/Primorski
Št. 56 (16.093) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je žačel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Dober-dc'" v toovcu Gorenji Trebuši, od 18. sep-temoru 1944 do i. maj<j 1945 v tiskarni 'Slovenija : od Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvc • Trrtu, kjer je Izšla zadnja šreviika. Bi.,	• 1 jku, partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni E
TRST - Ul. fv' >	6 - Tei. 040/7796600______
{^y C.:. >evored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEP- Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
mm m	34132 trst
g&l Mm	Bm9 f	ŠT	p	Ul. del Lavatoio 4
I	Tel. (040) 365424
Tlx: 461012 FARGO I
FINE CHEMICALS	Fax (040) 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
1500 LIR HEEEs SOBOTA, 7. MARCA 1998
Bomo
kos
temu
iztivu?
Bojan Brezigar
2e dejstvo, da so najvišji predstavniki obeh krovnih organizacij in Štirih naših osrednjih kulturnih ustanov sedli za mizo, in javno razpravljali o vprašanjih, ki jih zadevajo, je vredno primernega poudarka., Vendar tokrat ni šlo samo za formalni dogodek, ampak so raz-pravljalci prenesli v Gregorčičevo dvorano tudi vsebino in dileme, tudi take, ki smo jih prvič slišali.
Poleg že znane in žal vedno aktualne zgodbe o finančnih težavah je bilo vCeraj namreč povedano še marsikaj. Med drugim je bilo tudi postavljeno vprašanje, ali potrebujemo te ustanove take, kakršne so sedaj, ali pa bi morali sami razmišljati o njihovem prilagajanju drugačnim potrebam. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, kakšna je razlika m ed skupnimi in javnopravnimi ustanovami, sev eda z opozorilom, da o Usodi javnopravnih ustanov ne moremo odločati sami, kot ne moremo sami odločati o radiu in televiziji ter še zlasti o slovenski šoli. To pa seveda ne pomeni, da o teh vprašanjih ne smemo razpravljati.
Med ugotovitvami, ki smo jih slišali, sta soglasno izzveneli predvsem dve: prvič, da je pozitivno, da je do takega srečanja prišlo, drugič pa, da se bo morala manjšina o teh ustanovah dogovoriti, kajti njihove probleme bo mogoče reševati samo s skupnimi moCmi.
Vendar ti dve ugotovitve sami še ne zadoščata za trditev, da je posvet izpolnil cilje, ki si jih je zadal. Dejstvo, da so bile stvari povedane, je namreč šele prvi korak - pomemben, še zlasti, ker doslej takega odprtega pogovora še nikoli ni bilo - vendar bodo morali temu koraki slediti drugi. Na številna vprašanja, ki jih je včerajšnji posvet odprl, bo treba namreč najti ustrezne odgovore, ki bodo na eni strani zagotovili obstoj kulturnih ustanov, po drugi strani Pa jih približali dejanskim potrebam naših ljudi, zavedajoč se, da se te potrebe spreminjajo z dinamičnostjo Časa, v katerem živimo. To je izziv včerajšnjega posveta. Njegovo uspešnost bomo sodili predvsem po tem, j kako bomo kos temu izzivu.
KOSOVO / NADALJUJE SE OFENZIVA SRBSKIH SIL NA OBMOČJU DRENICE
Položaj na Kosovu postaja iz ure v uro bolj eksploziven
Kosovo
Prebivalstvo
2 milijona prebivalcev; od teh je 90 odstotkov Albancev.
	
Jugozahodna provinca Srbije, na meji z Albanijo in z Makedonijo.	Albanci zahtevajo neodvisnost Kosova, Srbi pa to možnost odločno zavračajo.
	
Za Srbe je Kosovo zibelka njihove zgodovine in kulture. Leta 1389 so na Kosovem polju Srbi izgubili bitko s Turki. Ta bitka predstavlja za Srbe simbol boja za neodvisnost.
Politika
V komunistični Jugoslaviji je bilo Kosovo avtonomna pokrajina Srbije. Popolno avtonomijo je doseglo leta 1974. To avtonomijo je srbski predsednik Miloševič ukinil leta 1989. Albansko prebivalstvo je osnovalo vzporedno oblast.
Nasilje
Več kot 200 ljudi je bilo ubitih v spopadih od leta 1989 do danes. Nasilje se je povečalo v zadnjem letu z ustanovitvijo Osvobodilne vojske Kosova.
MAD2ARSK,
HRVAŠKA' Voivodina
Beograd
50 km
ROMUNIJA
JUGOSLAVIJA Črna gora
Niš
Srbica
Srbija
Območje] ;
Drenice X Mitroviča'-;
P
"X r '........••••'">
• Peč Priština (
Kosovo X,
Prizren _ /
•
Skopje
MAKEDONIJA
15 km
BOSNA in HERCEGOVINA
JUGOSLAVIJA,-
Kosovo
Srbija Priština.
'	CD
O Skopje MAKEDONIJA
Tirana L -
"GRČIJA
AP/Terry Kole, Wm. J. Castello
PRIŠTINA, BEOGRAD -Včerajšnje vesti so potrjevale, da se nadaljuje napad srbskih varnostnih sil na albanske vasi na hribovitem območju Drenice. Medtem ko srbski uradni viri navajajo, da so v Četrtek ubili dvajset »teroristov«, med katerimi tudi voditelja Osvobodilne vojske Kosova Adema Jasa-rija, pa albanski viri navajajo že vec kot petdeset mrtvih, med katerimi so tudi ženske in otroci. Aktivirala se je tudi svetovna diplomacija, ki za sedaj še vedno caplja za dogodki. V Prištino so prišli v Beogradu akreditirani veleposlaniki kontaktnih držav, a med njimi ni bilo ruskega veleposlanika. Na sejo zunanjih ministrov kontaktne skupine pa bo v London v ponedeljek Rusija poslala le nekega podmi-nistra in ne Jevgenija Primakova. Rusija se je tako kot predtem na Hrvaškem in v BiH postavila na stran Srbije in obsodila zahodno vmešavanje v jugoslovanske notranje zadeve. Albanija je na mejo s Kosovom poslala vojaške okrepitve, država pa je po sedmih letih konCno našla skupni jezik v obrambi bratov s Kosova.
Na 9. strani
Proti izgredom zastražm mesto
TRST - Sile javnega reda so včeraj strogo" za-stražile mestno središCe, da bi preprečili nerede ob napovedani celodnevni mobilizaciji fašistične stranke Movimento sociale - Fiamma tricolo-re. Fašisti so protestirali proti »sodnemu preganjanju« zaradi procesa proti skupini desnih skrajnežev in anarhistov. Kvestura je tudi prepovedala napovedani fašistični sprevod po mestu in tako zmanjšala napetost, da so se levičarji Socialnih centrov odpovedali protimanifestaciji.
Na 6. strani
Ul. Cicerone 8 Tel. 662111 Fax: 634301
A/v/no iščemo hiše in stanovanja za naše kliente
brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodajna in najemninska posredovanja
TRST / POSVET SKGZ O KUTURNIH USTANOVAH SLOVENCEV V ITALIJI
Skupno zavzemanje manjšine lahko premaga sedanje in bodoče težave
TRST - Včerajšnje srečanje SKGZ o Vsebinski in finančni perspektivi kulturnih ustanov Slovencev v Italiji je najprej razkrilo veliko skupno zavzetost za reševanje številnih problemov, med katerimi še vedno
najbolj izstopajo finančni (f. KROMA). Ob skupni zavzetosti, ki se ni nanašala izključno na štiri obravnavane ustanove -GM, NSK, SSG in SLORI -, je prišlo do izraza tudi prepričanje, da je treba vprašanja reševati z do-
govarjanjem. In perečih vprašanj ni malo: glede finančnih je bilo večkrat naglašeno, da morajo vse ustanove izključno računati na dotok javnih sredstev, ob lastnih težavah pa upoštevati tudi probleme vseh ostalih.
Vzporedno z razpravo o finančnem vidiku, ki kljub sanacijskim ukrepom še vedno hudo bremeni delovanje posameznih ustanov, pa so se razvila tudi razmišljanja o funkcionalnosti obstoječih ustanov. Skratka slovenske kulturne ustanove bi se morale spremenjenim razmeram prilagajati tudi vsebinsko in ne samo pasivno, temveč aktivno poseči v svoje delovanje, tako da bi se na primer povezovale ali pa spreminjale del svojih aktivnosti. Izražena je bila tudi želja, da bi priredili širši posvet o slovenski organiziranosti v Italiji. Posveta sta se poleg predstavnikov krovnih organizacij, obravnavanih ustanov in posamičnih kulturnih dejavnosti tudi podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin in podtajnik ministrstva za kulturne dobrine VViller Bordon.
Na 2. in 3. strani
Fassino zagotovil podporo Sloveniji in zavzetost vlade za zaščitni zakon
RIM - Italija še naprej podpira Slovenijo v njenem vključevanju v Evropsko unijo in v atlantsko zvezo NATO. Tako je povedal podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino slo- i venski tiskovni agenciji STA.
Podtajnik je tudi spregovoril o problemu slovenske manjšine in zagotovil, da se vlada zavzema za to, da bi osnutek zaščitnega zakona Cimprej prišel v parlamentarni postopek. V tem okviru je dejal, da je vlada priznala specifičnost manjšine na šolskem področju, kar zadeva dimenzije šolskih ustanov. Predlagal je tudi krepitev sodelovanja na kulturnem področju in predlagal filmski festival, ki bi ga lahko poimenovali po pokojnem senatorju Darku Bratini.
V okvir krepitve sodelovanja sodi tudi napoved poveljnika italijanskih alpinskih enot, da bo najpozneje v aprilu podpisan dogovor med Italijo, Slovenijo in Madžarsko o ustanovitvi tristranske brigade.
Na 5. strani
POROČILA PREDSEDNIKOV KROVNIH ORGANIZACIJ IN VODIJ USTANOV
Po sanacijskih ukrepih čas za nadaljnji razvoj kulturnih ustanov
TRST - Vsebinska in finančna perspektiva kulturnih ustanov Slovencev v Italiji je bil naslov včerajšnjega posveta, ki ga je Slovenska kulturno gospodarska zveza priredila včeraj v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Govor je bil o štirih tako imenovanih skupnih ustanovah, ki so s kulturnega vidika bistvenega pomena za manjšino. To so: Glasbena matica, Narodna in študijska knjižnica, Slovensko stalno gledališče, in Slovenski raziskovalni inštitut.
Uvodno poročilo, s katerim je zakoličil okvir posveta, je podal predsednik SKGZ Rudi Pavšič, na posvetu je posegel tudi predsednik druge krovne organizacije Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor, svoja poročila pa so pripravili tudi predsedniki oziroma ravnatelji štirih ustanov.
Rudi Pavšič
(Predsednik SKGZ)
Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič se je najprej zaustavil ob spremembah, ki so v začetku devetdesetih let privedle do sklepa, da bodo štiri najpomembnejše kulturne ustanove Slovencev v Italiji postale dejansko, z upravno-finančnega vidika, vse-manjšinske in v tej luči so dobile nad sabo dvojno streho: SKGZ-jevo in SSO-je-vo. Med organizacijama je prišlo do sklepa, kako porazdeliti javne prispevke.
Danes bi bilo potrebno poiskati primernejše odgovore. »Naša zveza je že nakazala svojo vizijo, ki gre v smer odpravljanja sistema pol-pol, ki se je izkazal za neprimernega, in če mi dovolite krivičnega do SKGZ-jeve organiziranosti,« je poudaril Pavšič in zastavil vprašanje: »Ali so naše osrednje kulturne ustanove naravnane tako, da odgovarjajo potrebi današnjega časa in imajo izdelane strategije za jutrišnji dan?«
Te ustanove so potrebne, je odgovoril predsednik SKGZ, ker predstavljajo nekakšno ogrodje naše kulturne infrastrukture in zaradi njihove profesionalne naravnanosti zagotavljajo določeno kontinuiteto, ki je jamstvo tudi za kakovost. Pavčiš pa se je zaustavil tudi pri finančni plati vprašanja. »Kriza gospodarsko-bančnih sredin nas je streznila do takšne mere, da si ne delamo nikakršnih utvar, da bi lahko iz teh sredin v naslednjem obdobju lahko iskali odgovore na naša finančna vprašanja. Odslej bo naša organiziranost odvisna od pomoči, ki nam jo bosta nakazovali Rim oziroma Dežela in Ljubljana.
»Da so sredstva na razpolago nezadostna, to je splošna ugotovitev. Da je sistem porazdelitev sredstev še pomanjkljiv in ni do kraja dodelan, to pa ni več splošna ugotovitev in potruditi se bo treba, da bo postala splošna,« je poudaril. Potem ko je ugodno ocenil zakonsko spremembo, ki dovoljuje izplačevanje deželnih prispevkov z 90-odstotnim predujmom in izrazil zaskrbljenost zaradi nespremenjenega državnega prispevka ob vse višjih stroških, je Pavšič omenil delitev prispevkov iz Slovenije: »Manjšinsko organiziranost naj se podpre na podlagi načrtov, dejanske organiziranosti in oh upoštevanju vizij in nasvetov obeh krovnih organizacij, ki še najboljše poznata stvarnost na teritoriju. Nagrajevanje na
podlagi parcialnih informacij in ob upoštevanju bolj ali manj uspešnega lobiranja posameznih sredin nujno pelje v medmanjšinske napetosti in sproža precejšnjo nejevoljo,« je opozoril in takole zaključil: »SKGZ bo tudi v naprej iskala dialog s sorodno organizacijo, ker je prepričana, da takšen način sodelovanja nikomur ne zmanjšuje svoje vsebinskosti in istovetnosti, pospešuje pa iste procese sodelovanja, ki so potrebni za naš prostor.
Drago Štoka
(predsednik Glasbene matice)
Ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj je prebral po-
prej. »Brez pomoči vseh, posebno pa obeh krovnih organizacij ne bomo zmogli obdržati naše šole pri življenju.«
Ob koncu je posvetil Stoka svojo pozornost nastajajoči avtonomni sekciji GM pri tržaškem državnem konservatoriju. Ustanova je že dobila primerno stavbo, vprašanje pa je, kdaj se bo v stavbo vselila, ker mora prej prejeti ustrezni vladni odlok, da je šola postala avtonomna sekcija.
Jože Pirjevec
(predsednik Narodne in študijske knjižnice)
Narodna in študijska knjižnica je ena od tistih naših kulturnih organizacij, ki se je izkazala kot nadvse živ organizem, zmožen ustvarjalnega vključevanja v našo zamejsko stvarnost, s stalnim in vedno številčnejšim obiskom bralcev, pri čemer gre poudariti, da so ti predvsem iz vrst srednješolske in univerzitetne mladine, ki v prostorih NSK najdejo očitno primeren am-bient ne samo za študij, temveč tudi za družabno srečanje in dialog.
NSK ima tri sedeže: dva v
Slovencev, in da bi s pomočjo novih mladih sodelavcev lahko še razmahnila svoje delovanje in postala izložbeno okno slovenske kulture v prostoru, ki zaradi dinamičnih sprememb, v katere smo vpeti, ne bo mogel dolgo vztrajati v svoji kulturni avtarhiji.
Sergij Pahor
(predsednik SSO)
Predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor se je najprej obregnil ob polpreteklo zgodovino zamejskih kulturnih ustanov, ki so postale v devetdesetih letih skupne. Pri tem je nekdanjim vodilnim krogom SKGZ-ja očital, da »niso znali ali hoteli narediti dokončnega koraka v sanacijo številnih problemov, ki so z vso brutalnostjo prišli na dan šele ob krizi tako imenovanega družbenega gospodarstva. Niso pristali na to, da bi te ustanove plu-ralizirali, naredili račune prozorne, v soglasju z drugimi komponentami manjšine naredili sanacijske načrte, tudi preprečili dvojnike in končno tudi delili odgovornosti.«
»Posledice so tu in jih
stavil tudi ob vprašanju pomoči iz Slovenije. Le-ta ni majhna, a potrebe so velike. Zato mora biti prozorna in racionalnejša, je podčrtal. »Z Uradom za Slovence po svetu in SKGZ smo se do govorili, da bomo za te ustanove ustanovili posojilni sklad, ki bo služil za reševanje kontingentnih primerov, drugače bi morale ustanove skrbeti same zase. Ta sklad ima smisel le, če bodo koristniki dolgove tudi vračali, sicer bodo drugi prikrajšani,« je napovedal predsednik SSO Sergij Pahor.
Rafko Dolhar
(predsednik Slovenskega stalnega gledališča)
Predsednik SSG Rafko Dolhar se je uvodoma zaustavil predvsem ob zamudah pri prejemanju javnih prispevkov. Tisti denar ni uporabljen za kulturo, ker 20 odstotkov prispevkov požre odplačevanje pasivnih obresti. Kljub temu prejemajo uslužbenci večkrat plačo z zamudo.
SSG ni v zadnjih letih pridelalo niti lire deficita. Proračun je popolnoma izenačen, obresti pa so tiste, ki sedaj že kronično pestijo
ročilo, ki ga je pripravil predsednik Drago Stoka. V njem je zapisal, da je bil posvet že nujno potreben. Stoka je podal natančno sliko današnjega stanja Glasbene matice: podrobno je omenil število gojencev (več kot 600), profesorjev in neučnega osebja (26), honorarnih profesorjev (30). Glavno finančno breme predstavlja nemoteno in neprekinjeno delovanje šole. Stoka je podal podroben obračun prihodkov in odhodkov in zatem zapisal, da upravni odbor GM z vso dobro voljo sam ne more na-
Trstu in enega v Gorici. V tem trenutku so za knjižnico prvenstvenega pomena novi prostori v Trstu, saj postajajo sedanji v Ul. sv. Frančiška iz dneva v dan pretesni. Po računih upravnega odbora bi NSK potrebovala, da pride na zeleno vejo, vsaj še dodatnih 100 milijonov, kar bi ji verjetno tudi dovoljevalo, da razširi svoje delovanje tako, kot je že dolgo v načrtih, tudi na Benečijo in Kanalsko dolino.
Pirjevec je poudaril, da ima NSK v bistvu vse pogoje, da se prelevi v pravi kulturni inštitut Slovenije in
moramo odpraviti, vsi skupaj,« je naglasil, in poudaril, da nihče ne more njegovi organizaciji očitati, da ni priskočila na pomoč, kot jasno kaže primer Primorskega dnevnika.
»Sedanje stanje naših skupnih ustanov je resno, vendar ne tragično. Vse naše ustanove morajo pripraviti sanacijske načrte tam, kjer so potrebni, in sicer na podlagi prispevkov, ki so jih deležni iz javnih virov. Dolgov se ne bo finansirano in tudi novih gradenj ne,« je pribil Sergij Pahor.
Predsednik SSO se je zau-
gledališke finance.
»Gledališče smo strukturalno tako uredili, da deluje z minimalno prejemljivim kadrom igralcev, upravnega in tehničnega osebja.,« je nakazal Dolhar, ki se je nato zaustavil ob vsebinskih vprašanjih. Opozoril je, da se lahko gledališče, ki deluje v tako majhnem prostoru, kakršen je zamejski, zaduši, če nima možnosti prez-račenja v širšem kulturnem prostoru. »To pomeni, da bi naši igralci imeli možnost nastopanja na deskah gledaliških odrov v Sloveniji in da bi na naših deskah po-
nujali od časa do časa ponujali gostovanja iz osrednjega slovenskega prostora,« je poudaril redsednik SSG. A želje so eno, realnost drugo. Dejstvo je, da pri nas ni velikega povpraševanja po igralskem poklicu, ponudbe tržaškega gledališča pa sprejmejo skoraj izključno abiturienti ljubljanske Akademije, »saj se veliki, uveljavljeni igralci za honorarje, ki jim jih mi ponujamo, sploh ne obrnejo,« je obrazložil Dolhar.
Zato se je vodstvo gledališča že obrnilo na ministrstvo za kulturo Slovenije, da bi posredno omogočilo določeno število gostovanj iz matične domovine.
Ob koncu se je Rafko Dolhar zaustavi še ob boleči točki: Kulturnem domu v Trstu. Slovensko stalno gledališče je ostalo skoraj edini koristnik te »neizkoriščene katedrale«, kot jo je poimenoval. Problem je vse-manjšinskega značaja, je ocenil, zato je pozval, da bi vendarle dobili tako rešitev, ki bi se spodobila osrednjemu slovenskemu kulturnemu hramu v Trstu.
Emidij Susič
(ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta)
SLORI se je kot druge pomembne kulturne ustanove v devetdesetih letih znašel v vrtincu hudih finančnih restrikcij. Takrat je upravni odbor pripravil sanacijski program, v okviru katerega pa se je moral odpovedati trem sodelavcem, že v prejšnjih letih pa je Inštitut bilo prisiljeno zapustiti še nekaj sposobnih strokovnih sodelavcev. Uspešni zaključek sanacijskega programa je privedel Inštitut do sorazmerno zadovoljivega, a ne optimalnega finančnega stanja.
Ravnatelj Susič je omenil najvažnejše probleme, ki trenutno tarejo Inštitut. Med notranjimi, institucionalnimi je omenil kadrovsko ojačenje, reorganizacijo raziskovalne dejavnosti ter funkcionalno povezovanje s sorodnimi ustanovami, predvsem Narodno in študijsko knjižnico, ki bi omogočalo učinkovitejšo uporabo dodeljenih sredstev ob ohranjevanju popolne avtonomije raziskovalne dejavnosti. Med najvažnejšimi problemi, katerih rešitev je možna z doprinosom zunanjih faktorjev je ravnatelj Slorija naštel izredno prostorsko stisko tržaškega sedeža, ki zelo omejuje raziskovalno delovanje Inštituta in dodatni prispevek v višini približno 100 milijonov lir za režijske potrebe, saj deželna uprava ne dovoljuje 100-odstotnega kritja vseh stroškov z letnim prispevkom, ki ga po zakonu dodeljuje Inštitutu. »Zdi se nam, da na obzorju ni ovir, ki bi tako ali drugače negativno vplivale, da bi povzročile usihanje do danes plodnega selovanja Inštituta,« je zaključil Emidij Susič.
POBUDA SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE DOŽIVELA VELIK ODZIV
Dogovarjanje lahko ustvari perspektive kulturnim ustanovam
TRST - Perspektive so kljub težavam, vendar je nujno potrebno dogovarjanje znotraj manjšine (in ne samo o porazdeljevanju sredstev) ob pravilnem branju novih razmer in upoštevanju neizpodbitnega dejstva, da bodo ustanove lahko računale samo na javna sredstva (pretežni del bo, kot že, prispevala Italija): takšno rdečo nit bi lahko potegnili iz povedanega na včerajšnjem posvetu Slovenske kulturno gospodarske zveze o Vsebinskih in finančnih perspektivah kulturnih ustanov v Italiji. Po nekajurnem razpravljanju o isti tematiki, ki pa ima veliko specifičnih vidikov oz.jo sestavlja veliko različnih koščkov, organizator zaključkov ni podal, saj je bil glavni namen srečanja začetek odkritega pogovarjanja o eni najbolj perečih vprašanj za kakovosten obstoj in razvoj slovenske manjšine v Italiji. Da gre za občuten problem, je pokazal odziv na vabilo SKGZ, vsi sodelujoči pa so pozitivno ocenili dejstvo, da se je zaCel pogovor o bodočnosti kulturnih ustanov - izbrane so bile štiri, zaradi njihove pomembnosti in pa tudi zaradi vrste sličnih značilnosti -, ki ni izhajal samo iz nujnosti porazdelitve razpoložljivih sredstev, vendar je (vsaj delno) posegal tudi v vsebinska vprašanja. Ob splošni zavzetosti, da se kulturnim ustanovam zagotoviti obstoj- v poštev so bili izrecno vzeti GM, NSK, SSG in SLORI, vendar je ista skrb veljala tudi ostalim -, pa so prišla do izraza tudi razmišljanja o sedanji funkcionalnosti ustanov, ki so nastale v drugačnem Času. Ge je bilo namreč na včerajšnjem posvetu vsesplošno naglašeno, da je treba sredstva smotrno porazdeliti, ker jih je v najboljšem primeru premalo za uresničitev vseh načrtov, v slabšem pa za ohranitev sedanje ravni delovanja, je bila tudi odločneje izpostavljena teza o pre-strukturizaciji obstoječih organizacij in to ne samo glede notranjega ustroja. Ne gre za preo-
blikovanje razmišljanja o tem, če si slovenska manjšina v Italiji »lahko privošči« lastno gledališče, da navedemo v splošnem največkrat uporabljen primer, temveč za iztočnico razmisleka o tem, katere in kakšne ustanove bi najbolj odgovarjale sedanjim potrebam in zahtevam Slovencev v Italiji. Tako nastavljeno razmišljanje je seveda takoj razširilo razpravo, saj je dejansko uvod v razpravo o tem, kakšne oblike organiziranosti slovenske manjšine v FJK bi bile v tem obdobju najprimernejše.
Ker smo doslej predvsem izpostavili predvsem pozitivno plat razprave, je treba nujno opozoriti na hibe, ki so bile po mnenju sodelujočih, skorajda neizogibne: razprava je bila namreč istočasno zastavljena presplošno in prespe-cifiCno. Štiri izbrane ustanove imajo veliko skupnega, na primer so tako imenovane skupne (sodijo pod klobuk obeh krovnih organizacij), kar pa drži do določene mere (SSG je na primer javna ustanova, kar med drugim pomeni, da ni v izključni upravi manjšine), istočasno pa ima vsaka specifične značilnosti in naloge. Zato je prav in razumljivo, je bilo večkrat poudarjeno, da so ustanove avtonomne in da so v njih strokovno podkovane osebe, vendar pa je prav tako nujno,
da vsaka posamezna organizacija pozna splošen finančni okvir in ga upošteva. Nesporno je namreč, da je na voljo premalo denarja za vse dejavnosti (njihovo vrednost stalne zamude izplačevanja še znižajo), Čeprav v skupnem seštevku pomoC, ki jo italijanska država namenja slovenski manjšini, ni nizka, prav tako pa mora biti vsem jasno, da izrednih dotokov sredstev ni in ne bo.
Ze iz skopo nametanih glavnih ali večkrat podčrtanih misli izhaja, da je bilo povedanega veliko, v kratkem sestavku pa je lažje izluščiti skupne ali podobne misli, kot pa predstaviti pestrost poudarkov in pristopa do tematike (to bo verjetno bolj prišlo do izraza v povzetkih posegov). V prvem delu včerajšnjega srečanja v Gregorčičevi dvorani so po organizatorju, v imenu SKGZ je govoril deželni predsednik Rudi Pavšič, o položaju posameznih ustanov govorili njihovi predsedniki oz. ravnatelji (povzetek poročil objavljamo na 2. strani). Nato je beseda pripadla »oblastem«: predstavnik urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Jure Žmauc je zbolel, srečanja pa sta se udeležila podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin in podtajnik ministrstva za kulturne dobrine VViller Bordon, ki je spregovoril kasneje (povzetek
njegovih izvajanj objavljamo posebej). Budin je uvodoma predvsem naglasil, da je treba v novih razmerah opredeliti vlogo posameznih ustanov, zelo jasno pa je poudaril, da so vse dejavnosti manjšine odvisne od javnih sredstev (držav Italije in Slovenije). Po njegovem mnenju bi bilo dor bro sestaviti nekakšen vrednostni pregled vseh ustanov, istočasno pa jih tudi razbremeniti politične vloge s tem, da bi izpostavili njihove specifične naloge (kultur-no-znanstvene). Povedal je tudi, da je zahteva po prozornosti podeljevanja javnih sredstev imela tudi negativno posledico, na primer nove odgovornosti-pristojno-sti funkcionarjev, naglasil pa je pomen deželnega zakona, ki določa izplačevanje 90 ods. predujma, s Čimer bi odpravili negativne posledice stalnih zamud.
Razprava, kratka zaradi časovne stiske, se je lahko razvila šele po drugem krogu posegov (slednje v povzetku objavljamo spodaj). Filiber Benedetic je predvsem opozoril na specifiko upravljanja javnih ustanov, kot je SSG, Sergij Lipovec pa je podčrtal, da nikakor ne gre pozabiti, v katerem Času in kako so nastale obravnavane štiri ustanove. Edvin Švab je izrazil željo, da bi v kratkem organizirali še širši posvet o slovenski organizirani dejavnosti v Italiji, Milica Kravos je priporočila, da bi bili res posebej pozorni na strokovnost. Jože Pirjevec se je v debati pridružil mnenju tistih, ki so menih, da bi bilo treba v včerajšnjo razpravo vključiti še šolo, po njegovem mnenju izrecno univerzo. Majda KauCiC Baša »v kot potisnjena raziskovalka« je rekla, da je bipolarnost za manjšino najbolj neproduktivna delitev. Luciano Malalan je izrazil skrajno nezadovoljstvo nad vodstvom (v splošnem manjšine, posebej pa obeh krovnih organizacij. In še Nadja Maganja, ki med drugim rekla, da so odnosi v manjšini preveč kon-fliktualni. (bip)
Podtajnik Bordon: Jeseni srečanje v Rimu o kulturi
TRST - Včerajšnjega posveta SKGZ o perspektivah kulturnih ustanov se je udeležil tudi podtajnik pri ministrstvu za kulturne dobrine VViller Bordon, ki je na posvetu tudi posegel.
Uvodoma je naglasil, da je kultura temeljnega pomena za vsako družbo, in to velja še toliko bolj za manjšine, pa Čeprav skušajo prenekateri meriti njeno vrednost s tipično trgovskimi raCu-nicami. Glede kulture slovenske manjšine v Trstu je povedal, da mora ohraniti svoj avtonomni pečat, saj obstajajo nevarnosti kulturne omolo-gacije. Zgrozil se je nad hipotezo, da bi slovenska kultura v Trstu izginila, saj bi s tem »Trst bil vec tisto, kar je danes in kar je bil vsa prejšnja stoletja.«
Ob koncu svojega posega, v katerem se je zaustavil tudi ob skorajšnjem sprejetju zakona o gledališčih in zakona o glasbenih šolah, je izpostavil dve vprašanji. Letos bo zapadel prvi triletni program o kulturnem sodelovanju med Italijo in Slovenijo. Na ministrstvu se že pripravljajo, da bi ga obnovili in tudi obogatili.
Podtajnik je zatem, zagotovil, da bo jeseni sklical na ministrstvu srečanje, na katerem naj bi preverili, kakšno je dejansko stanje slovenskih kulturnih dejavnosti v Italiji z namenom, da bi nato te dejavnosti zaščitili in jih tudi ustrezno promovirali. Tega srečanja naj bi se udeležili tudi predstavniki drugih ministrstev, ki sledijo vprašanjem Slovencev v Italiji, v prvi vrsti z zunanjega ministrstva. Tako je sinoči obljubil podtajnik pri ministrstvu za kulturne dobrine, nekdanji miljski župan VViller Bordon, ki se je ob koncu zahvalil s slovenskim »Hvala in nasvidenje.«
Kako drugi ocenjujejo ustanove
TRST - V drugem delu so pogledi raziskovalca Milana Bufona, gledališkega kritika Marija Cuka, predsednika ZSKD Aceta Mermolje, kulturne delavke Nives Košuta in predsednice SKGZ za videmsko pokrajino Jole Namor dodali novih spodbud za skupno razmišljanje (f. KROMA). Najdaljše razmišljanje je prispeval Milan Bufon, ki je bil sicer zaradi gripe odsoten, svojemu prispevku pa je dal naslov Vprašanje sodobne družbene in kulturne organiziranosti Slovencev v Italiji. Po uvodnem delu, v katerem je obravnaval spremembe zadnjih let, je glede današnjega položaja zapisal: »Današnje stanje organiziranosti, ali bolje reCeno neorganiziranosti slovenske manjšine v Italiji ter njenih ustanov izraža zato dokaj kaotično in netransparentno finančno stanje, saj prejemajo slednje neposredno italijansko podporo na osnovi državnega zakona o obmejnih območjih, ta postavka pa se v pričakovanju ustreznega zaščitnega zakona za slovensko manjšino podaljšuje iz leta v leto, medtem ko doteka finančna
podpora iz matične države na obe krovni organizaciji, ki nekako po lastni diskreciji prejeto pomoC »porazdelijo« manjšinskim ustanovam.« S tem prihaja do absurdnih situacij, da se osrednje ustanove, ki večino sredstev prejemajo iz italijanskih državnih virov, uravnavajo po »slovenskem« načelu fifty-fifty. Po njegovi presoji je možno rešitev treba iskati v tem, da se krovni organizaciji manjšini ponudita kot osnovni manjšinski grupaciji v bazi in ne 'na vrhu (delni izhod je ponudila Zadruga PD). V Času, ko manjšina ni veC ne nacionalna »trdnjavica« in niti ne vmesna »državica«, pa se je umestno po Bufonovem mnenju vprašati, Ce so kulturne ustanove funkcionalne situaciji. Njegov odgovor ni pritrdilen in je navedel nekaj konkretnih predlogov drugačnega (povezovalnega) delovanja obstoječih ustanov.
Marij Cuk je uvodoma ugotovil, da se je v našem prostoru večkrat pojavilo vprašanje, ali je tako gledališče (SSG) manjšini sploh potrebno. »In vsakič je prevladal kulturno-umetniški periskop, ki vidi
vselej, naj bo to všečno ali ne, dlje od pragmatiCno-trenut-no-političnega.« Navedel je vrsto razlogov za krizo SSG in pripomnil: »Ko pa o umetnosti in nerentabilnih kulturnih ustanovah razglabljamo skozi oCi politike ali bančništva, to se pravi ideološko in pragmatično, vemo, kam vodi logika, kje so zaključki.« Z umetniškega stališča, ki je za teater edino merodajno, pa dejstvo, da je tudi SSG skupna ustanova, ne pomeni absolutno nic.
Predsednik ZSKD Ace Mermolja je v razmišljanje vnesel noto ljubiteljske kulture in prikazal prejšnji in sedanji naCin povezave med SKGZ in ZSKD. Nazorno je opredelil pomen krovnosti, ko je poudaril, da »krovnost v smislu centrale, kjer se moC kopici in deli, je izginila. Krov pomeni prostor združevanja in vzajemne pomoči, predstavljanja in koordinacije. To velja verjetno tudi za SSO.« Nato pa se je in je spraševal, »do kolikšne mere smo bili včeraj kot organizirana manjšina resničen subjekt in do kolikšne subjektivitete se bomo znali in hoteli povz-
peti v današnjih spremenjenih razmerah.«
Današnje kulturno delovanje Slovencev mora upoštevati spemembe na različnih ravneh, na glasbenem področju ob vseh, ki zadevajo tudi ostala področja, pride oz. bo prišla v poštev še reforma konservatorijev. Na to specifično vprašanje je opozorila Nives Košuta, ki je v kratkem predstavila glavne značilnosti sprememb. Z ozirom na zelo svojstveno podo-
bo slovenske glasbene vzgoje v Italiji, ki je obsegala vse starostne stopnje, bo po njenem mnenju potrebno vnesti precej sprememb, zlasti po ustanovitvi avtonomne slovenske sekcije pri tržaškem konservatoriju, in glede vsega obsežnega dela, ki ne bo sodilo v okvir konservatorija, izbrati med različnimi možnostmi.
Po mnenju Jole Namor je treba na obravnavano tematiko gledati istočasno z vidika posamezne ustanove in pa
'globalno, nikoli lokalno. Vsak pristop mora po njenem gledanju upoštevati dve usmeritvi, prva nas sili k sprejemanju novih izzivov in soočanju v širšem slovenskem in tudi italijanskem prostoru, druga pa nakazuje potrebo, da vsi aktivni dejavniki slovenskih manjšinske skupnosti imajo globalno sliko skupnosti, v kar po njeni presoji sodi tako pregled teženj, želja in zahtev kot tudi finančne razpoložljivosti. S primerom dvojezičnega šolskega centra v Spetru, ki je absorbiral večino zavzemanj in tudi finančnih sredstev za slovensko manjšino v videmski pokrajini, pa je Jole Namor tudi ponazorila razmerje, ki mora obstajati med avtonomijo posamezne ustanove in vrašCenostjo v okolje. Izrazila je željo, da bi se dejavnost vseh struktur razširila na celotno območje, na katerem živijo Slovenci (v konkretnem, da bi nekatere zaživele tudi v videmski pokrajini), pritrdila pa je tistim, ki so v ustanovah zasledili statičnost. Po njenem mnenju je razmislek o današnji funkcionalnosti obstoječih ustanovah zelo umesten.
