št0¥llka 51 • leto XXXVII • cena 12 ain
Celje, 22. Oecembra 1883
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, IVHIZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Naš 22.
december
Tovariš Tito je 21. decem-
bra pred dvainštiridesetimi
leti formiral I. proletarsko
udarno brigado v mestecu
Rudo. Dan kasneje je prva
regularna enota nove jugo-
slovanske armade krenila v
boj in oznanila rojstvo JLA.
Danes je naša armada ena
najsodobneje opremljenih in
izurjenih ljudskih armad v
svetu, sposobna odvrniti
vsak napad na našo družbe-
no ureditev in ozemeljsko
celovitost. Toda njena prava
moč je v tesni povezanosti z
ljudstvom, ki je vključeno v
splošno ljudsko obrambo in
dnižbeno samozaščito, kar je
edinstveni primer v svetu. In
prav zato je Dan JLA že zelo
zgodaj prerastel v vsejugo-
slovanski praznik, v praznik
vseh delovnih ljudi in obča-
nov.
Ob dnevu JLA bodo na
Celjskem številne prireditve
in srečanja, ob tej priložnosti
pa bodo podelili tudi odliko-
vanja in priznanja za delo pri
krepitvi obrambe naše do-
movine. Več o tem lahko
preberete na 20. in 2L strani.
(FOTO: EDI MASNEC)
Prihodnje leto vpisuje-
mo novo generacijo sred-
nješolcev. S to posegamo
že v naslednje srednjeroč-
ne obdobje.
To pomeni, da bi že da-
nes, ko načrtujemo mrežo
šol za prihodnje šolsko leto,
morali vedeti, kakšna bo ta
mreža v prihodnjem sred-
njeročnem obdobju. Pa tu-
di, kakšne kadre bomo mo-
Se bomo mar
zaplanirali?
rali izobraževati naslednjih
pet let, da bomo zadostili
potrebam gospodarstva
vsaj za prihodnjih deset,
dvajset let.
Na žalost se tega v tem
trenutku zavedajo samo
šolniki. To nam priča že
dejstvo, da na zadnji seji
koordinacijskega odbora
za usmerjanje vpisa, kjer so
govorili tudi o oblikovanju
šolske mreže za prihodnje
leto, ni bilo članov odbora s
področja gospodarstva.
Odločitev ostane torej na
šolah in če bodo te usekale
mimo, kar ne bi bilo prvič,
kdo bo kriv? Sole ali naši
gospodarstveniki, ki jim še
sedaj nikcikor ni jasno, da
so potrebe delovnih organi-
zacij in njihovi razvojni na-
črti temelj na katerem edi-
no lahko vzgojimo in izo-
brazimo take delavce, ki se
bodo lahko tudi ustrezno
zaposlili.
VVE
Za varnost se naj tresejo nesposobni
Socialna varnost samouprava In razvojne možnosti v dislociranih obratlirna
Kozjanskem
Kam z delavci, ko propa-
de delovna organizacija? Se
bodo jutri z istim vpraša-
njem ubadali delavci, ki so
danes samoupravno neor-
ganizirani? Ali delavci, ki
nimajo dolgoročnih razvoj-
nih programov? Koliko jim
lahko pomaga občina? Gre
občini v vsakem primeru
samo za socialno varnost
delavcev? Kdaj so upravi-
čeni do dohodka, ki ga
ustvarjajo delavci v njihovi
sredini? To so vprašanja, ki
smo jih želeli razčistiti v
okrogli mizi Novega te-
dnika.
V večini primerov se de-
lavci začno zanimati za svoj
položaj šele takrat, ko gre za
njihov dohodek ali zaposli-
tev. Ce včasih ne bi bilo dru-
gih, ki mislijo zanje, bi se ne-
kateri med njimi lepega dne
znašli na cesti brez kakršne-
koli socialne varnosti. Na
Kozjanskem, v občinah
Šentjur in Šmarje, so najbolj
ogroženi delavci nekaterih
obratov, ker se matične de-
lovne orgcinizacije za te obra-
te ne zanimajo. Zagotovo
lahko to trdimo za PAP
TOZD Plastika iz Šentjurja.
Delovna organizacija je v sa-
nacijskem programu in na-
merava svoj obrat enostavno
ukiniti. Drugje imajo delavci
zagotovljeno delo, vendar so
obrati brez pravih program-
skih usmeritev, kar dolgo-
ročno pomeni stagnacijo v
razvoju. V takšnem položaju
sta trenutno obrat ŽIČNE v
Šentjurju in obrat Libele,
ROSLA iz Rogaške Slatine.
Ker delavci teh obratov niso
niti preko sindikata vključe-
ni v samoupravno dogajanje
občin, se le-te težko zavze-
majo za njihove pravice in
varnost. Zavzemajo se kljub
temu, tako da delavci ne bo-
do ostali brez dela. Seveda
imajo občine pri tem včasih
tudi svoje račune. Gre jim za
dohodek, ki ga ustvarjajo de-
lavci posameznih obratov.
Tako menijo delavci TOZD
EMO iz Šentjurja, katerim
občina očita, da so samou-
pravno neorganizirani. Nji-
hovega delovanja v občini
res ni čutiti, kar predvsem
škoduje delavcem, ki so do-
mačini. Čeprav so v manjši-
ni, jim je treba zagotoviti
možnost, da bodo lahko uve-
ljavljali svoje specifične in-
terese.
Negotova usoda
delavcev PAP, tozd
Plastika
Marta Arzenšek: »Shšali
smo, da nameravajo ukiniti
obrat. Pogoji dela so resnič-
no nemogoči, vendar smo
proti ukinitvi. Zahtevamo
boljše pogoje dela in per-
spektivnejši proizvodni pro-
gram. Hočemo tudi večji
osebni dohodek, ki si ga pri
tako umazanem in škodlji-
vem delu gotovo zaslužimo.
Delovna organizacija se niti
malo ne zanima za nas. To se
vidi tudi takrat, kadar želimo
uveljaviti kredite. Ljubljan-
čani jih dobijo, za Sentjurča-
ne pa vedno zmanjka de-
narja.«
Bogdan Gomzej: »Izdelo-
vanje plastike se zaradi pre-
velikih proizvodnih stroškov
ne splača. Čeprav že dve leti
zahtevamo nov proizvodni
program, ni o tem ne duha
ne sluha. Prav tako smo za-
htevali ureditev delovnih po-
gojev, vendar brez uspeha.
Samo dogovarjanje okoli
ventilacije se vleče že več
mesecev. Nič nam ne poma-
ga, da smo samoupravno or-
ganizirani, ker naših odloči-
tev in zahtev nihče ne upo-
števa.«
Nadaljevanje na 3. strani
V današnji številki Novega tednika smo skušali oblikovati celovitejšo podobo agroživilstva na celjskem območju, za
kar smo dobili vso potrebno podporo tudi na svetu občin celjskega območja. Kmetijstvu, proizvodnji in predelavi smo
namenili 12 strani Sovega tednika.
Nov most
v Laškem so pričeli
graditi nov most čez Sa-
vinjo. V prvi fazi bodo
zgradili desni pas nove-
ga mostu ob obstoječem
mostu. Prvo fazo bodo
zaključili do maja mese-
ca, šele nato bodo star
most podrli in novega
dokončali do prihod-
njega praznika republi-
ke. Ves ta čas bo promet
lahko normalno potekal.
Investicija bo znašala 45
milijonov dinarjev.
Sredstva že od januarja
zbirajo delavci po 2,5
prispevni stopnji od bru-
to osebnega dohodka iz
vseh delovnih organiza-
cij z območja laške ko-
munalne skupnosti. Ta-
ko bodo zbrali 60 odstot-
kov potrebnega denarja,
preostali denar pa zago-
tavlja devet delovnih or-
ganizacij z levega brega
Savinje. yyg
II. ULIČNI NOVOLETNI SEJEM
ZAVOD GOLOVEC prireja od 21. do 28.
decembra vsak dan od 10. do 20. ure,
prodajo novoletnih daril na^ stojnicah na
Trgu V. kongresa.
Vabljeni!
Dedek Mraz ne pozna
meja
Vse o obiskih dedka v občinah celj-
skega območja na strani 6.
MeiJ nebom In zemljo Je ¥eč stvari
Slikar Dare Zavšek ustvarja vznemirljive podobe svojih
čustev, stran 11.
Sto JagoiJ na niti življenja
Jožefa Ušaj in Cecilija Jurman sta praznovali 100 let.
stran 40.
Rudarji izpolnili plan
Prejšnji petek (l6. decembra) popoldne ob 16. un je zado-
nelo po Titovem Velenju. Rudarji so izpolnili načrtovani,
plan izkopa premoga za leto 1983 v višini 4,8 milijona ton! ;
Na ta dan so nakopali 21 tisoč ton premoga, delali pa sO;
tudi v Soboto in izkopali 18 tisoč 300 ton. V vseh dneh
decembra so tako že nakopali 310 tisoč 800 ton ali poprečno,
na dan 20 tisoč 720, s čimer presegajo osnovni načrt za 17, P
odstotka, delovnega pa za 10. V vsem letu so do vključno
sobote nakopali že štiri milijone 834 tisoč 800 ton.
V preostalih 14 dneh do konca leta morajo tako do ponovi-
tve dosežkov iz zadnjih dveh let, ko so nakopali po pet
milijonov ton, nakopati še 165 tisoč 200 ali 15 tisoč 18 ton na
dan. Ob dosedanjih dosežkih se ni bati, da velenjski rudarji
ne bi tudi v tretje dosegli cilja - pet milijonov ton. Srečnol
....._______. T.ViiABJU
2. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1983
Energetske oskrbe ni mogoče
razreševati kar čez noč
Unsnlče¥anle te pet let starega programa na prelomnici
v celjski občini so že pred
petimi leti sprejeli program
energetske oskrbe. Pro-
gram, še zlasti toplotno
oskrbo, za katero je bilo po-
rabljenih največ sredstev,
uspešno iu'esničujejo. Vgra-
jenih je bilo 27 megavvatov
novih toplotnih zmogljivo-
sti in zgrajenih 6 kilome-
trov enotnega vročevodne-
ga omrežja. Napredek je
opazen tudi pri proučeva-
nju možnosti oskrbe z odpa-
dno toploto, slabše pa je s
plinifikacijo. Pri najpo-
membnejšem, pri uresniče-
vanju programa toplif ikaci-
je, pa so sedaj že tako daleč,
da ni več mogoče odlašati
odločitve o izgradnji lastne
toplarne ali o vročevodni
povezavi s Termoelektrar-
no Šoštanj.
Brez dvoma je vročevodna
povezava s termoelektrarno
Šoštanj najbolj ustrezna. Ta-
ko so se v Celju odločili že
leta 1978. Odločiti pa se mo-
rajo tudi v Šoštanju oziroma
dogovoriti v republiki, saj iz-
gradnja toplovodnega siste-
ma ni odvisna le od odloči-
tve ene občine. Pripravljen
je že osnutek sporazuma
med občinami Celje^ Žalec
m Termoelektrarno Šoštanj
o skupnem reševanju toplot-
ne oskrbe, s katerim naj bi
zagotovili predvsem sodelo-
vanje pri nadaljnjem raz-
iskovanju tehničnih in fi-
nančnih možnosti. Po seda-
nj ili vrednostih naj bi celjska
občina za to prispevala v
treh letih 15 milijonov dinar-
jev, sodelovanje občine Ža-
lec pa je zaenkrat še bolj na
papirju.
V Celju so doslej zgradili
nova toplovodna omrežja v
Novi vasi, na Lavi in Hudi-
nji, za toplifikacijo pa je
predviden tudi tok. Posa-
mezna območja med seboj
še niso povezana in se oskr-
bujejo iz področnih kotlov-
nic. Pogoste so okvare, po-
trebne so številne sanacije.
Sistema ni mogoče širiti niti
povezati, dokler ne bodo ve-
deli, od kod toplotni vir, saj
bi bila sicer nevarnost zgre-
šenih investicij prevelika.
Staro mestno jedro, kjer že
obstoja plinsko omrežje, je
bilo predvideno za nadaljnjo
plinifikacijo, vendar ni bilo
dosti narejenega. Nasprotno
pa uporabo mestnega plina
opuščajo celo stari uporabni-
ki in prehajajo na cenejše
trdo gorivo. Dokler bodo ta-
ka razmerja v cenah, tudi ne
moremo pričakovati večje
uporabe plina.
Izkoriščanje odpadne to-
plote sicer ni poceni, vendar
odpade nakup novega gori-
va, kar pa je v teh časih še
kako pomembno. Možni
izvori odpadne toplote so v
celjski občini Železarna Sto-
re, Cinkarna, LIK Savinja in
EM. Kmalu bo zaključena
povezava med Železarno in
naseljem Lipa, v Cinkarni še
preverjajo možnosti izkori-
ščanja toplote dimnih plinov
in navezave na obstoječo
kotlovnico, EM bo predvido-
ma uporabil odpadno toplo-
to najprej za svoje potrebe,
povezava energetske postaje
LIK Savinja z vročevodnim
omrežjem Celja pa je zaen-
krat še na ravni idejnega pro-
jekta.
MILENA B. POKLIC
Območna
energetska
skupnost
ustanovljena
Po dolgih, vendar še
vedno ne povsod uspeš-
nih pripravah, je ener-
getska skupnost za celj-
sko in koroško območje
ustanovljena.
Na ustanovni seji skup-
ščine pretekli teden so
delegati konferenc dele-
gacij občin Žalec, Mozir-
je, Laško, Šentjur, Šmar-
je, Velenje, Radlje ob
Dravi in Ravne na Koro-
škem ter predstavniki in-
ciativnih odborov za usta-
novitev skupnosti iz ob-
čin Celje, Slovenj Gradec
in Dravograd, kjer še ni
večina podpisala spora-
zumov o ustanovitvi
skupnosti, sprejeli vse
potrebne samoupravne
akte za delo skupnosti.
Sprejeli so že tudi spora-
zum o združitvi v Repu-
bliško energetsko skup-
nost. Ta sporazum so
sprejeli prvi v republiki,
medtem ko je bila skup-
nost sama ustanovljena
kot zadnja, enajsta. Za
predsednika skupščine
skupnosti so izvolili Mar-
jana Vončino iz občine
Ravne na Koroškem, za
sekretarja pa Borisa Bo-
žiča iz občine Celje.
MBP
V Finomehaniki na
referendumu - NE
Delavci celjske Libele so
se v ponedeljek na referen-
dumu odločali o združitvi
treh temeljnih organizacij v
enovito delovno organizaci-
jo. S tem bi naj omogočili
nov, drugačen način tehno-
loške organizacije dela in z
njo povezane samoupravne
organiziranosti, omogočili
dolgoročno, v izvoz usmer-
jeno proizvodnjo, ki bi naj
vsem v Libeli zagotovila
boljšo prihodnost. Toda, de-
lavci v temeljni organizaci-
ji Finomehanika so rekli
NE.
V temeljni organizaciji
Tehtnice se je za združitev
odločilo 556 delavcev ali
89,53 odstotka. V temeljni
organizaciji Servisi je za gla-
sovalo 93 delavcev ali 64,58
odstotka. V temeljni organi-
zaciji Finomehanika pa je za
glasovalo 48 delavcev ali
30,77 odstotka, proti pa 101
delavec ali 64,74 odstotka.
Brez posebnega znanja raču-
nanja lahko vidimo, da je bi-
la odločitev velike večine de-
lavcev v Libeli za drugačno,
skupno pot, vendar ta zaradi
peščice v Finomehciniki
zaenkrat očitno ni uresnič-
jiva.
Pravzparav odločitev de-
lavcev Finomehanike ni pre-
senetila. Ze v dolgotrajni
obravnavi razvojnih načrtov
in v zvezi z njimi predvidene
drugačne samoupravne or-
ganiziranosti, je bilo v Fino-
mehaniki največ pripomb.
Zanimive so bile njihove iz-
jave, da se sicer mora nekaj
spremeniti v Libeli, da tako
kot je, ne more biti, isto-
časno pa je ostalo prepriča-
nje, da je pri njih vse v redu,
da spremembe niso potreb-
ne. So mar zmagali grupno
lastninski interesi, občutek
pripadnosti malemu kolekti-
vu, ki je na svoji poti doživel
že marsikakšno težko preiz-
kušnjo ali samo neodloč-
nost, nezaupanje do uresni-
čitve sicer tudi po mnenju
marsikoga -v Finomehaniki
pametnih predlogov? Ugiba-
nja ne spreminjajo ničesar. V
Libeli pa se bo kljub takšni
odločitvi delavcev Finome-
hanike le moralo marsikaj
spremeniti.
MILENA B. POKLIC
OGLAS V
NOVEM TEDNIKU
JE POT
K USPEHU
Skupščine v Moziriu
še zadnjič v tem letu bodo sedli v delegatske klopi
predstavniki zborov uporabnikov in izvajalcev mo-
zirske občinske zdravstvene, izobraževalne, kul-
turne ter skupnosti otroškega varstva.
Najprej, v ponedeljek bodo o pereči zdravstveni pro-
blematiki razpravljali na skupščini zdravstvene skup-
nosti, ostale skupščine pa bodo v torek in sredo.
Rudi Kuhar, vodja skupnih služb SIS Mozirje je
pred skupščinami dejal: »Značilnost zadnjih skupščin
bo v grobem planiranju za leto 1984, kajti za skupno
porabo vemo le to, da bo realno nižja kot letos. Pro-
grami bodo približno enaki kot v letošnjem letu. Pre-
dnosti v prihodnjem letu bo deležno zdravstvo, otro-
ško varstvo, izobraževanje in delno tudi skrbstvo."
Zdravstvo bo leto zaključilo s približno 10 milijoni
izgube, tako da bo vsekakor najzanimiveje na skup-
ščini zdravstvene skupnosti .
V mozirskem šolstvu se je v zadnjih desetih letih
zaradi preseljevanja zmanjšalo število učencev za 173
otrok, predvsem v šolah izven občinskega središča.
Kljub manjšemu številu učencev pa oddelkov ni mo-
goče ukiniti, tako da se bodo posledice predimenzioni-
rane gradnje še bolj odražale skozi dinar. RP
V Celju odgovorno o letu 1984
Ob pripravi osnutka resolucije o politiki uresničevanja
družbenega plana v letu 1984 se je v celjski občini razvila
široka obravnava, v katero so vključene družbenopoli-
tične organizacije, še zlasti Zveza komunistov in vsi drugi
občani preko svojih delegatov v zborih občinske skup-
ščine.
Mnenje večine je že doslej, da mora biti resolucija realna,
vendar prodoma, zato se bodo morali resnično vsi v občini
vključiti v njeno uresničevanje in s tem doseganje razvojnih
načrtov občine. Brez dvoma to ne bo lahko, pa naj gre za
uresničitev 2 odstotne rasti industrijske proizvodnje, ki je
vezana predvsem na večjo produktivnost ali za uresničitev
izvoznih načrtov. Razmišljanja, da je 0,7 odstotna rast zapo-
slovcinja prenizka, so upravičena, prav tako zaskrbljenost ob
skromnih predvidenih investicijah. Soglasna je bila tudi
zahteva, da se v prihodnjem letu zaradi jgrozeče dinarske
nelikvidnosti bolje uredijo finančni tokovi.
Da bi naloge, ki jih čakajo v prihodnjem letu lahko dosle-
dneje uresničevali, so v občinski organizaciji Zveze komuni-
stov pripravili akcijski program v zvezi z uresničevanjem
dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, v kate-
rem so opredelili najpomembnejše naloge v Zvezi komuni-
stov. Podoben operativni plan ukrepov uresničevanja stabi-
lizacije v občini Celje pa so sprejeli tudi delegati na zadnji
seji občinske skupščme.
MBP
Počasnelša rast Izvoza
Do konca leta se bo izvoz v laški občini povečal za 60
odstotkov v primerjavi z lanskim letom, kar je nad regijskim
povprečjem in tudi nad predvidevanji občinske resolucije.
Največji delež imata v izvozu Papirnica in TIM. S 35 odstotki
deleža celotne proizvodnje v izvozu Papirnica že dosega republi-
ško dogovorjene okvire izvoza, s 30 odstotki se tej meji bliža tudi
že Tim. Ugodno je tudi razmerje izvoz:uvoz, saj je kritje uvoza in
izvoza na konvertibilo več kot sto odstotno. Za prihodnje leto
načrtujejo nekoliko manjšo - 20% rast izvoza. Med izvoznike pa
bi se glede na možnosti vključili še Elektrokovinar z malimi
hidroelektrarnami ter otroška konfekcija Kora Radeče. Vsaj
posredno naj bi se v izvoz vključil tudi Metalles.
Goljufom so stopili na prste
¥eč kot 40 otl8totkO¥ ¥oae ¥ mleku
v zaostrenih pogojih go-
spodarjenja si vsak, tako
organizacije združenega de-
la kot posameznik, pomaga
iz težav kakor ve in zna.
Mnogi pri tem zaidejo na
stranpoti kot so: izsiljeva-
nje, špekulacije in goljufija.
Prav malo jim je mar, če za-
radi njih utrpijo škodo tisti,
ki pridobivajo svoj doho-
dek s poštenim delom.
Z goljufijo se že dalj časa
srečujejo tudi kmetje koope-
ranti v šentjurski občini. Ker
nekateri med njimi dodajajo
mleku vodo, je večina izmed
950-tih kooperantov prikraj-
šana pri ocUcupni ceni. Mle-
karna Celje namreč meri tol-
ščo v skupnem vzorcu mle-
ka. Zato so se v občini odlo-
čili za individualne kontrole
pri dobaviteljih mleka.
Kmetje so sicer že večkrat
zahtevali merjenje tolšče pri
vsakem posebej, vendar
mlekarna ni privolila, ker bi
bUo takšno merjenje poveza-
no s številnimi težavami in s
preveUkimi stroški. Tudi s
predlogom Kmetijskega
kombinata TK v Šentjurju,
da bi tolščo v mleku meril
nekdo tretji, se v mlekarni
niso strinjali. Soglašali pa so
s tem, da TK opravlja kon-
trole pri posameznih dobavi-
teljih mleka in dogovorili so
se za enotne ukrepe proti
kooperantom, ki bodo doda-
jali mleku vodo. Poleg tega
so se zedinili, da bo pri pre-
gledih skupinskih vzorcev
mleka prisoten tudi pred-
stavnik kombinata.
Kazni so sledeče: za prvo
kršitev trimesečna prepoved
oddaje mleka, za drugo šest-
mesečna prepoved in znatno
nižja cena za že prodano mle-
ko. S temi internimi ukrepi
so se strinjali tudi občinski
inšpektorji in kmetje koope-
ranti, ki so v zadružnem sve-
tu. Po tem dogovoru je TK
začel z individualnimi pre-
gledi mleka. Najprej pregle-
dajo specifično težo rrdeka in
če je le-ta majhna, je to sko-
raj zagotovo znak, da je v
mleku voda. Ce laboratorij-
ska preiskava to potrdi,
opravijo individualno kon-
trolo pri dobavitelju, ki je
sumljivo mleko oddal. Do-
slej so opravili tri takšne
kontrole in pri vseh treh
kooperantih so odkrili v mle-
ku vodo. Pri kmetu Antonu
Dobniku iz vasi Ostrožno so
v mleku odkrili kar 44 od-
stotkov vode, pri Tinki Re-
goršek iz iste vasi 13 odstot-
kov in pri Francu Polutniku
iz Šentvida pri Planini 7 od-
stotkov vode. Vsem trem so
prepovedali oddajo mleka za
tri mesece, že oddano mleko
pa so jim plačali po 80 par za
liter. Normalna odkupna ce-
na pa je od 21. novembra na-
prej 23,50 dinarjev za liter
mleka, ki vsebuje 3,6 odstot-
ka tolšče.
Da bi bil nadzor še učinko-
vitejši, so se v Mlekarni odlo-
čni, da z.aposlijo tri nove
kontrolorje. Nedvomno bo-
do stopili na prste še marsi-
kateremu izmed goljufov.
Kljub temu, da so kazni do-
kaj ostre, bo še vedno na
škodi večina kmetov koope-
rantov, ki so pošteni. Zanje
to ne more biti dokončna re-
šitev, saj so že tako ali tako
prizadeti z odkupno ceno, ki
kljub zadnjemu povišanju za
20 odstotkov glede na proi-
zvajalne stroške ni realna.
VIU EINSPIELER
V znanju Je
moč
v konjiški občini se že
od sredine decembra vrsti-
jo volilne seje osnovnih
organizacij ZK.
59. osnovni organizaciji,
kolikor jih je bilo v občini
do sedaj, se bo še letos prik-
ljučila 60. Osnovali jo bodo
v blagovnici Emona v Zre-
čah.
Pred volilnimi sejami je
bil organiziran seminar za
nova vodstva, ki je bil izre-
dno dobro obiskan.
V občini Slovenske Ko-
njice deluje 1021 članov
ZK. Letos so jih na novo
sprejeli 29. Zanje priprav-
ljajo slovesen sprejem 26.
decembra letos.
MP
Delavci Iniie na referendumu
Izločili naj bi se Iz koteks-tobusa In ¥kUučlll ¥ tekstilno
to¥arno Prebolil
v sredo, 28. decembra se
bodo delavci Koteks tobu-
sovega tozda Inde na Vran-
skem na referendumu odlo-
čali o priključitvi k tekstil-
ni tovarni Prebold, oziroma
o izločitvi iz Koteks tobusa.
Tega dne pa bo referendum
tudi v preboldski tekstilni
tovarni.
Lahko bi rekh, da se bodo
delavci v Inde na referendu-
mu odločali o tem, kakšna
bo njihova prihodnost. Vse-
kakor pa imajo v Preboldu
pripravljen dober razvojni
program, ki med drugim
predvideva, da bi samo Inde
na tuja tržišča izvozil za mili-
jon in pol dolarjev izdelkov.
V Inde bi razširili in moder-
nizirali usnjamo, uvedli ra-
cionalnejšo proizvodnjo
konfekcije, perspektivnejšo
proi2rvodnjo v kovinskem
obratu in ne nazadnje, s tem
bi dosegli večje osebne do-
hodke in večjo socialno var-
nost. Združitev z Inde bi za
Prebold pomenila večjo pro-
izvodnjo ognjevarnih zaščit-
nih oblačil, ter višjo stopnjo
obdelave z vsebovanimi do-
mačimi surovinami. Za mo-
dernizacijo strojne opreme
delovne enote Konfekcija v
Inde bi namenili 170.000
mark. V Preboldu načrtujejo
tudi to, da bi se proiz\'odnja
od sedanjih 17.200 konfekcij-
skih izdelkov povzpela na
kar 26.300. Vsa proizvodnja
bo potekala z domačimi su-
rovinami, za kar bodo poskr-
beli s sovlaganjem v drugih
republikah.
Za uresničitev vseh teh na-
črtov tozd Inde nima dovolj
lastnih sredstev. Le-ta bi
združili tozdi tekstilne tovar-
ne. Praksa pri tem je, da se
vsa naložbena sredstva toz-
dov združijo kot sredstva
brez obveznosti vračanja ter
brez nadomestila za vložena
sredstva. Pomembno ob
vsem skupaj je tudi to, da
bodo delavcem omogočili
delo bliže svojih krajev.
Kakorkoli že, v sredo se
delavcem tozda Inde ponuja
lepa možnost, da bodo sami
odločali o svojem lepšem ju-
tri, v Preboldu pa se bodo
delavci odločali o ponovnem
integracijskem procesu, ki
so bili začeti že z združitvijo
dela in sredstev s predilnico
v Biogradu in obratov v Vin-
skem vrhu ter Pristavi. Do-
slej pa za takšne korake ni
bilo žal ne enim in ne dru-
gim.
JANEZ VEDENIK
Prodaja novoletnih Jelk
Začela se je v torek, 20. decembra, na dveh mestih: na celjski
tržnici, kjer je možno novoletno jelko kupiti ves dan ter v
prostorih Vrtnarstva v Medlogu v Celju, ljubljanska 93 vsak
dan od 7. do 14. ure. '
Jože Medved z Vrtnarstva je povedal, da so za letos naročili-
4200 novoletnih dreves, ki so jih dobili od Gozdnega gospodar-'
stva. Ce bi dreves zmanjkalo, bodo naročili nove. Je pa vrtnar-«
stvo Celje edino, ki lahko takšna drevesa z ustrezno oznaka;
prodaja. Cene novoletnih dreves na celjski tržnici: od pol do
metra 100 din, do 1,5 metra 145, do dveh metrov 225, do 2,5 metra
410, do treh metrov 610, do štirih metrov 1220 in smreka ali jelka
do višine pet metrov 1840 dinl
TV
22. DECEMBER 1983
NOVI TEDMK - STRAN 3
Za varnost se naj tresejo nesposobni
Socialna varnost, samouprava In razvojne možnosti v aislociranih obratUi na
Kozlanskem
(Nadaljevanje s 1. strani)
Občina si prizadeva rešiti,
kar se rešiti da. Usoda obrata
je po vsej verjetnosti zapeča-
tena. Nič ne bo z boljšimi de-
lovnimi pogoji, z višjimi pla-
čami in s perspektivnejšim
proizvodnim programom.
Delavci bodo morali na delo
v druge delovne organizaci-
je. To je tudi najmanj, kar
jim mora priskrbeti njihova
matična delovna organizaci-
ja. Pogovori sicer še vedno
potekajo, vendar ni veliko
upanja, da se bo vse skupaj
izteklo drugače. Več bo zna-
no konec meseca. Kot kaže,
imamo še eno zgrešeno inve-
sticijo več.
Možnosti Žične In
Ubele na Kozlanskem
Slavko Turšek: »Delavci
se najbolj bojijo, da bo de-
lovna organizacija Žična uki-
nila obrat v Šentjurju. Ker so
posamezni delavci že tako ali
tako oddaljeni od obrata, se
bojijo, da se bodo morali ne-
kega dne voziti na delo v Ce-
lje. Samostojni tozd ne mo-
remo biti, ker nas je premalo
in ker nimamo dovolj razšir-
jenega programa. Za usodo
našega obrata se bolj zani-
majo v občini Šentjur kot pa
v matični delovni organizaci-
ji, ker so v obratu zaposleni
domačini.«
Leopold Gajser: »Z delom
v obratu Žične sem zadovo-
ljen. Ker sem voznik, mi ne
bi bilo prav, če bi obrat pre-
selih v Celje. Kaj bi v tem
primeru naredil ne vem in
tudi v obratu se o tem še ne
pogovarjamo. Sindikat dela
dobro in svoje interese v ok-
viru delovne organizacije
lahko uresničim. V šentjur-
skih samoupravnih organih
nismo prisotni.«
, Zlatko Bračun: »Odgovor-
ni v Žični so nam zagotovili,
da bomo ostah v Šentjurju.
Standard delavcev v našem
obratu je večji kot standard
delavcev, ki so zaposleni v
Celju. Plana nam ne krčijo,
za razširitev proizvodnje pa
nimamo možnosti.«
»Bojazni, da bi obrat uki-
nili, ni. To drži tako kot to,
da je danes zapadel sneg,« je
dejal Drago Horvat, direktor
kadrovskega splošnega sek-
torja v Žični. Dejal je tudi, da
govorijo o ukinitvi oziroma
preselitvi obrata takrat, ko
se v občini Šentjur preveč
zavzeto prizadevajo, da bi
obrat postal tozd. Nov proiz-
vodni program je tudi pri-
pravljen, vendar je vse odvi-
sno od denarja in dovoljenja
za investicije.
Ce vse to drži, se trenutno
delavci obrata res nimajo če-
sa bati. Drugače je za naprej,
ker je dolgoročna težnja Žič-
ne, da dislocirane obrate
priključi matični delovni or-
ganizaciji. Kakorkoli že, de-
lavcem ne bi škodilo, če bi se
vključili v samoupravno živ-
ljenje šentjurske občine. Go-
tovo imajo, zlasti domači de-
lavci, specifične probleme,
ki jih lahko rešijo le v okviru
občine.
Delavci obrata ROSLA iz
Rogaške Slatine že več let
delajo v nemogočih prosto-
rih in delovnih razmerah. V
LibeU jim že dalj časa ob-
ljubljajo nove prostore, toda
vedno se kje zatakne. Matič-
na delovna organizacija ni-
ma pravega posluha za raz-
voj tega obrata. Zaradi sla-
bih delovnih pogojev in stag-
nacije v razvoju, so delavci
samoupravno slabo organizi-
rani in vse preveč neaktivni.
Vse skupaj je povezano s te-
žavami, ki jih je imela Libela
kot delovna organizacija v
celoti. Z reorganizacijo Libe-
le, se obetajo boljši časi tudi
za delavce obrata ROSLA.
