Z93. StBvDh.
V Ljubljani, v fetrtek 23. decembra 1920
Lili. leto
•
iiflmia vsak dtm noaoidue isvseisst nadeli« ta praralkt.
Inst a«: Prostor l m/m X' ";i m/m za male oglase do 27 m/« višine 1 K,
od 30 m/m višine dalje kupcijski in uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave ta reklamo 1 m/m Kff-. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K        Pri večjih naročilih popust
vprašanjem glede tnseratov uai se priloži znamka ra odgovor.
Upr ontttra „Slo*. BTaroda1' in   , Uradni Ttstcaras" ulica št 5, pritlično. — Telecon št 334.
S t j#aask: Narod*  velja v Liabljadl In po posti:
■i
v Jugoslaviji:
celoletno naprej plaćan .   K 180 —
polletno.   .  .  ,..... 90 —
3 mesečno. 45*—
1 .......... 15-
V inozemstvo:
celoletno...... K 240*—
polletno....... „120-—
^ mesečuo ...... M 60*—
.....„ 20-—
Pri morebitnem povišanju se ta j daljša naročnini doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročaino  veda t po nakaznici.
Na samo nismeni naročili brez pbstatve denarja se ne moremo ozirati.
Uredništvo .,81©.. Naroda" Keeflovn n,(ca it 3, T. nadatropto*
Telefon ster. 34.
Dopise eprefania le podpisana in zadostno frankovane. sW~   Rokopisov is« vra£a. "W
Posamezna ItevšSka welia 1 krono«
Poštnina plačana v gotovinč.
mmm
Ke »srulmo slsdkhn besed
Kakor je v starem Rimu veliaJ izrek: Punica fides, nulla iides. tako i\i veljati med nami pravilo: Italica fides, nulla fides (laške obljube ne drže). Posebno sedaj, ko ie podpisan šentmargheritski dogovor. Kajti s tem dogovorom so Italijani dosegli vse. kar so hoteii. in sedai imajo oni interes, da so sladki in dobri, da nas z dobroto zasukajo v spanje in da jim verujemo ter s tem pozabimo na zasedeno ozemlje. In že se cedijo z Apeninov sladke besede, že obljubila sam Giolitti. da bo vpo-števal naš živeli na zasedenem ozemlju. Ker pa ni hote i dati obiiube pismeno, verno, da Italica fides ne urzi in da bodo Italijani naše Primorec osleparili za njih pravice.
Po Oiolittiiu prihajajo vedno novi spravni glasovi celo Millo postaja zmeren in se odreka nasilnim akcijam. In kakor smo že mi dobrodušni, bi ne bilo čudo. če bi verieii tudi tem besedam, dasi zagotavlja v isti sani Millo. da Dalmacije nikdar ne pozabi. Zato storimo dokaj bolje, če mahnemo na vse lepe besede italijanskega admirala in še zapomnimo samo eno. da Italica fides ne drži.
Kakor Millo. tako pa tudi njegov vreden drmr d* Anmmzio pričema Rrosti po soravljivi melodiji. AH d An-nunzio je že zagodel toliko slabih melodii. kakor je nekoč dejal Giolitti da tudi njegova poslednia melodOa ne bo za nas sirenska. Njemu ne verujemo, tudi če ne mislimo na Italico fides.
Će pa ie v našem spominu izrek italijanski perfidnosti dosti globoko
vtisnjen, potem ne zadostuje, da samo ne verujemo, temveč da tudi ugotovimo, zakaj so nakrat porajajo tako številni klici po spravi.
Ker so trgovska pogajanja pred vrati. Italijanski imperijalisti Še niso siti. Po nasičenju njihovega teritori-ialnega apetita, je ostala še neugaše-na njih denarna žeja. To pa si hočejo pogasiti pri trgovskih Dogajanjih. Nikdar tega svojega namena ne morejo doseči bolje, kot tedaj, kadar smo mi spravljivi in dobrodušni. Zato pa vejejo z Apeninov tako spravljivi vetrovi, da bi tudi r*ri nas postalo ozračja enako. Ker se pa moramo na drugi strani bati. da bodo naši izvedenci tudi ma'o zamudili in da bodo premalo pripravljeni, se moramo prav resno bati. :7a nam pripravijo Italijani novo St. Mar-gherito, ki nas bo veljala ogromnih novcev in velikih žrtev.
Zato kličemo z vsem poudarkom, ne veriemtte niti eni sladki besedi, ker znaite. da velja za onkraj demarkacijske črte samo eno geslo: Italica fides. nulla fides.
Sklepajte samo to. 3 t čisto sigurno znate, da ie za nas dobro. Ne poslušajte onih. ki zaradi hioneca dobička hočejo že jutri valiti vagone iz Italiie, temveč zaupajte raie stoletni izkušnji, ki prav* vedno in vedno, da slep le, kdor 'talili zatroa.
2c zaradi eksperimenta sklenite kratek termin, ker tudi v najkrajšem terminu izpoznate, da je imel sovražnik glavni dobiček, a ne mi. In imeli boste možnost, da to napako popravite.
mm. s
■
Pod tem naslovom je prinesla 282, številka ^Slov. Naroda poziv na najenergičneiše postopanje napram Avstriji zaradi nemških nasil-nosti na Koroškem. Ta poziv ie bil na mestu, ker ima vendar Jugoslavija Avstrijo v prehranjevalnem oziru takorekoč v svoji oblasti. Nai se vendar res izvede resolucija, ki ie bila stavljena, mislim, na zborova-nju : Gosposvetskcga Zvona«, da se ustavi takoj ves dovoz živil Iz Jugoslavije, ako se Avstrija ne bo držala dogovorov v senžermenski pogodbi! Ohlapno naziranje v koroških zadevah boli vsakega Jugoslovena, posebno pa nas.   ki smo se borili za
I, - .---—t-------—i-----Tm- " r---------- ------r-----
svoje korotanske rojake, pustili tam heroja Malcraia in tvegali zrvlienie. Sicer narn prihaja trpka misel, da obstajajo antanta in njeni ukrepi le za nas. ki smo slučaino bivši podaniki premagane Avstrije, dasi smo stali tudi z orožjem v rokah na an-tantini strani, ne pa za njene sovražnike — Avstrijce.
To domnevo zopet "•zbuiaio najnovejše d' anmmznade. Zato v dopolnjenje omenjenega poziva tole: Časniki so poročati, da se hoče »pesnik-junak« pobotati z Rimom na raš račun. Pri teh vesteh se nehote vprašamo, obstoje H rapallski dogovori ali ne. Da smo sklenili to kravjo
kupčijo (le priznaimo svoj greli!) do tega so nas žal prisilile razmere. Ali sedaj pokažimo — in povejte to mdi v državnem zboru, da vas bo slišati čez meje naše kraljevine — du smo tudi mi suverena država in da nismo in nočemo biti — hlapci! Če so druge članice antante zadovoljne, kakor je bilo citati v antantnih listih, z vsakim dir > tnim sporazumom me J Italijo In Jugoslavija nai sedai uveljavijo svoj vpliv tudi pri svoii sc-
čianici; sicer pridemo znova do spoznanja, da je i njih bila le ■-• fraza in sacro egoismo . Ce na vc bo d Anmmzio še dalje norčeval iz vsega sveta, pa i i a j se mobilizira nekoliko armij ter se pokažejo vrata d' Annunziju z nase strani, če se Italija — velevlast! — ne more otresti tega komediianta. Ne bodimo vendar šalobarde!
Obiiieini Slovenec.
Dubiovniški ^Narod< priorjcuje z ozirom na bodoči konzistorij objektivno pisan »'•.kiualeii Članek v zvezi s tradicij*»nabio piotislovansko politiko Vatikana, ki je vkljub svoii katoliški isternacijonali orijentiran popolnoma v Italijanskem dtthu.
>Narod< pi.:e:
Tz Rima prihajajo vesti, da se je j iipež Benedikt XV. odločil sklicati na r-poru:..d konzistorij, v katerem bodo izbrani novi kardinali, da izpolnijo prazna mesta svojih umrlih tovarišev. Do vojne smo pazljivo zasledovali razmere in odno-aje v Vatikana ter smo vedeli, kake struje vladajo v njom in mnogo di*u£ri!i stvari — toda evropska vojna je prekinila našo pozornost. Od takrat smo duševno odcepljeni od tamkajšnjih dogodkov. Vkliub vsemu tema psa. je jasno, da je papež Benedikt XV. v zadnjem času nepravično postopal napram našemu naitidu. Na vsak način išče Vatikati nova pota svoji politiki. /. vstrije ni več! Diplomatirni odnos? i i v Franciji še niso vzpostavljeni. Španska 3e na kriju evropske celine. Vatikan se približuje Italiji. Polosr te^ra je papež in večina kardinalov ter velik del rimskih cerkvenih dostojanstvenikov italijanske narodno-ti. Tako bi se mogli razlagati gotovi pojavi, o katerih bi bilo bolje, da se v Ff>Iošri°m inioresu niso zgodili. SIcer pa je vodil Vatikan vso politiko od vekov proti siovanstvu. ker ie razdvajal vzhodne Slovane od zapadnih ter na ta način iiccroval sovraštvo med Slovani ene in dnt^e vere. Evropska vojna je jasno dokazala kakšno sovraštvo je vladalo med večino katoliških Slovanov proti svojim bratom pra\oslavne vere. Med tem ko so se Slovani pravoslavnega veroiznovedania borili v prsi ms ti za svoj narod in potem za svojo vero, so se Slovani katoliške vere, av-sirijski podaniki, posiosto bili v prvi vrsti za vero, o kateri so jim nenarodni svečeniki iz prižnic pronovedovali da je v nevarno-ti s strani Rusije in Srbije. Torej se je velik del katoliških Slovanov, zapeljan po napačnem razume-vr nju katoliškega nanka, boril za ve-
ro, na k:it»-rn ni juriša] ne srbski naei-jonalizem in ne ru-ki panslivizem, t r je pozabil, da mu je bližji Srb in Ros nego Nemec in Madžar! Tako je vsaj biio do niske revolucije, ki ie oma] tla vsako avtoriteto, torej tudi ti di versko. Napačno raznmljena načela katoliške vere z ozirom na pravoslavne, so mogla uhstoj.iti. dokler je bila Avstro-Ogrska, ki je tvorila mo.-t katoliške propagande nroti vzhodu. Poljaki vojaki iz Galicije bo bili v boju proti Ru^iii dobri Avstrijci, toda unijatski pokret med ^aližkimi Rusi (Maiorusi) je dove-del do tega. da so ti Maiorusi postali ogorčeni sovražniki Rusije z?, to. ker je earistiona. Rusija izpovedala pravo-slavje. Naravno, da so bile izjeme uko med Poljala kakor med Maiorusi, toda — kakor smo poučeni — jako malo. V tem oziru je napravil med grsliškimi IVJalorusi mno?o škode ivovski unijatski metropolit grof Seeptickij.
Naj bo, kakor hoče. stare Avstrije ni več. Vatikan mora uvideti in priznati, da nam je kot Slovanom in posebej kot Jugoslovenom večkrat storil krivico. Kardinal državni tajnik naj ve. da mu ne bomo pustili razbijati naših narodnih vrst v nobenem imenu in tudi ne v imenu vere. Rim ne sme delovati na to. da ne bodo naši svečeniki patrioti in iskreni sinovi svojega naroda. Srbi, Hrvati in Slovem i tvorimo sedaj, čeprav razdeljeni v tri vere. nacionalno celoto in hočemo skupno živeti v državi, v kateri mora hiti z državnimi zakoni zajamčen obstanek* vseh treh ver. ki jih izno\eda oirromna večina Jugoslovenov. Država je nadvse.
Razumemo, da se v svetu dostikrat ne razume ali noče razumeti težek položaj Vatikana«, ki mora pogosto lavirati med raznimi nasprotnimi st u jami. Posebno v na.s i burni doM. ki noče poznati nobene avtoritete. Toda to ne pomeni, da ni mouel ali monl Vatikan skozi stoletja voditi drugačne politike napra m Slo ranom!
Tudi pri nas se, kakor drugod in morda še boli kakor drugod, pojavljajo gotovi verski pokreti, ki bi najbrž izostali, da je Vatikan drugaCe posto-
pal naprti nam.   I za naromo
cerkev, ki BO ga p" ]>.• . « uu začeli ja!r-di katoliški redovniki, lahij< ZH prekinjenje z Vatikanom. Sledili .-mo temu pokreta Kn nno videli, da .!<■ njegov gbuui. vzrok nenarodno prepričanje enega dela samostanski i svečenikov v Dalmaciji za Saša vojno. 1'okret se je priče! v srednji DMm ciji. Poz-meje bo sačeli niegovi provzročiteljl na^'ajati tu'U vzroke. V vseh vrt#v trbtvie.,' na kat^^ih je b* 'rta n^>a do ba, bi bil mo**el veed. ,* ta pokret izostati.
Reformistični pokret enega d^l.\ katoliškega Bvečeništvs nima izrecn'> nacijonalneza značaja, kakršen j>- prejo omenjen, zato se 7 njim u \ bomo bavili. Na vsak način pa jo pokret za narodno cerkev posledica pioti-dovansk* politike Vatikana. Zato bo naši škofje kot sinovi svojega naroda dolžni, dn opišejo v Rir.u resnični položaj in da nastopijo istočasno kot patrioti in zagovornici nedeljive domovine Srbo*, Hrvatov in Slovenrev. |)olsnJ BO, povedati papežu, da smo, čeprav katoliki in pravoslavni en sam edinstveni državni njprod. ki čuti edinstvo med seboj in naj^ram ostalim Slovanom, pa naj bodo ti katoliki »li pravo^la\-n»-vere.
Časopisne vesti so nam javile, da bo papež prihodnjo spomlad podelil tudi enemu nasemn cerkvenemu starešini kardinalsko čast. To je zelo dobro, ker kakor vsi narodi želijo, da imajo svojega dirckin« :a oraik- pri napo žu, tako bi bilo — upamo — tudi za nas koristno, da im.iiio enega. aH več Uir dinalov- Spominjamo -e francoskega časopisja, ki je izrazih zadovoljst\o. ker je papež Pij X. v kon:istoriju pred vo]qo izbral med fraucosJ;iini cerkvenimi poglavarji =e-t kardinalov, dočim jih je imela Francija preje nekaj manj. Zaman je govoriti, ker uživa Vatikan tako dane^ kakor preje velik ugled med civiliziranimi državami tako, d. je celo protestantska Anglija, kjer |a >aiuo šest milijonov katolikov, ftopila v začetku vojne v di p lo matična odno-Ka^e z Vatikanom.
Kardinali volijo papeža in v»ak njihov glas je veliko vreden, Kardinalov mora biti 70. tona skoraj nikdar ."ih ni toliko pri volitvi. Ogromna veČina kardinalov je italijanske narodnosti. Ta navada je zato, da jo papež Italijan, ker je naravno, da bodo Italijani izvolili le i talijanskoga, papeža. Ne, vemo, kateri motivi v Vatikanu odločujejo v tej smeri, samo vemo, da jo to krivica, ki bo morala prenehati. Zakaj ne bi dali tudi drugi narodi papeža? Papež kot Italijan ljubi najbolj Italijo. To jo u3.ravno. Do - ; Henedikt XV. v razmerju z našo državni Toda. drugi narodi, ki so ravno tako katoliki kakor IvaJijani, lega no morejo pre-
1 am
Pran Govekar:
137
oltanfe.
(Dalie.)
r.Chal glasno!Naj poslušam Še jaz besede najsvetejše knjige !<:
In dr. Repič je čital, ona pa je napeto poslušala.
Pa mu je dejala:
»Kako krasno! Kako čudovito! Čitai to še enkrat!«
In dr. Repič ie čital drusrič, tretjič in obc-rna se je zdelo čim lepše, čim modrejše. A v duši jima je postajalo lažic, tišje.
Pa te Marnanica zopet tisnttla ter je dr. Repič čital sam dalie. In našel je mesto, ki £a jc pretreslo, navdušilo, očaralo s svojo modrostjo, svojo lepoto, #rozo. vzvišenostjo un ostrašujočo nizkotnostio. »To prečrtam MarLia-nici!« si je dejal. In čital je s strastjo dalje.
In čutil se je. da te človeštvo že pred tisoči in tisoči leti premišljalo, trpelo, iskalo, želelo in obsojalo prav vse isto in prav tako. kar in kakor premišljamo, trpimo, iščemo, si želimo in obsojamo dandanes.
Ni te zmote, zmage, poraza, dobrote, krivice, vrline, ne ereba. ne lepote, ne zločina, ne ničesar, česar bi ne bil našel v Vodnikovi knitei. Ničesar bistveno novega se ne dogaja, kaiti vse je bilo že davno, davno. Življenje je naj-nesramneiši plagijat in izvirnost je najbolj nemogoča stvar na tej zemlji...
In nekega popoldneva je bil Vodnik zopet pri Repiču.
Marjjantci se je preko noči obrnilo na bolje in oči vidno bi tro jc okrevala. Še jo je bolel raztepeni in pobojeni život, a že ie lahko gibala z rokami in nocrami. nič več ni imela vročine, tek se ti ie novrnil in že se te razgovarjala. Tod'« bila ie Še zelo slabotna.bleda in nicnobrazek se je z^vil in posušil.
Ko je slišala v sosednji sobi Vodnikov glas. je velela Lovrenčku. naj nokliče gospoda k niei.
Dr. Rc;)ič ie pohitel k bolnici, a sklenila je dlani ter prosita:
»DrasrC z srosnodom bi rada govorila sama. Saj mi do voliš? Zaupala bi se mu rada... vse izpovedala « Polile so to solze.
Sklonil se ie pr^ko nje. jo m-pel zn elavo. jo poljubil in de*a1: »Le govori ž njimi Priiatelt naiin je. Zaupal sem se mu ves in lahko se mu zaupaš tndi ti.«
In poklical je Vodnika ter zaprl d'iri za
seboj.
•-Hvala... tisočkrat hvala, častiti!« je pozdravila duhovnika.