ODPRTA TRIBUNA
Nov preizkus za italijansko demokracijo
Andrej Berdon
Ob skorajšnjem tržaškem snidenju Fini - Violante, ki ga organizira Fakulteta za politične vede na Tržaški univerzi, se je marsikomu utrnila misel: zakaj ravno v Trstu? Srečanje naj bi omogočilo dokončo spravo med dediči italijanskega fašizma in komunizma in nastanek normalne desne oz. leve opcije na italijanskem političnem prizorišču, obenem pa .postavilo ideološke temelje bipolarizmu, torej vladanju ene ali druge variante. Ce je res tako, če ima dogodek vsedržavni pomen, kakor sta ga imela nedavna kongresa DSL in NZ, zakaj ne pride do tega epohalnega dejanja v osrčju države, denimo na svečanosti v parlamentu, ali recimo v Emiliji, kjer so se italijanski fašisti in komunisti krvavo spopadli in kjer bi bila sprava najbrž lažje razumljiva za same Italijane? Zakaj se bo to zgodilo prav v Trstu, v tem obrobnem mestu, na katerega so naši sosedje mitsko navezani, a katerega svojskost živo občutijo? Taka izbira, ki ne more biti naključna, daje prireditvi širšo razsežnost, nad katero bi se morali organizatorji zamisliti. Kajti eno je spopad med komunisti in fašisti drugod po Italiji, drugo pa spopad na našem območju, kjer je ob ideološkem konfliktu stal narodni in ga marsikdaj presegal. Eno sta fašizem in antifašizem npr. v Parmi, drugo v Trstu. Ce je temu tako, dobi vsako spravno dejanje na našem območju globlji pomen, ki presega nacionalni okvir in izhaja iz pred-ideo-loške dobe. Konflik-tualnost med Slovenci in Hrvati na eni ter Italijani na drugi strani korenini namreč v prejšnjem stoletju. Slovencem ne bi bilo treba postaviti privatne šole v Ul. Montec-chi, če se ne bi tržaška občina krčevito zoperstavila naši prisotnosti v mestnem središču. Ne strinjam se s tezo, da bi bilo dovolj odstraniti dediščino totalitarizmov, pa bi potem mirno živeli skupaj, tako kot nekoč (kdaj?), ker je nezgodovinska in naivna. Soočenje med italijanskim in slovanskim svetom je vraščeno v naš prostor, mimo svetovnih nazorov ali verovanj, in očitno poteka še danes. Spričo navede-
nega bo imela marčna prireditev poseben pomen ne le za Italijane, a tudi za Slovence. Politiki, ki se podajajo v to prelomno dejanje, bi morali upoštevati kulturno in človeško okolje,_v katerega prihajajo. Upoštevati bi morali, da je tod Italija izvajala stopnjujoče se raznarodovalno nasilje nad Slovenci, ki še pričakujejo uradno priznanje lastnega trpljenja. Če tega ne bo, če bomo spet priča jamranju nad zlo usodo, ki se je zgrnila nad Italijane zaradi krutih Slovanov, bo sprava nepopolna, intelektualno nepoštena in neiskrena. Prav zaradi izbire Trsta ne bi bilo opravičljivo sprenevedanje nad lastnimi odgovornostmi. Totalitarizem bo najbrž doživel obsodbo, toda v Trstu to ni dovolj. Zakaj ne bi voditelj NZ Fini izkoristil priložnosti in priznal, da je tukajšnji fašizem imel primesi čistega rasizma, da je bil imperialističen in militarističen? Zakaj ne bi prav tu dejal, da je bil vojaški napad nad slovenski narod zločinsko dejanje? Ce se je opravičil judovski skupnosti, zakaj se ne bi tudi slovenski? Vse to se najbrž ne bo zgodilo, kar odpira vprašanje, kaj pomeni srečanje Fini - Violante Slovencem. Ce se bo v Italiji izoblikovala normalna desnica, zasnovana na evropski demokratični tradiciji, bo tak razvoj deležen odobravanja. Taka desnica, predvsem italijanska, pa se mora spopasti z lastno zgodovino, sicer bi bil n-jen povratek v demokracijo neprepričljiv. In ta zgodovina pomeni pri nas tudi in predvsem preganjanje Slovencev in Hrvatov. Mar nima srečanje Violante - Fini med drugim namen skleniti debato o krvl-vih dogodkih v tem stoletju in omogočiti normalno življenje v drugi republiki, v duhu skupaj napisane nove ustave? Spravni obred naj bi te argumente izročil zgodo-yinski stroki in jih odstranil iz politične arene. Ce je to res, potem naj ne bi bilo več debate o fašizmu, a ravno tako ne o fojbah, istrskih beguncih itd. Jasno je, da je to čista utopija, saj bomo tu razpravljali o fojbah ^e desetletja. Kdor želi preseči zgodovino, ne odpira sodnih postopkov zoper devetdesetletne
hrvaške partizane, niti ne uvaja na nekorekten način taka vprašanja v šolske programe. Kdor si želi resničnega prijateljstva s Slovenci, ta spoštuje dognanja stroke, po katerih ni mogoče vzporejati fojb z Rižarno, saj je bila slednja predvsem nacistični izum. Že nekaj let se v Trstu snuje skupni »odbor za proslavljanje žrtev fojb in Rižarne«, ki temelji na predpostavki, da so za vse zlo krivi nacisti (Nemci) in komunisti (Slovenci), Italijani pa naj bi bili le neme žrtve dveh nasilnih narodov in ideologij. Kje je tu zgodovinska odgovornost za preganjanje Slovencev? Sprava med tu živečima narodoma mora upoštevati simbole trpljenja obeh. Če je na eni strani fojba, naj bo na drugi Rab ali Gonars, ne pa Rižarna, kar pomeni, da bi moral Fini priti tudi na Rab, ne le v Rižarno. Sicer bo morda dosežena pomiritev med ideološkimi " tabori, nikakor pa ne med narodi in državami. To vzbuja sum, da je navsezadnje marčni posvet prikrojen do--mačim potrebam in da ima italijanska zunanja politika stalnice, ki se ne spreminjajo niti sedaj, ko je na oblasti leva sredina. Pavel Fonda je zapisal na PD 21. 11. 97, da ne moremo Slovenci plačevati račune zato, da se Italijani med seboj spravijo. Bojim se, da se bo zgodilo prav to, če ne bo prišlo do zasuka v zgodovinskem vedenju večinskega naroda, predvsem v Trstu. Giampaolo Valde-vit mu je odgovoril, da najbrž tega vedenja ni v spominu Italijanov. Zakaj pa ga potem ne ustvarijo? Cernu napovedujejo, da bodo v učbenikih pisali o fojbah, ne pa tudi o italijanskem etničnem čiščenju na slovenskih tleh? Morda bi jim to znali svetovati mi, če ne bi bila naša manjšina tako zagrizena sama vase, da se včasih ne zaveda dogajanja okrog sebe. Najuglednejši zamejski intelektualci bi lahko naslovili na šolskega ministra Berlin-guerja zahtevo, naj vključi v učbenike poglavje o zatiranju slovenske manjšine, z Narodnim domom in posebnim sodiščem. Tudi to bi lahko bil preizkusni kamen za italijansko demokracijo.
PISMA UREDNIŠTVU
Zakaj so se borili?
Z zaskrbljenostjo sledim vestem o srečanju -soočanju Violante-Fini. Ne razumem na kakšnih temeljih se lahko organizira tako srečanje, menim da ga lahko še ne vem kako obračamo, dejstvo ostane eno; v znak miroljubnosti in modernosti se moramo posipati s pepelom in postaviti na isto raven rižarno in »fojbe«, vojaki X. Mas, pa morajo postati za nas ne samo isto kot partizani, temveč še več; heroji ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo v bran domovine in meje, (vsi vemo kdo so bili in pred kom so branili italijanske meje), po njih in njihovemu komandantu »Juniu Valeriu Borghe-se,« bi želeli predstavniki stranke Nacionalnega zavezništva, katere vsedržavni tajnik je Fini, postaviti spomenik v Trstu, glej predlog v V. rajonskem svetu.
Ne morem mimo vprašanja, s kakšnimi občutki sledi dogajanjem »Trebenka«, ki so jo kot kurirko zajeli člani Bande Colotti, jo obesili za kite in jo mučili z elektriko, ali gospa iz Skednja, ki je eno leto svojega otroštva prebila širom po Evropi, saj je v 365. dneh bila premeščena v kar tri taborišča: od Auschvvitza do
Ravensbruka, do Mathausna. Premišljam kako bi gledal na to srečanje moj dedek, ki je padel kot partizan v Štanjelu, in je pustil družino s štirimi otroki, ali drugi dedek, ki je bil deportiran v Nemčijo. Predstavljam si, kako bi reagirali vsi tisti, ki so darovali naj dražje kar so imeli - »življenje«, zato da mi lahko živimo v
svobodi, da se lahko izražamo v svojem jeziku, da lahko na svoji zemlji zapojemo svojo pesem, edino krivdo, ki jim lahko pripišemo je ta, da niso hoteli biti za hlapca. Lahko bo minilo še drugih sto let a resnice ni mogoče spremeniti: samo eden je bil okupator in zločinec, ki nas je hotel zatreti, drugi je bil žrtev in ni ga mogoče da-
nes obsojati, če se je uprl, za svoj in za naš obstoj.
Mislim, da brez spoštovanja in spomina do preteklosti ne moremo si zagotoviti boljše prihodnosti. Danes zjutraj me je stisnilo pri srcu, ko sem srečala starega partizana, ki me je s solzami v očeh vprašal: »Zakaj smo se borili?«
Elena Legiša
Nekateri poklici so skoraj popolnoma izginili. Brusačev, kakršnega je Mario Magajna »ujel« v objektiv v Trstu leta 1952, na mestnih ulicah že dolga leta ni več.
SLOVENIJA-ITAL1JA / PODTAJNIK PIERO FASSINO ZA AGENCIJO STA
»Slovenijo podpiramo«
Italijanska vlada namerava pospešiti parlamentarno pot zakonskega osnutka za zaščito slovenske manjšine - Predlog o filmskem festivalu, ki bi ga poimenovali po Darku Bratini
RIM - Podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino, ki je med drugim pristojen za italijansko vzhodno politiko in za trilateralo Rim-Ljubljana-Budimpešta, je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo odgovarjal na vprašanja o sodelovanju med državama, uresničevanju španskega kompromisnega predloga, vlogi Slovenije pri vzdrževanju varnosti in stabilnosti na območju, njenem vključevanju v zvezo NATO in Evropsko unijo ter o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji.
Na vprašanje, kako ocenjuje slovensko izpolnjevanje španskega kompromisnega predloga o odprtju nepremičninskega trga v Sloveniji za tuje državljane in kdaj bo po njegovi oceni prišlo do polne vključitve Slovenije v EU, je Fassino odgovoril, da si je levosredinska italijanska vlada že od oblikovanja prizadevala za vključitev Slovenije v EU. »V tem duhu smo se borili za sklenitev pridružitvenega sporazuma v skladu z določili t.i. Solanovega paketa. Gre za dogovor, ki je po naši oceni zadovoljiv in pozitiven. Ljudem, ki so tri leta živeli na slovenskem ozemlju, priznava možnost za nakup nepremičnin. Menimo, da bo moč to pravico kmalu v celoti uveljavljati. Zelo pozitivno smo ocenili ustavne spremembe, ki jih je izvedla Slovenija. Upamo, da bodo pravila za njihovo izvajanje, ki jih mora izdati slovenska vlada, preprosta, in da bodo omogočala popolnoma mirno in dosledno uresničevanje kompromisa,« je dejal Fassino.
Vloga Slovenije v Srednjeevropski pobudi
Na vprašanje, kaKšno vlogo bi lahko Slovenija igrala v okviru Srednjeevropske pobude (SEP) ter pri zagotavljanju stabilnosti v Srednji in Vzhodni Evropi, je podsekretar Fassino izrazil prepričanje, da lahko Slovenija na tem področju igra zelo pomembno vlogo. »Gre za absolutno stabilno državo, ki leži na ključnem območju za varnost in stabilnost v Evropi. Prepričan sem, da se danes ugled neke države poveča, Ce država mednarodni skupnosti pokaže, da je tvorec, ne le porabnik varnosti. Ugled države narašča, Ce ta pokaže, da zna sprejeti odgovornost za vzdrževanje mednarodne stabilnosti. Menim, da je je bil prispevek Slovenije v misiji Zora (Alba) v Albaniji zelo koristen. Ocenjujemo, da bo sodelovanje Slovenije v drugih pobudah za stabilnost in varnost v Evropi se bolj okrepilo njen ugled. Toliko bolj, ker je Slovenija zdaj Članica Varnostnega sveta ZN, pri Čemer je Italija aktivno podpirala njeno kandidaturo. V tem kontekstu je zelo pomembna tudi vloga, ki jo lahko Slovenija odigra v SEP. To je najširša ustanova regionalnega sodelovanja v Srednji Evropi in na Balkanu. SEP ima lahko ključno vlogo pri oblikovanju sodelovanja med državami, ki bodo v EU in tistimi, ki bodo ostale zunaj nje, med državami, ki bodo v zvezi NATO in tistimi, ki bodo ostale zunaj. Tako bi preprečili razkole in negativno razpoloženje na območju. Slovenija je dejavna v SEP - eden od dveh pomočnikov generalnega direktorja na sekretariatu v Trstu je veleposlanik Anton Rupnik. Italija bo vedno podpirala polno vključenost Slovenije v vse dejavnosti in vse pobude za stabilnost na območju,« je poudaril podsekretar Fassino.
Podpora Italije za vključevanje v NATO
Na vprašanje, ali lahko pobude, kot je vojaško sodelovanje v okviru trilaterale Rim-Ljubljana-Budimpe-sta, odigrajd pozitivno vlogo pri pri-
zadevanju za vključitev Slovenije v zvezo NATO oziroma ali se bo to sodelovanje nadaljevalo zunaj Severnoatlantske zveze, je Fassino odgovoril, da je vključitev Slovenije in drugih držav Srednje in Jugovzhodne Evrope v NATO vsekakor prednostna naloga. »Menimo, da mora biti obveza iz Madrida, da bo Slovenija upoštevana kot država s prednostjo, spoštovana, zato Slovenijo povsod še naprej podpiramo. Podpiramo jo ne le na političnem področju, ampak želimo izvesti vse potrebne aktivnosti, ki ji bodo pomagale, da se bo v NATO vključila tudi na operativnem in vojaškem področju. Dvostranski sporazumi o vojaškem sodelovanju gredo v to smer, prav tako trilaterala med Italijo, Slovenijo in Madžarsko. Odločitev za oblikovanje tristranske brigade za mirovne operacije ima dvojno vrednost, ker dodatno krepi sodelovanje med tremi državami, ki so ključne za stabilnost v Evropi, in ker lahko predstavlja konkretno podlago za postavitev operativnih standardov za oborožene sile,« meni Fassino.
Zaščitni zakon bo
Kot je bilo povedano po nedavnem srečanju med Fassinom in državnim sekretarjem v slovenskem zunanjem ministrstvu Francom Jurijem, namerava italijanska vlada pritisniti na parlamentarno komisijo za ustavne zadeve, naj pospeši delo pri pripravi zakonskega predloga o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Na vprašanje, ali ne bi bilo najbolje, Ce bi ukrep uvrstili na dnevni red poslanske zbornice, s Čimer bi komisijo prisilili, da bi delo končala v skladu z dnevnim redom zbornice, je Fassino odgovoril, da je po njegovem mnenju posebni odbor, ki je pripravljal skupno besedilo predloga zakona iz petih različnih predlogov, konCal delo. Poudaril je, da se je poročevalec tega odbora nenehno posvetoval s predstavniki slovenske skupnosti v Italiji, da bi bil zakon Čimbolj v skladu s pričakovanju manjšine. Vlada pa je
predsedniku poslanske zbornice in vodjem poslanskih skupin že,naložila, naj zakonski predlog uvrstijo med prednostne. Fassino je izrazil upanje, da bo zakon v treh mesecih ali vsaj do poletja sprejet v poslanski zbornici. »Vladna večina je absolutno odločena, da gre naprej. Tudi, Ce bi prišlo do obstrukcij, bo trajalo največ nekaj tednov veC, a do zakona bomo vsekakor prišli,« je bil prepričan Fassino.
Državni podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu je še povedal, da je v italijanskem parlamentu predlog razlage zakona, ki naj Primorskemu dnevniku omogoči dostop do finančnih virov za njegove dejavnosti. Veliko pozornosti je namenil tudi slovenskemu šolstvu v Italiji. Spomnil je, da je Italija pravno priznala strokovne nazive
slovenske šole v Spetru, išCe pa tudi pozitivno rešitev za Glasbeno matico. V teh dneh je italijanska vlada priznala tudi specifičnost slovenske manjšine, kar zadeva novi pravilnik o dimenzijah šolskih ustanov, je pojasnil Fassino. V pravilnik so vključili razveljavitev za slovensko manjšino, da bi, ko je dejal, zaščitili identiteto slovenskih šol.
Strateško partnerstvo v politiki in kulturi
Na vprašanje, ali namerava Italija sprožiti pobude za promocijo in širitev italijanske kulture v Sloveniji, je Fassino odgovoril, da je med prednostnimi nalogami italijanskega zunanjega ministrstva odprtje instituta italijanske kulture v Ljubljani. Postopek naj bi zaceli že letos. Po-
vedal je še, da je državnemu sekretarju Juriju predlagal oblikovanje slovensko-italijanskega filmskega festivala, ki bi ga poimenovali po pokojnemu senatorju slovenskega rodu Darku Bratini. To je po Fassi-novih besedah še en izraz italijanske želje po strateškem partnerstvu s Slovenijo v politiki in kulturi.
Na vprašanje, na katerih področjih vidi največ možnosti za razvoj dvostranskega gospodarskega sodelovanja, je Fassino odgovoril, da na vseh, najprej pa pri vzpostavitvi evropskega koridorja št. 5, »ki ni zgolj avtocesta ali železnica, ampak razvojna os«. Italija se zanima tudi za oblikovanje skupne politike za pristanišči v Trstu in Kopru (pogovori o tem že potekajo) ter za skupno realizacijo komunikacijske infrastrukture. Rim je že pooblastil družbo za avtoceste Autovie Venete za vzpostavitev vseh oblik sodelovanja s slovenskim DARS-om, je dejal Fassino in omenil, da bo prek Slovenije v Trst vodil tudi plinovod. Dodal je še, da se Italija zanima za vlaganja v Sloveniji in za odprtje italijanskega trga za slovenske proizvode. V zadnjih mesecih sta državi že skoraj dokončali pogajanja o sporazumu o zaščiti vlaganj. Fassino je izrazil upanje, da bo sporazum podpisan v prihodnjih tednih, na kar je italijanska stran pripravljena.
Na vprašanje, kakšna je njegova splošna ocena nadaljnjega razvoja dvostranskih odnosov med Slovenijo in Italijo, pa je Fassino odgovoril, da se odnosi po njegovem mnenju razvijajo odlično. »V 22 mesecih smo položaj obrnili za 180 stopinj. Do aprila 1996 so bili odnosi med Slovenijo in Italijo konfliktni, napajale pa so jih vzajemne sumnje in nezaupanje. Danes se mi zdi, da ni več tako. Menim tudi, da je bilo obnašanje vlade jasno, transparentno in pošteno, temeljilo pa je na iskanju sodelovanja, »je sklenil državni podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino.
Pogovor je pripravila Živa BembiC / STA
KOROŠKA / SVOBODNJAKI IN HEIMATDIENST
Nov napad na dvojezično šolo
Zaskrbljenost ZSO in NSKS ter manjšinskošolskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu
CELOVEC - Desničarske in nemškonacionalne sile na Koroškem očitno pripravljajo nov napad na dvojezično (slovensko) šolstvo. S pretvezo, da močno upada znanje slovenščine pri dijakih na osnovnih šolah, so Haiderjevi svobodnjaki izsilili razpravo o učinkovitosti dvojezičnega pouka in tudi sklep, da se bo tega vprašanja lotila posebna komisija. Le-ta naj bi v najkrajšem Času podala znanstveno oceno, kateri pa bo po mnenju opazovalcev gotovo sledila vroCa politična razprava.
Osrednje politične organizacije koroških Slovencev in tudi manjšinskošolski oddelek pri Deželnem šolskem svetu za Koroško so na aktualizacijo tega občutljivega vprašanja reagirali z zaskrbljenostjo, saj je veC kot očitno, da si želijo svobodnjaki s tem vprašanjem okoristiti v volilnem boju za deželnozbor-ske volitve, ki bodo 7. marca prihodnjega leta.
Na to dejstvo je še posebej opozoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (-NSKS) Nanti O lip, ki je menil,
da obstaja velika verjetnost, da sovobodnjakom ne gre za znanstveno analizo dvojezičnega šolstva, temveč na nov poskus pobticnega zlorabljanja te teme v strankarske in politične namene. Stroko je zato pozval, naj se od vsega začetka odločno zoperstavi vsem takim poskusom.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm pa je opozoril na negativne izkušnje ob koncu osemdesetih let, ko - tudi z glasom Slovenca v avstrijskem parlamentu - ni prišlo do znanstveno utemeljenih sprememb v obliki ohranitve skupnega pouka, temveč do politične odločitve z ločevanjem otrok po jezikovnih kriterijih. »Ker vemo, kdo vsiljuje novo debato o manjšinskem šolstvu, nas to vznemirja«, je poudaril Sturm. Dodal je še, da bi kljub temu Slovenci ne bi smeli zavrniti znanstvene anab-ze šolstva, saj so ob koncu osemdesetih let prav to zahte-veli strokovnjaki celovške univerze in tudi dvojezični pedagogi-
Vodja manjšinskošolskega oddelka pri Deželnem šolskem
svetu Tomaž Ogris pa je v izjavi za javnost zapisal, da se tudi on ne zoperstavlja znanstveni študiji o učinkovitosti dvojezičnega pouka, vendar hkrati opozarja, da so pedagoški vidiki v aktualizirani razpravi oCitno ostab izključeni. »Očitno je pomembnejše vnovično ustvarjanje nasprobj, podpihovanja nevoščljivosti ter napad na skupno vzgojo in izobraževanje na Južnem Koroškem«, je poudaril Ogris in merul, da gre za slabo uslugo Koroški. Vodja manjšinskošolskega oddelka je ob tem še opozoril, da so pritožbe učiteljev, ravnateljev in tudi staršev, s katerimi so svobodnjaki utemeljili potrebo po zopetni razpravi o dvojezičnem šolstvu, očitno nastale »samo v glavah nekaterih vročeglavcev«.
V debato o šolstvu se je že vključil tudi nemškonacionalni koroški »Heimatdienst«. Od šolskih oblasti je zahteval, naj zagotovijo, da bodo dvojezičnega pouka deležni samo otroci s slovenskim maternim jezikom, nikakor pa ne tudi otroci nem-škogovorecih staršev...
Ivan Lukan
NOVICE
V aprilu skupna italijanska, slovenska in madžarska brigada
TOPLACH - Najpozneje v aprilu bodo obrambni ministri Italije, Slovenije in Madžarske v Vidmu podpisali konstitutivni akt skupne mednarodne brigade. Tako je povedal včeraj dopoldne v To-plachu general Pasquale de Salvia, ki poveljuje alpinskim enotam.
De Salkvia, ki se je skupaj s podtajnikom v obrambnem ministrstvu Giannijem Rivero udeležb novinarske konference ob koncu smučarskega prvenstva alpincev, je spomnil, da je bilo oblikovanje skupne itabjanske, slovenske in madžarske brigade sklenjeno lani, glavno jedro brigade pa bo alpinska briga Juha, ki bo tudi imela poveljstvo mednarodne enote. Dodal je, da bo mednarodna brigada imela humanitarne naloge, za katere se bodo dogovorile skupaj vse tri države in bo na razpolago mednarodnim telesom kot OZN in NATO.
Slovenija na mednarodni vojaški vaji Strong resolve '98
LJUBLJANA - Enota slovenske vojske, ki bo sodelovala na mednarodni vojaški vaji Strong resolve '98 v okviru programa Parterstvo za mir, bo v nedeljo, 8. marca, odpotovala v Španijo, so sporoCib z ministrstva za obrambo.
Vaje se bo udeležilo 52 pripadnikov slovenske vojske s 16 bojnimi in transportnimi vozili. Častniki slovenske vojske bodo vključeni v poveljstvo kopenskih sil vaje v okviru obveščevalnega bataljona Nato ter v špansko legionarsko brigado. Del vaje bo potekal na širšem območju južne Španije in Portugalske, drugi del pa na Norveškem. (STA)
Sobota, 7. marca 1998
TRST

VLOŽENI SO BILI RAZNI PRIZIVI
Regulacijski načrt na sodišču
Pritožila se je tudi Občina Trst
Deželno upravno sodišče (predsednik Baga-rotto, stranska sodnika Di Sciascio in Zuballi) je včeraj vzelo v pretres priziv, ki ga je proti Deželi Furlaniji-Julijski krajini vložila Občina Trst, in sicer v zvezi z regulacijskim načrtom. Odločitev sodišča bo znana šele čez čas, kot pač velja za vse pravde, s katerimi se ukvarja.
Dežela je svojčas vnesla nekatere bistvene spremembe k občinskemu načrtu, ki je na odobritev čakal celo desetletje: spremembe so bile v glavnem usmerjene k večji zaščiti okolja. Vendar se na DUS ni obrnila samo Občina Trst, številni zasebniki in podjetja zavračajo
tako stališča Občine kot Dežele, med drugimi sta se oglasili tudi Ustanova za industrijsko cono ter pristaniška ustanova, ki oporekata regulacijskemu načrtu.
Tržaška občinska uprava v svojem prizivu zagovarja stališče, da je Dežela FJK kršila nekatera osnovna načela pravne ureditve, ker si lasti pravico, da lahko spreminja vsebino občinskega regulacijskega načrta (pri tem naj bi se Dežela sklicevala na neki deželni zakon). To pa še ni vse: Dežela naj bi s svojim početjem še zlasti ravnala v nasprotju z nedavno zakonodajo o upravni decentralizaciji. Slednja nalaga
krajevnim upravam, pokrajinam, občinm in drugim ustanovam vse tiste naloge, za katere ni potrebno enotno upravljanje na deželni ravni. Po tem načelu naj bi za javne koristi skrbela tista oblast, ki je bliže občanom, medtem ko bi višja oblast lahko posegala samo v primeru, da bi pristojna ustanova držala križem roke ali pa ne bi skrbela za koristi ustanove, ki ima širše pristojnosti. Razsodba deželnega upravnega sodišča bo morebiti zanimiva tudi s tega stališča, saj zna tudi precej okrniti upravne pristojnosti deželne uprave, od česar bi največjo korist imele prav občine.
JAVNI RED / OB PROCESU ZARADI PRETEPOV
Napetost brez izgredov v zastraženem središču
Kvestura prepovedala napovedan sprevod fašistov
Sile javnega reda so nenavadno strogo za-stražile središče mesta, kvestura pa je tudi prepovedala napovedano manifestacijo fašistov stranke Movimento sociale Fiamma tricolore, tako da na srečo ni bilo izgredov. Na sodniji je včeraj bil proces proti skupini fašistov in anarhistov zaradi vrste pretepov v zadnjih letih, ki se ni zaključil, fašisti pa so napovedali mobilizacijo »proti režimskemu sodstvu«. Zjutraj se jih je pred sodnijo zbralo kakih 15, nedaleč pa je bila prav tolikšna skupina pripadnikov gibanja Socialnih centrov. Slednji so napovedovali tudi prisotnost svojih somišljenikov iz raznih mest severovzhodne Italije, da bi preprečili
NOVICE
Še ni razsodbe na procesu o smrti goriških upokojencev
Tržaško porotno sodišče še ni izreklo razsodbe na procesu o požaru v goriškem pubu Baobab, nad katerim sta prebivala priletna zakonca, ki sta se zaradi dima zadušila. Sodniki so se namreč po treh urah posvetovanja odločili, da znova zaslišijo policijskega agenta Davida Ferazzolija, ki je svojčas opravil izvide na pepelu in na lesenih predmetih iz stanovanja obeh žrtev. Požar v Baobabu je izbruhnil v noči na 23. februar 1989, umrla pa sta 73-letni Nicolo Peressin in njegova 70-letna žena Anna Comuzzi. Hči se je rešila, skočila je skozi okno 2. nadstropja. Po mnenju javnega tožilca so požar podtaknili 33-letni Maurizio lurlaro, 45-letni Paolo Livon ter 34-let-ni Flavio Lovini, da bi dobili denar od zavarovalnine, za vsakega od njih je zahteval po 35 let ječe (30 zaradi umora in 5 zaradi namernega požara).
Štipendiji za diplomirance Skupnosti Alpe-Jadran
Univerza v Trstu razpisuje v sodelovanju z Deželo FJK dve študijski štipendiji za obdobje šestih mesecev v prvem semestru leta 1999. Vsaka štipendija bo znašala po 10 milijonov lir, namenjeni pa sta univerzitetnim diplomirancem držav članic Delovne skupnosti Alpe-Ja-dran (z izjemo Italije) za raziskave, ki so posebnega interesa za območje Alpe-Jadran. Prošnje je treba nasloviti na rektorja Univerze v Trstu, Trg Emopa 1, 34127 TRST, najpozneje do 30. aprila 1998. Za dodatne informacije se je treba obrniti na Urad za zunanje in mednarodne odnose Univerze v Trstu, tel. 6763042/3002.
STALIŠČE SEKCIJE SSK
Občani naj se izrečejo o odlagališču azbesta
Izšla revija Trieste Artecultura
Na sedežu ustanove za turistično promocijo so včeraj predstavili revijo in naslov na internetu »Trieste Artecultura«, ki so ju uresničili pri Hammerle Editori. Gre za prvi tak primer v deželi, saj so s 1. januarjem usposobili naslov »www.artecultura.it«, ki na raznih straneh prikazuje katalog del raznih umetnikov, med katerimi so tudi Lojze Spacal, Robert Hlavaty, Deziderij Švara in drugi. Revija »Trieste Artecultura« bo izhajala mesečno, prva številka izide ta mesec in na 32 straneh prinaša obsežne prispevke o umetnikih, o kulturnih dogodkih in razstavah v mestu, pri njej sodelujejo znana imena.
V četrtek se je sestal širši odbor devinsko-na-brežinske sekcije. Po uvodnem pozdravu sek-cijskega tajnika Forčiča je občinski svetovalec Tanče poročal o nameravanem odlagališču azbesta ob pokrajinski cesti Nabrežina - Križ. Povoljni sklep občinskega sveta je bil prenagljen, je dejal, saj je do njega prišlo brez potrebne poglobitve in diskusije, zaradi tega je SSk glasovala proti predlogu! Gre namreč za izredno nevarne in škodljive snovi, ki ogrožajo zdravje občanov in še posebej pacientov bližnje bolnišnice ter dijakov srednje šole. SSk je mnenja, da bi morala uprava preklicati sklep, ki je tudi v nasprotju z novimi zakonskimi normami, ki jih predvideva nov deželni zakon, ki je te dni v odobritvi. Zato SSk podpira pobudo civilne družbe za sklic referenduma, kjer naj se občani jasno izrečejo proti odlagališču azbesta.
Odbornik Radovič je poročal o novem regulacijskem načrtu, ki je te dni objavljen v Deželnem vestniku. Izrazil je pripravljenost občinske uprave, da se upoštevajo želje in upravičene potrebe zlasti kmečkega prebivalstva, ki zahtevajo, da se omogočijo tradicionalne kmečke dejavnosti brez nepotrebnih vinkulacij. Domačini so ohranili lepote Krasa, ki je doslej še nepokvarjen, prav s skrbnim obdelovanjem kraškega te-ritorja in je zasluga tako tistih, ki se bavijo izključno s kmetijstvom kot tistih, ki jih je kmetijstvo dodatna dejavnost. Sklenjeni je bilo, da bo SSk sklicala posvetovanja po vaseh, kjer bo obrazložila smernice novega regulacijskega načrta in bo poslušala upravičene pripombe, katere bodo njeni predstav-
niki zagovarjali ob sprejemu pripomb pred dokončno odobritvijo regulacijskega načrta.
Ob koncu je bilo govora o stanju v sami večini, kjer stranka konstruktivno a kritično sodeluje v korist domačinov in skrbi, da se dosledno izvaja občinski statut.
Odbor je poveril svetovalcu Tanceju nalogo, da poseže pri županu, da bi na občinskem ozemlju tako na pokrajinskih kot na državnih cestah bili vsi smerokazi in nazivi vasi dvojezični, kot to izrecno predvideva občinski statut.
»nacifašistično provokacijo«. Teh pa ni bilo, tudi ker so pravočasno in upravičeno prepovedali fašistični pohod po mestu. Med tistimi, ki so posredovali pri prefektu za prepoved, je bil senator Oljke Fulvio Camerini, ki je dopoldne stopil do protifašistov pred sodno palačo, kjer sta bila tudi deželni svetovalec SKR Faust o Monfalcon in pokrajinski tajnik stranke Ja-copo Venier.
Med skupinama so policisti in karabinjerji postavili nekaj vozil in razvrstili več agentov s pendreki in čeladami, pa tudi z dresiranimi psi. Vhod v sodno palačo so strogo zastražili, na hodniku pretme pa je večja skupina policistov pazila, da se ne bi zaiskrilo med obtoženci procesa, o katerem poročamo na drugem mestu.
Tudi drugod po mestu ni manjkalo policije in karabinjerjev: prvim je prišel na pomoč poseben oddelek iz Padove, drugim pa specialisti iz Mesten Popoldne se je pri Drevoredu XX. septembra pojavila tudi skupina finančnih stražnikov, opremljenih za poulične
OBISK / ZA KREPITEV SODELOVANJA
Pokrajinski upravitelji v občini DevinNabrežna
Včeraj se je mudila na obisku v devinsko-nabrežin-ski občini delegacija tržaške pokrajinske uprave, ki so jo sestavljali predsednik Renzo Codarin ter odbornika za prevoze in okolje Giulio Marini in za kulturo Manfredi Poilucci. Na županstvu v Nabrežini so jih sprejeli župan Marino Vocci ter občinska odbornika Nevo Radovič in Daniela Vodopivec.
Na srečanju je tekla beseda o zadevah skupnega interesa in o možnostih okrepitve sodelovanja med upravama. Govor je bil tako o problematiki teritorija, o kmetijstvu in ribolovu, kakor tudi o kulturi. Kar se slednje točke tiče, so na sestanku razpravljali o tem, kako obnoviti poletne pobude »Provinciassieme«, pri katerih so s pokrajinsko upravo sodelovale vse manjše občine. Govor je bil tudi o možnostih javne uporabe devinskega gradu. Na srečanju se se posebno dotaknili sektorja javnih prevozov ter se zavzeh za izgradnjo metropolitanske železnice, ki bi povezovala Trst z Ronka-mi in s Koprom. Govor je bil naposled še o delovanju Deželne agencije za okolje.
DSL podpira stavki železničarjev
Temeljna enota DSL za prevoze iz Trsta izraža svojo polno solidarnost z delavci Državnih železnic, ki bodo stavkah 10. t.m. v Furlaniji-Julijski krajini ter 13. t.m. v vsej državi. Obe stavki sta po mnenju DSL vredni razumevanja in podpore, ker se zavzemata za vsesplošni razvoj železniških prevozov v Italiji ter za njihovo varnost. Deželna stavka pa bo posebej poudarila zahtevo po odprtju železniškega vozlišča v Crvinjanu, ki je bistvenega pomena za razvoj železniških prevozov v tem delu Evrope, saj so z njim tesno povezane zveze s Slovenijo in drugimi vzhodnoevropskimi državami ter s tržaškim pristaniščem.
izgrede, že od jutra pa so policisti zastražili sedeže strank in nekaj drugih pomembnih objektov v središču. Skupno so mobilizirali približno 250 mož (pa tudi nekaj ženskih agentov tržaške kvesture).
Popoldne so se fašisti zbrali pri svojem mladinskem sedežu blizu Drevoreda in kakih 40 obritoglavcev se je podalo proti središču s tajnikom Movi-menta sociale Manliom Portolanom in razvpitim fašističnim odvetnikom iz Bologne Marcantoniom Bezicherijem na čelu. Pri Portičih pa so se znašli pred kordonom sil javnega reda: ker niso mogli v sprevodu po mestu, so se zadovoljili s stegovanjem rok v fašističnem pozdravu in s kričanjem gesel (med drugim tudi proti »izdajalcu« Finiju, ki se bo srečal v Trstu s »skesanim avtonomistom« Vio-lantejem).
Pri sestavi tiskovnega sporočila o Nagradi Frana Tončiča sta se vrinili napaki: pravilni imeni dobitnikov sta Andrej Za-ghet in Aleksi Jercog. Upravni odbor Sklada se nagrajencema opravičuje.
Na preturi dogovorjene kazni zaradi pretepov
Na pretmi v strogo zastraženi sodni palači se je odvil predzadnji del procesa proti 12 obtožencem zaradi vrste pretepov pri Drevoredu, pred neko šolo in blizu Trga Unita, ki jih je kronika zabeležila lani poleti.
Večji del obtožencev pripada skrajni desnici, ostali pa so anarhisti. V skupni prvih sta najbolj znana Giampaolo Scarpa, ki se je proslavil že na začetku 70-ih let, in Giu-liano Benvenuti, sin znanega boksarskega prvaka Nina.
Za desničarske obtožence so zagovorniki predlagali dogovorne kazni od 3 do 8 mesecev zapora oz. 10 mesecev nadzorovane prostosti, za nekatere pa tudi denarno kazen, za tri obtožence pa so odvetniki zahtevali odlog razprave. Od dogovorjenih obsodb bi vsem razen Scarpi začasno suspendirali kazen. Iz sodnega postopka je izpadel napad v baru Unita lanskega 24. avgusta, ko so fašisti pretepli lastnika lokala in barmana ter poškodovali opremo: napadenca sta namreč umaknila tožbo po dogovoru z zagovorniki obtožencev.
Pretorka Manila Salva, je določila, da bo zaključni del razprave prihodnjega 21. marca, ko bo dokončno razsodila o kazenskem postopku.
TEHNOLOGIJA
Zanimive perspektive po liberalizaciji telefonije
V dvorani novinarskega krožka so včeraj predstavili novosti, ki jih na telematskem področju nudita tržaško podjetje Dat in vsedržavno podjetje Infostra-da. Javnost se v glavnem še ne zaveda, kakšne posledice bo prinesla nedavna liberalizacija telefonije. Pred nekaj leti so se poleg Telecomovih pojavili še Omnitelovi mobilni telefoni, od 1. januarja letos pa so uvedli konkurenco tudi glede fiksne telefonije. Seveda bo minilo še nekaj časa, morda celo let, preden bomo lahko izbirali med različnimi ponudniki za domači telefon. Za podjetja pa je možnost konkurence že stvarnost, in primer je prav ponudba Info-strade, ki je nastala v sodelovanju med italijanskim Olivettijem in nemškim Mannesmannom. S telefonsko mrežo Infostrade se je že povezalo približno 2 tisoč podjetij, ki jim nudijo ugodnejše pogoje za medkrajevne in mednarodne pogovore ter za posredovanje informatskih podatkov, pa tudi za povezavo z računalniško mrežo internet.
Na krajevni ravni nudi povezavo z Infostradinim
vezave in tehnologijo.
Podtajnik Pinza za off-shore
Med včerajšnjim obiskom v Trstu je podtajnik na zakladnem ministrstvu Roberto Pinza napovedal, da bo ministrstvo nastopilo pri računskem sodišču, naj ne bi še zaviralo nastanka pričakovanega off-shoreja z dolgim preverjanjem pravilnika, ki ga je januarja letos celo zaustavilo. Podtajnik se je obvezal, da bo vlada podprla čimprejšnjo ustanovitev off-shoreja.
PODLONJER / V LJUDSKEM DOMU
Solidarnost s Kurdi iz Iraka
Deset pribežnikov čaka na zatočišče
Predsinočnjim je v pod-lonjerskem Ljudskem domu potekal solidarnostni večer s kurdskimi pribež-niki iz Iraka. Gre za skupino desetih ljudi, med katerimi je tudi 10-letni otrok, in moški, ki so mu med mučenjem tako poškodovali čeljust, da je sploh ne more več premikati. Večer sta priredila Radio Balkan
in združenje Rasizem stop.
Gostom niso samo ponudili večerje in solidarnostnega, pa tudi prijateljskega vzdušja, ampak so tudi zbrah denar in drugo pomoč za pribežnike, za katere je tržaški prefekt Michele De Feis uradil začasno bivališče v pričakovanju, da preverijo njihovo prošnjo za politič-
no zatočišče. To je prvič, da niso kurdskih pribežnikov takoj izgnali s trajektom v Turčijo, pač pa jim nudili možnost, da zaprosijo za zatočišče.
________PREDSINOČNJIM V KD JOŽE RAPOTEC_
Otroci glavni protagonisti prebeneške proslave
Gostje večera so bili šolarji 4. in 5. razreda osnovne šole Frana Venturinija ter dekliški in moški zbor Fr. Venturini od Domja
V četrtek so v društveni dvorani KD Jože Rapo-tec v Prebenegu priredili na pobudo istoimenskega društva prijeten večer v počastitev dneva žensk. V goste so povabili učence IV. in V. razreda združene celodnevne osnovne šole Frana Venturinija iz Boljunca, Boršta in Peska, Dekliško pevsko skupino KD Fran Venturini in MePZ Fran Venturini od Domja.
Prisotnim je o pomenu praznika najprej spregovorila domačinka Nadja Kraljič, v imenu društva pa je prisotne pozdravila Fulvia Premolin. Nato so nastopili najmlajši z igrico »Več daš, več imaš«, ki jo je napisala učiteljica Geni Kozina, za odrsko postavitev pa ji je priskočila na pomoč Maura
Čepar. Z igrico so nastopili že ob Miklavžu in za božičnico ter poželi med gledalci lep uspeh. Prisotne so z igro zabavali, čeprav je argument zelo resen, saj obravnava proble-
me otrok, ki jih starši najraje puščajo pri varuškah in jih zasuvajo z dragocenimi darili, da bi se izognili občutku krivde.
Sledil je nastop Dekliške skupine KD Fran
Venturini, ki jo stavljajo mlade in obetavne srednješolke in višješolke, ter nastop MePZ Fran Venturini. Oba zbora vodi Wal-ter Lo Nigro.
(so)
KD Vesna praznuje tričetrt stoletja
Kriško kulturno društvo Vesna bo jutri, ob 17. uri v Domu Alberta Sirka proslavilo dan slovenske kulture, praznovanje pa bo potekalo v znamenju 75-letnice ustanovitve kulturnega društva.
Bogastvo delovanja teh desetletij bo kulturno društvo predstavilo v novi, izvirnejši obliki: z ovrednotenjem preteklosti in s pogledom v bodočnost. Z jutrišnjo predstavo pa se društvo želi obenem pokloniti vsem kulturnim delavcem, članom in sovaščanom, ki so v vseh teh letih neutrudljivo podpirali kulturno dejavnost v vasi.
Proslavo so v glavnem pripravili mladi, kar daje upati, da bo kulturna dejavnost v vasi vendarle zaživela. Na njej bodo sodelovali Miroslav Košuta, Livij Bogateč, Miran Košuta, osnovna šola Alberta Sirka, ter otroški, moški in dekliški zbor Vesna.