Dolgoročna programska
usmeritev za obrat bo nareje-
na in kokacija za novo proiz-
vodno halo je že izbrana. S
tem se bodo v Libeli začeli
intenzivneje ukveirjati v mar-
cu prihodnjega leta, če se ne
bo zopet kje zataknilo. Obči-
na Šmarje bo napela vse mo-
či, da do tega ne bo prišlo.
Pravica do dela
dohodka
Ivan Trupkovič: »Naš
tozd EMO v Šentjurju ima
svojo osnovno orgsinizacijo
sindikata. V občinsko sa-
moupravo se ne vključuje-
mo, ker imamo sedež tozda v
Celju in spadamo pod celjski
občinski sindikalni svet. Ve-
čina delavcev je še vedno iz
Celja. Šentjurčani lahko uve-
ljavijo svoje interese v okvi-
ru delovne organizacije, ne
morejo pa uveljaviti intere-
sov, ki se nanašajo na njiho-
vo občino. Dogovorili smo
se, da bomo ostali pod Ce-
ljem, ker ni v interesu EMA,
ki je investiral v tozd, da bi
se odcepih. Ko nam Šentjur-
čani očitajo samoupravno
neorganiziranost, jim gre za
dohodek, kar ni presenetlji-
vo, saj smo najbolje stoječi
tozd v občini. Toda celotno
investicijo je izvedel EMO in
dohodka ne more kar prepu-
stiti Šentjurju.«
Tukaj torej ne gre toliko za
socialno varnost delavcev,
ampak za njihovo vključeva-
nje v samoupravno življenje
občine in za njihov dohodek.
Glede vključevanja v občin-
sko samoupravo, je Emo
mnenja, da morajo prej rešiti
druge probleme, ki jih ima
še razmeroma mlad tozd, ni-
so pa proti sodelovanju z ob-
čino. Šentjurčani pa so priz-
nali, da niso ravnodušni do
dohodka tozda.
Drago Mackošek, pred-
sednik komiteja za planira-
nje in družbeni razvoj obči-
ne, je dejal: »Za dohodek
tozda smo zainteresirani.
Ker ima vso proizvodnjo v
naši občini, se čutimo upra-
vičene, da zahtevamo del
ustvarjenega dohodka. Tudi
od drugih obratov in tozdov,
ki so v naši občini, dobivamo
del dohodka po domicilnem
principu.«
Na celjskem območju je
okoli dvajset dislociranih
obratov in tozdov in v marsi-
katerem izmed njih se delav-
ci soočajo z istimi problemi.
Tako hudo kot je v tozdu
Plastika v Šentjurju trenut-
no ni nikjer. Seveda, nihče
ne more trditi, da bo tako
tudi ostalo. Kako to prepre-
čiti? Predvsem z večjo zavze-
tostjo delavcev samih, z naj-
širšo družbeno podporo
ogroženih delavcev in z zao-
strovanjem odgovornosti.
Cas je že, da korenito opravi-
mo z nedelavnostjo in nespo-
sobnostjo. Naj se za svojo so-
cialno varnost tresejo tisti, ki
so krivi za zgrešene investi-
cije in ki s svojo nesposob-
nostjo ogrožajo druge. Tako
bomo rešili tudi marsikateri
problem brezposelnosti in
omogočili mladim strokov-
njakom, da bodo opravljali
dela, ki so primerna njihovi
izobrazbi in sposobnosti.
VILI EINSPIELER
Največja naložba
Tudi v prihodnjem letu bodo v občini Šmarje pri Jel-
šah prednostne panoge gospodarstva industrija, kmetij-
stvo in turizem, zlasti zdraviliški s svojo večstoletno
tradicijo. Osnovna usmeritev v razvoju je povečan,je pro-
izvodnje in sploh oživitev gospodarskih dejavnosti, kar
bo omogočilo ustvarjanje večjega dohodka in pogojev za
doseganje večjega izvoza. To bi pomenilo tudi večje mož-
nosti za povečanje osebnih dohodkov.
Za dokaj zahtevne naloge, ki čakajo gospodarstvo v
občini Šmarje pri Jelšah, bodo nujne investicije, ki so
opredeljene v srednjeročnem planskem dokumentu raz-
voja občine za prihodnje leto.
Od načrtovanih investicij je največja v Steklarni Boris
Kidrič v Rogaški Slatini. Gre za največjo investicijo v
zgodovini občine, ki pomeni milijardo 800 n\ilijonov dinar-
jev sredstev, od katerih bo približno polovica izkoriščena
že v letu 1984. Pomeru tudi 550 novih delovnih mest,
povečan izvoz od sedanjih 7 na 18 milijonov dolarjev v letu
1978, ko bo ta investicija v polnem zagonu. Takrat bo neto
devizni učinek znašal približno 13,5 milijonov dolarjev.
Tudi druge pomembnejše investicije so pretežno
izvozno usmerjene, tako v kmetijstvu, ki načrtuje kot
svojo največjo nalogo izgradnjo farme pitancev z 300 stoji-
šči na Imenskem polju. Večja vlaganja bodo tudi v preu-
smerjanje kmetij, s tem pa bodo v občini občutno povečali
proizvodnjo živine oziroma mesa ter mleka. Ne nazadnje
so tu še melioracije na Pristovškem in Bistriškem polju, ti
posegi pa bodo, skupaj z že melioriranim Imenskim po-
ljem, zagotovili osnovno krmno bazo za načrtovano farmo
pitancev.
Lesna industrija Bohor Mestinje v prihodnjem letu načr-
tuje izgradnjo vezne bale, s čimer bo ta temeljna organiza-
cija povečala svoje zmogljivosti za proizvodnjo vrtnih gar-
nitur, namenjenih zlasti izvozu na zahodnoevropsko in
ameriško tržišče. Prihodnje leto bo še dokončana moder-
nizacija žage v Kozjem, sirarne v sklopu Celjskih mlekarn
ter investicija v temeljni organizaciji Polnilnica Zdravili-
šča Rogaška Slatina. Gre za zamenjavo oziroma nabavo
nove polnilne linije. M. AGRE2
V Celju so podelili
odllkovanla
Za posebne zasluge in dose-
žene uspehe pri delu, ki je po-
membno za napredek države,
je predsedstvo SFRJ odlikova-
lo z redom dela z zlatim ven-
cem Edvarda Klovarja. Z re-
dom zaslug za narod s srebrno
zvezdo so bili odlikovani Maj-
da Padežnik, Rozalija Pavlica-
Kaluža in Tone Rozman. Z re-
dom dela s srebrnim vencem so
bili odlikovani Daniela Čegov-
nik-Žunko, Zvone Hudej, Sta-
ne Mele, Herman Rigelnik, Ni-
kolaj Rožič, Mirko Vrečko in
Ladislav Zagoričnik, z medaljo
dela pa Ljubomir Mavric, Olga
Pinosa-Polak, Marija Šlatau-
Straža ter Milan Vizjak.
Na fotografiji: Predsednik
skupščine občine Edvard Ste-
pišnik izroča odlikovanje
Edvardu Klovarju.
MBP
Celo Velenje bo
pomagalo Gorenju
Kčrting bo stal 67 milijonov notarjev
v prizadevanja za gospo-
darsko ozdravitev Gorenja se
bodo vključili tudi drugi de-
lovni kolektivi in občani ve-
lenjske občine. Delavcem Go-
renja, ki bodo prihodnje leto
delali tudi 18 prostih sobot, se
bodo v prostih in tudi v re-
dnih delovnih dneh pridružili
v proizvodnji člani drugih ko-
lektivov, plačilo za delo v re-
dnem času pa bodo dobili v
matičnih delovnih organiza-
cijah.
Vsi zaposleni v občini bodo
tudi odstopili po enodnevni za-
služek skladu rezerv v Gore-
nju. Delovne organizacije bo-
do poleg tega združile 40 mili-
jonov dinarjev in jih dale Gore-
nju kot sanacijsko posojilo,
SOZDU pa bodo pomagcde tu-
di tako, da mu bodo začasno
odstopile določeno število ka-
drovskih stanovanj.
Samoupravne interesne
skupnosti v občini bodo Gore-
nje razbremenile prispevkov v
skupni višini 33 milijonov di-
narjev. Ljubljanska beinka-Te-
meljna banka Titovo Velenje
niu bo prodala dodatne 4 mili-
jone dolarjev in ga razbremeni-
la za 500 milijonov dinarjev te-
čajnih razlik.
Velenjčani se bodo v solidar-
nostno akcijo pomoči Gorenju
vldjučili tudi tako, da bodo z
nakupom obveznic združevali
denar za investicijske progra-
me Gk>renja.
Tciko so prejšnji teden skle-
nili delegati vseh treh zborov
velenjske občinske skupščine,
ki so sprejeli predlog vključe-
vanja delavcev in občanov v
razvojno-sanacijske programe
Gorenja. Sicer pa so delegati
preučili dosedanje izvajanje
ukrepov družbenega varstva
in prihodnje razvojne usmeri-
tve kolektiva. Ob tem so po-
udarili, da je Gorenje sposob-
no odpraviti izgube iz lastnega
poslovanja, nikakor pa ne bo
moglo samo pokriti velikih de-
viznih izgub, ki so jih Velenj-
čani »podedovali« po Kortin-
gu. Ta bo Gorenje stal 67 mili-
jonov dolarjev. Devizne izgube
so zaradi tečajnih razlik vedno
večje in Gorenje jih bo lahko
odpravilo le s širšo družbeno
pomočjo. MK
POGLEO v SVET S kovinotehno
milijoni, obsojeni na lakoto
v teh predprazničnib dneh, ko v tako
imenovanem bolj aJi manj razvitem sve-
tu po družinah premišljujemo tudi,
kakšne priboljške in kakšne dobre jedi
si bomo privoščili za uvod v novo leto,
bodo drugod milijoni ljudi bolj ali manj
otopelo premišljevali, kje bi se dalo
sploh kaj dobiti za pod zob.
Sajhuje bo v Afriki. Veliko huje, kot
prejšnja leta, ko je bilo že dovolj hudo.
Lakota bo za novo leto razpirala svoja
zlovešča krila nad več driavami kot
kdaj prej. FAO, organizacija Združenih
narodov za kmetijstvo in prehrano, je
ugotovila (in opozarja), da v kar 22 afri-
ških državah hudo primanjkuje hrane.
Ta ujma prizadeva okoli 150 milijonov
ljudi na širnem območju od Malija v
osrednjem delu celine in Etiopije više
gori na zemljevidu pa do Mavretanije na
zahodni obali Afrike in Bocvane, Mo-
zambika in Zimbabveja na jugu celine.
FAO Je pozval vlade po svetu, naj ne-
mudoma priskočijo na pomoč s 700.000
tonami hrane, pretežno žita. Toda to bi
bilo, sodijo izvedenci te organizacije,
komaj za prvo silo. Afrika, pravijo dalje,
bo prihodnje leto potrebovala 3,2 milijo-
na ton hrane. Doslej so v FAO včlanjene
države obljubile manj kot četrtino te
količine. Govor je o obljubi, deloma o
zagotovilih, se pravi, da ni trdnih jabi-
stev, da bo obljubljeno tudi dobavljeno.
V Afriki je najbolj prizadeta Etiopija,
kjer lakota tepe več n^lijonov ljudi.
Etiopski vladni predstavniki pravijo,
da ljudje sicer ne umirajo, da pa so lač-
ni, podliranjeni. Umirajo ali ne: redki
posnetki na televiziji, ki se prerinejo na
ekran ob množici drugih poročil o voj-
nah, spopadih, drugih problemilt, kažejo
otroke, ki so kost in koža, z napUmJeni-
mi trebuščki, ob materati, ki so kost in
koža. Tako je v Etiopiji, tako je še mar-
sikje drugod.
Umestno je vprašanje, ali Afrika ne bi
mogla sama pridelati dovolj hrane, da
bi svoje ljudi vsaj za silo preturanila?
Pred desetimi leti Je bila namreč ta celi-
na še izvoznica hrane, toda odtlej pride-
lava hrane nenehno nazaduje. Vzrok te-
PISe Jože SIrceli
ga je vrsta naravnih in od ljudi povzro-
čenih nesreč, bolje rečeno katastrof
Svetovna gospodarska kriza je še pose-
bej prizadela to celino z največ država-
mi v razvoju in največ najmanj razviti-
mi državami na svetu, \izke izvozne ce-
ne in visoke cene nafte so opravile svoje.
Čedalje manj je deviz in domačega de-
narja za nakup semen, gnojil, kmetijske-
ga orodja in opreme.
Sič manj hudo Afrike ne tepe naravtL
Po celini razsajajo živinske kužne bolez-
ni. Vreme prinaša izmenoma poplave in
dolgotrajno sušo. V zadnjih treh letih je
suša pobrala letino od Gane na zahodu
do Mozambika na jugovzhodu celine.
Celo dežele, ki so doslej imele uspešno
kmetijstvo, kot Kenija ali Senegal, mo-
rajo zdaj uvažati hrano, pri čemer za
večidel uvoza nimajo dovolj denarja in
morajo prositi za pomoč. Dodajmo k te-
mu še velike gozdne požare in na milijo-
ne beguncev in pregnancev - pa dobimo
črno podobo črne celine, koder se -kata-
strofe naglo kopičijo na že obstoječe kar
tastrofC", kot pravi neki izvedenec FAO.
Tudi če pomoč pride, ponekod ne pri-
de do lačnih ljudi. Nekaj jo poberejo
■. skorumpirani uradnild, nekaj Jo propa-
de zaradi slabih cest in razmajanih že-'
leznic.
In kar se pomoči tiče, ki naj bi jo dali
razviti, je le-ta še bolj kot prejšnja leta
vezana na politične pogoje. Tako je zna-
no, da gre pretežni del pomoči Sovjetske
zveze Kubi, Vietnamu, Afganistanu, de-
loma Angoli in Etiopiji; za druge, ki so
politično manj vezani, ostane manjši
del. Tudi z zahodno pomočjo, zlasti še
ameriško, je precej podobno. Pomoč
ZDA Je čedalje bolj v funkciji strateških
ciljev, kar so v novembra objavljenem
poročilu tako imenovane Carluccijeve
komisije dali jasno vedeti. Tako bosta
od 14 milijard dolarjev dobila Izrael in
Egipt kar 52 odstotkov, nadaljnjih 13
odstotkov pa države, ki dajejo ZDA - vo-
jaške olajša v^»
4. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1983
Ob ozdravitvi bi zadovoljstvo
peljalo le v nov krizni položaj
Aleš lic: »TGO Gorenje Ima perspektivo le s tehnološkim posotlabljanjem In uvajanjem
obetavnih razvojnih programov.-'
Sozd Gorenje je letos doživel globoke pretrese. Ne le zaradi težav s
Kortingom, ki so pravzaprav sodu samo izbile dno. Na dan so prišle
številne nepravilnosti in še bolj od teh slabosti, ki jih je sistem Gore-
nja dolga leta prikrival v sebi zaradi izjemno dobrih prodajnih in
proizvodnih rezultatov, bile pa so zametek prave krize. V sistemu
celotnega Gorenja je še vedno najpomembnejša delovna organizacija
Tovarna gospodinjske opreme. In tudi v njej slabosti ni manjkalo. A
dosežki v tej delovni organizaciji in še predvsem razvojne usmeritve
kažejo na bistveno izboljšanje, do katerega je prišlo v razmeroma zelo
kratkem času veljavnosti ukrepov družbenega varstva.
Kaj je pripeljalo do težav te delovne orga-
nizacije? Kakšne so poti reševanja? Kakšen
je obet za razvoj te delovne organizacije?
Vse to so bila vprašanja, za katera smo od-
govore poiskali pri Alešu licu, predsedniku
začasnega kolektivnega poslovodnega orga-
na TGO Gorenje, sicer pa predsedniku ko-
lektivnega poslovodnega organa Kovinote-
hne Celje.
NT: Tovarna gospodinjske opreme je
kot skelet celotnega sistema v tem tre-
nutku gotovo najbolj izpostavljena.
Kako ste iskali poti za reševanje težav
v TGO?
Aleš lic: Tako po tehnoloških kot po pro-
izvodnih in tržnih vidikih daje prav delovna
organizacija TGO ton celotnemu sistemu
Gorenja. Ta delovna organizacija je izredno
hitro rastla in se uvrstila med največje in
pomembnejše evropske proizvajalce bele
tehnike. Pokazalo se je, da je bilo tej proiz-
vodnji v Gorenju podrejeno vse. Zato so se
zelo težko uveljavljali kakršnikoli drugi raz-
vojni programi, zlasti na področju profesio-
nalne elektronike, tehnološke opreme, zele-
nega programa itd. Delovna organizacija je
tudi številčno velika, saj zaposluje preko
7000 delavcev.
TGO tudi ni bila delovna organizacija z
vsemi potrebnimi funkcijami. Tipičen pro-
blem odtujenosti je bila tržnost, pa finančna
funkcija, ki sta bili organizirani drugod.
Brez jasnih družbeno-ekonomskih odnosov
je bila prav tu možnost za stalno iskanje
vzrokov za stagnacijo zunaj TGO same. Ob
krizi vodenja, pomanjkanju jasnih razvoj-
nih usmeritev, razpadu informacijskega si-
stema in predvsem propadu visokih vre-
dnot, ki jih je Gorenje nekoč imelo, so prav
tu vzroki za krizo Gorenja v tem trenutku.
Ko smo v začasnem kolektivnem poslovo-
dnem organu pripravljali poti za izboljšanje
razmer v Gorenju, smo delavcem jasno po-
vedali, da sta poti le dve - rigorozna spre-
memba inertnega sistema v organizacijo z
jasnim razvojnim programom ali pa nada-
ljevanje agonije in životarjenja. Odločitev za
prvo pot je bila dovolj plebiscitama in ob
njej sem prvič doživel izredno veliko pripa-
dnost delavcev Gorenju in pripravljenost na
odrekanja za dosego cUjev. Temeljna cilja
sta bila porast proizvodnje, ki je upadala in
prenehanje poslovanja z izgubo. Rezultati
devetih mesecev in trendi iz novembra ka-
žejo že na možnost, da bo ta kratkoročni cilj
uresničen.
NT: Ali ni kriza v TGO tudi posledica
krize pri nekaterih največjih evropskih
proizvajalcih bele tehnike?
Aleš lic: Program bele tehnike bo tisti, ki
mora zagotoviti odplačilo dolgov iz prete-
klosti, vključno s Kortingovimi, zraven pa
zagotoviti še prestrukturiranje TGO. Bela
tehnika predstavlja 80 odstotkov realizacije
Gorenja TGO. Res je del tovrstne proizvod-
nje v Evropi v krizi, a drugi del doživlja v
svetu rast. Gorenje lahko najde mesto tudi
na najzahtevnejših evropskih tržiščih. Ven-
dar le z usmeritvijo v višje cenovne razrede
ob tem, da sledi razvojnim gibanjem na tem
področju. Torej zlasti, da ne prodaja več le
elementov bele tehnike, ampak kuhinje kot
celoto, kot del bivalnega prostora. Ta zami-
sel je že stara, vendar se je prepočasi uresni-
čevala. Pri vsem tem pa bomo morali upo-
števati vse bolj agresivno konkurenco, še
posebej iz vzhodne Evrope. Program proda-
je moramo tudi širiti na ves svet in ne le v
dežele, kjer smo že prisotni in kjer ima Go-
renje svoja podjetja v tujini.
NT: Kak^o je današnje stanje v
TCrO, kako izpolnjujete svoje plane?
Aleš Ilc: Ob težavah, zlasti zaradi repro-
materiala, ki nam ga dobavljajo kljub priza-
devanjem dokaj neredno kooperanti iz cele
Jugoslavije, pa zaradi pomanjkanja surovin
in energije, bo proizvodni plan dosežen. Mi-
slim na plan sprejet ob uvedbi ukrepov
družbenega varstva. Dosegli bomo torej fi-
zični plan proizvodnje in se približali struk-
turi prodaje doma in v izvozu. S tem je tudi
zaupanje delavcev povrnjeno. Dokazali smo
si, da znamo, družbi pa, da ne velja kar
poprek prisegati na »objektivne razloge« za
izgube in upadanje proizvodnje. Pri dosega-
nju teh planov je izjemno pomembna za
Gorenje vloga prodaje za dinarje deviznega
porekla, brez katere bi zaradi obveznosti do
dobaviteljev in deviznih participacij doma-
čim kooperantom verjetno morali delati z
zmanjšanim tempom in količinami. Prav za-
to, ker smo poravnali nekatere stare dolgo-
ve tujini in izpolnjevali tekoče obveznosti,
si je Gorenje ponovno pridobilo ime soli-
dnega poslovnega partnerja.
v dosežkih pa so tudi slabosti. Temeljno
vidim v prehitrem zadovoljstvu delavcev, a
smo že z zdajšnjimi, docela ekstenzivnimi
ukrepi stvari bistveno spremenili. Pozablja-
jo pa na večmiliardne izgube iz preteklosti,
nujno tehnološko posodabljanje in avtoma-
tizacijo, itd.
Sele tu nas čaka največje breme ob raz-
pravi o sanacijskem programu in o ukrepih
za njegovo uresničitev. Sodim, da čaka Go-
renje več let trdega dela in odrekanj.
NT: Po vrniva se za hip k prodaji za
dinarje deviznega porekla. O ekono-
milčnosti takšne prodaje ni dvoma, ka-
ko pa je z moralno platjo zadeve, saj
proizvodi Gorenja pretefaio niso proiz-
vodi visokega standarda, ampak nujni
vsakodnevni pripomočki v gospo-
dinjstvu. Plače pa so v dinarjih in ne v
devizah...
Aleš Ilc: Res je. A zatrdim laliko, da v
Gorenju nihče ni iskal s takšno prodajo po-
djetniških koristi. To je bila preprosto - ek-
sistenčna nuja. v razpravah ob nezado-
voljstvu občanov smo v družbi iskali krivce
le na eni strani, ne pa v celotnem neureje-
nem deviznem sistemu v Jugoslaviji. Če de-
lovna organizacija, ki 60% proizvodnje izva-
ža na konvertibilna tržišča ne more pokriti
tekočih obveznosti iz poslovanja zaradi vi-
soke devizne soudeležbe, potem krivde ne
gre valiti izključno na proizvajalca. To bi bil
beg od kompleksnega reševanja teh proble-
mov. Do izraza je prišla prizadetost obča-
nov, ki jo pogojuje pomanjkanje na tržišču,
tega pa ne ustvarjamo umetno. Preprosto -
prva naloga je izvoz, zato objektivno ostaja
manj izdelkov doma. Vprašanje pa je, če so
tudi za tiste izdelke, ki so ostali v distribuci-
ji, imeli vsi občani enakovredne možnosti za
nakup ali pa so vlogo igrale zveze in poznan-
stva.
NT: Kako pa je s Kortingom in njego-
vo »dediščino«?
Aleš Ilc: Korting je bil poslovna poteza, s
katero je Gorenje premostilo zaostajanje na
področju TV. Zal pa je v politiki te firme
prevladala filozofija proizvodnje končnega
izdelka pred osvajanjem nujnih komponent
potrebnih za to proizvodnjo. Toda, Gorenje
ima zdaj vrhunsko znanje na področju tele-
vizije, akustike in hi-fi tehnike. Ne moremo
pa zagotavljati potrebnih komp<:inent zaradi
odvisnosti od uvoza, zaradi filozofije »kon-
fekcionarja«, ki je žal prevladala. V novih
usmeritvah, zlasti pri proizvodnji računalni-
ških terminalov, se moramo tej napaki izog-
niti in razviti skupaj z ostalimi proizvajalci
izdelke brez pretirane uvozne odvisnosti.
Podoben je problem pri beli tehniki, kjer je
odvisnost od kooperantov preveKka in po-
vzroča hude cenovne težave, saj pri vrsti
izdelkov cene repromaterialov že presegajo
ceno končnega izdelka.
Dokaz, da se da drugače, je tozd MGA, ki
sam proizvaja 95% potrebnih komponent in
dosega najboljše rezultate v Gorenju TGO.
NT: V javnosti je močno odjeknil
ukrep premeščanja delavcev iz režije v
proizvodnjo...
Aleš Ilc: Dobil je preveč odmeva v sred-
stvih obveščanja. Borba za zmanjševanje re-
žije je vključena že dolga leta v vrsti resolu-
cij in sklepov. Odziv v javnosti pa je dobil
prizvok političnih ukrepov, čeprav gre za
ekonomske in po mojem mnenju tudi za
enega bistvenih problemov vse Jugoslavije.
Gre za vprašanje, kdaj se bomo resno soočili
s problemom neproduktivnega zaposlova-
nja.
Brez ukrepov premeščanja in brez udar-
ništva ostalih režijskih delavcev takšnih re-
zultatov ne bi bilo. Kljub konfliktom, tudi
napakam, smo ukrep speljali ob razumeva-
nju kolektiva. Slišal sem že za veliko pripa-
dnost delavcev Gorenju. A navdušenje, s
kakršnim delajo, je zame presenečenje.
Prav to je za vse nas tudi obveznost, da
spremenimo in izboljšamo tehnologijo in da
ne bodo rezultati odvisni res le od fizičnega
garanja delavcev v proizvodnji. Nujen je so-
dobnejši tehnološki proces, humanizacija
delovnih pogojev...
NT: Prav v Gorenju je udamištvo,
delovna zavest in pripadnost kolektivu
ponovno doživelo pravo afirmacijo...
Aleš Ilc: Imamo odgovorne delavce, ki ob
jasnih ciljih vedo, kaj morajo storiti za raz-
voj DO, da si s tem ohranijo delovno mesto,
v delovni organizaciji je vzpostavljen kon-
cept razvoja, osebni vzgled in visoka delov-
na zavest sta poroštvo, da ga bomo izpeljali.
Ukrepi družbenega varstva so pravzaprav le
redko prihajali do izraza, saj v kolektivu še
naprej delujejo vse družbenopolitične orga-
nizacije, vse odločitve gredo tudi skozi sa-
moupravne organe.
NT: Kaj čaka Gorenje v prihodnjem
letu?
Aleš Ilc: Se v decembru bo pripravljen
plan za leto 1984 in sanacijski program. Z
njim pričenjamo kakovostno in strokovno
sanacijo. Pojavlja se vprašanje, kako kljub
bremenom preteklosti mobilizirati vse stro-
kovne kadre, da se z enako vnemo lotijo
razvojnih, strokovnih, tržnih, kadrovskih in
drugih problemov, ki čakajo Gorenje. Gore-
nje bo ostalo miaksimalno odprt sistem, ki
bo uporabil celotno dosegljivo znanje doma
in v tujini.
Gorenje kot sistem z izjemnim deležem
izvoza mora biti prilagodljivo na vse spre-
membe v domačem in svetovnem prostoru.
Prav prepočasno prilagajanje, velikost in
inertnost sistema so povzročili obilo težav
in pripeljali do vprašanja obstoja. Potrebna
bo reorgEinizacija in decentralizacija pro-
gramskih sklopov, kjer bodo strokovni de-
lavci prevzemali skupaj s samoupravo ce-
lotno odgovornost za obstoj tozdov, delov-
nih organizacij in sistema ter vseh progra-
mov. Doslej pa so odločale osebne ambicije,
razvojna trma in ne planiran razvoj, kar je
zavrlo uveljavljanje strokovnega potenciala
Gorenja.
NT: In kako osebno gledate na leto, ki
se izteka in leto, ki bo prišlo?
Aleš Ilc: Zame je bilo to eno napomejših
let v življenju. Ob povabilu, da bi sodeloval
pri sanaciji Gorenja osebnih ambicij nisem
imel. Se predvsem ne zaradi dobrih motiva-
cij, delovnih odnosov in ciljev, ki sem jih
doživljal in soustvarjal v Kovinotehni. Ker
ne bežim pred odgovornimi nalogami, sem
zadolžitve sprejel. Ko pa sem doživel odlo-
čenost delavcev, da ozdravimo Gorenje in
ko sem spoznal delovni elan in odgovornost
delavcev, sem spoznal vse razsežnosti odgo-
vornosti, ki sem jo prevzel. Od tod izvira ves
moj motiv in zavzetost. Bal sem se dela v
kolektivnem poslovodnem organu, v kate-
rem je širok krog ljudi, že oblikovanih oseb-
nosti in strokovnjakov. Kako se bomo poe-
notili v razmišljanjih in akciji? Mislim, daje
prav tu Herman Rigelnik kot predsednik s
svojim vplivom in znanjem naredil pomem-
ben kor^ pri ustvarjanju poenotene ekipe
v sozdu in v delovnih organizacijah, ki so v
sanaciji. To je homogen, visokostrokoven
team ljudi, ki pa se mora nujno razširiti s
strokovnim potencialom Gorenja.
Ob razumevanju sodelavcev v Kovinote-
hni, ki so prevzeli del nalog, smo premostili
to obdobje, četudi na račun nekoliko poča-
snejših razvojnih aktivnosti v Kovinotehni.
Uresničili smo sicer del srednjeročnih
usmeritev, veča se izvoz, maloprodajna de-
javnost, krepi se skupen nastop, ostajamo
vitalni in perspektiva Kovinotehne je jasna.
Sposobni smo realizirati cilje.
Odsotnost pa se pozna pri počasnosti ure-
sničevanja koncepta sodelovanja z drobnim
gospodarstvom, kar bo po otvoritvi poslov-
nega centra januarja v prostorih na Maribor-
ski 7, treba nadoknaditi, podobno je še z
nekaterimi nalogami.
Ob rezultatih, ki jih delavci Kovinotehne
dosegajo, pa si prav ti želijo stabilno vod-
stvo, saj je bUo v zadnjem času posegov
veliko. Prav to je moja največja odgovor-
nost do tega kolektiva.
In še povsem osebno - brez razumevanja
v družini vsega ne bi mogel opraviti. Odre-
kel sem se prostemu času, uram z družino.
Zato še tembolj bolijo govorice in podtika-
nja o dvojnih osebnih dohodkih, ki naj bi jih
prejemal, prevažanjih z mercedesi na delov-
no mesto in podobno.
NT: In kakšen je vaš osebni dohodek?
Aleš Ilc: OkoU 54 tisoč dinarjev v Gore-
nju.
NT: Pa v Kovinotehni?
Aleš Ilc: Nič.
BRANKO STAMEJCIC
Zavod ŠRC Golovec organizira 29. 12. 1983 od 16.00 do
20.00 ure, v glavrii prireditveni dvorani
ŽIV ŽAV z DEDKOM MRAZOM
Bogat glasbeni program, glasbena pravljica, ansambli,
pevci, risanke in druga presenečenja
22. DECEMBER 1983
Lastno znanie in domači materiai
Vedno več novih Iztielkov Tajfuna s Planine pri Sevnici
TAJFUN iz Planine, prvi pozd v
Sloveniji, je že od leta 1980 organiza-
cija združenega dela. V delovni orga-
nizaciji je zaposlenih 116 delavcev. V
zadnjih treh mesecih je bil dohodek
za četrtino večji kot lani. Po predvi-
devanjih bo ob koncu leta dohodek
večji za 30 odstotkov.
Zaradi neugodne gospodarske situa-
cije v Tajfunu trenutno ne razmišljajo
o prostorski razširitvi. V letošnjem le-
tu so se preusmerili v izvoz. Izvažajo v
ItaHjo in v Avstrijo. Veliko vlagajo v
posodabljanje tehnologije in v kon-
struiranje novih izdelkov.
TAJFUN je letos dobro gospodaril.
Lahko bi še bolje, če ne bi imeli težav
pri oskrbi z repromaterialom in z ne-
nehnim zviševcinjem cen. Višje cene
repromateriala so za polovico poveča-
le materialne stroške. Zaradi neredne
oskrbe z repromaterialom pa so morali
podaljšati spomladanski proizvodni
program. Posledica tega so manjše za-
loge, ki bodo do konca leta pošle. V
okviru spomladanskega proizvodnega
programa izdelujejo obračalnike in
puhalnike, v jesenskem programu pa
trosilce umetnega gnoja in gozdarske
vitle. S slednjimi konkurirajo tudi na
konvertibilnem tržišču. Izvažajo v Ita-
lijo in Avstrijo, zaenkrat le 5 do 10
izdelkov na mesec, vendar pričakujejo
nadaljnja naročila.
Ker se prostorsko ne morejo širiti,
veliko več vlagajo v konstruiranje no-
vih izdelkov. Letos so razvili trosilec
umetnega gnoja za vinograde in lopa-
tasti kopač, prav tako za vinograde.
Pri novih izdelkih so uporabili izklju-
čno domače materiale in lastno znanje.