»Čemu, predraga gospa? Nobene hvale nc zaslužim___*
»Dr. Repič in iaz reva. kaj ste nama bili v teh strašnih dneh. Nisva še prokleta in obsojena, dokler ste z nami vi! In on je šele danes prerojen: vaše besede in zlasti vaše svete bukve so ga šele prikovale in priklenile name. da se ne moreva poslej ločiti nikoli več!«
Vodnik je osupnil. Drugačen je bil njegov namen.
»Ne razumem,« je dejal v zadregi.
»Saj vem. da ste mu razložili vse. kar zahtevajo postave, cerkev, ljudje... Sbš^la sem vaju večkrat razgovarjati se... videla sem
njegove duševne boje... sama sem mnogo premišljala ie eno: prava liuber.cn, čista, globoka, nesebična ne more biti greh pred Bogom! Naj jo prepovedujejo človeške postave, nai ob-
Kalanu? — Pomislite, da ie imel kralj David ženo iMihalo, a se je združil z Abigajlo. Ali je bil prešuštnik? — A oženil se ie še s tretjo ter nato še s četrto, peto. šesto in sedmo! Sedem žen!
sojajo zli ljudje, naj jo proklinia sama cerkev: Ali je bil prešuštnik? — A David si ie vzel Se mofa vest je mirna, ker Bog je najvišja ljubezen! več žen in še več priležnic ter je z vsemi imel in On me radi ljubezni ne pogubi, nego dvig- otroke. A ni bil prešuštnik; ker Bog ga ni oro-ne k Sebi! Ntcgova volfa je. da ljubim Repiča. klel. nego je govoril ž njim. ga vodil in bki':o-tn kar ie Boe; združil, človek ne sme ločiti!« Islavljal v vseh njegovih dejanjih... In še si ie »Toda Kristus je učil: .Ce žena ostavi j po sili vzel David Batsebo. ženo lastnega po-moža in si vzame druo.cfia, ie prelomila zakon!'t veljnika. junaka. In tega moža je David ukazal In dcial je izrecno: ,Ne prešuštvujf -— Nanj se .postaviti pri obleganju nekega mesta na naine-ne morete skiicevati, predraga gospa.-- varnejšo točko ter ga je ukazal osamiti, da ga
:>ln vendar prav On je deial, ko so pri-[ sovražniki lahko ubijejo. In ubili so ga, David gnan" prešuštnico k njemu farizeji, da bi jo ob-|pa je vzel Batsebo v svojo hišo ter mu je posodil, naj bo kamenana: ,Kdor je brez greha stala žena in mu je rodila Salomona! Skesal se
med vami, naj vrže prvi kamen nanjo!' In vsi so odšli v zavesti svojih grehov. Kristus pa ie rekel: .Žena, kje so tvoji tožniki? Nihče te ni obsodil?' — .Nihče, gospod.' je odgovorila. Takrat je dejal Kristus: .Torej te niti jaz ne obsojam. Pojdi in ne greši več!' — In tista ženska je imela mo/a in je bih prešuštnica, ki so jo zasačili v prešuštvu: jaz na sem ostala brez moža in ko sem iz ljubezni šla z Repičem. sem sklenila, da se k možu ne vrnem več. Prešuštnica je, ki ima dva različna moža obenem, jaz pa sem imela le dr. Repiča! To je bistven razloček. In ko sem ostala pri msm. sem trdno verjela, da sem vdova — torej svoboden človek.« »A zdaj veste, da imate — dva!«
je svojega zločina kralj David in Bog mu je odpustil vse. vse... A kakor oče David je imel tudi sin. krali Salomon, ženo. ki ii ie pridruževal drugo za drugo, dokler ni prekosil celo očeta ter je imel končno sedemsto žen kneginj ter tristo priležnic. Ali je bil prešuštnik? Ni bil. ker Bog ga ni proklel. nego se je razgovarjal ž njim, ga vodil in blagoslavljal njegova dejanja in nehanja... In David in Salomon sta postala svetnika božja^ter sta danes v nebesih ob njegovi desnici. Ž njima pa so tudi trume nitimh žen. priležnic ter otrok... Vsi skupaj se vesele, da zro Boga iz obličja v obličje. Pojo mu hvalo, ker je modrejši in usnvljenejši kot vse te človeške in cerkvene papirnate postave, ki so prav
Ne, še vedno le enega, dr. Repiča. In ž 1 tako brez srca in brez duše. kakor so bili oni, njim ostanem! Po vsem. kar se je zgodilo, k j ki so jih napisali in ki zdai zahtevajo, naj bi se možu ne morem več — bržčas me niti noče več!ubogi ljudje ravnali po njih!«
— torej niti ne smem v^č. Čemu naj onesrečim -
dr. Repiča in sebe, ako s tem ne vrnem sreče I
2. stran.
.6LOVENSKI NAKUU*, uric 28. decemDra 1*20.
/•93. Ste?.
»alati, ker vsak teli, đa bi bil papež po možnosti iz njegove sredine. Val nadjonalizma se ne bo ustavil pred *idovi Vatikana. Na vsak način bi ne ■meli imeti Italijani ved kardinalov nego drugi
Na koncu pravi list, da bi bil kar-
dinalske časti najbolj vreden kotorski škof Uelini, ki je znan kot velik bori telj za praviee svojega naroda, uzoren duhovnik in inteligenten književnik, ki je bil za Časa vojne preganjan, a je vkljub temu držal visoko narodno za stavo.
Politične uesti.
= Spor v klerikalni  stranki. Na lir. Kovačičev članek   v >Straži«, ki amo ga včeraj   priobčili, odgovarjata »Večerni liste, kakor >Slovenec«. »Večerni   liste   piše:     >V mariborski »Straži« sta ae vzdignila dr. Kovačič In dr. Lenard in otvorila  proti nam odločen in oster boj. Ker ne gre tu za kak časopisni spor, marveč za vele-važen in odločilen del programa našega gibanja,   smo pred   svojo vestjo dolžni kot glasilo krščanskega socijal-nega delavstva,   da   zanesemo   v to stvar popolno jasnost in se izognemo pri tem vsem ovinkom in vsakemu slepomišenju*. Na to izvaja pisec dr. B. ft. j. najbrže dr. Besednjak): >Mi smo prišli do spoznanja, da za katoličanstvo ni hujšega strupa in ni večjega sovražnika kakor klečeplazenje pred državnimi mogotci,   od i 11 janje Interesov katoličanstva posamnim dinastijam in posamnim dvornim   klikam ... V okviru katolicizma ima postava, ne le republika, temveč celo stanovsko sovjetski sistem, če in v kolikor pospešuje splošno dobro.   Mi smo odločili za načelo I judo vlade, ker mislimo, da bomo tako lažje ubili bizantinizim, militarizem in imperijalizem,   in ker smo globoko prepričani,   da se   s pomočjo tega načela mora izvesti ujedinjenje z Bolgari, ki je eden najvažnejših ciljev Bafie     narijonalne     zgodovine . . .« Tudi »Slovenec< je zavzel napram izvajanjem mariborske   >Straže< svoje stališče in pravi med drugim na uvodnem mestu: >Po našem mnenju se imalo eventualna   različna   naziranja o kaki stvari razčistiti v stranki sami. ne pa v "časopisju; radi tega naš li?t meritorno o tej stvari ni razpravljal, tem manj. ker je vprašanje oblike države za stranke s krščanskim svetovnim naziranjem relativna stvar, praktično,   ne pa principijelno vprašanje, če pa že kdo misli, da mora o takih vprašanjih razpravljati  preko strankarske discipline v listih, potem moramo zahtevati,   da se polemika med listi ene in iste stranke vrsi mirno in stvarno. >Straža« je pa udarila čez mejo strankarske discipline In dostojnosti, s Čemur je napravila liberalnim listom samo — prezgodnje veselje«. — Iz teh citiranih izjav   >Večernega listne in »Slovenca«   je razvidno vsa dvolična in dvoumna igra, ki jo igrajo v svoji najnovejši politiki naši klerikalci. »Slovenec« kot glavno glasilo se laogiblje zavzeti   precizno   stališče v vprašanju državne oblike, njegov bralec, ki ga >Slovenec« 6icer sramežljivo označuje za neodvisno glasilo krščansko socijalnega delavstva, pa se istočasno zavzema z vso vehemenco za republiko in se ogreva celo za ruski sovjetski sistem. Ta igra je prozorna.Klerikalci hočejo imeti v ognju istočasno dve Železi. Ako zmaga v borbi za državno obliko monarhija,   o čemur ni dvomiti, bodo klerikalci naglašali, da 90 bili od začetka prepričani monarhisti, ako bi pa zmagalo slučajno načelo republike, ali celo načelo boljševiške-
fa sovjetskega sistema, bi se zopet lah-o sklicevali na svoj > Večerni list«, ki si je v borbi za uresničenje republike, odnosno sovjetske ideje, pridobil nevenljivih zaslug. Ta dvojna igra v klerikalni politiki je morda velikopotezna, praktična pa gotovo ni. Klerikalci skušajo sedeti na dveh stolih, zgodi se jim pa prav lahko, da bodo končno obsedeli na tleh med obema.
= Dr. Korošec L 1917 In sedaj. L. 1917., dne 7. maja so češki in jugoslavenski poslanci izdali proglas češkemu in jugoslovenskemu narodu, kjer so protestirali proti nekim nameram takratne Seidlerjeve vlade. V proglasu, ki sta ga podpisala Ceh Stančk m dr. Korošec, Čitamo tudi to-le: »Protestiramo proti napovedi državnopravnoga odcepljenja slovenskih dežel od celokupnega naroda SHS. Namen te Odcepitve je germanizacija in nemška Invazija na Jadransko morje.« Zdaj po treh letih Da delalo klerikalci isto. kar je takrat skušal Seldler: skušajo namreč odceniti slovenske kraje od ostale Jugoslavije: in kaj pride potem? Korošec je to takrat sam povedal: Germanizacija in nemška invazija na Jadransko morje.
=: O političnem položaju. »Večer« javlja iz Beograda: Po vseh znakih se more sklepati da so vse skupine strank sa izpremembo poslovnika. Glede prisege so mišljenja deljena. Glede zasedanja konstituante obstojata v glavnem dve mišljenji: Pašić predlaga da se konstituanta odgodi do 12. januarja, demokrati pa hočejo naj dela brez ozira na praznike. Predlagajo, nnj se vsekakor opravijo volitve odsekov in konstituiranje, potem pa naj so prekinejo seje. Člani odsekov bi imeli ostati v Beogradu in nadaljevati delo. da bi konstitnsuta meseca Januarja moerla nadaljevati redno poslovanje. V razgovora s Parićem sta predlagala dr. Drin-kovič in dr. Korošec, da se sestava nove vlade odsrodi no Božiču. V kandidaturi za predsednika konstirrsnte je nri-ilo do izpremembe. P*»*ič J« Izjavil Da-vi do viču, da stoji radikalna stranki na stališču, da mora biti predsednik konstituante radikalec. Ta Izprememba se pripisuje vnlivu Protlć«*ve skupine.
s- Volitev predsedništva konstitu-flafe »Narodno Djelo« poroča ta Beo-
Igrada: Na seji v sredo ustavodajne skupščine so se volili predsednik, trije pod predsedniki in tajniki. Izvolil se je tudi ustavni odsek 42 članov in odsek za izpremembo poslovnika. V četrtek se bodo seje odgodile preko božičnih praznikov. —d
ss Podban dr. Roje odstopil. >Narod-ne Novine« objavljajo ukaz, s katerim se jo na lastno prošnjo razrešil dolžnosti g. Milan Hoje kot poverjenik za notranje stvari, ker je kot izvoljeni poslanec v konstituanto optiral poslanički mandat in torej po zakonu ne moro vršiti svoje uradniške dolžnosti. Ker Jo odstopajoči podban vodil tudi banske posle in ker se kraljeva vlada v Beogradu nahaja v demisiji in kot taka ne more definitivno izvesti popolnitev banske časti, je po ukazu Nj. Vis. regenta poverjeno vodstvo poslov bana Hrvatske in Slavonije in poverjenika za notranje stvari, po činu najstarejšemu upravnemu uradniku kraljevemu banskemu svetniku dr. Teodorju Bošnjaku. —d
aa   Napetost v radikalnem klubu.
Beograd. 21. decembra. V radikalnem klubu prihaja, kakor zatrjujem, vsak trenutek do ostrih spopadov med Pa-šičem in Protlčem. Profić hoče ustvariti reakciionarni blok proti demokratom, vendar mu to doslej še ni uspelo. Pasič pa je za pameten sporazum z demokrati. Iz tega vzroka le zahteval Protić, da nal radikalni člani izstopno iz verifikaciiskee^ odbora in nai zapisnika ne podnišeio Pri celi tej akciji pa je ostal Protić sam. S svoio ostavko ie Protič manifestiral, da ni več voditeli rad;kalnejra kluba, marveč samo še razdomi element, ki hoče ovirati in zavlačevati   delo drugih.
= Pašlč In Davidovlć. Beograc*, 21. decembra. Pašić ;e v daljšem razgovoru z Davidovičem priznal, da ma je delo otežkočeno vsled postoDania Protiča, ki nikakor ni zadovoljen s tem da bi se sklenil pakt po katerem bi Imeli radikale! mesto ministrskega predsednika, demokrati pa mesto predsednika konstituante. Vsled teh zaprek ie povabil Pašić Davidoviča na sestanek ob 8Vs zvečer v konsti-tuanto, Davidovič pa ie izjavil, da vsled bolezni ne more priti, nakar ie bil sestanek obeh politikov odgođen na jutri ob nol 9. dopoldne.
= Težkoče pri Izbiri predsednika konstituante. Beograd. 21. decembra. Glede izvolitve predsednika konstituante se ie pojavila nova težkoča. Dr. Krstelj, ki ga kandidirajo na predsedniško mesto demokrati, bi tega mesta tudi v slučaiu izvolitve ne mogel sprejeti, ker nlevov mandat 5e n! verificiran. Na isti demokratski listi je bil izvolien namreč dr. Trumbič. ki pa se doslei še ni Izjavil, aH obdrži ta mandat, ali ga odstopi dr. Krstelu. sam pa obdrži mesto na izvenstran-karski listi. — V nekaterih političnih krogih se govori, da bi postal predsednik konstituante dr. Trumbič. Mnogo verjetnosti tudi ta kombinacija nima. ker Trum biču nasnroruieio v prvi vrsti radikalci. To se je naiboli Jasno pokazalo v verifikaciiskem odseku, kier se je g. Stoian Protić iako prezirliivo izrazil o manifestacijah, ki so jih priredili dr. Trumbiću Dalmatinci. — V radikalnih krogih samih pa se je pojavila nova kombinacija. Del radikalne stranke namreč ni za to. da bi se prepustilo demokratom mesto predsednika konstituante in kandidira:o na to mesto Aco Stanojevića, ki je star voditelj radikalne stranke.
= Iz demokratskega kluba. Beograd, 21. decembra. V demokratskem klubu so se formirali sledeči odbori: ustavni odbor: dr. Kosta Kumanudl, dr. P. Angjelinović, Giaferbeg Mah-rinkovtć, Voja Veljković, S. Vukosav-lejvić, dr. Srgian Budlsavljević, dr. S. SeČcrov. G. Nastasfjević, M. Jaklič, dr. P. Anerielinović, Gjaferberg Mrh-mutbeeovtć, Juraj Demetrović in dr. Grga Anelelinović. — Odbor za poslovnik: Ribar, Tomlienović, Lukinlć, Asatonovlć ln Cubrović. — Odbor za statute: S. Glorgiević, Snran Budi-savliević, P. Marković, G. Božović. — Odbor za izdelanie delovnega programa: M. Radosavlfević, Milan Pribiče-vić, G. Žerjav, M. Jakšić, Andrlia Ra-dović. — Redakcijski odbor »Demokrati je«: Voia Veljković. Boža Marković, Voia Marinković. Kosta Ktimanu-di. K. Jovanović, V. Wiider, G. Žerjav, Jur. Demetrović. S. Šečerov, M. Jak-šić, M. Grol. T. Radivojević, I. Šumen-ković, I. Spasoiević. M. Stojančević. — Administrativni odbor: M. Gjurić, B. Radenković in D. Tafić.