OLIMPIO ČARI IN TRAUDI DE CONCINI V OŠ VIRGILA ŠČEKA V NABREŽINI
Srečanje šolarjev z romsko kulturo
Mesec, v katerega smo stopili, je mesec novosti, pomladi in vse je bolj živo. Tako živo je bilo včeraj v prostorih Osnovne šole Virgila Sčeka v Nabrežini, kjer so se zbrali učenci vseh šol ravnateljstva. Skoraj nestrpno so čakali prihod »cigana«. Otroška radovednost je res čudovita. Med seboj so se spraševali, kakšen bo ta cigan: umazan, poln zlata in kaj še vse. Takrat je vstopil med nje Rom -Cigan Olimpio Čari z ženo gospo Traudi de Concini. Didaktična ravnateljica Marina Castellani je učencem in njihovim učiteljicam predstavila gosta. Ta pobuda o srečanju z Romom spada v
Barkovlje: okrogla miza o pogrebnem društvu Arimatej
V sredo zvečer je bila v prostorih JK Sirena v Barkovljah okrogla miza, ki jo je domače društvo namenilo problemu Pogrebnega društva Arimatej, ki je bilo ustanovljeno že leta 1870 in je tedaj štelo kar okrog 360 družin, večinoma iz Barkovelj.
O pomembnosti društva je spregovoril njegov predsednik Borivoj Svagelj, ki je podal pregled delovanja, sedanje stanje društva, ki Šteje okrog 100 članov in njegove cilje, ki so: pomagati družinam v primeru smrti v družini. V času, ko je bilo društvo ustanovljeno, so bile namreč razmere zelo težke in svojci večkrat niso zmogli stroškov za pogreb. In tu je društvo odigralo pomembno vlogo, saj je postalo neke vrste zavarovalnica za vse svoje člane. Po statutu se člani delijo na redne in »mrtvoude«, to je tiste, ki so plačevali članarino le 35 let. Po tem obdobju so obdržali vse pravice, ni pa jim bilo treba plačevati drugih pristojbin.
Diskusija, ki je sledila glavnemu poročilu, je pokazala, da si domačini še vedno želijo, da bi društvo nadaljevalo s Svojo dejavnostjo v korist svojih članov in vse vaške skupnosti.	Neva Lukeš
V	škednju obnavljajo odbor za postavitev spomenika padlim
V	torek zvečer so se v dvorani KD Ivan Grbec v Skednju sestali člani Odbora za postavitev spomenika padlim s Ko-lonkovca, Sv. Ane in Skednja, ki so se jim pridružili predstavniki treh predmestij našega mesta.
Ze leta 1973 je bil ustanovljen odbor, ki je sprožil obširno akcijo za postavitev spomenika padlim tega območja za osvoboditev Trsta, pa tudi tistim, ki so končali svoje življenje v zaporih, taboriščih, ali še kako drugače.
V	bližini vhoda na tržaško pokopališče stoji že vrsto let spominsko obeležje, pred katerim se odvijajo, vsaj dvakrat letno, spominske svečanosti.
Prebivalci tega območja pa niso pozabili na to pomembno nalogo in želijo sedaj obnoviti odbor in z njim začeti bolj konkretno akcijo za ostvaritev načrta, za katerega so do sedaj pri odgovornih oblasteh naleteli vedno za gluha ušesa.
Okvirno so se na sestanku dogovorili, da bi bilo javno zborovanje, namenjeno temu problemu, 19. aprila. Na njem naj bi bilo govora o opravljenem delu in naj bi prišlo do izvolitve novih članov odbora. Obravnavali bodo tudi načrt, kako izpeljati celotno akcijo, da bi prišli padli tega območja do primernega spomenika, ki si so ga, s svojim bojem proti nacifašizmu, s trpljenjem v zaporih in taboriščih, zaslužili.
N.L.
SINOČI PREDSTAVITEV KNJIGE PRI BIBCU
»Manjšine v loncu« tudi v Križu
Knjiga zaobjema recepte tipičnih jedi desetih manjšin
Četrtkovi predstavitvi v knjigarni Transal-pina je sinoči sledila še pokušnja, kot se to spodobi knjigi receptov. Knjigo so namreč predstavili v Kmečkem turizmu pri Bibcu v Križu.
Delo VVolftraud de Concini Le minoranze in pentola (Manjšine v loncu) pa je posebna tovrstna knjiga, saj je avtorica zaobjela v njej recepte tipičnih jedi desetih manjšin, ki živijo na italijanski strani Alp: Okcitancev, Fran-ko-Provansalcev, skupine VValser, Južnih Tirolcev, Ladincev, Moke-nov, Kimbrov, Korošcev, Furlanov in Slovencev.
Avtorica je pred kakimi tremi leti pripravila nekakšno dokumentacijo o manjšinah alpskega loka. Ze takrat je opazila določene podobnosti na raznih področjih. Na primer na
arhitekturnem področju (Slovenci in Okcitanci so gradili hiše iz kamna, drugod iz lesa) ali pa podobnost v običajih (na primer kresovanja).
Podobno je bilo tudi s prehrano. Večina manjšin je prebivala v visokih legah, zato so bile njihove jedi zelo preproste, sestavljene s podobnimi sestavinami: krompirjem, fižolom, cvetačo, koruzo, ajdo. Jedi so bile zelo kalorične, saj so morale
nahraniti moške, ki so opravljali težka dela v hudih pogojih. Zenske so bile tako ustvarjalne, da so s podobnih jedi sestavile celo vrsto posebnih, tipičnih receptov.
Ta manjšinska kuhinja se sedaj ponovno uveljavlja. Številni gostinci so jo vključili v jedilnike, poteza pa se jim je obrestovala, saj začenjajo sedaj ljudje spet ceniti te navidez preproste a sočne jedi.
Posvet o kulturi danes po TV Koper
Koprska oddaja Brez meje bo danes posvečena posvetu o Vsebinski in finančni perspektivi kulturnih ustanov Slovencev v Italiji, ki ga je včeraj priredila Slovenska kulturno gospodarska zveza. V studiu bodo prisotni Rudi Pavšič, predsednik SKGZ, Sergij Pahor, predsednik Sveta Slovenskih organizacij in raziskovalec Milan Bufon. Oddaja bo v živo, po Televiziji Koper, ob 18. uri.
že poznani načrt o spoznavanju različnih kultur. Nato je še nekaj misli podala učiteljica Marta Košuta, ki je pobudo tudi organizirala. Učencem je predočila dejstvo, da cigani ne kradejo otrok, marveč da spadajo v veliko mul-tietnično družino Romov. Slednji so razdeljeni še v manjše skupine, saj odvisi od kod prihajajo.
Olimpio Čari je sedel pred malo radovedno publiko in začel igrati in peti. Že od prvih not in besed je bilo videti na obrazih posebno zanimanje. Olimpio je zapel najprej štiri tipične ciganske pesmi v jeziku šinti. Pesmi so bile vse zelo ritmične in iz glasbe same je bilo čutiti tisto veselje do življenja, ki ga zmorejo Romi, ki živijo pod zvezdnatim nebom in ne potrebujejo ničesar. Se bolj razvidno je bilo to v poezijah, ki jih je prebrala žena Traudi. Vsaka od teh pesmi je bila posebno čustvena in resnična ter je dala možnost učencem, da so spoznali resnični svet Roma. Sledile so še druge pesmi s posebno slovansko ritmiko. Povedati je treba, da je Olimpio slovenski Rom iz naših krajev. Občasno so vsi prisotni sodelovali z ritmičnim ploskanjem, kar je dalo pobudi še dodatno pristnost. Ob koncu prijetnega in nadvse presenetljivega nastopa, je Traudi recitirala pesem »Vai al fiume«, Olimpio je pesem s kitaro spremljal in jo zapel v njegovem jeziku. Recitirane pesmi so v zbirki Alle p ort e della citta, ki je bila predstavljena v četrtek zvečer v tržaški knjigami Transalpina.
Pobuda je bila res izjemna, saj smo se vsi soočili s cigansko stvarnostjo, ki je mnogi nismo poznali. Take in podobne pobude so v današnjem času zelo pomembne in vsem potrebne, saj stopamo naglo v novo tisočletje in skorajda v skupno Evropo, kjer ne bo razlik v jezikih in narodni pripadnosti.
Mirjan Mikolj
Sobota, 7. marca 1998
TRST
8
KD RDEČA ZVEZDA
»Ljubezen naj gre vedno v cvet«
Za dan slovenske kulture
Ljubezen naj gre vedno v cvet - tako se glasi naslov večera, ki ga ob dnevu slovenske kulture (sicer iz tehničnih razlogov mesec dni pozneje) prireja KD Rdeča zvezda. Po lanski uspešni, čeprav nekoliko pikantni uprizoritvi klamfarskih, okroglih in kosmatih slovenske poezije in proze v priredbi Sergeja Verča, se slednji vrača v šaleško društvo z večerom ljubezenske poezije. Verč, ki je delo tudi, režiral, je svoje vire našel v knjigah: Tristo ljubezenskih (slovenska ljubezenska lirika) Toneta Pavčka, Ljubezen v slovenski narodni pesmi Stanka Preka, Ta svet je pesmi vreden Frana Milčinskega Ježka, Reapprenons a aimer Mauricea Messegueja ter Ti amo Claudia Ciaravola. V tekstu se prepletajo razne misli in zanimivosti o ljubezni, čustvu, ki mu v modernem svetu včasih dajemo res premalo pozornosti. Ljubezen pa je »...kakor lesketanje sonca v zalivu. Človek mora to bleščavo tako močno zakleniti vase, da že sam spomin nanjo vedno znova oživlja luč.« Zato torej: »...naučimo se spet ljubiti!« Prisluhnite tudi vi najlepšim ljubezenskim poezijam sodobnih slovenskih in tujih pesnikov, kot so Janez Menart, Vida Taufer, Srečko Kosovel, Alojz Gradnik, Kajetan Kovič, Svetlana Makarovič, Maja Vidmar, Ciril Zlobec, Edvard Kocbek in drugi. Pridite tudi vi jutri ob 19. uri v prostore KD Rdeča zvezda v Saležu.
Na večeru bo sodelovala vokalna skupina Odmevi z izborom slovenskih narodnih pesmi, pianist Aljoša Starc ter recitatorji: Veruška Kuk, Nataša Milič, Goran Obad, Biserka Simoneta in Petra Segina. (BiS)
V FINŽGARJEVEM DOMU
Večer slovenske pesmi in besede
Tudi letos so v Finž-garjevem domu na Opčinah pripravili Prešernu na čast že tradicionalni Večer slovenske pesmi in besede, ki so mu letos dali še podnaslov »Iz roda v rod duh išče pot«. Ta naslov so izbrali, ker so se želeli po eni strani na tem večeru pokloniti Starosti openskih ustvarjalcev, namreč pesniku Vinku Beliciču, ki v tem letu praznuje 85 let. Po drugi strani pa so hoteli pokazati, da ustvarjalni duh na Opčinah ne zamira, saj imajo, poleg najmlajšega izmed uveljavljenih openskih literatov, Marka Sosiča, tudi nekaj še mlajših, ki bodo morda poskrbeli, da se veriga openskih literarnih ustvarjalcev ne bo pretrgala.
Okoli te osnovne misli večera, ki ga je oblikovala in zrežirala Lučka Susič, pa je bil spleten program, ki so ga oblikovali Mladinski pevski zbor Vesela pomlad, igralska skupina Tamara Petaros in cerkveni pevski zbor Sveti Jernej. Za priložnostno misel je poskrbel kulturni in politični delavec, inž. Vladimir Vremec. Program je povezovala Dunja Fabjan, za okusno sceno pa je poskrbela Magda Samec.
Izbira teme in vseh nastopajočih je bila zelo primerna, saj je program res nudil vsem prisotnim prijeten kulturni užitek. Pevke MPZ Vesela pomlad so se spet odlično izkazale, ko so pod vodstvom mladega dirigenta Martina Vremca izvedle
nekaj precej zahtevnih narodnih pesmi; CPZ Sveti Jernej pa je izbor svojih pesmi pretežno posvetil pesniku Vinku Beliciču. Pod vodstvom dirigenta Janka Bana in ob klavirski spremljavi Martina Vremca je namreč, poleg Prešernove Zdravljice, izvedel dve Beličičevi pesmi, ki ju je mojstrsko uglasbil Ubald Vrabec.
Vodilno misel pesmi Bor, ki poudarja, da ima naš človek, prav tako kot bor, globoke korenine v trdi kraški zemlji in se ne pusti izriti od ostre burje, je v svojem govoru, seveda na drugačen način, osvetlil govornik večera, Vladimir Vremec. V svojih izvajanjih se je zaustavil ob poglavitnih problemih, s katerimi se srečuje naša slovenska skupnost na Tržaškem in jim kot vztrajen politični delavec tudi nakazal nekatere rešitve.
Osrednji del programa pa so oblikovali štirje elani igralske skupine Tamara Petaros, in sicer Mira Fabjan, Mitja Petaros, Tomaž Susič in Erika Hrovatin. Zadnja dva sta bila, skupaj z Bredo Sosič in Michelo Gregoretti, tudi predstavljena kot avtorja literarnih odlomkov. Izbira tekstov in njihova izvedba je bila zelo posrečena. Igralci so bili živahni, odlomki pa zanimivi, tako da so res prite-gnili pozornost občinstva in vzbudili upanje, da mladi literati ne bodo odložili peresa, ko zapustijo obdobje študija.
Breda Susič
PROSLAVA / NA SREDNJI ŠOLI I. CANKARJA V ROJANU
LEKARNE
Izkaz ustvarjalnosti ob Povodnem možu
Prikaz domišljijske kronike dogodkov ob Ljubljanici - Proslavo je dopolnilo petje
S koncem meseca februarja se zaključujejo povsod v našem prostoru tudi kulturni prazniki, posvečeni pesniku Prešernu. Prav zadnji dan v mesecu so se mu poklonili tudi na srednji šoli Ivana Cankarja v Rojanu. Pred precej številnimi starši so izvedli izviren program, ki je postavil v ospredje ustvarjalnost dijakov samih.
Najprej so dijaki z dvema pesmima, Vrbi in Gloso, prikazali, kako je Prešeren gledal na svoje življenje in na pesniško ustvarjanje, potem pa so izvedb še pripovedno pesem Povodni mož in ob njen pokazali, kako znajo biti ob mentorstvu profesorjev slovenščine in italijanščine ustvarjalni tudi oni sami. Tako so najprej prebrali nekaj svojih odlomkov ustvarjalnih spisov, v katerih so si dijaki zamislili, kako bi nekatere glavne osebe iz pesmi povedale, kaj se je pravza-
DevirvNabrežina Varianta regulacijskega načrta na ogled
Devinsko nabrežinska občinska uprava obvešča, da bosta varianta št. 18 k splošnemu regulacijskemu načrtu, ki se nanaša na razširitev pokopališča v Mavhinjah položeni v občinskem tajništvu, in sicer v sejni dvorani bivšega otroškega vrtca v Ribiškem Naselju ter da bosta na razpolago vsakomur, ki si ju želi ogledati, od 10. do 12. ure vsak delavnik, od ponedeljka do petka in ob ponedeljkih popoldne, od'15. do 17. ure, za obdobje 30 dni, vključno od 9. marca do 20. aprila.
V zgoraj navedenih rokih lahko vsakdo predstavi pripombe v zvezi z načrtom, lastniki nepremičnin, nad katerimi veljajo omejitve, pa lahko predstavijo ugovore. Pripombe in ugovore bo treba nasloviti na župana in jih predstaviti občinskemu tajništvu (Urad za protokol), v pisni obliki in na kolkova-nem papirju.
prav zgodilo. Tako so svojo verzijo dogodkov podali Povodni mož, dva žolnarja in član orkestra. Spet druga skupina dijakov je sestavila prizorčke, v katerih nastopajo nekateri očividci, kot npr. ribiči na Ljubljanici, policaj in razne priče, dva pijančka, ljubljanska dekleta, itd. Tretja skupina dijakov pa je v slovenščini in italijanščini pripravila časnikarska poročila o dogodku, pa tudi vremensko napoved, napoved televizijskega programa v zvezi s Povodnim možem, itd. Pri sestavi besedila in pri izvajanju so dijaki pokazali, kako znajo biti ustvarjalni, izvirni in duhoviti, saj se je občinstvo ves čas zabavalo in jih nagradilo s prisrčnimi aplavzi.
Seveda so dijaki svojo predstavo, ki jo je režirala prof, Lučka Susič, obogatili tudi s petjem (na sliki). Pod vodstvom prof. Edith Kocjan so zapeli štiri pesmi, nekatere tudi ob spremljavi glasbil.
Kratka predstava je bila tako dokaz, da se ob javnih nastopih ob primerni pripravi lahko izkažejo prav vsi dijaki (na predstavi so nastopali vsi brez izjeme), to, kar so izvedb, pa postane trajen del njihove kulture in - zakaj ne? - njihovih mladostnih spominov. Ob pravkar omenjeni proslavi pa so se tudi profesorji prepričali, da lahko z uspehom uresničijo nove ideje, pridobljene na tečaju ustvarjalnega pisanja, ki ga je zanje letos organiziral zavod IRRSAE.
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
7.	marca 1998 FELICKA
Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 18.00 -Dolžina dneva 11.27 -Luna vzide ob 12.39 in zatone ob 2.57
Jutri, NEDELJA,
8.	marca 1998 DAN ZENA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,4 stopinje, zračni tlak 1028,3 mb narašča, veter severo-zahodnik 13 km na uro, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA,
SMRTI IN OKLICI
RODILA SE JE: Sara Angelica.
UMRLI SO: 76-letni Bruno De Vitt, 77-letna Zora Marši, 72-letna An-na Maria Calza, 85-letna Luigia Vuga, 71-letna Brunilde Rocco, 84-letna Maria Conte, 77-letna Angela Scagnol, 75-letni Luciano Antoni, 88-let-na Adele Petronio, 85-letna Maria Serli, 74-let-ni Paolo Micheli, 74-let-na Giovanna Jelaska Drelje, 70-letna Licia Na-daia, 74-letni Adelmo Crevatini, 69-letna marta Križman, 83-letna Anna Soffici.
OKLICI: uradnik Mau-rizio Rossmann in urad-
nica Susanna Russian, uradnik Antonello Pi-naffo in blagajničarka Lorenzina Culaon, šofer Romano Favero in uradnica Manuela Turale, uradnik Andrea Legovi-ni in uradnica Lorena Zonta, upokojenec Gian-franco Buiatti in prodajalka Francisca Liria-no Landrian, avtoklepar Corrado Limena in prodajalka Antonella lur-man, mizar Fulvio Fer-luga in prodajalka Patri-zia Pallestron, upokojenec Giovanni Vascotto in pomočnica v kuhinji Nadia Bertolini, odvetnik Paolo Rolli in uradnica Sabrina Zanovello, vodja v podjetju informatike Gabriele Soranzo in gospodinja Manuela Bonassi, industrijski izvedenec Marco Guada-gnin in uradnica Daniela Radanich, elektronski inženir Andrea Qualizza in Solnica Annamaria Vesnaver, uradnik Fa-brizio Padovan in uradnica Paola Bussi, uradnik Sandro Gojak in uradnica Sabrina Cen-sky, mesar Carlo Rado-vini in v pričakovanju zaposlitve Elisabetta Loy de Leichenfeld, uradnik Martino Braico in uradnica Susanna Bolsi, raziskovalec Leonardo De Maria in fizik Isabella Oriani, inštalater Antonio De Angelis in gospodinja Arianna Sodomaco.
Od ponedeljka, 2. do sobote, 7. marca 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00 Goldonijev trg 8 (tel.
634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
Zgonik (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije - Ul. Flavia 89.
Zgonik (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.30,
18.25, 20.20, 22.15 »II te-stimone dello sposo« i. Diego Abatantuono.
ENCELSIOR AZZUR-RA - 15.15, 18.30, 21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. '
EKCELSIOR - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Alien - La clonazione«, r. Jean Pierre Jeunet, i. Sigourney Weaver, Winona Ryder. AMBASCIATORI -
15.20,	18.40, 20.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio.
NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, 0.15 »Starship Troopers - Fan-teria dello spazio«, r. Paul Verhoeven.
NAZIONALE 2 - 15.30 »La Sirenetta«; 17.00, 19.30, 22.10 »Mezzanotte nel giardino del bene e del male«, i. C. Eastvvood.
NAZIONALE 3 - 15.30, 17.45, 20.10, 22.30 »Qual-cosa e cambiato«, i. Jack Nicholson.
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 24.00 »Paradiso perduto« i. R. De Niro.
MIGNON -	16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »II Collezionista« i. Morgan Freeman.
CAPITOL -	16.30,
18.20,	20.15, 22.10 »II ma-trimonio del mio migliore amico«, i. Julia Roberts.
ALCIONE -	18.30,
20.15,	22.00 »Harry a pez-zi«, r-i. Woody Alien.
B______________IZLETI
SKD SLAVEC Ric-manje-Log obvešča, da bo odhod avtobusa na izlet v Krmin ob praznovanju dneva žena jutri, 8. marca ob 9. uri izpred pokopališča v Ricamnjih.
KLUB PRIJATELJSTVA iz Trsta pripravlja za soboto, 21. marca izlet v Ljubljano na obisk Mestne galerije, kjer je razstava del Toneta Kralja. Sledil bo ogled nekaj mestnih znamenitosti. Cas vpisa je do sobote, 14. marca v trgovini Fortunato blizu Novega sv. Antona, Ul. Paganini, 2.
SKD FRANCE PREŠE-
REN iz Boljunca obuja stari vaški običaj - romanje v Ricmanje ob praznovanju sv. Jožefa. Zbrali se bomo v nedeljo, 15. marca, ob 10. uri na Gorici. Peš bomo šli čez Poljane, v Ricmanjih se bomo okrepčali in zabavali. V zgodnjih popoldanskih urah pa se vrnemo po isti poti. Za dodatna pojasnila telefonirajte od 14. do 15. ure na št. 228438.
KRD DOM BRISCIKI
priredi tridnevni velikonočni izlet v »Cinque ter-re« 11., 12. in 13. aprila 1998. Informacije dobite na tel. št. 327062, od 19. do 21. ure.
MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI
obveščajo, da so na razpolago informacije o izletih za mlade: v DALMACIJO in DUBROVNIK (v organizaciji ZKS, od 25. do 28. 4.), v GARDALAND (v organizaciji SAS, 27. 4.), v MUNCHEN (nakupovalni izlet v organizaciji SAS: 29. 4.). MOSP opozarja tudi, da bo ponovitev musi-cola Andrewa Lloyda Wehbra JESUS CHRIST SUPERSTAR v slovenskem prevodu ter izvedbi mladih pevcv in pevk iz Dravelj in okolice 27. marca in 1. aprila ob 20. uri v Mušičev! cerkvi v Dravljah. Vse informacije dobite na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846 (Alenka).
M	PRIREDITVE
KD PRIMORSKO
MaCkolje vabi na prireditev ob DNEVU ZENA danes, 7. t. m. ob 19.30 v Srenjsko hišo. Gostuje PD Slovenec iz Boršta z veseloigro »Nemalo smjeha, nemalo joka in dueste konfežjuona«.
KD IVAN GRBEC, Ske-denjska ulica 124 - z lepljenko tržaških pesnikov KAJ BI BILO SONCE BREZ LJUDI gledališke skupine Metronom KD Valentin Vodnik, bomo proslavili jutri, 8. marca 1998 ob 17. uri MEDNARODNI DAN ZENA.
KD VESNA iz Križa bo proslavilo Dan slovenske kulture ob 75. letnici ustanovitve jutri, 8. marca ob 17. uri v domu Alberta Sirka. Sodeluje OS Alberta Sirka, kriški ustvarjalci in pevski zbori KD Vesna, Vljudno vabljeni!
SLOVENSKO PASTORALNO SREDISCE v Trstu in PEVSKI ZBOR SV. ANTONA vabita jutri, 8. marca, ob 17. uri v Marijin dom v Ul. Risorta 3, kjer bo nastopil pevski zbor Rožmarin in igralska skupina iz Medvedjega br-da z veseloigro »Butalci«.
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 9. marca v društvene prostore v Sem-polaju ob 20.30 na proslavo DNEVA ZENA z Vanko in Tonco in oktetom Odmevi.
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO TABOR prireja v sklopu Openskih glasbenih srečanj, koncert TRIO 3, Blaž Pucihar - klavir, Ana Kavčič - flavta, Helena Naveršnik - violončelo. V sredo, 11. marca 1998 ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah (Martinu, Ramovš, Bavdek in Damase).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja ob mednarodnem dnevu žensk, v sredo, 11. marca 1998 ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani prireditev kjer bo nastopil Atilij Kralj s predstavitvijo njegovega novega dela v narečju Uače naš. Hkrati bo popestril popoldan mladi Egon Tavčar, ki bo z diatonično harmoniko zaigral vesele narodne in poskočne melodije. Na koncu se bomo zadržali v prijetni družabnosti. Vljudno vabljeni!

KD VESNA iz Križa
bo proslavilo
Dan slovenske kulture
ob 75. letnici ustanovitve
v nedeljo, 8. marca ob 17. uri v Domu Alberta Sirka
Sodeluje OS Alberta Sirka, kriški ustvarjalci in pevski zbori KD Vesna
Vljudno vabljeni!
KD PRIMORSKO - Mačkolje
vabi na
PRIREDITEV OB DNEVU ŽENA
danes, 7. t. m. ob 19.30 v Srenjsko hišo
Gostuje PD Slovenec iz Boršta z veseloigro
Nemalo smjeha, nemalo joka •	in dueste konfežjuona
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES MARIJIN DOM PRI SV. IVANU in RADIJSKI ODER
vabijo na svečanost v spomin LOJZETA BRATUŽA in njegove žene LJUBKE
VENEC SPOMINČIC MOŽU NA GROB
Podala ga bo SONJA MLEJNIK v okviru Ljubiteljskega gledališča Teharje Orgelska spremljava HUBERT BERGANT Sodeluje Moški pevski zbor MIRKO FILEJ, ki ga vodi
ZDRAVKO KLANJŠEK Povezovalka SILVA ŽELEZNIK Režija PETER SIMONITI
JUTRI, NEDELJA, 8. marca 1998 ob 16. uri
v župni cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu (Trg Gioberti)
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča šolsko osebje v staležu, da zapade rok za vložitev prošnje za premestitev, prestop ali začasno dodelitev v torek, 10. marca 1998 za učno osebje osnovnih šol in za vodilno osebje.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul.
Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
E3 ČESTITKE
MASSIMO! Zdaj, ko DOKTOR si postal popij ga z nami cel bokal. S tabo se veselimo - vsi, ki italijansko se učimo.
113 OBVESTILA
OBČINA DOLINA in ITALIJANSKO ZDRUŽENJE ZA NATURALISTIČNO INŽENIRSTVO vabita danes, 7. marca v
Občinsko knjižnico v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu na konferenco na temo Posegi za vzpostavitev naravnega stanja vodnih tokov s tehnologijo naturalističnega inženirstva. Predstavitev: Darij Brajnik -odbornik Občine Dolina. Predaval bo Giuliano Sauli - predsednik It. združenja za naturalistično inženirstvo. Sledila bo razprava.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3, vabi danes, 7. marca na večer, na katerem bo časnikar MARIJ CUK opisal svoja doživetja NA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGRAH NA JAPONSKEM. Začetek ob 18.30.
TPK SIRENA vabi na praznovanje DNEVA ZENA danes, 7. marca ob 20.30. -Večer bo popestril Aleksij Jercog. Rezervacije na tel. št. 422696.
LJUDSKI DOM POD-LONJER vabi na praznovanje DNEVA ZENA z glasbo danes, 7. marca od 20. ure v Ul. Masaccio 24. Za rezervacije tel. na št. 572114.
ZVEZA ŽENSK BOLJU-NEC proslavlja MEDNARODNI DAN ZENA danes, 7. marca ob 20. uri v prostorih gledališča France Prešeren. Toplo vabljeni!
LJUBEZEN NAJ GRE VEDNO V CVET - KD RDEČA ZVEZDA ob dnevu slovenske kulture vljudno vabi na Večer ljubezenske poezije, ki bo jutri, 8. marca 1998, ob 19. uri v društveni dvorani v Saležu. Izbor in režija Sergej Verč, sodelujejo:	recitatorji,
vokalna skupina Odmevi in pianist Aljoša Starc.
KD LONJER-KATINA-RA vabi vse vaščanke na PROSLAVO DNEVA ZENA jutri, 8. marca ob 18.30 v društvenih prostorih.
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES, MARIJIN DOM PRI SV. IVANU in RADIJSKI ODER vabijo na svečanost v spomin Lojzeta Bratuža in njegove žene Ljubke VENEC SPOMINČIC MOŽU NA GROB, ki bo jutri, 8. t. m. ob 16. uri v župni cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu.
DOLINCANKE bomo
Danes, 7. marca praznujeta 50. obletnico poroke
Anton
Glavina
in
Lidija
Montagna
Ob tem lepem jubileju jima Čestitajo in kličejo Se na mnoga zdrava in srečna leta
sin Boris z družino in drugo sorodstvo
Na oddelku za zago-dovino tržaške univerze 'je včeraj z odliko in pohvalo diplomiral nas dragi
Massimo
Sbarbaro
Čestitajo mu Matejka, Ana, Svetko in Ivanka Grgič
Na univerzi v Trstu je vCeraj z odliko in pohvalo diplomiral
Massimo
Sbarbaro
Čestita mu
KD Slovan
Danes, 7. marca nas pevovodja
Anton Glavina
in soproga
Lidija
praznujeta 50. obletnico poroke.
Moški pevski zbor upokojencev iz Brega jima želi ljubezni in zdravja v nadaljnjem skupnem življenju
Ob 50-letnici poroke Čestitamo in želimo
Antonu in Lidiji Glavina
Se mnogo srečnih dni Andrej in družina
------Otroški sanjski svet---
moon en sv
--------------ponovno odpira vrata
danes, ob 18.00
v Narodni ulici na Opčinah.	Nasvidenje!
Novi upraviteljici trgovine Moon Baby gospe
Ivani Pertot ,
voSCi uspeSno delo
Silvana Zeriali Ob priliki se zahvaljujem svojim zvestim klientom.
Danes stric
Franc
okrogla leta slavi, mi vse pa mu kličemo koTkor kapljic toTko let
Lisa, Gaia, Dana in Katarina
praznovale 8. marec, MEDNARODNI DAN ŽENSK, jutri, 8. marca od 19. ure dalje v gostilni Pri studencu.
ŽePZ TABOR - Opčine -Prosvetni dom, priredi jutri, 8. marca ob 17. uri DAN ZENA. Gostuje Dramska skupina Mladinskega krožka iz Bazovice z veseloigro Tatjane Turko KASNE, KASNE, SAME TAS-NE. Za plesno zabavo bo poskrbel Aljoša Saksida. Vabljeni!
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja jutri, 8. marca DAN ZENA. Večerja bo potekala v restavraciji Al Carso v Mavhinjah ob zvokih ansambla Vesele Štajerke. Za informacije in rezervacije lahko kličete na tel. št. 291498 od ponedeljka do petka od 19. do 21. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu vabi v ponedeljek, 9. marca v Peterlinovo dvorano, v Donizettijevi ulici št. 3, na predavanje publicista VIKTORJA BLAŽIČA z naslovom Nekoliko drugače o samomorih v Sloveniji. Začetek ob 20.30.
V DOMU ALBERTA SIRKA v Križu bo v ponedeljek, 9. marca ob 20.30 javna razprava o odlagališču odpadkov, ki vsebujejo tudi azbest. Skupščino prirejata zahodnokraški rajonski svet in Občina De-vin-Nabrežina.
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA , LJUBLJANA, NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA TRST in SLOVENSKI KLUB TRST vabijo na razstavo ZENSKO ČASOPISJE NA SLOVENSKEM 1897-1997. Odprtje razstave bo v torek, 10. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, ob prisotnosti avtorice Karmen Stu-lar in pevke Tinkare Kovač. Razstava bo odprta od 10. 3. do 17. 3. 1998 (razen sobote in nedelje) od 9. ure do 18. ure. Vljudno vabljeni!
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na srečanje na temo 100-letni-ca ricmanjskega cerkvenega vprašanja, v torek, 10. t. m. ob 20. uri. Predaval bo ric-manjski župnik g. Angel Kosmač.
SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA vabita v sredo, 11. t. m. na sedež Sirene na predstavitev knjige BARCOLA. O delu bo spregovoril avtor Fabio Zubini. Začetek ob 20.30.
PRIMOTOR KLUB obvešča člane, da so na razpolago izkaznice FMI za leto 1998. Seja za včlanjevanje bo v sredo, 11. t. m. ob 21. uri v baru Petaros v Borštu.
VSE ŽENSKE s stalnim bivališčem v občini Devin-Nabrežina obveščamo, da deluje URAD ZA ZENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. dp 12. ure, ob torkih in četrtkih pa od 17. do 19. ure na sedežu srednje šole »Igo Gruden« -Nabrežina Kamnolomi 16, drugo nadstropje, tel. 2024004. Urad bo odprt do 13. marca.
SLOVENSKI KULTUR-
NI KLUB (Ul. Donizetti, 3) vabi v soboto, 14. t. m. na večer z naslovom SATANI-STICNA SPOROČILA V ROCK GLASBI. Govoril bo mladi časnikar revije Sončna pesem Uroš Urbanija. Začetek ob 18.30.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca sklicuje v ponedeljek, 16. marca, REDNI OBČNI ZBOR, ob
20.30	v prvem in ob 20.45 v drugem sklicanju. Vabljeni!
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca obvešča, da bo naslednji večer šivanja noš v ponedeljek, 23. marca.
ZDRUŽENJE ARCIRA-GAZZI obvešča, da je ponovno odprta ludoteka v Skedenjski ulici št. 124, ki bo nudila otrokom možnost socializacije in kreativnega izražanja preko laboratorijev in manipulacijskih iger. Laboratoriji bodo strukturirani tako, da bodo v otrokih sprožili bodisi medsebojno komunikacijo kot tudi uresničitev individualnih potreb. Vzgojni servis je namenjen otrokom od 3. do 6. leta starosti in bo deloval vsak dan, od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI
Evald Antončič - Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca marca, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko.
KRUT prireja 10-dnevno bivanje-zdravljenje v kraju Montecatini Terme od 9. do 19. aprila. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicero-ne 8, vsak dan razen sobote, od 9. do 13. ure. Tel. št. 360072.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim umikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti.
SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, še neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Slovenska glasbena šola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Cordaroli 29 - 34135 Rojan / Roiano, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. I. nagrada znaša
300.000	lir; II. nagrada
200.000	lir; III. nagrada
100.000	lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333	•
IŠČEMO GOSPO
srednjih let za nego starejšega para, izmenično po 7 dni, 24 ur dnevno na domu. Klicati na tel. št. 040-304663.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE išče diplomiranega elektrotehnika z večletno prakso. Zainteresirani naj se javijo v ponedeljek,
9.	marca 1998 od 12. do 17. ure v Ulici Travnik 18/4, Dolina - industrijska cona Trst.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE išče izkušenega
električarja bodisi v civilnem kot industrijskem sektorju. Zainteresirani naj se javijo v ponedeljek, 9. marca 1998 od 12. do 17. ure v Ulici Travnik 18/4, Dolina - industrijska cona Trst.
26-LETNO DEKLE išče delo kot prodajalka. Poklicne izkušnje v trgovini oblačil, odlično znanje slovenščine, dobro hrvaščine. Tel. na št. 040/211941 od 13. do 14.30 ali po 19. uri.
VSI GUŠTINI so vabljeni na prvo srečanje Guštinov, ki bo v restavraciji Križman v Repnu (Trst) v soboto, 21. marca 1998. Za vpisovanje in podrobnejše informacije pokličite do 14. marca na tel. št. 040-327395 (Nives Guštin) ali na 327124 (Vesna Guštin) od 18. do 20. ure.
DUŠAN GUŠTIN je odprl osmico v Repnu št. 22. Vabljeni!
OSMICO je odprl Antonič Ivan, Cerovlje 34.
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23.
PRI BIBCU v Križu je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah.
V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman.
KMEČKI TURIZEM Gruden - Žbogar (Samator-ca 47) obvešča, da je spet odprt ob četrtkih in petkih zvečer in ob sobotah in nedeljah. Tel. št. 229191.
ŠTOLFA SREČKO, Sa-lež 64, ima osmico odprto še do 10. marca.
OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193.
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju, 123.
PRISPEVKI
V	spomin na Oskarja Miliča darujeta brata
200.000	lir za MoPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na sestrično Drago Lovriha por. Kosmač daruje Karlina Klabjan
50.000	lir za KD Valentin Vodnik.
V	spomin na prijateljico Eldo darujejo Štefka in Ne-reo z Jano in Igorjem
200.000	lir za Stadion 1. maj.
Namesto cvetja na prerani grob drage Mateje darujejo pevke Stu ledi
315.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Marijo Ban in na Eldo Segina daruje Vanda 40.000 lir za pro-seško cerkev.
V	spomin na mamo Lidijo Carli Pellegrini darujeta Savina in Aldo 250.000 lir za nakup mrtvaškega vozička za Pogrebno društvo Trebče.
Viktorja Carli (Don) daruje 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah.
V	spomin na Lidijo Pellegrini daruje Irma Kralj
50.000	lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
V	spomin na Ivana Kapuna darujeta Silva in Cveto Ukmar 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel.
V	spomin na dragega moža Oskarja - Rafka Grgiča daruje žena Milena
100.000	lir za KD Slovan,
100.000	lir za padriško cerkev in 100.000 lir za MPZ Tabor.
Namesto cvetja na grob Oskarja - Rafka Grgiča daruje Gianna Gregori 50.000 lir za KD Slovan. V isti namen daruje Stelia Nejedly
50.000	lir za KD Slovan. Namesto cvetja na grob
Marije Luin Škabar darujejo družine Škabar (Repen 4) 25.000 lir, Škabar (Repen 18) 25.000 lir, Ber-tolino (Repen 29) 10.000 lir, Škabar - Gomizelj (Repen 32) 20.000 lir, Alojzija Purič (Repen 13) 30.000 lir, Bizjak (Col 10) 30.000 lir, Forza - Kjuder (Repen 136)
20.000	lir, Milič (Repen 49)
30.000	lir za repentabrsko svetišče.
V	spomin na brata Bogomirja darujeta sestri Zora in Marija 100.000 lir
za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Bogomirja Škabarja darujejo družine Škabar (Repen 44) 20.000 lir, Škabar (Repen 18) 25.000 lij, Škabar (Repen 4) 25.000 lir, Bertolino (Repen 29)
10.000	lir, Forza-Kjuder (Repen 136) 15.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Mira Škabarja darujeta Rozina in Marija z družino 100.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob 34. obletnici smrti moža Ferdinanda Škabarja daruje žena Zofija 30.000 lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Ivana Kapuna in Rafka Grgiča darujeta Jelka in Mar-cello Taučer 50.000 lir za SKD Tabor.
Mimi Jerič damje 50.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Jušto Furlan vd. Colja darujeta Pal-mira in Stelio Kermac
20.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Milke Grilanc in Marije Škabar darujeta Irma in Milko Škabar 30.000 lir za Lovski pevski zbor Doberdob.
V	spomin na drago Milko Meula darujeta družini Stelia in Igorja Brane 60.000 lir za bivše deportirance Aned.V spomin na Marijo Gašperšič daruje Vlasta Filipčič 50.000 lir za Sklad Otona Berceta.
Namesto cvetja na grob Jušte Furlan vd. Colja daruje Nerina Starec 50.000 lir za AO Jaka Stoka.
Namesto cvetja na grob drage Elde darujejo Anica, Karla in Majda 30.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Adelinino mamo in brata daruje Majda Kovač 20.000 lir za dekliški zbor Vesna.