Računajo, da bo prva serija novih iz-
delkov na tržišču še v tem letu. Nove
stroje preizkušajo na posestvu Kmetij-
skega kombinata iz Šentjurja. Rezerv-
nih delov za stroje ne manjka in upo-
rabniki jih lahko dobijo pri vseh njiho-
vih največjih kupcih. Največ kupujeta
HMEZAD in AGROTEHNIKA. Kljub
temu, da so materiali večinoma doma-
či, združujejo devize za gume, barve in
pločevino. Poleg trosilca in kopača za
vinograde so izdeleili tudi prototip na-
prave za praznjenje koritastih silosov s
krmilno prikolico. Napravo še preiz-
kušajo. S tem njihovi načrti še niso
izčrpani. Želijo proizvajati tudi hidra-
vliko in sicer: distributerje za traktor-
je, motorje in hidro motorje ter
pumpe.
Delavci delajo v dveh izmenah, ker
bi drugače prihajalo do zastoja pri iz-
delavi končnih izdelkov. Tega si v
TAJFUNU ne morejo dovoliti, ker se
zavedajo, da živijo bd prodaje. V de-
lovni organizaciji so za delavce uredili
tudi družbeno prehrano in s krediti so
rešili vse stanovanjske probleme, ra-
zen enega. Delovna organizacija zapo-
sluje predvsem delavce, ki so jih šolali
sami. Podpirajo vse osnovnošolce iz
Planine, ki se odločijo za šolanje v ko-
vinarski stroki. Razpisujejo štipendije
za strojne tehnike in inženirje. Skrat-
ka, pametno načrtujejo kadrovsko po-
litiko in skrbijo za svoje delavce.
V.E.
Storsica tovarna tralctorjev brez izgub
Obetaven sanacijsko razvojni program
Vse kaže, da bo leto 1983
prvo, ki ga bo tovarna trak-
torjev v štorski železarni
zaključila brez izgub. To je
že sad drugačnega odnosa
znotraj delovne organizaci-
je in širše družbene skupno-
sti do reševanja težav in
obenem potrdilo, da bo tudi
sanacijsko razvojni pro-
gram, ki ga sedaj obravna-
vajo, dolgoročno razrešil te-
žave in zagotovil razvoj.
Program izhaja iz analize, v
njem pa je najpomembnejše
prehajanje iz uvozne odvi-
snosti in uvajanje novih
proizvodnih programov.
Razlogov za dolgoletno iz-
gubo v tovarni traktorjev je
več, med njimi so tudi ce-
novni, saj je proizvodnja
traktorjev v Jugoslaviji že
vrsto let v podrejenem polo-
žaju. Drug pomemben razlog
pa so uvozne težave. Te so že
lani skušali preseči z vgraje-
vanjem domačih motorjev iz
Rakovice, letos pa so vgradi-
li že kar polovico domačih
motorjev. Uvozno odvisnost
so toliko zmanjšali, da uva-
žajo le še 10 do 12 odstotkov
potrebnega. Tako so lahko
tudi povečali proizvodnjo. V
enajstih mesecih tega leta je
bila količinska proizvodnja
trEiktorjev večja kar za 41 od-
stotkov, poleg tega pa so pri-
čeli izdelovati še traktorske
sklope.
Ravno dopolnilna proizvod-
nja je ena izmed glavnih
usmeritev razvoja tovarne.
Poleg traktorskih sklopov
nameravajo izdelovati še ne-
katere vrste opreme za tran-
sportna sredstva in stroje-
gradnjo.
Vprašanja proizvodnje
traktorjev da aU ne, ni več,
očitno pa je tudi, da te proiz-
vodnje ne bo mogoče pove-
čevati brez mej. V petih letih
naj bi dosegh proizvodnjo
8000 traktorjev letno, pri tem
pa bi naj tudi ostali. Vključiti
pa nameravajo proizvodnjo
težjih traktorjev za potrebe
družbenega sektorja. Takšen
traktor naj bi bil izredno ka-
kovosten in uporaben tudi
kot namenski stroj za goz-
darstvo, komunalo, gradbe-
ništvo in podobno.
Da bi lahko v Storah ure-
sničih načrte, bodo potrebne
tudi investicije za odpravo
ozkih grl. Lokacija v Storah
jim ne omogoča uresničitve
vseh ciljev, zato razvijajo po-
leg že utečenih sodelovanj s
Fiatom in drobnim gospo-
darstvom še nove povezave.
Seveda sam sanacijski in
razvojni program še ne zago-
tavljata nemotenega dela.
Težave so tudi sedaj - na pri-
mer zaradi pomanjkanja
zobnikov in gum. Tudi te
skušajo razreševati s sodelo-
vanji. Ena izmed njih naj bi
bila tudi mešana družba
Fiat-Štore y Trstu. Ob jasnih
ciljih in pripravljenosti, da
jih tudi uresničijo, se torej
tovarni traktorjev obetajo
boljši časi. Zaslujgo za to pa
ima tudi posebni sanacijski
odbor, ki dela od začetka fe-
bruarja in poseben družbeni
svet, ki njegovo delo sprem-
lja. Drugače povedano: s
spremenjenim odnosom de-
lovne organizacije in družbe-
ne skupnosti, je probleme
lažje uspešno reševati, to pa
je lahko vzgled tudi za
druge.
MILENA B. POKLIC
Smeio začrtane investicije
v konjiški občini vlaganja presegajo 2 mllUarOl Oln
Letos so znašale investici-
je v konjiški občini 900 mi-
lijonov dinarjev. Velik de-
lež teh sredstev so namenili
za melioracije in komasaci-
je, in za ureditev rekreacij-
sko turističnega centra na
Rogli. Načrt investicijskih
dejavnosti gospodarstva
konjiške občine je smelo za-
stavljen tudi za prihodnje
leto. Naložbe, ki so jih pla-
nirale organizacije združe-
nega dela bodo znašale oko-
li 2700 milijonov dinarjev,
po predvidevanjih pa bodo
zagotovljene iz lastnih vi-
rov v višini 54,8 odstotka.
Tako so v delovni organi-
zaciji Comet Zreče predvide-
li investicije v višini 188 mili-
jonov dinarjev. Sredstva bo-
do namenili za II. fazo mo-
dernizacije in razširitve pro-
izvodnih zmogljivosti tozda
Coflex, dograditev prostorov
za pripravo armatur iz ste-
klenih vlaken ter priprave za
preselitev predelave dolo-
■ mita.
U Uniorju so planirali in-
vesticije v osnovna sredstva
v znesku 1315 milijonov di-
narjev. Poleg razvoja turi-
stične dejavnosti na Rogli
zajema investicijski program
proizvodnjo obrata za izdela-
vo homokinetskih zglobov,
I. fazo razširitve proizvodnje
precizne obdelave in namen-
skih strojev, obdelovalnico
ročnega orodja in nakup ko-
vaške linije in opreme za ob-
delovalnico ročnega orodja v
Vitanju.
860 milijonov investicij-
skih sredstev so predvideh v
delovni organizaciji Konus.
Modernizirali in razširili bo-
do zmogljivosti tozda tehnič-
na konfekcija in Konita, sti-
skalnico za tozd Koterm ter
vlaganja v energetiko in sofi-
nanciranje plinovoda.
V LIP bodo prihodnje leto
modernizirali strojno in osta-
lo opremo in uredili nekate-
re objekte, za kar so predvi-
deh 48,5 milijonov dinarjev.
V Kostroju bodo s predvi-
denimi 60 milijoni povečali
zmogljivosti za proizvodnjo
usnjarskih in krznarskih
strojev, v Kovinarju pa z
0,45 milijoni dinarjev izvedli
nekaj modernizacij.
Manjše, a zato nič manj
smelo začrtana investicijska
vlaganja so predvidele tudi
ostale delovne organizacije v
občini.
Investicijske dejavnosti so
obravnavali na seji skupšči-
ne občine minuh četrtek, ko
so sprejeli osnutek resoluci-
je za prihodnje leto. Le-ta bo.
v javni obravnavi do 10. fe-
bruarja. Medtem pa bodo or-
ganizacije združenega dela
in samoupravne interesne
skupnosti preverile svoje
opredehtve. Resolucija je
ofenzivna kljub upoštevanju
zaostrenih gospodarskih raz-
mer.
MATEJA PODJED
Uspeh mladih raziskovalcev
Priznanje na iJrugem prikazu iJel v Kumrovcu
Konec junija je bilo v Ku-
mrovcu zvezno srečanje giba-
nja Znanost mladini, ki zaje-
ma področje naravoslovja in
medicine. Učenke PŠC in gi-
mnazije so prikazale dve raz-
iskovalni nalogi. Celjska ob-
činska raziskovalna skupnost
je prejela na srečanju poseb-
no plaketo za večletno spod-
bujanje raziskovalne dejav-
nosti med mladimi. Enako
plaketo je dobila predsednica
komisije Mladi za napredek
Celja.
Prejšnji teden pa je bilo v
Kumrovcu III. jugoslovansko
srečanje mladih raziskovalcev
Nikole Tesle, ki zajema rjiz-
iskovalce zlasti s področja te-
hnike in deloma iz naravoslov-
ja. Za srečanje je bilo prijavlje-
nih 70 raziskovalnih nalog iz
vse Jugoslavije. Strokovna ko-
misija pa je izbrala za prikaz 42
nalog. Med temi je bilo kar 9
nalog iz Celja. To so naloge
Učencev STS, gimnazijcev,
učencev PSC in ESS.
Naše naloge so bile zelo do-
bro ocenjene tako po aktualno-
sti raziskovalnih tem, po kvali-
teti raziskovalnejga dela, kakor
tudi po predstavitvi. Učenci, ki
so bili v Kumrovcu, so izredno
vestno opravili svojo dolžnost.
Pri naših nalogah je bilo no-
vo zlasti to, da so nastajale ob
sodelovanju s celjskim združe-
nim delom (Nivojem, Libelo,
Emom, Uniorjem, Cinkarno,
Timom).
Razsikovalci v celjskem
združenem delu zaslužijo vso
pohvalo za sodeloveinje in po-
moč mladim raziskovalcem,
Letos so poslali iz cinakme.
Nivoja, Libele, Železarne Što-
re, iz občinskega odbora SLO,
že prej pa iz knjižnice E. Kar-
delja, predloge raziskovalnih
tem, ki bi bile primerne za raz-
iskovalce na srednješolski
stopnji. Pa ne le teme, posre-
dovali so tudi imena mentor-
jev, ki so pripravljeni pomaga-
ti učencem. To pomeni novo
možnost povezovanja šol z
združenim delom, pomeni sez-
nanjcinje učencev s problemi
domačega okolja in možnost
zgodnjega usmerjanja učencev
v raziskovalno delo. Vse to pa
je dolgoročno reševanje naših
gospodarskih problemov, ki
naj bi ga rešilo boljše delo in
domače znanje.
JOŽICA DOLENSEK
TEDNIKOV INTERVJU
Hokejski sodnik na
olimpiadi
žena Alberta Kerkoša je
likala v skromnem, vendar
lepo urejenem in mirnem
stanovanju v eni najbolj
znanih celjskih ulic - Vo-
dnikovi. Bilo je sredi dne-
va, ko sva z Albertom sedla
v sobo, ki je bila nekoč soba
njunih otrok. Danija žal ni
več (na steni je njegova sli-
ka in zadnja hokejska pali-
ca, »saj je tako rad igral ho-
kej kot brat in tudi jaz,« po-
jasni Albert), Bojan je še tu.
Vsi trije Kerkoši so torej bi-
li in so še zapisani hokeju,
športu, rekreaciji. Tudi Al-
bertova žena je zapisana ho-
keju, saj vse življenje nepo-
sredno živi s tem hudo mo-
škim športom, s katerim so
se in se še ukvarjajo njeni
družinski tovariši.
NT: Albert ali bolj poz-
nano Bertl Kerkoš je bil
in bo verjetno še dolgo
ostal eden naših najbolj-
ših, svetovno priznanih
sodnikov v hokeju na le-
du. Sinova sta šla po nje-
govi poti in igrala hokej.
Najprej je bil na evrop-
skem prvenstvu žal že
pet let pokojni Dani, za
njim pa Bojan, ki danes
drsa bolj za rekreacijo.
Kako je oče Bertl postal
hokejski sodnik?
BERTL KERKOŠ:   Sam
sem prišel do naziva medna-
rodni sodnik pred tistim le-
tom, da sem lahko sodil tudi
na olimpijskih igrah v Inns-
brucku v Avstriji leta 1964.
Prihodnje leto bo tako mini-
lo dvajset let od tega lepega
trenutka. Obletnica bo v ča-
su zimskih olimpijskih iger,
ki bodo pri nas v Sarajevu.
2al pa ne vem, če si jih bom
lahko ogledal. Rad bi, verjet-
no pa bom ostal kar doma
pred televizorjem.«
NT: Ste pravi Celjan in
trenutno na zelo odgo-
vornem delovnem mestu
v Ingradu, kamor ste
prišli že leta 1946. Pri-
hodnje leto boste izpre-
gli in odšli v pokoj. Kaj
potem?
BERTL KERKOŠ:    Po-
skušam odgovoriti drugače:
kadarkoli   gre  za  kakšno
obletnico ah pomembnejšo
prireditev se nihče ne spo-
mni sodnikov. Vse so samo
športniki.«
NT: Govorimo o služ-
bi...
BERTL KERKOŠ: Tega
še ne vem, oglasite se pri-
hodnje leto.«
NT: Radi ste drsali, še
bolj pa sodili tistim, ki
so se podili za puckom
po ledu...
BERTL KERKOŠ:  V Ce-
lju smo ustanoviU hokejsko
drsalni klub že leta 1946. Re-
pubUški sodnik sem "postal
1951, štiri leta kasneje zvezni
in pred dvajsetimi leti med-
narodni. Zanimivi so bili za-
četki: najprej smo drsah, po-
tem pa sodelovah vsepov-
sod. Tako smo hokejisti na
ledu igrah poleti tudi hokej
na travi ter gojih atletiko.«
NT: Olimpijske igre so
izziv za vsakogar. Vi ste
na njih sodili. Kako je
bilo?
BERTL KERKOŠ: Sodil
sem šest tekem, med drugi-
mi kot vedno tudi med Ka-
nado in Švico. Janežič je ta-
krat zapisal v časniku Večer
naslednje: »Svoj ognjeni
krst v mednarodni areni je
prestal na tekmi Kanada-
Svica m to tako dobro, da je
bil ob koncu tekme zasut s
čestitkami zmagovalcev in
premagcincev. Za svoje do-
bro sojenje je dobU tudi priz-
nanje sodniške komisije, ki
NOVI TEDNIK - STRAN 5
mu je določila sojenje tekme
Japonska-Romunija (6:4). S
sojenjem na tej tekmi je sa-
mo potrdil svojo sposobnost
in s tem pridobil najvišje
prizneinje - mednarodni so-
dniški znak LIGH.« To je bil
obliž za grenko razočaranje,
ki sem ga doživel pred ohm-
piado v enem naših časni-
kov, ko so zapisah pod naslo-
vom »V središču pozornosti
- Sodnika ne zastopata Ju-
goslavije?« Piše: Kerkoš in
Sramel v Innsbrucku kot
privatnika - JOK ne skrbi za
oba jugoslovanska sodnika
na olimpijskih igrah. In tako
dalje. V čem je bil vzrok za
takšen zapis? Jemali so nas
enostavno tako, kot da ni-
smo predstavniki Jugoslavi-
je ter smo si ustrezna oblači-
la morah nabaviti sami.
Obliž na takšno rano s pod-
cenjevanjem pa so bile oce-
ne, da sva dobro sodila. Sra-
mel v smučarskih skokih, jaz
hokejske tekme.«
NT: Vso dokumentaci-
jo o vašem delovanju na
hokejsko sodniškem po-
lju imate lepo in skrbno
spravljeno, urejeno. Vi-
dimo tudi fotografijo, ki
je izjemno pomembna...
BERTL KERKOŠ:  To je
pa Gvido Olivieri, zdaj so-
dnik iger brez meja, iz Itahje.
Skupaj sva sodila na svetov-
nem prvenstvu na Finskem
in v Ljubljani. Sicer pa se
vrnimo  v  Innsbruck.   Na
olimpiado sem prišel tako
nervozen, da si še čevljev ni-
sem znal zavezati. V takšni
tekmi nimaš časa za premiš-
ljevanje, vse mora biti hitro,
pošteno in objektivno. Za
hokejsko sojenje je potrebno
ogromno kondicije in dobra
psihična pripravljenost. Sem
mednarodni sodnik pa se za-
vedam, da ni vse knjiga, am-
pak znanje pridobljeno tudi
na in ob igrišču. Glava mora
biti neprestano v akciji, dru-
gače si izgubljen. In še ne-
kaj; sodnik na ledu ne sme
izpostavljati sebe, kajti če to
napraviš,   potegneš  pozor-
nost nase in si s tem izgub-
ljen.
Sodniški staž je težek. Z
vsakim letom ko si starejši,
si slabši sodnik. Popuščajo ti-
prav tisti elementi, ki so za
hokej najbolj potrebni in po-
membni.
NT: Priznanja...
BERTL KERKOŠ: Poleg
državnega odlikovanja in so-
jenja na olimpiadi ter svetov-
nih prvenstvih (leta 1965 v
Tamperu na Finskem sem
sodil srečanje Svedska-Fin-
ska, mi izredno veUko pome-
ni Kavčičeva nagrada, ki
sem jo dobil od izobraževal-
ne skupnosti za gradbeniš-
tvo Slovenije, saj že vrsto let
opravljam delo vodje službe
za izobraževanje v Ingradu,«
Bertlov konjiček pa je tudi
ribolov Pred leti je v Savinji
pri Liscah ulovil celo
18,60 kg težkega in 133 cm
dolgega sulca. Veselje so mu
kmečka opravila. In sarajev-
sko olimpiado bi rad videl.
TONE VRABL
6. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1983
Z »nalamano« smučko nalboljša Jugosiovanka
8. februarja se bodo v Sa-
rajevu začele XIV. zimske
olimpijske igre, doslej naj-
večja športna prireditev v
Jugoslaviji. Odločitev, da
bo Jugoslavija organizirala
največji športni zbor v zim-
skem časti, je padla 18. maja
1978 v grškem mestu Atene.
Na olimpijskih igrah bo
predvidoma nastopilo 1700
športnikov iz 46 držav vse-
ga sveta.
O XIV. zimskih olimpij-
skih igrah veliko razmišlja
tudi vodja izmene v polimici
Auree v Celju, Amalija Be-
laj - Arbeiter, ki je v tem
kolektivu že 29 let. Razmiš-
ljanje ni brez osnove...
»Sama sem aktivno sode-
lovala na zimskih olimpij-
skih igrah leta 1956 v Cortini
v Italiji in sicer v dveh disci-
plinah - teku na 10 kilome-
trov in v štafeti. Nastopile
smo štiri Jugoslovanke: Bla-
ženka Vodenic, Nada Birko-
Kustec, Mara Rekar in jaz.
Na 10 kilometrov se nas je
pomerilo 64 in osvojila sem
solidno 32. mesto kot naj-
boljša Jugoslovanka. Za ma-
no je bila Mara Rekar, ki me
je pred olimpiado vedno pre-
magala. Pogoji za tek so bili
obupni, saj je bilo minus 32
stopinj. Tekla sem brez roka-
vic, kar je imelo za posledico
ozebline rok, da sem si jih
kasneje komaj pozdravila.
Spremljala me je tudi smola,
saj sem že na tretjem kilome-
tru »nalamala« smučko. Ho-
tela sem odstopiti pa je Ja-
nez Pavčič rekel »zdrži, saj si
najboljša med našimi«. Ce
ne bi bilo te nesreče, bi bila
prav gotovo še boljša.«
Pred domala tridesetimi
leti so bili drugačni pogoji za
trening, kot so danes. Tudi
oprema je bila slabša.
»Pred olimpijskimi igrami
smo bile teden dni na Pohor-
ju na Malih kopah ter za za-
ključek še v Lipanci na Pok-
ljuki, kjer so tudi izbrali re-
prezentanco za olimpijske
igre. v Cortino smo potovali
z vlakom, nazaj z avtobu-
som. Trenirale smo manj kot
ostale smučarke in imele tu-
di slabšo opremo. Vozile pa
smo že takrat v glavnem na
Elankah.«
Amalija ali kar Malčka, kot
ji radi rečejo prijatelji, se je
rodila v Doblotini nad La-
škim, osnovno šolo je obi-
skovala na Svetini ter nižjo
gimnazijo v Celju. Stikov z
naravo je bilo tako dovolj.
Poleti za tek (bila je tudi od-
lična atletinja Kladivarja),
pozimi za smučanje, s kate-
rim je začela leta 1952 in si-
cer kot alpinka. Prvič je vozi-
la na neki tekmi na Mozirski
planini ter zmagala. »Prej
sem vozila že doma z nava-
dnimi deskami, saj sem bila
na hribu,« se smeje spominja
prvih snežnih, kasneje tudi
uspešnih, korakov.
»Za smučarski tek me je
navdušil Joco Koren, tudi
sam vnet tekač. S treningi
sem začela leta 1953 na Sve-
tini, kjer ie vodil tečaj Tone
Klinar iz Štor. Bilo je 17 fan-
tov in jaz edino dekle. Po
treh letih sem bila že na
olimpiadi.«
Malčkini največji uspehi:
nastop na zimskih olimpij-
skih igrah v Cortini, 1956 dr-
žavna prvakinja, 1958 druga
na mednarodnem tekmova-
nju na Pokljuki, 1955 druga
na mednarodnem tekmova-
nju v Italiji...
Ali bo Malčka videla olim-
piado v Sarajeu?
»Rada bi jo, ker je to pri
nas, samo predrago je. Sicer
pa sem z olimpiado tako
vsak dan, ko gre tudi skozi
moje roke na deset tisoče
olimpijskih značk, ki jih de-
lamo v Aurei. Ostala mi bo
tako televizija, našim pa že-
lim, da bi se čimbolje odrek-
li, čeprav se bojim, da jim bo
veliko težje, ker so pač do-
ma. Odgovornost je večja,
kot kje drugje.«
Vse pa žal kaže, da bo tudi
po Sarajevu Malčka ostala
edina celjska športnica, ki se
je kdajkoli aktivno in uspeš-
no udeležila zimskih olimpij-
skih iger!
TONE VRABL
Pozornost do mladih in starili
Na Stranicah že tretje
leto dela društvo prijate-
ljev mladine. Vodi ga
Nada Kovač, sicer učite-
ljica na šoli v kraju.
»V tem času je društvo
doseglo lepe uspehe.
Kakšnih 60 aktivnih čla.
nov je vključenih vanj in
lotevamo se različnih ak-
cij. Veliko je društvo pri-
pomoglo k uveljavitvi do-
pisniškega krožka na šoli,
prirejamo razstave otro-
ških risbic v prostorih
Kovinarja na Stranicah,
spomnimo se tedna otro-
ka in tedaj organiziramo
kulturne prireditve. Čla-
nice so dale pobudo, da bi
pred novim letom naredi-
li zbiralno akcijo v krajev-
ni skupnosti in pripravile
novoletna darila za naše
otroke, kljub temu, da
enotno akcijo za obdari-
tev otrok vodi občinska
zveza prijateljev mladine.
Po drugi strani znajo
otroci takšne male pozor-
nosti tudi vračati. Pri roč-
nodelskem krožku, na
primer, izdelajo skromna
darila in z njimi voščijo
starejšim krajanom, kate-
rim v kraju vsako leto pri-
pravimo srečanja. Ce kdo
od njih ne more priti na
prireditev, odide delega-
cija otrok z darilcem na
dom. Tako se na najlepši
način tkejo vezi med rnla-
dim in stai-im rodom.«
MP
Avgust Skoda

Kdo bi tej delovni
mravljici, ki se skriva za
krhko postavo, prisodil
tolikšno delavnost, zlasti
ker je znano, da je življe-
nje Avgusta Škode, že od
detinstva naprej, tmjevo
veliko bolj kot pa rož-
nato.
Čeprav je zaradi šibke-
ga zdravja invalidsko
upokojen z vso resnostjo
opravlja   podpredsedni-
ško mesto v društvu upo-
kojencev v Dečkovem na-
selju. Pri tem Se ne ustra-
ši raznašati pošte in obi-
skovati kolegov na domu.
To je obenem tudi stik s
svetom, z ljudmi, s kateri-
mi je imel opraviti vse
življenje.
Ze rojenice so ga polo-
žile v zibel med trinajst
bratov in sester, ki so se
rodili v kmečki družini na
Dolenjskem, zdaj pa živi-
jo samo še štirje. Največ
jih je pobralo taborišče,
kamor so vso družino od-
peljali Nemci že prvo le-
to. Avgust je vandral po
različnih nemških tabori-
ščih, kjer je opravljal naj-
težja fizična dela vse do
17. avgusta 1945. leta, ko
se je bolj mrtev kot živ
vrnil domov. Dom je na-
šel požgan in pet članov
družine, kolikor se jih je
vrnilo, je moralo temelji-
to poprijeti, da so si po-
stavili novega.
Avgust se je kot rudar
zaposlil v- Zagorju vse
dotlej, dokler ni. stopil v
JLA in tam končal podo-
ficirsko šolo. Ni ostal ak-
tivni član naše armade,
temveč se je želel šolati
ter je končal trgovsko šo-
lo in se kot trgovski po-,
močnik zaposlil v Tkani-
ni v Celju. Tej delovni or-
ganizaciji je ostal zvest
triindvajset let, vse do in-
validske upokojitve pred
dvanajstimi leti.
1 Leta so napra\ila svoje,
največ tista, v taboriščih,
pa tudi ona za trgovskim
pultom. Kljub temu pa
Avgust ne zna držati kri-
žem rok. Ce nima oprav-
kov, ki so v zvezi z član-
stvom v Zvezi borcev ali
v društ\nj upokojencev,
pa varuje vnučko in po-
maga ženi, kije tudi bole-
hna. Poleti brska po žem-
ljici, da pridela zelenjavo
in s tem doda nekaj k dru-
žinskemu proračunu. Ni
mu lahko zvezati začetek
meseca s koncem, kajti
invalidnina je majhna, iz-
datki pa veliki. A ker je
Avgust vsega vajen, ne
toži. Še veliko huje je
bilo.
ZDENKA STOPAR
Vcepljena ljubezen do športa
Francka Tanc - dobitnica BlouHkove plakete, ratla poučuje
otroke
Med letošnjimi dobitniki
Bloudkove plakete je tudi
Francka Tanc, učiteljica te-
lesne vzgoje na osnovni šoli
bratov Dobrotinšek v Voj-
niku. Najbrž ni treba pose-
bej poudarjati, da je vse živ-
ljenje posvetila športu in
rekreaciji ter delu z ljudmi.
Sama o svojem življenju ta-
kole pripoveduje:
»Bila sem otrok številne
družine, saj sem imela kar
devet bratov in sestra. Med
vojno, ko bi morala v šolo, so
nas izselili v Bosno. Ko smo
se po osvoboditvi vrnili v
Slovenijo, sem končala naj-
prej nižjo gimnazijo in nada-
ljevala šolanje na srednji šoli
za telesno kulturo v Ljub-
ljani.«
Njeni odločitvi, da si izbe-
re poklic učiteljice telesne
vzgoje je nekoliko botrovalo
tudi naključje.
»V nižji gimnaziji smo deč-
ki in deklice tekmovali v
krosu. Posrečilo se mi je, da
sem zmagala. Prav takrat pa
je prišel na šolo razpis za
vpis v srednjo šolo za telesno
kulturo. Učitelj mi je rekel:
,Francka, ti dobro tečeš, kar
ti pojdi!'«
In je šla.
Prvo zaposlitev je dobila v
Vidmu ob Sčavnici. Tam se
je tudi takoj vključila v delo
društva Partizan. V Vidmu
je bilo še več takšnih zagnan-
cev za šport in med njimi se
je Francki ljubezen do tega
dela še poglobila. V društvu
so pripravljali tudi razne te-
lovadne in folklorne nasto-
pe. Partizan Videm je bil ta-
krat najboljše telovadno
društvo in je za svoje delo
prejel pokal Ljudske pra-
vice.
»V Vidmu mi je bilo v za-
četku najtežje, ker se nisem
mogla sporazumevati z
učenci, ki so govorili v prle-
škem narečju. Ko sem jim
nekoč dejala, naj se postavi-
jo v vrsto, so prišli kar s
predpasniki. Rekla sem, naj
jih od veže j o pa so me kar za-
čudeno gledali, jaz pa njih.
Potem sem enega pocukala
za predpasnik. Zavpil je:
»Cehi, Sirce dol!« Mislila
sem, da so kakšna češka
manjšina, ker so se med se-
boj klicali »Čehi«, a sem ka-
sneje Ugotovila, da čeh po-
meni v prleškem narečju
fant.«
Kasneje je poučevala še v
Apačah, leta 1959 pa je prišla
v Vojnik, kjer je še danes.
Rada dela z otroki. Ve, da
jim bo danes vcepljena lju-
bezen do športa, do zdravega
načina življenja, dobra po-
potnica za vnaprej. Ve pa tu-
di, da mora vzpodbujati k re-
kreaciji tudi odrasle, zato vo-
di rekreacijo starejših članic.
Sama rada igra odbojko, ve-
liko planinari, njena ljube-
zen pa sta tudi drsanje in
smučanje. Zato, če le more,
posedi pred ekranom, kadar
naši smučarji tekmujejo na
belih strminah.
»Moja življenjska želja je,
da bi si ogledala Olimpijske
igre v Sarajevu,« pravi.
»Upam in želim, da bi bili
naši smučarji tam med pr-
vimi.«
IRENA SELIH
-   ANDREJA BEDENIK
Okrnjen dinar
za šolstvo
v konjiški občini je pet
centralnih in osem po-
družničnih šol. V 106 od-
delkih je 2618 učencev,
pouk v kombiniranih od-
delkih pa obiskuje 223
otrok. V celodnevno
obliko dela je vključenih
829 otrok, skupaj z učen-
ci šole Pohorskega odre-
da pa 901.
Sole so združene v de-
lovno organizacijo s toz-
di, kar zagotavlja boljše
reševanje kadrovskih in
stanovanjskih proble-
mov, predvsem pa boljše
sodelovanje na strokov-
nem področju.
Stabilizacijska prizade-
vanja so kajpak prizadela
tudi šolstvo. Šole lahko
namenjajo svoja sredstva
le za najnujnejša vzdrže-
valna dela. Vse bolj zao-
strene gospodarske raz-
mere lahko za vre j o ure-
sničevanje      temeljnih
vzgojnoizobraževalnih
smotrov. Ob tem pa seda-
nji gmotni položaj peda-
goških delavcev postaja v
nekem smislu ovira za
uresničevanje nalog, ki
jih šolam nalagajo različ-
ne smernice in dokumen-
ti v šolstvu. Sredstva ob-
činske izobraževalne
skupnosti za materialne
stroške pa so vsako leto
manjša in komaj zadošča-
jo za najnujnejše potrebe.
12,7 odstotkov učencev
na osnovnih šolah
Edvard Kardelj v Sloven-
skih Konjicah, Ločah in
Vitanju ima pouk še ve-
dno v drugi izmeni. Opre-
ma učilnic na teh šolah je
neustrezna, zaradi po-
manjkanja prostora so
utesnjene interesne de-
javnosti, prav tako so šole
brez kabinetov. Neustrez-
ni prostori in pogoji so še
na podružničnih šolah v
Jerneju in Zbelovem.
MATEJA PODJED
Šentjurske gasilke priliodnje leto
na zvezno tekmovanje
V šentjurskem gasilskem društvu se desetina mladink-
gasilk že vneto pripravlja na zvezno gasilsko tekmovanje,
ki bo prihodnje leto.
Pod mentorstvom Milana Kukoviča so dekleta letos osvo-
jila prvo mesto na občinskem tekmovanju, skupaj z deseti-
nami člcinov, članic in pionirjev pa so se udeležile tudi
republiškega tekmovanja gasilskih desetin v Vevčah pri
Ljubljani. Domov so se šentjurske gasilke vrnile s srebrno
plaketo in srebrno kongresno značko.
Sedaj se gasilke pripravljajo, da bi tudi na zveznem tek-
movanju osvojile dobro mesto in bi tako čimbolje zastopale ,
Gasilsko zvezo Slovenije. Ob dobrem m požrtvovalnem delu
ter rednih vajah, ki jih pripravlja njihov mentor, bo šentjur-
skim gasilkam to prav gotovo tudi uspelo. \
IVANAFIDLERj

^4 ..
Dedek Mraz ne pozna meja
Prinesel bo številne priretlitve In nemalo ueseija
Novoletnih praznikov se
najbolj veselijo otroci in za-
to že nestrpno pričakujejo
dedka Mraza, ki je že na po-
ti in v nekaterih krajevnih
skupnostih je tudi že obi-
skal in obdaril naše naj-
mlajše občane. Sicer pa si v
vseh občinah na Celjskem
prizadevajo, da otrokom
pripravijo čim lepše slovo
od starega leta.
