahorja v spomin na narodno sramoto fotokopirali besedilo, s katerim mu je Občinska skupščina v Sežani za eno leto prepovedala vstop v Jugoslavijo, najbrž edinemu izmed stotisočev Tržačanov, vključno fašistov. Namesto vsega tega se bomo omejili na nekaj treznejših misli o tem, kako je ta afera odjeknila v našem zamejskem prostoru. To bomo storili zato, ker se ne moremo odpovedati svojemu informativnemu in ocenjevalnemu poslanstvu. Prvo, kar moramo ugotoviti, je solidarnost, ki so jo podpisniki knjige pokazali do obeh naših zamejskih pisateljev tudi potem, ko se je začela gonja režimskega tiska proti njima. Med 40 uglednimi zamejskimi imeni je doslej javna izjema samo nekdanji urednik zagnane antikomuni-stične “Demokracije” — dr. Janko Jež. To je lep dokaz demokratične samozavesti, ki je ni omajal niti poskus policijskega vplivanja izza meje. Podpisnikom te knjige se res ne bo treba sramovati, da so podprli počastitev pisatelja Edvarda Kocbeka, na katerega se režim celo v svojih napadih obrača s spoštovanjem. Res lep dokaz, da ima tudi duh svojo moč. In če hočemo biti objektivni, je to tudi dokaz, da si KPS kljub zaostrovanju pomišlja seči po stalinističnih metodah. Samo pomislimo, kaj počenja prav te dni češkoslovaški režim z Dubčkom zaradi njegovega pisma parlamentu. Druga ugotovitev je manj pozitivna. Namreč, da je bila zelena luč za gonjo prižgana v Trstu in sicer v tedniku “Gospodarstvo”, od katerega zaradi njegove običajne treznosti in umirjenosti česa takega ne bi pričakovali. Tokrat so se njegovi bralci bridko spogledovali. Kakšno časnikarsko raven si je ob tem izvolil “Primorski dnevnik”, je razvidno iz tega, če primerjamo njegovo prostaško bruhanje na Pahorja in Rebulo z dolgo izjavo, s katero se je njune knjige dotaknilo predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije. “Primorski dnevnik” si tokrat ni nataknil tistih rokavic, ki si jih ^krbno natika vselej, kadar ima kakšno pripombo na račun ljudi, za katere je bil nekoč predsednik Tito Titler, Jugoslavija pa fašistična ječa. Na pomisleke, ki jih je ta knjiga zbudila v določenem krogu, bosta lahko odgovorila pisatelja sama. Prvi pomislek: je bil to pravi trenutek za knjigo, čeprav je verodostojnost njene vsebine izven diskusije? Odgovor: Če sodimo po neki naši tihi anketi, so krščanski razumniki po Sloveniji, tako progresistično kot konservativno usmerjeni, enodušno mnenja, da je prav,’da'je knjiga izšla, da je nedvomno prav, da je Kocbek povedal, kar je povedal. Drugi pomislek: Je takšna publikacija v korist naši skupnosti v zamejstvu? Odgovor: je bil v korist naše manjšine spor s Komin-formo, ki nam je odtegnil desettisoče Slovencev? Je v korist naše manjšine do danes trajajoče porivanje naših slo- (Spominska proslava) CLEVELAND, O. — Koraki so votlo odmevali po prazni cesti. Sonce je že zašlo in mrak je stegal svoje roke čez izumrlo mesto. Nekdo je zažgal hišo ob cesti. Ognjeni zublji so se poigravali v prvi pomladanski sapi in metali pošastne sence na človeške postave, ki so se skoraj neslišno.pomikale proti Gorenjski. Zadnji domobranci so zapuščali Ljubljano. Vojaki-zma-govalci so zapuščali svojo rodno zemljo, ker so postali žrtev nerazumljive mednarodne politične igre. To naj bi konec zmagovite vojske? Kdo bi takrat slutil, da je to šele začetek konca, prvo dejanje žaloigre, ki je še sedaj ne moremo popolnoma dojeti. Trideset let .. . Leta so posušila solze, spomini so obledeli, trupla junakov-m učencev strohnela. Toliko žrtev, toliko solza, toliko mučencev — a vse zaman. Tako se je zdelo nam, ki smo kakor z verigami prikljenjeni na ta svet in presojamo vse dogajanje, V nedeljo, 25. maja, ob 8. uri zjutraj bo v cerkvi sv. Vida v Clevelandu darovana sv. maša ob priliki skupnega velikonočnega obhajila za članstvo Jed-notinih društev Sv. Jožef in Marija Pomagaj. To je velika uvidevnost in zasluga preizkušenega vodnika KSKJ, predsednika Društva sv. Jožefa Jacka Žagarja. Upajmo, da bo vso stvar peljal še naprej tako, da se bosta tema dvema društvoma v tem pogledu pridružili še ostali dve Jednotini društvi Sv. Ana in The Knights of Trinity. Na tak način se bi skoraj uresničile ‘’‘sanje” treh srenjčanov, o katerih je na skupnem zajtrku v dvorani govoril Jack Žagar. Vsa ta srenj ska aprilska nede- Starostni domovi in negovališča ’ Slovenci v Clevelandu imamo _store. Njegovi oskrbovanci imajo