V	blag spomin na dobro gospo Marijo Gašperšič daruje Ivanka Colja 30.000 lir za Sklad Otona Berceta.
V	spomin na sestro Rožo Maver darujejo bratje Miljo, Mirko in Tiberio
150.000	lir za cerkvene pevke iz Boljunca.
Ob 36. obletnici smrti moža in očeta Zdravka Colje darujejo Ivanka, Alenka in Danica 50.000 lir za DPZ Devin.
V	spomin na Oskarja Grgiča Rafka darujeta Alma in Sandro Grgič 20.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na Oskarja (Rafka) Grgiča darujeta Marija in Silko Grgič (Zielcete-vi) Bazovica, 50.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na Oskarja
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
Rafka Grgiča daruje družina Križmančič (Padriče 39)
50.000	lir za KD Slovan.
V spomin na g. Ivana Kapuna daruje družina A. Pertot 50.000 lir za SKD Tabor.
Za popravilo podov Prosvetnega doma na Opčinah darujeta Pepi Starc (Cilen)
20.000	lir ter Atilij Kralj
200.000	lir.
V	spomin na Eldo. Segina Ukmar daruje Edi Kemperle 30.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
SKD SLAVEC Ricmanje-Log obvešča, da bo odhod avtobusa na izlet v Krmi n ob praznovanju dneva žena jutri, 8. marca ob 9. uri izpred pokopališča v Ri-camnjih.
Namesto cvetja na grob Jušte Furlan vd. Colja darujeta Luciano in Lidija Cernjava 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na drago Eldo darujejo Marija, Nadja in Irmgard 150.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
GORICA
Sobota, 7. marca 1998
NOVICE
»Grobijanih Kulturnem domu
V Kulturnem domu v Gorici bo drevi ob 20.30 gostovala skupina«La barcaccia«iz Verone s komedijo Carla Goldonija»I rusteghi«(Grobijani). Predstava sodi v okvir niza gledaliških predstav Stvarnosti na teritoriju, ki ga ob abonmajski sezoni prireja drželna gledališka ustanova. V glavnih vlogah nastopajo Martina Ohosi, Kety Mazzi, Roberto Pu-liero, Giuseppe Vit. Režiser je Roberto Puliero. Skupina»La barcaccia«je s tem delom zmagala na lanskem 7. goriškem festivalu amaterskih gledališč.
Glova Letoviščarski ustanovi
Družba Agiap, ki ima v zakupu reklamne dejavnosti v gradeški občini, je tamkajšnji Letoviščarski ustanovi APT naprtila 319 tisoč lir globe. Razlog je v nekaterih letakih s cenikom hotelov in storitev na plaži, ki so bili na razpolago v uradu občinskih redarjev in za katere ni bila plačana občinska taksa. Predstavik APT je izjavil, da so lani natisnili 55 tispC letakov in da ne morejo biti krivi za to, Ce je morda kak turist pozabil kje nekaj letakov.
Koncert Agiums na gradu
Združenje glasbene mladine Agimus vabi danes ob 17.30 na koncert jazz glasbe. V konferenčni' dvorani pokrajinskih muzejev bodo nastopili gojenci profesorja Glauca Veniera in sicer: Gian-franco Mascalchin, Leonardo Milocco, Giovanni Vianelli (vsi na klavirju), Roccardo Chiarion, Gianluca Sturiale, Alberto Vslentinuz (kitara), Pierluigi Bumbaca, Roberto Franceschini (kotra-bas), Paolo Sturiale (bas), Paolo Gregorig (Saksofon tenor), Cristina del Negro (vokalna solistka).
ODER 90
vabi na premiero komedije v treh dejanjih
DAN ODDIHA
Vladimir Ratajev
Danes, 7. marca, ob 20.30 v veliki dvorani kulturnega centra Lojze Bratuž.
TERBI/001
Termoldraulicat
Nadomestni deli Mercedes in oprema za avtodelavnico s 60% popustom
Izredna priložnost! Stari Mercedes Coupe
Kopalniška oprema in sanitarije s popusti od 20% do 40%
Krmiti, ut Isonzo 83, tel. 0481160378
ZDRAVSTVO / BARATTIJEV TRILETNI NAČRT
Strogo varčevanje vsaj do leta 2000
Prihraniti bo treba še 18 milijard - Denarja za novo bolnišnico še ni - Prvi pogovori s Šempetrom
Na sedežu Zdravstvene ustanove v Ul. Vittorio Veneto, M bi ga po napovedih morali že davno prodati in tako pridobiti del sredstev za začetek gradnje nove bolnišnice, je bilo včeraj srečanje z glavnim ravnateljem ustanove Giannijem Barat-tijem in sanitarnim ravnateljem Davidejem Furlani-sem. Novinarjem sta predstavila letni načrt javne zdravstvene službe za leto 1998 in glavne cilje triletnega načrta do leta 2000. Oba sta v znamenju varčevanja.
V obdobju, ki je pred nami, bo morala Zdravstvena ustanova privarčevati še kakih 18 milijard lir, kar ne bo lahko, je poudaril dr. Baratti. Dežela namreč zahteva, da se do leta 2000 računi izravnajo. V letih 1995 in 1996 je Zdravstvena ustanova žea privarčevala kakih dvajset milijard lir in to predvsem z reorganizacijo dejavno-
sti, s povečanjem produktivnosti, zmanjševanjem stroškov. Z drugo besedo povedano, postrgane so bile zadnje rezerve. Zato bo dodatno varčevanje toliko bolj obremenjujoče, čeprav Baratti obljublja, da kakovost storitev ne bi smela trpeti.
Kje bodo, oziroma bomo prisiljeni varčevati? Odgovor je preprost: najprej pri osebju, zatem z nadaljnjim zmanjševanjem hospitalizacije in trajanja hospitalizacije (do konca leta naj bi znašala 180 promilov, do leta 2000 170 promilov), z omejevanjem bega pacientov na območja drugih zdravstvenih ustanov, kar trenutno ustvarja kakih 24 milijard lir stroškov letno.
O podrobnostih na posameznih področjih bomo poročali v prihodnjih dneh, vendar pa velja že danes poudariti, da namerava Zdravstvena ustanova varčevati predvsem na
osebju. Število zaposlenih je bilo v lanskem letu 1.979, v letu 2000 pa se bo znižalo na 1.935. Znižalo se bo število osebja v bolnišnicah (od 1.457 na 1.384), za kakih 10 odstotkov pa povečalo število osebja v dejavnostih na teritoriju (od 411 na 448). Rahlo se bo znižalo število osebja v administraciji.
Varčevanje bo, kot napovedujejo, zajelo tudi službo za hitro pomoč (118), ki je pred drastično preureditvijo. V neposredni pristojnosti Zdravstvene ustanove bi ostali samo urgentni posegi, je pojasnil dr. Furlanis, medtem ko bi različne dejavnosti (prevoz pacientov, preglede in slične dejavnosti poverili na osnovi konvencije raznim prostovoljskim združenjem).
V pogovoru s novinarji je bilo postavljeno tudi vprašanje, kako je s postopkom za uresničevanje tretje variante za novo bolnišnico in kako se uresničuje pobuda za čezmejno integracijo z bolnišnico v Šempetru. Glede postopka pridobivanja finančnih sredstev za novo bolnišnico so bili narejeni prvi koraki, počakati bo treba na odločitve Rima. Sicer pa doslej ni nobenih zagotovil.
Baratti pa je na srečanju z novinarji povedal, da je odgovornim v šempetrski bolnišnici poslal pismo in jih povabil naj imenujejo svoje predstavnike v mešano komisijo, ki bo preučila stanje in predlagala področja možne integracije.
Poziv odbora za zaščito zdravja proti krčenju službe 118
Proti nameravanemu krčenju (varčevanju) na področju službe za hitro pomoč (118) je že nastopil Odbor za zaščito zdravja, ki ima sedež v Gradišču. V sporočilu za javnost pojasnjuje sedanjo ureditev in razporeditev rešilnih avtomobilov in osebja (sedem rešilnih avtomobilov v dnevnih urah, pet v nočnih urah, en zdravnik stalno prisoten) na celotnem območju pokrajine. Preureditev, ki jo namerava izvesti Zdravstvena ustanova bi pomenila dejansko prepolovitev ekip. Na razpolago za nujne posege bi ostalo pet rešilnih avtomobilov v teku dneva in dva v nočnih urah. Odbor ob tem opozarja na kriterije, ki jih določa zakon in po katerih bi moral rešilni avto v urbanih središčih prispeti na kraj v osmih minutah in v dvajsetih minutah izven urbanih središč.Odbor vprašuje, če je več vredno življenje ljudi ali nekaj privarčevanih milijonov. .
GLEDALIŠČE / NOCOJ V KC BRATU2
»Dan oddiha«, nova premiera skupine Oder 90
Zabavna situacijska komedija
Amaterska gledališka skupina Oder 90 se bo nocoj ob 20.30 predstavila v veliki dvorani KC Lojzeta Bratuža v gorici z novo premiero. V režiji Darka Komaca bodo uprizorili situacijsko komedijo Valentina Ratajeva Dan oddiha. V igri nastopajo že izkušeni kot tudi nekateri novi člani skupine. Na sliki: prizor iz vaj pred premiero
8. MAREC / NA POKRAJINI
Proti diskriminaciji
Srečanje o krivicah do žensk po svetu
Pokrajinsko odborništvo za enake možnosti med spoloma prireja danes ob 17. uri v pokrajinski sejni dvorani javno srečanje z naslovom: Zenske z drugega sveta. Srečanje prirejajo ob praznovanju 8. marca. Na njem bo govor o težkih razmerah, diskriminacijah in ponižanju, ki jih ženske doživljajo v mnogih državah sveta. Namen je, da bi ob 50-letnici Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah tukajšnja javnost pritisnila na mednarodne organizacije z zahtevo po večji pravičnosti.
Srečanja se bodo udeležile kulturna delavka iz Maroka Kabira Lamata, študentka iz Senegala Ou-leye Ly, pribežnica iz Irana Shore Vasiri in predstavnica organizacije za kooperacijo CVCS Klena Slani-sca. Do junija se bo zvrstilo še osem srečanj o problemih spolne diskriminacije.
Pokrajina sporoča tudi, da je že več kot tisoč oseb na Goriškem podpisalo peticijo Cvet za ženske v Kabulu za odpravo diskriminacije v afganistanu. Podpise zbirajo še danes popoldne na tajništu na pokrajini in po vseh občinah na Goriškem.
M BANCAGRICOLA
fil KMEČKA BANKA™...
NEPREMIČNINSKA
POSOJILA
Dvanajstletna posojila po znižani obrestni meri za nakup, gradnjo in prenovo nepremičnin, tudi za gospodarske dejavnosti.
6,25 %
fiksna obrestna mera
za prvih 24 mesecev
od 25. meseca: Prime Rate ABI - 1,25%
Gorica	Sedež - Corso Verdi, 40	tel. 0481/3871
	Agencija 1 - Ul. Kugy, 22	tel. 0481/536955
Trst	Podružnica - Ul. Milano, 25	tel. 040/369015
Krmin	Podružnica - Drev. Friuli, 38	tel. 0481/630042
Obrestne mere in ekonomski pogoji so nakazani na "analitičnih informativnih listih", ki so strankam na razpolago pri naših okencih".		
KRONIKA / VČERAJ PONOČI PRI VILLANOVI
V prometni nesreči umila voznica, dve osebi ranjeni
Umrla je Daniela Marzillo, težko ranjena Nataša Princi
V težki prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj v prvih jutranjih urah na cesti med Villanovo pri Fari in Ločnikom, je umrla 31-letna Daniela Marzillo iz Gorice, ulica Ciconi 2. Zelo težke telesne poškodbe je v trčenju dobila 27-letna Nataša Princi z Oslavja, mesec dni pa se bo zdravil 20-letni Carlo Lussini iz Gorice, ulica Bozzi 3. Nesreča se je zgodila nekaj po 2. uri zjutraj. Po dosedanjih ugotovitvah prometne policije so se Mar-zillova, Princijeva in Lussini peljali v avtomobilu opel tigra, ki je zavozil s ceste in silovito trčil v drog električne napeljave. Ob tem je voznica Marzil-lova zadobila usodne poškodbe. Na kraju nesreče so posredovali tudi gasilci.
Medtem ko za Marzil-lovo ni bilo več pomoči,
so Princijevo in Lussina, ki je sicer na služenju vojaškega roka v Tolmez-zu, a je bil te dni na dopustu, prepeljali v go-riško splošno bolnišnico.
Princijevo so že kmalu po sprejemu v bolnišnico operirali.
Marzillova in Princijeva sta bili zaposleni pri zavarovalni družbi Assi-
curazioni generali. Nataša Princi je doma z Oslavja.
Na slikah (foto Bumbaca): razbitine avtomobila, Daniela Marzillo (zgoraj) in Nataša Princi (spodaj)
GORICA
Sobota, 7. marca 1998
POKRAJINA / PODJETJA ZA JAVNE STORITVE
VOLITVE / V TEŽAVAH CE NE BO SIMBOLA OLJKE
J PRIREDITVE
Brez povezovanja ne bo samostojnosti
Brandolin in župani večji občin podpisali listino za postopno združevanje teh podjetij
LS išče povezave s strankami centra
Zaskrbljeni zarodi konkurence "četrtega polo" Ligo snubi in hkrati kritizira goriško desnico
Najboljši odgovor na vse močnejše pritiske proti samostojnosti in enotnosti goriške pokrajine je v združevanju sil zlasti pri upravljanju javnih storitev. Predsednik pokrajine Giorgio Brandolin je že večkrat poudaril to prepričanje, sedaj pa prihaja tudi do konkretnih premikov v to smer. Brandolin je namreč predvčerajšnjim sklical župane večjih občin na Goriškem, da bi se začeli pogovarjati o poenotenju podjetij za storitve.
Potreba po združevanju je že dolgo Časa občutena (enotne sindikalne zveze jo zagovarjajo že vsaj deset let) zaradi racionalizacije, zmanjševanja stroškov in izboljšanja storitev, danes pa še posebej zato, ker je prav iskanje optimalnih
dimenzij za storitvena podjetja eden od adutov, na katerega se sklicujejo zagovorniki združevanja goriške in tržaške pokrajine.
Stanje na Goriškem je v tem pogledu še zelo neurejeno. Razne komunalne storitve (dobavo vode, plina, elektrike, upravljanje kanalizacij, odnašanje in uničevanje odpadkov itd.) so danes v upravi kar šestih podjetij: AMG v Gorici, ENAM na Tržiškem, konzorciji Cis, Cisa in Ci-sarfo v občinah na desnem bregu SoCe in občinsko podjetje v Gradežu. Združitev bi omogočila precejšnje prihranke na nabavnih in upravnih stroških, kvaliteta storitev bi se izboljšala in cene poenotile.
Predsednik pokrajine
Giorgio Brandolin in župani občin Gorica Gaetano Valenti, Tržič, Adriano Persi, Krmin Maurizio Pa-selli. Gradišče Gianni Fa-bris, Ronke Enzo Novelli in Gradež Giovanni B altista Salvini so zato podpisali listino z namenom, da se Cimprej združijo omenjena podjetja kot tudi nova delniška družba, ki naj bi upravljala javne avtobusne prevoze.
Na osnovi sprejete obveze bodo že v prihodnjih dneh umestili tehnično delovno skupino, ki bo konkretno preučila postopek združevanja. Upravitelji torej mislijo resno. Navsezadnje so v to primorani, Ce hočejo kljubovati tržaškemu pritisku, ki se je s priključitvijo go-riškega “vodovodnega bazena” moCno okrepil.
Pokrajinsko vodstvo Ljudske stranke je razpravljalo o volilnih perspektivah, ki so za to stranko precej težavne po razpletu pogajanj na deželni ravni, kjer je dejansko odpadla možnost predstavitve skupne liste Oljke za deželne volitve. LS naj bi zato skušala poiskati povezavo z drugimi manjšimi strankami, ki so se prav tako znašle v škripcih zaradi izbire DSL, da spričo volilnega zakona, ki je ohranil pro-porcni sistem, nastopi samostojno. V ta namen naj bi LS skušala skleniti zavezništvo s Slovensko skupnostjo, laičnimi in drugimi sredinskimi silami. Ljudska stranka se opredeljuje kot sredinska sila v okviru zavezništva Oljke, ki pa želi sočasno
pritegniti konsenz tistih zmernih volilcev, ki se še ne povsem prepoznavajo v Oljki.
NajveCji problem lahko v tem pogledu predstavlja snovanje ti. Četrtega pola, na katerega Ljudska stranka gleda z upravičeno zaskrbljenostjo in ga ocenjuje negativno, Ceš da nima jasne programske usmeritve in politične opredelitve. Vsekakor se LS za goriške občinske volitve (za katere, kljub drugačnim izbiram na deželni ravni, možnost skupne liste Oljke ni še odpisana) zavzema za dialog tudi s skupino »Cittadini per ITsontino«, katere člani so med glavnimi pobudniki četrtega pola na Goriškem.
Na seji vodstva LS so še sklenili sklicati pokrajinsko programsko konferen-
co kot nadomestilo za pokrajinski kongres, ki je jeseni odpadel zaradi senatne volilne kampanije. Stranka tudi z veliko zaskrbljenostjo spremlja pritiske tržaških in videmskih političnih in gospodarskih krogov, ki želijo razkosati deželo in s tem ogrožajo obstoj goriške pokrajine.
Na političnem prizorišču gre omeniti tudi javno skupščino Severne lige. Njeni furlanski voditelji (Liga je na Goriškem pod komisarsko upravo) so nakazali smer zbliževanja z desnosredinskim blokom, Četudi so menili, da je v sami Gorici ta blok še preveC podrejen »vete-rofašistiCni logiki«, da bi se sodelovanje udejanjilo na junijskih občinskih volitvah.
SKD DANICA NA VRHU
prireja nocoj družabno prireditev ob dnevu žena. Prijave in informacije pri Dolores Cemic tel. 882222.
KD KRAS Dol-Poljane priredi ob dnevu žena, 14. marca, ob 20. uri na Palkišcu družabni večer z glasbo. Prijave in informacije do 9. marca med 17.30 in 19.30 po tel. 78241 (Vanda Vižintin).
DRUŽABNOST OB DNEVU ŽENA v Standrežu bo v soboto, 21. marca, od 20. ure dalje v domu Andreja Budala. Prijave pri Marti tel. 21407.
ZH OBVESTILA
SKD DANICA z Vrha sporoča, da ob priložnosti nastopa DPZ DANICA na reviji Primorska poje, ki bo 22. marca na Trbižu, društvo organizira prevoz in večerjo za vse, ki se lahko prijavijo pri Dolores (tel. 882222 od 13.30 do 15.30). Toplo vabljeni!
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL IZ DOBERDOBA obvešCa, da je na razpolago za informacije in izpolnjevanje obrazcev 730 in 740 (tudi za tiste, ki jih prvič želijo izpolniti) vsak četrtek na sedežu društva krvodajalcev ali v trgovini pri Mili.
ffl___________IZLETI
SGZ z odbornikom Amirantejem o krepitvi čezmejnega sodelovanja
Predsednik in ravnatelj Slovenskega gospodarskega združenja Vid Primožič in Igor Orel sta se sestala z go-riškim občinskim odbornikom Gerardom Amirantejem, ki sledi vprašanjem obmejnega sodelovanja. Govor je bil prav o prizadevanjih za preobrazbo obmejnega gospodarstva pred polnopravnim vstopom Slovenije v Evropsko unijo.
Predstavnika SGZ sta predstavila prizadevanja združenja slovenskih goriških gospodarstvenikov, da bi v
pogostih stikih z inštitucijami in gospodarskimi organizacijami na obeh straneh meje in z raznimi pobudami na gospodarskem področju prispevali k medsebojnemu zbliže-' vanju in rasti sodelovanja. Ta dejavnost, sta podčrtala, ni konkurenčna temveč vzporedna s prizadevanji občine in drugih institucij. Zato sta želela, naj bi občina pri snovanju naCrtov, ki naj bi se fi-. nancirah iz posebne postavke evropskega proračuna, v večji meri upoštevala vlogo, znanje in izkušnje slovenskih gospo-
darstvenikov.
SGZ je seveda pripravljeno podpreti vsa prizadevanja, ki gredo v smer krepitve Čezmejnega sodelovanja. V tem pogledu so pozitivno ocenili lanski tečaj za usposabljanje vodilnih kadrov javnih uprav in strokovnih združenj glede načrtovanja in izvajanja projektov, ki jih financira EU. Preobrazba obmejnega gospodarstva bo namreC uspešna, Ce bosta mesti sposobni izdelati stvarne načrte in predvideti učinkovite postopke za njihovo uresničevanje.
KONCERT / JUTRI V KC L. BRATU2A
Violinist Miha Pogačnik
Glasba kot sredstvo za zbliževanje človeka in narave
Jutri ob 20.30 bo centru Lojzeta Bratuža gost znani violinist Miha Pogačnik. Umetnik velja za izjemno figuro ne samo v slovenskem prostoru, ampak tudi na svetovni ravni. Poleg vrhunske igre, ki jo je pridobil s študijem v Ljubljani, Kblnu (L Ozim) in v ZDA je Pogačnik oblikoval Cisto svojo filozofijo o soodvisnosti narave in človeka: glasba je del tega sveta, je del trenutka, ki ga svet ta hip živi, je del njegovih potreb, stisk. Zato je umetnik mnogo več kot navaden obvlado-valec instrumenta. Skozi njegove prste mora prihajati energija, ki se direktno poveže z dušo po-
slušalca in skupno postaneta sooblikovalca boljšega sveta.
Svoje poglede je Pogačnik postavil na temelj društva “Idriart” (inštitut za razvoj medkulturnih odnosov s pomočjo umetnosti). S to ekipo je prepotoval svet in jih ponesel v najbolj oddaljene kraje. Pogačnik je posebno poznan po interpretacijah Bachovih solo-sonat. Na goriškem koncertu pa bo predstavil tri sonate za violino in klavir (Bach, Brahms, Beethoven) in Bartokovo prvo Rapsodijo. Na klavir ga spremlja Diana Baker, doma iz Avstralije, sicer pa aktivna kon-certantka po Evropi.
KRONIKA / POROTNO SODISCE
Požar Baobab: razsodbe še ni
Potrebna bo še ena obravnava
Na tržaškem porotnem sodišču so včeraj vsi že pričakovali razsodbo proti trem goriškim obtožencem zaradi požara bara Baobab 23. februarja 1989 v Podgori. Toda porotniki so po štirih urah v sejni sobi namesto razsodbe sprejeli odlok, naj se sklice še ena obravnava 13. marca. Na njej naj bi Davide Ferazzoli, funkcionar znanstvene policije v Rimu, pojasnil nekatere okoliščine, od katerih lahko odvisi oprostitev obtožencev ali obsodba na 35 let zapora, kot je zahteval javni tožilec.
Srž vsega so dokazi o tem, da je bil ogenj podtaknjen. Rekonstrukcija javnega tožilca temelji na tej predpostavki. Obtoženci, 34-letni Maurizio iurlaro, 35-letni Fulvio Lovini in 45-letni Paolo Livon, naj bi zalili z bencinom in zažgali lokal,
zato da bi z denarjem od zavarovanja krili dolgove. V požaru pa sta v stanovanju nad lokalom umrla 75-letni Nicolo Peressin in 69-letna Anna Comuz-zi, zato naj bi trojica bila kriva umora.
Problem za ugotovitev resnice je v dokaznem gradivu. Leta 1989 so namreč preiskovalci poslali na analize v Rim pet vzorcev materiala (ogroke in pepel) s pogorišča, izvedenci pa so vrnili šest zavitkov: v šestem, ki je vseboval zmes iz vseh ostalih, je bilo občutno več sledov bencina kot v drugih, kjer so sledovi bili neznatni (v dveh vzorcih) in sploh odsotni (v treh). Ferazzoli naj bi zato pojasnil, ali je morda on pri analiziranju uporabil bencin, kar bi seveda izpodbilo glavni obremenilni dokaz na račun obtožencev.
GORICA / POKOPALI SO GA V SOVODNJAH
Množica prijateljev je pospremila na zadnji poti 22-letnega Igorja Povšeta
Sošolci, prijatelji iz športnega društva ci in solistka. Krsto so spremljali igralci 01ympia, sovaščani so vCeraj pospremili 01ympie v dresih. Ganljivo slovo je bilo k zadnjemu domovanju na sovodenj- zatem na pokopališču v Sovodnjah, kjer skem pokopališču 22-letnega univerzi- se je na pogrebu zbralo veliko ljudi in letnega študenta Igorja Povšeta. Žalni kjer sta verski obred opravila župnika obred so v cerkvi na Travniku opravili - MarkežiC in Žbogar. Spet so zapeli župniki Bolčina, MarkežiC in Žbogar, s fantje, zatem pevci zbora Filej, besede pesmijo so se poslovili številni prijatelji slovesa pa je izrekel predstavnik društva iz Standreža in Steverjana, na kom pev- 01ympia Franko Bagon. (Foto Bumbaca)
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.30-21.00 »Titanic«. Rež. J. Cameron, i. Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet.
VITTORIA 3 16.00-17.45 »La sirenetta«. Risani film.
20.00-	22.15 »Paradiso per-duto«. Robert De Niro, Anne Bancroft, Ethan Hawke.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »II collezionista«. M. Freeman, Ashley Judd. TRŽIČ
COMUNALE 18.00-
20.00-	22.00 »L’ospite d’in-vemo«. Emma Thompson.
EKCELSIOR 17.00-19.30-22.00 »Starship troopers«. ČEDAD
RISTORI 21.00 »The Jackal«. B. VVillis, R. Gere.
H LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405.
moška
oblačila
ul. Carducci 24 tel. 537561
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bosta avtobusa za izlet 8. marca odpeljala: 1. avtobus ob 9. uri izpred gostilne Primožič skozi Podgoro in Standrež, 2. avtobus ob 9. uri iz Standreža skozi Sovodnje. Udeleženci naj ne pozabijo osebne izkaznice za prehod meje.
gg ČRPALKE
Danes popoldne in jutri bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske Črpalke GORICA
IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo MONTESHELL - Ul. Aqui-leia
ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste
TRŽIČ
MONTESHELL-Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich
RONKE
AGIP - Ul. Redipuglia
KRMIN
AGIP - Drev. Ven. Giulia
GRADIŠČE
MONTESHELL-Ul. Trieste ŠKOCJAN
AGIP-Ul. Battisti (Pieris)
MARJAN
AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste
POGREBI
Danes: 10.30, Celinia Don-da vd. Petruz iz splošne bolnišnice v Romans.
ZAHVALA
Ganjeni ob izrazih sočustvovanja ob izgubi naše drage
Zore Komel vd. Drufovka
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Posebna zahvala g. župniku Lazarju, prijateljem, sorodnikom in znancem, vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ali počastili njen spomin.
Sin Dušan, hčeri Tatjana in Sonja z družinami
Steverjan, 7, marca 1998
BENEŠKA SLOVENIJA
Sobota, 7. marca 1998
UČENCI DVOJEZIČNEGA ŠOLSKEGA CENTRA V ŠPETRU SO PRIPRAVILI ZA NAS
V nedeljo, 15. februarja, so v So-vodnjah pustovali vsi tisti, ki so želeli. Šel sem tudi jaz, ker je moj oče predstavnik sovodenjske občine, moja mama pa tajnica. Moj oče je Sel delat ob 7.30, jaz in moja mama pa sva prišla v Sovodnje ob 10.00. Tudi mojega brata ni bilo, ker je šel na nogometno tekmo, kajti igrali so za uvrstitev na četrto mesto. Jaz sem se oblekel v pajaca. Imel sem zelene lase ob straneh in sredi glave sem bil plešast. Moja prijateljica mi je pobarvala obraz. Imel sem srajco na pikice in dolge rdeče hlače. Hlače so mi padale, ker so bile prevelike, tako sem si dal naramnice. Na nogah pa sem nosil črne čevlje. Z doma sem prinesel veliko stvari, da bi jih prodal: poster nogometašev in Jurassic-Parka, poster Batmana in Robina, nalepke nogometašev in košarkarjev ter še majhne igrače. V vasi so blizu stojnic prodajali raznovrstno hrano: palačinke, brovado, batudo, bonbone, kostanj, krompir, jabolka, čebulo in še veliko drugih stvari. Bolj naprej je bil velik šotor, kjer so plesali in pro-
dajali ocvrt krompir, pizzo, pivo, vvurstel, klobase, vodo ter črno in belo vino. Ob
12.00	smo jaz, Fabrizio, Giovanni in Or-nella hodili po hišah in peli pustne pesmi: Noi samo le mascherine, tutte quan-te biricchine, scusateci per il guaio, ma a. carnevale, ogni scerzo vale!! Carnevale e arrivato, tutti i vesti ti fan mercato, tutti sorridono e fanno festa con una padella in testa!! Vsi so nam rekli, da smo pridni in da so pesmi lepe. Ko smo se vrnili k stojnicam, nam je Živa rekla, naj prodajamo jabolka, čebule in krompir po 1000 lir. Hodili smo po celi vasi. Veliko smo zaslužili! Zadnja hiša je bila hiša učiteljice Antonelle. Dala nam je »crostole«, sendviče, krompirčke, kokakolo in 10.000 lir. Bila je zelo pri jama .
Ob 13.30 sva jaz in Giovanni prodajala vse, kar sva prinesla z doma. Postavila sva vse stvari na veliko stojnico. Ob
15.00	sva štela denar; Imela sva kar
40.000	lir. Jaz sem kupil bombone, palačinke in ocvrt krompir. Stvar, ki mi je bila posebno všeč, je bila krava z vimeni,
iz katere je pritekalo vino. Neverjetno! Potem sem videla papeža, ki je peljal Fi-dela Kastra s samokolnico. Nato je bil na vrsti defile. Jaz sem šel defilirat s številnimi ljudmi. Hodili smo pet kilometrov, to je približno ena ura hoje. Z nami so bile maske iz številnih vasi: Iz Mažarol, Ronca, Stupice, Matajurja in seveda iz Sovodenj.
Posebno sta mi bili všeč dve maski. Prva je bil angel, ki je vlekel z verigo hudiča, ki nas je hotel zbosti z vilami. Druga maska je bil študent z dolgimi nogavicami, kratkimi hlačami in s črno majco. Imel je platišče kolesa brez špic in ga je metal blizu ljudi. Potem so bili blumarji, ki imajo to navado, da tečejo okoli vasi tolikokrat, kolikor je njih samih. Poleg tega jih mora biti vedno liho število.
Potem sem tudi gledal tekme iz serije A in ob 20.00, ko sem povečerjal, sem šel domov s svojo mamo. O tem pustovanju mislim, da je bilo lepo, toda če bi šli tudi po drugih vaseh, bi bil še bolj vesel.
Francesco, 5. razred.
- j H ' j
V nedeljo, 15, februarja, je bilo v Sovodnjah veliko pustovanje. Udeležile so se ga Številne maske. Meni pa je bila všeč posebno ena. Ta maska je predstavljala velikega, velikega petelina. Nisem videl osebe, ki jo je nosila, ker je bila vsa pokrita in so se videle samo njene noge. Glava petelina je bila velika,
podolgovata in rjave barve. Oci so bile bele, v notranjosti pa Črne. Na glavi je imel veliko in rdečo grivo. Pod kljunom pa velik, rdeč podbradek. Kljun je bil Spičast, dolg in rumene barve. To ni bila prava obleka, bil je samo kos v obliki petelina. Oseba, skrita pod masko, pa je nosila Cme nogavice in Črne Čevlje.
Petelin se je obnašal lepo in je bil miren, samo hodil je okrog in se kazal. Zame je bila ta maska zelo zanimiva: ko se je petelin prišel pokazat, sem ostal z odprtimi usti. Bil je zelo zelo velik. Nisem Se videl tako velike maske iz vrbovih Sib. Bila je zares lepa!!!
Davide, 3. razred
V nedeljo, 15. februarja, je bilo v Sovodnjah veliko pustovanje. Udeležile so se ga številne maske. Mmeni pa je bila všeč posebno ena, v katero je bil oblečen Ivan. Predstavljal je Pusta. Bil je srednje postave in se je držal pokončno. Obraz je bil malo podolgovat in črn, oči pa modre. Lic in ust nisem videl, ker jih je pokrival z barvano ruto. Oblekel se je z majico in s hlačami, s keterih so viseli trakovi iz vseh barv. Dva pasova sta držala obroč iz železa, na
katerem so bili zavezani težki železni zvonovi. Na glavi je imel velik, stožičast klobuk, tudi ta pokrit z barvnimi takovi. V rokah bi moral imeti lesene klešče, toda jih ni imel. Tekel je naprej in nazaj po vasi, toda če bi imel klešče, ki lahko prijel ljudi za noge. Zame je bila ta maska zelo zanimiva, ker prihaja z Matajurja. V Čedadu teh mask ni, so samo Batman, Zorro, princese, Superman in duge take modeme maske.
Emil, 3. razred
V nedeljo, 15. februarja, je bilo v Sovodnjah pustovanje, kjer so vsi otroci lahko sodelovali. Organizirala ga je gorska skupnost in naša dvojezična šola je pri tem sodelovala. Pustovanje se je začelo ob deseti uri zjutraj, tako da so se lahko ljudje pripravili.
Jaz sem šla v Sovodnje približno ob enih in pol z mamo in dedkom, ki ga je zanimal delile, in s svojo psičko Gigio. Bila je prav simpatična, ker sem jo oblekla v dojenčka. Jaz pa sem se oblekla v ženo potepuha. Potepuh pa je bila Ornella, moja najboljša prijateljica. Nosila sem čmo krilo, modro srajco in brezrokavnik tudi modre barve. Na vse obleke sem prisila veliko krp. Na rokah sem bila umazana s črno barvo in tudi na obrazu. Moji lasje so bili skuštrani.
Ko sem bila na pustovanju, sem videla veliko ljudi, stoj-
nic in drugih stvari. Tudi Gi-gia bi se kmalu izgubila. Ker smo prišli pozno, smo se malo sprehodili in medtem sem videla kosilnico, ki je metala pustne kroglice. Bila je prav lepa. Defile se je začel ob dveh popoldne. Spredaj smo hodili mi, otroci, za nami pa druge maske, ki so prišle iz raznih vasi. Poleg tega sem lahko videla ženina in nevesto, krsta bila v resnici oba moška. Bile so tudi maske iz vrbovih šib. Tista pa, ki me je najbolj prevzela, je bila krava, iz katere je prihajalo vino. Zanimivi so bili tudi blumarji in smrt. Ostali smo samo do štirih in pol, ker so mojo mamo bolele glava in ušesa. Toda jaz sem hotela ostati še malo, ker ko se je defile končal, smo šli jaz, Gabriele in Ornella po hišah pet. To pustovanje mi je bilo všeč, toda lani je bilo lepše, ker smo lahko več hodili po hišah. Zelo sem se zabavala. Veliko sem jedla, pila in se igrala. Bil je prav poseben dan.
Emma, 5. razred
\ SIL SEM Yv \ »It «ir c
' t e J*
V
cN,Aaar / Cn/ / Crtn Pl	f -
- 'liT, v 5)011 sno
■k (ži «#
52®
M
KOSOVO / SRBSKE VARNOSTNE SILE NADALJUJEJO Z NAPADI NA OBMOČJU PREMICE
Položaj na Kosovu iz ure v uro bolj dramatičen in skrajno eksploziven
Sekretar zveze Nato Solana zahteva vzpostavitev nekdanje avtonomije - Rusija že svari Zahod
PRIŠTINA, BEOGRAD, MOSKVA - Včeraj ob zori so srbske sile obnovile napade na albanske vasi na hribovitem območju Dreni-ce, kjer so v četrtek pobile po albanskih virih najmanj 50 civilistov. V Beogradu seveda trdijo, da so ubili samo dvajset »albanskih teroristov«. Tajnik krajevnega odbora za človekove pravice Adem Meta je iz Srbice (Skenderaj) po telefonu sporočil, da so vasi Prekaz in Polac najprej napadli z avtomatskim orožjem, nato pa tudi s topništvom. V Srbici je položaj tako napet, da je ostal ves pečeni kruh neprodan, saj si ljudje ne upajo iz hiš. Proti LauSi (Llausha) prodirajo močne srbske sile, v vasi pa je ogromno žensk in otrok, ki so se tja zatekle iz napadenih vasi. Vesti pa
so skrajno pomanjkljive in 'protislovne. Kot med vojno na Hrvaškem poskušajo srbske oblasti na vse načine prekriti svoja grozodejstva, tako da ne dovolijo novinarjem dostopa na krizna območja. Vseeno pa se je izvedelo, da so med četrtkovimi žrtvami srbskih napadov tudi ženske in otroci. Položaj na Kosovu je tako eksploziven, da so včeraj celo v Prištini zaprli vse Sole, vse več kosovskih Albancev pa poskuša z avtobusi zbežati iz pokrajine v Makedonijo.
Za sedaj je le redkim kosovskim Albancem uspelo zbežali v Albanijo, ker so srbske varnostne sile okrepila svoje nadzorstvo vzdolž vse meje z Albanijo. Tudi Albanske oblasti so včeraj na mejo poslale okrepitve, v prealarmnem
stanju so rezervisti s kukeSkega območja, vsak čas naj bi podobna usoda doletela tudi rezerviste v S kadru. Izbruh spopadov na Kosovu Albanija jemlje zelo resno. Včeraj se je demonstracij v Tirani udeležilo več kot 30 tisoč ljudi (na sliki AP), ki so izrazili solidarnost s kosovskimi Albanci. Prvič so skupaj demonstrirali socialisti in pripadniki demokratske stranke nekdanjega predsednika Berishe. Albanski predsednik Rexhep Meida-ni je izrazil solidarnost z »brati na Kosovu«, mednarodno skupnost pa pozval, naj posreduje in prepreči zaostrovanje konflikta. Nekdanji predsednik Beri-sha je Albance pozval, naj »z vsemi silami« branijo svoj narod, poudaril pa je tudi, da Albanci ne bodo
dovolili, da bi se na Kosovu ponovila bosanska morija.
Včeraj so se s srbskimi oblastmi in s predstavniki albanske skupnosti v Prištini sestali veleposlaniki držav tako imenovane kontaktne skupine, ki so jo ustanovili aprila 1994 za usklajevanje stalisc velesil do vojne v Bosni in Hercegovini in v kateri so ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija, Nemčija in od nedavnega tudi Italija. Najprej so se pogovarjali z namestnikom načelnika kosovskega okrožja Veljkom Odalo-vičem, zatem pa Se z voditeljem kosovskih Albancev Ibrahimom Rugovo in s funkcionarjem Demokratične zveze Kosova Fehmijem Aganijem. Veleposlaniki bodo o včerajšnjih pogovorih seznanili svoja zunanja
ministrstva, ki bodo te ugotovitve uporabili na ponedeljkovem sestanku zunanjih ministrov kontaktne skupine v Londonu. Kot kaže, pa Rusija v London ne bo poslala svojega zunanjega ministra Jevgenija Primakova, temveč njegovega namestnika Nikolaja Afanasjevskega. Se več, neki funkcionar ruskega zunanjega ministrstva je za agencijo Interfax včeraj izjavil, da Rusija smatra za »nesprejemljive izjave predstavnikov nekaterih zahodnih držav o možnosti neposrednega tujega vmešavanja in o stopnjevanju sankcij, s katerimi bi pririsnili na ZR Jugoslavijo v zvezi s kosovsko krizo«. Isti funkcionar je Se navedel, da se Rusija zavzema za tako rešitev, ki bi s političnimi sredstvi zagotovila mir in ozemeljsko celovitost Jugoslavije. Ruski zunanji minister Primakov pa se je o kosovski krizi telefonsko pogovarjal s šefi diplomacij ZDA, Francije in Nemčije.
