a svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe Tečaj IV. srédo 11. Suš ca 1846. List 10 Pesem o zvonu. Mr W V gan i z ila , kraj prostora ? Zemlji vzidau je kalup. Zliti zvon se danas mora Nujte hlapci, urno skup! Vroč na celu stoj, Téci s curkam znoj, Nam de delo v čast izíde 5 Blagor scer iz neba pride. K naredbi, ko se modro snuje Besede modre vda se tok, V ' Ce prav pogovor ga spremljuje Gre opravilo berž od rok. Razmotrimo tedaj marljivo Kaj svetu slaba moc rodi; ? ? ? Bedaka zanicujmo zivo, Ki ne premisli, kar storí. Sej ravno to člověka slavi Zató razum je njemu dan , Vivos voco. Mortuos plango. Fulgura frango De v sercu cuti, kar opravi, In kar přiděla priden dlan. Naložite smrekovine , Dobro suha bodi tud, Stisnjen plam de naglo sine H kotlů v tok pripravnih rud. Plavite mi med, In kositer vred, De poteče razpušava Kakor terja vodba prava. Kar delà v jami zdaj globoko S pomočjo ognja rok oblast ? Bo pricevalo gor visoko V zvoniku cerkve našo čast. Dočakalo bo požne čase, Veliko ganilo ljudi, Bo tugi dalo britke glase, In klicalo k pobožnosti. Kar zemlje sinu premenljivo Osoda v dolu dá nadlog, Medeno krono vdari živo ? De se razglasi važno krog. Bele že mehurje delà, Dobro I gruda se topi, De bo verlo teči jela, Berž alkalske gor soli Î Tudi cista pen Bodi zmes ko sklen De iz čiste rude glasno Zvon zapoje čisto, jasno. Z veselim glasam radovanja Pozdravi dete ljubljeno Na pervi poti živostanja, Ko v krilu sanj nastopi jo. Se skřite v toku reke časne So njemu vadle temne, jasne. Pesem 0 zvonu Das Lied von der Glocke von Friedrich Schiller. Zvedba nas učí, de naši rahločutni Slovenci lepo ^IHH^H ■ cerkovnih zvonov večkrat govorile. Sicer tudi vsak so o tem. in posebno o soglasenju zvonenje silno radi poslusajo. „Novice"BHp sam lahko opazi, kako globoko mili glas čistiga zvonenja pobožno slovensko dušo gane. Zatorej smo pricijočo pesem vonu" poslovenili, kér nas nar lepšiga zvonenja opomni in sama na sebi takó neizrečeno lepo poje, de se v celi zapadni Evropi enaciga glasa lirične narave le malo — po našimu mnenju clo nič ne čuje. „Pesem o zvonu" — in ne pesem od zvona — smo jo imenovali, kér zvon, ali litje zvona ni toliko predmet njeniga petja, kolikor priložnost globociga premišlá-vanja, s kterim je nemški pevec to čudno svoje delo, kakor krasno cvetlico istočnih očaranih vertov, obilno olišpal. Ce smo pa mi visoko pomembo nemske pesmi razumeli, in z njo slovensko besedo oživiti znali f 0 temu sóditi se ne nam, ampak vam spodobi, dragi,v umni, prebrisani bravci ! Miroslav Siler je to pesem 0 nar strašniši dobi, to je, 0 blodnji divjiga francozkiga puntanja zložil. Veliko njenih nar lepšili misel, posebno proti koncu, zadene hude zmote tistiga časa. Brez obzira na tedajne grozne zgodbe se take besede ne dajo ne jasno razumeti, ne živo v sercu čutiti. Spomnite se tedaj razkričanih parižkih ribčank in druzih divjakov človeške podobě, kjer berete, de je hujši v svojih zmotah človek od serditiga leva in ker vi zejniga risa ? Ne čudite se, ljubi bravci, de smo nemški besedi „Form" kalup rekli, če še niste morebiti te besede do zdaj slišali ali v slovenskih bukvah brali. Naš model, čeravno se po tujstvu dišečiga obraza ne vstrašimo, nam zavoljo njegove okor-nosti v glavo ne gré. „Podoba, obraz, videz" slovenski besedniki svetujejo, in to bi res bilo nekaj, tode te besede tudi modelu lastna in sicer čisto slovenska beseda Sicer smo pristop dovolili, ter tudi v nekimu stiku ,,lih" pisali, čeravno vemo, de so tuje rodovine okornoglasnimu druge řečí pomenijo, in ne zadenejo černe pike. Kalup je pa ktero