na razpolago knjižnico, pa tudi možnost razvedrila ih za našega pokojnika. Zato vabimo vse naše primorske rojake ija je po mojem mnenju močno in prijatelje, da se udeležijo sv. maše v čim večjem številu in da se tako poklonimo spominu velikega Slovenca, ki je bil med zadnjo vojno ena vodilnih osebnosti na Primorskem. Kot mnogi naši rojaki je tudi on vedno želel, da bi večer svojega življenja preživljal v sončni Gorici, a Bog je hotel drugače. Naj mu bo lahka ameriška zemlja! Kati Burjes leina seja Sio¥@nsk@ga starostnega doma pokazala na smisel povezovanja in utrjevanja naše skupnosti. Župnik oče Richard Rogan je s to za nas tako pomembno mislijo začel v svoji pridigi, ki jo je povzel kar iz prvega berila za to nedeljo, ko je dejal: — Apostoli so enkrat rekli: “Ne bi bilo prav, da bi mi opuščali božjo besedo in oskrbovali mize . ..” Poudaril je, da so a-postoli od časa do časa zašli v razna dela, ki so jim kradla čas za njihovo poglavitno poslanstvo, ki je bilo duhovniško. Nakazal je, da se danes to tudi marsikje dogaja zaradi dejanskih razmer in da je tako duhovnik odtrgan od dolžnosti svojega poslanstva. Marsikje je jpo njegoveb tako, da duhovniki sami silijo na laiška področja, j Pokazal je, da je prvo in drugo lep, vzorno urejen Starostni dom na Neff, ki je po priznanju države Ohio eden najboljše urejenih in oskrbovanih v vsej državi. V moderni stavbi, modro zamišljeni in opremljeni je poskrbljeno za čim udobnejše življenje ostarelih rojakov in rojakinj, takih, ki so še delno sposobni sami skrbeti za sebe, in takih, ki so popolnoma vezani na oskrbo in postrežbo drugih. Skupno je v njem prostora za 87 oseb, za 24 takih, ki si še lahko delno sami pomagajo,- in za 63 takih, ki so vezani popolnoma na pomoč drugih in potrebujejo vso strokovno oskrbo. Za naše ostarele in onemogle rojake in rojakinje v tem Domu skrbi 57 redno zaposlenih ljudi. Od tega 4 poklicne bolniške negovalke z visokošolsko strokovno izobrazbo, 3 s strokovno izobrazbo praktične vrste in 30 nji- dnižabnega življenja v posebnih za ta namen določenih pr°' štorih, po enem v vsakem nadstropju. Domovo upravo vodi ga. Mary Cerer po navodilih Domovega odbora in sveta zaupnikov. Vsi prostori v Domu so stalno zasedeni in veliko število rojakov in rojakinj čaka, kdaj bodo mogli vanj. Bil bi torej potreben razširitve, pa za enkrat na kaj takega ni mogoče misliti, treba bo preje poskrbeti za poravnavo vsaj še dela preostalega dolga-Starostni dom na Neff Road je znak slovenske ljubezni do ostarelih in onemoglih, dokaz našega socialnega čuta. Tako p° svoji zunanjosti, kot po notranji urejenosti in stopnji oskrbe je nam lahko vsem v ponos-Zato se ga ob vsaki priložnosti hovih pomočnic. Dom ima svojo spomnimo in ga podprimo s svo-lastno, dobro opremljeno kuhi-'jimi darovi! njo, pralnico in vše druge pro- CLEVELAND, O. — Letna seja odbornikov in članstva Slovenskega doma za ^ostarele se bo vršila v petek, 16. maja 1975,i * “““7“o Jy dmge^ s“lu^aj”'n°aj ob 7. uri zvečer v j duhovniki na,rede umik z laič- Delavskem Domu na 1d335 Wa- pcdroc,ja; y prvem prime. terloc- Rd. I ru pa naj laiki poskrbe, da opra- Pcsameznik, ki je prispeva y veriSj^ skupnosti vse tisto ~~ — ---------- znesek $25 ali več, postane av-j ^ ki duhovnika hromi v nje. življenje in smrt, največkrat sa-; tcmat i eno elan ter ima pravico, govem duhovnižkem poslanstvu, mo z materialnega vidika. Po-' do glasovanja. Društva^ katera j Apostoli go ge tega zavedali in zabili smo, da je On, ki je hodil ali j in učil po Palestini, rekel, da mora zrno najprej strohneti, da iz njega požene novo življenje in obrodi sad. Žrtev naših dragih je že obrodila sad — bogat, trajen sad v srcih naše mladine. Niso poznali naših junakov, niso doživeli vetrinjske tragedije, a v njih srcih gori plamen ideje, za katero so naši junaki darovali svoje najdražje — svoje življenje. Zveza Slovenske mladine bo proslavila 30-letnico slovenske tragedije s proslavo v soboto, 17. maja, ob 7.30 zvečer v šolski dvorani Sv. Vida. V nedeljo, 18. maja, bo v cei*-kvi Marije Vnebovzete ob dveh popoldne darovana sv. maša za vse slovenske žrtve. vojne in revolucije. Miro Ob smrti dr. il Duka WICKLIFFE, O. — Zgodnje spomladansko sonce je sijalo nad 'zapadno Pennsylvanijo, ko smo se bližali mestecu Latrobe in zelenemu gričku, na katerem je St. Vincent College, ki ga vodijo očetje