Rusija je nedvomno zaskrbljena, ker ji postaja jasno, da tokrat Zahod ne bo dopustil nove morije, ki bi destabilizirala celotni evropski jugovzhod.
Generalni sekretar zveze Nato Javier Solana je včeraj v Bratislavi izrazil »najglobljo zaskrbljenost« nad tragičnimi dogodki na Kosovu in jugoslovanskega predsednika Miloševiča obtožil, da je »glavni odgovorni« za položaj in ga je zato pozval, naj na Kosovu vzpostavi tisto avtonomijo, ki jo je pokrajina imela pred letom 1989. Obtožil ga je tudi, da »napada miroljuhno prebivalstvo« in poudaril, da se ne smejo ponoviti »strahotni prizori iz zadnjih dni«.
ITALIJA / OB VSE BOLJ EKSPLOZIVNEM POLOŽAJU
Državna sekretarka ZDA Albrightova v Rimu o kosovski in zalivski krizi
Danes bo v Vatikanu, ki je že zavzel jasno stališče do kosovskega vprašanja
RIM - Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je včeraj prispela v Rim po uspešnem obisku v ukrajinskem Kijevu, kjer je dosegla dogovor glede ukrajinske jedrske tehnologije, ki je ne bodo več prodali Iranu, in glede nadzora nad ukrajinsko raketno tehnologijo. V Rimu Albrightovo čaka trši oreh, saj bo z italijanskimi voditelji izmenjala mnenja tako o kosovski kot o zalivski in bliZnjevzhodni krizi. Trenutno je seveda v ospredju kosovska kriza, ki VVashington najbolj skrbi, saj je že začel diplomatsko in gospodarsko pritiskati na Beograd. O mednarodnih naporih za preprečitev vojne na Kosovu med Srbi in kosovskimi Albanci je Albrightova že sinoči seznanila italijanskega predsednika Scalfara. Višek njenega obiska pa bo danes, ko se bo sestala z italijanskim zunanjim ministrom Lambertom Dinijem, v Vatikanu pa jo bo sprejel papež Janez Pavel II.
Italija je seveda prav tako kot ZDA skrajno zaskrbljena zaradi krize na Kosovu. Med drugim se nahaja v nezavidljivem položaju, saj ima precejšnje
ekonomske interese v Srbiji, s katero jo med drugim vežejo prijateljski odnosi, podobne odnose pa ima tudi z Albanijo. Manj problemov ima Vatikan, saj je Sveti sedež svoje stališče o Kosovu včeraj jasno navedel v svojem glasilu Osservatore Romano. »Mednarodna skupnost mora ukrepati preden bo prepozno in dokazati, da jo je prelivanje krvi na Balkanu nečesa izučilo,« je zapisalo vatikansko glasilo, ki je obenem poudarilo, da »ne moremo imeti za notranjo zadevo vprašanj, ki se nanašajo na dostojanstvo, svobodo in na življenje posameznikov in celih ljudstev«. Vatikan je seveda mnenja, da se diplomacija spet podreja dogodkom, ne da bi jih bila v stanju preprečevati.
Ob včerajšnjem prihodu na rimsko letališče Ciampino pa je ameriška državna sekretarka spregovorila tudi o tragediji v Cavaleseju, ki jo je povzročilo ameriško vojaško letalo. Albrightova je zagotovila, da bodo storili vse, tako da bodo pojasnili incident in preprečili, da bi se kaj takega se ponovilo.
Nemški zunanji minister Klaus Kinkel pa je pozval Varnostni svet OZN, naj se nemudoma začne ukvarjati z eksplozivnimi razmerami na Kosovu. Poziv je Kinkel poslal generalnemu sekretarju OZN Kofiju Annanu. Vodja nemške diplomacije je obenem izjavil, da je prevzel pobudo za podaljšanje navzočnosti mirovnih enot OZN v sosednji Makedoniji, kjer je včeraj v Skopju kakih
20.000	makedonskih Albancev zahtevalo poseg zveze Nato in ZDA. Kinkel je tudi pozval Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva preprečevalne diplomacije, na območje pa naj pošlje po-
sebnega pooblaščenca OV-SE Felipeja Gonzaleza. Kinkel je razmere na Kosovu označil za »hudo eksplozivne« in posvaril pred »novim grozljivim kriznim žariščem«. Nemčija je za rešitev kosovske krize še posebej zainteresirana, saj ima na svojem ozemlju kakih 140.000 kosovskih Albancev.
Zaradi kosovske krize je zaskrbljena tudi Turčija, ki bo danes v Beograd poslala svojega zunanjega ministra Ismaila Cerna. Bolgarija pa je Turčiji, Romuniji in Grčiji predlagala sprejetje skupne balkanske deklaracije o Kosovu. Svoje usluge ponuja tudi Grčija, ki je prav tako skrajno zaskrbljena nad položajem.
Ritterjeva ekipa pregledala dva iraška objekta
BAGDAD - Za Iračane in ne samo za njih sporni Scott Ritter je na čelu svoje ekipe inšpektorjev posebne komisije Združenih narodov za nadzorstvo iraške oborožitve (Unscom) včeraj že nemoteno pregledal dva »normalna« objekta, kjer bi lahko Iračani skrivali orožje za množično uničenje. Seveda tega orožja skoraj gotovo ni v »normalnih« objektih in bržkone niti v predsedniških palačah, ki jih bo pregledala posebna ekipa, v kateri bodo prisotni tudi diplomati. Sef Unscoma Richard Bu-tler je baje kot prvega poslal v Irak prav Ritterja, ne da bi o tem predhodno obvestil generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana. Nič Čudnega torej, da je Rusija včeraj zahtevala, da bi bil Butlerjev namestnik ruski izvedenec in ne Američan Charles Duelfer, ker dvojica preočitno brani ameriške interese. Tudi Francija proučuje možnost, da bi okrepila svojo prisotnost v Unscomu, ker je v tej posebni komisiji preveč Američanov in Britancev, kar moti Iračane.
Enajst mrtvih v nesreči vlaka na Finskem
HELSINKI - V nesreči vlaka v osrednji Finski je včeraj življenje izgubilo 11 oseb, več kot 30 pa je bilo ranjenih. Po besedah predstavnika železnice se je potniški vlak s sedmimi vagoni okoli 14. ure iztiril v bližini postaje v mestu Jyvaskyla.
Kohl od Netanjahuja zahteva »napredek«
BONN - Nemški kancler Helmut Kohl je od izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja zahteval »otipljiv napredek« pri zmanjševanju števila izraelskih enot na palestinskih območjih. Izrazil je nemško razumevanje za željo Izraela po miru in varnosti, vendar tudi poudaril naraščajočo zaskrbljenost Bonna ob zamrznitvi bližnjevzhodnega mirovnega procesa, izraelsko vlado in predstavnike palestinskih oblasti pa pozval, naj ostanejo zvesti mirovnemu procesu.
O razmerah na Bližnjem vzhodu pa so v Parizu govorili izraelski in francoski obrambni minister Ji-cak Mordehaj in Alain Richard ter vodja francoske diplomacije Hubert Vedrine. Govor pa je bil tudi o položaju v Iraku ter o možnostih za umik izraelske vojske iz Libanona.
Turki nočejo sodelovati na pogajanjih Gpra za vstop vEU
NIKOZIJA - Evropski komisar za zunanjo politiko Hans van den Broek je med obiskom na Cipru turško skupnost na otoku pozval, naj sodeluje v pogajanjih o vstopu Cipra v EU, vendar pa ta pozive še naprej zavrača. Sicer pa je vlada v Nikoziji imenovala glavnega pogajalca za pogajanja z unijo, to je nekdanji predsednik Jorgos Vasiliu.
ITALIJA, DEŽELA
Sobota, 7. marca 1998
MILAN / OPOZORILO FRANCESCA SAVERIA BORRELLIJA
POLITIKA / ZA ODPRAVO PROPORČNEGA DELEŽA
Zastaranje zločinov ogroža »čiste roke«
Šefa milanske tožilstva podprli sodniki napadla pa Fi
MILAN - Do junija prihodnjega leta bi mnoga kazniva dejanja lahko že zastarala in okoli dva tisoč osumljencev preiskave »čiste roke« bi bilo nekaznovanih. To je opozorilo, ki ga je z intervjujem milanskemu Corriere della sera naslovil Sef državnega tožilstva Francesco Saverio Borrelli. Opozorilu je dodal se predlog rešitve. Ce bi zamrznil čas staranja za obdobje, ki ga tuji sodniki potrebujejo, da odgovorijo na zahteve italijanskih raziskovalcev, bi problem rešili.
Intervju šefa milanskega tožilstva (kot vsak intervju sodnikov tima »čiste roke«) je močno odjeknil v italijanskem političnem, sodnij-skem in medijskem okolju, tudi ker je Borrelli uporabil nekatere slikovite prispodobe. Med te sodi tudi trditev, da bo »naše delo končalo na smetišču, če bodo kazniva dejanja zastarala«.
Borrelli je včeraj povedal novinarjem, da v njegovih besedah ni
bilo nobene polemične osti in da se je želel samo slikovito izraziti. Tudi ocena, da bo dva tisoč osumljenih nekaznovani (na skupno tri tisoč preiskovanih v podkupninski aferi) je po njegovih besedah okvirna.
Borrelli je poudaril, da seveda vsako preiskovalno delo ni zaman in nekaj ostane. Dejal je tudi, da njegovo razmišljanje ni hotelo biti opomin politikom, ampak samo predlog, kako rešiti vprašanje. Med predlogom, da bi podaljšali roke zastaranja in poskusom, da bi pusti vse tako, kot je, je Borrelli predlagal vmesno pot. »Želel sem samo prikazati neko stanje. Nevarnost zastaranja ogroža vse procese, naše preiskave pa so bolj ogrožene od drugih, ker razsikujemo dogajanje v osemdesetih letih in je nevarnost zastaranja zaradi tega večja,« je povedal Borrelli. Dodal je, da je včasih vzdušje na milanskem državnem tožilstvu »zagrenjeno, saj naše delo ni vselej primerno
vrednoteno, izpostavljeni smo napadom in poskusom delegitimira-nja«.
Borrellijeve besede (kot vse izjave sodnikov tima »čiste roke«) so močno odjeknile v političnem, sodnij skem in medijskem okolju. Sefa milanskega tožilstva je podprl bivši tajnik vsedržavnega združenja sodnikov Edmondo Bruti Libe-rati, ki je dodal, da je dolgotrajnost postopkov za pridobivanje gradiva na tujem posledica dejstva, da skušajo preiskovani na vsak način preprečiti prihod gradiva v Italijo, kar upočasnjuje postopek.
Borrellijevemu predlogu je nasprotoval predstavnik odvetniške zbornice Gaetano Pecorella, po katerem bi bilo zgrešeno podaljševati postopke v nedogled, predstavnik Forza Italia Marcello Pera pa je Sefu tožilstva žolčno pripisal posku, da bi kot srednjeveški invi-zitorji podaljašl preiskave v nedogled in si tako zagotovil nekaznovanost.
Di Pietro podprl volilni referendum
V CDU le za las preprečili popoln razkol Buttiglione »zmagal« z dvema glasovoma
RIM - Poglavje o ustavnih reformah je še povsem odprto, še posebno kar zadeva pravosodje, včeraj pa je znova stopilo v ospredje vprašanje volilnega zakona. Mario Segni je namreč predstavil svojo referendumsko pobudo, ki jo je med drugimi podprl Antonio Di Pietro, to pa je zaradi še vedno velike popularnosti nekdanjega javnega tožilca povzročilo veliko vznemirjenja med malimi strankami. Medtem ko v večjih strankah prevladuje previdnost, se manjše odkrito upirajo odpravi proporčnega deleža volilne pogače, povrhu pa bi rezek večinski sistem skoraj gotovo povzročil preustroj sedanjih zavezništev.
V DlAlemovi stranki prevladuje mnenje, da je referendum sredstvo pritiska na parlament, da bi le-ta proizvedel tako zakonodajo, ki bi zagotovila izrazitejši večinski volilni sistem. Bolj razglašena so mnenja o Di Pietrovi vlogi, pristop nekdanjega tožilca k Segnijevi pobudi pa je povzročil odhod Lucia Collettija (FI), ki je prepričan, da bo le-ta, demagog kot je, referendum zlorabil za svoje namene. Se bolj bojeviti so toni predstavnikov mi-
ni strank, od ljudske (PPI) in CCD do zelenih in komunistične prenove, katere li-der Cossutta nima dvomov: refrendum služi za eliminacijo vseh strank.
Odprta ostaja tudi druga aktualna tema, ustanovitev novega centra, potem ko je Cossiga svoj UDR »ubil v zibelki«. Včeraj se je skoraj malce pokesal, ko je izjavil, da ostaja projekt v veljavi in da je pripravljen pomagati vsakomur, ki bi ga želel udejaniti (o tem naj bi se bil pogovarjal s Tabaccijem, Masijem in Scogna-migliom). Enega najbolj razdiralnih učinkov pa je Cossiga povzročil v Butti-ghonijevi CDU, kjer se je včeraj na skupščini stranke bila bitka med sekretarjem in predsednikom Formigonijem, ki sili nazaj v Pol svoboščin. Nezaupnica Butti-glioneju je bila zavrnjena z zgolj dvema gasovoma (66 proti 64), kar pomeni, da se je že itak mikroskopska stranka razklala na polovico. Po desetih urah razprave v hudo razgretem ozračju in na meji telesnega obračunavanja je bil naposled vendarle preprečen popoln razkol, zdaj pa bo o usodi stranke odločal kongres.
PREVOZI / OSNUTEK MINISTRA COSTE
PORDENONE / ZADRŽALI SO NEKEGA UPOKOJENCA
Popravki k cestnemu zakoniku
Vlada naj bi nove omejitve odobrila na svoji prihodnji seji
RIM - Minister za javna dela Paolo Costa je pripravil vrsto popravkov k cestnemu zakoniku. Po vsej verjetnosti jih bo odobril ministrski svet na svoji prihodnji seji sredi prihodnjega tedna. Gre za dokaj obsežen paket, saj Costov zakonski osnutek obsega 65 členov.
Med novostmi, ki jih predlaga minister za javna dela, prav gotovo izstopata dve. Prva novost je v tem, da bo odslej postala obvezna raba čelade za vse voznike motornih koles, in torej ne samo za mladoletne, kot je veljalo doslej. Druga večja novost pa je v tem, da se bodo podvojile globe za avtomobiliste, ki med vožnjo rabijo prenosne telefone. Doslej je znašala od 50 do 200 tisoč lir, v prihodnosti pa bo znašala od 100 do 400 tisoč lir. Seveda pa bo tudi v bodoče dovoljeno govoriti po telefonih, ki so vgrajeni v avtomobile.
Kot rečeno, ti dve nista edini novosti, ki jih predlaga minister Costa. Tako bodo v bodočnosti večje globe tudi za lastnike modificiranih motornih koles. Za šolanje novih voznikov bo potrebno razpolagati z avtomobili z dvojnimi povelji, med šolanjem pa bo moral v avtomobilu ob pripravniku nujno sedeti inštruktor. Ceno taksija za letališče bo odslej določal dekret predsednika deželne vlade. Strožje kazni so predvidene za voznike, ki vozijo pod vplivom mamil, kakor tudi za proizvajalce in prodajalce nehomologiranih vozil. Vozniška dovoljenja bodo sodniki lahko začasno odvzeli osebam, ki so bile obsojene na najmanj tri leta zaporne kazni in ki bi lahko z avtomobilom ponovili delikte, za katere so bili obsojeni.
Vse to, seveda, če bodo popravki odobreni.
S kladivom do smrti ranil odvetnico
Odvetnica je zagovarjala enega od ameriških vojakov, vpletenih v tragedijo na Cermisu
PORDENONE - Napadel jo je pri belem dnevu, pred vhodnimi vrati poslopja, v katerem ima urad, večkrat jo je udaril s kladivom in tudi ko je padla na tla, se ni ustavil: 43-letno odvetnico Francesco Trom-bino, mater dveh še majhnih otrok, so odpeljali v pordenonsko in zatem v videmsko bolnišnico, vendar je proti večeru podlegla težkim udarcem. Policija je ustavila in odpeljala na kvesturo nekega 56-letnega upokojenca iz Sacileja, na njegovem domu so našli kladivo in pištolo, ki naj bi ju uporabil pri napadu.
Trombinova je zagovarjala enega od ameriških marincev, ki so vpleteni v tragedijo na žičnici Cer-mis, vendar so preiskovalci že od vsega začetka menili, da napad s
tem ni bil povezan. Odvetnici se je po pričevanju nekega očividca približal okrog 50 let star moški, poldne je že odbilo. Začela sta diskutirati, na trenutke tudi precej ostro, pri tem naj bi se posredno nanašala na neko pravdo. Iz tega bi lahko sklepali, da sta se poznala in da sta prišla v stik po profesionalni poti, kar tudi pomeni, da razburljivo srečanje ni bilo povezano s Cermisom. Naenkrat pa je moški začel udrihati s kladivom, imel ga je skritega v časopisu, odvetnica je padla na tla, skušala se je braniti, vendar se nasilnež ni ustavil. Neki trgovec je nesrečnici hotel priskočiti na pomoč, napadalec je potegnil pištolo in mu začel groziti, nakar je zbežal. Okrog sto metrov daleč so našli časopis,
v katerega je imel zavito kladivo, bil je okrvavljen. Ranjeno odvetnico so najprej odpeljali v pordenonsko bolnišnico, zaradi težkih poškodb so jo kasneje premestili v Videm.
Trombinova je zagovarjala podpolkovnika marincev, 41-letnega Richarda Mueggeja, poveljnika eskadre, kateri je pripadalo letalo »Ea-6B Prowler«, ki se je zaletelo v žičnico na Cermisu. Upokojenec, ki so ga včeraj zadržali, pa s tragedijo na Cermisu res nima nič skupnega. V teku je imel ločitveni postopek, njegovo ženo pa je zagovarjala prav Trombinova. Preiskovalci zato domnevajo, da gre razlog za napad iskati v družinskih nesporazumih, ali bolje, v nasprotovanju upokojenca ženini odvetnici.
NOVICE
Madleine Albright za resnico o Cermisu
RIM - Predsednik Clinton in ameriška vlada žebta, naj se tragedija žičnice Cermis, v kateri je umrlo dvajset potnikov, povsem razjasni. Tako je povedala ob svojem prihodu v Rim ameriška zunanja ministrica Madleine Albright, ki je prvo izjavo ob prihodu v Italijo namenila prav tragediji žičnice na Tridentinskem, kjer je letalo ameriških marincev med nizkim poletom presekalo nosilno vrv žičnice. Albrightova je tudi poudarila, da je bilo soelovanje med itabjansko in vvashingtonsko vlado zelo dobro in dodala, da bi taka tragedija lahko hudo načela manj sotidne meddržavne odnose kot so italijanski in ameriški. Zagotovila je tudi, da bo njena vlada napela vse sile, da bi odkrili resnico in pojasnili vzroke nesreče.
Perlasca: Finiju zmanjkal pogum liderja
RIM - »lider mora imeti dovolj poguma, da pove stvari, ki njegovi stranki niso všeč.« Tako je med drugim poudaril Franco Perlasca, ki je predsedniku Nacionalnega zavezništva zameril, da med simpozijem v Veroni ni spet odločno in jasno obsodil Salojsko republiko. Po njegovem mnenju se je Fini omejil samo na nedoločeno izvajanje o zgodovinskem spominu, ki ga je lahko vsakdo tolmačil po svoje. »V NZ niso še vsi dovolj zreti, da bi se oprostiti, ker so italijanski salojski vojaki stražiti vlake, ki so nato peljali Žide v takborišča smrti,« je dejal Perlasca. Po njegovem mnenju je Fini to dojel, vendar ni hotel biti jasen, ker se je v stranki ustvarila vez med nostalgiki in nomenklaturo. Votilci NZ so različni od volilcev MSI, toda voditelji so vedno isti, je dejal Perlasca.
r VIDEM / DEŽELNE VOLITVE n
Poziv Zelenih in Sl za skupno listo Oljke
VIDEM - Se je možno oblikovati skupno listo Oljke, ki naj se predstavi na deželnih volitvah. O tem so prepričani tako Zeleni kot italijanski socialisti. Oboji menijo, da bi samo skupna lista strank, ki se prepoznavajo v vsedržavnem merilu v Oljki, kos izzivu sedanjega časa.
Deželni svetovalec Paolo Ghersina in glasnik Zelenih Massimo Brianese sta včeraj v Vidmu na novinarski konferenci predlagala, da bi z referendumom med elani strank koalicije in med upravitelji Oljke preverili, ali je so naklonjeni skupnemu nastopu strank zavezništva in ali je možno izbrati kandidata za predsednika deželne uprave. Predstavnika stranke naravovarstvenikov sta menila, da med strankami Oljke sejejo razdor tisti (in ta
sila je tranzverzalno prisotna v raznih komponentah), ki bi želeli ohraniti v krajevnem merilu klice prve republike. Odraz tega manevra naj bi bile tudi okoliščine, ki so prisilile k odstopu videmskega župana Barazzo. »Ni vprašanje stališča te ali one stranke ali njenega vodstva, ampak nasprotnikov reformistične politike Oljke,« sta poudarila.
Socialisti SI pa so postavili »ultimat« partnerjem v Oljki, naj do ponedeljka pojasnijo, ali »obstaja realna volja za oblikovanje skupne liste,« ki je po oceni socialistov potrebna tudi ob proporčnem volilnem zakonu.
SI tudi vprašuje, naj bo pojasnjen odnos z listo, ki jo bosta danes predstavila tržaški župan Riccardo Hly in rektor videmske univerze Strassoldo.
PASSARIANO / PRIHODNJO SOBOTO V VILI MANIN
Deželna konferenca o jusu
Včeraj stajo predstavila predsednik Cruder in odbornik D'Orlandi
TRST - V soboto, 14. marca, bo v Vili Manin v Passarianu deželna konferenca o jusarskih pravicah in o zemljiščih skupne lastnine ali srenjskih zemljiščih, kot jim tudi pravimo.Prireja jo Deželno ravnateljstvo za krajevne avtonomije Avtonomne dežele Furla-nije-Julijske krajine z namenom, da bi natančneje opredelili, za kakšne uži-tninske in lastninske pravice pravzaprav gre, da bi pregledali, kako je z njimi v Furlaniji-Julijske krajini, ter da bi skušali ugotoviti, s kakšnim zakonskim ukrepom bi jih lahko bolje uredili na deželni ravni.
Konferenco sta včeraj predstavila časnikarjem predsednik deželnega odbora Giancarlo Cruder in deželni odbornik za krajevne avtonomije Gianluigi D’Orlandi (na fotografiji). Cruder je podčrtal, da konferenca ne predstavlja predvolilne potegavščine, ampak da na njej želijo pretresti problematiko, s katero se bo prej ali slej prav gotovo moral spopasti deželni svet. Podobno je dejal odbornik D’Orlandi, ki je spomnil, da jusarske pravice in srenjska zemljišča so prisotne v 80 odstotkoih občin v Furlaniji-Julijski krajini. D'Orlandi je pristavil, da uveljavljanje jusarskih in srenjskih pravic povzroča marsikje trenja in konflikte, prav zaradi tega jih je treba natančneje opredeli-
ti ter jih ovrednotiti v sodobnem smislu, recimo tako, da bi ljudje prek njih čutili večjo povezanost s teritorijem in torej tudi večjo skrb zanj.
Deželna konferenca bo prihodnjo soboto trajala ves dan. Pričela se bo ob 9.30 s pozdravom predsednika deželnega odbora Cruderja, nakar se bodo v dopoldanskem delu zvrstila uvodna poročila, ki jih bodo prispevali prof. Emilio Romagnili, dr. Edoardo Cola, prof. Furio Bianco, prof. Alberto Germano, odv. Pietro Federico, dr. Lu-igi Cesare Oliveti in odv. Renato Fu-sco. Konferenca se bo po delovnem kosilu nadaljevala ob 15. uri s splošno razpravo, sklepno besedo pa bo imel deželni odbornik D’Orlandi.
POGOVOR S CORRADOM ROJACOM
S harmoniko v glasbene
O • ^ •
visme
V okviru letošnje koncertne sezone Glasbene matice bo 24. marca v dvorani Deutscher Hilf-sverein v Ulici Coroneo nastopil priznani tržaški harmonikar Corrado Rojac. Nastopiti bi moral 3. marca, vendar je bil koncert zaradi izvajalčevih zdravstvenih težav preložen. Vsekakor smo vključitev koncerta Corrada Rojaca v abonmajsko ponudbo GM izkoristili za prijeten pogovor z mladim tržaškim slovenskim ustvarjalcem.
2e drugič je Glasbena matica v svojo koncertno sezono vključila tvoj nastop. Kaj ti to pomeni?
"Res sem vesel, da Glasbena matica še vedno sledi in spremlja moje harmonikarsko in skladateljsko ustvarjanje. V veliko osebno zadoščenje mi je, da imam svoje mesto v zamejskem kulturnem prostoru."
Kako si izoblikoval spored svojega koncerta?
"Koncert bo razdeljen na dva dela. V prvem bom občinstvu predstavil tradicionalno glasbo za koncertno harmoniko. Najprej bo na sporedu skladba iz zgodnjega baroka, in sicer Tokata Girolama Frescobaldija (1583-1643). Gre za primer baročnih del, ki so jih pisali za glasbila s tipkami in zaradi tega nimajo točno opredeljene zvočne dimenzije. Takrat so jih igrali na čembalo ali na orgle.
Sledil bo prvi kontrapunkt Umetnosti fuge (1749-50) Johanna Sebastia-na Bacha (1685-1750). Tudi to skladbo iz poznega baroka ni avtor posvetil nobenemu instrumentu. Take skladbe lahko torej upravičeno igramo na harmoniko.
S tretjo skladbo na sporedu prehajamo v originalno glasbo za harmoniko. Tema in variacije (1954) Ettoreja Pozzolija (1873-1957) je zgodovinsko delo v italijanski literaturi za koncertno harmoniko in hkrati najbolj zanimiva skladba tega avtorja. Gre za primer manieristične literature, katere stil stoji na meji med klasicizmom in romantiko.
Prvi del koncerta se bo zaključil z zadnjim stavkom Sonate št. 1 v h-molu (1944) ukrajinskega skladatelja Nikolaja Cajki-na (1905). V tem prav tako ma-nierističnem delu pa prevladujejo vplivi pozne romantike."
Katere skladbe pa boš občinstvu predstavil v drugem delu koncerta?
"Ta del bo posvečen sodobni glasbi za koncertno harmoniko. Najprej bom z mezzosopranistko Evo Mabellini izvajal svojo skladbo, ki nosi naslov Dentro il cuore agitarsi. Slo bo za krstno izvedbo tega komornega dela, ki je predelava skladbe Drammati-co, ki sem jo leta 1994 napisal za solo harmoniko. Z glasbo sem skušal ponazoriti osebna notranja doživetja, ki nihajo od napetega vzdušja do lirične čustvenosti. S pevko Evo Mabellini, ki prihaja iz Firenc in s svojim repertoarjem sega tako po tradicionalni liriki kot po sodobnih eksperimentalnih delih, sem že sodeloval lani na koncertu
v Mantovi.
Za konec pa bom predstavil Partito (1968) ruskega skladatelja Vladislava Zolotarjova (1942-1975). Izbral sem jo zato, ker predstavlja most med pozno romantično tradicijo in sodobno glasbo. Obe silnici se v tem viharnem delu križata v izredno originalnem jeziku."
Katerih načel si se držal za sestavo sporeda in kateri je cilj tega koncerta?
"Moj namen je, da bi publiki podal zgodovinski pregled skozi celotno harmonikarsko literaturo in da bi se dotaknil vseh kulturnih silnic, ki so se pojavile v
teku zgodovinske poti harmonike. Izbrane skladbe, ki so razporejene po kronološkem zaporedju, predstavljajo najvidnejše dosežke v resni literaturi za koncertno harmoniko. Upam, da bom s svojim nastopom dokazal, da je harmonika glasbilo, ki ima vsestranske umetniške zmogljivosti."
Tvoja bogata glasbena dejavnost te pelje širom po Italiji. Na konservatoriju v Permu poučuješ klasično harmoniko, na milanskem konservatoriju pa študiraš kompozicijo z Davidom Anzaghijem. Kako se ti razodeva milanska glasbena scena?
"Gre za zelo spodbudljivo in kreativno okolje. Tu imaš konkretno možnost, da lahko izražaš svoje glasbene ideje. Ce živiš v Milanu lahko jasno čutiš, kako se glasba razvija in kako stremi v bodočnost."
Poleg harmonike igraš še klavir in čelo. Katero izmed teh glasbil ti je bolj pri srcu?
"Najpogosteje igram na harmoniko, klavir je bistven pri kompoziciji, redkokdaj pa sežem po čelu. V glavnem skušam prenesti na harmoniko nekatere izvajalne tehnike klavirja in čela. Pri čelu me zanima predvsem oblikovanje fraziranja, pri klavirju pa artikulacij-ska tehnika."
V katero smer pelje danes harmonika?
"Koncertna harmonika ima v sodobni glasbi sijajno bodočnost. Spodbudno je, da se je razširila tudi med mladimi. V sodobni glasbi lahko igra harmonika pomembno vlogo, obenem pa mora ohraniti svojo tradicijo. Za to je delno poskrbel vstop harmonike na pet italijanskih konservatorijev. Idealno bi bilo, če bi to število čimprej povečali. V primeru, da bi Glasbena matica postala državna ustanova, bi se nedvomno spremenila v pomembno harmonikarsko središče, ki bi imelo težo na celotnem italijanskem kulturnem območju."
Kam bi Corrado Rojac želel povesti harmoniko?
"Rad bi dodelil harmoniki primerno razsežnost resnega koncertnega instrumenta ter ji pripravil tla za rodovitno glasbeno in kulturno prihodnost."
Aleksi Jercog
MK: Jančarjevo Zvenenje v glavi in Kuntnerjev Cmurek
"Bilo je avgusta 75, ko sem v starodavnih zaporih v mestu M. slišal zgodbo, ki jo bom skušal tukaj skoraj v podrobnostih obnoviti." Tako se začne roman Draga Jančarja z naslovom Zvenenje v glavi, ki je skupaj s pesniško zbirko Toneta Kuntnerja, naslovljeno Cmurek, v novi opremi Jureta Jančiča izšel v zbirki Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga.
Omenjeni Jančarjev roman pripoveduje o uporu, ki iz neznatnega vzroka izbruhne v neki kaznilnici, ter o človeku, ki ga je začel in v njem vztrajal do konca. Se znano tem6 je avtor uporabil za osebno zgodbo, hkrati pa za alegorijo vsakršnega sodobnega družbenega in človeškega nasilja, ki nastaja
predvsem zaradi človekove neza-doščenosti in izgubljenosti v svetu. Roman, v katerem se prepletajo ena od zgodb o ljudeh v zaprtem sistemu, resnična zgodba o branilcih Masade, pa tudi ljubezenska zgodba, je pripoved o človeškem nemiru, ki ga simbolizira zvenenje v glavi, in je pripoved o vzporednem svetu urejenim družbenim odnosom. Po napovedih naj bi ta Jančarjev roman kmalu izšel tudi v nemščini.
Cmurek, kraj, ki hkrati je in ga ni, simbolično zaznamuje novo Kuntnerjevo pesniško zbirko, ki tudi tokrat ponuja verzne zapise o izginulem svetu, o stvareh, naravi, ljudeh in odnosih med njimi, kakršnih več ni. Kuntner v svetlih
in tesnih tonih piše o minulih rečeh slovenskega sveta in izgubljenega časa ter o novih dneh, v katerih ljudje ne razumejo več besed, kot so prijateljstvo, ljubezen, polje ali domovina. A Kuntner kljub žalosti ostaja optimist. Po Jančarjevem mnenju, ki je napisal spremno besedilo na zavihku, "Kuntnerjeva Arkadija ni samo včerajšnji pastoralni slovenski svet, pač pa je to, kratko in malo, veliko in neskončno življenje".
Umetniška predstavitev nove pesniške zbirke Cmurek Toneta Kuntnerja s sodelovanjem več slovenskih dramskih igralcev bo prihodnji petek, 13. marca, v Mestnem gledališču ljubljanskem.
(STA)
r OB IZIDU KNJIGE ANNE MARIE VINCI n
Univeiza v Trstu ni nastala iz ljubezni do znanja
Ustanovitev tražaš-ke univerze je bila dolgoleten sen tražaških iredentističnih krogov.
Peščica mladih italijanskih intelektualcev je od odprtja visokošolskega središča pričakovala kulturni preporod Trsta. Pobudi niso bili naklonjeni avstrijski vladni krogi, podpirali pa je niso niti tržaški podjetniki, vrli tržaški politiki pa so se ob univerzitetnem vprašanju praviloma širokoustili.
Nenaključno je bilo zahtevi po univerzitetnem študiju ugodeno šele leta 1938, kar pomeni dvajset let po prihodu italijanskih oblasti v Trst. Preimenovanje Visoke šole, ki jo je ustanovila Revol-tellova fundacija, v Visoki inštitut gospodarskih in trgovskih znanosti leta 1924 obravnava namreč zgodovinopisje le kot prvo fazo snovanja univerzitetnega študija v Trstu.
Nastajanje tržaškega univerzitetnega središča je bilo počasno, ujeto v kompleksno dinamiko odnosov cen-ter-periferija. Sele veliki imperialistični apetiti, ki jih je Italija usmerila na Balkan, so vprašanje spravili z mrtvega tira. Leta 1938 so se vrata državne blagajne v Rimu končno odprla in s potrebnimi finančnimi sredstvi omogočila odprtje univerze.
O vprašanju nastanka tržaške univerze so se, kot nam razkriva študija A. M. Vinci, ki je izšla pri tržaški založbi Lint z naslovom Zgodovina tržaške univerze - Mit, načrti in resničnost (Storia delPUniversita di Trieste. Mito, progetti, realta. Qua-derni del Dipartimento di Storia, Univerista degli Studi di Trieste, 4. 1997), tako za časa Avstrije, kot za časa fašistične Italije, prepletala razmerja med posameznimi tržaškimi elitami in zunanjimi centri oblasti. Kot je iz samega podnaslova razvidno, se je avtorica pri preučevanju teme soočala ne samo z analizo zgodovinske resničnosti, temveč tudi z njenimi mitičnimi primesmi. Najprej je ugotovila, da je bilo univerzitetno vprašanje tako pred prvo svetovno vojno kot tudi po njej zagozdeno v odnos, ki sta ga vzpostavila center in periferija.
Ne le Dunaj, temveč tudi Rim se je odklonilno, ali vsaj sprenevedavo, odzival na zahtevo tržaških intelektualnih krogov, nenazadnje tudi zato, ker niso imeli podpore krajevne ekonomske in finančne elite, ki v svoji samozadostnosti ni pogrešala akla-demske kulture in znanosti. Kot ugotavlja Vincijeva, je bilo odklonilno mnenje Dunaja koherentno s poskusom ograditve pred novim sredobež-nim kulturnim centrom, ki bi še globlje načel habsburško tkivo.
2e v prvih načrtih in zahtevah po tržaški univerzi so se na začetku 20. stoletja kazale namere tržaške iredente: gradnja civilizacijske utrdbe v Trstu naj bi obranila in razširila ita-lijanstvo. Zato pa je zahteva po slovenski univerzi v Trstu izvenela v tržaških iredentističnih krogih kot pravo bogoskrunstvo, ki ga je bilo treba preprečiti na kakršenkoli način.
Maja 1914 se je v geslih tržaške italijansko govoreče mladine univerzitetno vprašanje spremenilo v bojni klic, ki je povedel del tržaške mladine na fronto. Patriotskemu žrtvovanju je po koncu vojne sledilo pričakovanje in prepričanje, da bo Italija nagradila Tržačane za izkazano zvestobo in jim poklonila univerzo. Zadeve so se italijanskim domo-
A CNattemi del Dipartimento di Storia ‘T Universita dcgii Studi di Trieste
ANNA MARIA VINCI
Storia deli’Universita di Trieste Mito, progetti, realta.
bljubom navkljub odvijale počasneje od tega, kar so zagovorniki nove »civilizacijske utrdbe na vzhodni meji« pričakovali. Ustanovitev visoke šole leta 1924 kaže, kot pripominja avtorica, na realen okvir, dejansko sposobnost in pripravljenost mesta. Odločilne so bile predvsem oporečne želje Pasqualeja Revoltelle, ki je s svojo zapuščino omogočil ustanovitev visoke trgovske šole. Ob brezbrižnosti občinskih oblasti in nezainteresiranosti bančnih zavodov je Revoltello-vo volilo bilo edini trden temelj, na katerega so se lahko oprli zagovorniki univerzitetnega središča.
Inštitut, ki je leta 1924 pridobil univerzitetni status, je v prvih povojnih letih deloval po smernicah, ki so bile prej sad habsburškega kot pa italijanskega kulturnega okolja. Da bi pridobili študente iz širšega območja, je visoka šola nudila med drugim tudi jezikovni pouk češčine, slovašči-ne, madžarščine, srbohrvaščine in ruščine. Trst s svojim visokošolskim inštitutom pa vsekakor ni mogel postati italijanska civilizacijska avantgarda, nenazadnje tudi zaradi skromnega vpisa, ki je bil daleč pod italijanskim povprečjem. Relativni odprtosti začetne faze je v poznih tridesetih letih sledila odločna fašizacija novo nastale univerze.
Strankarsko neopredeljeni učni kader je bil prisiljen k odstopu, mnogi docenti zaslepljeni s fašistično demagogijo niso uvideli nasilne poti, ki jo je ubral italijanski fašistični režim, tudi takrat ne, ko je del njihovih kolegov židovskega izvora moral zapustiti profesuro. V zadnjem delu Vincijeva obdela pojav antifašizma na univerzi, omenja prisotnost slovenskih študentov in odnos, ki ga je tržaška univerza imela do ljubljanske univerze po italijanski zasedbi ljubljanske pokrajine. Ker so v ospedju njene osvetlitve predvsem pobudniki univerze v Trstu in drže tržaške kulturne srenje, ostajajo nešteta vprašanja, ki zadevajo tako učni kader kot študirajočo mladino, še nepojasnjena.
Avtorica vsekakor pokaže, kako so tudi ob univerzitetnem vprašanju tržaški kulturni in politični krogi zakrivali svojo nesposobnost za nacionalističnimi gesli in kako jim je bila višja kultura malodane odvečna. Univerza v Trstu je nastala kot tujek, ki ga je zasadila poslednja volja prosvetljenega barona, iredentističnim stremljenj navkljub pa ni mogla postati civilizacijski svetilnik, katerega svetlobni soj naj bi segal vse do Balkana in Srednje Evrope.
Marta Verginella
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Te!.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve.
Finansiranje domačih in tujih partnerjev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
EVRO / V PONEDELJEK V BRUSLJU ZASEDANJE EKONOMSKIH MINISTROV
Ciampi bo kolege seznanil s sintezo trimesečnega blagajniškega poročila
A/a dnevnem redu cela vrsta praktičnih vprašanj, ki jih zastavlja evro
BRUSELJ - Italijo Čaka v ponedeljek nova preizkušnja v pričakovanju dokončne odločitve o državah, ki bodo prve uvedle evro in ki jo bo evropski vrh sprejel na zasedanju od 1. do 3. maja. Zakladni minister Ciampi (na posnetku AP) bo namreč kolegom petnajsterice pojutrišnjem v Bruslju posredoval sintezo trimesečnega blagajniškega poročila, dokumenta, ki ga mora zakladništvo predstaviti v parlamentu vsako leto do konca marca in ki je prvi iz serije proračunskih ukrepov za tekoče leto in za prihodnje triletje. Letos je morala vlada zaradi evra s tem dokumentom pohiteti, medtem ko bo finančno-ekonomski programski dokument predstavila že sredi aprila, namesto kot običajno, do konca maja.