= Stara pesem! Beograd, 21. decembra. V nadi, da se Jim posreči sestaviti močan reakclfonami blok, so pričeli radikalci zooet s sva'o zavta-čevMno taktiko Tako »e snoročll Pa-S*Ć d-mes nred nričetkom sele ob 9. dorv>»dne demokratom senzacionalen predlog, da nai se danes seje konstituante odgode do 12. ianuaria, ne da bi se overovilo tudi nesporne mandate, ne da bi se zbornica konstituirala In Izvolila ored^edntka. to na zato. ker le bale treba pred nrlhoduio seio doseči snorazum glede spremembe ro-slovnika. nosebno na slede prisede. Pašić Je ob tel priliki ponovno naglasa! da dobe demokrati mesto predsed-
nika konstituante, Jasno oa ie bilo takoj vsem. da tiči za tem predlogom g. StoJan Protić, ki se pogaja z Radičev-ci. a doslej še ni dobil definitivnega odgovora. Demokratski klub ie sklenil, da odbl e ta predolg po odgoditvi sej, ker je treba postopati po poslovniku, po katerem je prva naloga, da se izvrši konstituiranje. Istotako so sklenili zemljoradnik!, pa tudi komunisti so za nadaljevanje dela konstituante. Demokrati so sklenili, da poda v Imenu kluba v. slučaiu odgodi tve slovesen protest poslanec Radović. Pod tem pritiskom so radikalci oristali na delo In na to. da se ne odgodi seje, nego da se vrši tudi jutri, v sreda da se vidi, kaj bo*
= Proti Nikoli Mandiču. Sarajevo, 21. decembra. Na včerajšnji seji tr-govsko-obrtne zbornice se ie razpravljalo med drueim tudi o vnrašaniu odškodnine onim, ki so bili oškodovani za časa demonstrn ;|j leta 1014. Nekateri so b'Ii za to, d a naj plača odškodnino pokrajinska vlada, drmri zopet so bili protivneera mnenja, češ, da ie to stvar, o kateri se ie razoravlteto na mirovni konferenci v Parizu in ki sna-da v vprašanje reoaraciie. Gospod Sava Vasic, član komore le nredfaval, da se onim. ki so b;li naiboli oškodovani In katerim se do dnnes 5e nI dala nl-k^ka odškodnina. da primemo odsTcod-nlno iz imetla bivšega namestnika de-*<*!Me«ra elavnrfa dr. N'kofe Mandi<*a, VI ima premogenl* v znesku več mfli-lon^ Vmn. Dr. Mandić nosi nolno odgovornost ra dorrodke v letu 1914. P^zr»rr»va o tem vorašanin se ie nnto o^od'la te*»" crvrH^f nrrvračun za leto t021., ki znaša 097 100 K.
s- Nesrečna Av«tri|a. Kom*i ?e ie z velikanskimi žrtvami zatrl Strajk javnih name3?encev ki fs prinesel državi ogTomno škodo, t?o začeli Štrajkati y>o5rni šoferji in vozniki t*^r Jo riihova etavka -novzr^člli v drravi veliko 7rme<fo in jej nrinesla veliko «kodo \Hflv-ia se je morala nd.»ti ter 5ofenera ugoditi, zato pa se bodo morali znova dvlir. iti »oT*ni tari H. da se ppkii'eio vi^ii u*»«*5SX Sedaj pa je zn-d^fn Dunaj nova n^-re^i. ker so začeli ^fivkati nntai arji r»o postili^h in r-^stavrnciiah ter marierji po kavam ali   Veliko i te vilo teb prehranje-
valnih podjetij je zaprto in Dunaj" a ni nimajo k jo je^ti ali za j utr ko vati. Nad tri četrtine dunajskih prebivalcev danes ne ve, kje i >kati obedov In večerje. »Ncue Freie Pressec piše: »Položaj d**ž.»ve je s«rasen. Vsakdo n.ora računati % grozečo možnostjo resnii-ue katastrofe«. Bivši avstrijski finrnćni ministar dr. Reisen ee je izra/.il. da je >j)oložaj Avetrije tako obnnen, da j<* brez zananjs pomoči, brez nujnega posojila država izročena poginu, c P< rna-gati Avstriji nujno in Izdatno, ni samo človekoljuben, nego međuarodea pro Mem, k.ijti zaiadi Avstrije tirozi nastati »nevarnost političnemu goepo-darsk'imu in socijalneiuu miru po v^ej (,'srednji Evropi«. Avstrija potre-ou}Q 85 milijonov funtov čterlinp »v, in dr. Keisch upa, da doživi ti in pol milijonov težko prr»iku^3*uh ljudi Kot najbfil)fce božično darilo naprošeno pc-bojilo ki bo hkra^u doka^ - evropske krščanske ljob^zni. Take pravi Reis.^h ]Kje pa je bila >kržč'in*ka liul.< /fo« Dunnieanov in Avstrijcev vobče leta 1011. ko so brez *rca in nsmilj<nja zauP * 2*i, da se mora sr *ki t»ar« d ?h-treti in se pa zibriSitti z zemeljske po-VT-in■'• *'
= Za novlnarslfo zlx>rnlco v Avstriji. V odbora za socialno upravo na Dunaju se je razpravljalo o predlogu ustanovitve novinarske zbornice. Poročevalec je omenil, da je rešitev predloga zelo nujna, ker bodo skoro končane volilne liste za delavsko in uradniško zbornico. Odbor se mora odločiti, aM bodo dobi!i novinarji interesno zastopstvo v laft^i "/bomici aH nai volijo v uradniško zbornico. Poročevalec ie nadalie omenil skrajno slab položaj flvstriiskesra časopisja in še posebej avstrijskih novinarjev. Položaj novinariev izven Dunaja te naravnost katastrofalen. Večina novinarjev ne more kupiti več niti rarioniranera živeža. Novinarji so slabše plačan? od stavca. Izven Duna:a pa celo slabše nego nekvalificirani pomožni delavci. Za novinarsko zbornico nride v poštev okoli 1000 novinariev. Odbor za socialno upravo je skleni! nstanovHev po-sebneea pododbora, k! naj re5i to va-f.r.o vnr^a^'e. Č!^ni pododbora so poslanci Fischer, Hamr>er, Lenz. Pick in Nempfcr.
Tetetoiiadia iti lifi©!,
PREPOVEDANO T   ET-TEV AN JE V A^fERTKO.
—d Pariz. 21. dee, K.^kor poročajo iz "vVrshinprtona. je ameriški parlament z ©žirom na pričakovano krizo prepovedal priseljevanjo v Ameriko za eno leto.
SOCIJALISTI IN FAŠISTI.
—d Ferrara. 20. dee. (Štefani). Ko so Imeli socialisti zborovanje, ie prišlo do 8T>opada rp**d socialisti in faMsti, pri čemer sta obe stranki streljali iz samokresov. Tri osebe so mrtve, sedem težko ranjenih.
TRGOVSKA PODAJANJA Z ITAOJO.
—d Split 21. dec »Novo Doba« piše z ozirom na predstojeće, trgovinska noj^ajnnja t Itnlijo: Dosedaj znani ita-Hjan. zahtevki največ ogrožajo interese primorskega prebivalstva. Kakor smo že bili nekoč žrtev trgovinske po-Kodbe z Italijo, bi ee zopet vrnili Č>si robovanja pod Avstrijo. Dunaj je moral takrat po diktatu Berolina plačati Italiji njeno sodelovanje v trozvezl z gospodarskimi koncesijami brez rekom-penzacij in so te koncesije najbolj težile nas. Dnnes niti ne diktira BeroMn, niti nI treba plačati zVcze z prospodar-ckimi tvrdkajni, marveč imamo svojo državo in uvoio vlado, od kntere moremo pričakovati mnoiro večje razumevanje in zavzemn-nje. kakor od Dunaja.
UDIRANJE ZEMLJE V ALBANIJI.
— d Rim, 21. dec. »Epoca« iav-l!a fz Teneleniia: V nekaterih kraiih so se pojavile zemeljske razpoke, ki so požrle več stavb ob reki Voftisi. Podrlo se ie nekaj hiš. Poslcodovani so petrolejski rovi. Več vasi ie tezTco poškodovanih. Natančno število žrtev še ni znano. Grad Ali paše v Te-oeleniju je v nevarnosti, da se poruši.
ZA STABILIZACIJO VALUTE. —d Berlin, 21. dec »Berliner Ta-geblatt« prinaša poročilo o angleški akciji za stabilizacijo valute. Llovd Georgev prijatelj bo v oficiozni misiji obiskal glavna mesta na kontinentu, ter preiskal, kaj da se mora ukreniti za stabilizacijo valute in bo predlagal vsaki državi, naj »stanovi posebno banko, ki bo pospeševala to akcijo.
HARDING NE PRIZNA VERSAILL-SKEGA MIRU.
— d Parli« 21. dec Po poročilih iz Marjana, se je Hardinjar sedat konč-novelfavno odločil, da ne vzame na znanje niti versafllske mirovne pogodbe, niti pogodbe zveze narodov. Bardimr stremi za tem, da v svrho mirovne pogodbe z Nemčilo posoešl DfKra'anja med nemško vlado In vladami zaveznikov slede odškodnine za ootopllene ladle. kakor tudi o razlastitvi ameriških posestev In da hkrati na diolmnatičen način razpravlja o novi zvezi narodov. Ta korak bo sledil naibrže neposredno, ko nas toni Hardinv svoj> posle.
FINANČNA KOVFFRENCA V
BRITS" TU.
—d Bruselj. 20 dec Danes dopoldne se se nadaljevala pogajanja med
, posebnimi pooblaščenci saveznikov in Nomčiio. Kakor se zdi ni prišlo do konf-norel.iavnih zeklpa^ov. Ker po r.ooročilu tajnika konference nemški odposlanci nemara do srede ne bodo pozvani k r»or?ovnin; razpravam, je dvomljivo, da bi se konferenca mogla raziri do napovedanega časa. tede.j pred božičem.
KATAITARSKA STAVKA V GPADCT.
—d Gradec 21. dec. Nameščenci v gosfilnieah in točilnicah so na noro}-snii skupščini sklenili stavkafi, ker njihovi delodajalci doslej še niso ugodili njihovim mezdnim zahtevnm. Stežka se je danes na levem Murskem brearu že pričela. Vse kavarne in vecie srostilnice so zaprte. Gostilničarji so naprosili vlado, naj posreduje.
SOCUAI*ISTJWO ^n^pODSTVO V PFrTHTT. —d Bndimpošia. 21. dee. Madžarski korespondeneni urad je po ovinkih prejel na^tonno vest: Socialistično gospodstvo v PeČuhu le padlo. Pod vodstvom Tjinderja in ,Tcs<=vja stoječa komunistična stranka je Izdala proklamacijo, v kateri so veli, da ne more voditi mestne uprave. Vodstvo stranke poživlja izvoljene me>tne zastopnike, naj de-misijonirajo. Ker se položaj dosedaj glede nadaljnjih a^end ni razjasnil, je zičasnoh mesto brez vodstvo: poslovanje vodijo nižji uradniki.
OSTAVKA   GRŠKEGA KABINETA.
—d Atene, 21. dec Ministrski predsednik Rballis je podal kralju ostavko kabineta. Kralj je prosil ministrskega predsednika, naj do sklicanja zbornice vodi vladne posle dalje.
POLJSKI SOCIALISTI  IN VLADA.
—d Varšava. 20. dec. Vodstvo socialno - demokratične stranko je sprejelo sklep, v katerem se izjavlja, da je v sedanjem, tako težkem političnem, socialnem in gospodarskem položaju vlade neobhodno potrebno, da vlada točno in jasno zasleduje svoj program in enotne smernice, katerih se v takem položaju mora držati. Dokler pa bodo v vladi zastopniki socialne in gospodarske reakcije, bo to nemogoče. Politika vlade, ki si jo je podvrgel reak-cljonarni vpliv, ne more dajati delavstvu potrebnega varstva- Pod takimi razmerami je nemogoče, pustiti zastopnika socialno - demokratične stranke Se dalje v vladi. Podpredsednik. Da-szinski je takoj, ko je izvedel o tem sklepu, dal predsedniku vlade svojo demisijo.
ANGLEŠKE SKRBI.
London, 21. dec »Evenfng Standard« doznava, da bo Llovd Georgs obi-sks! kontinent, da dotene. kaj bi se dalo storiti za stabilizacijo meničnih tečajev. Predlacralo se je, da se osnuje v vsaki državi takoimenovana privilegirana banka. Anglija je pripravljena dovoliti kredite s pomočjo te banke za nakup britanskega blaga. Privilegirana banka bi imela odgovornost za kolektivni dol? drža\e, pri čemer bi 6e odplačevanje vršilo z izmeno blaga. Britanski zakladni urad bi jnmčil za angleške tvornica rje, ki žele izvažati. Pričakuje se, da bo to, ako ss ta načrt posreči, koristilo angleški industriji ob pomnoženem delo.
ZOPKT RORBE PRT KIJEVT. —d Dunaj, 21. dec L'::rnjinski tisk ovni u i.*'.-] poroča iz Lvova: Ukrajinski vsta i ; odirajo pod vodstvom t. lamana Struci 1 pro M Kijevu. Uničili so popolnoT ' dva bolj vi;1 ■ polka, poslana pr< ti njim v «?rirri proti Kijevu; drufre ćete so Sapodill v \
SAMOUPRAVA IRSKE.
— d London. 21. dec. Zvonita zbornica je h omenile, ki se ie vrnil iz spodnje zbornice, nekaj izpreme-nila, tako da bo šel z.:kon nazaj zopet v spodnjo zbornico.
REPARACLISKO VPRAŠANJE.
— d Bruseli. 19. dec. Kakor iav-Reuterjev urad po Atrcnce Havas.
sta Sevdouz in lnrd D' Abcrnon določena, da proučujeta z nemško delegacijo vprašanja, ki se tičeio reparacije. Sevdouv ima nalogo, da se peča z reparacijami v naturalilah. D' Abcrnon pa s plačili v rotovinl Tudi nemški delegat Bergitiann ie že naznačil nemško zastopnike, ki bodo imeli jtalogo, razpravljati z zavezniki vsako vprašanje zase in bodo da:aTi eventualne informacije.
ZAKLJUČNA SFJA ZVFZE NARODOV.
—d Ženeva, is. decembra.. Zaključna sela skupščine zveze narodov se je o*voriia ob 4. popoldne. Vsi prostori *o bil; zaseden?. SkuoSČfoa ie sprejela predlo?, pozvati vse države, nai oodpiraio bo; proti letraria na Poljskem. Naposled ie tmcl zvezni predsednik Motra poslovilni govor in pozdravil sktipslino, k i ie ozna"! i svojejra duha in svoi smoter, ko je sprejela Avstrijo in Bolgariio. ? tem da je prkazala. da te državi nista brezuspešno obrnili na velikodušnost in lojalnost zmagovalcev. Pb velikem odobravanju 5e je spomnil predsednik Motta bližajočega se božiča in deial: Mi vsi ne moremo već ostati ravnodušni. — T; ko ie končala prva skupščina narodne zveze. Dne 15. novembra se je pridela in ie imela 31 plenarnih sei. na katerih se e razpravlialo o jrradivu, pripravljenem v mnocih komisijskih sejah.
—d Ženeva. IS. decembra. Današnjih sei skuošČine zveze narodov se je udeležil a\*strii^ki delecrat Mennsdorf. katerega so dnsi dciee-ati nrlsrčno pozdravili. Zastopnik Avstralije Je ob tej priliki pol^s^iJ, zakai se Je pri jrlr'sovanju za sprejem Avstriie vzdržal. Ko ie zapustil s\^oio domo\d-no. so med Avstralijo In Avstrijo oV Sta'ale omejitve iz voinejra časa: zato se mu ni zdelo primemo, da bi brez posebneva na'otra svoje vlade clasoval za spre tem Avstrije. Obrnil se ie na svojo vlado, na ni pravočasno dobil odsrovora. Iz tec^ Poiasnila ss razvid!, da zadržanje Avstralije ni Imelo niti diplomatskega, piti drutreera stvarnesra pomena. Mennsdorf je nocoj odpotoval.
KREDIT AVSTRIJI.
— d London. 20. dec *Obi er* ver* poroča, da se bavi aneleška vlada z vprašanjem dovolitve kredita Avstriji. Odločila se bo kmalu. Angleška vlada se trna v tem odloČiti, ali naj sprejme nase de! Dosoiila. ki se ima podeliti na pet let. Avstrijska sekcija reparacijske komisije se je izrekla za dovolitev kredita, kar so podpirali rudi zastopniki Češkoslovaške. Jugoslavije, FVdjske. Romunije in Grške, ker hočejo ohraniti Dunaj kot trgovsko mesto. Londonski finančni krogi menijo, da se bo angleška vlada udeležila dovolitve kredita.
DOBROTE STAVKE.
—d Moravska Ostrava. 18. dec. Češkoslovaški tiskovni urad doznava iz zanesljivega vira, da so rudarii pri pravkar končani stavki v Ostravi-Karvtnu Izgubili nad pet million kron mezde. Pridelalo se je 500.000 ton premoga manj.
MIROVNA POGAJANJA V RIGI.
—d Riga. 18. decembra. Tukajšnji listi pričakujejo, da se bodo mirovna pogajanja končala okoli 15. ia-nuarja.
AMERIKA PROTI BOLJŠEVIKOM. —d Pariz, 19. decembra. Kakor se poroča iz VVashingtona, ie ameriška vlada sklenila, izgnati zastopnika sovjetske republike v Zjcdinicnih državah Ludovika Marteusa. Ta odredba se utemeljuje s tem, da pripada Martens organizaciji, ki naznanja nasilno odstranitev ameriSke vlade
LAKOTA NA KITAJSKEM.
— d Stockholrru 21. dec. List »Dajrens Nvheter« poroča iz provinc Čili, Santunc. Sanel In Honan, kjer biva kakih 30 milijonov ljudi, da trpi prebivalstvo silno lakoto. V teh pokrajinah že leto dni ni bilo dežia. Prebivalstvo živi od trave m korenin.
POTRES V ARGENTINI JI.
—d London, 21. dec (BrezžIcnoV Kakor javljajo iz mesta Aire*. je potresna katastrofa v provinciji Memdoza zahtevala kot žrtev 150 oseb.
BOLJŠE VIKI NE MIR P JEJO.
«—d London, 21. dec (Brezžično). Ts Carigrada poročajo, da zbirajo boljševik! čete pri Baku. Pričakovati ie novega napada na Severno Perzijo.
jO*
.SLOVENSKI NAKUUk( dne Z5. decembra WM
Pismo Iz Prage.