južni Slovani ,,kalup" in Cehi ,,kadlup" izgovarjajo in pišejo. Zatorej ne bomo zašli, če se je poprimemo v ti pesmi „fantu, turim, trugi", 1 ? in čeravno drugot bahaje vpijemo : » Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo.u Mi mislimo, de so rečene besede našimu jeziku popolnoma vdomaćene in slovenskimu življenju takó globoko vkoreninje-ne, de jih svoje blago imenovati smemo. Takim besedám pa za zdaj, posebno v pevskih potrebali, slovesa dajati ne gré. Ce bi komu po volji ne bile, naj nam 11e zameri, in zna po priliki v pričijoči pesmi namést „Votlo v turuu" po staroslověnsko brati v Votlo V stolpu ali pa Votlo v cerkvi" in tako dalje. Življenja jutro krasne zarje Mu mila mati skerbno varje — Ko pšica čas naprej leti. Od punce serne fant bahaje, Puhtí v življenje zdetja vnet, Preblodi svet popotovaje, V domovje tuj se verne spet. In krasno v blesku zore mlade Nebeski kip nedolžnosti, Sramljivih lie, prijazne vade, Divica zdaj pred njim stoji. Brezímen mik mladenča speče, Samotež hodi tiho zdaj, Po licu reka solz mu teče, Plaši ga družtva divji raj. Sramljivo njene stopnje sledi, Beseda njena mu je pir, Nar lepši cvetje vzame gredi, De kinči svoje ljube tir. O! up sladak, o nježne želje Ljubezni perve zlati čas ! Očeša zró nebes veselje, Topí nam serce rajski glas. 01 de bi vedno v cvetju bila Ljubezni mlade doba mila! (Dalje sledi.) Poducenje^ kakó se mora klavna živina Nekaj kemije (ločbe) kmetovavcam in mesó ohledovali? to (Nadalje.) Prave znamnja go v ej e kuge ali deveto gobriice so te le: živinče je klaverno, zbegano 10. (Nadalje.) Kemijske per ví ne. (Elemente.) m vse pozabíjeno; hodi lenó V 9 in prav stežkama, oci ■■ '" " a Řeči kterih ne zamorejo kemikarji nikakor krojiti ali lociti, de bi drobci po se lesketajo in močno solzijo („živinče se j o k a takó lastnostih med seboj 1 oj i h bili ^ ... ...v, v...,. ... . . ^ ^ ^ W J ^ ,v 11 pravijo kmetovavci); nosnici ste bolj vroči kot rosili; v živo srebi z glavo potresa, škriplje z zobmí, in pokašljuje; ne umé več dalj men u j ej v Ce ? k e m í i s k kmalo pa rogovi, gobec in ušesa so kmalo vroče, merzle; dostikrat živinče trepeta; dlaka semeršíin je resasta ; mesó se Takó razkroj brón azkroji kemikar c • i f • va ber v (cin) ziviga srebrá in zepla pa , ste mu tedej per ví ni. kotlovino (kufer) in kositar ali vodo v kislic in vodenec : ali cuker v po koncu vstaja, se setini, je resasta; mesó se kislic, vodenec in vógeljc : pa nobeniga tukej imeno-obéša, je vélo. Le mraz in vročina ga sprehajata; vanih delov ne zamore dalje več lociti, torej jih i • t i é v ê t • vf va • • p . ^ ' U %J zdaj je mraz hujši, zdej V • • pa vrocina; prežvekvanje vse pojema ; molzna živina vedno bolj zgublja mléko t ^ i t • 1 # v f jed ji ne disi. P V f stej starih časih so učili, de vse pozemeljske t • • • « m m obstoje iz ognja, k Ko bolezin hujši prihaja, takrat živinče nič več so šteíi tedej le št v i # a • • v » ' # • v * m fe * m m 9 * i d in u ne prežvekje ; skorej nič ne je, pije še pije, ali krave kroje vodo v dan današinj pa pridejo zdaj ob vse mléko. Očí so motne in žlezaste; mnoge druge reci še v več pervine; pervíni, navaden zrak v t takó ? bstojí člověka J/*IV1V|V ^^^J VM F M1AV/I1.V/. V/ VI. kJV 111 ti&VCiUkJIV ^ » « 1 l OU T ¥ 1/ U « lil IVU V/UOIUJI l/iu V tn smerček je zunej suh, znotrej pa smerkov, in go- teló nar manj iz \2 med seboj popolnama razloč bec slinast. Polega, leže těžko dilia, stoka in se nih reci ali pervín. Kemikarji, imenovaje kako reč pervíno, nečejo s tem druziga terditi, kakor de je sedej še ne • 11» ■ •lit • t V f i • » « t mm