Iz včerajšnjih anticipacij izhaja domneva, da bi se lahko delež javnega primanjkljaja na bruto domači proizvod znižal pod
predvideno stopnjo 2, 8% in pristal pri 2, 6% ah celo 2, 5%. BDP naj bi rasel s stopnjo 2, 5%, povprečna inflacija naj bi bila stabilno okrog 1, 8%, široka poraba naj bi rasla s stopnjo 2,1%, medtem ko naj bi se tekoča javna poraba omejila na približno 50 tisoč mihjard lir. Ekonomski in finančni ministri bodo morah obravnavati tudi rokovnik za delo, ki ga je treba opraviti za priprave na teetjo fazo monetarne unije. Dokument je pripravilo britansko predsedstvo EU, v njem pa je tudi dnevni red dolgega prvega majskega vikenda za evro.
Evropski komisar za finančne zadeve Yves Thibault de Silguy bo zbrane ministre v ponedeljek povabil, naj se izrečejo o predlogu komisije glede sestave ekonomskega in finančnega odbora (EFC), posvetovalnega telesa, ki bo moralo po maastrichtski pogodbi zamenjati sedanji mone-
tarni odbor. Druge točke dnevnega reda predvidevajo delovanje evropske centralne banke in druga vprašanja v zvezi z evrom, ki bodo morala biti rešena do 1. juhja, ko naj bi banka začela delovati. Med kosilom bo komisar de Silguy ministrom orisal rezultate nedavnega posvetovanja o praktičnih vidikih uvajanja skupne evropske denarne enote in jih opozoril na nekatere pomembne odločitve, ki jih bo treba čimprej sprejeti: trajanje obdobja dvojnih valut v obtoku, trajanje dvojnega navajanja cen in morebitni bančni stroški za menjavo nacionalnih valut v evro.	«.
Pomemben del ponedeljkovega ministrskega srečanja bo posvečen tudi davčnim vprašanjem, pri katerih bo Evropsko komisijo zastopal Mario Monti, ministri pa bodo razpravljati tudi o imenovanjih-v vrhove evropskih inštitucij.
INFLACIJA / FEBRUAR
Cene so bile višje za 1,8%
Državni statistični zavod potrdil podatke iz vzorčnih mest
RIM - Državni statistični zavod Istat je včeraj potrdil podatke iz vzorčnih mest o februarski inflaciji, ki se je na letni ravni povzpela na 1, 8 odstotka, medtem ko so bile februarske cene za 0, 3 odstotka višje od januarskih. Prejšnji mesec so se najbolj dvignile cene v transportnem sektorju, ki so bile na mesečni ravni • višje za 0, 7 odstotka, kar je treba v največji meri pripisati podražitvi tujih avtomobilov in cen za avtomobilska popravila. Na letni ravni pa so se najbolj dvignile cene pri postavkah »stanovanja, voda, elektrika in goriva«, in sicer za 3, 1 odstotka. Nad let-
no vsedržavno stopnjo so bile tudi cene za oblačila in obutev (+2, 5%) in cene hotelskih ter gostinskih storitev (+2, 3%). Na nasprotni strani pa so najmanjše letne poviške zabeležili pri cenah prehrambenih artiklov (+0, 6%) in opreme (+1, 3%). Kar zadeva glavna deželna mesta so se cene februarja najbolj dvignile v Bologni (+0, 7%) in Trentu (+0, 6%), medtem ko v Genovi, L’Aquili, Campobassu in Reggiu CalaBrii niso zabeležili sprememb v cenah. Bologna je »najdražje« mesto tudi na letni ravni (+2, 3%), na dnu pa sta Potenza (+0, 6%) in Bari (+0, 5%j.
NOVICE
TELEKOMUNIKACIJE / V TR2ASKI INDUSTRIJSKI CONI DELUJE 2E SEDEM LET
Deželni bencin v prvem pasu odslej dražji
TRST - Zaradi nedavnega povišanja cene bencina v Sloveniji je deželni odbor v skladu z normativi, ki urejajo prodajo bencina po znižani ceni v FJK, znižal popust, ki ga imajo kupci bencina v tako imenovanem prvem pasu, kjer je popust največji. Ta odslej znaša 715 tir in ne več 800 kot doslej.
Nova ponudba notranjih skladov pri Generaliju
TRST - Po uspešnem prodoru na trg potice »unit-tinked«, ki jo je pod imenom »Valom quota« zavarovalnica Generali začela ponujati novembra lani kot posebno obliko življenskega zavarovanja z enkratno premijo, in katere vrednost je izražena s številom kvot notranjega sklada »Euro blue chips«, je zdaj Generali še razširil svojo ponudbo notranjih skladov. 2e nekaj dni je namreč mogoče podpisati potico »Valore quota« in jo povezati z enim od naslednjih novih notranjih skladov: AG American equity (delniška sklad s področja Amerike), AG Pacific equity (delniški sklad s področja Pacifika), AG Global financial eqmty« (mednarodni finačni delniški sklad), AG Global bond (mednarodni obligacijski sklad) in AG Italian equity (italijanski delniški sklad). Ob tem je še naprej mogoče podpisati zavarovalne potice, ki so vezane na Euro blue chips. Podpisovanje novih polic je možno v vseh agencijah Generali do 29. maja letos, ko bo tudi določeno število posameznih kvot, ki jih bo dobil posamezni zavarovanec, njihovo ovrednotenje pa bo dnevno objavljano v časopisju. Potica ima rok zapadlosti 31. maj 2005, ko bodo zavarovancem izplačati enkrat znesek, katerega višina bo pač odvisna od števila kvot in njihove vrednosti.
Alcatelov tržaški obrat izvozi kar 92% proizvodnje
Letos 20 milijard novih naložb, promet naj bi dosegel tisoč milijard lir - 340 visoko specializiranih delovnih mest
TRST - Telekomunikacijska multinacionalka Alcatel, ki se je že pred sedmimi leti naselila tudi v Trstu, bo letos v svoj obrat v industrijski coni vložila nadaljnjih 20 milijard Ib, s čimer namerava doseči 126-odstotno povečanje proizvodnje in predvideva porast vrednosti prodaje svojih izdelkov na 1.000 milijard Ib (lani 619 mi-tijard Ib). Tržaški obrat, ki edini v skupini proizvaja prenosne telefonske sisteme ADM evropskega standarda, so včeraj lokalni javnosti in zastopnikom oblasti predstaviti pooblaščeni upravitelj družbe Alcatel Italia in odgovoren za severovzhodno Sredozemlje Samy Gattegno, odgovoren za prenose Bruno Piacentini in dbektor bža-škega obrata Paolo Costa.
Družba Alcatel Italia zaposluje po vsem polotoku več kot 10 tisoč oseb in ima letni promet v vrednosti 3.300 milijard tir, medtem ko je našlo v bžaškem obratu delo 340 srednje in visoko kvaliBcba-nih delovnih moči (70 odstotkov zaposlenih ima univerzitetno izobrazbo ati tehnično specializacijo). V Italiji ima ambiciozen načrt, da postane prvi dobavitelj velikih
sistemov upravljanja na področju telekomunikacij in namerava zato kandidbati za bodočega tretjega operaterja mobilne telefonije.
Proizvode tržaškega obrata prodaja Alcatel po vsem svetu, posebno zanimivi pa so za družbo bližnji srednjevzhodni evropski trgi; prav ta teden so na Hrvaškem podpisali pogodbo za dobavo opreme tamkajšnji družbi HPT v vrednosti 12 milijard Ib. Kar zadeva Evropsko unijo, ima Alcatel benutno 40-odstotni tržni delež, v Južni Ameriki 25%, v ZDA 20% in v Vzhodni Evropi 25% trga.
Poleg sistemov za prenos, proi-uvaja Alcatel tudi kable, komuta-cijske sisteme, mobilne sisteme in elekbodote. V sektorju sistemov ADM, ki služijo za komunikacije na velike razdalje in ki jih proizvajajo v Trstu, je Alcatel svetovni lider, saj ima kar 28-odstotni delež globalnega trga.
Včerajšnje predstavitve so se med drugimi udeležili predstavniki deželne uprave, trgovinske zbornice in bžaški župan Illy, ki je podčrtal ugoden bend naraščanja števila podjetij in struktur z visoko tehnološko vsebino.
2		6. MAREC 1998	v URAH	
		valuta	nakupni	prodajni
§		ameriški dolar	1783,00	1818,00
CD	N	nemška marka	972,00	992,00
2 m	":E/"	funt šterling	2918,00	2973,00
	0	švicarski frank	1193,00	1223,00
	N h	belgijski frank	46,61	48,61
<	ffl 0) O) oc 1_ '	francoski frank	288,00	298,00
oc		danska krona norveška krona	252.00 231.00	262,00 241,00
<		švedska krona	217,00	227,00
z	n	kanadski dolar	1246,00	1286,00
INI	<0	portugalski eskudo	9,09	9,99
=3	N	nizozemski gulden	857,00	882,00
OC		avstrjski šiling	137,15	141,65
<		španska pezeta	11,08	12,18
	:zv ;z% nfx	grška drahma	5,91	6,71
Z		irski šterling	2401,00	2481,00
		japonski jen	13,62	14,52
d		avstralski dolar	1153,00	1223,00
1L		madžarski florint	7,00	9,00
T	” D	hrvaška kuna	255,00	275,00
- X		slovenski tolar	10,20	10,45
		
6. MAREC 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1783,00	1813,00
nemška marka	975,00	993,00
francoski frank	288,00	298,00
nizozemski gulden	857,00	882,00
belgijski frank	46,80	48,60
funt šterling	2891,00	2981,00
irski šterling	2399,00	2494,00
danska krona	253,00	263,00
grška drahma	6,00	6,60
kanadski dolar	1246,00	1281,00
švicarski frank	1196,00	1221,00
avstrijski šiling	137,50	142,20
slovenski tolar	10,15	10,40
	
6. MAREC 1998	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1801,420
EKU	1946,250
nemška marka	983,040
francoski frank	293,220
funt šterling	2945,860
nizozemski gulden	872,190
belgijski frank	47,653
španska pezeta	11,600
danska krona	257,950
irski šterling	2442,370
grška drahma	6,218
portugalski eskudo	9,611
kanadski dolar	1269,140
japonski jen	14,140
švicarski frank	1207,790
avstrijski šiling	139,720
norveška krona	236,530
švedska krona	223,360
finska marka	324,030
MILANSKI BORZNI TRG
6. MAREC 1998	INDEKS MIB 30: +1,75
delnica	cena	var, %
Alleanza Ass.	22.759	+3,30
Bca di Roma	2.501	+2,45
Bca Fideuram	12.673	+7,30
Bca Pop.MI	15.963	+2,80
Benetton	35.799	+4,31
Comit	7.802	-1,77
Credit	6.908	+2,43
Edison	13.660	+2,99
Eni	10.832	+2,85
Fiat	7.040	+3,91
Generali	52.578	+2,29
Imi	25.969	+1,52
Ina	5.352	+4,55
Italgas	7.251	+1,34
delnica	cena	var. %
La Fondiaria	11.328	+4,27
Mediaset	11.335	+6,72
Mediobanca	19.156	+2,18
Montedison	1.928	+0,41
Olivetti	2.005	+3,99
Parmalat	3.112	+3,59
Pirelii Spa	5.261	+3,15
Ras	21.740	+3,13
Rolo	37.239	+2,76
Saipem	10.646	+2,17
San Paolo To	20.976	+2,66
TIM	8.196	+2,11
Telecom Ita	12.479	+1,08
9
ljubljanska banka
Podružnica Milano
RIM / SKUPNO BESEDILO, KI GA JE POROČEVALEC MASELLI PREDSTAVIL KOMISIJI ZA USTAVNA VPRAŠANJA
Okvirni zakon za zaščito jezikovnih manjšin v Italiji
Kot smo že poročali, je poročevalec Maselli izdelal besedilo okvirnega zakona o zaščite jezikovnih manjšin v Italiji. Gre za skupno besedilo, o katerem teče sedaj razpra-vav komisiji poslanske zbornice za ustavna vprašanja. Besedilo ne zadeva zaščitovenske manjšine, o kateri je v pripravi poseben zakon.
Novo besedilo ožjega odbora objavljamo v celoti.
1.	Člen
1.	Uradni jezik Republike Italije je italijanski. Uresničujoč 6. Člen ustave in v skladu s splošnimi naCeli, ki so jih določili evropski organizmi, republika ščiti jezik in kulturo albanskih, katalonskih, germanskih, grških, slovenskih, srbskih, hrvaških in ciganskih prebivalcev ter tistih prebivalcev, ki govorijo francoski, franko-provensal-ski, furlanski, ladinski, okcitanski in sardinski jezik.
2.	člen
1.	Republika Italija tudi na način in v oblikah, ki bodo od primera do primera predvideni v ustreznih sporazumih, spodbuja razvoj jezikov in kultur, o katerih govori 1. člen in ki so razširjeni v tujini, v primeru, da so prebivalci teh skupnosti ohranili in razvili izvirno socio-kultumo in jezikovno identiteto. Pri tem bo skušala doseči recipročnost z odgovarjajočimi tujimi državami.
3.	člen
1.	Vsaka dežela z zakonom določi kriterije za sprejetje aministra-tivnega ukrepa, s katerim pokrajine določijo teritorialni obseg, na katerem se izvajajo določila pričujočega zakona.
2.	Ukrep, o katerem govori 1. odstavek, sprejme predsednik pokrajine. Odgovarjajoči postopek sproži vsaj petnajst odstotkov prebivalcev, ki so vpisani v volilne sezname, imajo stalno bivališče v zainteresiranih občinah in so pripadniki jezikovne manjšine oziroma tretjina občinskih svetovalcev zainteresiranih občin. V zvezi s predlogom o razmejitvi teritorija je upoštevano tudi mnenje samih občin in ukrep je sprejet, ko obstajajo minimalni pogoji, ki jih navaja deželni zakon.
3.	V primeru, da ni izpolnjen nobeden od dveh pogojev, o katerih je govor v 2. odstavku in Ce na občinskem teritoriju vendar živi neka jezikovna manjšina, se postopek zaCne, Ce se zanj izreče stalno bivajoče prebivalstvo na posebnem referendumu, za katerega dajo pobudo osebe, ki imajo za to pravico in v obliki, ki jo predvidevajo ustrezni občinski statuti in pravilniki.
4.	člen
1.	V vrtcih občin, o katerih je govor v 3. Členu, je pri jezikovni vzgoji predvideno uCenje lokalnega jezika in njegova raba pri vzgojnih dejavnostih vrtca; v osnovnih šolah mora biti zajamčena alfabetiza-cija v jeziku manjšine in v italijanščini, pa tudi učenje izrazov, ki so značilni za otroško govorico, branje in vaje v zvezi s temami, ki zadevajo običaje, navade in tradicije krajevnih skupnosti.
2.	V obveznih srednjih šolah občin, o katerih je govor v 3. členu in v tistih, ki zaradi potreb šolske ureditve sprejemajo uCence iz teh
občin, je predvideno učenje jezika manjšine.
3.	Na podlagi mnenja pokrajinskega šolskega odbora in ob upoštevanju načela postopnosti v zvezi z razpoložljivostjo uCnega osebja in didaktičnega materiala šolski skrbnik z ukrepom določi programe in umike jezikovne vzgoje.
4.	Ukrep, o katerem je govor v 3. odstavku, je sprejet v dogovoru s pokrajinami, po predhodnem mnenju šolskih zbornih organov, ki so bili ustanovljeni na teritoriju, ki je bil določen na podlagi 3. člena, in na podlagi mnenja inštitucij, ki so lahko tudi društva, in ki so zainteresirane za valorizacijo jezika in kulture, ki ju je treba zaščititi, da so le ukoreninjene v teritoriju in da so pravni subjekt.
5.	Starši, ki za svoje otroke ne nameravajo izkoristiti ukrepov, o katerih je govor v 1. in 2. odstavku, ob predvpisu obvestijo o tem zainteresirano šolo.
6.	Šolski skrbnik z ukrepom, o katerem je govor v 3. odstavku, določi pogoje, ob italijanskem državljanstvu oziroma državljanstvu katere od držav Članic Evropske unije, za imenovanje učiteljev in za sestavo ustreznih lestvic. Pri tem se po potrebi posluži krajevnih izvedencev, ki lahko dokažejo, da ustrezajo specifičnim pogojem za začasno namestitev.
7.	Udejanjenje pričujočega člena je možno v okviru rednih bilančnih postavk.
5.	člen
1.	V osnovnih in srednjih šolah občin, o katerih je govor v 3. členu, predstavljajo ob pouku jezika, o katerem govori 1. odstavek 4. člena, kultura in krajevne tradicije obvezni študijski predmet pri pouku zgodovine, zemljepisa, glasbene, umetnostne in tehnične vzgoje.
2.	Programi in urniki pouka, o katerem je govor v 1. odstavku, so določeni na način, o katerem je govor v 3. in 4. odstavku 4. člena.
3.	Določilo, o katerem govori 1. odstavek, velja za teCaje iste stopnje, ki so namenjeni delavcem in ki se odvijajo na državnih šolah, pa tudi za tečaje permanentnega izobraževanja.
4.	Dežela lahko določila pričujočega člena z zakonom razširi na svojo meditev v skladu s pristojnostmi, ki jih ima na področju vzgoje in izobraževanja.
6.	člen
1.	V okviru šolskega eksperimentiranja, ki ga urejajo veljavni predpisi, lahko minister za šolstvo z dekretom sprejme pobude na področju uCenja jezikov in kulturnih tradicij prebivalcev, o katerih govori 1. člen.
2.	Osnutek dekreta, o katerem je govor v 1. odstavku, je posredovan parlamentu, da se o njem v šestdesetih dneh izrečejo pristojne stalne komisije.
3.	Usposabljanje in izpopolnjevanje uCnega osebja, kateremu so poverjene dejavnosti, ki so predvidene v tem zakonu, bo potekalo po določilih 3. in 4. člena zakona št. 341, z dne 19. novembra 1990, in v mejah razpoložljivih sredstev. Zato se bodo tudi upoštevale konvencije, o katerih je govor v 12. odstavku 21. člena zakona št. 59, z dne 15. marca 1997.
4.	V skladu z določili zakona St. 341, z dne 19. novembra 1990, bodo univerze v zainteresiranih deželah v okviru svoje avtonomije
sprejele vse pobude, med katerimi so tudi tečaji jezikov in kultur, o katerih je govor v 1. členu, da bi olajšale znanstveno raziskovanje in kulturne ter vzgojne dejavnosti v podporo ciljev tega zakona.
7.	člen
1.	V občinah, o katerih je govor v 3. členu, lahko člani občinskih svetov in drugih kolektivnih upravnih organov pri delovanju le-teh uporabljajo zaščiteni jezik.
2.	Določilo iz 1. odstavka se razširi na svetovalce gorskih skupnosti, pokrajin in dežel, na katerih ozemlju so občine, v katerih je priznan manjšinski jezik, za katerega je predvidena zaščita.
3.	Kadarkoli eden ali veC elanov kolektivnih organov, o katerih je govor v 1. in 2. odstavku, izjavi, da ne pozna manjšinskega jezika, za katerega je predvidena zaščita, mora biti zagotovljen takojšen prevod vsebine posega v italijanščino.
4.	Pravno veljavnost imajo samo akti in sklepi, ki so napisani v italijanskem jeziku.
8.	člen
1.	V občinah, o katerih je govor v 3. členu, lahko občinski svet zagotovi tudi objavo uradnih državnih, deželnih in krajevnih aktov kot tudi objavo aktov javnih organov iz drugih področij v zaščitenem jeziku, pri Čemer gredo stroški za to objavo v breme občinskega proračuna, če za ta namen niso predvideni drugi viri. Ob vsem tem pa imajo izključno zakonito vrednost akti, ki so napisani v italijanskem jeziku.
9.	člen
1.	V uradih javne uprave občin, o katerih je govor v 3. Členu, je dovoljena ustna raba zaščitenega jezika.
2.	Da bi se lahko dejansko uveljavile pravice, o katerih je govor v 1. odstavku, javne uprave, tudi s konvecijami z drugimi ustanovami, zagotovijo prisotnost osebja, ki lahko odgovarja na prošnje občanov v zaščitenem jeziku.
3.	V postopkih pred mirovnim sodnikom je dovoljena raba zaščitenega jezika. V drugih primerih je pred pravosodnimi oblastmi prve ali druge stopnje v občinah, o katerih je govor v 3. členu, italijanski državljan, ki pripada neki jezikovni manjšini, in to zahteva, zaslišan v materinem jeziku. Pri tem se lahko imenuje prevajalec in zapisnik zaslišanja je napisan tudi v manjšinskem jeziku. Vsi akti, ki so nanj naslovljeni, so na njegovo zahtevo prevedeni v zaščiteni jezik.
10.	člen
1. V občinah, o katerih je govor v 3. Členu, lahko ob uradnih toponimih, občinski sveti v skladu z določili deželnega zakona odobrijo tudi uporabo toponimov, ki so v skladu s tradicijo in krajevnimi običaji.
11.	člen
1. Prebivalci, ki pripadajo skupnostim, o katerih je govor v 1. členu, in živijo v občinah, o katerih govori 3. Člen, in katerim je bil spremenjen priimek ali ime pred začetkom veljave tega zakona, imajo pravico, da se jim na podlagi ustrezne dokumentacije
povrne njihova prvotna oblika. Vrnitev prvotnega priimka velja tudi za potomce zainteresiranih oseb, ki niso polnoletni, za polnoletne pa, če so za to dali svoj pristanek.
2.	V primerih, o katerih je govor v 1. odstavku, je treba v prošnji navesti ime ali priimek, ki se ga želi dobiti. Prošnjo, kateri je treba priložiti rojstni list, je treba predstaviti županu občine, v kateri ima prosilec stalno bivališče, župan pa jo mora po uradni dolžnosti posredovati prefektu. Ce so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka, prefekt izda dekret o vrnitvi prvotnega imena ali priimka. Za člane iste družine je dovolj en sam dekret. V primeru zavrnitve prošnje je možno v roku tridesetih dni od prejema obvestila vložiti pritožbo na Ministrstvo za pravosodje, ki se nato odloči na podlagi predhodnega mnenja Državnega sveta. Postopek je brezplačen in mora biti zaključen v devetdesetih dneh od dneva vložitve zahteve.
3.	Matični uradi zainteresiranih občin poskrbijo za zabeležbo sprememb, do katerih je prišlo zaradi izvajanja določil iz tega člena. Vse ostale sezname, spiske in imena mora po uradni dolžnosti popraviti občina ali druge pristojne uprave.
12.	člen
1. Na podlagi sporazumov, ki naj bi jih sklenili z zainteresiranimi deželami, po predhodnem mnenju Deželnih odborov za radiotelevizijsko službo in na način, ki ga je določila Parlamentarna komisija za splošne usmeritve in nadzor nad radiotelevizijsko službo, so v deželnih radijskih in televizijskih programih družbe, ki je za to pooblaščena od javne radiotelevizijske službe, predvidena poročila, kulturni, vzgojni in zabavni programi v jezikih, ki so zaščiteni in o katerih je govor v 1. členu. Za programe lahko skrbijo tudi inštitucije, o katerih je govor v 4. odstavku 4. člena.
13.	člen
1. V zadevah, ki sodijo v njihovo pristojnost, prilagodijo dežele z navadnim statutom svojo zakonodajo načelom, ki jih doloCa ta zakon. Izjemo predstavljajo že veljavna deželna zakonodajna določila, ki za jezikovne manjšine predvidevajo ugodnejše pogoje in niso v nasprotju z načeli tega zakona.
14.	člen
1. Na podlagi objektivnih kriterijev lahko dežele in pokrajine, v katerih so prisotne jezikovne skupnosti, o katerih je govor v 1. členu, določijo prispevke za Časopise in privatne radiotelevizijske postaje, ki uporabljajo enega od jezikov, ki so zaščiteni, pa tudi za priznana in v teritoriju zakoreninjena društva, ki imajo za cilj zaščito jezikovnih manjšin.
15.	člen
1.	Stroški krajevnih uprav za izvrševanju obveznosti, ki izhajajo iz pričujočega zakona, gredo v breme države v višini do 75 odstotkov odobrenih sredstev, pri čemer najvišji skupni znesek ne more preseči 20 milijard letno.
2.	Vpis predvidenih stroškov za potrebe, o katerih je govor v 1. odstavku, je v proračune javnih usta-
nov možen šele po predhodni razdelitvi sredstev, o katerih je govor v istem odstavku, med zainteresirane krajevne ustanove in na podlagi ustreznega dekreta predsednika ministrskega sveta.
3.	Do izplačila sredstev, ki so bila porazdeljena v smislu 2. odstavka, pride na osnovi točnega obračuna z navedbo razlogov za poseg in z utemeljitvijo višine stroškov, ki ga predstavi pristojna krajevna ustanova.
16.	člen
1. Dežele in pokrajine poskrbijo za ustanovitev ustreznih inštitutov za zaščito jezikovnih in kulturnih tradicij prebivalcev, ki jih predvideva ta zakon, oziroma spodbujajo ustanovitev samostojnih oddelkov pri že obstoječih krajevnih kulturnih inštitucijah. Stroški za to gredo v breme deželnih in pokrajinskih bilanc.
17.	člen
1. Predpisi za udejanjenje tega zakona so sprejeti v roku šestih mesecev od dneva, ko je bil le-ta sprejet in po predhodnem mnenju zainteresiranih dežel.
’ 18. člen
1.	V deželah s posebnim statutom je izvajanje ugodnejših določil, ki jih predvideva ta zakon, prepuščeno predpisom za udejanjanje zadevnih statutov.
2.	V pričakovanju odobritve ustavnega zakona, ki bo v zvezi z valorizacijo ladinske in nemške manjšine spremenil statut Dežele Tridentinske - Južne Tirolske, izvaja avtonomna Pokrajina Trento določila tega zakona v odnosu do germanofonskih, mohenskih in cimbrskih jezikovnih skupnosti, ki so prisotne na njenem teritoriju.
19.	člen
1.	Ob tem, da spodbuja ohranjanje jezikovne in kulturne dediščine državnega jezika, Republika Italija spodbuja tudi valorizacijo jezikovne in kulturne dediščine romanskih jezikov v državi ter drugih jezikov, ki jih ščiti ta zakon in pri tem pooblašča dežele, da določijo način in obliko posegov. Določila tega zakona predstavljajo osnovna načela za deželno zakonodajo.
2.	Ministrstvo za zunanje zadeve spodbuja sklenitev primernih sporazumov z drugimi državami, da bi zagotovilo recipročnost v odnosu do italijanskih manjšin, ki so,prisotne na njihovem teritoriju.
20.	člen
1.	Za kritje obveznosti, ki izhajajo iz 15. Člena, je za obdobje 1998 - 2000 na razpolago 20 milijard letno. Ta sredstva se za leto 1998 zagotovijo iz predračunske postavke zakladnega ministrstva »Posebni sklad«, ki je predvidena v finančnem zakonu za leto 1998, pri Čemer se delno uporabi ustrezen sklad Predsedstva ministrskega sveta. V predračunu za obdobje 1998 -2000 pa se za ustrezen znesek zmanjša vpisana postavka.
2.	Ministrstvo za zaklad, finance in gospodarsko načrtovanje je pooblaščeno, da s svojimi odloki poskrbi za potrebne spremembe v bilanci.
PRIREDITVE
Sobota, 7. marca 1998
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JUL1JSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom Slovensko stalno gledališče
V	torek, 10. t. m., ob 16. uri (red H): Terrence McNal-ly »Master class« - Štiridesetletnica gledališkega dela Bogdane Bratuž. Režija Vito Taufer.
Slovensko stalno gledališče gostuje s predstavo F. Veberja »Večerja bedakov« v sredo, 11,-1. m., ob 20. uri v Sežani, v četrtek, 12. t. m., ob 20. uri v Kopru in v petek, 13. t. m., ob 19.30 v Celju.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
V	torek, 10. t. m., ob 20.30 gostuje gledališka skupina Emmevuteatro s predstavo L. Norena »Sangue«. Režija VVerner Schroeter. Nastopajo Marina Malfat-tiin Paolo Graziosiu. Predstava v abonmaju: odrezek 19 Bel (na izbiro - red prost.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča, kjer lahko že rezervirate vstopnice za predstavo I. Sveva »Senilnost«, ki bo na programu od 12. do 15. t. m. (v abonmaju - odrezek 3 RdeC) in za predstavo Marca Paoli-nija »II Milione«, na sporedu od 17. do 22. t. m. (v abonmaju - odrezek 15 Moder).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
Jutri, 8. t. m., ob 16. uri (reda G/G): opera Juliesa
Masseneta »Manon« (na sliki). Dirigent Alain Guin-gal. Izvajajo orkester, zbor in baletni ansambel Gledališča Verdi
Prodaja vstopnic je že v teku za vse predstave: v sredo, 11.3., ob 20.30 (reda B/F); v soboto, 14.3., ob 17. uri (reda S/S); v četrtek, 19.3., ob 20.30 (reda E/E); v nedeljo, 22.3., ob 16. uri (reda D/D); v sredo, 25.3., ob 20.30 (reda F/C): blagajna gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) in v Vidmu pri ACAS (Ul. Faedis 20 - tel. 0432 -470918).
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 7. t. m., ob 20.30 premierska predstava: »Ma-dame Lupin«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Nastopa Valeria Valeri.
Ponovitev jutri, 8. t. m., ob 16.30.
Gledališče Silvio Pellico (Ul. Ananian)
Danes, 7. t. m., ob 20.30 bo narečno gledališče Armo-nia predstavilo komedijo »Solo un minuto« v izvedbi gledališke skupine Gli amici di San Giacomo. Ponovitev jutri, 8. t. m., ob 16.30.
Vstopnice dobite pri UTAT v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča uro pred predstavo.
Športna palača
V torek, 10. t. m., ob 21. uri se bo predstavil komik Beppe Grillo.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	ponedeljek, 16. in v torek, 17. t. m., ob 20.30: Coop Argot »Bruciati«. Za tekst in režijo je poskrbel Angelo Longoni. Nastopata Amanda Sandrelli in Blas Roča Rey.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365).
GORICA
Kulturni dom
Danes, 7. t. m., ob 20.30 gostujeta Terzo Teatro in La Barcaccia iz Verone s predstavo »I Rusteghi«.
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
Danes, 7. t. m., ob 20.45 VVilliam Shakespeare: »Hamletas«. Nastopa Andrius Mamontovas. Ponovitev jutri, 8. t. m., ob 20.45.
Teatro Gontatlo - Avditorij Zanon
V	sredo, 11. in v četrtek, 12. t. m. ob 20.30 se bo predstavila skupina Teatro delVArchivolto z delom Daniela Pennaca »Monsieur Malaussene«. Režija Giorgio Gallione, nastopa Claudio Bisio.
PORDEtiON
Gledališče - Teatro Concordia
Danes, 7. t. m., ob 20.30 gostuje Stalno gledališče iz F-JK iz Trsta s predstavo »Senilnost (Senilita« Itala Sveva.
Ponovitev jutri, 8. t. m., ob 20.30.
______________SLOVENIJA___________________
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 7. t. in., ob 21. uri baletni večer s skupino Croatia - člani Baleta Hrvatskog narodnog kazalista iz Zagreba.
KOPER
Gledališče
V	petek, 13. t. m., ob 19. uri gostuje Dramska skupina KD Rovte Kolonkovec z lepljenko v narečju »Jn še smua lete«. Režija Drago Gorup.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Danes, 7. t. m., ob 11. in ob 16. uri - Goriški vrtiljak -gostuje Lutkovno gledališče Maribor s predstavo »Cirkus prihaja« (za abonma Veliki polžek in izven). Danes, 7. t. m., ob 20. uri (za izven) gostuje Gledališče Ptuj: M. Kobelj »Sobo oddam«.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Jutri, 8. t. m., ob 19. uri 40-letnica RTV Slovenije, 70-letnica Radia Slovenija in 20-letnica Moped Shovva in Andreja Šifrerja.
Predprodaja vstopnic in rezervacije na upravi KC.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Jutri, 8. t. m., ob 20. uri v Kosovelovi dvorani: Uršula Cetinski »Alma«. Režija Uršula Cetinski in Polona Vetrih, igra Polona Vetrih.
Danes, 7. t. m., ob 20.30 (premiera) v Dvorani Duše Počkaj: Fourklor »Melanholične misli«. Korekogra-fija Branko Potočan.
Ponovitev jutri, 8. t. m., ob 20.30.
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 7. t. m., ob 19.30 (izven in konto): »Punči (Sylvia).
SNG - Drama
V soboto, 14., t. m., ob 20. uri (izven - konto): P. C. de la Barca: »Življenje je sen« - premiera.
Mala drama: danes, 7. t. m., ob 20. uri (izven - konto): premiera Vasmina Reza »Art«.
Šentjakobsko gledališče
Danes, 7. t. m., ob 19.30: Gogolj »Ženitev« (za izven).
Moje gledališče
Danes, 7. t. m., ob 20. uri: Ray Cooney »Denar z neba«.
Lutkovno gledališče
Danes, 7. t. m., ob 11. in 17. uri (izven): Barbara Hieng-Samobor »Mala Lili«.
KRANJ
Prešernovo gledališče
Danes, 7. t. m., ob 19.30 (izven in konto): W. Shakespeare »Ukročena trmoglavka«.
FURLANIJAUULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98
Koncert harmonikaša Corrada Rojaca, bo v torek, 24. t. m..
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 20.30 bo nastopil pianist Krystian Zimerman.
Gledališče Miela Festival A. Piazzolla
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 21. uri koncert s skupino Sax Four Fun - Original Saxophone Quartet.
V	Četrtek, 12. t. m. pa bo nastopila skupina Neo-tango.
Svobodna glasba
Danes, 7. t. m., ob 21. uri koncert skupine »The Original Klezmer Ensem-ble« (na sliki).
OPČINE
Prosvetni dom - SKD Tabor
V	sredo, 11. t. m., ob 20.30 bo v okviru prireditev Openska glasbena srečanja kon-
cert Tria 3 - Blaž Pucihar - klavir, Ana Kavčič - flavta, Helena NaverSnik - violončelo. Na programu Martinu, Ramovš, Bavdek in Damase.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 ,
V	torek, 31. t. m. ob 20.30 koncert Kvarteta Keller. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
GORICA
Avditorium
Glasbeni festival Srečanja z jazz glasbo
V	torek, 10. t. m., ob 21. uri Estensioni - nastopili bodo številni deželni jazz glasbeniki, jazzmani iz Slovenije in pevka Barbara Errico.
V	sredo, 11. t. m. pa bosta ob 21. uri nastopila Richard Galliano in Michele Portala.
Vstopnice dobite pri agenciji Appiani in pri UTAT v Trstu.
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
V	sredo, 11. t. m., ob 20.45 koncert FilhamoniCnega orkestra iz Vidma. Dirigent Max Pommer, solistka Kyoko Takezavra. Na programu Mendelssohn in El-gar.
ZOPPOLA (Pordenon)
Rototom
Danes, 7. t. m., ob 22.30 (dvorana rock) nastop skupine Ariadigolpe.
V	soboto, 14. t. m., ob 20.30 (dvorana rock) prireditev Volvopalooza ’98: nastopile bodo skupine No Fun At Ali, Refused, Liberators in The Hives.
______________SLOVENIJA___________________
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 8. t. m., ob 20.30 koncert zabavne glasbe z Oliveram Dragojevičem in Delfini ob 30-letnici delovanja.
Za informacije: Avditorij tel. (00386-66/747230).
KOPER
Dvorana palače Belgramoni - Tacco
V	torek, 10. t. m., ob 19. uri predstavitev zbornika »Med časom in spominom« in koncert Tria Lorenz. Vstop prost.
IZOLA
Kulturni dom
V	soboto, 14. t. m., ob 20. uri prvi koncert letošnje mednarodne zborovske revije Primorska poje. Nastopili bodo zbori ŽPZ DU Večernica iz Ajdovščine, Dekliška skupina Fran Venturini in MePZ Fran Venturini od D omja, MoPZ Lijak z Vogrskega, MoPZ Slavina s Prestranka in MePZ Podgora.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 20. uri nastop skupine Tan-tadruj.
V petek, 13. t. m., ob 20. uri Festival kitare Sežana ’98. Nastopil bo kitarist Paolo Pegoraro.
NOVA GORICA
Kulturni dom
V četrtek, 12. t. m., ob 20.15 (glasbeni abonma XVII/7) koncert »Iz opernega sveta«. Nastopajo Simfoniki RTV Slovenija pod vodstvom Antona Nanuta, solistka Ana Pusar Jeric (sopran).
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
Danes, 7. t. m., ob 19.30 (abonma sobota - nadomestna za 28.2.): G. Verdi »Ples v maskah«.
Ponovitve v torek, 10. t. m. (abonma SOU torek), v Četrtek, 12. t. m. (abonma Četrtek), v sredo, 25. t. m. (abonma Sreda, ob 19.30 - vse predstave tudi za izven in konto.
V	sredo, 11. t. m., ob 19.30 (abonma Sreda, izven in konto): S. Prokofjev »Romeo in Julija«.
Ponovitev v soboto, 14. t. m., ob 19.30 (izven in konto).
Cankarjev dom
V	torek, 10. t. m., ob 19.30 v Dvorani Slovenske filharmonije za srebrni abonma koncert Pihalnega ansambla Sabine Meyer.
_____________HRVAŠKA
ZAGREB
Stadion
15. maja bodo nastopili Rolling Stones.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gregorčieva dvorana (Ul. sv. Frančiška 20): v torek,
10.	t. m., ob 20.30 otvoritev razstave »Zensko Časopisje na Slovenskem 1897-1997«. Na otvoritvi bo prisotna avtorica Karmen Stular, sodelovala bo pevka Tinkara Kovač.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Galerija Moderne umetnosti v Muzeju Revoltella: do 9. aprila je na ogled nov razstavni prostor Punto video, arte & tecnologia.
Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 13. t. m. je odprta razstava kiparja Uga Carra.
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. t. m. je
na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«.
Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Galerija Studio d’arte Nadia Bassanese: do 22. t. m. je na ogled razstava France Cattani in Raimonda Ga-leana »La stanza di van Gogh ad Arles«.
Knjigarna Borsatti (Ul. Ponchielli 3 - vogal Ul. Santa Caterina): do 18. t. m. je na ogled razstava Luciane Trampuš. . .
Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicolo 20): do 10. t. m. razstavlja Pino Ferfoglia. Urnik ogleda: od ponedeljka do petka 9-19, ob sobotah 9-13 (zaprto ob nedeljah in praznikih).
Galerija Grandangolo (Ul. fonziana 8): do 14. t. m. razstavlja umetnica Claudia Raza. Urnik: 10.30-12.30, 17-20, ob nedeljah in praznikih 10.30-12.30. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 16. aprila je na ogled razstava Antonia Gribesa;
Gledališče Miela: do 12. t. m. bo na ogled fotografska razstava o življenju Astorja Piazzolle.
Center II Giulia - Avditorij: danes, 7. t. m., ob 17. uri otvoritev razstave »Podobe Elettre«.
KONTOVEL
Trgovina »Dolce Divani« (Kontovel 531): do 9. t. m. je odprta skupinska razstava »L’arte riprende vita sul Carso«. Urnik: vsak dan, razen nedelje, od 14.30 do 19. ure.
SPETER
Beneška galerija: na ogled je razstava Vladimira Klanjščka.
SAN VITO AL TAGLIAMENTO
Galerija »Scaramuccia d’Artisti«: do 15. t. m. je na ogled fotografska razstava Luce Cesca. Urnik: petek, sobota in nedelja 11.00-12.30 in 17.00-19.00.
PORDENON
Cinemazero (Trg Maestri del Lavoro 3): na ogled je fotografska razstava »Mehika, vojna v nebesih«. Galerija Sagittaria (Ul. Concordia 7): do 29. t. m. razstavlja Franco Dugo.