benediktinci. . Kot je bilo že objavljeno, jev sredo, 30. aprila, dopoldne, po kratki, a mučni bolezni umrl u-gleden in nadvse 'spoštovan duhovnik profesor dr. Alfonz Čuk. so prispevala znesek $100 d11 ^ mora biti tudi rešitev za naše več, lahko pošljejo dva svoja za-. cerkvene skupnosti danes. Du. stepnika na letno sejo Doma. kovnjku s0 potrebni raznovrstni Vsak zastopnik lahko odda in sbdelayd Biti mo. ramo pogumni in iznajdljivi, je glas. Ko je' naš starostni dom tako vzorno urejen in njegovi stano-nje in težnje svoje ter drugih, j palci res dobro oskrbovani, je Povedal je, da se je pokazalo, morda potrebno in prav, da se da je letna obhajilna nedelja! razgledamo malo okoli sebe, lepša v aprilu kot pa v vremen-[kako je v tem pogledu drugod-sko negotovem marcu. Pohvalili Na žalost slika ni posebno je vodstvo Društva Marije Po-pePa- Trenutno so v teku preis magaj za razumevanje njegovih kave po raznih - državah nase sanj in težnje povezave Jedno-;^rne dežele, kjer so dognali, a tinih društev na Njujorškem. [ s<^ starostni domovi in negova-Trudil se bo še naprej, da bi hšča onemoglih in ostarelih po imela velikonočno obhajilo za- stali Pravi Pekel za tiste’ kj ^ res vse društva skupaj, ker je M iim olajševali zadnjo dobo lepše in veliko bolj slovesno, jživlienia’ skrbeli dostojno i« Dejal je: Kako lepo bi bilo ime-[Pazli.ivo na niihove Potreb®- n j j v,. , , , i stanju v starostnih domovih ti ob taki udeležbi skupno letno | J , • j negovaliscih je nedavno napi sala obsežno knjigo Mary AdO' sejo. samo obveščevalnega značaj a, ampak je tudi zanimiva. . Ob tej priliki so podana od-D^ da izvedemo prehod od borniska in administrativna po-j^ i T ^ i • ^ Cerkve, ki preveč sloni na au~ ročila za preteklo leto in seja ni hoVinikih; v cerkeV; ki je skrb vsega cerkvenega občestva. Poudaril je, da so se prvi kristja-Slovenski dom za ostarele je j rd tega zavedali, da imajo svoj korporacija, za katero bi morali :deiež v Cerkvi. V zadnjih letih imeti-vsi veliko več zanimanja. se trudijo skrbni laiki, da poje to potrebna in zelo važna za-: magaj0 prj farneni delu. Vedite deva naše slovenske skupnosti. ■ jn zavedajte se, da se s tem tru-Prisrčno vabljeni, da se se- dite'tudi za življenje svojih družin ... In tako je! Vsaka skupnost je kot družina. Tudi naša njujor-1 ška srenja je ena sama - velika družina. Ker smo na tujem, je prišlo že do tega, da vsi ne obvladamo slovenskega materine- stanka udeležite! C. -Wolf In resnično tako |@ lilo NEW YORK, N,Y. — Srenj-ska živahna pomlad pri Sv. Cirilu na Osmi se je podaljšala §a jezika za živahen pogovor, in vse do zadnje aprilske nedelje. * ^ako je bT° na i0 zadnjo lepo Za to podaljšanje srenjske po-i Pomiacino sren.)sko nedeljo tako-mladi imata vso zaslugo Jedno-J*e: , > tini društvi Sv. Jožef in Marija! ^ C6rkvi, kot vsako nedeljo, Pomagaj. Ko se ozrem na prejš- je .brala slovenska maša. Župnik, ki je tu rojen, je pridi-goval v slovenskem jeziku svo- nja leta, mi pride v spomin tista vsakoletna zgoščenost, na-trpanost vseh dogodkov na ne-staršev. Petje je bilo sloven- kaj nedelj. Letos je bilo ____ kot sko in to ieP0, saj so se našim že lani — nekaj drugače. Ta stainiria pevcem pridružili še: drugačnost v srenjskem življe- '-TNi Guardia, Louis Rupnik in nju nam hkrati pokaže, da nika-1 deloma je bil pri orglah tudi kor ni dobro v vsem držati se JerrT Koprivšek. Vse pesmi so neke nepomembne, bistveno ne-: bile slovenske, samo Regina Tiho in, skromno, kot je poteka-j važne tradicije, posebno tam ne, j CoMi so peli latinsko, v kateri io zadnjih 17 let njegovo življe-’ koder lahko nekaj zboljšamo, smo sPe^ uživali tenor -Cirila nje, smo spremili njegove zemeljske ostanke k večnemu počitku na pokopališče benediktinske opatije v soboto, 3. maja 1975. Kako globoko je bil pokojnik cenjen in spoštovan, so pričale besede predsednika univerze kot tudi kolega profesorja, ko sta v kratkih govorih omenjala njegove odlične strokovne spo- popestrimo in obogatimo. In kje je bolj na mestu takšna sprememba, kot je ravno sprememba zbol i sevanj a, popestrovanja in bogatenja življenja v mali skupnosti, kakršna je naša slovenska njujorška srenja. Zadnja aprilska nedelja nam Guardia in bariton Louisa Rupnika. Lepa srenjska pevska strnitev je bila tudi na koru. Po maši so šli vsi v dvorano k skupnemu zajtrku. In srenjska cerkvena dvorana je bila zasedena, kot