V Pragi, 14 dec. Dogodkom poslednjega, tedna se je
rvečala mnogo večja pozornost, ko jo zaslužili.    Njihovim povzročiteljem, komunistom, pa Je bilo ležeče na tem, da eo jih poveličevali in izkoriščali v svoje svrhom Alco hočemo današnjo situacijo razumeti, treba pregledati ves razvoj boljševistva v^ri nas. Z vso pravico .«e mora trditi, da pravega bolj-te visiva pri nas ni bilo. Ali neokretna in bojazljiva taktika socijalno-demo-kratične stranke, točnejše njene deanl-ee, mu je naravnost pripravljala tla. Sodjalno-demokrarična   d^nica se je le takoj spočetka vdala pogrešku, da se ni poravnala z Muno in da ni nastopila enargično. V tem jo je ovirala bojazen pred razkolom in osiabljonjem stranke, zato pa je rajše popuščala, imajoč pied očmi edinost v stranki.    Molčala je k vsemu in s tem indirektno podpisala moč komunistov, katerih voditelji — ljudje po veČini malo duševne potence in malo serijozni, a veliki strahopetci, kar je n. pr. pokazal dr. &meral pri zabrani Ljudskega doma — &o skušali dobiti iz tega ugodno sUuicijo in delali na io, ua v organizacijah socijalne demokracije dobe komunisti večino. Boj levičarjev proti desnici je dobil osebni anačaj. trudili so se dobiti vodilna ln dobro plačana mosta v stranki in polastiti se strankinih fondov. Ta faza boja se je končala z zabrano »L-judeikoca doma« levici kar je ta smatrala za po-, jav nasilstva io za dokaz da so metode, katerih so poslužuje, prave. Desni-* ea pa se je s zabrano »Ljudskega domač branila, podpiran* od države in spremljana s simpatijami javnosti. In ko je vsa stvar sla skosi sodne instanco, je bila izvedena zabrana >Ljudske-ga doma« 0 strani desnice, ki jo tsJko sopet prišla do svoj C lastnine.    Ali od tam pregnani hccaunisti so bili s to izgubo hudo zadeti in razdražoni. kajti v tem trenutku se ni šlo sarco za izgubo »Ljudskega   d°ma<t marveč za izgubo prestiža. Zato je bila razglašena generalna stavka, ki se je pa izjalovila, prišlo je do demonstracij na praških ulicah, katerih se je udeležilo okoli 1000 boljsevikov, ki se je končala s spopadom s policijo pred poslansko zbornico. To Je bil poskus, spraviti vso reč na drugi tir in potom generalne stavke doseči tudi izpolnitev zahtev glede socijalizacije, glede tovarniških svetov, kontrole zemljedelskih podjetij in prehrane ter zvišanje mezde sa 20%. vse te zahteve so imele biti vabilo za delavstvo, da bi pristopalo h komunistom In tako Je bil njihov poraz maskiran. Delavske vrste pa se niso hotele od-
zvati temu vabilu, marveč so se mu narav noet uprle, kar nam služI najlepše v presojo fijaska generalne stavke. V podjetjih in tovarnah se dolo ni ustavilo in stavkuječih komunistov   je bilo prilično malo odstotkov, kar velja zlasti za velikomestna   in industrijska središča. Na deželi so se v nekaterih krajih dali delavci savesti k stavki, ali energičen nastop s strani vlade, ki se ni strašila tudi poseči po vojaški moči, jih je pripravila zopet kmalu do dela. Vlada je nastopila, da potlači komunistično gibanje, energično, proglasivši \2. t m. za območje okrajnih političnih uprav v Horovicih, Karlinu. na Klad-nu, v Kraljupih, na Kraljevskih Vino-bradih, v Loneh, na Melniku, v Sla nem, na Smihovu izjemno stanje in ko so še včeraj v nekaterih krajih na Mo-ravi načele razmere kritično razvijati, je proglasila danes preki sod v Velikem Brnu in v političnih okrajih Bo-skoviakem,   Hodoninskera   in Trebi-fekem.  Voditelji komunistov, predvsem Muna, poslanec Zapotočki, degradirani polkovnik MlčocU in okrajni starosta Naprstek (iz Kladna) so bili danes ponoči arotirani.     Komunistični tisk jo konfisciran.     Kladeuska »Svoboda< ustavljena.   Danes dopoldne je zopet Imela sejo noslanskh zbornica in vlada je y njej poročala   o komunističnem uporu in korakih, storjenih proti njo mu. Komunisti so pri poročilu ministrskega predsednika drja Cnivja delali velik nemir, ki se je znova pojavil pri vsakem    odobravanju   Ln   soglaša nju osta.ih strank. Za komuniste je govoril poslanec Skalak. Oglasilo se je veo govornikov in ob treh popoldne je bila seja prekinjena do pol petih. Vzrok temu je bilo poročilo, ki jc prišlo iz Mosta, da jo prišlo tam do spopadov in da se je izvršil naskok na poslopje okrajnega glavarstva. Sedem demonstrantov je bilo ustreljenih, 18 ranjenih. V nadaljevanju 6eje je bila vladna izjava odobrena z vsemi glasovi proti glasovom komunistov.    Poskus komunistov se ni obnesol m se tudi ni mo^el obne-sti, ker vise kaže. da niso bili in niso pripravljeni na nikak >puČc. Proti njihovi akciji ne nastopa samo vlada, ampak tudi ostale politične stranke in no le češka, ampak tudi nemška socijalno-demokratična stranka. Ta je razglasila, da se ne bo nič mešala v spor radi >Ljud^kega doma« in kar se tiče oeta-lih vprašanj, se ni o njih obravnavalo in ne more vzeti nase odgovornosti za nedogledne posledice, ki bi jih mogla prinest komunistična akcija. Zahteva sklicanje   kongresa    V3eh delavskih 6trank. I. K. S.
Iz naše feraljeolne.
— Ruski begunci. Dne 20. t. m. je potovalo skozi Zagreb 2500 vojakov Vranglove vojske.
— Učitelistvo v   Srbiji   in črn!
gori. Po zadnjih statističnih podatkih ministrstva prosvete je v Srbiji (meja L 1914) 4235 učiteljev In učiteljic v Crnlgort pa 495. Sci je v Srbiji 2295, v Cndgorl pa 264.
— Povračilo rona za tona Po sklenjenih rrrlrcrvnib pogodbah so Nemčija, Madžarska ln Avstrija dolžno, vmltl nam vse zaplenjene plovne objekte, kakor tudi povrniti objekte, ki so jih uničile. In sicer na podlagi
principa »tona za tono*. Vrniti nam morajo tudi del vlačilk. ladii in vsakovrstnega materijala za rečno plovbo, število vlačilk in ladij ter količino materijala bo določil poseben ar-olter, ki bo vodil pregled nad opravičenimi potrebam! prizadetih strank. Za podlago povračilu bo služil promet zadnjih petih let pred volno. V Beogradu mudeči se pomočnik arbitra ameriški polkovnik Krac. naša delev/ata admiral Pri ca in vseučiliškj profesor dr. Novaković ter zastopniki Češkoslovaške in Romunije delaio na tem* da bi se našel pravičen način za ugotovitev potrebam prizadetih držav. — d
Italijanski ultimat O* Hnnnnzlin.
—d Rfan, 21 dea (Štefani.) General Cavlglia Je poslal D'Annunziu ultimat, v Katerem s ozirom na prejšnja pogajanja s D' Annunzijem Izjavlja, da Vlada vsled triumfalnega sprejema, ki ga obljublja D* Annunzlo vsem, ki so zapustili vojsko ali mornarico, da se podajo na Reko, ne more nič več razpravljati, da bi ne škodilo njenemu dostojanstvu. Ko je postala rapalliska pogodba v kraljevini zakon, se mora izvesti. Oaviglia stavlja tedaj D* Annun-ziu tri pogoje:
1.) Ispraanltev otokov Rabilo Krkaterdrngihkra-|ev, ki jih priznava rapall-ska pogodba JcgoslavJji:2.) pripustitev prostega odnosa ladij italijanske vojne mornarice iz reske luke in povratek ladij ter torpedo v k, ki sopoproglasitveblo-kade doelevBeko; 8.) raipn-
Slecdrešena domovina.
— Nezadovoljni Splitčani. Časnikarske vesti o nameravani graditvi železnice Beograd - Jadran, ki ne bi šla na Split, so povzročile neugodno raz-
Eoloženje. V kratkem se bo vršila sneta gospodarskih in političnih krogov, ki naj bi zainteresirali merodajne faktorje, da bi se zvezal Split s svojim zaledjem.
— V Puli aretirani reški emlsaril.
Italijanski Usti poročajo, da obstoji^v mornarici zarota za splošno dezenacijo, za katero je odgovoren D Annunzlo. V Puli Je bilo te dni aretira/iin več emisarjev z Reke. ki so imeli naloga da šlriio upor v italijanski mornarici. Proglašene so Jako strpne odredbe, da se preprečijo   nadabne de-
zertacije. _     . .
_ Italijanski teror. Z Raba jjonl-Jo Hrvate v mesto, da bi se izrekli za kvarnersko regenco. V mestu je prišlo do hudega pretepa med v™}*™]**0™ ta D'Annunzijevimi pristaši. Ubit je U Nkdo is Grobnika. D Amuinzijevl
stitev in odstranitev oho-roženih sil, ki niso sestavljene is redkih meščanov. Poveljnik vojaških sil vJn. lijaki Benečija prleakuje do a. svečar dne 21. decembra odgovor na te tri točke, pri čemer izjavlja, da ne pripušča posnejfiega raspravljanja o modatitetah njih ii-v e d b e.
Caviglia dostavlja, da se mora po navodilih vlade odgovor reškega poveljnika ozirati na mnenje domačih meščanov, zakaj oni so, ki bodo v slučaju negativnega odgovora morali odločati, ali se postavijo pod varstvo italijanskih čet, ali pa bodo morali nositi težke posledice odredb, katere ukreniti bo prisiljena, italijanska vlada, da uza-desti častnim obveznostim, kakor tudi volji italijanskega ljudstva.
banditi so pričeli napadati čedno oblečene ljudi ter jim jemati obleke. Teror Je strašen povsodi. Na Sušak ie pri Slo več stotin karablnjerjev. Vsi občinski predstojniki na Krku so bili pozvani na Krk, da se Izjavijo za kvarnersko regenco, ali niso hoteli dati nlkake take izjave, marveč so rekli, da hočejo biti v državi, kateri so piidelieni. *Ve-detta« je lagala glede Izjav s Krka, Raba ln Sušaka. — D'Annunzlo je spravil svojo volno blagajno na ladjo »Dante Alighteri.«.______
~~ Zdraosfuo.
— Kongres naših kopati**", letovišč* in sanatorijev. Meseca januarja prihodnjega leta so vrsi v Zagrebu kongres vseh Jugoslcvenskih 7.4ra vilice, letovišč ln sanatorijev. Na dnevnem redu jo 19 točk. Vse točke 8€ večinoma tičejo hrvatskih in dalmatinskih kopaliSČ in letovišč. Med referenti ie tudi ravnatelj kopališča v Rogašlci Slatini g. Dolenc. Čudimo se, da niso na dnevnem redu tudi vprafeanja. ki se tičejo naših gorenjskih letovišč, predvsem Bleda ln Bohinja, se bolj čudno
pa je, da pri pripravah za kongres ni zastopan naš koniisarijat za tujski promet
— 25letniea Rbntgenovih žarkov. Decembra meseca 18% sg je raznesla vest, da Je v Wtirzburgu neki učenjak odkril nove žarke, ki prosevajo člove-okx) telo, da se lahko \ idi vse okostje ie na živem človeku. Učonjak je bil Viljem Konrad Rontgen. Spočetka se jo mislilo, da je vest pravljična, toda R5ntgen je dokazal, da takozvani X-
žarki res obstojajo ter da inliko prodro debelo knjigo, oel Šop kvart, debel hlod in kajpada tudi tel esa in trupla. Fiziki so bili zavzeti, a zdravniki so po raznih poskusih dognali, da so Rontgeno-vi žarki tudi zdravilni ali da vsaj prinašajo olajšanje boleznim, k n . . ,vo odkritje je pospešilo razvoj raznim vedam ter prineslo človeštvu neštete koristi. Zlasti medicina se je ž njo oplodila ter igrajo X-žarki v boinisMcah velikansko vlogo.
Ljubljanski občinski sis&t.
Ljubljana, 21. dec. 1920. Podžupan dr. Karo! T r i 11 e r otvori ob 5. popoldne sejo, konstatira sklepčnost ter opraviči vslcd zaposlenosti in bolezni odsotna občinska svetnika Kregarja in Marinkota. Nato se opraviči radi tega, da se je morala seja radi njegove bolezni preložiti od minulega torka na danes. Podžupan, kateremu se pozna, da še ni okreval, prosi nadalje, da srrk hekaj nebistvenih točk odložiti z din ie$ra reda, ker mu njegove moči ne pi pu \i ijo, da bi celo sejo vodil. — Odobravanje. — Nato odgovori podžupan na interpelacijo g. Tokana radi opustive mestne pekarne ter sporoči, da se obratovanje v mestni pekarni koncem resa meseca ustavi, obenem pa poslopje vrne lastniku. Obenem se bo razpustila rudi mestna aprovizacija, ki je postala brezpredmetna. — Zapisnik zadnje seje se odobri.
Nato preide občinski svet na dnevni red. Občinski svetnik g. L i-kozar poroča glede regulacije službenih prejemkov užitnlnr,kejfa osobja ter predlacra v imenu direktorija mestnega užitninskecra zakupa, da se ti uslužbenci sprejmejo v status mestnih oFicMantov hi da se jim po enoletni poskusni službi ter vsaj desetih letih službovanja zagotovi normirane starostne postavke. Proračun za zvišanje teh prejemkov ožltninskega osobja izkazuje 461.574 K Izdatkov letno. Po daljši debati se predlog sprejme.
Poročlla finančnega odseka.
Občinski svetnik g. L 1 k o z a r poroča o dopisu mestnega knjigovodstva glede najema novega posojila do najvišjega zneska 300.000 K za mestno zastavljalnico ter se predlog za najetje tesa posolila sprejme. Nadalje poroča o dopisi: mestnega kni-govodstva glede podaljšanja veseHS-nc°:a davka za nadaljno dobo 3 let ter se sklene, da se rok podaljša do konca leta 1921 in sicer se naj pobira ia davek v sedanji višini.
Poročila personalno - pravnega odseka.
ObČioski svetnik dr. AdleŠlč poroča o dopis ti Mestne hranilnice glede spremembe § 9 branilnlČnib oravil ter predlaga, da se spremeni ta § tako, da
se obresti pripišejo vlogam odslei celoletno kot nove vloge in ne polletno, kakor se je to zgodilo doslej. — Sprejeto. — Nadalje poroča o dopisu pripravljalnega odbora za ustanovitev bolniške blagajne mestnih uslužbencev glede izvolitve zastopnikov mestne občine v načelstvo, nadzorstvo ln razsodišče te bolniške blagajne. Volitev se izvrši po dogovorjenem ključu ter so bili izvoljeni: v načelstvo občinski svetniki: gg. Vončina. Fran-chetti, Bole, Iv. Perg'>v in Kocmur; v nadzorstvo: gg. Likozar, Praprotnik, Dimnik. Zupančič. Mihevc; v raz^o-d;šče- gg. Hud ove mik, dr. Novak, dr. Adlešič in Tokan.
Poročilo upravnega odbora mestne elektrarne.
Občinski svetnik g. Planinšek poda v imenu upravnega odbora mestne elektrarne poročilo o dopisu ravnateljeva glede zvišanja cen električnemu toku v zgodnjih večernih nr:<h In predlaga, da se zviša cena električnemu toku v zgodnjih popoldanskih uran med l. septembrom m 1. marcem za 50%. Po daljši debati je bil predlog sorejet-
Poroč. >   dlrektorf.?a   mestne klavnico.
Občinski svetnik g. Kavčič poroča V Imenu direktorija mestne klavnice o dopisu mestnega knjigovodstva glede zvišanja klavulčnlh pristojbin ter predlaga, da se te pristojbine primerno zvišalo, ker se je izkazalo, da s sedanjimi dohodki ni mogoče izhajati. Sprejeto jc bilo zvišanje, kakor ga ;> predlagal direktorij.
Poročevalec dr. Fut poroča o nekaterih prošninh za sprejem v domovinsko zvezo ljubljansko ter predlaga, da se 46 prosilcem, ki so zadostili predpisom, da domovinska pravica v zmislu zakona, ostale pa da se sprejme, oziroma se jim da zagotovilo za sprejem. Sprejeto.
Ker se g. podžupan početi ?e zelo slabo, se ostale točke dnevnega reda odstavijo in pridejo na dnevn! ^ed pri-hodnie seie.
Sledile so še interpelacije, med katerimi je bila najvažnejša interpelacija občinskega svetnika g. Kocmuria glede ustanovitve komunalne banke.
Ker se ni nihče več javil k besedi, {e g. podžupan zaključil javno sejo.
W& mm&l beguncem korntanskim f
Naši najboljši mladeniči, večinoma kmetska inteligenca, ki so stra-zLil zvesto svoje damovje in skimno na5o domovino, tavajo brez službe po Sloveniji okol* in so večinoma brez strehe. Slovenci, če imate kal srca, ne mislite na Božič samo nase in na svoje malčke, spomnite se tudi naših koroških rev ln pošljite za nje kak majhen božični dar na naslov »Gosposvctskeiara zvona« v Dalmatinovi ulici v Ljubi ia ni. Še veliko več pa stori tisti za Korotance. ki jim preskrbi kako službo. »Oo-soosvetski zvon« ima v evidenci ko-
roške begunce, ki bi bili po s voli izobrazbi lako sposobni za eosnodar-ske pristave, gozdarske uslužbence, mizarje, pisarniške moči pn lesnih trgovinah in podobnih treovlnab. za nadzornike delavcev različnih ood-ietil in tovarn, za nadzornike lesnih in drugih skladišč, za lovce itd.
Vi vsi, ki imate kako podobno službo, na razpolago so tudi ženske pisarniške moči iz Koroške — vsi. ki hočete o Božiču kal dobretra storiti, podpirajte na ta aH na oni način koroške begunca potom »Oo-V>osvetskega zvona«.
Dneune vesti.
V Ljubljani 2 2. decembra 1920.