Tudi mesta v teh zadnjih
decembrskih dneh že dobi-
vajo praznično podobo,
upajmo, da bo zapadlo še kaj
snega, • da bo novoletno
vzdušje popolno.
V Celju bo več
prireditev kot
kadarkoli prej
Dedek Mraz je že obiskal
in obdaril otroke v krajevnih
skupnostih Aljažev hrib.
Center, Dečkovo naselje,
Dobrna, danes popoldne pa
bo na dolgem Polju in tako
naprej vse do 27. decembra,
ko bo zaključil svojo pot v
Vojniku. Otroke bo obiskal
tudi na šolah in vrtcih, darila
pa bodo dobili vsi otroci od
starosti dveh do enajstega le-
ta. Starši otrok, ki niso vklju-
čeni v varstvo, bodo še pra-
vočasno obveščeni, kje in
kdaj bo dedek Mraz v njihovi
krajevni skupnosti.
Tudi prireditev ne bo
manjkalo. V Pionirskem do-
mu bodo uprizorili dve lut-
kovni predstavi, in sicer
Snežinka potepinka in Mi-
hec in dedek Mraz, igrica
Klovn in njegov cirkus bo v
kulturno umetniškem druš-
tvu Zarja, gostje, balet Ika
Otrina iz Maribora, bodo
uprizorili Piko Nogavičko v
celjskem gledališču, v vsaki
krajevni skupnosti pa bodo
prihod dedka Mraza sprem-
ljale tudi igrice in lutkovne
igrice, ki jih izvajajo vzgoji-
telji in baletna skupina Igen.
To še ni vse. Ravno včeraj
so oživele stojnice poulične-
ga novoletnega sejma, ki ga
organizira Zavod Golovec.
Na ulicah trga V. kongresa in
Savinove ulice pri tržnici bo
možno kupiti vsakovrstno
blago, marsikaj bo primerno
tudi za novoletna darila.
Vsak dan popoldne bo v ok-
viru sejma prireditev za naj-
mlajše, ki ga bo popestril
raznovrsten program risank.
Ob zaključku sejma pa bo 29.
decembra še silvestrovanje
za otroke v dvorani Golovec.
V štiriurnem programu se
bodo zvrstile razne igrice, ri-
sanke, glasbene točke in še
marsikaj, kar bo popestrilo
ta novoletni živ-žav.
V Laškem prvič
novoletni sprevod
Tudi v Laškem bo dedek
Mraz obiskal in obdaril vse
otroke od drugega leta staro-
sti do učencev v četrtem raz-
redu osnovne šole. Obiskal
jih bo v vrtcih, šolah in kra-
jevnih skupnostih v času od
26. do 30. decembra.
Včeraj je pričel s svojimi
novoletnimi koncerti po
centralnih šolah v občini
kantavtor Marjan Smode. Na
te koncerte vabijo tudi otro-
ke podružničnih šol in vse
predšolske otroke.
Zadnje dni v letu bodo na
vseh šolah novoletni plesi za
učence od prvega do osmega
razreda, učenci višjih razre-
dov pa bodo imeli še silvestr-
ske čajanke.
V kinematografu bodo vr-
teh film o živalih »Rjovenje«,
na podružničnih šolah pa ri-
sanke.
Predzadnji dan starega le-
ta pa bo krenil po uhcah la-
škega novoletni sprevod s
kočijami, z dedkom Mrazom
in s spremstvom, ki se bo
zaključil na Valvazorjevm
trgu s pestrim programom za
najmlajše.
V Šmarju pisana
ponudba
Pisana in živahna pravljič-
na mesta bodo v času od 22.
do 29. decembra v Šmarju,
Rogatcu, Rogaški Slatini,
Kozjem in v Bistrici ob Sotli.
Dedek Mraz bo iz koša natro-
sil daril, s sabo pa bo pripe-
ljal še pisano druščino. Ta bo
poskrbela za otroške igrice,
lutkovne predstave, pravlji-
ce in druge praznične zani-
mivosti. Lutkovna sekcija
VVO iz Rogaške Slatine je
posebej poskrbela za otroke
iz tistih krajev, kjer ne bo
prazničnih mest. Ti si bodo
lahko ogledali zabavno lut-
kovno predstavo. Kulturna
skupnost občine Šmarje pri
Jelšah pa je v goste povabila
tudi Lutkovno gledališče iz
Maribora. 23. decembra bo-
do predstave v Rogatcu,
Šmarju in v Rogaški Slatini.
Seveda pa bo v prednovolet-
nem času veselo tudi v šolah
in vrtcih pa še kako drugače
tudi v krajevnih skupnostih.
2alec - dedek Mraz
tUdI na tržnici
Tudi v žalski občini bodo
obdarili vse otroke od druge-
ga do enajstega leta starosti.
Dedek Mraz bo krenil na pot
prihodnji teden in obdaril
otroke v vrtcih, šolah in kra-
jevnih skupnostih, kjer bodo
pripravili tudi temu prime-
ren program. Ves prihodnji
teden bo na tržnico prihajal
ob 16. uri s svojim sprem-
stvom dedek Mraz, ki bo
otrokom poklonil številne
zanimive prireditve. Ob pri-
hodu dedka Mraza bodo tudi
tokrat v preboldskem vrtcu
pripravili poseben program.
Vrednost paketa za vse
otroke bo 300 dinarjev, če-
prav podpisnice samouprav-
nega sporazuma ne izpolnju-
jejo dogovorjenih obvezno-
sti za združevanje sredstev v
ta namen.
Prireditve in
obdaritve v
velenjski občini
v petek, 23. decembra, bo-
do začeli z novoletnimi prire-
ditvami, obiski dedka Mraza
s spremstvom in obdaritva-
mi otrok v velenjski občini.
Pripravili bodo 22 prireditev
po vseh krajevnih skupno-
stih, ki so namenjene pred-
šolskim in šolskim otrokom.
Prvi dan bodo začeli v Skor-
nu Florjanu, Topolšici, Lo-
kovici in Pesju ter zaključili
26., 27. in 28. decembra v
prostorih Knjižnice Kultur-
nega centra s pravljično uro,
ki jo bo s tekstom Pravljice
iz Najdihojce izvajala članica
SNG Maribor Breda Puglje-
va. V vseh krajevnih skup-
nostih bodo poleg obiska
dedka Mraza in obdaritve
otroci deležni tudi kulturne-
ga programa, kjer bodo za-
igrali štiri igrice »Volk in se-
dem kozhčkov«, »Hankina
zanka«, »Medvedek Pu« in
»Metkine igračke«.
Osnovnošolski otroci si
bodo v dneh pred praznikom
ogledali še igro Modra vrtni-
ca ter barvni risani film Ro-
binzonove     pustolovščine.
Ob tem pa pripravljajo še
prireditve v Rdeči dvorani,
ki bodo od 26. do 28. decem-
bra za otroke mestnih kra-
jevnih skupnosti, lahko pa
jih obiščejo tudi drugi otroci.
V Mozirju Pravljica
o repi
Obiske dedka Mraza in ob-
daritve otrok v Gornje Sa-
vinjski dolini so Jtudi letos
pripravili pri posebnem od-
boru Zveze prijateljev mladi-
ne, kjer so vključeni tudi
predstavniki krajevnih
skupnosti, društev, mladine
ter ravnatelji osnovnih šol.
Skupaj z dedkom Mrazom,
bodo otroke obiskali in raz-
veselili tudi pionirji in mla-
dinci Šolskega kulturnega
društva osnovne šole Gornji
grad, ki bodo uprizorili Prav-
ljico o repi. Od 25. do 30. de-
cembra bo dedek Mraz obi-
skal 2100 otrok od 2. leta sta-
rosti do vključno 4. razreda
osnovne šole. Darilo v vre-
dnosti 250 dinarjev je izbrala
posebna komisija pedago-
gov in mentorjev pionirske
organizacije.
V Slovenskih
Konjicah - dedek
Mraz ne pozna
meja
Pri Zvezi prijateljev mladi-
ne so poskrbeU, da bo dedek
pozdravil in v svojih stabiU-
zacijskih zmožnostih obdaril
vse otroke v občini. Pričaku-
je ga 3500 malčkov, nič manj
pa ne bo njegovih daril in
dobrih želja veselih še 40
otrok onkraj republiških me-
ja. V njegovem imenu bodo
v sosednje republike ponesh
enaka darila, kot jih bodo
prejeU otroci iz konjiške ob-
čine tistih staršev, ki so za-
posleni v tej občini.
Da bo vzdušje ob spreje-
mu dedka še lepše, bodo po-
skrbeli člani prosvetnega
društva iz Zreč z igrico Mali
strah bav-bav v režiji Zdrav-
ka Ivačiča.
Prireditve za otroke bodo
od ponedeljka dalje, tja do
prednovoletnih dni.
V Šentjurju se bo
dedek Mraz vozil s
kočijo
Dedek Mraz si bo vzel za
otroke šentjurske občine kar
tri dni svojega dragocenega
časa. V sredo 28. decembra
bo obiskal otroke šentjur-
skega vrtca. Otroci starejši
od dveh let si bodo lahko po-
leg dedka Mraza ogledali tu-
di lutkovno igrico. Naslednji
dan, v četrtek 29. decembra
dopoldan bo obiskal otroke
vrstca in krajevne skupnosti
Ponikva. Popoldan bo zopet
na razpolago šentjurskim
otrokom. Obdaroval bo otro-
ke krajevne skupnosti Cen-
ter in otroke iz okolice, ki ne
hodijo v vrtec. Prireditev bo
v šentjurski dvorani. Ob pe-
tih popoldan pa se bo dedek
Mraz sprehodil skozi ves
Šentjur. Spremljali ga bodo
palčki in Sneguljčica. Vozili
se bodo v dveh kočijah, ki jih
bodo vlekle konjske vprege.
Zadnji dan svojega bivanja v
šentjurski občini, v petek 30.
decembra, se bo dedek Mraz
podal med otroke Slivnice,
Dramelj in med otroke Loke
pri Zusmu.
Med novoletnimi voščilnicami tudi letos ni posebnih
presenečenj. Proizvajalci so znova ponudili večinoma
že znane vzorce - »za vsak okus nekaj« - od podkvic in
dimnikarjev za srečo, dedkov Mrazov pa do reproduk-
cij umetniških sUk in fotografij zimske pokrajine.
Kupci letos največ kupujejo UNICEFOVE voščilnice,
tako da so skoraj povsod že pošle, le pri naši knjigi v
Stanetovi ulici jih še imajo. Zavitek desetih voščilnic
stane 130 dinarjev. Tudi pri Mladinski knjigi so oblju-
bih, da jih bodo ta teden še dobih.
Čeprav je res ličnih in okusnih voščilnic malo, je
izbira dovolj bogata, da bo lahko vsakdo izbral nekaj
zase. Najizbirčnejšim in najiznajdljivejšim pa še vedno
preostane, da voščilnice za prijatelje in znance izdelajo
sami.
Čas AVNOJ-a
TANJUG
Republika Je rojena
Vzdušje v Jajcu pred zasedanjem AV-
NOJ-a opisujejo kronisti kot zelo živahno in
polno nekakšne notranje napetosti pred po-
membnim dogodkom. Na to niso vplivala
niti stalna bombardiranja, ki so slednjič po-
vzročila sklep, da bo AVNOJ zasedal pono-
či. Pred zasedanjem se je v mestu zbralo 142
od skupaj 250 pooblaščenih delegatov, med
njimi nekaj znanih umetnikov.
V slovenski delegaciji je bil tudi akadem-
ski slikar Božidar Jakac, ki je dogodek izko-
ristil in ustvaril nekaj nepozabnih pričevanj
o zasedanju v Jajcu - med njimi tudi nekaj
portretov tovariša Tita. V Jajce je prispel
tudi kipar Antun Avgustinčič in nastal je
znan doprsni kip tovariša Tita, ki je med
zasedanjem AVNOJ-a stal v dvorani kultur-
nega doma. Svoj vojni atelje je v Jajcu odprl
tudi Djordje Andrejevič-Kun in po zaslugi
tega je bila dvorana kulturnega doma kma-
lu okrašena z liki Lenina, Marxa, Tita in
zavezniških vodij. Neposredno pred zaseda-
njem je v Jajce prišla tudi žalostna novica,
da je pred poletom za Kairo na Glamočkem
polju padel Ivo Lola Ribar.
Po spominih očividcev je bil 29. novem-
ber hladen a jasen. Sele pred večerom je
začelo deževati, toda takrat na ulicah ni bilo
več nikogar. Mesto je bilo povsem zamrače-
no. Nič ni kazalo na to, da v sokolskem
domu sprejemajo sklepe največjega pome-
na za naše narode, sklepe, po katerih nič več
ne bo tako, kot je bilo dotlej.
Zasedanje se je pričelo točno ob 19. uri, ko
je v dvorano prišel tovariš Tito s pesmijo
Hej Slovani, ki so jo pred letom dni peh tudi
v Bihaču. Zasedanje je pričel dr. Ivan Ribar,
ki je prebral imena padlih delegatov, med
katerimi so bih tudi trije člani izvršnega
odbora AVNOJ-a - Nurija"Pozderac, dr. Si-
ma Miloševič in Veselin Masleša.
Po običajni formalnosti, ki pa so imele
zaradi pomena trenutka posebej slavnostno
obeležje, je im.el referat o razvoju narodno-
osvobodilne borbe v povezavi z mednarod-
nimi dogodki vrhovni komandant NOV Jo-
sip Broz Tito. Referat je bil dolg okoli 18
strani, toda Tito je potreboval celih 70 mi-
nut, da ga je prebral. Aplavzi in vzklikanja
»Tito-Tito« so se pričeh že, ko je stopal za
govorniški pult. Medtem ko je bral, pa so ga
kar 38-krat prekinih z ovacijami.
»Ustanovitev AVNOJ-a je ena od največ-
jih pridobitev naše narodnoosvoboilne bor-
be doslej,« je rekel Tito. »Položeni so teme-
lji, na katerih gradimo novo, pravičnejšo
ureditev Jugoslavije, položeni so temelji, na
katerih ustvarjamo resnično bratstvo- in
enakopravnost vseh narodov Jugoslavije,
temelji prave, resnično demokratske naro-
dne vladavine.«
Ko so aplavzi pojenjah, je Tito govoril o
težkih bitkah, ki so jih izbojevale partizan-
ske enote, o dolgi osamljeni borbi, ki je
zahtevala tisoče najboljših sinov jugoslo-
vanskih narodov. V tem trenutku so vsi
vstah in se jih spomnili z minuto molka.
»Morali smo preliti potoke dragocene na-
rodne krvi, na desettisoče najboljših sinov
našUi narodov je moralo dati svoja življenja
v dveletni neznanski borbi s sovražnikom,
da bi si slednjič resnica o pravem položaju v
Jugoslaviji utrla pot pred svetovno jav-
nost,« je nadaljeval Tito in dodal: »Morda
nikoli ni kakšen mali narod tako drago pri-
šel do tega, da je prepričal svetovno javnost,
da je kri, ki je prehta v Jugoslaviji, njegova
in ne kri sramotnih izdajalcev, katerih gla-
varji uživajo gostoljubje v zavezniških drža-
vah«.
Tito je zatem analiziral narodnoosvobo-
dilno borbo in odnose moči v državi ter
poudaril, da ima AVNOJ kot predstavnik
naroda, dolžnost storiti vse, kar je potrebno,
da bi opravičil izkazano zaupanje. »Danes
mora,« je dejal Tito »AVNOJ zares postati
najvišje zakonodajno in izvršilno telo Jugo-
slavije. Prišel je čas za ustanovitev izvršne-
ga organa v obliki nekake začasne vlade, ki
bo sposoben upravljati vse posle, ki jih mo-
ra upravljati prava narodna vlada.«
Delegati so Titove besede sprejeh stoje,
razburjenje je bilo prevehko, da bi bilo mo-
goče mimo sedeti. Se dolgo zatem, ko je
Tito končal referat, so trajale ovacije. Zatem
je sledila razprava, ki je njegove besede v
celoti podprla. Razpravljalo je 19 delegatov,
zatem pa je bila sprejeta Deklaracija druge-
ga zasedanja, v kateri so razloženi cilji in
značaj tega zbora. Kot edino in najvišje
predstavništvo volje vseh narodov Jugosla-
vije je AVNOJ zatem sprejel sklepe, s kate-
rimi se konstituira v vrhovno zakonodajno
in izvršilno predstavniško telo Jugoslavije
ter ustanavlja Nacionalni komite osvobodi-
tve Jugoslavije (NKOJ) - organ z vsemi obe-
ležji vlade, s katerim bo AVNOJ uresničeval
svojo izvršno funkcijo. AVNOJ je tudi skle-
nil:
- da se izdajalski jugoslovanski begunski
vladi odvzamejo vse pravice zakonite vlade
Jugoslavije, kralju Petru pa prepove povra-
tek v državo,
- da se pregledajo vse pogodbe, ki jih je
t^ »vlada« sklenila, da se razveljavijo ali
ponovno sklenejo,
- da se Jugoslavija izgradi na demokra-
tičnem federativnem principu kot državna
skupnost enakopravnih narodov.
Vsi ti zaključki so oblikovani v posebnih
sklepih. V enem od njih je dano priznanje
narodnoosvobodilni vojski in VThovnemu
štabu, izraža hvaležnost in občudovanje to-
varišu Titu za njegovo vojno in politično
delo. AVNOJ je na predlog slovenske dele-
gacije vpeljal v narodnoosvobodilno vojsko
tudi naziv maršala Jugoslavije. Takrat je že
minila polnoč, toda aplavzov dolgo ni bilo
konec, kajti vedelo se je, da je naziv maršala
namenjen Titu. Sklep o tem je na prvi seji
sprejelo novo izvoljeno predsedstvo, v kate-
rem so biU: predsednik dr. Ivan Ribar, pod-
predsednik Moša Pijade, Antun Avgustin-
čič, Josip Rus, Marko Vujašič in Dimitar
Vlaliov, sekretarja Rodoljub Colakovič in
Radonja Golubovič ter 55 članov.
(se nadaljuje")
8. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1883
NA KRATKO
Praznuje Krajevna sicupnost 2aiec
2e v soboto so začeli s številnimi prireditvami v Žalcu ob
krajevnem prazniku, ki ga slavijo 27. decembra kot spomin na
vojna leta, ko so v Mariboru ustrelili prvo skupino zavednih
ljudi Žalca.
Začeli so s športnimi prireditvami in pa tradicionalnim
srečaanjem starejših občanov. V torek je bil zanimiv pogovor
predstavnikov krajevne skupnosti Žalec s poslovodnimi or-
gani OZD v KS, jutri pa bo ob 18,30. uri v dvorani SLO koncert
mešanega pevskega zbora iz Železnikov nad Skotjo loko. V
ponedeljek, 26. decembra pripravlja v okviru praznika Turi-
stično društvo Žalec predavanje -Zakaj varujemo naravno
dediščino s medtem ko bo v torek, 27. decembra ob 17. uri, na
sam dan praznika KS Žalec, še slavnostna seja s kulturnim
programom v telovadnici OS Peter Sprajc-Jur.
T. VRABL
Srečanje starejših na Dobrni
Vsakulclna srečanja starej.ših krajanov Dobrne so vedno doži-
vetje. Tudi letos je bilo tako. Od okoli 130 krajanov, starejših od
70 let se jih je zbralo 52, druge pa je zadržala bolezen ali pa
prevelika oddaljenost. Pozdravil jih je predsednik krajevne
skupnosti Anton Mogu, ki je še posebej čestital Mariji Vanov-
šek, ki je ravno na dan srečanja praznovala svoj 86. rojstni dan.
Starejša od nje in drugih udeležencev je bila Antonija Trbovšek
iz Vinske gorice.
Da je bilo srečanje, na katerem ni manjkalo sproščenega kle-
peta in starih pesmi, še bolj prijetno, so poskrbeli s kulturnim
programom učenci osnovne šole na Dobrni. Poleg njih pa so
svoj delež prispevali še Turistično društvo, krajevna organiza-
cija Rdečega križa. Zdravilišče in društvo upokojencev.
Teicmovanj si Brezjani žeiljo
Brezjani so z vso resnostjo in zagnanostjo organizirali kviz
Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, ki je bil minulo soboto v
tamkajšnjem kulturnem domu.
Občinska konferenca Zveze mladine iz Laškega je storila
prav, da to tekmovanje, ki se je prej odvijalo v večjih centrih,
prenese v nekoliko manjši kraj. Samo tako se lahko uresniči
tudi osnovni namen tega kviza za katerega je dala pobudo
republiška organizacija ZSMS in poteka že od 1977. leta.
V finalni del občinskega tekmovanja se je uvrstila na prvo
mesto osnovna šola Primoža Trubarja iz Laškega, sledita pa
mešani ekipi mladih iz Vrha nad Laškim in Zidanega mosta.
Tekmovanje so popestrili s kulturnim programom, ki so ga
pripravili člani kulturno prosvetnega društva Trobni dol,
člani dramske sekcije strelske družine ter mladi iz Brez in
domači orkester.
VM
Franc Vratnih
Jože Ramšak
Dani Janžovnik
Veseli so, da Imajo tako cesto
Partizanska cesta le povezala Dobrovlle z ilollno
v soboto popoldne je bil
za krajane Dobrovelj velik
praznik. Po treh letih dela
pri gradnji Partizanske ce-
ste na Dobrovlje, so zaklju-
čili z deli in jo predali na-
menu.
Zbrane je najprej pozdra-
vil predsednik sveta KS Bra-
slovče Ivan Fale, nato pa je o
delu in naporih krajanov za
razširitev ceste govoril Franc
Radišek, z interesne skupno-
sti za komunalo in ceste ob-
čine 2alec. Poudaril je, da so
samo letos opravljena dela
veljala več kot 8 miljonov
din, sredstva pa so iz samo-
prispevka občanov, prosto-
voljnega dela krajanov Do-
brovelj in drugih. Sloves-
nosti so se udeležili tudi
predstavniki družbenopoli-
tičnega življenja občine in
družbenopolitičnih organi-
zacij. Kaj pomeni cesta za
Dobrovlje, ki imajo okoli
650 m nadmorske višine so
nam krajani takole pripove-
dovali:
Franc Vratnik: »2elja po
modernizirani cesti je bila
stara že več let. Končno se
nam je ta želja letos uresniči-
la. Bilo je opravljenega veli-
ko dela, lastniki zemljišč ob
cesti pa so potrebno zemljo
podarili. Mi kmetje smo za-
dovoljni, da smo se tako ize-
načili s tistimi v dolini, pa
čeprav cesta nima asfalta.«
Jože Ramšak: »Da imamo
sedaj tako urejeno cesto ni-
smo veseli samo mi, temveč
tudi vsi tisti, ki prihajajo k
nam. Poleg telefona in doma
na Dobrovljah, smo tako se-
daj dobili še obnovljeno ce-
sto, v izgradnji pa je tudi vo-
dovod.«
Rudi Završnik
Dani Janžovnik: S cesto,
ki je bila največji problem do
sedaj, smo končno tudi Do-
brove! dobili boljšo zvezo z
dolino, saj je bila prej ta ce-
sta komaj malo boljši kolo-
voz. Letos je bilo opravljeno
najtežje delo, to je sekanje in
miniranje žive skale in
drugo.«
Kudi Završnik: Tudi za
nas šolarje je cesta velikega
pomena. Pot v šolo bo sedaj
minila hitreje, pa tudi mno-
go bolj varna bo, šofer naše-
ga šolskega avtobusa pa se
bo manj jezil.
T. TAVČAR
Komunale! opravili nalogo
Minuli konec tedna je pri
nas padlo le nekaj centime-
trov snega. Ravno toliko, da
je smučarjem napravil sko-
mine, cestarjem in komu-
nalcem pa precej dela.
Snežinke so se hitro spre-
menile v dežne kaplje, ceste
ter pločniki so postali prave
drsalnice. Delavci Cestnega
podjetja Celje, ki skrbijo za
vse pomembnejše ceste na
našem območju, so že ob
prvem sneženju posuli vse
magistralne in regionalne ce-
ste s soljo, tako da se je sneg
hitro stopil. Nekaj težav je
bilo le v Logarski dolini in
na Kozjanskem, kjer sol za-
radi nizkih temperatur ni de-
lovsda in so morali ceste plu-
žiti. Od petka do nedelje so
cestarji posuli približno 200
ton soli in 100 kubikov pe-
ska.
Tudi celjski komunalci so
stopili v akcijo že ob prvem
sneženju in poledici. Ves čas
so imeh na terenu 4 posipal-
nike in dva traktorja za či-
ščenje pločnikov. Cez vi-
kend so posuli več kot 100
ton soli in 60 kubičnih me-
trov peska. Miličniki so jih
sproti obveščali, kje so ulice
in lokalne ceste poledenele.
Komunalci seveda čistijo in
posipajo samo tiste ulice in
lokalne ceste, za katere je za-
dolženo podjetje CE-KA. Za-
to vnovič obveščajo hišne
svete, da lahko dobijo pri
njih brezplačno sol za ploč-
nike.
Nekateri »navdušenci«, pa
si niso mogli kaj, da ne bi
poledenele ceste izkoristili
za svojevrstno rekreacijo,
kakršno vidimo na posnetku
Toneta Tavčarja. Pri tem pa
niso upoštevali, da vsi pač
niso tako spretni drsalci in
da je na takšnih divjih drsali-
ščih počila že marsikatera
kost.
MK
Pozornost
starejšim
v nedeljo so se v Konusu
srečali starejši občani Sloven-
skih Konjic in bližnjih krajev-
nih skupnosti. 250 se jih je seš-
lo na prireditvi, ki je v občini
že tradicioncilna, pripravljajo
pa jo organizacije Rdečega kri-
ža, v sodelovanju s krajevnimi
skupnostmi in družbenopoli-
tičnimi organizacijami.
Nedeljsko vzdušje med sta-
rejšimi krajani je v Konusu po-
pestril moški ijevski zbor
Adolf Tavčar in folkloristi iz
UP-a.
MP
Odlikovanja v Blagovnem centru
Na slavnostni seji delavskega sveta delovne organizacije
Blagovni center Celje je predsednik skupščine občine Celje,
Edvard Stepišnik, izročU odlikovanja SFRJ Majdi Padež-
nik, računovodkinji tozda Pražama in tozda Transport ter
Ladislavu Zagoričniku, svetovalcu glavnega direktorja, za
posebne zasluge v boju za osvoboditev, za zasluge pri gradi-
tvi socializma in socialističnih samoupravnih odnosov, za
utrjevanje in organiziranje splošne ljudske obrambe, varno-
sti in neodvisnosti države ter za zasluge na področju gospo-
darstva in za dolgoletno ustvarjalno delo v delovni organiza-
ciji.
Majda Padežnik je bila odlikovana z redom zaslug za
narod s srebrno zvezdo, Ladislav Zagorčnik pa z redom dela
s srebrnim vencem. ZDENKA ZIMSEK
Uspehi športnikov
AMD Slander Celje
mmmmmmammmammamammmmmmamm
Jože Mesarec osvojil Zlato čelailo.
Člani športne komisije
pri AMD Šlander v Celju so
pred nedavnim pregledali
opravljeno delo za preteklo
tekmovalno sezono. Pro-
gram, ki so si ga zadali za
leto 1983, je bil v celoti ure-
sničen, kljub težavam, ki so
se med letom pojavile.
Člani športne komisije so
organizirali devet prireditev,
njihovi tekmovalci pa so se
udeležili 26 dirk sirom po do-
movini in tujini. Na njih so
zelo uspešno zastopali barve
društva.
Kot že nekaj let nazaj so se
zopet najbolj uveljavili tek-
movalci v kartingu, ki so se
kot ekipa uvrstili na tretje
mesto v republiki in na četr-
to mesto v zveznem merilu.
Med desetimi tekmovalci, ki
so vozili za AMD Šlander na
vseh dirkah za republiško in
državno prvenstvo in dveh
mednarodnih dirkah, se je v
pretekli tekmovalni sezoni
najbolj uveljavil tekmovalec
v razredu 90 ccm nacional
Jože Mesarec. Ze tretjič za-
pored je osvojil v svojem
tekmovalnem razredu na-
slov državnega prvaka in s
tem tudi letos Zlato čelado,
najvišje priznanje AMZ Ju-
goslavije. Po 15 letih je to
drugič, da je član AMD Slan-
der Celje osvojil to najvišje
priznanje. Jože je osvojil tu-
di naslov republiškega prva-
ka za leto 1983. Seveda so se
tudi ostali tekmovalci Prek,
Bitenc, Jelenko, Romih,
Krajnc in drugi dobro uvrsti-
li. Jure Bitenc je v razredu
100 ccm seniorji osvojil na-
slov repubhškega prvaka.
V moto crosu je za AMD
Šlander nastopilo v razredih
125 in 250 ccm osem tekmo-
valcev, ki so dosegli med po-
samezniki Zlatko Ulaga na-
slov republiškega prvaka v
razredu 125 ccm, Gorazd So-
vič četrto mesto in v razredu
250 ccm Franc Svetelšek če-
trto mesto. Ekipno so osvoji-
li prvo oziroma tretje mesto.
Kakor pri tekmovalcih v kar-
tingu tako tudi pri motocros-
su se srečujejo z velikimi te-
žavami z nabavo tekmoval-
nih strojev, rezervnih delov
ter goriva in maziv.
Zelo številna je moto sek-
cija, ki šteje preko 70 članov.
Namen sekcije ni zgolj tek-
movanje in udeležba na sre-
čanjih motoristov, temveč
deluje s poudarkom na pre-
ventivni dejavnosti. Udeleži-
li so se vseh srečanj motori-
stov po domovini in dveh v
tujini. Člani sekcije so veliko
prispevali k realizaciji šport-
nega programa, saj so sode-
lovali na vseh prireditvah, ki
jih je organiziralo društvo. V
prihodnjem letu se namera-
vajo tudi uveljaviti v tekmo-
valnem športu.
Zaradi znanih težav z gori-
vom je skoraj popolnoma za-
mrlo delo v rally sekciji. Nje-
ni člani so se udeležili le
dveh tradicionalnih avto ral-
lyev na Madžarskem, kjer so
zelo uspešno zastopali barve
društva in naše domovine.
Brez športnih funkcionar-
jev z opravljenim sodniškim
izpitom si ne moremo zami-
sliti nobenega tekmovanja v
avto moto športu. Skoraj sto
športnih funkcionarjev je v
pretekli sezoni uspešno so-
delovalo pri izvedbi števil-
nih prireditev AMD Šlander.
Delo je bilo vzorno opravlje-
no. Sodelovali so tudi pri
preventivnih akcijah SPV
Celje, DPM Celje, na tekmo-
vanju inštruktorjev Sloveni-
je in republiškem tekmova-
nju voznikov tovornih vozil
jn avtobusov.
G. F.
Krvodajalska
akcija v
Laškem
Pri občinskem odboru
Rdečega križa v Laškem
se že pripravljajo na
izvedbo zadnje krvodajal-
ske akcije v tem letu.
Ta bo v sredo, 28. de-
cembra v Zdravilišču v
Laškem, pričela pa se bo
ob 7. uri.
22. DECEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Iz Slabe moke Je lahko le slab kruh
LaščanI se bodo morali sprijazniti z nekoliko slabšo kakovostjo kruha
Laški lenih je nekoč slovel po svoji
kakovosti, zadnje čase pa je slišati
vse več negodovanja na račun kruha,
ki se po kaJcovosti, ne more primerja-
ti s prejšnjim. Zgodilo se je, da so
ljudje kupili premalo pečen, plesniv
kruh ali pa je kupec namesto belega
kruha dobil polbelega in tako iz dne-
va v dan, dokler ni kruh postal tema
dneva med Laščani.
Zato, da bi ugotovili, kolike je resni-
ce na tem, srno se oglasili pri Stanku
Tausesu, direktoiju laške pekarne in
mu postavili nekaj vprašanj.
Ali menite, da so umestne pripom-
be, ki krožijo med ljudmi o vašem
kruhu?«
S. Tauses: »Res, da je bil naš kruh v
zadnjem času nekoliko slabši. Pro-
blem kakovosti kruha in njegove ob-
stojnosti se pojavlja povsod. Pripom-
be, ki krožijo po Laškem so prišle tudi
do mene, vendar drugi ali tretji dan
ugotavljati, kaj je vzrok kvaru, je že
nekoliko težko.«
»Vendarle je s kruhom nekaj naro-
be. Kje mislite, da so vzroki za to?«
S.Tauses: »Eden najvažnejših je ta,
da nam primanjkuje posebnega dodat-
ka proti plesnivosti. To je acetopan, ki
ga pri nas izdeluje Pliva in ga zadnje
čase ni bilo mogoče dobiti. Vendar je
naš acetopan slabše kakovosti kot
uvoženi. Uvoza pa ni.