BENETKE
Museo del Settecento Veneziano - Ca’ Rezzonico: do 20. rflaja je na ogled zanimiva razstava porcelana z naslovom »Beneški porcelan 18. stoletja«.
_____________SLOVENIJA_________________
SEŽANA
Mala galerija: na ogled je razstava akvarelov, ki jo prireja Društvo šaleških likovnikov.
Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled je razstava kipov in risb kiparja Zmaga Posege.
KOPER
Pokrajinski muzej Kopei: na ogled je razstava ob 35-letnici Društva prijateljev glasbe.
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta. - -- -- -- -- -- --
KROMBERK
Grad Kromberk: do 15. aprila je na ogled umetnostnozgodovinska razstava z naslovom »Sakralna znamenja« - lesena plastika na Goriškem med pozno gotiko in renesanso. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 17. ure in ob nedeljah od 13. do 17. ure (zaprta ob sobotah in ponedeljkih).
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): do 24. t. m. razstavlja Aleksij Kobal »Providence H«.
LJUBLJANA
Moderna glalerija: na ogled je stalna zbirka Modeme galerije - retrospektivna razstava Toneta Kralja. Mednarodni grafični center: do 22. t. m. razstavlja Karel Zelenko.
Velika sprejemna dvorana CD: do 13. t. m. je na ogled razstava »Slovaška imaginativna fotografija 1980-95«. Vstop prost.
Galerija CDi do 15. t. m. razstavlja Emerik Bernard: V nastajanju.
Mala Galerija CD: do 22. t. m. razstavlja Alma Bajt: Valovanja.
Galerija Dessa (Zidovska steza 4): razstavlja Aleš PrinCiC.
NOVO MESTO
Galerija Krka: do 31. t. m. je na ogled razstava ob 90-let-nici-Lojzeta Spacala. - ■ -	—..............
JUTRI PRVA DIRKA / SEZONA SE BO KONČALA 1. NOVEMBRA NA JAPONSKEM
Tudi letos bo boj za naslov potekal med Schumacherjem in Villeneuveom
Ferrari ima velike ambicije - Formula ena po zanimanju daleč pred ostalimi športnimi dogodki
MELBOURNE - Z jutrišnjo dirko za'Veliko nagrado Avstralije v Melbourneu se bo začelo letošnje svetovno prvenstvo v formuli 1. Za naslov svetovnega prvaka med konstruktorji se poteguje enajst ekip, voznikov pa je dvaindvajset, toda realne možnosti za uspeh imajo le redki. Pri konstruktorjih so to najbrž samo VVilliams (levo spodaj) , Ferrari (desno zgoraj) in McLaren, med posamezniki pa sta izrazita favorita branilec naslova Kanadčan Jacques Villeneuve (na sliki desno) , ki vozi za VVilliams in pa Ferrarijev voznik Michael Schumacher (na sliki levo) . Vsi ostali bodo iz ozadja skušali presenetiti velika favorita. Med temi outsiderji omenimo le dva: Finca Mika Hakkinena (McLaren) in pa veliki italijanski avtomobilistični up Giancarla Fisichello, ki napoveduje, da bo s svojim novim benetto-
vo se bo končalo 1. novembra z Veliko nagrado Japonske v Suzuki. Na koledarju mednarodne avtomobilske zveze FIA je za zdaj petnajst dirk, vendar bo FIA predvidoma v koledar uvrstila še dve dirki.
Ljubitelji formule ena prav gotovo še niso pozabili, kako se je konCalo lansko svetovno prvenstvo, ko je Mi-
sLov. Nešportna poteza se mu ni posrečila, s proge je zletel sam, Villeneuve pa je zasluženo osvojil naslov. Kot navijači pa tudi Villeneuve ni pozabil dogodka iz Jereza v Španiji in je zato letos še bolj nastrojen za boj kot lani. Njegov avtomobil je nedvomno izredno dober, tako da ostaja najbrž tudi letos prvi favorit.
nom mešal štrene favoritom, čeprav raCuna le na kako etapno zmago, nikakor pa ne na boj za konCni naslov. Prvenst-
chael Schumacher z nepremišljenim manevrom skušal zriniti s proge Jacques Villeneu-va in tako osvojiti na-
Najvažnejše spremembe pravil v letošnji sezoni
1)	predpisane so gume s profilom. Na sprednjih gumah morajo biti tri profilne zareze, na zadnjih pa štiri. Razmik med posameznimi zarezami je 50 milimetrov, širina zarez na sprednjih gumah 14, na zadnjih 10 milimetrov, globina profila pa 2,5 milimetra;
2)	najmanjša dovoljena širina pnevmatik spredaj 30,5, zadaj 36,5 centimetra. Največja dovoljena širina pnevmatik spredaj in zadaj 38,1 centimetra;
3)	širina dirkalnika je z 200 centimetrov zmanjšana na 180;
4)	stranska zaščita pred trki je povišana za deset centimetrov; njena dolžina pa mora biti najmanj 525 milimetrov, merjeno od zadnje stene voznikovega prostora;
5)	bočna zaščita mora zdržati večjo silo; v t.i. chrash-testih se masa 780 kg zaleti v bočno zaščito s hitrostjo 7 m/s namesto dosedanjih 5m/s;
6)	voznikov prostor je večji; prostor za noge mora biti velik najmanj 35x35 cm;
7)	stene voznikovega, prostora morajo biti široke Sest centimetrov;
8)	vsi dirkalniki morajo biti opremljeni s kamero, la mora biti pritrjena nad zračnikom nad voznikovo glavo;
9)	površina zunanjih ogledal je povečana, namesto dosedanjih 5x12 centimetrov znaša 6x12 centimetrov;
10)	zavore: ena zavorna čeljust, en zavorni disk, največ dve oblogi, prepovedano je hlajenje s tekočinami; najveCja dovoljena debelina zavornih oblog je 28 milimetrov, največji premer pa 278 milimetrov;
11)	bočna zaščita mora segati do višine volanskega obroča.
Ambicij pa ne skrivajo v Ferrarijevem taboru, saj bi radi po letu 1979, ko je Jody Scheckter osvojil zadnji svetovni naslov za fer-rari, spet proslavljali svetovnega prvaka. Tudi med konstruktorji Ferrari ni slavil že od leta 1983, letos pa
upajo, da jim bo novo vozilo prineslo srečo in ponovno slavje.
Glede svojih možnosti je bil Michael Schumacher precej previden in je takoj sjpravil svoje navdušene navijače na realna tla. »Od Ferrari j a ni mogoCe pričakovati zmag takoj. Za zdaj bom zadovoljen z dobro uvrstitvijo,« pravi Schumacher, ki tudi na naslednjih dveh dirkah v Južni Ameriki ne pričakuje zmage, upa pa na uvrstitev na drugo ali tretje mesto. »Svetovno prvenstvo v formuli ena je zelo dolgo in naslova prvaka se ne osvoji z zmago na prvi in drugi dirki. Na začetku še nismo dovolj močni, pa tudi v letošnji sezoni še ne pričakujem, da bomo pripravljeni 100-odstot-no. Mislim, da smo letos sposobni pokazati 90 odstotkov naših sposobnosti, zato pa lahko za prihodnjo sezono napovem, da bomo pripravljeni stoodstotno.« Po njegovem mnenju je glavni favorit letos McLaren, »moja naloga pa je v tem, da mu preprečim, da zmaga.« Toda zaradi te naloge se ne Čuti pod pritiskom. »Imam svoje cilje, ki jih bi rad dosegel. Zato že sam poskrbim, da sem pod zadostnim pritiskom. Kaj pa mislijo in pravijo drugi, pa gre povsem mimo mene,« je še dejal eden od glavnih pretendentov na svetovni naslov.
V formuli ena se obračajo velikanske vsote denarja. Spon-zoirjev ne manjka, kar pa ni nic Čudnega, saj je po gledanosti to športni dogodek, za katerega vlada daleC naj-veCje zanimanje. Lani si je vsako dirko ogledalo veC kot 370 milijonov gledalcev in po podatkih FIA si je lani dogajanje v formuli ena ogledalo nad 50 milijard gledalcev, kar je kar 20 odstotkov veC kot leto prej...
Številke dirkačev, moštva in gume
1	Jacques Villeneuve (Kan) -VVilliams-Mecachrome (G)
2	Heinz-Harald Frentzen (Nem) - WiUiams-Mecachrome (G)
3	Michael Schumacher (Nem) - Ferrari (G)
4	Eddie Irvine (hs) - Ferrari (G)
5	Giancarlo Fisichella (Ita) - Benetton-Mecachrome (B)
6	Alexander Wurz (Avt) - Benetton-Mecachrome (B)
7	David Coulthard (Sko) - McLaren-Mercedes (B)
8	Mika Haekkinen (Fin) - McLaren-Mercedes (B)
9	Damon Hill (Ang) - Jordan-Mugen-Honda (G)
10	Ralf Schumacher (Nem) - Jordan-Mugen-Honda (G)
11	Olivier Panis'(Fra) - Prost-Peugeot (B)
12	Jamo Tmlli (Ita) - Prost-Peugeot (B)
14	Jean Aleši (Fra) - Sauber-Petronas (G)
15	Johnny Herbert (Ang) - Sauber-Petronas (G)
16	Pedro Paulo Diniz (Bra) - Airovvs (B)
17	Mika Salo (Fin) - Arrovvs (B)
18	Rubens Barrichello (Bra) - Stewart-Ford (B)
19	Jan Magnussen (Dan) - Stewart-Ford (B)
20	Toranosuke Takagi (Jap) - Tyrrell-Ford (G)
21	Ricardo Rosset (Bra) - Tyrrell-Ford (G)
22	Sinji Nakano (Jap) - Minardi-Ford (B)
23	Esteban Tuero (Arg) - Minardi-Ford (B)
(opomba: pri opremljevalcih s pnevmatikami pomeni (G) Goodyear, (B) pa Bridgestone)
Razpored letošnjih dirk			
8. 3. Avstralija (Melbourne)	58	5,302	307,516
29.3. Brazilija (Sao Paulo)	72	4,292	309,024
12.4. Argentina (B. Aires)	72	4,259	306,535
26.4. San Marino (hnola)	62	4,930	305,696
10. 5. Španija (Barcelona)	65	4,728	307,336
24. 5. Monako (Monte Carlo)	78	3,367	262,626
7. 6. Kanada (Montreal)	69	4,421	305,049
12.7. Anglija (Silverstone)	60	5,140	308,406
26. 7. Avstrija (Spielberg)	71	4,319	306,649
2. 8. Nemčija (Hockenheim)	45	6,823	307,022
16.8. Madž. (Budimpešta)	77	3,968	305,536
30. 8. Belgija (Spa)	44	6,968	306,592
13. 9. Italija (Monza)	53	5,770	305,772
27. 9. Luks. (Nuerburgring)	67	4,556	305,252
1.11. Japonska (Suzuka)	53	5,864	310,582
*datum VN, (država/dirkališče), št krogov,dolžina kroga, skupno km;			
‘koledar dirk Fl še ni dokončen, FIA bo nanj predvidoma uvrstila še dve dirki			
Po številu zmag	
najuspešnejši	
Alain Prost	
Alain Prost (Fra)	51
Ayrton Senna (Bra)	41
Nigel Mansell (Ang)	31
M. Schumacher (Nem) 27*	
Jackie Stevvart (Sko)	27
Jim Clark (Sko)	25
Niki Lauda (Avt)	25
Juan M. Fangio (Arg)	24
Nelson Piquet (Bra)	23
Damon Hill (Ang)	21*
Stirling Moss (Ang)	16
Jack Brabham (Avs)	14
Emerson Fittipaldi	14
Graham Hill (Ang)	14
Alberto Ascari (Ita)	13
*še nastopata	
Dosedanji zmagovalci med vozniki in konstruktorji			
LETO	VOZNIK	EKIPA	KONSTRUKTOR
1950	Giuseppe Farma (Ita)	Alfa Romeo	-
1951	Juan Manuel Fangio (Arg)	Alfa Romeo	-
1952 1953	Alberto Ascari (Ita) Alberto Ascari (Ita) Ferrari	Ferrari Ferrari	Ferrari
1954	Juan Manuel Fangio (Arg)	Mercedes/Maserati	-
1955	Juan Manuel Fangio (Arg)	Mercedes	-
1956	Juan Manuel Fangio (Arg)	Lancia/Ferrari	-
1957	Juan Manuel Fangio (Arg)	Maserati	-
1958	Mike Havvthom (Ang)	Ferrari	Vanvvall
1959	Jack Brabham (Avs)	Cooper-Climax	Cooper
1960	Jack Brabham (Avs)	Cooper-Climax	Cooper
1961	Phil Hill (ZDA)	Ferrari	Ferrari
1962	Graham Hill (Ang)	BRM	BRM
1963	Jim Clark (Sko)	Lotus-Climax	Lotus
1964	John Surtees (Ang)	Ferrari	Ferrari
1965	Jim Clark (Sko)	Lotus-Climax	Lotus
1966	Jack Brabham (Avs)	Brabham-Repco	Brabham
1967	Dennis Hulme (NZL)	Brabham-Repco	Brabham
1968	Graham Hill (Ang)	Lotus-Ford	Lotus
1969	Jackie Stevvart (Sko)	Matra-Ford	Matra
1970	Jochen Rindt (Avt)	Lotus-Ford	Lotus
1971	Jackie Stevvart (Sko)	Tyrrell-Ford	Tyrrell
1972	Emerson Fittipaldi (Bra)	Lotus-Ford	Lotus
1973	Jackie Stevvart (Sko)	Tyrrell-Ford	Lotus
1974	Emerson Fittipaldi (Bra)	McLaren-Ford	McLaren
1975	Niki Lauda (Avt)	Ferrari	Ferrari
1976	James Hunt (Ang)	McLaren-Ford	Ferrari
1977	Niki Lauda (Avt)	Ferrari	Ferrari
1978	Mario Andretti (ZDA)	Lotus-Ford	Lotus
1979	Jody Scheckter (JAR)	Ferrari	Ferrari
1980	Alan Jones (Avs)	Wilhams-Ford	VVilliams
1981	Nelson Piquet (Bra)	Brabham-Ford	VVilliams
1982	Keke Rosbeig (Fin)	Williams-Ford	Ferrari
1983	Nelson Piquet (Bra)	Brabham-BMW Turbo	Ferrari
1984	Niki Lauda (Avt)	McLaren-Porsche Turbo	McLaren
1985	Alain Prost (Fra)	McLaren-Porsche Turbo	McLaren
1986	Alain Prost (Fra)	McLaren-Porsche Turbo	VVilliams
1987	Nelson Piquet (Bra)	Wilhams-Honda Turbo	VVilliams
1988	AyrtQn Senna (Bra)	McLaren-Honda Turbo	McLaren
1989	Alain Prost (Fra)	McLaren-Honda	McLaren
1990	Ayrton Senna (Bra)	McLaren-Honda	McLaren
1991	Ayrton Senna (Bra)	McLaren-Honda	McLaren
1992	Nigel Mansell (Ang)	Wilhams-Renault	VVilliams
1993	Alain Prost (Fra)	VVilliams-Renault	VVilliams
1994	Michael Schumacher (Nem) Benetton-Ford		VVilliams
1995	Michael Schumacher (Nem) Benetton-Renault		Benetton
1996	Damon Hill (Ang)	VVilliams-Renault	VVilliams
1997	Jacques Villeneuve (Kan)	VVilliams-Renault	VVilliams
Sobota, 7. marca 1998
ŠPORT
FORMULA ENA / NEURADNI TRENING PRED VN AVSTRALIJE
Jean Todt VVilliams ne spoštuje pravilnika
Polemike v zvezi z zavorami - Schumacher najhitrejši
MELBOURNE - Na neuradnem treningu pred prvo dirko formule 1 v novi sezoni, VN Avstralije, je bil na dirkališču v Albert Parku v Melbournu najhitrejši Nemec Michael Schumacher s ferrarijem. Drugi je bil Finec Mika Hakki-nen z McLarnom, tretji pa svetovni prvak Kanadčan Jacques Ville-neuve. »Scumacher je v petkih vedno boljši,« je že polemično izjavil Jac-ques Villeneuve, toda še bolj se je iskrilo po izjavi Ferrarijevega športnega vodja Jeana Todta, da zavorni sistem, VVilliamsa naj ne bi bil v skladu s pravilnikom. »Njihov sistem ne upošteva varnostnih predpisov in v bistvu ponovno uvaja elektronski sistem nadziranja stabilnosti vozil, ki ga je
Alain Prost računa letos na boljše rezultate
FIA Črtala,« je pojasnil Todt. VVilliamsova vozila naj bi bila skratka opremljena z računalnikom, ki doloCa stopnjo zaviranja vsake gume posebej, kar omogoča veCjo stabilnost pri premagovanju ovinkov. Pri VVilli-
NOVICEi
Bo kazen učinkovita?
PARIZ - International Board Fife, ki je edini pristojen za spreminjanje nogometnih pravil, je sklenil kaznovah moštva, ki pri streljanju prostih strelov ne spoštujejo razdalje 9, 15 m za postavitev živega zidu. Kazen predvideva, da se žogo pomakne naprej še za nadaljnih 9, 15 m. Učinkovitost kazni bodo preizkusih v prvenstvu britanskega otočja Jer-sey.
Schifferer že »kralj« smuka
KVITFJELL - Avstrijec Andreas Schifferer si je še pred današnjim (predzadnjim) smukom za svetovni pokal zagotovil mah kristalni globus, ker njegov rojak in vodilni v skupnem seštevku Hermann Maier ne bo nastopil. Zaradi bolečin v hrbtu ne bo nastopil niti na jutrišnjem veleslalomu. Zaradi sneženja so včeraj odpovedah zadnji trening.
Še nekaj (dragih) vstopnic
VIDEM - Za jutrišnjo tekmo Udineseja prah Juven-tusu je zanimanje na višku, Čeprav stadion ne bo nabito poln, saj je v prodaji še vedno dva tisoč (dragih) vstopnic za centralno tribuno. Trener Vi-demcanov Zaccheroni pravi, da je Juventus z nastopom v Ligi prvakov zapustil nanj moCan vtis, da je Udinese enakovreden TurinCanom.
Livornu odvzeli štiri točke
FIRENCE - Disciplinska komisija italijanske nogometne C hge je obtožilo Livorno nešportnega ravnanja in mu je odvzela štiri točke na lestvici. Livorno je tako s prvega zdrknil na drugo mesto lestvice Cl hge. Sedaj vodi Cesena z 49 točkami, Livorno je drugi s 47.
Še naprej prva Barcelona
DUSSELDORF - Na svetovni klubski lestvici nogometnih klubov še vedno vodita Barcelona in Bo-russia iz Dortmunda. Kot je sporočila Mednarodna zveza za nogometno zgodovino in statistiko (IFFHS), ima Barcelona na prvem mestu 404 točke, Borusia ima 314 točk, Juventus iz Torina pa ima 296 točk. Med prvimi stotimi klubi jih je največ, devet, iz Nemčije, francoskih je osem, italijanskih pa sedem.
Lestvica klubov: 1. FC Barcelona (Spa) 404, 2. Bo-rassia Dortmund (Nem) 314, 3. Juventus Torino (Ita) 296, 4. Inter Milano (Ita) 270, 5. Pariš Saint-Germain (Fra) 265, 6. Schalke 04 (Nem) 260, 7. Colo Colo (Cii) 258, 8. River Plate Buenos Aires (Alg) 257, 9. Lazio Rim (Ita) in AS Monaco (Fra) 250.
Dossena član Triestine
Tržaški nogometni klub Triestina je z včerajšnjim dnem v svoj strokovni štab sprejela tudi še do pred kratkim uspešnega nogometaša Giuseppeja Dosse-no. Prevzel bo vlogo svetovalca.
3.AL: danes v Repnu Kras-Zarja/Gaja B
Derbi 3. nogometne amaterske hge med Krasom in Zarjo/Gajo B bo že danes v Repnu. SreCanjese bo začelo ob 17. uri.
masu uradno molčijo, nekateri pa pravijo, da gre preprosto za tehnološko inovacijo. Pomeni to, da Ferrari že zaostaja za VVilliamsom?
Izidi prostega treninga za VN Avstralje v Melbournu:
1. Michael Schumacher (Nem/Ferrari) 1:33, 826; 2. Mika Hakkinen (Fin/McLaren-Mercedes) 1:34, 432; 3. Jacques Villeneuve (Kan/VVilliams-Mecachrome) 1:35, 023; 4. Alexander Wurz (Avt/Benetton-Mecachro-me) 1:35, 270; 5. David Coulthard (Sko/McLaren-Mercedes) 1:35, 409; 6. Ralf	Schumacher
(Nem/Jordan-Mugen Honda) 1:35, 708; 7. Johnny	Herbert
(Ang/Sauber-Petronas) 1:35, 876; 8. Jean Aleši (Fra/Sauber-Petronas) 1.36, 095; 9. Jamo Trnih (Ita/Prost-Peugeot) 1:36, 231; 10. H-H Frentzen (Nem/Williams-Mecach-rome) 1:36, 741; 11. Mika Salo (Fin/Arrows) 1:36, 897; 12. Rubens Barri-chello (Bra/Stewart-Ford) 1:37, 023.
NAMIZNI TENIS / ZENSKI Al IN A2 LIGA
Krasovi ekipi morata stisniti zobe
Kras Generali v Coccagliu brez Vanje Milič Kras Corium mora v Bocnu nujno zmagati
Kras Generah, prva ženska paradna postava, bo morala prvenstvo A-l hge zaključiti brez najboljše igralke Vanje Milic, ki so jo operirali pred dvema dnevoma. Do konca rednega dela prvenstva manjkata še dva kroga, potem pa bo sledilo razigravanje mest pod vrhom. Pri Krasu vseeno niso izgubih upanja, da obdržijo drugo mesto na lestvici, kar pa je odvisno od rezultata, ki ga bodo dekleta dosegla drevi na gostovanju pri Cocca-gliu. Poglejmo Cernu bo šla nasproti okrnjena Krasova ekipa. Pri Coccaghu igra domačinka Michela Merenda, drugokate-gomica štev. 7, prva po jakosh je prvokategornica štev. 6, nekdanja Članska reprezentantka Cristina Semenza, til je še mlada obrambna igralka azijskega rodu Chen Lei Lei (7. do 8. mesto med tujkami). Kitajko je Vanja Milic redno premagovala, sedaj pa bo to nalo-
ga Katje Milic. Matematična napoved je namreč ta, da Krasova tujka Wang Xue Lan doseže tri točke, Katja Milic pa premaga eno izmed nasprotnic. Tudi poraz 5:3 bi pomenil prednost napram Coccaghu, ki ga je Kras Generali v prvem delu porazil z rezultatom 5:2. Ce bo temu tako, bo Coccaglio polfinalni nasprotnik Krasu Generah že tretjo sezono zapored. Naša predvidevanja se seveda nanašajo tudi na zadnji krog prvenstva, ko se bodo naša dekleta morala srečah z aktualnim državnim prvakom Castellano, proti kateri v zdajšnjih pogojih (pa tudi sicer) Kras Generah ne more osvojih prvenstvenih točk, ter na srečanje Coccaglia z zadnjeuvršCeno ekipo Regal-dija iz Novare.
Trenutno stanje na lestvici je takole: mantovska Castella-na in Kras Generali sta v izenačeni poziciji z 22 točkami,
KOŠARKA / DREVI DOMA V C LIGI
Jadranovci ekipe Caorle ne smejo podcenjevati
Jadranovci bodo drevi igrali doma proti Caor-lam, ki so z 12 točkami na 13. mestu lestvice in torej eeden izmed kandidatov za izpad iz hge. Drevišnji Jadranov tekmec pa je še kar kakovostna ekipa, tako da je zares presene-tljiv njen skromen položaj na razpredelnici. Pri Caorlah namreč igra nekaj odličnih starješih in mladih košarkarjev, med katerimi naj predvsem omenimo Stefana Tesa (letnik 1963, bek-krilo, 198 cm), ki ima prvoligaške izkušnje, starega Jadrano-vega znanca Franca Vi-sentinija (1961, pla, 184 cm), odličnega krilnega centra Danilea Lora (1974, 202 cm) in bivšega mladinskega reprezentanta Nicolo Moleno (1977, krilo, 198 cm).
Zaradi kočljivega položaja na lestvici je društvo odslovilo trenerja Ni-colettija. Sedaj pa vodi moštvo Pistolatto.
»Caorle si ne zasluži tako nizkega položaja na lestvici in to ekipo je treba spoštovati. Ta teden smo trenirali v okrnjeni postavi, in ker je tudi Don Bosco imel enake težave, je odpadla trening tekma s salezijanskim moštvom. David Pregare je zaCel s treniranjem šele v Četrtek, Franco, Guštin in Slavec pa so zboleli za gripo. Ostah so na srečo zdravi. Sicer pa tu dileme ni: Caorle je treba premagati, če se želimo uvrstiti v končnico prvenstva. Pred tekmo s Servolano smo si zadali cilj, da na tekmah proti Servolani, Caorlam, Rovigu in Castelfrancu osvojimo vsaj tri zmage. Ker proti Caorlam igramo doma, pride v poštev le zmaga,« je dejal Jadranov
trener VValter Vatovec.
Dodal pa je še: »Zmagali bomo le, če bomo dobro igrah v obrambi. Proti Servolani smo bili izredno pomanjkljivi pri metu na koš, dobro smo igrali v obrambi in tako smo tudi zmagali. Torej tudi proti Caorlam bo naše orožje predvsem obramba.«
Naj še dodamo, da so jadranovci na tekmi prvega dela premagali dreviš-nejga tekmeca s 86:65. Tedaj se je predvsem razigral Sandi Rauber, ki je dal 28 točk, od tega kar 7 trojk. Sicer pa je medsebojni obračun med ekipama ugoden za jadranovce (5:0). (bi)
Bo Sandi Rauber tudi drevi ponovil nastop iz prvega dela?
na tretjem mestu jima sledi Coccaglio z 18 točkami, mes-sinski Che-Lin pa zaostaja za njim za 6 točk Tekma v Coccaghu se bo pričela ob 20. uri.
Dan z veliko začetnico bodo doživljale krasovke v A-2 ligi. Gostovanje Krasa Corium pri bocenskem Recoaru bo namreč odločalo o obstanku v ligi. Vodja ekipe nemške manjšine v Zgornjem Poadižju Edith Santifaller je bila zelo jezna (menda na sodnike) po zmagi naših deklet (Daša Bre-sciani, Martina in Nina Mihe). Domača zmaga je bila zelo tesna (5:4) v zadnjem trenutku pa je tekmo rešila iz skoraj nemogočega položaja Nina Mihe.
V	povratnem delu prvenstva so Krasove novinke zaigrale bolje in dosegle dve zmagi nad Manta Verzuolom in enkratno fantastično zmago nad Angero. Kot vse druge ekipe imajo tudi pri Recoaru tujko -Ukrajinko Antonjanovo, ki jim zagotavlja 3 točke. Važno je, da se naša dekleta otresejo velikega psihološkega pritiska in zaigrajo tako, kot so to pokazale v zadnji tekmi prah Angeri, ko sta bili sestrični Nina in Martina kos tudi tujki.
Dva kroga pred koncem prvenstva A-2 lige so izgledi za prihodnost Krasa Corium strnjeni v en sam cilj. Za vsako ceno morajo premagah Recoa-ro. S tremi zmagami so zgo-niška dekleta sedaj na 6. mestu, po dve zmagi pa imata Re-coaro in Manta Verzuolo. Slednja lahko računa na »solidarnost«. V derbi tekmi z A4 Verzuolom (dve točki je že dosegel v prvem delu), medtem ko Kras Corium ne bo mogel nikakor doseči Fink Cervina z vrha lestvic v zadnjem krogu. Pot do obstanka je torej ena sama: drevišnja zmaga. Za mlade pingpongašice držimo pesti.
V	drugi ženski državni ligi bo Kras Activa gost drugouvrščenega Alto Sebino, v ženski C-l pa vodilnega videmskega CUS-a. V deželnem moškem C2 prvenstvu se bo favorizirano krasovo moštvo doma srečalo z ekipo Fiumi-cella. (JJ.)
KOŠARKA / V C2 IN D LIGI
Domovci tokrat pred težko preizkušnjo
Igrali bodo doma proti Palmanovi - D liga: borovci favoriti za zmago proti Sangiorgini
Po odličnem startu v C2 ligi (skupina za obstanek) bodo domovci drevi igrali doma proti Roburju iz Palmanove. Varovanci trenerja Semoliča so seveda po zmagi nad SGT v Trstu dobili novega elana in z zmernim optimizmom pričakujejo drevišnji nastop z ekipo iz Plamanove, proti kateri so v rednem delu prvenstva obakrat izgubili.
Ce bodo ponovili igro, kot so jo predvajali proti SGT, potem domovci lahko računajo na zmago, še posebno ker igrajo na domačih tleh. Njihova naloga pa gotovo ne bo lahka, saj je tudi Robur v prvem kolu tega drugega dela prvenstva startal z zanesljivo zmago doma proti tržaški ekipi Cus.
Pred navidezno lahko
Borovec Mauro Simonič
nalogo bodo danes borovci v D ligi (skupina za napredovanje). Igrali bodo proti zadnjeuvrščeni Sangiorgini. V Borovem taboru pa opozarjajo, da
je treba tudi danes igrati na vso moC in brez vsakega podcenjevanja nasprotnika, čeprav je Sangiorgina zadnja na lestvici in kot edina še brez točke. Borovci pa so ta Čas res v zelo dobri formi in tudi tokrat so seveda favoriti za zmago.
Pionirski festival
v Portorožu
Jutri bo v Portorožu Pionirski košarkarski festival Slovenije za starejše dečke (letnika 1983/84J; na katerem bo nastopila tudi reprezentanca ZSSDI. Poleg naše selekcije bodo v Portorožu igrale še ekipe Kopra, Portoroža in Sežane. Po žrebu ob 10. uri bosta na sporedu polfinalni tekmi, ob 13.30 bo mali, ob 15.00 pa veliki finale.
Skoda, da se polfinala ne bodo mogli udeležiti Borovi košarkarji, ki imajo prav jutri zelo pomembno srečanje s SGT. Borovci pa se bodo pridružili ostalim popoldne.
VIVA MDffBASKET
Bor Friulexport - Ri-creatori 53:39
BOR: Nadlišek 3, Malalan 6, Batič 14, Sosič, Samec, Indelicato 4, Tre-visan 2, Kemperle 8, Ber-netti 2, Kovač 4, Bole 4, Chrevatin 8, Corbatti, Norio, Dregojevič, Sgar-ro.
Borovi minikošarkarji so igrali zaostalo tekmo proti skromni ekipi tržaških Ricreatorijev. V Borovih vrstah so vsi imeli priložnost igranja in s prikazano igro so prav vsi tudi zadovoljili.
r MOŠKA BI LIGA / TRENER DE MARCHI OPTIMIST n
»Populinija bomo tokrat ustavili«
Concesio, za katerega igra tudi bivši valoveč, morajo Goričani nujno premagati
Drevišnja tekma s Concesiom je za Valove odbojkarje zelo pomemba. Z zmago bi zanesljivo ohranili točki prednosti pred Mantovo, pri kateri bodo gostovali prihodnji konec tedna, Mantova pa je ta Cas poleg Mester in Dne Castellija najresnejši kandidat za izpad.
Da je tekma pomembna, se strinja tudi Valov trener Paolo De Marchi, ki pa nanjo gleda z nekoliko različnega zornega kota. »Mene v tem trenutku ne skrbi vprašanje obstanka. Menim, da si lahko v tem prvenstvu obstanek zagotoviš ali pa si ga zapraviš tudi v zadnjih štirih kolih. Za nas je predvsem pomembno, da z zmago spet pridobimo tisto samozaupanje, ki sem ga pogrešal v ključnih trenutkih zadnjih nastopov. Naše težave so izključno mentalne narave. S tehničnega vidika se ni nic spremenilo, pa tudi ozračje in delavnost na treningih sta nespremenjena. Zdi se mi, da bi uspeh zace-lil vse naše rane.«
Srečanje v goriški športni palači bo
za Goričane tudi priložnost, da se Concesiu oddolžijo za poraz iz prvega dela prvenstva. »Tam smo odigrali najslabšo tekmo doslej. Oni predvajajo organizirano odbojko, vendar pa brez kakih posebnih igralnih špic. Podajač Da Roit je zelo dober, na prvi tekmi je bivši valoveč Populini odigral življenjsko tekmo, vendar pa pričakujem, da ga bomo tokrat znali ustaviti, saj njegove tolčene žoge le za las presegajo zgornji rob mreže. Mislim, da smo mi v tem času veliko napredovali v bloku, poleg tega pa smo po tisti tekmi tudi nekoliko spremenili postavo,« glasno razmišlja Valov trener.
Lahka pokalna zmaga proti okrnjeni Viserbi je pokazala, da se vsi igralci počutijo dobro, Čeprav po trenerjevem mnenju Beltrame še ni povsem v pravi formi. Danes bo trener predvidoma poslal na igrišče standardno postavo, saj ni ne poškodb ne bolezni, ki so označevale zadnje tedne. Zato pa na današnjo tekmo v Valovem taboru gledajo s precejšnjim optimizmom.
MOŠKA B2 LIGA / V BORGU VALSUGANI
Koimpex pod hudim pritiskom
Domači San Miguel morajo nujno premagati - V prvi tekmi 2:3
Slogaši bodo drevi v Borgu Valsugani pod hudim pritiskom. V dvoboju s San Miguelom si namreč že skoraj ne morejo privoščiti poraza. Nasprotnik ima na lestvici štiri točke vec, z zmago bi prednost še povečal in možnosti Koimpexa, da se povzpne na končno 10. mesto, kar je - ob štirih izpadih - pogoj za obstanek v ligi, bi se občutno zmanjšale.
»Položaj je res težek, toda moramo biti še naprej optimisti. Kljub sobotnemu porazu je vzdušje v ekipi dobro, fantje trenirajo z nezmanjšano vnemo in jim glede tega ne morem ničesar očitati. San Miguel ima visoke igralce, najveC točk dela z blokom. Mi smo dobro pripravljeni, Čeprav ima Aljoša Kralj še vedno težave z ramo, Edi Božic pa se zdaj otepa z vnetjem komolčnega živca, kar mu težave povzroča zlasti na servisu,« pred tekmo pravi trener Mario CaC. San Migule je vsekakor v dometu slogašev, ki so na prvi tekmi s tem nasprotnikom v Repnu izgubili s 3:2. Usoden za slo-gaše je bil takrat zaCetek tie breaka, v katerm so naredili pet zaporednih napak, zaostanka 5:0 pa nato niso mogli vec nadoknaditi. Upajmo, da bo tokrat drugače.
Giancarlo Populini
ŽENSKA B2 LIGA / V REPNU
Koimpex Nuova kreditna prali vodilnemu
»Ozračje v ekipi je res dobro. Dekleta na treningih trdo delajo, želijo dokazati, da njihov položaj na lestvici ni realen, samozavest je zelo narasla. V tem tednu nam je račune žal prekrižala gripa, vseeno pa menim, da lahko premagamo Vigno-lo, v vsakem primeru pa ponudimo gledalcem dobro odbojkarsko predstavo,« pred drevišnjim nastopom Repnu proti vodilnemu na lestvici ženske B2 lige pravi trener Koimpexa Nuove Kreditne Franko Drasic.
Slogašice so v povratnem delu še nepremagane, tokrat pa stoji pred njimi menda najtežja ovira, saj je Vignola trdno na prvem mestu s šestimi točkami prednosti pred zasledovalci. Prvih trinajst kol je bila nepremagana, v 14. je nepričakovano izgubila v Coneglianu, v preteklem kolu pa je nadigrala Baricello (delni izidi 7, 6, 1), kar pomeni, da je njena »kriza« že mimo. V prvem letošnjem spopadu v Vignoli so bile slogašice zelo blizu zmage, saj so izgubile s 3:2 in rezultatom 15:13 v tie breaku.
»Nasprotnika sam ne poznam, toda dekleta pravijo, da sploh ni nepremagljiv,« pravi Drasic, ki je po odstopu Dušana Blahute prvič sedel na klopi Koim-pexa Nuove Kreditne 6. decembra lani na tekmi 7. kola proti Corlu.
Kot reCeno, je v ekipi ta teden razsajala gripa, ki je prizadela kar štiri igralke. Eva Vincenzi in Breda Cok sta v Četrtek spet zaceli trenirati, bolj vprašljiv pa je nastop Barbare Gregori in Katje Fabrizi. Verjetno bo trener spet prisiljen v roša-do vlog. Elisa Molassi (na sliki) bo verjetno spet igrala na centru, sicer pa bodo odločitve padle šele tik pred začetkom tekme.
Po trenerjevi oceni ekipa potrebuje za zanesljiv obstanek v ligi še deset toCk. Natančnejše račune bo mogoče delati Cez nekaj kol. Po tekmi z Vi-gnolo Čakata namreč slogašice dve izredno pomembni gostovanji v Coneglianu in Dolu. Ge se bodo s teh gostovanj vrnile s štirimi točkami, bi bila pot do obstanka še toliko lažja.
DEŽELNE LIGE / V GORICI OSREDNJA TEKMA 2ENSKE C LIGE
Igralke 0lympie Kmečke banke bodo skušale potopiti »Titanic« iz Manzana
Moška C liga: Sočo Unitecno čaka derbi s Fincantierijem - Gregor Sfiligoj na klopi Olympie
Osrednja tekma drevišnje-ga kola v deželnih odbojkarskih ligah bo v Slovenskem športnem centru v Gorici, kjer bodo igralke 01ympie Kmečke banke gostile vodilni Bmeters iz Manzana. Bmeters je od vseh lig, v katerih nastopajo tudi moštva slovenskih društev, se edini nepremagan. V 16. kolih je nasprotnikom vsega prepustil le enajst točk, od teh je dva prepustil prav 01ympii v prvem delu prvenstva. GoriCanke so po negotovem začetku sezone zaCele mleti kot stroj in so v zadnjih dvanajstih kolih doživele en sam poraz. Prav v preteklem kolu so se s prestižno zmago proti neposrednemu tekmecu Porcii povzpele na drugo mesto lestvice ženske C lige. Ce kdo lahko Bmeters sploh premaga, potem so to ta Cas prav gotovo kapetanka Corsijeva in njene soigralke. Za napredovanje je verjetno že prepozno (Ce bi
01ympia zmagala bi še vedno imela na lestvici šest točk manj od Furlank), a kljub temu se obeta drevi v Gorici velik boj in tudi velik športni užitek za gledalce.
Pred važnim nastopom so v isti ligi tudi igralke Imse Zadružne kreditne banke So-vodnje. Gostovale bodo pri trziški Alimentarii, ki ima na lestvici dve točki manj od Goricank, a jih je v prvem delu prvenstva (presenetljivo) premagala. Z novo zmago bi si Jeronciceve varovanke še bolj utrdile položaj na sredini lestvice, pri Čemer jim je na roko prišel tudi Cedajski Asfjr, ki je bil zaradi nenasto-panja na tekmi z zadnjeuvšCeno Juveniho kaznovan z odvzemom dveh točk na lestvici: Zal pa bo Val Se vedno igral brez Barbare Uršič.
V moški C ligi bo 01ympia Agraria Terpin gostovala v Moši. Na klopi goriškega
tretjeligaša bo po odstopu Vojka Jakopiča kot trener de-bitiral Gregor Sfiligoj. Mossa je bila za Goričane vedno neugoden nasprotnik (spomnimo se na lanski poraz), treba bo torej stisniti zobe, ker bo Simon Terpin prestal Se zadnje kolo kazni in torej tudi drevi ne bo mogel igrati.
Tako igralci kot igralke 01ympie bodo igrah z bolečino v srcu zaradi prerane smrti igralca in odbornika Igorja Povšeta, to pa bo za njih na igrišCu motiv več, da dajo vse od sebe.