ozira po trebuhu. Pohlataš ga po herbtu, se kotnikam globoko zgane in vidi se, de ga poher ^ ..... betancu bolí. Dostikrat je koža napihnjena in po- razumej hlatana šumí po pergamenovo; večkrat je polna spu- de naj si še následník dalj krojiti; jo izročé tedej příhodnosti gla nad njo belij Pred šajev ali mazuljev. Zdaj začne živina mehkó in po- malo leti so imeli še čisto apneno, ilovno in kre gostama iz sebe kidati in dobi d ris to (poglavitno ménno zemljo za tri kemijske pervíne; zdaj jih pa znamnje devetogobnice), ki jo tiší in bolí. Pokaš- že znajo razkrojiti, in sicer vsako v neki posebni lj uj e j škripa z zobmi, z glavo mahtá, serce pa in ciplja naglo tolčete. Takóle govedo vidama hujša in od dne do dne slaběji prihaja; vlačne in goste kaj fmetalj) jn v kislic; takó bodo morde še mar 5 kar im ? slina ? zleza in zoic pa znabiti solzé očí zalivajo ; smerkelj se mu čedalje bolj trebijo in vhajajo. Vès ta tre bež je strupovit zdravim govedam, je nalezljiv in j'H in število kemij daj pervina, prihodnj kro pervín ali pomnožili 5 ali z m kuzen, samo tištim ne, ktere so že enkrat kugo prebolele. Toliki trebež, tolika drista vzame bolni mu govedu vso moč, kri in mesó takó de sam ste del slaj nU Od svitiobe in gorkote smo že povedali gljivi, in de pozemeljskih reci, ali kemijske p de mnogi kemikarji obstojné či j mnoffi de svetloba oslovci poslednjih časov pa me rkota, nebeški ali strelni oginj smerten kostjak naposled ostane. Prihaja že konec, in kalamična moč (Magnetismus) so ena in enaka se mu pristudi vsa klaja, vsa pijača; gnojne očí reč; vse druge pervíne pa, ki jih štejejo sedaj 55 se zgubljajo v jamico in vpadejo. Smerkav nos je so v zunej vès suh in merzel ; slinast gobec smerdí merlii, soba in ustnice omerznejo. Govedo stoka na vine glj ? perv de njih teža se da po po funtih razločiti in spoznati h, lotih ali poglavitniši per iz liiciiii, ow »a ni u^iinvc umui/jii u. uuvt/uu aiuiva ua viuu , l/i rvtciin glas pri vsakim dihleji, in leže takó močno liripa, zložene, so tele * 1 » 1 1 1 V • 1 % "1 • r M • 1 • kterih so posebno vse živali in rastlj de bi se kmalo zadušilo. Bolezin mu noge vzame takó de komaj vstaja; ali ? j voljo hude bolečine na noge če pa tudi vstane in za- ker druge řečí o k 1) Kislic (^Sauerstoff), takó imenovan zató i v r « • t v« • t • i plane, se zopet na kup zgrudi. Govna ali govedjek je dristna, ker kmalo druzih pervín na svetu prićijoć je v narveci 5 je nim zraku, v vsih soleh. kislobah, živalih vava, černá, smerdljiva, hudo napenjanje, živini strupena in kužna, delà ljinah takó de končnik (rit emljah od vsih ôdi. navad rast »U1CII , ivisiuumi, Nivalin, xa^ mnogih rudah (Erzen) obstoj del: delà na svetu velike premembe, zgloda svine kotlovino, železo in jih spremeni v rijo ; iz rije ga nik) na dan vhaja. Glava in vrat sta okorna, ker čova, stegnjena ali zvita. Ciplja se ne čuti več, pa kemikar odžene, de imá iz nje zopet svine Kislic se zamore z vsako enim z več pervínami samo serce še tolče. Na posled pa tudi serce za- kotlovino, železo i. t stane; živinče sôpe z odpertim gobeam, šoba omerzne, drugo perv pa tudi omerzne tudi dlesna, jezik in celo truplo in potem združiti, takó se narejajo ali zrastujejo mnogotere živinče kmalo pogine. — Nektere živinčeta imajo take reci; pokaže se tedej na svetu v nar več podobah. 2 ali 3 dni ; narveč jih ocitne znamnja bolezni po pa pocepa 5. ali 7. dan po očitno začeti bolezni malo jih doživi 10. ali 14. dan; redka je taka. (Dalje sledí.) 