Težko je dobiti tudi C-vitamin, ki
prav tako vpliva na kakovost kruha.
Tudi moka ni dovolj dobra. Po predpi-
sih moramo uporabljati tip 850, ki vse-
buje več otrobov in ima zato slabši
lepek, moka pa je bolj vlažna.«
V zadnjem času je vse manj belega
kruha na vaših policah. Zakaj?
S. Tauses: »Primanjkuje bele moke.
Vsi drugi porabniki dobijo prej belo
moko kot pa mi, peki. Naprej jih dajo
za pšenični zdrob, nato tovarnam te-
stenin, slaščičarjem, pa kuhinjam. Mo-
ke, kolikor je dobimo, je komaj dovolj
za pecivo, rnlečni kruh in zemlje. Malo
jo še ostane, da napravimo lahko nekaj
polkilogramskih hlebcev.«
Ali mislite, da se bo kaj spremenilo
in bodo ljudje s kruhom ponovno za-
dovoljni?
S. Tauses: »Takega kruha kot smo
ga imeli, verjetno še nekaj časa ne bo
na naših policah. Kakšen je kruh ni
odvisno le od pekov. Storili bomo vse,
da bomo izboljšali kakovost kruha; se-
veda le, če bomo imeli tudi vse ostalo,
kar za dober kruh potrebujemo.«
.........____________VLM)OMAROT
Vsak mladinec bi moral biti gasilec
Gasilsko društvo v Jagnjenicl Je »motor« kraja In večkratni prvak_
Naslov našega prispevka
se je rodil iz razgovora s
predsednikom gasilskega
društva v Jagnjenici IVA-
NOM KOSEMOM, ki po-
stavlja za temelj vsakega
gasilskega društva mlade
člane. Njihovo društvo šteje
trenutno 40 članov, ki so
razdeljeni v štiri ekipe (dve
sta sestavljeni iz pionirjev,
ena iz mladincev, ostali pa
so odrasli člani). Prav vsi so
zelo pridni, najbolj pa naj-
mlajši.
Prvi pobudnik za ustano-
vitev gasilskega društva v
Jagnjenici je bU Vilko Grač-
ner, ki je zbral okoli sebe 30
do 40 članov na ustanovnem
občnem zboru 10. 3. 1946 le-
ta. Prvo njihovo imetje je bi-
la ročna brizgalna, ki so jo
dobili od gasilskega društva
Gaberje iz Celja, prve unifor-
me je darovalo gasilsko
društvo iz Radeč. Kmalu so
nabavili še prvo motorno
brizgalno. Leta 1949 so priče-
li z gradnjo gasilskega doma
in ga dokončali leta 1955.
Ko so se materialno opo-
mogli in dobili svoj dom, so
začeli razvijati gasilsko de-
javnost. Pet let so bili občin-
ski prvaki ter osvojili preho-
dni občinski pokal v trajno
last. Pri republiških tekmo-
vanjih dosegajo pomembne
rezultate, nazadnje so prine-
sli domov bronasto medaljo.
Najmlajši in najbolj pridni člani gasilskega društva Jagnjenica
Tudi sodelovanje z občin-
sko gasilsko zvezo je zelo
uspešno, zlasti podmladek
dosega lepe rezultate.
Čeprav so gasilci Jagnjeni-
ce moderno opremljeni, se
jim še niso izpolnile vse že-
lje. Radi bi imeh cisterno za
dovažanje vode v odročne
kraje in postavili bi radi re-
zervarje za vodo, da bi lahko
po potrebi zaščitili kmetij-
ska področja v slučaju poža-
ra. V zaselku Cimemo je v
gradnji gasilska orodjarna,
radi pa bi jih napravili še
več.
Vsako delo v vasi obogati-
jo z lastnim prispevkom v
obliki prostovoljnega dela,
kjer se spet najbolj izkažejo
mladi člani. Letos bi radi v
lastnem domu prekrili stre-
ho ter napravili prostor za ar-
hiv ter sestanke.
ZDENKA STOP AR
Za planince leta
niso ovira pri delu
Aktivni gornjegrajski planinci .
Poročali smo že, da so tu-
di gornjegrajski planinci
nadvse slavnostno prosla-
vili letošnji, 90-letni jubilej
slovenskega planinstva.
Prenovili so dom na Menini
planini in dokončali novo-
gradnjo, izgradnjo pristave.
Ob tem, da koče niso pre-
navljali in gradili le eno le-
to, pa velja omeniti, da je
nova pridobitev predvsem
sad skupnega dela mladih
in starejših, že izkušenih
planincev.
Od 300 članov, kolikor je
planincev v Gornjem Gradu,
je več kot polovico mladih:
»Mislim, da smo se mladi in
stari ujeli med seboj kot red-
kokje. Med nami ni razdora,
tudi razlika v letih ni opazna,
saj k skupnemu uspehu vsak
prispeva po svojih možno-
stih,« je dejal Matjaž Drčar,
mladi predsednik gomje-
grajskega planinskega druš-
tva.
Na tem sodelovanju je za-
snovano celotno delo v druš-
tvu, kjer še posebno dobro
skrbe za podmladek. 2e
vrsto let imajo na gornjegraj-
ski osnovni šoli in njenih po-
družnicah ustanovljeno pla-
nmsko šolo. Ze najmlajše ta-
ko seznanjajo s pravilnim
odnosom do narave. Prireja-
jo izlete, letos so bih tudi na
strehi Evrope, Mont Blancu.
Pot so si plačali sami, denar
so zaslužili pri pogozdova-
nju. Na najvišjem vrhu je od
devetnajstih članov odprave
stalo 16 Gomjegrajčanov.
Zanima jih torej tudi alpini-
zem, kar dokazuje podatek,
da se jih je nekaj vpisalo v
alpinistično sekcijo planin-
skega društva v Mozirju.
V letošnjem letu so gornje-
grajski planinci obnovili vse
planinske poti na svojem po-
dročju. Ob vsem, kar so na-
redili, še en dokaz več, da pri
planincih leta niso ovira pri
delu. Udarniško moč mladih
kaj dobro dopolnjujejo z zna-
njem in izkušnjami starejših
planincev. RP
Silvestrovanje, v soboto, 31.12.1983 ob 20. uri
- ansambel Prizma
- Marjan Kralj
- gost večera-presenečenje
- d i SCO
- vsaka 50. vstopnica nagrajena
- cena 450,00 din
- rezervacija in predprodaja vstopnic: TTG,
Izletnik, bazen Golovec
DISCOTEKA Golovec - vsak petek, soboto od
20.00 do 01.00
discomatineja - nedelja, od 17.00 - 21.00 ure
BAZEN - 23., 24. in 25.12. državno prvenstvo v
plavanju
DVORANA - sobota, 24. 12. 1983 - prven-
stvena rokometna tekma AERO;ŽELEZNIČAR
Sarajevo
VABLJENI!
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Petek, 23, dec. ob 19.30: Publij Terencij Afričan: EVNUH.
Premiera. Premierski abonma in izven.
Sobota, 24. dec. ob 18.30: Publij Terencij Afričan: EVNUH.
Sobotni abonma in izven.
Ob 15.30: Vito Taufer: JAZ NISEM JAZ. 1. šolski abonma.
Gostuje Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane.
Ob 10.00 Vito Taufer: JAZ NISEM JAZ. Zaključena pred-
stava za Osnovno šolo Poljčane.
Ob 15.30: Vito Taufer: JAZ NISEM JAZ. 2. šolski abonma.
Gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane.
Ob 9.00 Vito Taufer: JAZ NISEM JAZ. Zaključena pred-
stava za Osnovno šolo iz Šentjurja.
Ob 17.30: Vito Taufer: JAZ NISEM JAZ. 3. šolsk: abonma.
Gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane.
Četrtek, 29. dec. ob 10.30 in 17.30: Norman Hunter: PROFE-
SOR MODRINJAK. Gostovanje SLG v Cankarjevem domu.
Ob 13.00 Vito Taufer: JAZ NISEM JAZ. 5. šolski abonma.
Ob 17.00: Vito Taufer: JAZ NISEM JAZ. 4. šolski abonma.
Gk)stovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane.
Likovni salon Celje
V Likovnem salonu v Celju bodo jutri odprli razstavo slikar-
skih del skupine mariborskih umetnikov. Na razstavi se bodo
predstavili s svojimi deU Ivan Cobal, Ivo Gaisniker, Marjan
Jelene, Rado Jevč, Maja Kocmat-Sest, Slavko Kores, Vojko
Pogačar in Viktor Sest. Razstavo bodo odprli ob 18. uri, ogle-
dcili pa si jo boste lahko do 14. januarja prihodnje leto.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu je odprta razstava slik akademskega
slikarja Milana Lorenčaka. Razstavo si boste lahko ogledali do
15. januarja.
Razvojni center Celje
v avli Razvojnega centra razstavlja svoje akvarele slikar
Marko Jezemik. Razstavo si lahko ogledate do ponedeljka, 26.
decembra.
Pokrajinski muzej Celje
v Pokrajinskem muzeju je odprta razstava arttičnih fresk.
Razstava je za ogled odprta vsak dan razen ob ponedeljkih od
9. do 12. ure, ob sredah pa tudi v popoldanskem času od 14. do
16. ure in sicer do konca januarja.
Avla Poslovnega centra GiP Ingrad
Celje
v avli poslovnega centra Ingrad razstavlja nove grafike Jože
Horvat-Jaki iz Nazarij. Razstavo si lahko ogledate do 15. ja-
nuarja.
Hotel Dobrna
v avli hotela Dobrna je odprta razstava ročno izdelanih
okraskov iz slame avtorice Majde Mavri. Razstava je prodajna,
odprta pa bo od 30, decembra.
Prevzgojni dom Radeče
Danes popoldan ob 17. uri bo v Prevzgojnem domu Večer
šansonov in pesmi Svetlane Makarovič.
Dom Dušana PoženeSa Laško
Jutri se bo v Domu Dušana Poženela predstavila dramska
sekcija Pivovarne Laško. Ob 17. uri bodo uprizorili delo Petro-
viča-Katajeva Dan oddiha.
Zdravilišče Laško
v zdraviliški dvorani bo danes ob 17. uri samostojni koncert
Marjana Smodeta, ki se bo v teh dneh predstavil še na več
samostojnih koncertih v laški občini.
Kulturni dom Store
v kulturnem domu bo jutri ob 18. uri šesti tradicionalni
novoletni koncert pihalnega orkestra Storski železarji iz Štor.
ki ga vodi prof, Franc Zupane,
Kulturni dom Trnovlje Celje
v kulturnem domu Zarja Trnovlje bo v nedeljo, 25, decem-
bra ob 15, uri nastopila mladinska gledališka skupina kultur-
noumetniškega društva Zarja, Uprizorili bodo veseloigro za
otroke Conrada Seilerja Klovn in njegov cirkus. Predstava bo
za otroke krajevne skupnosti Trnovlje in izven.
Pionirski dom Cvetke Jerinove Celje
v Pionirskem domu Cvetke Jerinove v Celju bo v torek, 27.
decembra ob 17. uri nastopila mladinska gledališka skupina
Amaterskega gledališča Zelezar Celje-Store. Uprizorili bodo
Grimmovo mladinsko igro Volk in sedem kozličev, ki jo je
priredila Svetlana Makarovič.
Knjižnica Edvarda Kardelja
v avli knjižmce Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu je
odprta razstava z naslovom Zimski športi. Razstavo si lahko
ogledate vsak dan v času. ko knjižnica posluje za bralce in
sicer do 25. januarja.
Zavod za kulturne prireditve Celje
organizira obisk koncerta IX. Beethovnove simfonije v
izvedbi orkestra Slovenske filhannonije in zbora I\-an Goran-
Kovačič iz Zagreba s solisti. Koncert bo 30. decembra v Can-
karjevem domu v Ljubljani, odhod iz Celja pa bo istega dne ob
15.30 uri izpred Vrtnice s posebnim avtobusom. V Ljubljani pa
si boste ogledali tudi razstavo v Narodni galeriji, ki prikazuje
dela tujih umetnikov na Slovenskem od XIV. do XX. stoletja.
Prijave sprejema Zavod za kulturne prireditve do ponedeljka.
26. decembra.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1983
Pred premiero Evnuha
Slovensko ljudsko gledališče Celje bo imelo v petek. 23. tega meseca premiero prvikrat
na Slovenskem prevedeno in uprizorjeno delo rimskega komediografa Terencija »Evnuh«.
Režiser Mario Uršič, tržaški gost, je skupaj z dramaturgom Goranom Schmidtom kontami-
niral s Terencijem še odlomke iz Ovidove »Umetnosti ljubezni«. Oboje je v mojstrskem
prevodu Kajetana Gantarja. Pri odrski podobi sta prispevala svoje še dva tržaška gosta,
scenograf Marjan Kravos in kostumografka Marija Vidau, ter koreografka Ksenija Hribar.
Nastopa domala ves celjski ansambel, pomnožen z gosti.
Novoletni koncert lahke glasbe
Skupaj ga pripravljata godalni In plesni orkester
v sredo, 28. decembra bo
ob 19.30 uri v dvorani kina
Union novoletni koncert, ki
sta ga letos že drugič skupaj
pripravila Celjski godalni
orkester in plesni orkester
Žabe. Pod vodstvom diri-
genta, profesorja Radovana
Marvina, je združeni orke-
ster pripravil Gershvvinovo
Rapsodijo v modrem - kot
gost bo nastopil znani slo-'
venski pianist Aci Berton-
celj, Webrovo Povabilo na
ples v instrumentaciji Ber-
lioza, peti in šesti Brahm-
sov Madžarski ples, Dinni-
cujev Hora staccato s soli-
stom na harmoniki Zora-
nom Kolinom, Carmichae-
lov Stardust in Fascination
v priredbi Mojmira Šepeta.
Z istim programom se bo-
sta orkestra predstavila dan
prej ob isti uri tudi v dvorani
Zdraviliškega doma v Roga-
ški Slatini.
Dolgoletna želja nekaterih
glasbenih delavcev, da bi v
Celju pripravili koncert lah-
kotnejše simfonične glasbe,
se je uresničila lani, ko sta
oba orkestra pred Novim le-
tom prvič zaigrala skupaj.
Nabito polna dvorana Naro-
dnega doma in navdušenje
občinstva je ovrglo doteda-
nje mnenje nekaterih posa-
meznikov, da v našem mestu
ni zanimanja za takšno glas-
bo. Za letošnjo prireditev so
našli tudi vso podporo pri
celjskem Kinopodjetju, ki
jim je dalo na razpolago veli-
ko unionsko dvorano. Ta
dvorana naj bi bila še pose-
bej primerna za simfonične
prireditve, hkrati pa bodo
lahko ustregU tudi večjemu
Številu obiskovalcev, sai ie
lani za nekatere zmanjkalo
vstopnic.
Ker se je Zavod za kultur-
ne prireditve Celje zaradi fi-
nančne stiske odrekel orga-
nizaciji koncerta, bosta orke-
stra nastop pripravila sama,
pri čemer jima bosta poma
gali delovni organizaciji Ae-
ro in Klima. V vodo pa so
padli načrti, da bi se orkestra
z istim koncertom na poseb-
ni prireditvi predstavila celj-
skim osnovnošolcem in
srednješolcem, za kar naj bi
poskrbela občinska konfe-
renca Zveze prijateljev mla-
dine. Poseben koncert je od-
povedan z nerazumljivo
obrazložitvijo, da je reper-
toar, ki so ga pripravih, za
mladino pretežak. Vsaka pri-
pomba ob tako neodgovor-
nem razmišljanju je odveč.
NADA KUMER
Humanizem problem
našega časa
Najnovejša knjiga dr. Vekoslava Grmiča
Te dni je prišla na sloven-
ski knjižni trg knjiga dr. Ve-
koslava Grmiča z naslovom
Humanizem problem naše-
ga časa, knjiga, ki je takore-
koč pisana na kožo času, v
katerem živimo. To ni prav-
zaprav nič nenavadnega, če
vemo, da je njen avtor anga-
žiran in razmišljujoč pisec
številnih razprav in knjiž-
nih del, ki govore o osvoba-
janju človeka in njegovi
vlogi v družbi.
Pred kratkim sta pripravi-
la klub kulturnih delavcev
Ivan Cankar in OK SZDL
Celje predstavitev omenjene
knjige, kjer je avtor pred šte-
vilnim avditorijem razgrnil
svoje sicer že znane misli o
vlogi družbenega sistema in
cerkve do človeka in njego-
vega avtentičnega položaja v
skupnosti. Knjiga, ki je izšla
pri Založništvu tržaškega ti-
ska, je razdeljena na štiri te-
meljna poglavja z naslovi
Antihumanizem, Humani-
zem, Korenine humanizma
in antihumanizma v človeku
in Posebna vprašanja huma-
nizma (izbor razprav). Avtor
govori o množičnem člove-
ku, o individuaUzmu, terori-
zmu, integrizmu, totalitari-
zmu, rasizmu in drugih po-
javnih oblikah, ki po svojih
vsebinah tvorijo elemente
antihumanizma. Govori pa
tudi o elementih, ki sestav-
ljajo humanizem in to v šir-
šem smislu te besede - kot
so sekularizacija, boj za svo-
bodo, boj za človekove pra-
vice, duh demokracije, part-
nerstvo, plurahzem, mirovna
in ekološka gibanja. Poseb-
' ne pozornosti so vredna ra-
zmišljanja o vzgoji za huma-
nizem, o svetovnem nazoru
in humanizmu in o moral-
nem zdravju in humanizmu.
Sklepni del knjige tvorijo
teksti o človekovih pravicah
in krščanstvu, o kristjanovih
pravicah v cerkvi, o krščan-
ski horizontalnosti, o ljubez-
ni in nasilju, o revolucionar-
nosti evangelija, o kristjanih
in samoupravljanju, o veri v
človeka, o ekoloških proble-
mih in krščanski podobi Bo-
ga ter o pogumu za neposluš-
nost in o tem, kaj je med
upanjem in neposlušnostjo.
Srečanje z dr. Vekoslavom
Grmičem je bilo zelo zanimi-
vo, predvsem zaradi tega,
ker je skozi njegovo izvaja-
nje vsebina knjige dobila no-
vo razsežnost pa tudi navzo-
či so lahko neposredno po-
slušali misli misleca in teolo-
ga, ki se zavzema za odprto,
sodobno cerkev v duhu po-
koncilskega obdobja, polno-
krvnega ekumenizma in se-
kularizacije, ki se zavzema,
da bi evangelij in marksistič-
ni nauk še bolj omogočala
popolno in resnično osvo-
bajanje človeka. D. M.
Slovesnost na pevskem iconcertu v Laškem
Kljub izredno slabemu vremenu, bila je huda poledica,
je slavnostni, jubilejni koncert pevskega zbora TIM Laško
privabil polno dvorano poslušalcev.
Ob 55 letnici obstoja zbora in ob 40 letnici 1. zasedanja
AVNOJ je zbor pod vodstvom Lojzeta Šveca zapel vokalne
skladbe Galussa, Gallija, Simonitija, Mokranjca, Vrabca,
Mihelčiča, Srebotnjaka, Bučarja, Juvaneca in Ježa, v dru-
gem delu pa pravtako devet pesmi, predvsem narodnih, v
priredbi raznih avtorjev.
Slavnostni del je kronala podelitev državnega odlikova-
nja. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, ki ga je zbor dcbil
za mnoge uspehe, požrtvovalno delo na področju kulture in
svoj jubilej. Listine častnih članov so dobili Ivan Degen,
Mirko Dragar in Drago Cepuš. Prvi je bil med ustanovitelji
pevskega zbora Hum pred 55. leti.
Podeljena so bile tudi Gallusova odličja: Zlato je dobil
Stane Brečko, srebrno Jože Rajh, bronaste pa; Boris Aškerc,
Anton Gril, Jakob Hrastnik, Rudi Pavčnik, Stanko Razbor-
šek, Franc Teršek in Polde Valant.
JKi
Uspeh mojstra
Povšeta v Laškem
Hudi poledici navkljub
akademskemu slikarju, moj-
stru restavratorju Viktorju
Povšetu in vodstvu laške
muzejske zbirke minuli pe-
tek ni niti malo zdrsnilo.
Mojstrove razstave se je ude-
ležilo tohko ljudi, da bi jih
kaj dosti več pod to streho
ne spravih.
Izbrana pesem, pravšnja
za to priložnost, je zvenela iz
grl moškega zbora z Vrha, ki
od ustanovitve pred letoma
kaže dokaj strm vzpon med
vokalnimi skupinami v tej
občini.
Marlen Premšak je nato,
tako kot v katalogu, predsta-
vila mojstra predvsem kot
restavratorja, znainega po
vsej naši domovini, pa zato
ni čudno, da so med obisko-
valci bili obrazi od povsod, iz
Celja, Ljubljane, Posavja in
seveda vehko Laščanov.
Viktor Povše je bil na
otvoritveni prireditvi izzvan,
da je dokaj slikovito in izdat-
no opisal postopke restavra-
cijskega dela, kar je preple-
tel tudi z nekaterimi zanimi-
vimi in celo nekoliko drama-
tičnimi okoliščinami. Občin-
stvo si boljše razlage ob raz-
stavljenih eksponatih ni mo-
glo želeti. Malo kdo, razen re-
sničnih poznavalcev, si ni
mogel predstavljati, da to de-
lo terja toliko časa, truda,
zlasti pa znanja in trdne vo-
Ije.
Razstava, ki bo odprta do
konca leta, v treh prostorih
predstavlja nekaj poglavit-
nih mojstrovih posegov pri
reševanju in revitalizaciji
starih mojstrov; v eni in dru-
gi polovici pa se je Viktor
Povše predstavil kot slikar.
Bržčas je za popolnejšo
predstavitev v Laškem v raz-
stavrtih prostorih premalo
prostora.
JK
V Mozirju
razstava Petra
Matka
v galeriji Mozirje so odprli
razstavo likovnih del slikarja
Petra Matka, ki sodi v mlajšo
generacijo slovenskih umet-
nikov in je član Društva šale-
ških likovnikov. Z razstavo v
Mozirju, ki bo odprta do 13.
decembra letošnjega leta, se
Peter Matko predstavlja z ra-
zličnimi likovnimi tehnika-
mi, ki jih je ustvaril kot di-
plomska dela. Razstavlja re-
zanke, polikolor shkarske te-
hnike, voščenke, barvne mo-
notipije, akvarele in hnoreze
v različnih barvnih varian-
tah.
Razstavlja IVIario L. Vilhar
v razstavnem salonu v
Komendi na Polzeli raz-
stavlja slikar in Kipar Ma-
rio L. Vilhar. Predstavlja 10
olj, 5 akvarelov in skulptu-
ro, ki skupaj zajemajo del
umetnikovih stvaritev od
leta 1970 do danes.
Razstava je posvečena
predvsem trem delovnim ju-
bilejem umetnika. Teče na-
mreč 40. leto njegovega
umetniškega ustvarjanja, 30.
leto njegovega uporabno
grafičnega ustvarjanja, tride-
set let pa deluje tudi že v
novinarskih vrstah.
Mario L. Vilhar se je rodil
leta 1929 v Postojni, njegova
umetniška pot pa se je priče-
la v Zagrebu, kjer je študiral
tehniko. Obenem je pomagal
očetu in materi, ki sta bila
oba slikarja, pri njunem de-
lu. Po vojni ga je pot zanesla
na Jesenice, kjer je bil sou-
stanovitelj likovnega druš-
tva Dolik in Slovenskega na-
rodnega gledahšča. Ko je od-
služil vojaški rok, se je nase-
Ul v Ljubljani in pričel s štu-
dijem likovne umetnosti. Ta-
krat se je že tudi aktivno uk-
varjal z novinarstvom, njego-
vo ustvarjanje pa je seglo tu-
di na področje uporabne
umetnosti.
Samostojno razstavlja že
od leta 1955. S svojimi deli je
gostoval po skoraj vseh
evropskih državah, po do-
movini pa je bil gost v števil-
nih krajih in galerijah. Leta
1965 je uvedel v kiparstvo te-
hniko metalizacije. Na shki:
Mario L. Vilhar (na levi) z
obiskovalci razstave.
TONE TAVČAR
22. DECEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Misliš, misliS, pa narediš
To Jo življenjsko voailo Ivana Jeremija z ¥ltanJa
Veliko je opravil Ivan Je-
romelj na kmetiji, ki niso
povezana zgolj z osnovno
kmetijsko proizvodnjo.
Kam bi prišli, pravijo kmet-
je, če bi morali za vse, kar je
potrebno popraviti, iskati
pomoči pri za to usposoblje-
nih strokovnjakih. Ce pa tu-
di domače spretne roke niso
dovolj, največkrat ni treba
iskati pomoči daleč, saj ima
skoraj vsaka vas nekoga, ali
vsaj nekaj takšnih, ki so se s
skupnimi močmi sposobni
lotiti vsega.
»Mishš in inishš, pa nare-
diš,« pravi Ivan Jeromelj,
doma pri Vitanju, drugače
izučen sodar. Tudi on je na-
mreč eden tistih, ki po na-
pornem kmečkem delu naj-
de urice »počitka« v svoji de-
lavnici. Les mu je tako do-
mač, da zaide k njemu marsi-
katero pokvarjeno kolo
kmečkega voza, kmečko
orodje, ki ga je potrebno
opremiti z novim držalom.
Bolj kot to, da je pri lesu zanj
malo neznank, preseneča po-
gled po njegovi delavnici.
Tračna žaga, skobelni stroj,
delovni pulti kakor v vsaki
mizarski delavnici, vendar z
majhno razhko, vse je izdelal
sam. Pa še to, razen najnuj-
nejših elektro in kovinskih
delov, je vse leseno. Za vse
skupaj, kar je naredil, pa je
dovolj le en, že omenjen »re-
cept«: »Misliš in misliš, pa
narediš.«
Drugače pa je s sodar-
stvom. Tu so Ivanu v začet-
ku znanja vlivali drugi. Pin-
terskega poklica se je na-
mreč izučil leta 1948, v so-
darskem podjetju v Celju. V
sodih in škafih, ki zapuste
njegove roke, je danes še ve-
liko dolgoletnih izkušenj.
Kvahteta dragocenega klet-
nega pohištva, v katerem zo-
ri sladko vince, m odvisna le
od lesa, četudi bi o tem Ivan
Jeromelj imel dosti poveda-
ti, pomembno je tudi, kako
spretni so prsti, ki sode vkup
spravljajo. Reklamacij za iz-
delke sodarja Jeromlja še rii
bilo. Naročil je preveč, pravi,
pa tudi nehal bo počasi s
tem. Do soda iz njegovih rok
boste torej težko prišli, lahko
pa vam bo pomagal z nasve-
tom, kadar boste sod kupo-
vaU. Ne bo se namreč dosti
sukal okrog njih, pa bo re-
kel: »Ta je dober, ta je slab!«
RADO PANTELIC
STARE OBRTI
Med nebom In zemljo le več stvari
Slikar Dare Zavšek hoče biti kos lastni vizljl
Decembrsko sonce se je
bilo že pomaknilo iz zenita,
ko sem potrkala na njuna
vrata. Majhna, kdo ve koli-
ko stara hišica na preddverju
Žalca je že nekaj let prijet-
no bivališče Dareta Zavška,
slikarja, in njegove Goce.
Kmalu bo leto odkar se je v
veselje njima in njunim pri-
družila še radoživa in zve-
dava Eva. Komajda je pro-
stora za vse v tistem majh-
nem, a vendarle prijetno
domačem prostoru, ki je de-
lavnica, razstavni in bival-
ni prostor. Še sreča, da ima
vsakdo od treh Zavškovih
svoj bioritem...
Deset in več let je, kar se je
odpravil na slikarsko pot.
Otroška želja, risati stripe in
morda priti v svet risanega
filma, je danes zgolj spomin.
Omama po shkanju je ostala
in je z dneva v dan bolj opoj-
na. S podedovanim talentom
po očetu, z nekaj vzori, ki so
ga spremljan na začetku poti
in z vehko, veliko trme, je
Dare stopil na čisto svojstve-
no shkarsko pot. Doma so
mu jo odsvetovah, češ, da
mu shkarstvo ne bo moglo
biti nikoh pokhc. Ce že, po-
tem si mora pridobiti formal-
ne sposobnosti. Pa je prišel s
šolami kaj kmalu navzkriž.
Nemimi duh ga je gnal dlje
od okvirov učnih programov
in začel je slikati na lastno
pest in za svojo dušo.
»Zmeraj sem imel vizijo
svojega sveta. Gledal sem ga
skozi glasbo, skozi ljudi in se
nisem kaj prida oziral, kaj so
rekh drugi,« je tisto kasno
opoldne, ki je bilo zanj šele
pravo jutro, pripovedoval
Dare.
Slikar Jaki je bil eden
prvih, ki mu je dajal moralno
podporo in nasvete. In kadar
se je svet hotel čisto zrušiti
nanj in ga odtrgati od čopiča,
je Dareta zgrabila neustavlji-
va želja po novem in nezna-
nem. Marsikdo mu je to te-
daj celo zameril, zanj pa je
bilo vse čisto normalen del
življenja. Danes ne vidi v
tem nič črnega, nič pesimi-
stičnega, če je kdaj upodab-
ljal svoj svet v temačnih pro-
storih pralnic ah kurilnic
svojih znancev. Ko je izpove-
dal platnu to, kar mu je leža-
lo na duši, se je čisto udobno
zvil v spalno vrečo in priča-
kal nov dan. Vsak naslednji
mu je dal novih idej. Nak-
ljučja, prijatelji, znanci in ka-
sneje, ko je prišla v njegov
svet še Gk)ca, so mu dadi po-
trditev, da je na pravi poti.
Kmalu tudi kritiki niso mo-
gh molčati. Tako je Aleksan-
der Bassin o njegovi slikar-
ski viidji zapisal: »...v bi-
stvu gre za profesionalnega
slikarja, ki se je povsem za-
vestno odločil, da izgrajuje
svoj svet, ki ga sicer tudi
živi, navidez umaknjen
pred vsakdanjostjo. Danes
lahko trdimo, da ima ta ce-
lota neke vrste vizionarske,
nadrealne razsežnosti. Dej-
stvo je, da veje iz njegovih
slik nek prikrit optimizem,
ki ga recimo v njegovi očit-
ni življenjski temi - ženski
pojavnosti - uzremo kot iz-
povedni vir____«
Dare noče nikogar posilje-
vati s svojim slikarstvom,
pravi. »Ce so komu moja de-
la všeč, si jih bo ogledal, se
zamishl ob sliki, ah jo kupil.
Najbrž tedaj ne bo razmiš-
ljal, ah imam likovno akade-
mijo in zakaj ne, ali imam
status svobodnega umetnika
in zakaj ne. Ne slikam po na-
ročilu, čeprav znam upošte-
vati želje ljudi. Morda sem
zato komu tm v peti, pa si
tega ne žehm. Meni se zdi
tisto, kar je izzvano iz srca,
najlepše. Zato shkam. Najra-
je ponoči.«
Na svetu je med nebom in
zemlpo več stvari, kot si jih
lahko zamisli šolska uče-
nost, je zapisal William
Shakespeare.
K tej mish Dare dodaja, da
se njegovo delo vrti okoh na-
rave, predmetov, človeka,
občutkov, glasbe s spomini
pomešanimi na določene tre-
nutke. Takšna je realnost.
Povsod. Ne najdemo je, če
hodimo z zaprtimi očmi sko-
zi železo, beton in steklo
mest. Ce odpremo oči in jo
poskušamo razumeti, jo vidi-
mo. In Dare hoče, da jo
iščemo!
Njegova 13-letna bitka s
samim seboj in z okoljem
vendarle ni bila zaman. Že
zato je vredno vztrajati. Ne-
kaj razstav, tudi na tujem, je
samo potrdilo njegovo last-
no prepričanje, da je sam se-
bi v lastnem vizionarstvu
kos.
Med nebom in zemljo je
več stvari! Dare jih čuti, zaz-
nava, hoče doseči. Tak je
pač.
_______    MATEJA PODJED
HIMALAJSKI DNEVNIK

Drobne, bose noge so
lovile korake po ostrem
kamenju. Mali Ratnovi-
tram mi je vstrajno sle-
dil že od jutra, ko sem
mu podaril svinčnik in
sva postala velika prija-
telja. Dvanajst let mu je,
na traku, ki ga je obesil
čez čelo, pa nosi težak
nahrbtnik zveznega ofi-
cirja. Za trideset rupij
na dan. »Rad bi zbral ne-
kaj denarja za šolanje,«
mi je zaupal.