da je nedelja srenjske prosvete. In vendar je to tako očitno pokazala, kotismo tokrat videli precej druga- še nikdar poprej in to smo spoznavali tako v cerkvici kakor sofcncsti, njegove vrline kot du-, pozneje po maši v dvorani pod hevnika-vzgojitelja in profesor ja. Duševno je ibpgatil vse, ki so prišli v stik z njim. Pokojnik je bil izredno nadarjen mož, znanstvenik in odličen linguist. •Kcncelebrirano sv. mašo je daroval opat ob asistenci č. g. Jožeta Cvelbarja ter okoli 60 duhovni kov benediktincev. Množica ljudi v cerkvi je bila priča, kako je bil gospod Alfonz splošno priljubljen. njo. Ko se vrste članstva vseh Jednotinih društev redčijo zaradi odmiranja; se v premnogih krajih kaže potreba po strnjevanju vsega preostalega življenja v eno samo močnejšo življenjskost. Ta potem to preostalo osrčuje, pomlajuje staro in novo mlado priteguje ter privablja. Ta vtis sem , dobil na zadnjo aprilsko nedeljo na Osmi cen obrazni izraz naše srenje, kakršnega gledamo ob prosvetnih nedeljah. Kdo ne bi bil vesel tudi tega obraza naše srenje, ki je naš in ki dopolnjuje sliko tistega obraza iz “sanj” treh srenjčanov. Potem, ko je odbornica Zofi Guardia izročila darilo predsedniku Društva sv. Jožefa Jacku Žagarju in ko je on pozdravil vse -glavne odbornike obeh društev .ter župnika Rogana, je v lepem angleškem nagovoru, da bodo vsi razumeli, razlagal sa- Zatem je začel razlagati “sa- laide Mendelson s Cleveland Heights, Ohio. Dala ji je naslo* * * * v “Tender Loving Greed” — Pa naše “Nežno ljubeča lakomnost ■ Že naslov sam kaže, kaj je pisa' teljico najbolj zadelo pri nje' nem preiskovanju razmer v sta' rostnih domovih in negovališčib-Prišla je do zaključka, da pfe' cejšnje število lastnikov in n' pravnikov privatnih starostnih domov in negovališč vidi v tem samo posel, pri katerem jim gre v prvi vrsti za dobiček in šele dolgo potem za prebivalce teh domov in njihove potrebe. P°' nekod je položaj ostarelih i11 onemoglih oskrbovancev neg01, vališč naravnost obupen. cele ure leže v mokrih in oneS' naženih posteljah, ne da bi s_e kdo resnično za nje brigal, nji' hova hrana je obupno revna irl enolična, vse druge njihove osebne potrebe zanemarjenji strokovna zdravstvena oskrbi komaj na razpolago ... Četudi morajo imeti starostni domovi in negovališča za svO' je poslovanje dovoljenja držav' nih oblasti in torej dolžnos,; nadzora nad njimi, je ta zel° pomanjkljiva in dostikrat odg0' vorni zatisnejo eno ali celo očesi, ko računajo na podpor° in zaščito politikov. Sedanje preis kave položaj3 in razmer v teh domovih je spi’0' žilo šele obsežno pisanje o njih’ v nemali meri gre zasluga za prav omenjeni knjigi, ki je vrgla širok pramen svetlobe ^ življenje in • upravljanje teh ustanov. Postalo je pri tem jaS' no, da je potreben trden in sta' len nadzor državnih in zveznih oblasti, ki so odgovorne za oS' krbo ostarelih in onemoglihi kajti človeška lakomnost se he ustavi niti pred izrabljanj0111 nesrečnih, zapuščenih in onem0' glih. V Slovenskem starostnem d°' mu na Neff Road so vrata °bk skovalcem vsak ■ dan odprt3-Kdor se zanima, se lahko vsak čas na lastne oči prepriča, kak0 so stanovalci tega Doma oskh' bovani, kako se uprava resničn0 nje” župnika očeta Richarda, da bi bila lahko cerkvica sv. Cirila napoljena vsako nedeljo. In o tem tudi jaz, pisec teh srenj-skih poročil, sanjam, in kar v prepričanju trdim, ko različno ubrani izraz srenj e opazujem in premišljujem. In dotaknil se je še “sanj” Toneta Osovnika, ki jih bere v A-meriški Domovini in Jednoti-nem glasilu Ameriškem Slovencu, da bi se lahko združili vsi Slovenci na Njujorškem. Tudi te .sanje lahko postanejo stvarnost. Ko to postanejo, potem verjemite mi, dragi srenj čani, uresničile’ se bodo hkrati tudi sanje predsednika Jacka Žagarja o lepi skupni letni seji in sanje župnika očeta Richarda Rogana, da bo slovenska cerkvica sv. Cirila na Osmi vsako nedeljo polno zasedena. Oče Richard je pokazal na dolg življenjski most, ki ga srenja trenutno ima, če pogledamo po dvorani in nam padejo v oči obraz mladega Marka Klezina in odpornost Jožeta Skrabeta. Med tema dvema opornikoma je samo 85 let razlike. Jože Škrabe s svojimi 91 leti in Marko s šestimi. Župnik je poudaril važnost prihodnje obletnice naše ■ cerkvene skupnosti, ko bo cerkvica imela 60-letnico v dvestoletnici ameriške države. Jack Žagar ga je takoj opomnil, da bo Društvo