— Kdo se ne smeie? Včerajšnji »Večerni list< iziaviia z vsem pato-som: -^Prišli sino do spoznanja, da za katoličanstvo ni hujšega struna ln ni večjega sovražnika, kakor klečeplazenja pred državnimi mogotci, udinjanie interesov katoličanstva posameznim dinastijam in posameznim dvomim kitkam.« Čudno je. da so se klerikalci dokopali do tega spoznanja še le sedaj, ko smo dobili svojo narodno državo in svoio narodno dinastijo. Preje, ko smo Slovenci stoletja hiapčevali Nemcem in se valiali v prahu pred nemško dinastijo Habsburžanov. je bila stvar za klerikalce docela v redu. Takrat ne samo, da niso klerikalci nikoli nastopili proti temu klečeplazeniu in hlap-čevaniu tuji dinastiji, marveč so celo označevali vsakogar, ki si ie drzmi nastopiti proti udinlanju Interesa na-Sega naroda habsburški hiši in njenim dvornim klikam kot narodno iz-daialstvo in kot največji zločin. Vsa politika klerikalne stranke In njenih vodilnih mogotcev nam nudi v tem ožini nad vse karakteristične dokaze. Kdo se te pred volno In tudi med vomo vaHal naravnost v blatu ored Habsbiiržani? Kdo je naravnost plamtel za avstrlisko državno Ideio ter orosrlašal hi&rosfovensko misel za izdalstvo In za narodno orokletstvo? Ali nI bila to klerikalna stranka, na čelu dr. Snsteršlč? Seveda vladajoča dinastiia ie bila nemška in katoliška, zato takrat naši klerikalci niso poznali ne bizantizma. ne militarizma in ne imperijalizma. Sedai pa ie naia dinastija narodna in pravoslav-
na, zato so sedaj klerikalci naenkrat zagledali pošast bizantizma in strašilo militarizma in Imperijalizma. O. če bi bil naš gospodar še vedno Karel, potem bi naši katoličani v svojih vrstah iskali z lučjo ob belem dnevu tako bizantizem. kakor Impe-riializem bi militarizem I
— Trgovinska ooeaianla z Itall-fo. Na dežeini \ladi se vrše posvetovanja o stališču, ki pa nai zavzamejo naši delegati pri trgovinskih pogajanjih z Italijo. V naši delegaciji bosta tudi dva eksperta iz Slovenije. Kakor čujemo, bo eden teh ekspertov g. dr. Fran W1 n d 1 s c h e r. Trgov inska pogajanja z Italijo se prično najbrže sredi meseca ianuaria. Kraj pogajam Se nI določen.
— 105. rofstnl dan btsknpa Stross-maverja. Dne 4. februarja 1815 se ja narodil veliki m nezabnl vladika Juraj Strossmaver. ki ie bil pogumen ln dejansko vztrajen glasnik iugoslo-venskega edinstva. S svojimi ustanovami in kultur, organizacijami ie pripravljal osvoboditev in ujedinjenje vseh Jugoslovenov. V Zagrebu pripravljajo veliko proslavo jubileja; vsa kulturna društva v Jugoslaviji se povabijo na sodelovanje. Vodstvo proslave ie prevzel »Kulturni savez« v Zagrebu. Markov trg 6.
— Začasna nemško - slovenska kemiiska terminologlia. Komisija za kemijsko terminologijo, ki se ie ustanovila na univerzi v Ljubljani, le poverila posebnemu odboru nalogo, da sestavi predlog za našo znanstveno terminologijo; ta odbor priobčule sedaj svoj izdelek v. »Narodnogospo-
darskem Vestnfkn« (št. 14 si.). Mistl-
mo. da bi morala ta komisija sedaj, ko je predlog tiskan, stopiti v zvezo s hrvatskosrbskimi znanstvenimi krogi. Na beogradski in zagrebški univerzi se kemija ze deli Časa prodava v narodnem jeziku in ne bi bilo prav. da se v Ljubljani ustanovi terminologiia brez tesne zveze s hrvatskosrbsko. Komisija imenuje svoj izdelek, kakor ie prlobčen v »Narodnogosp. i. Vestaiku«. le začas e n, a znano je. da tisto, kar le tiskano kot začasno, rado obvelja definitivno, ako se izoremembe ne : izvrse takoj.
— Shod vDokolenecv.   vdov In ; sirot   uslužbencev Južne Železnice.
j k! se le vršil včeraj dopoldne v : Mestnem domu, jc razkril skraino j obupen položaj, v katerem se naha-• fajo vpokoienci m vdove ushižbcn-j cev Južne žeeznlce. Og. Mazl in Sa-! iomori sta naslikala vso bedo. po-! manjkanje in trolienie bivših usluŽ-. bencev Južne železnice, kl plaču le j pokomhio in vzgoinino še vedno v ■ pred\'^lpem razrrieriu. tVokofent j uradniki imalo mesečno 70 K. upokojenci z veliko dni i\no pa celib' I 165 K. Upokojenci zahtevajo Izena-j Čenje svojih pokojnin z onim! držav-nlfi železničarjev. Ako milijonsko podietje v desetih dneh ne urodi njihovim upravičenim zahtevam, so pripravljeni vleči se na železniški tir tako. da bodo siroti mo^i teči !e preko njihovih trupel Shoda &e ie udeležil tudi poverjenik za srKilalno skrbstvo g. Adolf P i b n i k a r. ki *<• izjavil, da se bo poverjenfštvo za socijalno skrbstvo zavzelo z vsc~>t svojimi močmi za takojšno odron.oč j obupnemu cfaniu vpokojencev in rdi-I hovih družin. Dolžnost naše vlada je. da nemi?doma stori potrebne korake in prisili JuŽrro železnico, da Izpolni svojo dolž-nost do bivš.h nameščencev in njihovih družin, ki umirajo lakote.
— Smrtna   nesreča   rm lovu.
Pretekli petek fe bil veleposestnik Emil čeme Iz Tomaja na lovu z dvema sorodnikom . v bližin! domače vasi. Zasledovali so lisico, ki io ia bfl obstreU eden izmed lovcev. Lipica se je. iskaioč skrivališča, zatekla v neko jamo. ki pa nI globoka, ln se ie eden lovcev mogel spustit' v jamo za lisico; pri tem je zakllcai rimilu Černetu. naf mu poda puško, .H^t*c ustieči tej želji, se je Prnfl sklonil, da bi lovcu v jam! podal puško. Nesrečen slučaj pa }e hote', da se je puška sprožila in mu je fz ne^ posredne bližine udaril ves naboj v obraz. Poškodba je bila tako težka. da Je Emil Čeme na mestu obležal mrtev. Tragična smrt splošno priljubljenega mladega moža le vzbudila na Krasu splošno globoko sočutje in žalost. Po nfem žalujejo razen sorodnikov tudi številni znanci na Kranjskem, posebno med nekdanjimi pripadniki ljubljanskega artilerijskega polka, s katerimi se le oo-j kojnik kot rezervni Častnik udeleži! ' svetovne vojne na ruski ln Itallian-' ski fronti.
— Promočila.  V četrtek ob \2.
j bo Promoviran na univerzi za dok-! torja prava nbs. lurlst Ladislav Lth fovic iz Vač pri litiji.
— ProroocBa. Na zagrebšketri vseučilišču le bil promoviran za doktor i a prava g. Robert Zalokar ix Metlike.
— VrJM netr«ni!»k1 kmetje tn irjtfl £*>7di ob iu<ro«loven*lci ifaHiansId meji. Mnosro kmetskih poeeernlkov is eodne-ca okraja Ix>ž, Cerknica ln Logatee ima sveje obsežne froz.de v Javornikn in sosednih pozdih, čijih en pa leži seda; onostran itaJljnecke mejo, drodl pa na tej strani. In tako se dogodi, cvek kmet ki bf S^l rad lakat ali sekat drva ali le*s v jarozdnl del, ki leil fce na italijanski strani, tega ne mor** storiti, ker mu to Ttilljani labranjujejo. Radi tega bodo prizadeti posestniki storili po svojih poslancih v Beogradu potrebne korake, da pridejo do svt>jih pravio.
— Darilo invalidom. Minister za socijalno politiko dr. Kukovec je nakazal društvo vojnih invalidov v Ljubi«an I znesek 20.000 K.
— Ustanove za onemogle obrt« nfke v znesku po 100 K le občinski svet ljubljanski podelil: Antonu Ca-mernlku, Jakobu Janeln in SidonUf Schrev.
— V mestno služno sta bila
sprejeta uslužbenca gasilnega bi reševalnega društva Anton ZdravtČ (n Gašper Kunei.
— Bančni zavodi ostanejo v oe* tek pred božičem dne 24. t. m. zaprti
— Akademska menza v LJubljani se Kollnskl tovarni naliskre-nejše zahvaljuje za darovanih 600 (šest sto) kron.
— Učitelia za Izdelovanje »sin he robe«, najraje invalida, išče invalidski oddelek poverjeništva za socijalno skrbstvo. V Invalidskem dorrra v Dol. Toplicah ie namreč mnogo Invalidov, ki bi se radi naučili Izdelovati »suho robo« (žlice, kuhalnike, škafe itd.). Za invalida bi bila služba učitelja tudi stalna, za nelnvalida začasna. Podrobna pojasnila dale (nai-
4. stran.
»SLOVENSKI NAROD*, one 23. decembra 1920.
293. štev.
bolje ustno) Invalidski oddelek v Sentpeterski vojašnici v Ljubljani.
— PoŠta v Ivanjeib. Z dnem 31. t. 1. preneha poslovati p. nabirahiica Negova. 8 1. januarjem 192*1 »e preuredi pri poštnem uradu lvanjei dostavljanje poštnih pošiljk po selškem pismonoši v sledečih krajih: I. okraj: Negova, Radvenci. Radvenski vrh, Ne-govski vrh, Najhaveki vrh, L*o£ki vrh, Negovska vas, Kunoveki vrh. Kunova ln Ivanjski vrh: II. okraj: Očeslav-d, Očeslavski vrh, Stavonsik vrh. Stavežinci, Ivanjsovci, Ivanjšovski vrh. Rodnošci in Gor. Ivanjci. izstavljanje se bo vršilo v obeh okrajih vsak torek, četrtek in soboto.
— Zahvala. Na moj klic se je odzvalo Splošno žensko izobraževalno društvo, Ciril-Metodova družba, g. Hin-ko Lebinger ml. in par neimenovanih rodoljubov, tako da bom prinesel našim fantom v Nego ti n prav lepo Ste-vllo zabavnih knjig. Izrekam vsem darovalcem v njihovem imenu najiskre-nejšo zahvalo in jih zagotavljam da se bodo naši mladi vojniki tudi v bodoče kot doslej radi Bpomnili naših narodnih društev, da e tem pokažejo svojo hvaležnost domovini, ki tudi njih ne zabi. Želim v imenu III. baona 9. puka v Negotinu vsem rodoljubom v Sloveniji vesel Božič in srečno novo leto. — Edo Delak, podporočnik.
— Iz Savinske doline nam poročajo, da je tamkaj zapadel mestoma nad 1 meter visok sneg. Radi visokega snega, je bil v nekaterih krajih promet popolnoma ustavljen, ker ni bilo od nikoder snežnih plugov. Cestarjem je bilo baje prepovedano, da bi brzojavno javili svojim predstojnikom, koliko je padlo snega, kakor Je to bilo preje običajno, za to tudi ni bilo snežnih plugov. Ce je to res. bo vedel povedati gradbeni urad pri okrajnem glavarstva v Celju.
— Ukinjenje nedeljskih maš za Ijudskošolsko mladino naj se razširi za zimske mesece tudi za obe tukajšnji državni vadniei, ker so pri mašah za otroke teh šol v zimskem času iste posledice prehla jenja kakor pri mestnih in zasebnih ljudskih šolah. Torej: nobene razlike ali izjeme delati!
— Aretacija nevarnih vlomilk. Zagrebški policijski ag-emt Vočanac Stevo ie na Dovjem na Gorenjskem aretiral bivšo služkinjo Ljudmilo No-
vak iz Mojstrane ki njeno sestro Marijo, omoženo Košir. Omenjeni, prva kot služkinja, sta vlomili v stanovanje zagrebškega trgovca Mandića Gersona ter mu odnesli razno zlatnino, briliante in tujo valuto v skim-nl vrednosti 327.830 K. Večino ukradenih stvari so našli še na domu aretiranih.   Nekaj zlatnine, zlasti fran-
n&jvečjih pesnikov in pisateljev, Frana Levstika. Knjigo je ilustriral A Koželj, papir je najboljši, tisk prav lep, oprema zelo okusna- Kujica, prinaša obširen življenjepis, nato izbor njegovih pesmi, pravljice in pripovedke ter povest o Martinu Krp-mu in Potovanje iz Litije do Čateža. Končno dober > tolmač«. Prepričani smo, da seže po knjigi rad vsakdo in da ne bo roanjka-
coske franke in turške lire. 1 zlato   la v nobeni slovenski hiši. Pri
rimerna
uro in zlat prstan z Milanovo elavo j bo zlasti za darila.    Elegantno vezan ste pa prodali   ljubljanskemu zobozdravniku L. VVelssu za 3200 K. Ta je omenjene predmete,   ra7.cn ure. stopil za zobne krone.
— Zagonetna tatvina. Na stanovanju ee. T. J. v Ljubljani ie nekdo I še pred mescem izvršil veliko tatvl-no.   Iz železne blagraine ie odnesel 10.000 K. 15 cekinov po 20 K. t zlato
izvod stane 54 K, broMron 4b K. Doliva se po knjigarnah ali pa v Učiteljski tiskarni.
»Jugoslavenska Obnova — Nii-va«, št. 44 ima nasledno vsebino: Dri Knmoslav Babic: Biološko pitanje Jadrana. M. V.: Civilni brak u naaoj državi. Božidar Protić: O centralizaciji u Francoskoj. Dragan Novak: Naši Sudovi za mladež.   S mo-
ti ro za 4000 K in 1 star avstrijski tf-sočak. Vsa zasledovanja po storilcu I 2£vr^2?n0 pravile Autor i krl-so bila do sedai »x>polnoma brez- ™ (dr>P]UT? °rli(i Pa ?e rnTzlI,nii" uspešna. i jc,t,()   <dr-   LttJ6  Tballcr). Nauka:
Psihologija u   Savremenoi filozofiji« dr.   Dvornik ovića Cdr. R. Bujaš). Književni umjetnički   pregled: Ko-I šorova »Nepobj diva ladia« (Zden-
— Za koline — vtno. lože Za- ! vrsnik iz Hrusice ie nameraval za I božične praznike zaklati praSlČka. j H kolinam se
n kolinam se   prileea vince.   Neko   i/l {^.J.r -i n l^-
"<* «re.. veliko pletenico v vinsko k» 1^^^^^ klet Josipme Lešnovar v Ste anjl Zagrebško kazaličto je vprirorilo n »-vasi. vlomi skozi okno ter si napolni I novejšo Kosorje o dramo »Nepremag-pletenico s 26 litri vina. Pri delu ie > Ijlva radjac. Kritika trdi da ta dra-bfl zasaččn in izročen za praznike v i m a »konglomerat iaredno lepih misli.
zapore,
— Razgrajači m vofašfce strn/e.
Zatinje čase se pogosto dogaja, da nadlegujejo različni raz^raiači vojaške straže^ ki so postavljene pred vojaškimi in državuirrrJ poslopji. Policijsko ravna telisvo razdaša. da le prepovedano straže nagovarjati In iih ovirati pri izvrševanju službe, ter da se bode proti kršiteljem te odredbe postopalo v zmislu kazenskega zakonika, oziroma znanega patenta iz I. 1854.
Novoletna voščila tvrdk. gostilničarjev in obrtnikov priobčimo na željo naročitellev tudi letos v zadnji številki naše&a lista. Naročila sprejemamo do 28. t m. Pri sedanii visoki poštnini je čestitanje potom lista najprimerneje in najceneje.
Rudarska stanka.
V Ljubljani. 22. decembra.
Položaj stavke le nespremenjen. Povsod v rudnikih le mir ui red. Trboveljskim rudarjem so se pridružili tudi rudarji v št. Janžu. kjer tih stavka okoli 500. Rudnika Z a buk ovca in Velenje, kjer je zaposlenih okoli 1500 rudarjev, obratujeta do danes.
Iz Beograda je Že dana Iniclfa-tfva za podajanja. Ministrstvo za soc. poetiko je poslalo v Trbovlje inspektora Stebija. ministrstvo rud in ium pa svetnika dr. Gostiša
Na razvoi našega favnegra prometa rudarska stavka §e ne vpliva.
Državne železnice so še v polnem obratu, tmafo znatne zaloge v Sloveniji, od koder srre dnevno 100 ton premoga v Zasrreb. Z ostankom upajo vzdržati poTX>hri osebni In tovorni promet 20 dni. Ves tovorni park, ki ie bil rudnikom za prevažanje premog-a na razoolaeo, se sedal uporablja  za   dovažanje   kuriva v ?
strašnih, banalnosti in n^&fetilj Sledov čitanja in moderne literature*. (>.Tng:. Obnova. Njiva«, br. 44). Kosorjeva psiha je sveža ter ie avtor brez suma nenavadno nadarjen človek in pesniška duša. Glavni mnfiv njegove nove drame je tragika titnnizma v vsakem Čin veku, a motivov je še več dragih. Ko-sor pa ni znal motivov rvesati edinstveno ter je nekaj dejanj odveč. Oder je brez rekvizit. wLmo kulise in orkester označujejo realistično in simbol-sko dejanje tor mu dajejo okvir. Drama je primerna, le za intimno gledišče in za izbrano publiko.
— »Društveni život r socialno nn-učni časopis. V Beogradu je pod tem naslovom jela izhajati nova revija, ki jo urejuje dr. Mirko Košić. V knjigi II.. ki je pravkar iz^la. oltarno med drugim tele razprave: >Narodno in državno jedinstvo«--. >Kako je nostnl." Jugoslavija«: Princip pridobljenih pravic in socijalizacija posestev«: >0 sindikalizmu in štraiku uradnikov«; >Veleposestva in eoHplno vprašanje itd.« Cena vs*vki kniigi, ki obsega 240 strani je 8 dinarjev.
— Hnortni klub »Primorje'«. Redni občni zbor športnega kluba »Primorje« se vrši dne 6. januarja 1921 oh 15. uri v prostorih gostilne Batjel, Karlo vek a cesta št. 4.
— Kam za hožidne praznike? — Ljubljano In drugra mesta, kakor tudi I ▼ Bohinj! — Tam leži že čez meter Za dovažanie Živil iz Banata in Sre- , snega in Bohinjci so. uvažirjoo. vremen-ma v Slovenijo. Zlasti se dovaža mo- s ^preroke, že za to zimo iznova pri-ka. žito in živo   blaea   Dnevmo so   rMni srnkalisče. zgradili smu-
Kultma.
Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Sreda.. 22. dec.: Flgaro se Ženi; Izven.
Četrtek. 23. dec.: zaprto.