2) Gnjilic (Stickstoff) se odločvaod gnj ? mertvin, od tod je njega ime; nar vec ga je j e č i h v navadnim zraku; je obstojní dél vsih manjši permeri tudi vsih rastlj alj 5 V 3) Vogelc (Kohlenstoff), ki ga je nar vec v voglj 5 torej njegovo imé ; je poglavni zložni del vsih rastljin, pa tudi v manjši meri vsih žival. 4) V o d e n e e (Wasserstoff) — brez kteriga se voda ne naredi— najde se v vsih živalih, še već ga je v rastljinah, posebno v taeih njih izlečkih Zernce gorušično Vsako dobro delo ima neko posebno moč v sebi, da čversto in veselo raste, kakor hmelj ; kadaj mala reč kteri radi gore, kakor v mastih vosku, cukru ? zganji i. d. 5 oljih 5 5 smolah, v iz dobre misli storjena toliko žlahtnega sadu obrodí, da se še tisti sam zavzame, ki se je stvari spervič lotil. Je ravno taka kakor sv. evangelji povejo od zernca go- Od kar so učeni te tukej čislane pervíne, namreč , vogelc in vodenec — ktere bi si mo kislic, gnjilic gel tudi kmetovavec dobro v glavo vtisniti in od kterih borno drugo pot kaj vec povedali za poznali in razločili, je začela kemijska vednost z velikanskimi koraki napredovati. Klor je neka pervína, za ktero so še Ie pred ne veliko léti zvedili ; kemikarji ga pa še ne zamorejo čisto čisto sami rusicnega (zenofovega, Senfkornlein) ktero je naj manjše zmed vsih semen ; kadar pak vzraste, je veči kakor vse zelišča in je drevó tako, da ptice spod neba pridejo in prebivaj o na njegovih vejah (Mat. 13.). Taka ti je z dobrim delam, kterega se blagomisleči domorodec prime. Zdi se člověku, da Bog take žlahtne delà posebno blagoslovi (požegna). To naj nas spodbode da neprenehoma delamo za narod nas, kjerkoli moremo. Priložuosti nam ca gnjilica in vodenca pred oči postaviti a, kakor tudi nekisli ne manjka! Za blagega domorodca je mnogo opraviti. Da jg jjj tukaj samo od ucivnic (sol) nekaj opomnim. Dezelski se vidií; če pa demant, nar žlahtneji in dražeji kamin tebi pokažejo, vidiš vogelc, zakaj iz s am i ga čistiga vogelca obstojí. Zêplo, vsim znana pervína, je tudi obstojni dél žival in rastljin, kakor tudi fosfor, ki se najde v vsih kostéh, in ki je čist rumenimu vosku po učitelji naj prijazno ucijo ucence slovensko brati v starim in sadajnim pravopisu, tudi po slovensko pisati. Kteri ima s sadnim drevjem veselje, naj za kratek čas Ijudem pokaže, kakó se sadne drevesca sadijo in cepijo. Duhovniki, gospodje fajmoštri in gospodje kaplani naj navadjajo otroke v učivnici, slovenske besede, kadar doben me. mora j o ga v vodi hraniti, sicer se rad vna govorijo ali berejo, jasno izrekovati, jih ne pregrizavati ali jih na pol pozirati, ne govoriti takó liso in cenca sto kakor i da bi imeli polne usta lisega moćnika ali Z njim pomažejo žepleničico na koncu; če se letá ob kaj terdiga dèrgne, se fosfor vname in žeplo zažo-e, žeplo pa lésic, de se takó berž in vrele kase 5 naJ mladino tudi opomnijo, da starišam hitreji kakor s kresanjem oginj naredi. —Še druge domá Pri delih pomagajo, kolikor lehko morejo; daje nerudninske, pa za kmetovavce rnànj važne per- to hvalevredno in prav ; mladino veseli, kadar srne odraš- vine so: jod (kteriga je nar vec v pepelu nekterih morskih želiš), brom (vslanih vodah in v pepelu morskih gob), fluor ali ft or (v raznih rudninah zobeh, kostéh in rogih), selen (v rudninah) in pa bor (v nekterih jezerih in gorkih vrelcih). Vse druge pervine so rudi ali metáli, ktere cenim pri delu pomagati. Mnogo sicer otroce ne opravi, to se ve; pa za mlađega člověka je tokoristno, ako se od mladih nog z delam sprijazni, se ga, takó rekoč igraje nauči in navadi ; kadar odraste bode priden hla- pec ali gospodar, skerbna dekla ali gospodinja. Tudi starši naj bi na to se spomnili. Otrok mlad postopac bode odraščen