sv. Jožefa imelo drugo leto svojo 75-letnico, saj je bilo ustanovljeno 14. julija 1901. Samo poglejmo spet to povezavo: Združene države. Amerike imajo svoj rojstni dan na 4. julija 1776, Društvo sv. Jožefa 14. julija 1901 in naša slovenska cerkvica 4. julija 1916. Menda, ker živimo na Ameriškem, ne moremo lepše proslaviti rojstva naše države, v kateri tako lepo življenjsko uspevajo naši slovenski ljudje, kot na način, da se vsi zberemo ob naših rojstnih slavjih, ki naj bodo skupno slavja vseh njujorških Slovencev. Zakaj se ne bi zdru- prizadeva, da bi ostarelim ^ žili vsi živeči. Slovenci in zakaj j onemoglim težave starosti in he' bi čakali na tisti kruti trenutek, [ moči čim bolj olajšala, da bi nas le smrt družila? | Kadar nas pot zanese mirt10 Na to" lepo srenj sko nedeljo [tega Doma in je čas za obisk6- je bito sklenjeno’, da ji bo sledilo več potrebnih sestankov za' (Dalje na 3. strani) stopimo vanj in obiščimo tisi6’ ki jih poznamo, da. se. ne bodc> čutili zapuščene in pozabljen®* ¥ spenim dobrim slovenskim materam JOLIET, 111. — V neki tuji reviji sem brala, da ni nobena sreča tako velika kot ta, če mati drži otroka, in nobena pesem tako lepa kot ona, ki jo mati poje: “Spavaj, spavaj srček moj, jaz ti želim sladko lahko noč!” Kolikokrat sva jo zapeli z rajno svakinjo, ko sem stanovala pri bratu. In ko smo se vozili v Ameriko v družbi z dobro Gregoričevo družino — Metka je kila morda v prvem letu, sem ji zapela to pesem. Pa še na drugo Metko se spomnim, na Hrenovo, ki je bila rojena v begunstvu in smo jo imeli vsi tako radi. Kot odrasla mi je nekoč v šoli rekla: “Zapojte mi še enkrat tisto pesem, ki ste mi jo 2apeli, ko sem bila še majhna. Pa naj grem nazaj k materam, ki obhajajo v maju svoj S°d. Naštela bom le nekaj ma-tir, ki sem jih spoznala na svo-lem službovanju. O vzorni trpinki Ivana Cankarja bom omenila nekaj lepih sPominov, npr. njegove izpovedi, ko je tolikokrat priznal, kar le zagrešil proti materi. Ko se je iz tujine vračal, išče Ojen grob in' neki notranji glas Sa pelje k grobu, ki ves zarasel čaka sinove roke, da ga bo pobožala in pokrižala. Sam v sebe zatopljen spoznava, kar je za-Srešil proti njeni veliki dobroti. Marsikdo izmed nas'čuti isto, a tako kot Cankar ne zna povedati. Kdo še ni bral lepih Medvedovih pesmi,- ki jih je posvetil mrtvi materi in se začnejo z yerzcm: Žalostinko zvon mrli- čorn poje, smrti me spominja tvoje — ljuba mati... Ko sem ležala 1. 1943 zelo bol-na v ljubljanski bolnici, je .bila Poleg moje postelje ga. Langer-kolz. Njen sin g. p. Kalist jo je Vsak dan obiskal in ni dolgo te-§a, ko je povedal, da je storila njegova mati toliko dobrot u-kožnim družinam. V dobroti jo P°snema njen sin g. p. dr. Kalist, njegova sestra Kalista, ki tako vzorno streže« na Tajvanu in to-tsži bolnike, pa še tretji otrok ' tudi redovnik pri Sv. Trojici v Slov. goricah. To omenjam zato, ker okušam Kalistovo tolažbo in njegove sestre, ki mi tako topo opisuje svoje bolnike ter tako sem tudi jaz deležna tolažbo v svojem — včasih res mrač-nein življenju. Kaj vse sem spoznala o dobrih minnesotskih mamicah, o Vidmarjevi materi, ki sem jo obi-sksla v bolnici na Kun tar jeva z možem, ki je tolikokrat spremljal otroško petje na klavirju. Kako me razveseli vsako pismo iz rojstnega kraja, kjer se me spominjajo dobre matere — moje nekdanje učenke. Vse smo bile srečne, ko je g. Cukale svetoval, da smo o-krasile vsako soboto našo lepo rožnovensko cerkev, ki jo tako lepo vzdržuje sedanji g. župnik. Ali ste vesele dobre matere v Indianapolisu, kjer poslušate lepo slovensko petje svojih otrok, ki jim vsak Božič in Veliko noč izmiva duše naš dobri p. K., pa tu v Chicagu pri Sv. Štefanu Anica Gabrova, ga. Humarjeva, ki skrbita za vaše otroke v slovenski šoli. Nazadnje stopam v duhu na pokopališče v daljni domovini, Skozi velika železna vrata pogledam in že vidim na levi strani pokopališča dva groba mojih nepozabnih staršev. Med njima je prostor, ki je bil določen za moje bivališče. Ta dva groba z veliko požrtvovalnostjo, krasi moja dobra prijateljica Fanči in vem, da se j e moj a dobra mama v nebesih zahvaljujejo, kot se ji jaz v tujini. Tudi sestram tu v Starostnem domu, sestri M, Rozi in vsem dobrim sestram v Wilmingtonu naj velja moja iskrena zahvala za materinsko skrb. V Lemontu imam nad vse dobro Trstenjakovo mamico, h kateri me večkrat povabijo