Ceste le počasi prodira-
jo v gorat svet revne deže-
le, zato so kilometri peš
poti še vedno za mnoge
kraje edina zveza s sve-
tom. In na teh poteh »kra-
ljujejo« nosači, skromni,
bosonogi in revni. S tride-
set kilogrami na hrbtu
(tovore privežejo na trak,
ki ga obesijo ^ez čelo) za
trideset rupij na dan in ob
lastni hrani. Trideset ru-
pij pa v Nepalu stane ste-
klenica piva, zavojček
boljših cigaret, kosilo v
malo boljši restavraciji v
Kathmanduju... Toda
ponudba oziroma višek
delovne sile je velik. Tako
poleg revnejših kmetov,
ki se odtrgajo od dela na
poljih, nosijo tudi pokhc-
ni nosači; vse dokler ne
omagajo in začnejo pros-
jačiti.
Pod tovori se krivijo
možje, ženske, otroci in
starčki. Tako sta nam na
poti iz Carikota že prvi
dan omagala dva nosača.
Deček in starček, ki je po-
tem prosil, da mu damo
vsaj nekaj denarja, da se
bo lahko vrnil v Kath-
mandu. Kajco vesel je bil
tistega cfrobiža.
Ko smo se vračali, smo
najeh nosače iz hribovske
vasi nad Gongarjem.
Skromni, pošteni in pri-
dni hribovci so. Dogovo-
rih smo se, da jim plača-
mo šest dni nošnje - 180
mpij - zato so hiteh, da bi
ta denar zaslužih v manj
dneh. Prehodih so tudi
po dve etapi na dan. Dru-
gi smo zvečer prišli do
Gongarja. Možje so nosili
od jutra do večera, pa
vendar so kar tekh v hrib
do svojih domačij, ker so
hoteh prespati pri svojih
družinah. Vsi so imeh
okoh domačij nekaj krp
zemlje, ki so jo obdelova-
le žene in otroci, ko so bili
na poti.
Naslednje jutro so priš-
li spet v Gongar vsak s
svojo tombo (nekakšna
lesena steklenica) in vide-
lo se je, da so že med pot-
jo okušah opojnost rakši-
ja in čanga. Večino tomb
so potem zamenjah za na-
še puloverje, majice, ro-
kavice in - kot smo ugo-
tovili kasneje v Kathman-
duju - naredih kar dober
posel. Vsebino tomb smo
prepustili njihovim
grlom. Ta dan je bilo po-
tem na poti kar veselo in
prepričali smo se, da se
znajo tudi ti hribovski no-
sači prav prijetno vesehti.
Se posebej, ko so malo
okrogh.
Že v Gongarju se je sta-
rejši možak preveč majal.
Neka ženska mu je potem
pomagala, da si je zadel
tovor na ramena. Toda
sto metrov naprej je tovor
spet odložil in se odmajal
za grmovje. Možak se je
potem ves dan trudil, da
je lovil glavnino kolone, v
kateri je nekaj nosačev še
vedno tovorilo polne
tombe.
Na 4000 metrov viso-
kem grebenu nad bazo je
bilo. Nosači, nekateri so
tovorih tudi več kot 30 ki-
logramov, so morali navz-
dol po strmi, kakšnih tri-
deset metrov visoki ka-
mniti plati. Spust je za-
hteval že nekaj plezalnih
sposobnosti, zato smo na-
peli vrv. Toda enemu no-
saču je vseeno spodrsnilo
in tovor je zdrsnil v globi-
no. Ostalim na vrhu so se
začele tresti noge, da je
moral Juš znositi nekaj
tovorov do vznožja stene.
Potem je do vrha stene
prišel Odžal. Mlad, slok a
vendar zelo močan fant.
Kakšnih štirideset kilo-
gramov je tovoril. Pogu-
mno se je spustil ob
vrveh' navzdol in opogu-
mil še druge. Fant je tudi
kasneje dokazoval, da je
najmočnejšij najhitrejši
in naj spretne j ši. Tovariši
so ga sprejeh kot nekakš-
nega vodjo, ker se je več-
krat zavzel za njih. Ce bo
dovolj spreten, bo čez ne-
kaj let postal naike, vodja
nosačev in mu ne bo po-
trebno več tovoriti. Ali pa
bo tako kot starček iz Ca-
rikota omagal že kje na
začetku poti pod težkim
tovorom...
In kakšna usoda čaka
malega Ratnovitrama?
Bo zaslužil dovolj denar-
ja, da bo lahko hlastal po
znanju iz knjig?
S. SROT
12. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1983
Klene misli Bizjakove mame
Tito nas Je učil: »Cuvajmo vsako peti roiJovItne zemlje!"
Gotovlje...
Zgodovina vasi je pestra.
Tul(aj je bil dvorec Habz-
buržanov. Ob dvorcu je bila
vas, iii je štela šest kmetij.
Vas so imenovali Godomlje
po potoku Godomlji. Šele
■pozneje so jo preimenovali
v Gotovlje.
2e v 13. stoletju so dobile
Gotovlje svojo občino, ki je
imela tudi svoj grb. Ta obči-
na je obstojala vse do začet-
ka 2. svetovne vojne. Oče
Pajk je bil župan več kot tri-
deset let. Soliden, zelo raz-
gledan kmet, naprednjak.
Pod njegovim vodstvom so
ustanovili hranilnico in po-
sojilnico, gasilsko društvo in
pevski zbor, telovadno druš-
tvo »Borut«, ob "potoku Go-
domlja je bilo zgrajeno javno
perišče.
v Gotovljah so imeli tovar-
no porcelana. Solo so tako
rekoč sami zgradili. Med pr-
vimi v Savinjski dolini so
u.stanovih kmečko-delavsko
KP celico. Fara je stara nekaj
sto let. Njen patron je sveti
Jurij. Pokojni Goršek Jurij,
znan kmetijski strokovnjak,
je vodil pevski zbor skoraj 40
let. Zogo pa so brcali kar vsi,
tudi kmečki fantje. Ko se je
začela 2. svetovna vojna, so
nekateri začeli sodelovati že
kar 41. leta.
Tudi žrtve so bile. V 1. in 2.
vojni. Njim v spomin stojita
sredi vasi dva spomenika.
Sredi vasi pa so stale tudi
stoletne lipe. Pod njimi so se
zbirali kmečki fantje in de-
kleta, zbirali so se občinski
možje, pod mogočnimi kroš-
njami so prirejali veselice.
To in še mnogo več je po-
vedala Bizjakova mama. Na-
čitana, razgledana kmečka
ženica. Pravi, da je stara 82
let. Kdo bi ji prisodili O do-
godkih pred nekaj desetletji
govori, kot da se je zgodilo
včeraj. Kaj leta, za dneve in
ure ve, kdaj so igrali kako
igro, peli sredi vasi, priredili
veselico, kdaj je kdo umrl,
kak je bil pogreb in kakšno
je bilo vreme. In prav tak je
njen sin Ivan. Ko sem ga
vprašal, če res piše kroniko
vasi, je rekel, da ima vse v
glavi. Misli čiste kot stu-
denčnica. Klene, čvrste,
zdrave kmečke korenine!
»Naša kmetija je med naj-
starejšimi,« pripoveduje Biz-
jakova mama. »Pa zdaj nas
tako ni veliko. Mogoče je ka-
kih dvajset čistih kmetov. S
pokojnim možem Anzom
sva trdo garala. Pribirtvala
pa sva samo tegale, je poka-
zala na krepko raslega Ivana.
Delali srno res, pa tudi privo-
ščili smo si. Hodili smo po
božjih poteh, na razne izlete,
veselice, na igre, peli in igrali
smo. In povsod sva sina je-
mala s seboj, to pa. Zmeraj
sem mishla: več bo videl in
slišal, bogatejše bo njegovo
življenje.
Arondacija nas je pošteno
udarila. Družbenemu sektor-
ju smo morali odstopiti, dati
v najem, kar precej najboljše
zemlje. Predno smo se z za-
menjavo zbogaU, je trajalo
kar precej časa. Pa smo se,
vse s trdim delom. Pa ne sa-
mo mi, tudi ostali kmeti. Re-
dek je, ki ne bi bil ob kak
hektar. Kaj nas drži pokon-
ci? Dobra kmečka volja,
zdrava pamet in pridne roke.
Kar stopite v hlev, v svinjak.
Oba sta polna repov in ril-
cev, se prešerno nasmeje
mati Cilka. V hlevu sivorjav-
ke in frizijke, v svinjaku pa
Švedi. In vsa mehanizacija,
kar je danes sodobna kmeti-
ja potrebuje. Ce si čisti kmet,
morsiš pri petih hektarih biti
hudimanovo priden, da te ne
zadene grunta glas: Deri me-
ne, sicer bom jaz tebe!«
Bizjakova mama ima izre-
dno bogat besedni zaklad.
Ce le utegne, bere, naj bo ča-
sopis, knjiga, kar si bodi. V
poletnih nedeljali sedejo v
katrco in se poženejo sem in
tja po Sloveniji.
»Nekdaj pa je bil v modi
zapravljivček. Tudi s kočijo
smo se vozili. Na skupinske
izlete pa z lojtrniki. To je bilo
petja in vriskanja! Kot dekle
si nisem mogla kaj prida pri-
voščiti. Oče nam je mnogo
prerano umrl in ostale smo
same ženske. Ho, saj se spo-
mnim, kako drobcena sem
bila, pa sem morala držati za
plug, za brano, sekati v hosti,
skratka, opravljati vsa kmeč-
ka dela. Leta 1909 pa je bilo
pravo gorje. Kako je prišlo
do ognja, se ne spominjam.
Gorelo je križem po Gotov-
ljah. Ojej, nekaj strašnega je
bilo to. Bili smo tako rekoč
na tleh. Obupali pa nismo, to
pa ne. Drug drugemu smo
pomagali in v nekaj letih
smo vse obnovili. Jaz zmeraj
govorim: V slogi je moč.
Imeli smo tudi kovačijo.
Menda je bila prva v vasi.
Bizjakova mama je bila
dolga leta v upravnem odbo-
ru Rdečega križa. Pa pri ga-
silcih je pomagala. Kdo bi
preštel vse tisto, kar je spe-
kla v krušni peči za razna
društva in organizacije. Ne
za denar, za napredek vasi.
Bizjakovi so napredni ljudje,
zares umni kmetovalci. Sin
Ivan in njegov sin Janko po-
jeta pri moškem zboru, Iva-
nova žena pri ženskem. So
med redkimi, ki vaj nikoli ne
zamudijo.
»Tudi kmet mora živeti
družabno življenje,« nadalju-
je mama Cilka. »Naša druži-
na je že taka. Prepirov sploh
ne poznamo. Zakaj pa naj bi
se prepirali? S sinom Iva-
nom imava vsak pol grunta.
Pa vnuk Janko, čeprav je
izučen ključavničar, se je tu-
di odločil, da ostane na grun-
tu. Vnukinja Marjeta študira
v Ljubljani agronomijo. Ta-
ko, vidite, kakor je rekel po-
kojni Tito: Čuvajmo vsako
ped rodovitne zemlje! In to
je res. Brez kmečkih pridel-
kov ni življenja. Končno so
to doumeli naši najvišji. No,
imamo tudi hmelj. Nič kaj
rada ne slišim, ko pravijo: ze-
leno zlato. Kar štrefat bi ta-
kega nagnala, pa bi videl, ob-
čutil, po čem je to zlato. Jaz
pravim: Brez dela, ni jela. Pri
nas vsi z veseljem delamo,
zdravi smo in imamo kar le-
po življenje. Seimo, da bi še
bilo dolgo tako in da bi naš
dinar začel rasti, kakor naš,
tako opevani, savinjski gol-
ding«.
DRAGO KUMER
Tudi XI. revija je bila doživetje
y Ubojah so nastopili najboljši ansambli s Celjskega
Zvoki harmonik, klarine-
tov, trobent, baritonov, ki-
tar in tudi nekaterih novej-
ših instrumentov, so v nede-
ljo napolnili prenovljeno
dvorano DPD Sloboda v Li-
bojah, tako kot so jo napol-
nili tudi številni poslušalci
iz Liboj, Žalca in drugih
krajev. Prišli so celo ljubi-
telji narodnozabavnih viž iz
Zreč, Loč in še od kje.
Tako ansambli kot poslu-
šalci so dokazali, da tovrstna
glasba še živi in da je liboj-
ska revija veliko pripomogla
k njeni popularnosti. Res je,
da so nekaterim ansamblom
bolj ploskali kot drugim. To-
da to je bolj stvar okusov kot
pa razhkovanje kvaUtete po-
sameznih nastopajočih.
Letošnja libojska revija
narodnozabavnih ansam-
blov prinaša v drugo deset-
letje svojega obstoja tudi ne-
kaj novosti. Tako je bilo šte-
vilo nastopajočih omejeno že
s tem, da so ansambli morah
igrati lastne skladbe, za razli-
Že nekaj let libojsko revijo zaključijo s skupnim nastopom vseh sodelujočih, ki zapoje jo skladbo Od Celja do Žalca.
ko od prejšnjih let, tudi ni
bilo posameznih instrumen-
tahstov in pevskih skupin. S
tem želi organizator, to je
DPD Svoboda Liboje, po-
spešiti ustvarjalnost ansam-
blov in seveda pritegniti k
sodelovanju zares tiste naj-
boljše iz širše regije in dati
možnost nastopa ansam-
blom iz občine.
Ker je libojsko srečanje
ansamblov revija in ne tek-
movanje tudi v teh vrsticah
ne bo ocene nastopov posa-
meznih skupin. Zabeležili pa
smo nekaj vtisov poslušal-
cev in nastopajočih. Marjan
Kos iz Žalca je povedal, da že
vrsto let prihaja v Liboje na
to prireditev in da mu je bilo
letos še posebej všeč. Čeprav
je nastopilo manj ansamblov
kot običajno, je bilo po nje-
govem igranje boljše. Se po-
sebej pa pozdravlja idejo, da
morajo ansambli igrati last-
ne skladbe.
Se in še bi lahko napisali
izjav glasbenikov in obisko-
valcev, ki so bili zadovoljni z
letošnjim nastopom in ki so
obljubili, da bodo drugo leto
zopet prišli.
F. P.
Foto: E.MASNEC
Mirku Polutniku, vodji Celjskega instrumentalnega
kvinteta, je bilo zelo žal, da niso nastopili na reviji. V
Libojah so bili vsi člani ansambla, razen klarinetista, ki je
zbolel. Še posebej mu je bilo žal zato, ker igrajo zadnje leto
v nekoliko spremenjeni zasedbi in so hoteli prav v Libojah
pokazati, da še vedno igrajo dobro narodnozabavno
glasbo.
Prenovljena dvorana DPD Svoboda v Libojah je bila premajhna za vse
tiste ljubitelje narodnozabavne glasbe, ki so si hoteli ogledati revijo.
Heri Kuzma, predsednik organizacijskega odbora libojske revije, je pred
začetkom nastopajočim razložil nov koncept te prireditve v bodoče.
22. DECEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Hitrejši razvoj agroživilstva je temeljni
pogoj za stabilizacijo gospodarstva
Čeprav v vsebinski zasnovi Novega tednika in Radia
Celje kmetijstvo oziroma agroživilstvo ni zanemarjena
tematika, smo se zaradi nekaj pomembnih razlogov odlo-
čili za osvetlitev agroživilskih in še posebej kmetijskih
dosežkov ter usmeritev na šir^m celjskem območju,
Sploh si ne domišljamo, da je mogoče v takšnem, enkrat-
nem, prikazu in prvem poskusu zadeti povsem v črno, saj
nismo specializiran časnik za vprašanja kmetijstva.
Edino, kar se dobro zavedamo je, da gre za izredno po-
membno gospodarsko dejavnost. Prav zato smo želeli na
dokaj poljuden način našo javnost seznaniti z nekaterimi
glavnimi dosežki, problemi in razvojnimi usmeritvami
celjskega regijskega kmetijstva oziroma agroživilstva.
Navdih za to delo smo
iskah tudi v Dolgoročnem
programu razvoja agr©indu-
strijske proizvodnje, ki ga je
pripravila Kraigherjeva ko-
misija zveznih družbenih
svetov za vprašanja gospo-
darske stabilizacije. Pred-
vsem pa smo v letošnji jeseni
na nekaj pomembnih stro-
kovnih in pohtičnih posve-
tih, zadnjega agroživilskega
je po tradiciji spet pripravil
Medobčinski.svet ZKS Ce-
lje, poleg običajnega jadiko-
vanja o težkih gospodarskih
časih doživeh argumentira-
ne pohvale za celjsko regij-
sko kmetijstvo. Celo to smo
ugotovih, kot bi se sramovah
prikazati vendar očitne do-
bre rezultate.
V splošno gospodarsko
kriznih časih je nekaj kmetij-
skega oziroma agroživilske-
ga optimizma še kako na me-
stu, posebno še, ko upiramo
svoje poglede v novo gospo-
darsko leto 1984 in tudi še
dlje.
Ce v tem kratkem uvod-
niku in nagovoru k prvemu
poskusu bolj celovite pred-
stavitve agroživilstva na
Celjskem povzamemo že
omenjene spodbudne ugoto-
vitve, potem ne moremo mi-
mo temeljne značilnosti ob-
močne živinorejske usmerje-
nosti, kjer kar 85 odstotkov
vseh dohodkov »pridelamo«
iz osnovne kmetijske proiz-
vodnje. Ta dolgoletna
usmerjenost je dala nedvo-
mno dobre rezultate, ki so
povsem otipljivi in vidni na
mnogih živinorejskih razsta-
vah in kljub temu, da vse
bolj sodelujemo tudi v bitki
za kruh in krušna žita. Zaen-
krat to na Celjskem ne pred-
stavlja kaj dosti več kot 3.000
ton tržnih viškov pšeničnega
2xnja, vendar smo v vseslo-
venski akciji za čim več do-
ma pridelanih krušnih žit
vsako leto uspešnejši.
Savinjsko hmeljarstvo je
na evr.opskem in svetovnem
vrhu, na tehnološkem po-
dročju so v Inštitutu za hrne-
Ijarstvo in pivo varstvo v Žal-
cu v svetovnem »up to date«,
savinjski golding pa je sorta
hmelja, ki vsakič lahko naj-
de dobrega kupca v Evropi,
ZDA ah na Japonskem.
Politična in strokovna
agroživilska aktivnost, ki jo
je v zadnjih letih intenzivno
in z vso politično ostrino zla-
sti spodbujal Medobčinski
svet ZKS Celje, je dosegla,
da so v vseh občinah na Celj-
skem, politično strokovni
kmetijski štabi prevzeh in
vodih najodgovornejše nalo-
ge pri razvoju kmetijskih ak-
tivnosti, četudi je bilo vsaj
zadnjih nekaj let občutiti tu-
di to, da je zlasti skrb za pre-
hrano obhkovala kmetijsko
politiko. To dolgoročno sicer
ne zdrži brez pomislekov,
vendar je vsaj razumljivo.
To politično in strokovno
povezovanje kadrov in od-
govornosti v občinah na
Celjskem je predvsem obli-
kovalo drugačno zavest in
odnos do hrane kot strate-
ško-političnega elementa
tudi za obstoj in razvoj neo-
dvisne socialistične Jugo-
slavije. Mnoge občine so za-
čele odkrivati kmetijstvo in
to velja tudi za celjsko ob-
močje.
Oblikovanje območne sa-
moupravne interesne skup-
nosti za pospeševanje proiz-
vodnje hrane in za preskrbo
prebivalstva, njeni progra-
mi in združeni denar so
prav gotovo dosegli, da smo
imeli manj težav pri vpra-
šanjih preskrbe s hrano, kot
bi jih sicer lahko imeli.
Z združevanjem denarja za
hrano, za kmetijstvo, so se
ukvarjali v vseh občinah po
svojih najboljših močeh,
odvisno od volje, zagnanosti,
splošnega razumevanja pro-
blemov in od aktivnosti od-
govornih ljudi za razvoj
«netijstva, in ne nazadnje, je
bilo to odvisno tudi od go-
spodarske moči občine.
Vloga obeh sestavljenih
organizacij združenega dela
s področja agroživilstva na
Celjskem, Hmezada in Mer-
xa, postaja vse bolj po-
membna. O obeh bomo po-
drobneje spregovorili na na-
slednjih straneh. Vsekakor
sta oba posebna nosilca pre-
skrbe, prvi bolj za meso in
mleko ter posebno kulturo v
Savinjski dohni, hmelj, dru-
gi pa za preskrbo s kruhom,
mokami in drugimi ključni-
mi prehrambenimi proiz-
vodi. Oba sozda sodelujeta
med seboj in drugimi siste-
mi v SRS in SFRJ, oblikuje-
ta smiselne reprodukcijske
verige, sta prisotna v vse
večjem številu občin, s sa-
moupravnimi sporazumi in
dolgoročnimi vlaganji pa si
zagotavljata sohdno preskr-
bo za svojo proizvodnjo, pre-
delavo in lastne nosilne
funkcije do oskrbe prebival-
stva.
Ključne regijske agroživil-
ske naložbe se uresničujejo,
četudi brez zatikanja ne gre,
celjska ganka LB pa za agro-
živilstvo prispeva znatna
sredstva, znatno več kot ka-
terakoh druga poslovna
banka.
Marsikje čutimo posledice
slabega prostorskega in ur-
banističnega načrtovanja, ki
predvsem ni dovolj upošte-
valo skrbi za očuvanje zele-
nih plodnih površin. Zemlji-
ška politika se je nekaj s po-
Foto: EDI MASNEC
močjo ostrejše zakonodaje,
nekaj pa zaradi drugačnega
spoznanja vendarla spreme-
nila na bolje. Na bolje za
zemljo in na bolje za kmetij-
stvo, ki napreduje lahko le
tako, da iz več zemlje in več
iz zemlje rodi.
Tudi kmečki turizem se je
dodobra zakoreninil na Celj-
skem, še najbolj v Gornji Sa'
vinjski dohni, četudi ga je
občutiti tudi na južnih po-
bočjih Pohorja, v zametkih
pa še v nekaterih drugih pre-
delih. Res, da mu je zadnje
čase zmanjkalo sape, vendar
gre računati tudi na kratko-
trajnejši zastoj.
To je le nekaj uvodnih mi-
sli, s katerimi smo želeli
obrazložiti namen predsta-
vitve agroživilstva na Celj-
skem. Ce v tem prvem po-
skusu nismo povsem uspeli,
si želimo ustvarjalne kritič-
nosti, pripomb in dopolni-
tev za naslednje tovrstne
»podvige«.
MITJA UMNIK
Ponudba hrane doma postaja nezadostna, narašča celo
uvoz, s hkratnim izvozom hrane pa Jugoslovani še nismo
dovolj prodrli v svet. Vse to stopnjuje nesorazmerja v
gospodarstvu in povzroča nestabilnost ter motnje na trgu,
dražitev hrane z negativnimi posledicami in vplivi na
življenjske stroške in standard prebivalstva.
V Jugoslaviji na vasi še vedno živi 55 odstotkov prebi-
valstva, od kmetijstva oziroma njegove surovinske
osnove živi pet industrijskih panog, ki dajejo 27 odstotkov
celotnega dohodka industrije. Kovinska in kemična indu-
strija sta vsfc bolj pomembni za njegov razvoj, kmetijstvo
je velik porabnik gradbenega materiala, energije in sode-
luje pri dohodku v prometu, turizmu, gostinstvu, trgovini.
Kmetijstvo samo zaposluje več kot tretjino aktivnega pre-
bivalstva, skupaj s predelovalno industrijo pa ustvarja
šestino celotnega izvoza SFRJ.
Iz statističnih podatkov izhaja, da se je v zadnjih desetih
letih število kmečkega prebivalstva v Sloveniji zmanjšalo
za polovico, na približno deset odstotkov aktivnega prebi-
valstva.
Zanimanje za
Icunčerejo
narašča
Spremenjeni način živ-
ljenja ljudi v razvitem
svetu, ki ga spremlja
energetsko prebogata
prehrana, je »odkril« me-
so kuncev kot del diete-
tične prehrane z malo og-
ljikovih hidratov in ma-
ščob. V večini zahodno-
evropskih držav dom.ača
proizvodnja mesa kuncev
ne more slediti povpraše-
vanju, zato ga uvažajo.
Zanimivo pri tem je. džna
uvoz doslej še nikoli ni bil
predmet zaščitnih ukre-
pov zahodnih tržišč.
Naše kmetijstvo, ki se
trudi, da bi našlo čim več
izvozno ugodnih artiklov,
ima v reji kuncev možno-
sti prodreti na zahodno
tržišče.
Pospeševanje proizvodnje iirane in presiirba
Obe zahtevni nalogi Je na Celjskem doslej dokaj uspešno uresničeval tudi SIS za preskrbo
Namen ustanovitve samouprav-
ne interesne skupnosti za pospeše-
vanje proizvodnje hrane in preskr-
bo prebivalstva občin celjskega
območja je bil povsem jasen: celo-
viteje zadovoljevati osebne in
skupne družbene potrebe na po-
dročju proizvodnje hrane in pre-
skrbe z najpomembnejšimi živ-
ljenjskimi proizvodi, kot so meso
in mesni izdelki, mleko in mlečni
izdelki, pšenica, moka, sladkor,
olje in drugo. Hkrati se je pokazala
tudi večja potreba po usklajenem
delovanju vseh subjektov v agroži-
vilstvu.
Takšne osnovne vsebinske nalo-
ge so bile vodilo pri opredelitvi pro-
gramskih nalog./SIS. Izvršni odbor*
je pred dnevi ocenjeval celovito
uresničevanje nalog. Ugotovil je, da
se namenska poraba dosledno ure-
sničuje, je pa še veliko organizacij
združenega dela, ki svoje naloge po
samoupravnem sporazumu ne ure-
. sničujejo, ali ga celo niso podpisale.
O takšnem odnosu do hrane in pre-
skrbe naj svoje povedo zlasti sindi-
kati.
Tudi seznam podpisnic po obči-
nah še ni dokončno usklajen, ah za-
radi sprememb naslovov, integracij,
ali drugačnih razlogov. Po podatkih
do konca oktobra, se je po občinah
nabralo toliko denarja:
Nadvse zanimivo poleg prihod-
kov je vprašanje, kako so bila v ra-
zličnih letih porabljena združena
sredstva. Tako smo lani največ de-
narja porabili za preskrbo s pre-
dnostnimi prehrcimbenimi izdelki v
skoraj enakih zneskih še za odkup
mleka in spet za posojila za dolgo-
ročno preskrbo prebivalstva. Dosti
smo lani porabili še za odkup mlade
pitane govedi, pšenice, odkup pra-
šičev in za urejanje pašnikov.
Tudi letos smo največ denarja
porabili za dolgoročno preskrbo s
prednostnimi prehrambenimi iz-
delki - 13 milijonov 400 tisoč, za
odkup mleka nekaj nad 16 milijo-
nov, več kot 11 milijonov dinarjev
je šlo za odkup mlade pitane gove-
di, dobra 2,5 milijona za odkup
pšenice, podoben znesek pa smo
morali odšteti za odkup prašičev.
Skupaj s kratkoročno angažirani-
mi sredstvi je bilo lani porabljenih
blizu 43 milijonov dinarjev, letos
pa se je številka porabljenega de-
narja povzpela že preko 58 milijo-
nov^dinarjev.
Poleg omenjenega je SIS letos so-
fifianciral še zavarovanje plemen-
ske živine po občinah celjskega ob-
močja, milijon dinarjev je porabil za
izgradnjo sistema obrambe pred to-
čo lani in letos prav toliko. Preskrba
prebivalstva je bila letos nekoliko
boljša kot lani, zato je bila letos tudi
manjša poraba nepovratnih sred-
stev, ustrezno pa se je zato povečal
delež sredstev, ki jih je bilo potreb-
no nameniti za dolgoročno preskr-
bo s proizvodi, ki so osnovnega po-
mena za prebivalstvo.
Lani in letos je SIS za preskrbo
sozdom, delovnim ali zadružnim or-
ganizacijam namenil tudi kratko-
ročna sredstva kot posojilo za dobo
enega ali več mesecev: tako je
SOZD Mene izkoristil možnost za
dobrih 31 milijonov, SOZD Hmezad
za deset milijonov 600 tisoč, ERA
Velenje za pet. Zgornjesavinjska
kmetijska zadruga Mozirje za tri.
Kmetijski kombinat Šentjur za p>et
in sklad za intervencije v kmetij-
stvu občine Šentjur za skoraj dva in
pol milijona dinarjev. Lani so bile 8-
odstotne obresti, letos pa 12 oziro-
ma 16. odstotne.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1983
ljubljanska banka. Splošna banka Celje pri
zagotavljanju proizvodnje hrane v celjski regiji
Za to srednjeročno obdobje je značilno,
da so prizadevanja vseh družbenih činite-
1 jev usmerjena v povečanje proizvodnje za
izvoz in proizvodnjo hrane. Slovenija naj
bi do leta 1985 zagotovila 85% oskrbo s
hrano, razlika pa naj bi se glede na defici-
tarnost zagotavljala iz drugih republik in
avtonomnih pokrajin na osnovi dolgoroč-
nega povezovanja. Za uresničitev navede-
nih ciljev je bilo v bankah sprejet dogovor
o sistemu prednostnega usmerjanja sred-
stev za vlaganje v primarno proizvodnjo,
ki ga izvajamo že tretje leto.
Sočasno je bil v Sloveniji ustanovljen
konzorcij za kmetijstvo. Njegova naloga je
zlasti določanje prioritet vlaganj v pri-
marno kmetijstvo glede na vsakoletni
plan investicijskih želja članic konzorcija,
ki jih zbere in pripravi Poslovna skupnost
za razvoj kmetijstva in ribištva v Sloveni-
ji, z razpoložljivimi denarnimi sredstvi
vseh udeležencev v financiranju kmetij-
skih projektov.
Zelje članic bank so bistveno presegale
njihova razpoložljiva lastna sredstva, prav
tako pa tudi sredstva ostalih udeležencev v
financiranju.
Sprejete so bile naslednje prioritete vla-
ganj v kmetijstvo: melioracije kmetijskih
zemljišč in nakup zemlje, izgradnje objek-
tov za proizvodnjo mleka in mesa ter nakup
plemenske živine, nasadi jablan, hmelja, vi-
nogradi, kmetijska mehanizacija, perutni-
narstvo in ostalo kmetijstvo in ribištvo.
Vlaganja v proizvodnjo mleka in m.esa
morajo temeljiti na pretežno doma pridelani
osnovni krmi, razlike pa morajo biti zago-
tovljene z dolgoročnimi sporazumi o dobavi
hrane z drugimi proizvajalci. Vlaganja v
izvedbo vseh vrst nasadov so pogojena s
sklenjenimi dolgoročnimi pogodbami o
izvozu proizvodov.
Z načrti bank in seveda tudi LB, Splošne
banke Celje je bilo v letu 1983 dogovorjeno,
da sodelujejo z dopolnilnimi sredstvi pri
naložbah v kmetijstvo z 32,5% od načrtova-
nih razpoložljivih sredstev za dolgoročne
naložbe, kair znaša za našo banko 230 milijo-
nov dinarjev.
Da bi ugotovili, katere kmetijske proiz-
vode pridelamo v zadostni količini v regiji,
katerih pa nam primanjkuje, je Medobčin-
ska gospodarska zbornica Celje že v letu
1982 naročila regijsko prehrambeno bilan-
co, iz katere izhaja, da pridelamo v zadost-
nih količinah piščančje meso (indeks 206),
proizvajamo dovolj jajc (indeks 190), prema-
lo pa je mleka (indeks 90), govejega mesa
(indeks 65), svinjine (indeks 5), koruze (in-
deks 3), pšenice (indeks 10) in olja - sladkor-
ja (indeks 0).
Navedeno stanje v preskrbi regije nareku-
je banki, da dopolnilna sredstva usmerja
pretežno za namene, ki zagotavljajo dolgo-
ročno preskrbo prebivalstva z deficitarnimi
proizvodi s čim več doma pridelane osnov-
ne krme. Vsa navedena vlaganja zagotavlja-
jo glede na značaj proizvodnje izredno nizek
obrat kapitala, kar pogojuje tudi nizko stop-
njo akumulativnosti.
V letu 1983 je Ljubljanska banka, Splošna
banka Celje namenila za vlaganje v proiz-
vodnjo hrane 270 milijonov dinarjev, vlaga-
nja so bila 67% v družbenem sektorju in
33% pri združenih kmetih-kooperantih pre-
ko hranilno-kreditnih služb (obveznost je
bila 230 milijonov dinarjev). Nosilca vseh
teh investicij sta SOZD Hmezad in SOZD
Merx. Odobrenih je bilo 754 ha melioracij v
predračunski vrednosti 71,5 milijonov di-
narjev in kreditov banke v višini 17,1 milijo-
nov dinarjev. Vlaganja se izvajajo na kom-
pleksu ob Dravinjski, Drameljski dolini, na
Imenskem polju, Bodrišnici in Sevškem po-
toku ter Marofu. Vse navedene naložbe se
izvajajo oziroma so v zaključni fa2d.