Petek. 24. dee,: zaprto.
Soboto. 25. dec: Hasanaglnica; Izven.
Nedelja, 26. dec.- Sen kresne noči, v opernem gledališča ob dramskih cenah; izven.
Opera:
Sreda. 22. dec: Dallbor. red D.
Četrtek, 23. dec: zaprto.
Petek. 24. dec: zaprto.
Sobota, 25. dec: Lepa Vida, izven.
Nedelja, 26. dec: Sen kresne noči, v opernem *ledaHščn, ob dramskih cenah, izven.
— Za pospešitev domoljubne mladinske književnosti med Slocenci je na predlog vodstva kr. zaloge šolskih knjig in učil poverjen i stvo za uk in bo-gočastje dovolilo razpis tekme v mladinskih spisih, pri katerih se bodo razdelile nagrade v skupnem znesku 10.000 kron. Za najboljše spise patri joti čne vsebine. Sledil bo bržkone razpis nagrad za najboljše ilustraeije k tem -knjigam.
— Jos. C. Oblak. — »Krpanova kobila«. — Literarna debata ob obletnici Cankarjeve smrti. Založil konzorcij. Cena 24 K. Pravkar je Izšla za Božič zanimiva polemika, pisana v živahnem, vseskozi dostojnem tonu. Dasi se v tem in onem v polemiki ne strinjamo, priporočamo brošuro, da se razbistre pojmi in nazori. Cisti dobiček jrre za Cankarjev spomenik. Cena je pri današnji draginji knjigi primerna.
— Maska. Gledališka revija. Štev. 5 in 6 prinašata zanimive članke, razprave, kritična razmotriirinja praktična navodila, repertoare, slike posameznikov in scene. Prispevki so v slovenskem in hrvatskem oziroma srbskem jeziku. Prinašata tudi prevode iz igralsko- gledališke stroke. Revija izhaja dvakrat na mesec v prav lepi opremi ter stane od 6. številke dalje za nečlane vseletno 60 din., polletno 28 din., četrtletno 15 din., za elane Udruženja letno 40 dinarjev.
« Lajovie: Pesmi samote. »Ljubljanski Zvon« si je zadal med drugim tadi težko nalogo izdaje muzlkallj, kar ia sicer lako hvale vredno, toda ne
ško skakilniro in rudi drtie-pč^ preskrbeli za udobnosti in razvedrilo ter okrepcilo. v kolikor že sam Bog ni Bohinjcev obdnril z naravnim okrepči-lom, najčistejšim planinskim zrakom in učinkovito in'jolaeiio. ki v par dneh okrepita duh in telo. da sta za par mesecev zopet ppoFobna za borbe danas-lej praktično,   zlasti   ne   za   pevsko I njega, življenja. — Kdor ni sam nriji-
rrrorale državne železnice preie dostavljati okoli 2000 vaeonov raznim rudnikom na razpolago, samo trboveljskemu 80 vagonov.
društvo, ki razpolaga z malimi sredstvi in kadar založi stvari take umetniške kvalitete, kakor so Lajovičevi sa-
telj zimskega sporta, se bo tam lahko razvedril in zabaval ob kalejdo*«kopič-nih slikah ki mu jih   nudi v izobilju
inospevi. Pesmi samote so. kakor dra- ! proizvajanje zimskega sporta. -- Zotn-gocen nakit v izložbenem oknu juve- f rej kdor želi razvedrila v prosti nnra-lirja: vsakdo sH ustavi in ga občuduje, j vi  kdor hoče okrepeila svojih živcev.
f naj ro potrudi te praznike »tja v Bo-
a ne kupi ga nihče. Širši publiki je La-jovic znan bolj po svojem imenu kakor po svojih skladbah, kar je tudi umevno, saj on ni iskal nikoli izhojenih cest, a po potih, po katerih hodi on, strmih in samotnih, srečaš le poedince. Kristalne, kakor mesečina srebrne harmonije, pome drhtečega hrenenenja: prva pesem »Svetla noč«. Romantik Lajovic. »Spleeu«- temni, muke nol-ni akordi nosijo bolestno pesem težkih spominov, kih ji umiri in utesi samo ljubezen. Kakor krik bolnega, raztrganega srca. ki zastonj išče miru, je »Razdvojenost«. Vsem trem pesnitvam
hinj, v Bistriško dolino . . .«
— Vremenska poročila iz Bohinja. — TVnMnj si^er ni daleč od Ljubljane, toda st.ira izkušnja nas uči, da sta glede vremenskih razmer prirej daleč narazen. Oe je poleti v Ljubliani najlepši dan, je v Bohinju prav lahko najhujši naliv. Nasprotno pa oozimi lahko v Ljubliani dežuje, v Bohinju pa je najlepša zima, oziroma kvečjemu sneži. — Te okolnosti vpoštevaioč. se je letos organizirala izvesti'eli^ka dnžbn. ki bo omogor.evala de, l>odo prijatelji zim-skeern sporta in Bohinjske zime ted^n-
P. Verlainea je Lajovic dal resničen. ; ko točno obveščeni o vremenskih raz-lzčrpljiv   glasbeni   izraz in eo pesmi | inomh v Bohinju. N
dragocena obogatitev naše literature. Niso blago, katerega prodaja prinese »Ljubljanskemu Zvonu« dobiček, a mu dela za to več časti. Pesmi samote se dobe v vseh knjigarnah in pri »Ljubljanskem Zvonu« in so — naj rudi jaz izrečem smešno, banalno frazo — primerno božično darilo za vsakega glasbenega, pa tudi neglasbenoga intell-genta. Ravno tako je »Ljubljanski Zvon« založil »Tri moške zboret. ki jih je zlasti priporočati zborom po deželi. Opozarjam zlasti na Prelovdev popularni zbor s samospevom »Rdeče rože«. Zvezek Je prav čedno opremljen in zasluži odjemalcev. —č—
— I>vstik Fran: Izbrani njnm ea mladino. Priredila Fran Erjavec in
rVvel Plere. Z risbami okrasil Anton I varniskib uslužbencev v Ljubljani, Koželj. Knjiga obsega 220 strani. V vabi vse člane, da se sigurno udelefte Ljubljani 1921. Tzdala, založila in na- [ občnega zbora, ki se %-rši v četrtek dne tisnila Učiteljska tiskarna. Velike na- ( f3. t. m. v gostilni »Lovšin« v Gradi-Jogs ee je lotila Učiteljska tiskarna. Iz- j šču ob 24 uri. — Tisni naj prinese ife-
e parno na večjih železniških postajah marveč tudi v dnevnikih se namerava upeljatl redno in točno vremensko poročevanie iz Bohinja, t-^ko da bodo športniki iz njih lahko sklepali p. precejšnjo sigurnostjo na uspelost svojih izletov.
— Smučarski tečaji v LjubljanL — Pričetek tečaja se razgl isi pravočasno po dnevnikih in v izložbah pri optiku >Jnrmanu< in »Tourist - Offini«. Tečaj se je moral vsled neugodnih snežnih razmer preložiti.
Drn£toene oestl In pflredlfue.
— Strokovna organizacija natakarjev, bofelskih.   gostilniških in ka-
rtati hoče naše klasike v ilustrirani izdaji za mlodirfo. Dolgo so pogrešali teh ž> naši predniki, naše knjižnice, zlasti pa naša mladina, saj ji je ostalo taico ved ali manj nepristončio tudi najlepše, kar so napisali tudi sanjo največji možje našega naroda. Zbirko, ki bo opremljena povsem enotno, <bodo ilustrirali različni slovenski umetniki. Pravkar Je Izšel prvi zvezek. Prinaša za mladino izbrane spise enega naših
kaanice s seboj, da se obenem revidira članarino Pridite vsi, ker so na dnevnem redu važna \7>rasanja. Odbor.
— Društvo jngoslov. trg. visoko-Šolcev vabi vso tu se nahajajoče eksportne in konzularne akademike na važen sestanek, ki se vrši v Četrtek 23. t. m. ob °». popoldne v restavraciji Narodnega doma. k
— Demokratski studentski klub »Jugoslavija* si je Ubral tale odbor:
predsednik: Rajko Gjermanovlc, ing.; podpredsednic: Mato Domlc. med,; sekretar I.: Josip Paleeok, med.; 'pLi**-thr II.j Drago Chloupek. med.; blat: i nik: Vinko Ivnnisevič. med: knji ror: Josip UroHchnn, med.; Odborniki i (irgu; Ivo, tot«f ielka btuhlhofer. pbii ; Sava Hogdanovič. vet; Držislav Knežević, tefan.; Nikola Koatie. inž.
— Društvo tueoslov. tehničara v Prajd. Na začetku Šolskega leta 1020—21 je bi! izbran na glavnem občnem zboru ta-le odbor: predsednik K. Simovič: odborniki S. Mar-ković, V. Juranović, S. Trobci, IVL Oabrielčič, S. Randič, S. Latečki. V. OarnirŠek; revizorji F. KoUlbaŠ in N. Maric. — Dmstvo ie zaradi ivoiecra delovanja v tujini in erlede na število svojih Članov prvo med tehničnimi jugoslov« društvi, zato le naj lavnost moralno ?n mateiilelnO podnira.
— Udruženje žel. činovnika. Ihie 19. decembra t. I. je imelo »Društvo jugoslovOtiskih ČclczTiKkili urndnikov v Llubljani« društven občni zbor. kn-terejra se ie udeležilo sijnfno Števtk) železniškega tfradniŠtva Iz Slovenije hI Iinratske. Zborov^lci so brzojavno c^dnoslali udnnostne pozdrave Nj. ViS. regentu. Po tcmclilti obravna\i ie društven občni zhor sklenil razširiti delovanje društva po v^em ozemlju kraljevine ter v to svrho izprcTnrnftl dosedanjo drtštveno ime v »Udru-Ženje Željezničkih činovnika u kraljevini Srba. Hrvata i Slovenaca*. Sedc>! dni^tva le do ttadalifiejra LJubljana. PreustfOi dnist\ra se lzvr?l takoi no odobritvi spremenjenih pravil po osrednji vladi. _
— Ciganke Iz Baeke. Štiri ogrske ciganke iz Bučke so prihajale večkrat v Ljubljano kupovat razno blago. Po trgovinah pa so se navadno tako postavile, da so lahko kose blaga izmaknile in si ga na tatinski način prilastile. Trgovcu Ivanu Kostevcu na Sv. Petra cesti so vzele blaga za 5500 K, Josipu Mačku zn 25^0 K, Francetu Drofenigu za 4900 K, Francetu Kraškovicu za 5400 K, iA. Ambrožiču za 2100 K. Karo-linl Treo za 14Č0 K. Porotniki so krivdo soglasno potrdili, nakar so bile obs< lene: Barbara Miiller in Terezija PiUer na 2 leti, Alojzija Ritter in Berta Ritter pa na 1 leto težke icče.
— Tragedija na Dobravi. K današnji porotni razpravi je velik naval. Občani Dobrave so po1noštevilni. Izdajajo se le vstopnice. V porotni dvorani ie obešen velik načrt o vseh točkah kraja, kier je bil izvršen tragični čin.
Pred porotniki stoji mlad, L 1S96 v Štepanjl vasi rojeni posestnik in j?o-stilničar France B r i c e 1 j na Dobravi št 24.
Po urecitaiu obtožnici slika obtoženec do skrujne tuOruMl, Kako se j«j vr,šila dne 12. septembra IViU veselica »Prostovoljnega gasilnega društva n« Dobravi.
Omeii enejra dne Je bila veselica v prostorih gr^stiine i rana Remica prt »Mežnarju«. Obtoženec le bil načelnik dniStva. Na tej veseicl je prišlo med obtožencem in oftujttasceni Francetom Rupnikom do besednega ln dejanskega spopada. Zunaj gostilne na cesti so potem okoli 11. ure ponoči naSU mrtvega Franceta RupnJka. Bil je za-klan s kubiniskim nožem. Obtoženec se mirno zagovarj.i. da Je storil dejanje v silni razburjenosti in da le bila njegova zavednost zakaljena. Na razpravo je vabljeniti IS prič. Razprava bo trajala ves dan.
Zasliševanje prič ie trajalo do 8. ure zvečer. Glavna priča Josip BožlČ slika bistvene momente pred ubojem, osobto trenotek, ko je Briceli stal t nOŽenl pred gostilniškim oknorn. Priča je Sel v gostilno, kar naenkrat je začu) grozen glas: »Mrtev je«. »Rutmlk ie preje odšel na cesto. Bil Je vesel. OP-tem pa ie bilo vse končano.« Ostalo priče slikalo razne postranske okoliščine, pod katerimi se ie vršila irodepol-na veselica. Predsednik na to Čita razne zanimive podatke o družini Briclla. Fna panoga te družine Je duševno obremenjena, pojavljali so se slučaji umcbolnos'i Niegov stric Jernel Brt-celj je leta 1905 pod vplivom patalo-škega afekta z no?em zaklal nekega mladeniča, a Je bil kot član pslhooativ?-ne družine oddan v umobolnico. O duševnem stanju zaslišana izvedenca dr. Gosti in dr. Tičar podajati obširni Izvedenski mnenji, v katerih Izključujeta obtožehčevo psihopatično razpoloženje, Izlavliata pa se za verjetnost In možnost patološkega afekta. O »patološkem afektu« se razvije temeliita razprava. Porotnikom je bilo stavlieno eno glavno vprašanje na uboj ln drugo dodatno na trenutno zmedenost. Državni pravdnlk dr. Trenz je kritiziral razpravo o patološkem afektu, zagovornik dr. Svigeli pa je zagovarja! vse momente, ki govore za zmedenost. Porotniki so ubol potrdili z 9 : 3 glasovi, zanikali ra zmedenost z 9 : 3 glasovi Nato Je bila proglašena sodba: France Briceli je kriv hudodellstva ubola ter se obsodi na tri leta težke Ječe. Obsojenec Je sodbo spreiel. Oče umorjenega zahteva za Izeubo sina 30.000 kron.
ITALIJANSKA OFENZIVA PROTI D' ANNUNZI.IU.
—d Trst. 21. decembra. TukajŠnii nnvn izhajajoči šovinistični tist *ll Popilo di Tricste« poroča h Reke od 19. t. m. ponoči, da ie oienziva čet generala Cavislie proti reškim upornikom le vprašatije nekaj ur. Kakor se zagotavlja poročevalcu, je ofenziva določena na 22. t. m.
Isti Ust poroča z rezervo tndi iz Reke. da so 4 torpedovke. prihajajoče iz Pule prešle včeraj pod poveljstvo D'Anmmzia. Istočasno be:ezi list dru-gp vest. da se le moštvo italijanskih vojnih ladij, podrejeno admiralu Millu. uprlo in se izreklo za D' Anmmzieve legionar je. Iz tem sklepa Ust. da prihajajo torpedovke. ki so dospele na Reko. najbrže iz Zadra in ne iz PiVla.
ANEKSIJA JULIJSKE BENEČIJE.
—d Trst 21. decembra. Listi poročajo iz Rima: Ministrski predsednik (jtolitfi je predložil zakon odobren v senatu glede rapalskega sporazuma med l ta i jo in Jugoslavijo krala v podpis. Aneksija ozemlja Julijske Benečije Zadra in otokov, ki pripadalo Italiji, bo objavljena v eni prihodnjih številk Uradnega lista in bo stopila v veljavo IH dni po objavi. Zakon bo zadobil izvršilne moči med Italio in Jugoslavijo šele votem, ko bosta obe državi zamenjali ratiiikacijske listine kar se bo nai-brže zgodVo prihodnje dni v Rimu, ker je tukajšnji jugoslovenski poslanik Že prejel pooblastila za zamenjavo ratifikacij.
Glasom oficijoznlh vesti je bila vojaška uprava v Zadru izmenjana s civilno upravo in sicer kot prva posledica odobritve rapallskega sporarjma. Admiral MHlo le bil odnoklican; na njegovo mesto ie stopi dosedanji prefekt v Vidmu comm. Bonfanti-Unares. Po ^Tribuni« bo zanustil odmirat Milio d revi (20. dec.) Zader, potem ko ie ie izročil upravo Zadra novoimenovane-mu upravitelju.
—d Rim. 21. decembra. Po sporočilu, ki ga je poslal general Gaviglla snoči reškemu poveljniku, poteče rok za odgovor danes ob osemnajstih. Ako odgovor ne bo zadovoljiv, odredi general Caviglia efektivno blokado Reke in otokov Krka. Haba in Sv. Marka, ki so jih reške čete protipo9tavno zasedle. Po tej novi blokadi bo vsak promet preprečen in blokirani kraji popolno-uoma izolirati.
UKADNIŠKA STAVKA V JUL. BENEČIJI.
—d Trst, 21. decembra. Stavka državnih nameščencev traia že 10 dni, dasl se lahko reče. da se nahaja sedaj v svoji odločilni dobi. Pogajanja med vlado hi zastopniki prizadetih uradnikov in uslužbencev so bila dosedaj sicer breiutt>eSiia, toda razbila te niso.
POLITIČEN POLOŽAJ V BEOGRADU.
—d Beograd, 21. decembra. V Drv IifP5nih krogih vlada prepričanje, da glede nove vlade ne bo kmalu prišlo do sporazuma. Nikola PaJić le povabil vse načelnike klubov na posvetovanje, ki je trajalo od 15. do 18. Glede pristee so mnenja zelo različna ter Je det poslancev za to, da se prisega položi z motivacijo. Demokrati in radikale! te hoče/o točno drfari poslovnika ter sodijo, da bi se naj polomila prisesa, ko bo overovljenih nad polovico mandatov. Demokrati so za ta da se prisega položi v sedaj določeni obliki. Največ težkoč delajo komunisti, ker nikakor nočejo pristati na položitev prisege, V svrho preprečeni a novih zapletli a jev je napovedano za jutri ob 9. dopoldne BOVO posvetovanje načelnikov klubov in sicer pred seio konstituante. To posvetovanje naj bi imelo predvsem namen, doseči sporazum med demokrati in ra-dikalci, da bi se rx> razpravi o poročilu verifikaciiskega odbora tako! Izvršilo zapriseženje ter izvedla volitev predsednika konstituante, za katerega kandidirajo demokrati dr. Ribarja. Po kntv stltuiraniu ustavotvorne skupščine naj bi so Izvolil ustavni odbor, ki naj bi razpravljal o poslovniku ln ustav?. V parlamentarnih krogih se mnogo tolmači ostavka Stojana Protića kot Člana veri-fikacijskecra odbora. V večini parlamentarnih klubov vlada mnenie, da Je nepotrebna debata o volilni politiki vlade dr. Vesniča, ki se nahaja v ostavki.