SoCa Unitecno se bo v pokrajinskem derbiju pomerila s Finvolleyjem, ki je dokaj nepredvidljiv nasprotnik. V preteklem kolu je premagal II Pozzo in se je tako približal vrhu lestvice. Trener Cotič bo lahko na tem srečanju računal tudi na Aleša Kledeta, Cez deset dni pa naj bi se iz Anglije končno vrnil tudi Mitja Feri, ki so ga
SoCani še kako pogrešali. Za borovce je vsaka naloga težka, v tekmi z Itelyjem iz Fojde pa se jim vendarle ponuja možnost za nekoliko bolj uspešen nastop.
V moški D figi bodo mladi igralci Vala Koimpex gostovali v Trstu pri drugouvrščeni Alturi. Njihov položaj je zdaj tak, da morajo poskusiti
zmagati prav na vsaki tekmi. S tekmecem približno "enako jakosti kot Val se bo pomeril tudi Naš prapor. V Gradišču ga Čaka Torriana, ki ima na lestvici šest točko veC.
V ženski D ligi bodo odbojkarice Bora Friulexport na T. maju gostile Virtus. Kljub temu, da je slednji še nepremagan, morajo borovke razmišljati o zmagi, sicer bi verjetno izgubile drago mesto na lestvici, do katerega so se dokopale pred dvema tednoma. To bi bilo res škoda, sicer pa je njihova naloga danes popoldne itredno težka. Igralke Save imajo na gostovanju v Moram veliko priložnosti, da po treh porazih spet pridejo do zmage. Točki sta nujni, saj se slogašice ta Cas nahajajo že v zelo slabih vodah a imajo možnost, da se izvlečejo iz kočljivega položaja.
Na sliki: Daniela Ciocchi
(01ympia Kmečka banka)
domači šport
Danes
Sobota, 7. marca 1998 KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
20.30	v BrišCikih, Ervatti: Jadran Nuova Kreditna -Portotecnica Caorle
MOŠKA C2 LIGA
20.00	v goriškem Kulturnem domu: Dom Rob Roy Agorest - Robur
MOŠKA D LIGA
18.30	v San Giorgi di Nogam, Palladio: Sangiorgina
-	Bor Radenska PROMOCIJSKA LIGA
18.00	v Trstu, Melara: Magic - Breg DRŽAVNI KADETI
17.00	v Pozzuolu: Pozzuolo - Kontovel La nuova edile
DEŽELNI KADETI
18.00	v Gorici, Ugg: UGG - Dom Sprintauto NARAŠČAJNIKI
16.00	v Gorici, Ul. Rismondo: Dom Kmečka banka
-	Servolana; 18.00 v BrišCikih, Ervatti: Polet Metra -Pall. Gorizia
ODBOJKA MOŠKA BI LIGA
20.30	v goriški športni palači: La Goriziana Kmečka banka - Gamma Concesio
MOŠKA B2 LIGA
20.30 v Borgu Valsugani: San Miguel - Koimpex ZENSKA B2 LIGA
20.30	v Repnu: Koimpex Nuova kreditna - Mode-naceti Vignola
MOŠKA C LIGA
18.00	v Moši: Mossa - 01ympia Agraria Terpin;
20.00	v Sovodnjah: SoCa Unitecno - Finvolley;
21.00	v Trstu, 1. maj: Bor - Itely Fojda ZENSKA GUGA
18.30	v TržiCu: Alimentaria Beer - Imsa BCC So-vodnje; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia Kmečka banka - Bmeters Manzano MOŠKA D LIGA
18.00	v Trstu, Don Milani: Club Al tura - Val Koim-pex; 18.00 v Gradišču: Torriana - Naš prapor ZENSKA D LIGA
18.30	v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Virtus;
19.30	v Moram: Morarese - Sava 1. MOŠKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, Galilei: Pravenire - Mirna Eurospin A; 20.00 v Turjaku: Turriaco - 01ympia Agraria Terpin; 18.30 na Opčinah: Mirna Eurospin B - II Centro 2P
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
15.30 v Trstu, Don Milani: Altura - Sloga Pizzeria Veto; 15.30 v Trstu, Ul. Locchi: PT Computer di-scount - Breg Altra Trade; 20.30 v Trstu, Caprin: Killjoy - Kontovel Nuova kreditna
2.	ZENSKA DIVIZIJA
19.00	na Proseku: Kontovel - Sgt NARASCAJNICE
15.30 v goriškem Kulturnem domu: Val - Govolley; 15.30 v Trstu, Petrarca Nuova Pallavolo - Sloga A;
17.00	na Proseku: Kontovel B - Sgt 85 NOGOMET
3.	AMATERSKA UGA
17.00	v Repnu: Kras - Zarja Gaja B DEŽELNI MLADINCI
15.00	v Standrežu: Juventina - Pro Gorizia POKRAJINSKI MLADINCI
15.00 v Križu: Vesna - Primorje; 15.00 na PadriCah: Zarja Gaja - Montebello Don Bosco NAJMLAJSI
15.30	v Doberdobu: Sovodnje - Real Isonzo CICIBANI
15.00	v Ronkah: Ronchi - Mladost B; 16.00 v TržiCu: Trg Isonzo: Aris San Polo - Mladost A
NAMIZNI TENIS
ZENSKA Al LIGA
20.00	v Coccagliu: Coccaglio - Kras Generali ZENSKA A2 LIGA
18.30	v Bonču: Recoaro - Kras Corium ŽENSK Gl UGA
18.00	v Vidmu: Cus Udine - Kras
Jutri
Nedelja, 8. marca 1998 NOGOMET
PROMOCIJSKA UGA
15.00	v Bazovici: Zarja Gaja - Primorje Adriaker; 15.00 v Trstu, Ul. Camaro: Ponziana - Juventina
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 na OpCinha, Ul. Alpini: Opicina - Vesna; 15.00 v Starancanu: Staranzano - Sovodnje
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Villanovi Judriu: Villanova - Breg; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Villesse; 15.00 v Zagraju: Sa-grado - Primorec
3.	AMATERSKA UGA
125.00	v Dolini: Breg B - Pieris B NARAŠČAJNIKI
10.30	v Repnu: Primorje - Esperia NAJMLAJSI
10.30 na PadriCah: Zarja Gaja - Domio A ZAČETNIKI
10.30 v Podgori: Piedimonte - Juventina
KOŠARKA
DRŽAVNI KADETI
11.00	v Codroipu: Codroipese - Bor Friulexport NARAŠČAJNIKI
11.00 v Trstu, Ul. Calvola: Sgt - Bor Friulexport DEČKI
11.00 v BrišCikih, Ervatti: Kontovel - Intermuggia
ODBOJKA
2. ZENSKA DIVIZIJA
11.00	na Opčinah: Sloga Veto - Altura NAMIZNI TENIS
ZENSKA B LIGA
10.00	v Pisogneju: Alto Sebino - Kras Activa MOŠKA C2 UGA
10.00 v Fiumicellu: Fiumicello - Kras
Marko Kravos
Kratki časi
Trst iz žabje perspektive
črtice
v
Magda Sturman
Med prebivalci Andov
ZVEZDA NA NEBU, SESTRA NA ZEMLJI
Vsak Človek hoCe kam visoko zlesti, otroci pa sploh. Pri Sv. Ivanu tiste Čase ni bilo primernih dreves, niti na hribu, ker so ljudje sproti ogolili vse, kar je zraslo, da bi imeli za kurjavo in za kolce pri trtah. Tako si je bilo treba pomagati drugaCe.
Skozi strešno lino sem se spravil na domaCo streho. PrviC sem to storil Cez dan. Kmalu me je nekdo uzrl s Klanca in mi kriče žugal, da bom telebnil dol. Seveda sem'moral dol. Drugič sem se zavlekel tja, ob dimnik, šele ob veCeru.
Streha je od dneva vsa vroCa, od hriba pa hladno pihlja. Zviška opazujem po okolici: le tu pa tam še kolovrati domov kak pijanček. Bežno se ozrem po razsvetljenih oknih v sosedstvu, a so razmeroma daleC. Najbližja zakriva murva pred hišo.
Zato raje ležem prek korcev in gledam v nebo. Koliko zvezd! Razmišljam, katera je moja. Saj pravijo, da ima vsak svojo.
Se bolj se ubadam s problemom, kako ugotoviti, Ce se ozvezdja nad menoj res premikajo. Pa pri tako velikih reCeh, kot je nebo, zlepa ne pogruntaš, kako in kaj je res. Pogled se ti enostavno zgubi v širjavi.
Morda je lepše tako. Čeprav si ob takem razgledovanju majhen majhen, se ti zdi, da je sredi take prostornosti lažje živeti. Vse nad mano je trdno na svojem mestu, nic se ne bo podrlo, tudi Ce kaj narobe napravim.
PaC pa švigajo Cez nebo utrinki. To bo, pomislim, ker je umrl človek, ki mu je zvezda pripadala. In ko se rodi otrok? Se potem rodi nova zvezda? Težko verjeti... Otroke je lažje napraviti kot novo zvezdo prižgati. Za marsikaterega sitneža bi bila sploh prevelika potrata, Ce bi imel svojo zvezdo na nebu.
Bilo mi je pet let, ko me oCe nekega dne zaupno vpraša: “Kaj bi ti raje? Da kupimo fantka ali še eno sestrico?”
Moja izbira je bila hitra in odgovor odloCen: “Avto!”
OCe me je debelo pogledal, se z roko poCohal po pleši, obenem pa spustil od sebe prav navdušen krohot.
Potem mi je razlagal, da so dojenčka že naročili in da ga bo treba prevzeti... Za avto pa je treba veliko denarja, sploh si ga ne moremo privoščiti.
Nic avta torej. Kupili smo punčko.
Bila je strašno majhna, tako da se mi je od vsega zaCetka zdelo, da ji je njeno ime Bogomila daleC preveliko. OCe mi je v zvezi z njim razlagal o nekem pesniku, ki da je pisal o imenitni kraljični, ki je nosila prav tako ime...
Ne samo preveliko! Tudi drugaCe je bilo ime popolnoma ponesrečeno. Ta moja sestra je bila vse prej kot mila. Ce je bila Bogu mila, zakaj jo je poslal na ta svet in prav v našo družino?!
Jokala je, da so se vsem parali bobniči! Neznosno. Vse je moralo plesati okrog nje, pa še ni nic zaleglo. Kolikokrat oCetu popustijo živci in kriči kot zmešan: “Dajte ji, kar ‘Ce! Vrž’te jo ob tla! Neste jo k vsem strelam! ZamašTe ji že enkrat guobc prekljeti...!”
“Prav ti bodi!” - sem takrat mrmral sam pri sebi... Zakaj pa ni raje mene poslušal in kupil avto. Ce bi dali kak soldek veC, bi bilo zdaj pri nas vse drugaCe. Pa so kupili to srako, ker je bila najbolj poceni. -
Ampak najhujša noC mojega otroštva me je še čakala. To je bilo takrat, ko sva jaz in sestra Alenka ostala prvič sama z Bogomilo doma. Starša sta šla v gledališče.
Komaj so se vrata za njima zaprla, se hudič zaCne dreti. Pestva-la sva jo, hodila z njo gori-doli, jo previjala in trepljala po ritki. Sestra ji je hotela vsiliti kamilice, da se bo pomirila. Pela sva ji aja-tutaja, jo dvigovala v zrak: hop-la-la-la. Ščegetala sva jo pod brado: Na-buci buči, na...! Na dudo, na, buči buči, na...!
Duda pa je frčala iz tistega neznanskega zijala kot živa žaba. Potem je začela vpiti še Alenka: “Ma b’š dala mir, ja al’ ne!? Tiho! Ma kej prav češ, da te ubijem!?”
Jaz sem se vdano odpravil v klet po sekirico, da bo delo opravljeno, kot je treba.
Ko sem se z njo v roki prikazal v sobi, me je sestra samo obupano pogledala in zahlipala: “Ti si matast!”
Bogomila pa je tulila in vpila, da se ne da povedat. Že zaradi sosedov bi bila moja rešitev najboljša. Kaj si le mislijo, ko poslušajo sredi noči to pošastno blejanje!
Poskušala sva ji tesno zvezati ruto prek glave in pod brado. Pa je, tej beštiji, še vedno uspelo razkleniti čeljusti in navijati svojo sireno.
Potem sva ji zatlačila v usta cunjo. Na! pa je bil mir... Dokler ni nekoliko preveč izbuljila oCi in postala vijoličasta. Tako je dosegla, da ji je Alenka odmašila žrelo. In je bil takoj še hujši vik in krik.
Bogomila, Bogomila. Vem, da tudi tebi ni bilo lahko... ko sva te še stresala kot mačko v žaklju, te držala za noge z glavo navzdol, ti zatiskala usta. Ampak tvoje trobentanje je bilo res za na sodni dan.
Zmagala pa si ti. Prejokala si se do maminega prihoda: še malo pohlipala, potolaženo vzdihnila in potem kot pošten delavec po težkem dnevu zadovoljno zaspala.
Mah! - če bi oCe in mama ne gledala tako na denar in bi takrat, ko so mene vprašali, kupili avto, ne bi imeli nikoli opravka s tako nesrečo!
TRI DNI PO SAMOTNEM »ALTIPLANU«
V Potosiju smo Shavvn, Aleks in jaz najeli terensko vozilo in prispeli v mesto Uyuni, ko je bila že trda tema. Zjutraj smo se prijavili na 3-dnevni izlet, ki je poleg slanega posušenega jezera Uyuni vključeval še druge naravne zanimivosti samotnega altiplana. Pridružila sta se nam še dva potnika in tako so se nam zmanjšali stroški za izlet. Z nami je šla tudi kuharica in seveda šofer. Sa-lar de Uyuni je bil kake pol ure daleč. Prvi pogled nanj je res nekaj neverjetnega. To je veliko slano posušeno jezero, snežnobele barve, saj je na površju debela plast čiste kuhinjske soli. Plast je dovolj debela, da po njej lahko vozijo avtomobih. Bleščečo belo ravno planjavo na obzorju krasijo vrhovi And in zdelo se je, da so nekoliko dvignjeni od tal. To je bila pravzaprav optična prevara, ki je na tisti višini, ob tistem razredčenem in izredno čistem zraku kar pogosta.
To sliko je dopolnilo še temno modro nebo z nekaterimi belimi oblački. Skratka, nerealna slika sredi nerealne pokrajine.
Ustavili smo se ob nekakšnem turističnem centru sredi slanega jezera. Tam je stala hiša, narejena iz opek izrezanih iz čiste soli. V notranjosti so prodajah razne spominčke iz soli. Zunaj je bila miza s stoli, prav tako iz čiste soh. To je bil pravzaprav turistični kič. V bližini je mož prikazal turistom, kako iz jezera kopljejo sol. V bližini je vas, ki se preživlja s tem, da sol prekoplje, jo prečisti in proda.
Sli smo dalje in prispeh na Isla de Pesca-dores, ki se nahaja prav sredi jezera. Otok je bil še večja čuda sredi te neverjetne beline.
Poraščen je s kaktusi, visokimi do 4 metre.
Medtem, ko nam je kuharica pripravljala kosilo, smo se sprehodih po tem čudnem otoku.
Vožnja se je nadaljevana po enolični in pusti pokrajini in v poznem popoldnevu smo prispeh v San Juan. To je bila prva vasica, ki smo jo videli hsto popoldne. Prenočih smo v neke vrste neo-skrbovanem hostelu. Medtem, ko nam je kuharica pripravljala večerjo, sem se sprehodila po vasi. Ljudi nisem opazila. Pomislila sem, da verjetno tu ne marajo turistov, še najmanj pa marajo, da se jih fotografira. Kar na lepem sta k meni pritekli dve bosi, raztrgani in umaza-nidekhci. Nekoliko sta se obotavljali, nato pa me je ena vprašala, ah ji dam kaj denarja. Ker se mi darovanje denarja domačinom iz strani turistov zdi poniževalno, sem rekla, da denarja nimam. Vprašale so me za čokolado in ker sem jo slučajno imela s seboj, sem jim jo ponudila. Kmalu je za mano priteklo še več deklic in povprašalo po čokoladi. Očitno se je novica o meni in čokoladi hitro razširila.
Naslednjega dne smo zgodaj vstah in se po zajtrku odpeljah dalje. Ves čas smo se vozili po samotni pokrajini, na 4000 do 4500 metrov višine. Med potjo smo stalno imeli pred seboj podobno sliko: rjava pokrajina, redka suha trava, okrog storžash vrhovi And, večkrat zasneženi. Občasno smo naleteh na kako laguno, okrog katere je rasla živozelena trava. Po nizki vodi lagune so postopah flamingovci. Modro nebo je bilo izredno čisto. Za kosilo smo se ustavih ob poti, kjer smo imeli piknik. Malo naprej pa smo se ustavih ob čudnih naravnih zgradbah iz kamna. Izdolbel jih je močan veter, ki je pogostokrat prisoten v teh krajih. Med vsemi naravnimi umetninami je najbolj znan Arbol de piedra, kamnita naravna struktura, ki ima podobo drevesa.
Ob treh popoldne smo prispeh na cilj drugega dne. Pred nami se je odprl čudovit pogled na znano Laguna
Colorada. Imenuje se tako, ker je večbarvna. Ponekod je zaradi rdečih mikroorganizmov voda rdeča, druge je ži-vomodra, in pa še bela ter ponekod rumenkasta zaradi prisotnosh raznih soh. Ob laguni je nekaj lesenih barak. To so bile neke vrste planinske koče, opremljene tudi s kuhinjo. Potem, ko so naši skupini dodelili barako, sva se s Shawnom odpravila na daljši sprehod okrog lagune, da bi s fotoaparah zbrala čim več vtisov o tem fenta-shčnem kraju. Menila pa sva, da ni mogoče vtisniti na film, kar sva v hstem trenutku videla in občutila, saj je
bil poleg vida v istem trenutku važen tudi zvok tišine, vetra, flamingovcev, pa tisti višavski mraz, vonj po andskih višavah, skratka, občutek, da sva bila tam. Niti sama ne bom preko diapozitiv pozneje podoživljala istih občutkov, kot v tistih trenutkih.
Tretjega dne je izlet obsegal neke gezirje in terme z vodo, ki je imela okrog 30 stopinj. Kopanje v prijetno topli vodi, medtem ko je bilo zunaj ledeno mrzlo, je bilo res nekaj enkratnega. Nato smo krenili proti Laguna ver-de. Ob določeni uri se voda obarva živozeleno. Laguna leži prav pod vulkanom Likankabur, na meji med Bolivijo in Čilom. Na drugi strani vulkana je vas San Perdo de Atacama, ki sem jo pred 15 dnevi zapustila. Tu sem se ločila od ostalih udeležencev tega 3-dnevnega izleta, ki so se vrnili v mesto Uyuni, in odšla proti meji. Na drugi strani meje sem našla prevozno sredstvo. Tam namreč kombi neke agencije iz San Pedra čakal na potnike, namenjene v San Pedro. Voznika kombija sem prepoznala.
Iz višine 4500 metrov smo se v eni uri spustih proti San Pedru, na višino 2400 metrov. Tik pred vasjo je stal urad diske mejne išpekcije. OB vstopu v državo veljajo strogi carinski ukrepi. Uvoz svežega sadja, semen in drugega rastlinskega materiala je v Čile strogo prepovedan. Kontrola ima predvsem namen, da ne bi v državo prišle bolezni in škodljiva gojenih rastlin. Zato so nam prebrskati vso prtljago.
Na slikah: Zgoraj ena izmed številnih lagun na bolivijskem Altiplanu;
spodaj Isla de los Pescadores sredi posušenega jezera Salar de Uyuni.
RAI 3
slovenski
program
Ta Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Prvi aplavz: Otroška godalna skupina iz Trsta in pianistka Nina Kruh TV dnevnik in Utrip evangelija
® RAI 1
6.00
7.00
7.30
9.40
10.10
10.40
11.30
12.25
13.30 14.00
15.20
15.50
18.00
18.10
18.30
19.30 20.00 20.40
23.15
23.25
0.15
0.35
2.10
2.40
Euronews
Nan.: VValter in Emily Otroški variete La Banda dello Zecchino, vmes nan. Pika nogavička, risanke in nan. Punky Brevvster
Variete za najmlajše: Piavo drevo, vmes risanke Oddaja o televizijskih programih: Obld - La Raichevedrai Nan.. Una famiglia. come tante
Oddaja o zdravju: Check-up (vodi Livia Azzariti) Vreme in dnevnik Dnevnik
Aktualna oddaja : Made in Italy (vodi Federico Fazzuoli)
Sedem dni v parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Timon & Pumbaain Quack Pack Dnevnik
Nabožna oddaja: A sua hnmagine
Variete: Colorado (vodi Carlo Conti)
Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: per tutta la vita (vodita Fabrizio Frizzi in Romina Povver) Dnevnik, 23.20 Izžrebanje lota Posebnosti Tgl Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme
Sobotni klub - Film: Ladri di cinema (kom., It. ’94. r. Piero Natoli, i. J. Chatton)
Aktualno: Attenti a quei tre (vodi O. Beha)
Variete: La via del succes-so (W. Chiari, C. Campa-nini, Gianni Agus)
RAI 2
6.45
7.00
7.05
10.05
11.05
11.30
13.00
14.05
16.20
16.50
18.20
18.55
19.05
20.00
20.30
20.50
22.35
23.00
23.25
0.10
Pregled družbenega tiska Jutranji dnevnik Variete: Jutro v družini -(vodita Tiberi o Timperi in Simonetta Martone), vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik
Aktualno: Domani e un altro giorno Dok.: Evropski dnevi Variete: V družini Dnevnik, 13.25 Dribbling Film: I Picari (kom., It. '87, r. M. Monicelli)
Tvoj bližnji
Aktualno: La giornata particolare
Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Vremenska napoved Nan.: J.A.G. Avvocati in divisa
Risanke: Tom in Jerry Dnevnik
TV film: Una voce amica (thriller, ZDA ’97, i. S. Reed, T. Nelson) Gledališče: Sputo (U. Marino in Sergio Rubini) Dnevnik
Avtomobilizem Fl I Predstavitev TV progr.
A RAI 3
6.55
8.25
9.00
10.30
11.00 12.00
12.15
14.00
14.50
15.15
18.50
19.00
20.00 20.20
20.30
22.30
22.55
23.55
Film: Robin Hood P in-vincibile are i ere (pust., It.-Sp. ’71, i. C. Quiney) Predstavitev TV progr.: Obld-Laraichevedrai Film: Le diciottenni Aktualno: II viaggiatore Tgr - Kmetijstvo Dnevnik
Aktualno: Zgodovina Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: smučanje, vaterpolo, odbojka Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Art’e Variete: Blob Dok.: V kraljestvu živali (vodi Giorgio Celli) Dnevnik in deželne vesti Aktualna odd.: Harem (vodi Catherine Spaak) Dnevnik in vreme
0.05
1.05
Nočni šport: boks, Gui-delli-Saiani (IP v lahko težki kat.)
Fuori orario, vmes film La maman et la putaine (dram., Fr. ’73)
S? RETE 4
6.00
9.00
Nad.: Piccolc amore, 6.50 I due volti deli’ amore, 8.40 Pregled tiska Nan.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti
10.00
11.30
11.40
Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepSi dom Dnevnik
Aktualna odd.: Forum
Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Aktualno: Chi c’e c’e, 16.30 Naturalmente su Rete 4, 17.00 Chi mi ha visto?
Es medicine a confronto Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Nan.: Colombo Film: La collina degli sti-vali (vestern, It. ’69, i. T. Hill, Bud Spencer) Naturalmente su Rete 4 Pregled tiska Nan.: Z odprtim srcem
S CANALE 5
6.00
8.00
8.45
11.00
11.30
13.00
13.30
13.45
15.55
17.55
18.30
20.00 20.35
21.00
23.15
0.45
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Film: II fantasma e la si-gnora Muir (fant., ZDA ’47, r. J. L. Mankievvicz, i. Gene Tierney)
Aktualno: Anteprima (vodi Fiorella Pierobon), 11.15 Affare fatto Aktualna odd.: Signore mie (vodi Rita Dalla Chiesa)
Dnevnik TG 5 Aktualna oddaja: Sgarbi quotidiani
TV film: Affittasi papa (kom., ZDA ’95, i. Nick Cassavetes, B. Diskin)
TV film: Caro maestro (kom., It. ’95, r. R. Izzo, i. Marco Columbro, Elena Sofia Ricci)
Aktualna odd.: Nonsolo-moda
Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Claudio Lippi)
Variete: Gran caffe (vodijo Pippo Franco, Leo Gullotta, Oreste Lionello) Film: Senza via d’ uscita (thriller, ZDA ’91, i. Do-nald Sutherland)
Nočni dnevnik Tg5
^t> ITAUA 1		(T Slovenija 1		fr" Slovenija 2	
	Otroški variete, vmes ri-		TV prodaja		1.10 Teletekst
V j	sanke, Ciao ciao mattina,		Oddaja za otroke.		Vremenska panorama
	La posta di Ciao ciao		Lutkovna predstava: Ge-		Nan.: Indaba (Fr., 10. ep.)
	SP v smučanju: ženski		sarjeva nova oblačila (H.		SP v biatlonu: 10 km
	smuk		C. Andersen)		(prenos iz Pokljuke)
	SP v smučanju: moški		Risanka		SP v smučanju: moški
	smik		Film; Neustrašni med-		smuk
	Spori studio, 12.25 Odpr-		vedki v čudežni deželi		SP v biatlonu: 7,5 km
	ti studio, Fatti e misfatti		Koncert za tenor in		Oddaja TV Koper: TV Po-
	Spori studio - Magazine		lutnjo		per
	Risanke		Tednik		SP v smučanju: ženski
	Aktualna oddaja: Amici -		Poročila, vreme, šport		smuk
	Prijatelji		Napovedniki		Evrogol
	Nan.: A scuola con filo-		Risana nan.: Čarobni šol-		Košarka NBA Action
	sofia		ski avtobus (10. ep.)		Teniški magazin
	SP v smučanju - Smučar-		Glasb, odd.: Opera, balet		SP v smučarskih skokih
	ski tek, 15. km freestyle, 2		Film: Stalag 17 (ZDA		(ekipno)
	Nan.: Xena in herojski Co-		1953, r. B. VVilder, i. W. .		Film: David’s Mpther -
	rilo		Holden, Don Taylor)		Davidova mama (ZDA
	Šport studio, 18.30 Odpr-		Obvestila in oglasi		1993, r. Robert Allan
	ti studio		Obzornik, vreme, šport		Ackerman, i. Kristie Al-
H	Nan.: V osmih pod isto		Napovedniki, oglasi		ley, Michael Goorijan,
	streho - Ribolov na ledu,		Euromuzika 97		Phylicia Rashad)
	19.30 La tata (i. Juliet		Na vrtu		Oglasi, napovedniki
	Mills, R. Long)		Ozare		Nadaljevanka: The Final
	Variete: Sarabanda (vodi		Poljudnoznanstvena se-		Cut (VB, 1. del)
	Enrico Papi)		rija: Človeška narava -		V vrtincu
	Variete: Real TV (vodi		Lepotica in zveri		Sobotna noč
	Marco Liomi)		Risanka		Napovedniki
	Nan.: Highlander (i.		Napovedniki, oglasi		
	Adrian Paul)		Dnevnik 2, vreme, šport		
	Aktualno: Inviato speciale		Utrip		
	Italija 1 šport		Novice iz sveta razvedri-		
	Glasb, odd.: 80 allora -		la		
	Un’ era di videoclip		Oddaja o turizmu: Homo		
			turisticus		
			Dokumentarna serija: Kaj		
S TELE 4			je tvoj strup? - Kofein (Avstral., 2. del))		
		K*f'	Oglasi, napovedniki		
			Poročila, vreme, spori		
	23.00 Dogodki in odmevi		Napovedniki, oglasi		
	Figli miei		Film: Tuljenje (ZDA		
	Glasba: Musichiamo		1981, r. Joe Dante, i. Dee	B Koper	
	Zoom šport		VVallace, P. MacNee, D.		
	Gospodarski tednik		Dugan, J. Carradine)		
	La sfera di cristallo		Na vrtu		
	Osebnosti in mnenja		Napovedniki		Facciamo festa
	Gospodarstvo			[ER	SP v smučanju: smuk, M
	Film: Charlie Bravo			IHh	Teche
			TV PRIMORKA	B	Vsedanes aktualno Dokumentarna oddaja
® MONTECARLO				11*2	Otroška oddaja: Ecchec-
					cimanca
			13.00 Videostrani		Progr. v slov. jeziku: Brez
m			Astrologija		meje
IM	19.30, 22.30, 1.00 Dnev-		Koncert: Nonet Brda		Primorska kronika
	nik, 19.50 TMC Spori Nan.: Airvvolf		Agrarne skupnosti Film: Lovec na glave		TV Dnevnik, vreme, spori; Jutri je nedelja
					
jffln	Film: Maya (pust., ZDA		V mojem košku je pa ma-		Risanke: Pravljice dedka
	’66, i. Clint VValker)		vrica		Ciccia
	Film: Scorpio (krim.,		Napovednik, videospot		Dok. oddaja: Odmev
	ZDA ’72, i. B. Lancaster)		Duhovna misel		Film: Dark Command (ve-
	Variete: Zap Zap		Šavrinske pupe & Ragaco-		stern, ZDA 1940, r. R.
	Film: I cannoni di San		ni - Pevska skupina iz slo-		Walsh, i. J. Wayne)
	Sebastian (pust., Fr. ’69,		venske Istre v Biljah		TV dnevnik, vreme
	i. Anthony Quinn)		Film		Dok.: Umetniki v svet
	Film: Boxe (dram., ZDA				SP v biatlonu
	'88, i. G. Hackman)				Vsedanes - TV dnevnik
A
Radio Trst A
7.00,	13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7,20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Ženski ustvarjalnosti na rob (pripr. Tatjana Rojc); 9.25 Potpuri; 10.10 Kogojevi dnevi: Komorni orkester Pro Arte; 11.30 Filmi na ekranih; 11.40 Slov. glasba; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta ro-zajanski glas, nato Orkestri; 12.40 Ta ro-zajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Nagrajenka tekmovanja R. Lipizer: violinistka Jana Deškova;
18.00	Mala scena: Zgodba za popotnico (A. Rebula, r. M. Sosič); 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.HO.OO Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ;
15.00	.Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agencijske zanimivosti;
8.00	Pregled tiska, vreme; 8.15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle, napoved;
9.15	Ne bojte se klasike; 9.45 Du, jes?!; 10.50-12.00 Terenska akcija; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO,; 16,05 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasba in še kaj; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6,00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Floro-skop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska;
10.15	Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte;
11.15	Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna;
13.00	Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14,00 Martina's attic; 14.33 Sigla single;
16.00	Hot hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport.
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 Izobraževalni pr.; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan ; 13.20 Ob-
vestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalcio čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Besede, besede, besede; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti, koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost; 15.30 DIO; 16.00 Popevki; 18.45 Črna kronika; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Glasb, oddaja J. VVebra.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues..,; 11.05 Naši umetnikii; 11.25 Sobotni koncert; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 V podvečer; 19.30Thais (J. Massenet); 22.10 Do polnoči.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni tj. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro raCun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
X
r .. sredisce
24
Sobota, 7. marca 1998
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO^ OBiACNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VREMENSKA SLIKA
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
SREDIŠČE
HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
FRONTA O Km ZIJA CIKLONA CIKLONA
Nad Atlantikom, in vzhodno Evropo je ciklonsko območje, nad južno Evopo in Sredozemljem pa je območje visokega iritiska. S severozahodnimi veta nad nase kraje toplejši zrak.
1000 JI
" >• c-' "x
1010
IS -

roi o

0SL° STOCKHOLM
'1	°	o
/
MOSKVA
0/7	°
6

Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 url.
O	'%6K0BENttAVt)
DTN:''	6	____
—LONDON« AMSTERPAM S/e ^ btnM ,/, " —VA«AVA -2/8 °KUEV oBBUSEU
-X	DUNAJ 4/16	-	^
6	■ '	2ENEVA o/i2 UUBUANA 6/18	>Z’”
a	° MILANO ^	BEOGRAD	/
„	■>	°	° 3/17 V.	ATA	1020
+ !^OS0FUA 6/22
LIZBONA ^ MADRID 2/22	v X—<qbimu^ ^ SKOPJE°	---
12/23 .°
• V
■..ATENEo13A8
1030
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 18.00. Dolžina dneva 11.27.
f LUNINE MENE'i
Luna vzide ob 12.39 in zatone ob 2.57.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.05 najvisje 20 cm, ob 12.28 najnižje -34 cm, ob 19.30 najvisje 21 cm.
Jutri: ob 0.54 najnižje -5 cm, ob 6.24 najvisje 25 cm, ob 13.15 najnižje -45 cm, ob 20.02 najvisje 30 cm.
(Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
MORJE
Morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje C.
BIOPROGNOZA
Vremensko najbolj občutljivi ljudje bodo imeli značilne vremensko pogojene težave in tudi spali bodo slabo.

TEMPERATURE V GORAH
°C	°C
500 m...............15	2000	m....:..........3
1000 m...............10	2500	m ..............1
1500 m................5	2864	m...............0
DANES
TRBIŽ
tSX\c
MARIBOR
o 6/18
O PTUJ
*N. GORICA 8/18
GORICA^
UUBUANA
6/18
8/18
POSTOJNA n 4/14
TRST 9/17
UMAG
O.
•^RNOMEU
ZAGREB
6/18
O
Povečini bo jasno, pihal bo jugozahodni veter.
SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokrajinah bo precej jasno, v Alpah občasno zmerno oblačno. Pihal bo jugozahodni veter.
JUTRI
CELOVEC
TRBIŽ	O 4/12
° 2/10 O
KRANJSKA GORA Q
TRŽIČ __	4/12
ČEDAD—*
8/15 o
OVIDEM	_
8/15	„	....	'“'UUBUANA
^ -	^N. GORICA 8/15	5/^3
V
KRANJSKA
SS sS
ČEDAD—V- U
O »-t
O
KRANJ
GRADEC
4/13
G^rnc
M. SOBOTA o 4/14
MARIBOR O 5/14
GORICA 8/15 O
TRST,
9/15
PORTOROŽ O 9/
POSTOJNA
O 3/11 ^ KOČEVJE 0
UMAG

'X
o
^^RNOMEU
REKA
8/15
0
ZAGREB 5/16
O
V nedeljo bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, predvsem dopoldne bo tudi pretežno oblačno in ponekod bodo občasno manjše padavine, deloma kot plohe. V ponedeljek bo oblačno s padavinami, meja sneženja se bo spustila do nižin Na Primorskem bo pihala burja.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Afera »Sexygate« bolj škodi Stana kot Billu Clintonu
NEW YORK - Afere o domnevnem ljubezenskem razmerju med predsednikom ZDA Billom Clintonom in nekdanjo pripravnico v Beli hiši Monico Lewinsky še ne bo tako hitro konec. Brskanje po predsednikovem perilu pa bolj škodi neodvisnemu preiskovalcu Kennethu Starru, saj po anketi televizijske družbe CBS le 12 odstokdv Američanov odobrava njegovo početje. Poleg tega tudi nanj letijo obtožbe o laganju pod prisego, kar hoče sam dokazati predsedniku Clintonu.
Zadeva je sla že tako daleč, da tudi Starrovi prijatelji in Clintonovi nasprotniki priznavajo, da neodvisni preiskovalec vodi preiskavo na način, ki bolj škodi njemu kot pa njegovi žrtvi. Dvodnevno zaslišanje ničesar krive matere Monice Lewinsky, pošiljanje sodnih pozivov vsepoprek, četudi je nekdo le izrekel kritiko na način njegovega dela, zastopanje zasebnih strank, medtem ko je na proračunski plačilni listi, in še kaj bi se našlo, je Kennetha Starra spremenilo v eno najmanj popularnih osebnosti v ZDA. Odvetnik iz države South Carolina Kendall Few je Starra obtožil skrivanja dokazov o laganju pod prisego, ko je slednji zastopal podjetje General Motors. Sorodniki in žrtve avtomobilske nesreče so tožile podjetje za odškodnino, ker naj bi zaradi napake pri izdelavi avtomobila prišlo do neljubega dogodka. Na dan je prišel Se eden od Stanovih »grehov«, ko je državi VVinsconsin zaračunaval 390 dolarjev na mo pri zastopanju zakona, ki dovoljuje revnim otrokom obiskovati verske sole na račun davkoplačevalcev. Zastopal je tobačno tovarno Brown&Williamson, kar je še posebej zanimivo, če upoštevamo, da je predsednik Clinton eden najglasnejših nasprotnikov cigaret v zadnjem času.
Starrovi prijatelji zdaj menijo, da mu bo se žal, ker je državno tožilko Janet Reno zaprosil za razširitev preiskave afere Whitewater na primer Monice Lewinsky. Prijatelj Billa Clintona, znani vrashingtonski odvetnik Vernon Jordan je v teh dneh dvakrat pričal pred veliko poroto in priznal, da je Monici Lewinsky pomagal najti službo in o tem seznanil predsednika. Jordan pa seveda ni povedal, da bi karkoli vedel o ljubezenskem razmerju. Njegov odvetnik Bill Hundley naj bi mu, kot so izvedeli novinarji, pred zaslišanjem dejal: »Ne skrbi, sex seminar se bo že enkrat končal.« Te besede pa najbolje opisujejo, v kaj se je sprevrgla preiskava o predsedniku. (STA)
Dopoldanski Milan v znaku Ferrejeve kolekcije in Dana Foja
MILAN - Včerajšnje predstavitve jesenske in zimske mode v Milanu so bile v dopoldanskih urah v znamenju Gianfranca Ferreja, ki se je predstavil s svojo kolekcijo od intimnega perila (na sliki AP desno prozorna svetleča dolga spodnja obleka) do oblek in plaščev. Materiali, ki jih je uporabil, so bili najrazličnejši, pa tudi dolžina oblek je segala od mini do maksi izvedbe. Med prevladujočimi materiali pa je bilo tudi usnje. Naomi Campbell (na veliki sliki) pa se je občinstvu predstavila v oprijeti dolgi prozorni obleki.
Ferrejeve predstavitve modnih kreacij nista hotela zamuditi niti Da-rio Fo in Franca Rame. Pravzaprav je bil Nobelov nagrajenec glavna zvezda v parterju v prvi vrsti. Konkurenca res ni bila huda, omeniti pa velja, da je prišlo med Nobelovim nagrajencem in milanskim županom Alberti-nijem do simbolične otoplitve odnosov, tako da sta si celo segla v roke.
Izvoljen in istočasno zasnubljen
NEW DELHI - Neki kandidat, ki je bil izvoljen na volitvah v Indiji, je ob več deset-tisoč volilnih lističih dobil tudi ponudbo za poroko. Neka ženska je namreč v skrinjico spustila tudi listek, na katerem je napisala, da ljudi Anatho Kumarja Heg-deja in da se želi z njim poročiti. Kandidat je bil precej v zadregi.
Ženska homoseksualnost ima biološke vzroke
WASHINGTON - Senska homoseksualnost ima biološko razlago, je pokazala raziskava ameriških strokovnjakov. Vzrok naj bi bil slusni sistem pri nekaterih ženskah, ki je bolj podoben moškemu kot ženskemu. Del notranjega ušesa oddaja neke vrste odmev kot odziv na hrup. Pri ženskah je ta odmev močnejši kot pri moških, pri bomo in biseksualcih pa je odmev po moči nekje v sredini med ženskim in moškim.
Poroka velja za določen čas
LA CORUNA - V Španiji je neki par sklenil zakon za določen čas. Pogodba med njima namreč velja le dve leti, nato pa jo morata, če želita Se naprej ostati skupaj, obnoviti. Senin iz Španskega mesta La Coruna je povedal, da ne more dati zagotovila, da bo njegova ljubezen do žene večna. Par je pogodbo dal overiti pri notarju, tako da je povsem veljavna.