Za povečanje proizvodnje mleka ter gove-
jega, svinjskega in ovčjega mesa je bilo sku-
paj odobrenih 143,7 milijonov dinarjev. Ta
vlaganja zagotavljajo povečanje proizvod-
nje mleka za 33,705.500 litrov in mesa za
596,6 ton. Lokacija vlaganja je po vsej regiji
v zasebnem in družbenem sektorju kmetij-
stva. Od tega je za iste namene bilo krediti-
ranih 259 združenih kmetov-kooperantov.
Za zagotovitev dodatnih količin pšenice
in koruze pretežno v drugih republikah je
bilo na osnovi sovlaganj odobrenih 27,6 mi-
lijonov din. Sovlaganja zagotavljajo dolgo-
ročno dobavo 4787 ton koruze in 3925 ton
pšenice letno.
Kreditiranih je bilo tudi 67 ha hmeljišč z
namenom povečanja proizvodnje hmelja za
121 ton v predračunski vrednosti 28,4 mili-
jonov dinarjev in udeležbo banke 17,0 mili-
jonov dinarjev. Proizvodnja je v 90% name-
njena za izvoz.
Za potrebe kunčjega mesa pretežno za
izvoz je odobrenih 14,3 milijona dinarjev
šestim zadružnim kmetom. Kapaciteta ob-
jektov je skupaj 1200 samic, pričakovana
proizvodnja pa 120.000 kg mesa letno. Kre-
diti so bih odobreni tudi za nabavo družbe-
ne kmetijske mehanizacije v predračunski
vrednosti 37,2 milijona dinarjev in kreditom
banke 21,6 milijona dinarjev.
Z namenom proizvodnje jabolk za izvoz je
bil odobren kredit v višini 4,8 milijona di-
narjev s predračunsko vrednostjo 8 milijo-
nov dinarjev. Obnovljenih bo 10 ha nasadov
jablan z namenom povečane proizvodnje
350 ton jabolk letno. Za ostale namene v
kmetijstvu (turizem, predelava) je bilo odo-
brenih še 23,9 milijonov dinarjev.
Vsi odobreni investicijski krediti za potre-
be hrane so bili pretežno za dobo od.9 do 15
let in z obrestno mero od 6-15%. Za name-
ne, ki zajgotavljajo kasnejše učinke, so bili
dovoljeni tudi moratoriji od 1 do 3 let.
Poleg dolgoročnih investicijskih kreditov
za proizvodnjo hrane je banka izdatno sode-
lovala tudi pri financiranju tekoče kmetij-
ske proizvodnje. Koncem leta 1983 je bilo za
potrebe proizvodnje mesa, mleka, jajc, ja-
bolk in pšenice angažiranih 2295 milijonov
dinarjev. Za leto 1984 ocenjujemo, da sode-
lovanje banke pri financiranju proizvodnje
hrane ne bi bilo manjše kot letos.
Iz predloga Samoupravnega sporazuma
bank o politiki obrestnih mer, ki naj bi sto-
pil v veljavo v letu 1984 izhaja, da naj bi se
obrestne mere postopoma prilagajale infla-
torskim gibanjem. Začetna višina minimal-
ne obrestne mere je predlagana na 18%. V
kolikor bi bila v letu 1983 inflacija večja od
predhodne, se začetna višina poveča za naj-
manj tretjino med minimalno obrestno me-
ro (18%) in stopnjo inflacije v letu 1983,
merjeno z indeksom proizvajalnih cen. Na
takih osnovah bo minimalna obrestna mera
za vlaganje v proizvodnjo hrane 22,5% (me-
lioracije), od 26,5% za vlaganja v ostale kme-
tijske projekte (proizvodnja mleka, mesa,
hmelja, jablan, mehanizacije). Tako je jasno,
da bodo morali biti projekti za vlaganja v
proizvodnjo hrane v letu 1984 še bolj prete-
htani in dorečeni brez podvajanj, saj bodo
lahko le taki prenesli povišano ceno posojil
tudi za tako pomembno dejavnost kot je
proizvodnja hrane.
Obnova kmetilske šole
Kmetijska šola v Šentjur-
ju, ki danes deluje kot enota
v srednji kmetijski živilski
šoli Celje, se je uspešno
vključila tudi v srednje
usmerjeno izobraževanje in
tako izobražuje kmetovalce
in kmetovalke gospodinje v
dveletni šoli, kmetijce v tri-
letni in kmetijske tehnike v
štiriletni šoli. Povečan ob-
seg izobraževanja je pove-
čal tudi število učencev na
šoli, zato je bilo potrebno
zvečati tudi prostorske po-
trebe.
Maja 1979 je bil izdelan
program prostorskih in in-
vesticijskih potreb kmetij-
ske šole v Šentjurju. Pro-
gram je bil v skladu z refor-
mo srednjega šolstva dopol-
njen oktobra, dokončno iz-
delan pa februarja 1982
leta.
Ob modernizaciji kmetij-
ske šole je potrebno upošte-
vati tudi rešitev domskih bi-
valnih prostorov za učence,
zato je izgradnja šole in do-
ma organsko povezana za-
ključena celota.
Obstoječi objekti zahteva-
jo le manjša vlaganja v adap-
tacijo in odpravo nesodobne
Šolske opreme ter obnovo
zunanje fasade.
Kmetijski objekti za prak-
tični pouk so v celoti prilago-
jeni šolskim potrebam in za-
gotavljajo primemo nastani-
tev učencev iz celotnega celj-
skega območja.
Na osnovi tega programa
so bih izdelani idejni projek-
ti za vse faze modernizacije
doma, investitor za prvo fazo
pa je bila samoupravna sta-
novanjska skupnost šentjur-
ske občine. Gradnjo je vodil
gradbeni odbor, izvajalec del
pa GIP INGRAO Celje. Ob-
jekt je bil končan novembra
1983, in tako končno nared
za vselitev učencev.
S tem je bila končana prva
faza obnove kmetijske šole v
Šentjurju. Prostorske kapa-
citete za pouk so se povečale
na štirinajst učilnic. Isto-
časno je novogradnja z vez-
nim hodnikom povezala ob-
stoječi stavbi v celoto in s
tem izboljšala njuno funk-
cionalno uporabo. Dom daje
možnost za bivanje 120 učen-
cem, prostore za vzgojitelj-
sko osebje, za medicinsko
nego, kuhinjo in jedilnico,
knjižnico, klubski prostor
ter domske učilnice. Poveča-
na je tudi kapaciteta kotlov-
nice, trenutno za potrebe di-
jaškega doma, kasneje za ce-
lotno ogrevanje šolskih pro-
storov.
V drugi, tretji in četrti fazi
programa obnove kmetijske
šole bodo sledila popravila
obstoječih stavb, izgradnja
telovadnice in zaklonišča. Za
naslednje faze so izdelani
glavni projekti in lokacijsko
dovoljenje, niso pa zagotovo-
Ijena finančna sredstva.
Da je program razvoja,
prostorskih in investicijskih
potreb realno usklajen s pre-
hodom na usmerjeno izobra-
ževanje, dokazuje dejstvo,
da so domske kapacitete
skoraj polne in plan vpisa iz-
polnjen.
Pri uporabi telovadnice se
bi lahko vključili tudi učenci
osnovne šole v Šentjurju,
služila bi lahko tudi za re-
kreacijo krajanov in delav-
cev v združenem delu. Pro-
jekt je namreč narejen tako,
da je v telovadnico speljan
poseben vhod, poleg vhoda
v šolo, kar omogoča samo-
stojno koriščenje prostora.
Izobraževanje na srednji
kmetijsko-živiIskI šoli Celje
v mrežo šol srednjega
usmerjenega izobraževanja
je vključena tudi Srednja
kmetijska-živilska šola Ce-
lje, ki izobražuje v Celju in
Šentjurju. Temeljni enoti
sta dve: v Celju, v Medlogu
in v Šentjurju. Kmetijci se
šolajo v Sentjiu*ju, vrtnarji
pa v Medlogu. Učenci
opravljajo glede na razvr-
stitev splošne predmete v
specialnih učilnicah v Med-
logu, kmetijci pa v Šentjur-
ju oziroma tako, da so čim
bližje doma. Za ostale pa je
pripravljen Dom učencev v
Šentjurju, kjer imajo drugi
dom učenci iz Zasavja in ce-
lotne celjske regije.
Pri vpisu prednjači težnja,
da bi se vsak učenec šolal
najdlje. Največje je pri učen-
cih zanimanje za skrajšani
program, ki je namenjen
kmečki mladini in omogoča
usposabljanje za dela kmeto-
valca oziroma kmetovalke -
gospodinje. Teoretični in
praktični del pouka traja na
šoli predvidoma enajst me-
secev v dveh zimskih obdob-
jih. Ker imamo na celjskem
območju zimske počitnice
tri tedne, usklajene z osnov-
no šolo, se pričetek pouka
začne 1. oktobra in bo trajal
do 15. oziroma 25. aprila. Le-
tos se je za skrajšani pro-
gram javilo 60 učencev, za
srednji program pa se je od-
ločilo 194 učencev.
Pri vrtnarjih skrajšanega
programa ni, veliko pa je za-
nimanje za vrtnarja in vrt-
narskega tehnika.
Dehtev na vrtnarja in kme-
tij ca ter kmetijskega tehnika
in vrtnarskega tehnika je
upravičena, ker so vsebine
strokovnih predmetov ra-
zlične. Vrtnar mora vedeti
mnogo stvari, ki kmetijcu ni-
so potrebna (cvetličarstvo,
parkovna ureditev, itd.) do-
čim kmetijec uporablja zna-
nje, ki ga vrtnar ne rabi (živi-
noreja, travništvo, vinogra-
dništvo, itd.). Znanja v vseh
strokah so vedno obsežnej-
ša, zahtevajo poglabljanje in
temeljito pripravo na zače-
tek del.
Pogoji za vpis
v skrajšani program za de-
la kmetovalec in kmetovalka
- gospodinja se lahko vključi
mladina po izpolnjeni osnov-
nošolski obveznosti (uspeš-
no dokončanih vsaj šest raz-
redov osnovne šole) in
zdravstvena sposobnost za
opravljanje poklica.
v prvi letnik po programih
srednjega izobraževanja
(kmetijec, kmetijski tehnik,
vrtnar, vrtnarski tehnik) se
lahko vpiše, kdor je uspešno
končal osnovno šolo (uspeš-
no končal osem razredov
osnovne šole) ali skrajšani
program srednjega izobraže-
vanja oziroma šolo po zako-
nu o poklicnem izobraževa-
nju in urejanju učnih raz-
merij ter zdravstveno spo-
sobnost za opravljanje po-
klica.
Kdor ni končal ene izmed
navedenih šol, se lahko vpi-
še, če opravi sprejemni izpit,
s katerim mora dokazati, da
obvlada program osnovne
šole.
Za vpis kmetovalca in
kmetovalko - gospodinjo,
kmetijca in vrtnarja ni po-
trebna pozitivna ocena iz tu-
jega jezika.
Pogoji za vključitev v izo-
braževanje po posameznem
izbirnem delu programa:
Kmetijec in vrtnar: pozi-
tivna ocena iz vseh predme-
tov prvega letnika, lahko tu-
di brez pozitivne ocene iz tu-
jega jezika.
Kmetijski tehnik in vrtnar-
ski tehnik: pozitivna ocena
iz vseh predmetov prvega
letnika in najmanj ocena do-
bro iz slovenskega jezika,
matematike m biologije.
Strokovni svet pri PIS za
agroživilstvo je predlagal, da
se pogoje zmanjša za oceno
iz tujega jezika in kemije.
Spremembo mora potrditi še
skupščina.
Sprejem učencev v
Dom učencev v
Šentjurju
Vsem tistim učencem, ka-
terim je zaradi oddaljenosti
kraja bivanja nemogoč dnev-
ni prihod v šolo, je omogoče-
no bivanje v domu kmetij-
ske šole v Šentjurju. Učenci,
ki dnevno prihajajo v šolo,
pa tudi lahko dobijo ustrez-
ne obroke: malico in kosilo.
Učenci, ki bivajo v domu,
imajo organizirane ure za uk
in pomoč pri učenju.
Učenci, ki bodo bivali v
domu, dobijo dodatek na do-
deljeno štipendijo za bivanje
izven kraja stalnega bivali-
šča. Dodatek pokriva večino
stroškov, nastalih zaradi bi-
vanja v domu.
Učenci, ki žele bivati v do-
mu, naj istočasno ob prijavi
za šolo dajo tudi prijavo za
bivanje v domu na upravo
šole.
Štipendiranje v letu
1983-1984
Temeljna oblika štipendi-
ranja so kadrovske štipendi-
je, ki jih podeljuje OZD v
kmetijstvu, pa tudi gozdar-
stvu. Za kadrovsko štipendi-
jo lahko zaprosijo učenci pri
svoji najbližji kmetijski or-
ganizaciji. Zaprosijo lahko
tudi učenci, ki bodo po kon-
čanem šolanju ostali na do-
mači kmetiji.
Druga oblika štipendira-
nja so štipendije iz združenih
sredstev. Za to obliko štipen-
dije učenci zaprosijo pri
Skupnosti za zaposlovanje v
občini stalnega bivališča. Vi-
šina štipendije je odvisna od
dohodka v družini in kraja
bivanja med šolanjem. Dobi
tudi dodatek, če učenec biva
v domu, ne pa doma.
Obstajajo tudi možnosti
nadaljnjega izobraževanja
po končanem izobraževanju
V. stopnje (4 leta) za kmetij-
skega ali vrtnarskega tehni-
ka. Učenci se lahko vključijo
v izobraževanje po progra-
mu za pridobitev višje ali vi-
soke strokovne izobrazbe.
Po uspešnem končanem
izobraževanju, po ustreznem
programu, se bodo učenci
lahko zaposlili v kmetijski in
vrtnarski družbeni ali zaseb-
ni proizvodnji.
Izobraževanje bo potekalo
v šolah v Celju (Medlogu) in
Šentjurju. Oddelki bodo raz-
porejeni v skladu z možnost-
mi izvajanja teoretičnega in
praktičnega pouka ter po na-
čelu približevanja šole učen-
cem, kar pomeni, da bodo
oddelki v Celju in Šentjurju.
Tesnejše sodelovaitfe s šolami
Dobri kadri so nosilci razvoja in tega
se dobro zavedajo tudi v sozdu Merx.
Dogovorili so politiko o urejanju izobra-
ževalne dejavnosti znotraj sestavljene
organizacije združenega dela, prav tako
so se povezali z vsemi vzgojno-izobraže-
valnimi organizacijami na območjih de-
lovanja in poslovanja sozda. Povezah pa
so se tudi s tremi posebnimi izobraže-
valnimi skupnostmi.
Logično je, da so najtesnejše vezi
vzpostaviU s Srednjo šolo za trgovinsko
dejavnost Celje, s Srednjo šolo za go-
stinsko-turistično dejavnost Celje in s
Srednjo kmetijsko-živilsko šolo v Celju.
Te šole namreč izobražujejo največ ti-
stih kadrov, ki jih zaposlujejo in potre-
bujejo v sozdu Merx.
V sozdu Merx ugotavljajo, da je zaradi
nalog usmerjenega izobraževanja po-
trebno boljše sodelovanje med združe-
nim delom in izbraževalnimi ustanova-
mi predvsem pri pripravah in uresniče-
vanju proizvodnega dela, pripravništvu,
pri načrtovanju izobrsiževcilnih in ka-
drovskih potreb, pri splošnem usmerja-
nju različnih udeležencev izobraževal-
nih procesov in pri pripravsih ostalih
vzgojnoizobraževalnih programov.
22. DECEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Kmetijska proizvodnja in zavarovanje
Območje celjske regije obsega osem občin, ki imajo do-
kaj močno razvito kmetijsko proizvodnjo. Najbolj je ra-
zvita proizvodnja v živinoreji, poljedelstvu, hmeljarstvu,
vinogradništvu in sadjarstvu. Večina proizvodnje je v
zasebnem sektorju, preko 90% vseh obdelovalnih površin.
Zato se čedalje bolj uveljavlja organizirani način tržne
proizvodnje v okviru kooperacijskih odnosov z kmetij-
skimi kombinati in zadrugami.
Predvsem so ti odnosi organizirani z proizvodnjo hmelja,
ribeza, pšenice in koruze. V živinoreji pa pri proizvodnji
mleka, govejih pitancev, prašičev pitancev, perutnine itd.
Posebno močno se krepijo tudi odnosi po sprejetem pro-
gramu gospodarske stabihzacije, da pridelamo čimveč
hrane za trg in se s tem znebimo odvisnosti od uvoza hrane.
Pri proizvodnji se uporabljajo vsa sodobna agrotehnična
sredstva, ki omogočajo čimvečjo proizvodnjo po enoti. S
tem procesom intenzifikacije in specializacije proizvodnje
pa se tudi povečuje nastop rizikov, ki nastopajo kot neugo-
dni dejavniki. Motnje, ki zaradi tega nastopijo, v proizvodnji
so zelo velike, zato proizvajalci čedalje bolj iščejo zaščito v
zavarovanju te proizvodnje.
Prizadevanja za povečanje obsega zavarovanja kmetijske
proizvodnje so se okrepila po številnih nesrečah v zadnjih
letih (toča - slana - viharji - nesreče pri 'živini itd.). Obseg
zavarovane kmetijske proizvodnje v družbenem sektorju je
zadovoljiv, saj je v zavarovanje zajeto okoli 95% vse proiz-
vodnje. Tudi v zasebnem sektorju smo v zadnjih 3 letih
dosegli znatni napredek pri povečanju števila zavarovancev
in večjemu zajetju površin v zavarovanje, kar kaže naslednji
podatek:
Višina premije kmetijske temeljne rizič^skugngsti:.
1980
93,614.000
1981
121,188.000
1982
206,644.000
Zavarovanje postaja nujna potreba za nemoten proces
kmetijske proizvodnje in je eno ključnih vprašanj ekonom-
ske in socialne varnosti vseh, ki se preživljajo s kmetijsko
dejavnostjo. Vehko je še kmetov proizvajalcev, ki nimajo
zavarovane svoje proizvodnje ah v celoti ah delno, zato so ti
kmetje večkrat ekonomsko in socialno ogroženi.
Zavarovalna skupnost TRIGLAV, območna skupnost
Celje prispeva znatna sredstva za naložbe v razvoj kmetij-
stva. Tako na primer že pri letnem načrtu za tekoče leto
razporedijo okrog 150 milijonov iz sredstev varnostne re-
zerve celotnega Triglava in pozavarovalne skupnosti
Sava, pri čemer ne ugotavljajo namembnosti kmetijske
naložbe.
Približno enak znesek, torej 150 milijonov dinarjev omo-
gočijo na leto za premagovanje likvidnostnih težav kme-
tijskih organizacij združenega dela pri proizvodnji hrane,
pa tudi delovnih organizacij, ki skrbijo za preskrbo.
Tretji vir dohodkov pa so preventivna sredstva, s kate-
rimi zavarovalnica Triglav s povratnimi in nepovratnimi
sredstvi financira v višini 16 milijonov dinarjev sistem
obrambe pred točo. Zadnji vir, ki ga lahko omenimo v
zvezi s kmetijstvom pa je znesek petih milijonov dinarjev
za financiranje posameznih preventivnih akcij v kmetij-
stvu ali v povezavi z veterinarsko službo.
Novi Merxovi silosti, iii jiti je v rekordnem času zgradil
celjslii Gradiš
Urejanje kmetijsicega
prostora v Hmezadu
Povečana proizvodnja
mleka in mesa, ohranjanje
in povečevanje hmeljskih
površin in intenzivno polje-
delstvo, narekujejo tudi po-
spešeno urejanje kmetijske-
ga prostora SOZD. Pri tem
imajo v mislih predvsem
osuševanje, namakanje,
agromelioracije in komasa-
cije. V tem srednjeročnem
obdobju zaključujejo neka-
tere večje objekte kot me-
lioracija Imenskega in Pri-
stavškega polja v šmarski
občini, komasacija področ-
ja od Šentruperta do Vran-
skega v žalski občini, melio-
racija področij ob Polskavi
v slovensko bistriški občini
in nekatere druge manjše
posege v kmetijski prostor
na področju Ilirske Bi-
strice.
Se večji poudarek pa je
dan temu področju dela v
naslednjem srednjeročnem
obdobju, ko načrtujejo ure-
ditev približno 7000 ha povr-
šin. Od tega na področju Sa-
vinjske doline 1.600 ha,
Šmarja 2.000 ha, SI. Bistrice
1.500 ha, II. Bistrice 1.000 ha.
Organizacijo del prevze-
majo v okviru lastnega inže-
nirinjga, ki nudi kompleksno
ureditev kmetijskega prosto-
ra, od ureditev površin do iz-
gradnje obratov in farm z
vso potrebno infrastrukturo,
nudi pa tudi vso proizvodno
tehnologijo.
DO Strojna 2alec pa se v ta
proces vključuje s svojim
TOZD Grames, ki se je spe-
cializiral za izvajanje vseh
del na izvedbi melioracij.
Svoje dolgoletne izkušnje
pri nizkogradnjah je z uspe-
hom prenesel na področje
melioracij, kjer se je še do-
datno opremil s sodobno
mehanizacijo za polaganje
drenažnih cevi, vzdrževanje
drenažnih sistemov in osta-
lo. Sedaj se pospešeno orga-
nizira tudi za proizvodnjo in
izvedbo namakalnih siste-
mov, ki postajajo vse bolj ak-
tualni predvsem v Savinjski
dolini.
DO Minerva pa s svojim
proizvodnim programom
polietilenskih cevi za razne
cevovode in PVC drenažnih
cevi zaokrožuje celovito po-
-nudbo pri urejanju kmetij-
skih površin.
Tako zastavljeni program
intenziviranja kmetijskih
površin bi skupaj s površina-
mi, ki so že intenzivno izko-
riščene, omogočil izpolnitev
zahtev o zagotavljanju proiz-
vodnje hrane za lastne potre-
be in omogočil tudi tržne vi-
ške.
Kmetijstvo v šmarski občini
ima velike možnosti razvoja
Smarska občina je osred-
nji del Kozjanskega. Poleg
šentjurske in nekaterih KS
drugih občin, spada v manj
razvita področja SRS. Obe-
ležje manj razvitosti pa te-
mu področju daje kmetij-
stvo kot prevladujoča pano-
ga, oz. premalo razvita in-
dustrija. Področje ima izre-
dne potenciale za razvoj
kmetijstva: živinoreje, vi-
nogradništva, sadjarstva,
zaradi prirodnih danosti pa
tudi za razvoj turizma, p<)-
sebno zdraviliškega in
kmečkega. Vsled možnega
sproščanja delovne sile, pa
so možnosti tudi za indu-
strijo in obrt.
Zaradi neizkoriščenih po-
tencialov v kmetijstvu in
spremljajočih dejavnostih so
skupno izdelah elaborat o
možnostih razvoja kmetij-
stva na tem celotnem prosto-
ru do leta 2000. To je dobra
osnova za pospešeno vlaga-
nje slovenske družbe tudi v
ta prostor, ki do sedaj ni bil
deležen dovolj pozornosti.
Vsekakor pa so do sedaj v
kmetijstvu že doseženi po-
membni premiki in razširi-
tev proizvodnje v zasebnem
in družbenem sektorju.
Na področju občine Šmar-
je kmetijsko proizvodnjo or-
Šanizira Kmetiiski kombinat
marje, SOZD Hmezad. Po-
slovanje izvaja v družbenem
in posebnem sektorju, orga-
niziranem v tozdih: Koope-
racija, Kmetijstvo, Kmetij-
ska preskrba in nekmetijska
dejavnost v TOZD Kovinar-
stvo in servisi.
Poseben poudarek je bil v
preteklem obdobju podan
razvoju kmetijske proizvod-
nje v zasebnem sektorju. Za
to aktivnost je bila organizi-
rana močna strokovna služ-
ba, s pomočjo nje pa vložena
vehka družbena sredstva,
pridobljena preko LB, z raz-
vojem hranilništva, pa tudi
velika sredstva hranilnih
vlog kmetov in delavcev
kombinata. Tako je sedaj
preusmerjenih oz. v moder-
nizaciji 680 kmetij, obnovlje-
nih preko 300 ha vinogra-
dov, 100 ha ribeza, ustanov-
ljenih 120 strojnih skupno-
sti, a proizvodnja organizira-
na v mnogih proizvodnih
skupnostih. Vključeno je
1120 združenih kmetov, oz.
2700 kooperantov. Organizi-
rane so tudi notranje aktiv-
nosti kot aktiv kmečkih že-
na, mladih zadružnikov, ki
so bih celo repubhški in re-
gijski prvaki v tekmovanju
»Kaj veš o kmetijstvu«. Le-
tos so se vključih v izvedbo
pouka o kmetijstvu na vseh
šolah v občini.
Izreden potencial je
21.000 ha kmetijskih oz.
16.000 ha obdelovalnih povr-
šin različnih konfiguracij,
poseben potencial pa 16.000
kom govedi, od tega skoraj
10.000 krav. To je osnova, na
kateri so gradUi razvoj iz zelo
nizke startne osnove tržne
proizvodnje. Vse dosedanje
vloženo delo združenih kme-
tov in delavcev kombinata
daje rezultate, tako, da bo v
letu 1983 reahzirana nasled-
nja tržna proizvodnja: 8 milj.
1 mleka, 2000 pitancev, 6000
bekonov, 1700 ton brojlerjev,
300 ton ribeza, 300 ton groz-
dja, 300 ton pšenice in neka-
teri drugi proizvodi. Tržna
proizvodnja pa je dejansko
še večja, toda neurejeno trži-
šče nam na meji s Hrvatsko
povzroča odliv živine, pred-
vsem telet in pitancev.
Posebno žehmo poudariti
mnogo vloženega dela in
sredstev za agromehoracij-
ska in komasacijska dela. Do
sedaj je mehoriranih 327 ha
površin, v teh dneh pa priče-
njajo z novimi 307 ha na Pri-
stavškem polju. Mnogo pa je
še možnosti na organiziranju
proizvodnje v proizvodnih
skupnostih na oblikovnih
kompleksih. Torej, mnogo je
še dela in ukrepov, da bo
zemlja bolje in intenzivno
obdelana po vsej občini in
dajala družbi ustrezne proiz-
vode.
Na področju občine Šmar-
je so le trije odstotki družbe-
nih površin. To je tudi ra-
zlog, da v preteklosti niso
dosegh večjega napredka.
Kljub temu pa je dosedanja
proizvodnja: jabolka na
100 ha, hmelj, ribez na manj-
ših površinah. V letih
1981/82 so zgradih farmo ko-
koši v Hajnskem za proiz-
vodnjo vahlnih jajc, 5 milj., v
tem letu pa so aktivirali
družbene površine na Ji-
menskem polju, v nasled-
njem letu pa bo rastla koruza
tudi na družbenih površinah
pristavškega polja. V prete-
klih dveh letih so obnovih
vse možne površine hmelja,
v naslednjem letu pa bodo
gradih farmo pitancev na
Imenskem polju, 800 kom. v
turnusu, oz 1200 kom. letno.
Program predvideva še raz-
šu-itev farme Hajnsko. v na-
slednjem letu in kasneje
gradnjo ribogojnice Bistrica,
rastlinjaka z izkoriščanjem
termalne vode itd.
Kontrasti, Icontrasti: pozidana zemlja in star plug. Kdo bo lioga?
16. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1983
Naše kmetilsko zadružništvo zmore več
Zal Je bilo v preteklosil preveč nihanj v njegovi Pojavnosti
Ce za trenutek sežemo v
čas pred prvo svetovno voj-
no, potem moremo za polo-
žaj kmeta reči, da je bil po
zemljiški odvezi prepuščen
sam sebi. Ni imel potrebne-
ga znanja in razen omejene-
ga zemljišča tudi ne ustrez-
so omilile posledice liberal-
nega_gospodarstva in ode-
ruštva. Rcizvoj prometa in
nastanek velikih mest na
obrobju slovenskega ozem-
lja je ustvarjal ugoden trg za
vse kmetijske pridelke in iz-
delke. Vedno bolj so se odpi-
nih proizvajalnih sredstev.
Zato so ga nenehno ogrožali
tujerodni izkoriščevalci in
domači oderuhi, ki so poso-
jali denar za drage obresti ali
pa so prevzemali pridelke po
pretirano nizkih cenah.
Takšne okoliščine so spod-
budile rodoljube, da so zače-
li ustanavljati posojilnice, ki
rale možnosti za vključeva-
nje v organizirano prodajo
mesa, mleka in mlečnih iz-
delkov, za vrtnine, sadje in
vino. To je ustvarilo pogoje
za poslovanje blagovnega in
produktivnega zadružništva,
za nabavno-prodajne, mle-
karske, sadjarsko-vinarske
in konzumne zadruge.
Slovensko kmetijsko za-
družništvo delimo na tri raz-
vojna obdobja: od prvih za-
metkov, hranilnice in poso-
jilnice okrog leta 1817 do
druge svetovne vojne; na so-
cialistično in samoupravno
zadružništvo ter na kmetij-
sko zadružništvo po letu
1972, ko je bila v Sloveniji
ponovno ustanovljena za-
družna zveza, ki je skupaj s
spremenjenimi družbeno-
ekonomskimi odnoi»i prispe-
vala k ponovnemu razcvetu
zadružništva.
Za povojno zadružništvo
so značilni številni padci in
vzponi, ki so slabo vplivali
na razvoj zadružništva. Ta-
koj po drugi svetovni vojni
so bile ustanovljene okrajne
zadružne zveze, splošne in
posebne kmetijske zadmge
ter nabavnoprodajne zadru-
ge - naproze. V začetku leta
1948 je delovalo v Sloveniji
že 1151 zadrug, z letom 1949
pa se je začelo obdobje kme-
Zaradi okrepiti družbe-
nega kmetijstva je prevla-
dalo mnenje, da bo to samo
zmoglo pridelati dovolj
hrane. Nato pa so se začeli
za slovensko kmetijsko za-
družništvo spet črni dnevi
in leta. Zaradi vse večjega
zaostajanja zadružništva v
obdobju tudi še med leti
1960 in 1970 je bila mreža
kmetijskih zadrug povsem
raztrgana in po letu 1972, ko
je bila ponovno ustanovlje-
na Zadružna zveza Sloveni-
je, je bilo potrebno veliko
prepričevanja, da so se
kmetje spet začeli včlanje-
vati v zadruge.
tijskih delovnih zadrug po
sovjetskem vzoru, ki pa niso
dale dobrih rezultatov. Ko-
nec leta 1953 je bilo v naši
republiki 383 kmetijskih de-
lovnih zadrug, ki pa z^adi
pomanjkanja sredstev in
opreme niso imele perspek-
tive. Toda s prehodom z ad-
ministrativnega sistema na
gospodarski račun so pre-
dnost spet dobile kmetijske
zadruge in družbena pose-
stva. Tako je leta 1954 že de-
lovalo 839 splošnih kmetij-
skih zadrug, kmetijskih de-
lovnih zadrug pa le še 43 in
še te so kmalu propadle.
Lahko rečemo, da je v letih
1953 do 1959 zadružništvo
doživelo največji razcvet po
vojni.
Slovensko zadružništvo je
po letu 1972 doseglo posto-
poma lepe uspehe. Poleg sta-
rih oblik so nastale nove, or-
ganiziranost je bila postav-
ljena na nove temelje. Vidni
uspehi so bili doseženi pri
skupnostih, ponovno so zaži-
veli aktivi rnladih zadružni-
kov in aktivi kmečkih žena.
Izredno pozitivno vlogo pa je
odigrala hranilno-kreditna
služba, ki je z desetletnim
delom ponovno pridobila
zaupanje kmetov. Uspehi pa
so bili doseženi tudi pri reše-
vanju    socialne    politike.
zdravstvenega in starostne-
ga zavarovanja kmetov.
Nova kmetijska politika in
preporod zadružništva se
odraža tudi v opremljenosti
kmetij, večji proizvodnji in
tržnosti, pa tudi boljšem
standardu kmečkih ljudi.
Število usmerjenih kmetij se
je od 1541 v letu 1972 poveča-
lo na 17.527 pred dvema le-
toma.
Osrednji problem, ki pe-
sti slovensko kmetijsko za-
družništvo, je razdroblje-
nost. V zadnjem času je bilo
izvedenih veliko zložb zem-
lje, organiziranih več p^roiz-
vodnih skupnosti in drugih
oblik združevanja zemlje,
dela in sredstev, vendar ti
procesi potekajo prepočasi,
da bi lahko zadostili vse
večjim potrebam po hrani.