dobre sestre iz Alvernia Manor. Mama je velika umetnica suhega cvetja. V sobi, ki sem jo krstila ‘majniška lepota’ — je razvrstila njena hčerka tako lepo, da jo vsak občuduje. Ta mamica je vzor' slovenske matere, njene hčerke m sestre ji zdaj strežejo tako lepo, ko se že iztekajo ure njenega življenja, da sem večkrat 'vzkliknila: “Dobra sr. Siena, Bog Vam poplačaj še na tem svetu, kar storite svoji mamici; kar ste že naredili v šoli, kapeli ni nazadnje tudi to, kar storite hvaležni ' / Lojzki Verbič Njujorška srenja . . . (Nadaljevanje s 2. strani) uresničitev vseh, treh naših sanj, ki so kot trojstvo za nastanek enega samega: Enotnost njujorških Slovencev! Iz te enotnosti bo še klilo naše narodno srenjsko življenje, v katerem se bomo razumevali v .........obeh jezikih. Angleški jezik po- . j Virginiji, pin gocjer čutimo, da je za na- deni postelji pa je klečal hjen1 s^tl Janez in; z mamo molil rožni venec. O dobrih 'minnesotskih Materah — Dolenčevi in Tušar-J®vi bi znala mnogo lepega po-^edati Tušar jeva Anica z Gil-6rta, o vseh njenih pomočni-^ah. Ko sem učila slovensko šo-° na Gilbertu, Pinevillu, so mi tiale ob strani dobre slovenske hiatere: Drakslerjev^ mama s tinom Edvardom, ki tako vzor- ‘10 vzgaja z Milko fužino v Jolietu. svoj o lepo Ko obiščem ^r°n varuha mojih mrtvih rieča-0v> vidim lep nasad cvetja, ki goji dobra Merkunova mama, a kljub bolezni ni zamudila v k°stu nobeno nedeljo slovenske-^a križevega pota. Kako dobra je bila zame na tibertu Grudnova gospa Pep-^a> na Evelethu pa moja dobra . kka Menartova z Metodom Tončkom. Prehitro je zapu-a ta svet, svojo lepo družino ^ dobrega nioža gospa Medve-,p°Va> ki je prišla po mene 'iz Vabika ter sva govorili o nje-lepi družim. ''p > 6 dni sem prebirala Minne-, . 1 Zvon ter &e spomnila do-Svetličevih v Milwaukee-^a’ ki sta mi g. arhitekt s hčer-v° Kredo tako lepo okrasila gla-^v°n, Bog povrni vsem v £1 waukeeju — ~ Kunovarjevim, ^ Klinarjevima, Pungovi. Rozi-°vi mami in vsem, Ivi jih že ne 0iem našteti. Pa je še ga. šo skupnost tako potrebno, slovenski jezik pa v bogoslužju v domači cerkvici, ker sicer ni več domača, in pa na nagih prosvetnih urah, ki so hkrati slovenske vadnice, ter povsod, kjer se nam ponudi možnost, da svoj mlajši rod naučimo vsaj po slovensko čebljati, da se bodo bolj zavedali, da so slovenske matere hčere in sinovi. Tone Osovnik KOLEDAR društvenih prireditev MAJ 17. - 18. — Zveza Slovenske Mladine v Clevelandu priredi Slovenske spominske dneve od 30-letnici konca vojske in revolucije ter Vetrinjske tragedije v spomin žrtvam vojske in revolucije. Spominska proslava bo v soboto ob 7.30 zvečer v šolski dvorani Sv. Vida, sv. maša bo v nedeljo ob 2. viri popoldne v cerkvi Marije Vnebovzete. 24. — Slovenski Športni klub priredi steak kosilo in ples od 6. do 10. zvečer na Slovenski pristavi. 25. — Otvoritev Slovenske pristave. 26. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., pripravi SPOMIN^ SKO SVEČANOST v kapeli v parku Triglav. 30. — “Slak Day” koncert in ples ob 7:30 zvečer uri v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. JUNIJ 1. — Piknik Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na društvenih prostorih na White Rd. 1. — Balincarski piknik na Slovenski pristavi. 13. - 14. - 15.—Z.D.S.P.B. TABOE uri. Ples od 3. do 7. ure. 26.-27.-28.-29. — Poletni karneval in bazar pri Sv. Vidu. 29. — Slovenski dan na Sloven- j 5- — Euclidska kulturna skupina na 21. — Skupne podružnice Slovenske ženske zveze priredijo bazar v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27. — Graduacija šole sv. Lov-• renca — kosilo in ples ob 7. uri v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. 28. — Narodni Baragov dan: sv. maša ob 11.30 pri Mariji Vne-bovzeti, ob 3.30 popoldne program pri Sv. Vidu. OKTOBER skl pristavi. Clair Avenue. JULIJ 4. — Piknik Slovenske pristave. 13. — Misijonski piknik na Slovenski pristavi. 13. — Društvo Kras št. 8 ADZ priredi piknik na Izletniškem središču ADZ v Leroy, Ohio. 20. — Misijonski piknile v parku Triglav v Milwaukee, Wis. 20. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ priredi piknik na Izletniških prostorih v Leroy, Ohio. 20. — Belokranjski klub priredi “Belokranjski piknik” na Slovenski pristavi Igrajo “Veseli svatje”. 27. — Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti. AVGUST 3. —Plavalne tekme na Slovenski pristavi. 