VČERAJŠNJA SPTA KON8TITU-ANTK:
—d BeogTad, 21. deee Dane« ob 10. dopoldne je otvorij sejo konstituante, ki so jI prisostvovali vsi ministri razen vojnega, začasni predsednik Ni kola Pasič z nastopnimi besedami: Gg poslanci! Otvarjam seje. Veriflkacijski odbor je končal svoje posle ter bo skupščini predloženo njegovo poročilo. Po poslovniku se ima izročiti vsem poslancem, in šelo po preteku 24 ur. odkar eo ga poslanci prejeli, se more vršiti naslednja seja. Prosim vas torej, da prejmete poročilo. Grospodia ki imajo tiskana poročila, prosim, da Jih raz-delo vsem poslancem. (Kratek odmor, tiskana poročila verikacijskega odbora se ra«dole). Po odmoru nadaljuje predsednik Nikola Pašič: Gospodje! Prejeli ste poročilo verifikacijskega odbora Ko preide 24 ur. se bo vršila prihodnja seja, ki bo jutri ob 10. dopoldne Na dnevnem redu bo sklepanje o vprašanju, hočete - 11 sprejeti poročilo in overoviti nesporne mandate. Potem se bo dogovorilo o nadaljnjem delu, ali se bo doJo nadaljevalo istega dne. ali pa hočemo skleniti kaj drugega, (Vzkliki Nadaljujmo z delom!) Rešitev tega vprašanja je odvisna od skupščine same. Kakor bodo gc. poslanci žololi, tako ae bo tudi delalo« Zakida*
293. štev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 33. decembia 1920.
5. str^n.
<'ujem sejo in odrejam bodočo za jutri
^> *0. dopoldne.
NOV DR0B12. —d Beograd,, 21. decembra. Fi senčno ministrstvo je prejelo tri vagone novega kovanega drobiža po ^0 n 25 par.
ČEŠKI KRONSKI ARHIV, —-d Praga, 21. decembra. Danes je prepeljal   češkoslovaški   i>oslanik na Ounaju dr. Fiedler z nekaterimi uradniki reparacijske komisije češki kron-ki arhiv z Dunaja v Prago. Po 170 le-ih so se vrnila dokazila slavne češke >reteklosti v Prago. Kronski arhiv ob-ega gradivo starih čeških krajev od L 1157, ter je bil prvotno shranjen na v ar lo vem Tynu,   pozneje pa v kapeli •v. Vaclava na Hradčanih. L. 1751 ga /a pustila Marija Terezija prenesti na Ounaj, kjer se je kazni kot znak sta-odavne tradicije   v posebni razstavi K>tentatora in tujecem.
KONSTANTINOV MANIFEST.
—d Atene,   21.   decembra. Kralj Konstantin je objavil grškemu narodu •oziv, v katerem stoji med dniuim: Srčen sem, da se nahajam med vami po triletnih mukah. Sedaj ima mojo življe-i je le en namen, to je, da se pokaže rednega, čuvati ustavo  in parla m enimi režim helenskecra naroda.   V no-!*anjem stremim po tem, da vzpostavim j iir s složnostio. Na zunaj hočem vzpostaviti narodno prerojenje,   pri čo-ner se bom   opiral na svojo junaško rmado. Sploh bo država sledila na zu-:aj isti politiki kakor doslej. Z vsemi ilami se bom prizadeval,   da   o jačim rveze z zavezniškimi velesilami, zlasti »a, da okrepim zveze s svojim vrlim sosedom, z Jugoslavijo.
Gospodarske uesfi.
—g Prodajanje valut tujcem. Na -K>dlagi člena 10. finančnega zakona je •dredil finančni minister, da objavi iorza nastopno: Vsem osebam, tvrd-f*am in bankam, ki se pečajo s prodajanjem in kupovanjem valnt za dinar in ir. dobre valnte, je prepovedano nroda-anje valnt tujcem. Kogar bodo zasačili, -■ia je prodal valute inozemcem, bo najstrožje kaznovan, —d
-g Proti objedanju sadnega drev-
la no zajcih je polesr srostih plotov in « podal splošno informnllvno poročilo o
ni jeseni v višini 2 m z ugašenim apnom, se divji zajec takih debel ne loii.
—g 100% zvišanje kolkovine pri zacariujcnju. Po naredbi ministrstva za finance, generalna direkcija posrednih davkov, od SO. oktobra t. i. štev. 11366 (glej Uradni list deželne vlade za Slovenijo štev. 134), se zvišajo vse kolkovine in lestvične pristojbine za 100%. Na ta način se zviša za 100% tudi kolkovina za vse poštnoearinske listine, ki so podvržene kolkovini, in sicer: spremnice od 20 na 4U par. car. pobotnice od 10 na 20 par, stovornice od 50 na 100 par. Na račun atovornio se je obremenil doslej vsak za* a r i njeni paket s 5 parami, po novem pa te mora zaračuuiti za vsak paket po 10 par.
—g Glavna skupščina Zveze indn-stri-cev na slovenskem ozemlju   so je vršila v nedeljo dne 19. decembra t. L pod predsedstvom g. Dragotina Hribarja v dvorani deželnega dvorca. Udeležba od strani članstva- je bila j ko Številna. Skupščini so prisostvovali zastopniki naše uprave in šef oddelka za trgovino in industrijo in zastopniki trgov, in obrtne zbornice.   Zve/in tajnik g inž. M. Šuklje je podal obširno in zanimivo poročilo o delovanju za leti ii)19 in 1920. Udeležniki so dobili tudi tiskano   poročilo o Zvezinem poštovanja. Knjižica navaja odbor,   prinaša pregledno sliko o sestavi odsekov, katerih je doslej devet, in pa seznam člankov, ki je razvrščen po strokah. Na skupščini je bila sklenjena po referitu g. Sukljota izpremomba statutov. V odb>r sla bila nanovo izvoljena gg. Javornik in Skubcc. Hkratu je debil odbor pooblastilo občnega zbora, da si kooptira* nove odbornike po odobritvi pravil. Po izčrpanem dnevnem redu je pričela živahna debata, v kateri so indut-trialci stuvili razno predloge in fcahteve. Govorili so crg Jrkil. Rebek. Rojina, Golob, Pollak, Kajfež Karliari. inž. Bon-celj. Predsednik  g. Hribar in <r. inž. Šuklje sta dajala tekom razprave zahtevana pojasnila,
—g Izvozna carina in nastoj v industriji. V ponedeljek dne 20. t. m. je pričela pri deželni vladi T>od predsedstvom vladnega svetnika Sporna anketa, katere namen je. ugotoviti, v koliko izvozna carina vpliva na slabe razmere v naši industriji. Ko je g. Mohorič
učnih ograj najbolj izdatno sredstvo — igašeno apno. Če so debla sadnih dreves namažejo začetkom zime ali v poz-
earini, so se ndoležniki po kratki razpravi zedirili za to. da poda za vsako prizadeto stroko po en zastopnik krat-
ko situaeijsko poročilo. Za železno industrijo je poročal generalni ravnatelj Noot iz Jesenic, za premog g. ravnatelj Skubee, za usnjarsko in čevljarsko stroko gg. Žan Pollak in P. Kozina, za lesno stroko g. Josip Lenarčič, za papirnice g. ravnatelj Steinburk, za lepenko in kartonažo g. Ivan Bonač, za tiskarsko obrtnost g. Hrovatln, za plavžarstvo in rude g. inž. Pirnat, za tekstilno industrijo in mline g. inž. M. Šuklje. za alamnikarsko industrijo g. Ladstatter, za kemično industrijo gg. Resasan, Abel in Kandolini. Za navedene stroke so sestavili odseke, ki izdelajo vsak za svojo stroko podrobno poročilo. Iz podanih poročil je bilo raz-vtdeti da so mnoge naše industrialne stroke, tako zlasti ielezna, čevljarska in usnjarska v prav težavnem položaju. Spričo njih velike važnosti bo pač neogibno potrebno, da vpošteva naša gospodarska in carinska politika težke prilike industrije. Dalekosežnoga fK>mena za našo industrialne produkei« jo je močna razlika v vrednosti denaiia pri naših mejaših, ki se oglašajo na nar sem trgu kot konknrentje, ter večja de* iazmožnoel vnanje konkurence vsled boljše tehnično aredbe obratov in ugodnejših delovnih prilik.
—g PeStansfce banke. Budimpeštanski denarni zavodi so sklenili, da bodo ii<>elo svoje blag iue v smislu skupnega dogovora v oetek, dne 24. decembra zaprto. Promet Lo kdaj tri dni počivaL
Borze.
—d Zagreb. 21. dcc. Devize. Bero-lin 313—214 Italija 518—522, London 513—518, Novi Jork 145—147, Pariz . 1) i 5, Pr ige 175.50 180, Švica 2300—0, Dunaj 22.90—23.25. Varate. Dolarji 143—143-50, avstrijske krone 0—25, rublji 80—85, francoski franki 0—880, napoleondori 4 U) -465, nemške marke 196—201. romunski lcji 180 do italijanske lire 500—518, turške li-re 51§—505, češkoslovaške krone 160 uo 170.
—d Ciirih, 21. decembra. Devize:
Berlin 9.15, Holandija 205.25, Newyork 657. London 23.10, Pariz 39.10, Milan 22.70, Bruselj 41.25, Kodanj 99, Stock-': lm 129.50 Kri^tiianiia 97, Madrid 85, Buenos Aires 225, Praga 7.40, Varšava 1. Zagreb 4.10, Budimpešta 1.17V3, Bukarešta 7.25, Dunaj 1.55, avstrijske žigosane krone 1.
—d Dtrrraj, 21. decembra. Devize: Zagreb 409.75—413.75. Berlin 905 do 911, Budimpešta  114—116, Bukarešta
725—735, London   2265—2235, Milan-Trst 2202.5«X—2222.50,    Pari/   3855 do 3895. Praga 743—749, Sbfiii   695 705, Varšava-Krakov   99.50—101.50, Curih 90.75—100.25. Ne\vyork ^T'>   660, \m-sterdam 202 -2 li. Valu.e: novi i      ' -venski   dinarji 1629—1649, f franki 3855 —3595, Švicarski franl j do 100, češkoslovaške krone 743 751, madžarske krone   114 — 116. romun leii 750—760, italijanske lire   21! I do 2210, nemške marke 904-910,   r 1 mnrke 103-105. anvlecki funti 225^ do 2275, carski   rublji   333—339, dolarji 646—650.
* Napaden drn^l'^r. V NV.v Yr>rku so roparji napadli trg »vino z dragulji v peti a venu j i, postreljall dd prodajalcev, zvezali tri od njih in jim sama ili usta ter pobegnili s plenom, vrednim 100.000 dolarjev.
* /a nevidnega gosta, Hoover, \oija dobrodelne akej \ za evropsko deco. je izdal na ameriški narod poziv, v katerem predlaga primeren rtaain ra ? biranje darov za evrepsok deco. V ka ameriSka družina naj oznaci pri božičnem drevesU prazno me-''j ^a nevidnega gosta. Defiar, ki naj bi se |»o-rar.il za obed tega nevidnega gosta, naj se i?roci za ubogo e\ ropsko d«1'o.
* Mi:;jons!<a gotfufija. V Budimpešti so poslednje dni izsledili goljufi o, izvršeno pri Madžarski splošni kreditni banki. Dne 7. t. m. je mol v uniformi pomorščaka s pismom, ki se fe pozneic izkrzalo kot ponarejeno, dvignil 100 levantskih in 50 Urikany-glavnic v skupni vrednosti 1 in nol milijona kron iz depota ravnatelia Madžarske rečne !n jezerske plovne družbe, dr. Pomonvja. Ooijiif je pobegnil prejkone na Dunai.
* Kreditno drnštvo za umetnike so ustanovili v Varšavi. Društvo Ima namen pomagati umetnikom v gmotnem ožim
* Kje so kra'lavske insignije po'i-ske države? Ko je bila koncem 18. stoletja Poljska razdeljena med Prusko, Avstrijo in Rusiio. so izgine poliske kraljevske insigni'e: rikdo od tedai ni govoril o njih. TrdovTrt^o ra se je vzdrževala govorica ter se širila od nokolenja do nokolenja. da so recraliio skrili Ijndie dobre volje — v Krakovu se le govorilo, če se ne motim, da ravno predstojnik nekega samostana ve za njih. a da tajnost sno-
rcčl le sviemu nasledniku — da na pridejo na d..a, ko vstane nova Polj-s':a. Rus! a vlada ie svoj čas iskala v cerkvi v VI d i miru Volinjskeni, a zaman. Letos ■ i leti pa so se oglasili pri župniku vladirnirskem Mllanovskcm tri e oficirji v hnenu potiske vrhovne komande i ukazom, da pregledajo ves cerkveni pr< s • r: prekonavali so te-mel e in tr* tli zidove. Odnesli m iz cerkve z '. ne Skrinje in jih odbijali v Varšavo, — Vse to poročilo »Oa:-e:c Vari vske« je Se vedno taj-nostno«
r**~* * -»T — r-*
Ubojra služkinin *e besrublla zlato oro-zapestnJco, katero ie nesla v
popravilo iti sicer od Brcira. čez Vlesl i trer. do »Samooompčl« In Vod' ikovega tr:ra. Pošten naiditeli se prosi, dr? prinese nakleno rrotl naerndi v uredništvo naše ra lista« ker bi morala sicer služkinja Škodo trpet!.
V nedeffo z?utr3i ie b'1 terahllen fin damski vizltje od 0.—10. rre. Prv šten ra::i:te!i s? naproša, da odda Iste/ra proti dr>bri narrrndi pri tvrdki Rosn^ann 6: Tschum. Sv. Petra nasip §t I.
Uboga stužlrfafa le dne 21. t. m. ob 4. nopoldne zeub^a 230 K wl Sa* mopomoči. Frančiškanski most, VVolfova ulica do Nunske cerkve. Poštenejra naidltelja nrosi, da o^da vsoto vrl upravniStvu »Slov. Naroda«.
L!3'5!ka Eirednlitiia.
Lisćniea uredništva. G. Sevnica n v Osjekn. Vafi prispevek sme nri-občili    v   listku   dne 12. decembra«
Uredništvo«
Glavni urednik: Rasto P u s t o s I e m š eki Odgovorni urednik: Božidar V o d e h.
Ženske bolezni: Profesor Sean-zoni - Lichtenfels v \Viirzburgu, novodobni zastopnik ženskega zira-viloslovstva, je dognal, da učinkuje c renčfca »Franz - Josef« hitro, sa-re^Ijivo in brez bolečin.
V trgovini
0. Bernatović
Ljnsliana, Slestnl trg 5,
;e največja zaloga n^oških in ženskih oblek po najnižjih cenah. ✓
Prodam dvosstfežns (roiel).
^'aslov pove  upfavništvo Slovenskega
Naroda 7 95S^
Lm mka Htio,
iaski tr; 5, prva vr?ta, levo.
^^V't«?:'!^ pv mM femti HiM.
°543 sre ^rievclik, «e cono proda.  Naslov v upr.-vi Slov Naroda. 9540
Ženitna ponutiiia.
Uradnik 30 let, prijetne zunanjosti, želi poročiti gospodično 26—30 let, blagega tu rnega značaja, s premožeTvem ali pos- s'vom. Rosne ronudbe s siiko pod .Sorodnost značaja 9574* na apravMšrvo S1"v. N roda._9-574
Posestvo na prodaj
2 vsemi občinskimi pravica mL Kje, pove hišnik, Vodovodna cesta 281. 954E
Dabra, izvezoana kuharica r bror^o
rodbino. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 9571
jjfl
Slovenskega
0711ff3 za s°botne dneve. Kil! Lu Naslov pove uprav. Naroda. 9582
10 ki nsfi iianrle, ^or pr^i
mesta. Ponudbe rod ,flagrada7953$a na oprav. Slov. Naroda. 9č3S
l!l
samostojna stareiša moč, kontoristinja samostojna delavka in trgovski vajenec pri černak & Kom?, Ljubljana, Vodnikov trp 9591
Inteligenten ndad. EJLC £ IžiCJI. 2UJQ. miren soliden gospod i^če meblovano ali nemeblovano sobo za takoj, pača postranska stvar. Ponudre pod »Takoj 9591« na upravo Slov. Naroda. 9591
IHem m aii iSve mpnllranf aH
Plačilo postran-ka stvar Pi.rudbe ra n ravništ'o Slovenskega Naroda pf d .Soba 10 9534-. 9584
b la \eč let r.a Češkem.  Dors' nod Sarka'9585" na tipravniStvo Slovenskega Naroda. 958 5
W7'?fft Ad,er 5/10 HP ter VVanderei z /iUlU dobrimi obroči K 35 000'- »oco Graz, Grlesg. 4 1. Jaritz. 95-7
išče 12 v RiUsiti & Tigs «S
soba n knbinio za februar. Po? u-
dbe p?)d »Stanovnik t575« na oprav-nlštvo Slov. Naroda. 9S75
„^ no^t^nih st.T^ev in s
Eu '»-^3 po*rcb*m šolsko fz-obra-bo sprejme t?koj Os ald P.^rieic" trgovina z meSanim blr.gom, Ljub^i^na. Sv. Jakcba trg. 9. 9514
Se ceno proda. Naslov pove apravniStv slov. Naroda. 9513
Bfaih PA v ^ost"^ UiSa in krneti;s!'o i > noslopie z vodo1 cidom v hP.i in z veMkim vrtom. ALOJZIJ SLAMJČ, Selo 48. Moste. 9)11
Probio se lstr0.
steljne preproge. Ogleda be Celovška e. 73 od pol 2 do 3 popoldne. (Firma Rosn^r & Comp.) 95*6
"CfljigovoSkinjo h
z z. anjem dvojnega knjigovodstva i'če dražba .Jadraa", Ljubljana, DanaisVa cesta š*. 0. 95 8
in na posodo planini, harmoniji, violine in vse orodje za godbo. S*rme na drobno in debelo Alfom Breznik, bivši Bćitelj Glasb. Matice Kengresnr trg št 15. pri nunski cerkvi ) 8575
rvo 23 lase
MNuisol" svetlo, rjave ali crno, lasne masti, brivsko In toaletno milo ter ztbno kremo „Kalodont** priporoča
Štefan Strma!!