lenuh in veči del siromak. razun zlatá ? srebrá, železa, ziviga srebrá, kotlo Gospodje vine, s vinca in kositarja — vse in v vsih jezikih večidel po latinsko ali gčrško imenujejo ; takó da rúd kál i u in imenovan, s kislicam zedinjen, navadno lugasto sól, ki ji pravijo tudi káli ali potášelj; natrium pa da drugo lugasto sól, tudi sóda ali nátron imenovano: kálcium s kislicam združen, čisto apneno , aliimnium ilovno, in silicium kreménno perst. Poleg teh je še čez 30 druzih rúdov, od kterih pa kmetovavec nobene znanosti ne potřebuje; od tukej čislanih pervín pa, ktere bi mogel svojim vednostim vverstiti, bomo pri přilož, nosti kaj več povedali. dekani že s samo svojo imenitno besedo lehko učivni-cam mnogo koristijo. Ne verjel bi, koliko prijazna beseda od takega gospoda izdá, ako je od kristijanske Ijubezni do svojih dezelanov unet. „Lepo berete in pišete po slovensko ljubi otroci, to me prav veseli, — zadovoljin sim z vami m z vaso ucivmco." Kratke besedice. pa ako ? jih gosp. dekán izrečejo v učivnici, one razveselijo otroke, stariše, učitelja in še duhovnika, ki se tudi mnogo z ucenci trudijo; za prihodnjo se vsi se rajsi in skerb-neji nauka primejo, učivnica se če dalje bolj zboljša takó, da ni poprejšni podobna. Od kod to ? Gospod dekán so rekli, da jih (Dalje sledi.) veseli, kadar ucenci takó gladko po slo vensko berejo in pišejo. Te male besedice so bile same Nar boljši pomoček zoper opárjenje "V Ce se člověk s kropam ali s kako dr vrelo rečjo opar boljšiga zdravila od olj i m me je tega učila. Ni davnej kar se je lí. Lastna skušnja eno mojih otrok s kropam oparilo lice per in trebuh takó požgalo de ga je bilo revce po oparjenih delih rudečo ko rak in de je od bolečin božjast napadla. Berž mu po svetu, ki sim gorušične (ženofove) zernca, ktere so obrodile toliko lepega sadú. To veljá tudi še bolj od viših starešin (Behórden), bodi že duhovskih ali svetovnih; prijazna beseda od njih veliko zamore, kadar oni kaj hvalevred-nega pohvalijo. v djanji. Bodimo v svoji domovini, kakor ljube bučelice v svojim panji; vsaka kaj ferklajo od rožice do rožice zbiraje sladké sterdí Bodimo iskreni domorodci v besedi in delà, jedne smuknejo na pašo, pa druge napravljajo ? ga v Novicah bral, namažem vse oparjene ude z ? satovje, spet druge stoje pred letov , vse go ki je ravno za salato na mizi stalo, in jih poštupam po nikam na straži ; nobena ne postopa brez delà V • mezí v panji, vse je zivo, vse se radostno giblje in delà. Bučelice so le slabe mušice, vendar po centih sladké tem s soljó. Cudapolno zdravilo! Komej so 3 minute přetekle, je otroce mirno postalo, v 10. minutah so vse sterdí in dragega voska napravijo. Glejmo ? da bodemo m bolečine minule, v pol uri je zginila vsa rudečína ne meliurčika ni bilo viditi. Hvala Bogú, de smo zvedili gotov pomoček v ti nesreći, ktera se v vsaki hiši tolikanjkrat primeri. jim podobni ! Jedno zernce gorušično bi pa rad sadaj vsjal, namreč ■ÉIMMHHHllBHMMlHHi^H IM da za 5 gold. sr. ki jih vrednistvu tii posljem; prosim ? bi dvojne Novice letašnjega leta pošiljali, jedne nar Klor (gèrsko imé) pomeni po slovensko zelen; ali hi ne sméli po tem takim pervino ,,kloru po slovensko zelene imenovati, kér je zelenkaste barve. Vredništvo. pridnišimu šolnimu pripravniku v Ljubljani, ki bolj veselje s slovenščino in bi rad Novice bral ima naj , jih pa nema, druge pa jednemu v Celji. Radislav. Pristavik vredništva. Po volji blagodarniga šolskiga prijatla in iskreniga Slovenca, kteriga pravo 367, in pa „Danice Horvatske" 1846. stran 8. „Ce ho Imé bodo bravci Novic po njegovi mili besedi in rodo .