10. — Štajerski piknik na. Slovenski pristavi. Igra Alpski kvintet. 17. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovenski pristavi svoj vsakoletni piknik. priredi spominsko proslavo 30. 17. _ Farno proščenje pri Ma- obletnice pokolja slovenskih domobrancev in četnikov na Slovenski pristavi. 14. — Očetovski dan — kosilo in ples ob 7. uri v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. 22. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi prvi redni društveni piknik v parku Triglav. Ob H. sv. maša, nato ■ kosilo in domača zabava. Za ples igrajo Veseli Slovenci iz Sheboygana. 25 — Klub slovenskih upokojencev Waterloo okrožje priredi “Golaževo kosilo ob 1:00 pop. riji Vnebovzeti. Festival v šolski dvorani. 17. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi drugi društveni piknik v parku Triglav. SEPTEMBER 14. — Vinska, trgatev na Slovenski pristavi. 16. — Podružnica št. 14 Slovenske Zenske Zveze priredi “Vanity , Fair” v Euclid Park Clubhouse. Začetek ob 7.30 1 večer. 21. — Olatarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 do 2. popoldne. priredi koncert v SDD Recher Ave. ob 4. uri pop. 5. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi VINSKO' TRGATEV v parku Triglav. 12. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 18. — Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. 18. — DSPB TABOR priredi jesenski družažbi večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 19. — Občni zbor Slovenske pristave. 19.— Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. 25.— Halloween — kosilo in ples v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. 25.-—Štajerski klub priredi svoje martinovanje v farni dvorani pri Sv. Vidu Začetek ob 7. zvečer. Igra Alpski kvintet. NOVEMBER 8. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 25-letnico svojega obstoja s svečano akademijo v farni dvorani pri Sv. Janezu na 84 in Cold Spring Rd. Igrajo Veseli Slovenci iz Sheboygana. 8. — Belokrajski klub priredi ' “martinovanje” v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 16. —Slomškov krožek postreže z domačim kosilom v Avditoriju pri Sv. vidu od 11.30 dopoldne do 2. ure popoldne. 23. — Bazar v Slovenskem na- 1 Narodni izreki Bogovi se bore proti neumnosti zastonj, ker borba proti neumnosti j e , tudi neke vrste neumnost. * Težko je napisati knjigo, težje najti založnika zanjo, najtežje pa najti čitatelje. Kdor odpre svoj a usta šele, ko 1 so pečeni golobi že odleteli mi-i mo, bo tudi v deveti deželi stradal. ❖ Marsikdo si domišljuje, da je prerok samo zato, ker v svoji domovini nič ne velja., » Pridnost srednjih naredi več škode, kot lenoba nadarjenih. X V majhnih državah se živi srečneje: tam vladajoči pri najboljši volji ne morejo narediti velikih neumnosti. “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako prilika je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev, “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga mo« reva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne saAio novice in drago berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva/’ rodnem domu na E. 80 St. 23. — Zahvalni festival pri Mariji Vnebovzeti. 29. — “Thanksgiving” kosilo in ples v slovenskem narodnem domu na E. 80 St. 30. — Pevska skupina ZŽZ “Dawn” priredi koncert v SDD na Recher Avenue. DECEMBER 7. — Moški zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 4. popoldne. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. 31. — SILVESTROVANJE v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. 31: — Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Rd. priredi Silvestrovanje. JANUARY — 1976 18. — Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St. NO vTgRoTo Vi (Nadaljevanje s 1. strani) No. 55. Kot član te unije bil zaposlen skozi 40 let, dokler ni pred enim letom šel v pokoj. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 9.15, v cerkev sv. Viljema ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Družina bo hvaležna za darove Heart Association v Clevelandu v pokojnikov spomin. Helen Strauss Včeraj zjutraj je umrla v Euclid General bolnišnici 83 let stara Helen Strauss, roj. Vidmar, s 16305 Trafalgar Avenue, vdova po Franku Černetu, umrlem leta 1942, in nato po Franku Straussu, umrlem leta 1956, mati pok. Franka Černeta in Mrs. Victor (Mary) Rovtar, 5-krat stara mati, 8-krat prastara mati, mačeha pok. Johna Straussa, pok. Agnes Neer, Franka Straussa, Anne Žele, Josephine Herman, Dorothy Burgess in Marthe Vanderwerp, sestra Mrs. Molly Legat, Mrs. Rose Fatur (Kalif.; in pokojnih Pauline Smrdel. Mary Kuhel, Neže, Oberstar, Josephine Frankovich, Jacoba Vidmarja, Janeza Vidmarja, Josepha Vidmarja in Antona Vidmarja. Pokojna je bila članica ADZ št. 22, SŽZ št. 10, SNPJ št. 142 in Kluba, slovenskih upokojencev v Euclidu. Pogreb bo v sredo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 8.15, v cerkev iviarije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče sv. Pavla. -----o------ Kongres izglasoval zakon o kopanju rude na zemeljski površini WASHINGTON, D.C. — Kongres je izglasoval precej oster zakon o kopanju premega in rude na-površini. Vsebuje določila o varovanju okolja in o popravi ter obnovi površine, ko je ruda odstranjena. Rudarske družbe so proti tem ostrim predpisom, trdijo, da je njihovo izvajanje zvezano s prevelikimi stroški. Kopanje na površini je posebno važno za premog, katerega poraba raste. Predsednik bo, kot trdijo, odklonil izglasovanemu zakonskemu predlogu podpis, kot je to že enkrat storil s sličnim zakonom. Predstavniški dom je zakonski predlog odobril z 293:115 glasovom, torej več kot z dvotretjinsko večino, ki je potrebna za preglasovanje predsednikovega veta. -----o------ Nova rdeča oblast izpraznila Phnom Penh? WASHINGTON, D.C. - V državnem tajništvu trdijo, da so dobili .sporočila, da so rdeči v Kambodži s silo izpraznili skoraj vse glavno mesto Phnom Penh, pa pognali vse prebivalstvo tudi iz dveh drugih večjih mest. Pravega vzroka za to ne vedo, je pa precej očitno, da taka množična selitev ljudi lahko prekrije izginotje tisočev, ki režimu niso po volji. Poročila iz Kambodže trdijo, da je nova 0-blast dala svojim nalog, naj pobijejo vse glavne in vidnejše vojaške in politične vodnike prejšnjega režima po vsej deželi. -----o------ Petrolejske ladje ne bodo plule skozi Suez LONDON, Vel. Brit. — Poznavalci razmer sodijo, da bodo petrolejske ladje še dalje vozile olje iz Perzijskega zaliva v Evropo okoli Afrike. Odprtje Sueškega prekopa tega ne bo bistveno spremenilo. Na eni strani je prekop pre-plitev, da bi mogle pluti velike ladje skozenj, po drugi pa je pri sedanjih cenah za te ladje plovba okoli Afrike sprejemljiva. Pred zaporo prekopa junija 1967 je bilo treba plačati za prevoz tone olja skozi prekop 90c, sedaj sedijo, da bo cena zvišana na vsaj $2. Olje prevažajo sedaj v glavnem velike ladje, kar je manjših, so zastarele in na tem, da jih umaknejo iz prometa. Prevoz v teh ladjah skozi prekop bo po sodbi strokovnjakov dražji kot v velikih ladjah okoli A-frike. Prljafifs Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE MALI OGLASI Apartments for rent Call 942-0620 or 431-7140 (76) NAPRODAJ Radi upokojitve delikatesna trgovina z licencom C 2, V slovenski naselbini, blizu cerkve in šole. Za več pojasnila kličite 451-7487 po 6. uri pop. __________ (75) V NAJEM štiri sobe spodaj na 1010 E. 63 St. Kličite po 5. uri 946-6955. — (75) POHIŠTVO SE PRODA postelja, dve omari, tri solidne napravljene zavese za okna; radi odhoda iz mesta. Se proda za polovično ceno. Pokličite 261-3572. (75) EUCLID — CHARDON HILL AREA three bedroom split, for sale, new kitchen, IV2 baths. Fully carpeted. Central air. 2% car garage. Large lot. High 40’s. Private 69^-3623. _______'_________________(76) V najem Odda se 5 sob, 2 spalnici, kuhir nja, kopalnica in sprejemna sobica. V bližini Richman Bros. tovarne na 55. cesti. Kličete 531-2745 (76) Help Wanted Male or Female JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’* Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters avall-ible. (x) Femqle help wanted LIGHT BAKING General Kitchen work 7:30 A.M. to 3:00 P.M. 5 days a week Salary” open Steady work at private club downtown. Established 55 years. Fine working atmosphere. Ask for Mary Mačk. CLEVELAND CIVIC HOUSE 320 Superior Ave. (75) ASSISTANT COOK 7:30 A.M. to 3:00 P.M. 5 days a week . Salary open Steady work at private club downtown. Established 55 years. Fine working atmosphere. Ask for Mary Mack. CLEVELAND CIVIC HOUSE 320 Superior Ave. —nooooraoeacKKMOoooecoooococociciooococooociooecgaaiooas .Karl H. Waggerl LETO GOSPODOVO Koman PREVEDEL FRANCE KUNSTELJ sr AjgqofiqttBOQoaocooocooooooooiooooe»oeooo