Ljobljana, Pod Trančo. 9557
laća ae
jugoslov. državljan, abs. gozd. Sole, ve*č obratovanju Zage, z dali"o gozdarsko prakso. — Prerls 6pričeval kot pomtdrt. zahteve naj te po'lje pod .F. R 9."8fi* na upravn Stvo Slovenskega aroja. 9586
Pni!
Ogle te si razstavo fino izdelanih čevljev v i/ložbi g. Kana Grkarja v Selenbur-Kni ul ci. Delo je Iz najfinejše delavnice o vzorci čevljarskega mojstra M. PETER^ELA, Gosposvviska csa "". 89, v salonu drobru mane gostilne
Ugodna božična Banlo I
K'asna svilena velika perzi ska preproga in nekaj malih se ceno p:oda, tn Sodna o lica ll/l. levo. 95S9
najraje v novo stavbo. Ponudre po/J .Nova stavba 9577* na upravništvo Slov. Naroda. 9577
sece stara ps:cn (Pariserspit2) čistokrvna. Poizve se Šeienburgova ul. 7/111, od 2—6. 957tf
Zanesifiv lo samostojen Knjigovodja
ve5č si renske ali srbohrvaške ter nemške korespondence  se sprejme tflkoj. Ponudbe pod »Tvrdka v Zagrebu 9579 na upravništvo Slov. Naroda.        9 79
K9»flfla mm ss'onsko ogledalo rlUUtiS omara za obleke,
otrotVil voziček (Klap'wagen). moški čevlji 5t. 42, ženski čevlp št 38. sto-jdo za note in kadilna milica. Krlfe»-niSka of ca It 6 dvorišče 9500
14.000 frankov.
Zbirka prav lepih slik. 9 komadov, umetniško vložena roUoko-pisalna miza za dame, stenska ura in šatuija ; več ko-baltno plavih sevre vaz s fino ročno slikarijo — vse ie inventarja neke gra-:ine se prodi, pa le skupno. Določena cena 14.000 frankov. P-egicd teh stvari pri IVANU ERHARTIČU, odvetnl n v Celju od 20. do 24. decembra t L 9531
3030 ki m mm m k
■ -?rtr* (t;di v manjših količinab!. Na-flullu, ?'ov v npravniŠtva Slovenskega Naroda. fe524
JfcM mM (ilmnĐla)
in s 4 semestri fil >iofi e na dunajski ini' erzi išče mesta v k7.kl bank« aM več 'in podietju. Govori nemško In rr rit ko. Ponudbe pod ^Ittatur^nt '«5l7•, na unravo Slov. Naroda 9517
pnmrrne starost' so! den in pošten, nešane stroke, dober mantif?kturist, saTio z dobr'mi refercBcami, i§£e temu primerne službe, najr-ije i ot poslovodja dob ega rodjet a, eventualno prevzamem mesto dobrega potnika ah skladiščnika. Pristopno 'udi kot ko^rpanion s rrmernim kipita! m. Ponudbe pod .Kompanjon 912-" na upravo Sov Naroda.
*X IdslUl m |epo trgovino s iii^o. Vrednost SOO.000 K z o^o obrestmi na leto dni in v^nji?enj>i na "rvem mestu. Ponudbe nnj se blagovolijo poslati nod .jTrgovfna H. B. 9^27" nn upravni'ivo Slov. Naroda. 9527
!Čn f?l pono n m:1 ^'cžbana praktična WLZ ti p o s lo v o d k i n i a z večletno prakso *a novo tigovino (pidroinico)
z m šanim blagom v Šenčur;u pr^ Kranin G 'tpice, Katere zmjn kuha4i im.-ij pred los'. FRANC DOLENC, Kranj. 9489
Trnovih nnrt;st»9 isče knii?ovodi0-
HJI'ir.n.U JjUIS'Hs'S samo prvovrstno moč izve?baneg?» tudi v arnerkms' err, knjigovodstvu. Naslov pove upravniStvo Slov. Naroda. 9534
Kfivost!
Novost!
TIHn-:ltiplexra ra?nnskf stroj. Deli. nifio?! avtomatično do rOOOOOO in več. Petieben v pisarnah, trgovinah, šolah itd. Žepna ubl ka. Ccena na povzetje 14 K, Proti predplačilu 10 K. Trgovci vel*k popast E Sija: R. COTIČ, Vrhnika. 9532
"m iwm sani ;'.6B ,Tfh'J J'
\TSlt Kakor več v( zov (zapravljen e\) in breke prodaja IVAN MANDELC ;<o'arstvo, Koče je. 9491
Zajamčeno pristna £juto-merlka in haloška vina
leta kov 1917, 1918, 1919 in 1920 nudi po nirkih cenah JOSIP UR H, veletrgovina z vinom v Otmoču. 9525
tomteriR zarjraga
daj večjo množi - o IjuibaierSkega vina z leta 1918 in 1919. Ponudbe na rav nateljsive zadruge. 9415
Trsile i? sirena izoW? ia
na debe'o in drobno m* po K 4'80 pri večiib naroČil b znaten popust St°!rrer Actcn, J:->M;BBa, Jer&nova nllea 13 Traoro- ^2
UUii£ tliS
■i n 11
v premeru po 4/4 :n 5 4 cole oddaja, dokler traja zatona, mnogo pi d dne« no ceno, tvidka J. Razborsek, Šmartno nr Litiji. 9355
2
na
novo renovirani,  izgledata kakor novi,  i. s. ena št 2, drti»a Št. 8, dvo-krilna. se ceno prodajo  Na^ ov se i. ve nri Ani nčnem zav( du Drago Besel'ak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 9112
čista I dobra po 40 K kg u kantanrt oo ca 40 K kg imade na prodaju L JCR-KOVIC, Zagreb, PeUinjska ul. 61. 9502
Baterije Ia
na debelo in na drobio priporoča
IG N.   TJ 0 H, LJubljana, Sodna ulica 7.
ilara, tudi pokvarjena dvokoiesa, KI« va!nlf pisalni in razni atroji.
F. BITJO, nosljana, Stari tri 23.
^JAVi^ffl Proda se lepa srav-fVfv^i £ ben-i ■ are; h na Al klošičeri cest^ nasproti sodmh zap »rov 8^6 m2. Proda se radi odhoda fz Liub-liane najv š emu r luantku. Pisinent ponudbe pod »Stavna 9121' na upravo Slov. Naroda. 9)21
Zahtevajte vedno in po. so J ustno
voda
shranjuje   preko zime tvrdka
$ gOK€C, »liana
&ospOiwetska c. 14.
Brez posebnega obvestila.
.lettoJ pogrebni uvod f IJubljanL
Potrti neizmerne žalst' naznaniimo vsem. da je na§a sr-čnoljjbjena soprogi, mati, sestra m hčerka, gospa
Karija Kadunc roi. Heršnik
včeraj dne 21 t. m. po kratki nvikerolni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mi^no v G spodu z^sn.ila.
Pogreb nero-zabne, preblage pokojnice bo v četrtek, dne 23. t m. oo 2. uri popoldne iz deželne boince na pokorMiSče k Sv. Križu. *
V Iiiubilsni, dne 22. decembra 1920.
osmi
.':/m'-?,,n:-"^^r--^ ••••
«     " .-f.V%ft 1; ......... -f
Gorkc boične p azo ke  bo Imrl. kJoi pr do po drva na  D^l^n'sko c sto -t Pruda a m j h na metre  Z.-ioine In ci pij< ne Priporoča s^
-3»
'ianxar.
■   ''i ,
ra^sai
I
I x
. V neizmerni m ncopisni žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je na§ preljubljem sopreg oziroma oče, sin, brat in svak
rti
veleposestnik 1.1, d. v Tomaju
v petek, 17. t. ra. vsicd nesreče na lovu preminul.
Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo 19. t m. ob 3. uri popoldne.
Tomaj. 17. decembra 1920.
A-nal<Ja Aerne roj. $Uar;a, soproga; — Bfađicfl, hčerka j — AmaTIfa £trnev mali; — A b na, Pavla, AntOTiifa. Lea, sestre; — Or. Peter
Leharnar, dvorni s\einik; Dr. Ivst Su* cUi, zdravnik; Jisip Platzerf višji sodni svetnik; Dr. EvsiahM Žu«, ukrajinski stotnik-avditor; Aloizif $kax!a, deželni tajnik, svaki;—ZrH:a CeHr roj. ftlsr a, svakinja.
mtim'm-Jkim tri i n 1
n^^Mn^nMB^nMn^nM^^^MBl^MII^^HIMMMHHiiHMHJI^MasiKiit
6. stran
.SLOVENSKI NAROD-, dne 23 decembra 1*20.
štev. 293.
Parni stroji
45 PS. 12 PS in S PS se prodajo takoj, bencinov motor 25 PS, autov motoi na 2 cilindri a nagonom in hladilnikom, vse v Ljubljani. Aaialln, Zriai-akega e. 6. 9594'
ngliaavaleo glasovir ter In trjo vso % glasbili
Ljubljana, Wolfova uL 12
Večje posestvo
s poslopjem v dobrem stanja, z njivam!, travniki In gozdovi ter z vso Svino ia poljedelskim orodjem pol ure od kolodvora na Dolenjskem, okraj Novo mesto, se proda. Pojasnila v LjaeljasJ. Dolenjska cesta 10.
linillltltllttUJtMUlIlUlI.....HHIIIHII.....IHMlni
trni deteljo ssw j
Sever 4 komp..   Ljubljana, i
VVolfova ulica 12 \
trgovi L Slnkovic Basi.
Ljubljana, Mestni trg
priporoča tvojo novo došlo zalogo modnega blaga. Cane nizke f Cena nizka I
s
I
in
□L
36
Jedini na Balkanu
•tMedjunarodni trgovinski posrednik"
Štampa se n 50.000 pri m era ka I kao ekonomsko-informatlvni list, dobro nredjen, zanimljiv, potreban, on je usreo da za kratko vreme prodre n sve krajeve naSe zemlje.
■•Medjunarodni trgovinski posrednik"
je Jedini časopis ove vrste f najviše su rjime zainteresovani proizvodjači, Industrtiald. trgovci 1 zanatlije jer n svakom broju nalaze sva obavestenja koja tu Im potrebna. Naročito ih je
••Medjunarodni trgovinski posrednik"
zainteresovao ta svojim rubrikama .Prođaia" i .Kupnia" u kojima ovaf časopis kao organ Muzeja Medjunarodne Trgovine I Industrije publikule u svakom broju sve ponude stranih artikala 1 traZnie naSih zemaljskih proizvoda, koie Muzei do-Uja svako dnevno iz celog sveta. I tako om koji imadu neki zemaljski produkat na rroda u nadju uvek najboleg kupca, a oni pak koji trebaju neki strani artlkal nabave ga iz prve rake i po najpovoljnijim cenami.
ftiMedjunarodni trgovinski posrednik11
jf aajpodesniji časopis za o^aSavanje jer ne samo da se natura mnogo više od svih dnevnih listova, nego se i čita mnogo više, uvek je pred očima. Pritom cene oglašavanja at mnego tevtiniji nego u ostal'm listovima. Pretplatu koja iznosi 50*— Din. godišnje treba slati administraciji
^Medjunarodni trgovinski posrednik"
Beogra i, KnJegJnje Ljubice ol. broi 0, sa oznakom artikala kojt ptttptatnlk Ima na prodaja kao i onih koje ■ n treba da bi ta te brezpatno moglo publikovati u narednom broju posle Čega čt pretplatnik dobiti hiljadama tražnja za ono Sto nudi, kao I bf1 jada ma ponuda za ono što on treba.
Tarifa orla«a na zahtev 9493
!l
Priporoča se tvrdka
Jos. Peteline
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
tovarniška zaloga šivalnih strojev v vseh opremah za domačo rabo. za kroj.ič original Cvlinder Singeijeve velike in male za revljarje,   (.osamezn; deli za vse sisteme, igle, olje za stroje na dtobno in aebelo.
naznanilu i
Cenjenim damam vljudno naznanjam, da sem po svojem pokojnem možu prevzela krznarsko obrt ter jo bodem izvrševala s pomočjo poslovodje. Za nadaijua naroČila kakor izdelovanje kafta« hovinaatih garnitur in njih moderniziranje se najtopleje
priporočam
A. ROT, tate liDlaaa,
Krasno izbire Solili daril
po znižanih cenah priporoča M. Tičar, Ljubljana
Afeo	hočeš imeti
lepe *>ei«* 7.-«? e.	
n »ora	h >ai .'Miti**-! ti-
	
pa
BBISilllS
BblllU
idil
9
pisači strojevi sa latinicom ili ćirilicom. Vrpco za sve pisaći
strojeve, karbonr-k; papir i sav ostali pribor. Ilica 25/1. Notter I drug, Zagreb. Tel. 9-27.
Vlastita mehanička radiona. Vlastita mehanička radiona.
Vrlo važno za kiče/I^Dike i srsditeijo koial
B|anrl'l19 1? \W\t\ Y\ PriStediii* na Prostora, sigurnost vattl JIUyil \\u liU UL\U II. i provali — Blagajne u svim veličinama na skladištu. Asbestni ormari za knjige, blagajne sa pultom.
Opis na zahtjev badava
BŽ2 25., i.   Kofler i ifrus ■ Zajrei, i^on.
Selanourgova u*. 1
Sv. Petra e. 26
£*3
1(13 darHa za
■
i
Priporoma sa tvrdka
IGNAC 2A
Ljubljana, Sv. Petra c. 3
j za božična darila, raznega perila za gospode in dame, dalje , predpasnikov, raznih pletenin, jopic, šalov, čepic, rokavic, no-I —■--= gavic* itd. za dame, gospode in otroke. =^^z—
Risolnn mš$ v vj?Ii "clilissliii dobavijo
Delavnica za precizno mehaniko
Viljem Sequardt7 LJubljana,
Dalmatinova allca it 5.
Trgovna z geod tifn nr, zemljemerskimi in tehmčnfmi instrumenti in potrebščinami. Popiavila fotoaparatov. Brušenje ilsalmh peres. Zajamčeno precizna rektifikacija geođetićmh taitlumentov! .
!
I
■Ti
v lesenih in železnih sodih se dobi najceneje v vsaki množini pri
J. Maborko, Maribor
Slovanska ulica it. 6.
Pugel in Rossmann
osletrgoolna z otnotn,
marlbor.
Bencinski motorji
izdelki Semerniške tvornice strojev, 4, 8 in 16 HP. 1, 2 in 4 cilindrske izvršitve za kmetijstvo in obrt in razsvet-ljevalne namene izborno porabne, kompl. obratno opremljeno dobavlja s skladišča na Dunaju
Fhilipp Hamber, t lil
generalni zastopnik   Semerinške   tvornice  za gradnjo
strojev in vagonov
Wien, 7. Bezlrk, Neubaugasse 38.
Brzojavi:  Aggregator,  Wien.       Tel.  31223, 35556.
Brzojaol: Pugel, rflsribar, Tel. tatentrb. M
dobavlja brez konhnreticc toCilna, namizna In stekle-nična Dina.
j
Rudolf Pevec
trgovec v Mozirju,
je otvoril svojo podružnico v Beški, Srem, v bližini Beo-
rda in Novega Sada ter bode v položaju najceneje najkulantneje postreči vso Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsem, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, vinom karlovškim in banatskim, vse najceneje po dnevni ceni. Naročila naj se pošiljajo direktno na tvrdko Rudolf Pevec v Beški, Srem. Naslovi: Pevec, Beška, Srem Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko Obenem se bodo tam kaj prodajale deske, les in drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventuelne informacije. Za mnogobrojno naročilo se priporoča
Rudolf Pevec, orna slovenska turdka o Sremn.
Lepa vila.
V Ebenu štev 19. po§ta Ko'evska Reka, se proda takoi en^nadsrtopna vila, nnpravna z* gosHno in obrt, ima f> sob, 2 kuhnji, nekaj pohi5tva. hlev sadni vrt. Srniak, 2 se ožeti. 2 njiv, jrnzdič, dobro kapnico VptaSatl pr I Ora tir er n9 Celovec. Bahnhofstrasse 47 ali pr okiaj. gozdarju Ed. Dletz v Ebenu. poŠta Kočevska Re a. pri kate-• em se naj kunci pred og edom zplaSe. ^osredovalicl izključeni. 88c0
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvnrnlc:
nudim elektrotehnični mate rgat. betonsko železo, različen železni material In me torfe. Zahtevajte ponudbe
Gjorgje Grujic
geograf Jliletma ul. 15.
— Brzojavni naslov: Baska Lfakljana. — Datniika glavnicu 30,000.000— kron.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA U LJUBLJANI
Stritarjeva ulica stav. 2. -^Teieion*. »i..uU t«i ia «*. _
^ ^______ Mani gaM»cll 4S.000.000'— kron. Olavtilc« z retervaml 95.O00.0O0'— kron.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah.
Izvršuje vso bančne posle najkulantneje. Prodaja srečk razredne loterije-
BOT Sprejema ~UU i Kupuie in prodaje vse vrste vrednostnih papirje*, valut
vloge na knjižice in teko« raJun   _   wc . j"J?^ul;DBf>ITB
proti usodnemu obre*—^iu I lw       V^^^^^rstne KREDITE
In tisk »Narodne đtftaru
a inseratni del odgovore« Valentin Kopitar.
1813