Vsekakor je zadnje deset
let je dokazalo, da je preporo-
jeno slovensko kmetijsko za-
družništvo na dobri in pravi
poti, ki pa jo je potrebno sa-
mo še samoupravno utrditi.
To je bilo še posebej poudar-
jeno na 11, seji CK ZKS kot
tudi na 9. kongresu ZKS.
Zadruge so bile v tistem času prve demokratične oblike
združevanja dela in sredstev. Zadružništvo je med zadruž-
nimi člani razvilo prve oblike samoupravljanja in načela
solfdamosti. Pomenil pa je hkrati eno izmed oblik boja za
.narodne in družbene pravice kmetov in delavcev ter boja
za gospodarsko enakopravnost z drugimi panogami.
Prav je, da se spomnimo, kako je prav v Celju Mihael
Vošnjak 21. januarja 1883 z združitvijo petih posojilnic -
Celje, Maribor, Mozirje, Šoštanj in Žalec, in z ustanovi-
tvijo Zveze slovenskih posojilnic Celje, praktično osnoval
središče slovenskega zadružništva.

Iz letošnje ugledne publikacije Kmetijsko zadružništvo na Slovenskem povzemamo,
da imamo na Celjskem 16 kmetijskih in gozdarskih članic Zadružne zveze Slovenije, od
tega je sedem kmetijskih, pet kmetijskih zadrug in dve temeljni organizaciji kooperan-
tov, ena v velenjski Eri, druga v Kmetijskem kombinatu Šentjur. Poleg Čebelarske
zadruge Žalec so ostale temeljne organizacije kooperantov gozdnih gospodarstev Celje,
Brežice in Nazarje. Podrobneje želimo predstaviti kmetijske zadruge Celje. Laško,
Mozirje, Slovenske Konjice, Savinjska dolina ter TOK Kmetijski kombinaf Šentjur in
TOK Kmetijstvo Šoštanj, ERA Titovo Velenje.
Kmetijska zadruga Celje
Sodi med mlajše zadruge, saj je bila usta-
novljena pred petimi leti iz dela Hmezad a
TOZD Kooperacija Žalec za območje celj-
ske občine. Leta 1981 se je vklkučila v
SOZD Merx, od dveh TZO pa so se lani
odločili za enovito kmetijsko zadrugo. KZ
Celje nima lastne proizvodnje, jedro njene
dejavnosti je torej jpredvsem kooperacijsko
sodelovanje s kmeti. Delo in sredstva zdru-
žuje 496 članov, 1186 kooperantov in 38 de-
lavcev na 9334 hektarih kmetijskih zemljišč,
od katerih sta kar dve tretjini hribovskih.
Čistih kmetij je 438, mešanih pa 1159. Glav-
na proizvodnja je živinoreja (govedoreja,
konjereja, reja brojlerjev, bekonov, ovac in
rib). Nova usmeritev je tudi kunčereja, po-
ljedelska proizvodnja pa obsega predvsem
pridelavo osnovne krme in pšenice Zlasti je
zadnje čase napredovala pridelava vrtnin,
sadja in jagodičevja. Fizična realizacija or-
ganizirane proizvodnje se letno povečuje z
indeksom 134, razen pri živinoreji.
Kmetijska zadruga Laško
Zadruga ima tn temeljne organizacije: te-
meljno zadružno organizacijo, TOZD Proiz-
vodnja in predelava mesa, TOZD Transport.
V TZO so štiri zadružne enote po območjih,
v katerih je organizirana pospeševalna služ-
ba in oskrba z reprodukcijskim materialom.
Enote so v Laškem, Rimskih Toplicah, Ra-
dečah in Jurkloštru. Članov TZO je 260,
kooperantov okrog'600, od 32 delavcev pa je
11 zaposlenih v kooperaciji, ostah v trgovski
stroki. Zadruga Laško je vključena v SOZD
Merx, letos je praznovala 30-letnico obstoja.
Izmed skupnih kmetijskih površin je 67
odstotkov absolutnih travnikov in pašni-
kov, zato je ob naravnih in konfiguracijskih
razmerah na območju laške zadruge največ
možnosti za pridelovanje velikih kohčin ka-
kovostne travniške krme in za usmeritev v
prirejo mleka in mesa. Število kmetij, ki po
velikosti presegajo 0,5 ha površin, ocenjuje-
jo na 2500, od tega je 850 čistih 429 kmetij pa
je zaščitenih.
Laška kmetijska zadruga je v okviru soz-
da Merx nosilka razvoja kunčereje, z njo pa
so se začeU intenzivno ukvarjati prav letos,
ko so v Rimskih TopUcah zgradili kunčjo
farmo. Računajo, da bodo do konca leta
izvozih 3000 kuncev, končni cilj intenzivne
reje pa je 50.000 kuncev. Načrti do konca
leta 1985 predvidevajo, da bodo dosegh dva
mihjona 700 tisoč htrov mleka, 1200 ton go-
vejega in 390 ton prašičjega mesa, 7 miUjo-
nov jajc, 170.000 jarkic in 160 ton piščancev.
Ob tej proizvodnji naj bi se uveljavile še
nekatere dodatne kmetijske dejavnosti, kot
so sadjarstvo in pridelovanje jagodičja. zele-
njadarstvo povezano s termalno vodo, ovče-
reja, čebelarstvo in kmečki turizem.
Zgornjesavinjska kmetijska
zadruga Mozirje
Leta 1961 se je združilo enajst zadrug in
njihova gozdarsko-kmetijska poslovna zve-
za v enovito zadružno organizacijo - ZKZ
Mozirje. Za kmetijstvo Gornje Savinjske
doline je sploh značilna bogata zadružna
tradicija, katere korenine segajo v devetde-
seta leta prejšnjega stoletja. V svojem 22-
letnem delovanju je tudi mozirska kmetij-
ska zadruga doživljala vzpone in padce,
predvsem zaradi mnogih organizacijskih
sprememb. Zadružniki so se najtežje spri-
jaznili z odcepitvijo zasebnega gozdarstva,
ki je bilo za zadrugo poglavitna gospodar-
ska podlaga. Po letu 1980 se je doslej enovi-
ta zadruga preoblikovala v ZKZ s tremi te-
meljnim organizacijami: TOZD Blagovni
•promet, TOZD Trgovina in gostinstvo TZO
Kmetijstvo in delovna skupnost skupnih
služb.
TZO sestavlja 12 enot. V zadrugo je včlanje-
nih 712 članov, kooperantov je 862, od tega
387 žensk, vseh zaposlenih pa je 297. Na
območju je 1311 kmetij, od tega 583 usmer-
jenih, primernih za usmeritev še 570, brez
naslednikov 99 in opuščenih 59. ZKZ ima
348 hektarov lastnih zemljišč, kmečkih
zemljišč je 9576, od tega pa je 5497 hektarov
obdelovalnih zemljišč.
Izredno dobro je organizirana mlečna pro-
izvodnja na tržno usmerjenih kmetijah, ki
so organizacijsko povezane v 49 mlekarskih
skupnosti. Zelo so razvite tudi druge skup-
nosti kmetov, tako jih je 30 za silažno koru-
zo, 13 za travno silažo, 39 za gnojenje, 13 za
obdelavo zemlje in škropljenje, 15 je pašnih
skupnosti in 8 mehoracijskih.
V Gornji Savinjski dolini je izredne kore-
nine pognal kmečki turizem, ki ima bogato
tradicijo že iz let okrog 1930. Ocenjujejo, da
so zasebna razpoložljiva kmetijska zemlji-
šča izkoriščena na sedanji stopnji pridelova-
nja komaj 60-odstotno, torej imajo v kmetij-
stvu še velike rezerve.
V načrtu do leta 1985 nameravajo v koo-
peracij skem kmetijstvu doseči proizvodnjo
12 milijonov Utrov mleka, 650 ton klavne
živine, 200 glav plemenske živine, 350 glav
ovac, 1200 ton brojlerjev, 68.00 jarčk, 15 mi-
lijonov jajc, 100 ton ribeza, tono hmelja in v
kmečkem turizmu 680 postelj. Poslovno so
povezani v SOZD KIT.
Kmetijska zadruga Slovenske
Konjice
Zadruga je bila ustanovljena leta 1948,
hkrati pa je bilo na območju občine usta-
novljenih še več zadrug. Po letu 1957 se je
zadružno kmetijstvo siromašilo, krepila se
je družbena proizvodnja in začelo obdobje
večjih združevanj. Tako so se leta 1961 vse
zadruge v občini združile v enovito kmetij-
sko zadrugo, pridružilo pa se ji je tudi teda-
nje kmetijsko gospodarstvo Konjice. V se-
danjem obsegu deluje konjiška zadruga od
leta 1962 in od tedaj tudi na treh področjih.
V lastni proizvodnji je širila jablanove na-
sade in vinograde, v trgovski dejavnosti se
je usmerjala k oskrbi kmetov z reprodukcij-
skim materialom, tretje področje pa je bilo
kooperacijska reja živine in mleka. Od leta
1978 se je zadruga samoupravno preobliko-
vala tako, da je sestavljena iz TZO, TOZD in
delovne skupnosti skupnih služb. TOZD
Lastna proizvodnja gospodari na 711 hekta-
rih zernljišč, jabolka prideluje na 140 in
grozdje na 40 hektarih. TZO zadružništvo
oskrbuje kooperante prek svojih prodajaln
z reprodukcijskim materialom, v odročnej-
ših krajih tudi z živih. Vključena je v SOZD
Merx, razvija pa kooperacijsko pitanje živi-
ne, proiz\^odnjo mleka in pitanje prašičev.
Zadruga ima 600 članov, 1100 kooperantov,
108 stalno zaposlenih delavcev, na območju
KZ je 3900 kmetij, od tega tržno usmerjenih
1135. Kmetje imajo 20.724 vseh površin, od
tega obdelovalnih 8665 hektarov.
Na južnih pobočjih Pohorja se je začel
uspešno razvijati tudi kmečki turizem, zla-
sti v povezavi z razvojem turistično-rekrea-
cijskega centra Rogla.
Kmetijska zadruga Savinjska
dolina
Deluje v okviru SOZD Hmezad in jo se-
stavlja devet temeljni zadružnih organiza-
cij: Braslovče, Gotovlje, Petrovče, Polzela,
Prebold, Šempeter, Tabor, Trnava in Vran-
sko. Združujejo 1967 kmetov-kooperantov,
130 pa je delavcev zadruge. Razvojno je or-
ganizacija do leta 1985 usmerjena v poveča-
nje fizičnega obsega proizvodnje. Tako naj
bi pridelali 1300 ton hmelja, prireja govedi
naj bi dosegla 2251 ton, 11 milijonov 200
tisoč litrov mleka, reja piščancev pa naj bi
dosegla 358() ton.
Prvenstveno žehjo pospeševati razvoj
osnovne kmetijske proizvodnje, razvijati
odnose z združenimi kmeti in jim zagotav-
ljati strokovne proizvodne programe, repro-
dukcijski material za naročeno proizvodnjo
ter stalne možnosti za gospodarjenje. Pravi-
jo, da bodo razvijah takšne oblike sodelova-
nja, v katere se bo lahko vključil vsakdo, ki
obdeluje zemljo. Posebej kaže omeniti do-
bro kadrovsko strukturo strokovnjakov, saj
je kmetijskih kadrov v KZ Savinjska dolina
s srednjo, višjo in visoko izobrazbo 39.
ERA Titovo Velenje, TOK
Kmetijstvo Šoštanj
Leta 1961 je z združitvijo treh zadrug v
Velenju, Šoštanju in Smartnem ob Paki na-
stala KZ Šoštanj, ta pa se je leta 1970 združi-
la z dvema trgovskima organizacijama v tr-
govsko in proizvodno podjetje EFIA, v kate-
rega sestavu še deluje. TOK Kmetijstvo Šo-
štanj je sestavljena iz treh zadružnih in treh
delovnih enot. Članov organizacije je 250,
kooperantov 500 in delavcev TOK Kmetij-
stvo 37. Na območju je 709 kmetij, družbe-
nih kmetijskih zernljišč je 185, zasebnih pa
4099 hektarov.
Na družbenih zemljiščih je kot glavna pa-
noga organizirana živinoreja z dopolnilnima
dejavnostima: sadjarstvom in hmeljar-
stvom. V proizvodnem sodelovanju s kmeti-
kooperanti se lahko pohvalijo z 39 strojnimi
skupnostmi, večinoma za silažo koruze.
Kmetijski kombinat Šentjur,
TOK Šentjur
Leta 1948 ie bilo na območju šentjurske
občine deset kmetijskih zadrug, ki so nasta-
le iz prejšnjih nabavno-prodajnih zadrug-
naproz. Teh deset zadrug je do leta 1956
dokaj uspešno delovalo v Šentjurju, Bla-
govni, Dramljah, Loki, Ponikvi, Šentvidu
pri Planini, Prevorju, Dobju, Planini in Sliv-
nici. Po letu 1956 so se začele reorganizacije
in združevanja, hkrati pa sta bili v Dramljah
in na Planini ustanovljeni še dve delovni
kmečki zadrugi.
Vse zadruge v občini so se leta 1960 zdru-
žile v Kmetijsko zadrugo Bodočnost, dokler
ni bil nato čez dve leti ustanovljen Kmetij-
ski kombinat Šentjur, ki je združil pod svo-
jo streho vse zadruge, kmetijski gospodar-
stvi Slom in Planina ter posestvo Kmetijske
šole Šentjur.
V enoviti delovni organizaciji se je začelo
kmetijstvo spet razvijati, kombinat je ime)
obrate, organizacijsko in obračunsko ločene
(kooperacija, lastna proizvodnja, trgovine,
klavnica in transport), po sprejetju ustavnih
dopolnih in zakonodaje o združenem delu
pa so med prvimi v občini in tudi na širšen
celjskem območju začeli oblikovati tozde
Kasneje večjih sprememb ni bilo, razen d
so sedaj vključeni v SOZD Merx. Leta 1973
je iz tozda Kooperacija nastal TOK Šentjur,
ki obsega celotno občino Šentjur.
Glavna proizvodna dejavnost na območjt
TOK je živinoreja in sicer pridobivanje mle
ka ter prireja govejih pitancev, reja praši
čev, pridelovanje ribeza ter zelenjadarstvo
V sestavi temeljne organizacije kooperan
tov deluje pet proizvodnih enot kmetov ir
to v Šentjurju, na Ponikvi, Planini, Slivnic
in v Dramljah.
Lastnin površin TOK nima, kmetij j«
2110, v TOK je združenih 700 kmetov, sod-e
luje pa še 660 kooperantov. V občini Sentju
sicer ugotavljajo, da imajo vse naravne po
goje za živinorejsko proizvodnjo, in to z
proizvodnjo pitanja govedi, mleko in ple
mensko živino. Aiktivnosti zadnja leta si
naravnana tako, da ima proizvodnja osnov«
v doma pridelani krmi. Precej so poveča]
površine pod koruzo, saj so samo letos pose
jali dobrih 80 hektarov koruze za zrnje i:
350 hektarov za silažo.
Intenzivirah so travnate površine, venda
jih tu čaka še veliko dela, zlasti v hriboviti
predehh, kjer travinje še slabo izkoriščajo i
so v teh predelih še rezerve za proizvodni
mleka ter rejo plemenske živine. Septemb:
ska živinorejska razstava v Šentjurju je bil
dober dokaz uspešnega razvoja svetlolisasi
govedi. Prodaja kvalitetne plemenske živ
ne, usmerjene na pašo ali na doma pridel;
no krmo, je tudi ena od osnovnih usmerite'
hkrati s pospeševanjem proizvodnje mlet
v hribovitih predelih. V primerjavi z lani;
mlečna proizvodnja porasla za deset odsto
kov, 2:ato se ne bojijo, da ne bi zmogli leto
njega načrta, 4 milijone 400 tisoč htrov.


^ .^^i^uiiairiifiiici menlavo
Izvoz hmelja sega že v
zgodnja povojna leta in je v
posameznih obdobjih dose-
gel že tudi 80% celokupne
proizvodnje. Danes obsega
izvoz med 65 in 70% proi-
zvedenega hmelja in je že
več let količinsko ustaljen z
manjšimi odstopanji. Tako
je zaradi usklajenega obse-
ga proizvodnje in svetovne-
ga povpraševanja, kar se
dežele proizvajalke dogo-
varjajo v svoji evropski in v
novejšem času svetovni
hmeljarski organizaciji.
V hmeljarstvo! je proizvod-
nja povezana z velikimi vla-
ganji in bi bili proizvodni ri-
ziki preveliki, če ne bi bilo
prodaje vnaprej znanim kup-
cem. Tako je mednarodna
hmeljarska organizacija, ki
povezuje hmeljarje z vsega
sveta prostor, kjer se med
drugim dogovorijo o proiz-
vodnem obsegu za posamez-
no članico, kar kolikor toliko
zagotavlja možnost prodaje
vsem članicam. Druga obli-
ka zavarovanja rizikov je
vnaprejšnja dolgoročna pro-
daja. S temi novimi elementi
proizvodne in poslovne
koordinacije je postala proiz-
vodnja hmelja bolj zavarova-
na pred cenovnimi nihanji,
ki so bila zelo značilna za
predvojno obdobje, ko so
obvladovali trgovino s hme-
ljem razni špekulantski po-
sredniki.
Hmelj je v Hmezadu naj-
bolj tradicionalen izvozni
proizvod, ki ga v celoti pro-
damo na konvertibilnem tr-
žišču in ki dosega letno pri-
bližno 8 milijonov dolarjev.
Razen hmelja pa tudi Hme-
zad izvaža v enakem obsegu
živo govedo, meso mladega
pitanega goveda, piščance,
jabolka, sadike, med, jagodi-
čevje, sveže in suhe gobe,
zdravilna zelišča, razno zele-
njavo in kislo zelje. Pomem-
ben je izvoz drenažnih cevi
in strojev za obiranje hmelja
ter strojnih linij za krompir.
Vsako leto razširimo izvozni
izbor za nove vrste proiz-
vodov. Posebej si prizadeva-
mo, da bi v izvoz vključih
blago višje stopnje dodelave.
Izvoz v vseh proizvodnih pa-
nogah povečujemo, pone-
kod, kot na primer pri pi-
ščancih - brojlerjih za visoke
odstotke.
V zadnjih letih je vedno
težje zagotoviti dovolj
ustreznih surovin in repro-
dukcijskih materialov za ne-
moteno proizvodnjo, saj je
dobršen del tega blaga po-
trebno uvoziti ali pa na do-
mačem tržišču združevati
devize zanj. V situaciji, ko
izvoznim organizacijam
ostaja vedno manjši delež od
ustvarjenih deviz za njihove
potrebe, je v Hmezadu dobro
to, da ustvarjena devizna
sredstva enotno in združeno
razporejamo in si članice se-
stavljene organizacije, tako
med seboj zagotavljajo tudi
devizno likvidnost. V Hme-
zadu velja tudi pravilo, da or-
ganizacije, ki so reprodukcij-
sko povezane skupaj načrtu-
jejo in ustvarjajo proizvod-
njo, dodelavo, prodajo in
izvoz.
V vseh fazah poslov-
nega procesa so riziki skupni
in razporejeni med vse ude-
ležence. Tako je tudi edino
mogoče zagotavljati dovolj
surovin in drugih potrebnih
materialov iz domačih izvo-
rov in iz uvoza.
Načeloma morajo vse
Hmezadove organizacije z
lastnim izvozom zagotoviti
devizna sredstva za kritje
svojih uvoznih potreb. Izje-
ma velja le tam, kjer so se
peirtnerji dogovorili drugače
in se potrebe posamezne or-
ganizacije krijejo solidarno.
V novejšem času si Hme-
zad tudi prizadeva povečati
svoj izvoz z udeležbo v meša-
nih družbah v tujini, priprav-
lja pa tudi prodor na tuja tr-
žišča s prodajo sodobne
kmetijske in živinsko-prede-
lovalne tehnologije deželam
v razvoju.
Živinorejsko predeiovaina
industrija v sozdu Ifmezad
Hmezad s svojimi delov-
nimi organizacijami je po-
memben pridelovalec hra-
ne tako na celjskem območ-
ju kot tudi širšem sloven-
skem prostoru. Proizvedene
kmetijske pridelke pa v
Hmezadu dodeluje, prede-
luje in posreduje potrošni-
kom živilsko predelovalna
industrija.
V Hmezadu je organizira-
nih nekaj delovnih organi-
zacij, ki so specializirane ži-
vilsko predelovalne indu-
strije. Nekaj manjših obra-
tov pa posluje tudi v sklopu
kmetijskih delovnih orga-
nizacij.
Organizacije, katerih glav-
na dejavnost je predelava
kmetijskih pridelkov, so na-
slednje:
- DO Celjska mesna indu-
strija
TOZD Proizvodnja
TOZD Združena hladil-
nica
TOZD Prodaja na veliko in
i2:voz
TOZD Maloprodaja in
DS Skupnih služb
- DO Celjske mlekarne je
enovita delovna organizacija
z dislocirano enoto, sirarno v
Šmarju pri Jelšah.
- DO Jata - Zalog
TOZD Reja
TOZD Meso
DS Skupne službe.
Omenjene tri organizacije
so nosilke živilsko predelo-
valne industrije v Hmezadu.
Poleg navedenih organiza-
cij pa delujejo še zeljgima,
klavnica in rnlekama v DO
Kmetijstvo Ilirska Bistrica
in Čebelarska zadruga s svo-
jimi čebeljnimi pridelki.
Tudi povsem kmetijske or-
ganizacije združenega dela
proizvajajo nekatere po-
membne prehranske artikle,
ki gredo neposredno s polja
ali proizvodnega procesa v
prodajo potrošnikom. Tako
KZ Savinjska dolina proi-
zvaja pomembne kohčine
jajc, zelenjave in sočivja di-
rektno za tržišče. KZ Drava
iz Radelj na Koroškem je po-
memben proizvajalec gob
šampinjonov, s katerimi
oskrbuje nekatere večje go-
stinske obrate ter pogodbe-
no oddaja gobe v predelavo
ETI iz Kamnika. Tudi KZ SI.
Bistrica ima pomembno pro-
izvodnjo zelenjave in sočivja
ter gob šampinjonov.
Sadjarstvo Mirosan je
uspešen proizvajalec prvo-
vrstnih sort jablan in hrušk
ter nekaterega zgodnjega sa-
dja, ki ga plasira na celjskem
področju kot tudi na širšem
jugoslovanskem in za izvoz.
Ribogojnica v okviru DO
Kmetijstvo 2alec je uspešen
in pomemben proizvajalec
sladkovodnih rib, ki jih do-
bimo na trgu sveže kot tudi
prekajene.
Celjska mesna industrija s
svojimi tozdi je v celjski regi-
ji nosilec klavniško predelo-
valne ter hladilniške dejav-
nosti. CMI je tudi nosilec
oskrbe z mesom in mesnimi
izdelki na širšem celjskem
območju in si prizadeva za
ohranjanje svojih proiz-
vodnih kapacitet na ustrezni
higienski ravni ter ima tudi
status izvozne klavnice.
CMI je kljub znanim teža-
vam, ki pestijo domala vse
slovensko mesnopredeloval-
no industrijo uspela razširiti
in posodobiti svoje proiz-
vodne zmogljivosti, kapaci-
tete hladilnic in skladišč
zmrznjenega blaga kot tudi
maloprodajne mreže.
Čebelarstvo
Čebelarska zadruga Žalec pokriva preskrbo in od-
kup združenim čebelsirjem slovenskih čebelarskih
društev - je osrednja zadruga čebelarjev SRS
Čebelarjem nudimo:
kredit za razširitev proizvodnje
strokovno svetovanje za razvoj in zdravljenje
čebel
odkup vseh čebeljih proizvodov:
panje, satnice, kuhanje voščin in sladkor.
Predelava v PE Ljubljana ponuja potrošniku čebelje
proizvode v mešanicah prilagojenih ljudem vseh staro-
sti - izdelki so večkratni dobitniki odhčij.
Ribogojstvo na
ceijskem območju
Hmezad Žalec je na svojem poslovnem področju nosilec
kmetijske proizvodnje. V pojem kmetijske proizvodnje
spada tudi ribogojstvo. Ribogojstvo je specialna živino-
reja, ki ima dve osnovni delitvi. To sta vzreja toplovodnih
rib (krapovic) in vzreja hladnovodnih rib (postrvi). Hme-
zad se ukvarja s proizvodnjo obeh vrst rib.
Ribogojstvo v okviru Hmezada obsega trenutno samo
proizvodnjo združenega dela, vendar možnosti za povečanje
proizvodnih površin na površinah zasebnih kmetov - koo-.
perantov so velike. Tudi združeno delo (DE Ribogojnica)
ima v programu povečanje ribogojniških površin. Na osnovi
izkušenj, ki jih ima Htanezad, lahko v celjski regiji organizira
proizvodnjo rib na naslednjih površinah, ki so po študijah
evidentirane:
Površine, ki so v zasebni lasti in se lahko aktivirajo na
osnovi kooperacije:
Površine v zasebni lasti (550 ha) so v glavnem vse takšne,
ki zahtevajo vlaganje v gradbena dela. ZamisH izvedbe ribo-
gojskega programa zajemajo tudi izgradnjo skupnega centra
za izdelavo mokre krme iz odpadkov prehrambene indu-
strije regije in od drugod.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1983
Hmezad in njegov razvoj
Hmezad je ves čas obstoja, ne ozira-
je se na organiziranost, posvečal veli-
ko pozornost lastnemu razvoju. Velik
delež akumulacije se je stalno name-
njal za nove naložbe, velikokrat tudi
na škodo osebnega standarda zapo-
slenih. Ob ustanovitvi Hmezada p. d
22 leti je bilo v ospredju vprašanje
razvoja osnovnih dejavnosti.
Na področju knietijske dejavnosti je
bilo največ pozornosti posvečeno raz-
voju hmeljarstva. Z izgradnjo sodob-
nih hmeljskih žičnic z leseno ali beton-
sko oporo so bili podani pogoji za uva-
janje nove tehnologije, ki je omogočila
uvajanje strojev v obdelavo in obiranje
hmelja. S tem se je zelo povečala pro-
duktivnost dela.
Na področju sadjai-stva je bila zgra-
jena sodobna plantaža jabolk na Miro-
sanu, ki skupaj s plantažami na Smar-
skem predstavlja osnovo sadjarske
proizvodnje v družbenem sektorju.
Na področju živinoreje sta bili zgra-
jeni družbeni farmi za proizvodnjo
mleka v Podlogu in Zalogu, kapacitete
preko 1000 krav mlekaric. Vzporedno
z izgradnjo mlečnih fai^m pa je bil zgra-
jen vzrejni center za plemensko živino
na Zovneku.
V okviru predelovalnega kompleksa.
je bila zgrajena nova klavnica v Celju,
mešalnica krmil v Žalcu i!i hladilnica
za sadje in zarnrzovalnice mesa v Ce-
lju. Za potrebe trgovske dejavnosti je
bila v Žalcu zgrajena sodobna blagov-
nica za kmetijsko mehanizacijo in re-
produkcijski material za kmetijstvo.
Gostinska dejavnost .se je okrepila z
izgradnjo hotela v Preboldu in adapta-
cijami nekaterih lokalov.
Kot nove dejavnosti so se v okviru
SOZD Hmezad nosilec proizvodnje
hmelja, vrtnin, mleka in mesa, pi-
ščančereje, ribogojstva, sadjarstva,
čebelarstva, predelave mesa in mle-
ka ter piščančjega mesa, dodelave ze-
lišč in gozdnih sadežev, čebeljih iz-
delkov, zelja, proizvajalka krmil,
kmetijske mehanizacije za hmeljar-
stvo, proizvodnjo krompirja od saje-
nja do sortiranja, proizvajalka trosil-
cev in mulčerjev za sadjarstvo in vi-
nogradništvo, preskrbovalka in orga-
nizatorka proizvodnje v drobnem go-
spodarstvu, oskrbovalka kmetijskih
gospodarstev.
Hmezada razvile: strojna dejavnost, ri-
bištvo in v zadnjem času gobarstvo. V
okviru strojne dejavnosti sta bila v
Žalcu in Smai-ju zgrajena obrata za
proizvodnjo kmetijske mehanizacije.
Osnovo razvoja ribištva predstavlja iz-
gradnja ribogojnice na Lavi v Vrbju. Z
izgradnjo ribnika v Vroju in pregrade
na Zovneku p;, je ta dejavnost pridobi-
la novih 60 ha proizvodnih površin.
Nadaljnji razvoj gobarstva pa je po-
gojen s kornpostarno, ki je bila zgraje-
na v Radljah ob Dravi.
Največjo naložbo, ki je trenutno v
teku, predstavlja izgradnja regijske
konzumn<e mlekarne v Arji vasi in
adaptacija sirarne v Šmarju. Na po-
dročju živincri'je pa sta trenutno v
izgradnji farina pitancev v Žepini,
kapacitete 1000 glav in hleva za molz-
nice na mlečni farmi Zalog, kapacite-
te '-30 Stojišč. V okiiru reproverige
perutninarstvrt pa se gradi v Domža-
lah nova valilnica.
V pripravi za izvedbo pa so sledeče
večje naložbe: farma bekonov, kapa-
citete 30.000 prašičev letno, farma pi-
tancev na Imenskem polju, kapacite-
te 800 glav, povečanje vzrejnega cen-
tra na Žovneku, izgradnja obrata za
predelavo zelja v Arji vasi, skladišče
za hmelj v Žalcu, tovarna plastike na
Ložnici, trgovina za kmetijske stroje
in repromaterial v Slovenski Bistri-
ci, skladišče za kmetijske pridelke v
Ilirski Bistrici, tovarna za predelavo
zdravilnih zelišč v Novem Celju ter
izgradnja nove mešalnice z dodatni-
mi silosnimi kapacitetami v Žalcu.
Osebna izkaznica sozda Hmezad
Sestavljena organizacija združenega dela Hmezad
ima 3850 zaposlenih, poleg tega 7500 kmetov proiz-
vodno-kooperacijsko sodeluje na področju sedmih ob-
čin.
Pomembnejši proizvodi:
hmelj - 3000 ton
mleko - 30.720 milijonov litrov
govedo - 5296 ton
prašiči - 620 kom
piščanci - 13.197 ton
jajca - 47 milijonov 125 tisoč
jabolka - 2500 ton
vrtnine - 1200 ton
drugo (grozdje, zelje, jagodičevje) - 8500 ton
Predelava kmetijske proizvodnje:
hmelj - 3250 ton, od tega izvoz 2780 ton
mleko - 40 milijonov 500 tisoč litrov
meso - 3200 ton
močna krmila - 30.500 ton
Hladilniške zmogljivosti za sadje, meso in drugo -
9000 ton
Industrijska proizvodnja:
stroji za hmeljarstvo in poljedelstvo, drenažne cevi
in druga predelava plastike - 5000 ton
Trgovina:
Odkup, oskrba in prodaja - 6,7 milijarde din
Gostinstvo:
Hotelsko turistične storitve in družbena prehrana -
290 milijonov din
Vrednostni obseg poslovanja:
Celotni prihodek - 20,348.685.000
Dohodek-2,211.334.000
Združevanie dela, sredstev in zemlje
Združevanje dela, sredstev in zem-
lje je dolgoročna perspektiva našega
kmetijstva, saj ob vedno večji potre-
bi po hrani ni mogoče kmetovati po
starem. Združevanje in tesno koope-
racijsko sodelovanje je poznano
Hmezadovim hmeljarjem že vrsto
let, ker le tako je kmet hmeljar in
celotno savinjsko hmeljarstvo pre-
brodilo vse gospodarske krize in
uspešno dohajalo tehnološki razvoj
in konkurenčnost na svetovnem trgu.
Gospodarnost je bila vedno na prvem
mestu.
Zadružne organizacije sklepajo s
svojimi člani - združenimi kmeti pra-
viloma pogodbe dveh vrst. Pogodbo o
trajnem proizvodnem sodelovanju, v
kateri se okvirno določajo medsebojne
pravice, obveznosti in odgovornosti
glede skupne kmetijske proizvodnje,
ki so določene v samoupravnem spo-
razumu in drugimi splošnimi akti or-
ganizacije. Kmet tako z zadružno orga-
nizacijo proizvodno sodeluje v obsegu
celotne tržne proizvodnje svoje kmeti-
je in v ta namen združuje potrebno
delo, sredstva pa tudi zemljo v obsegu
celotne tržne proizvodnje svoje kmeti-
je. Vsako tekoče leto pa sklene še letne
pogodbe o proizvodnem sodelovanju,
v kateri se podrobneje urejajo vrsta,
obseg in drugi pogoji medsebojnega
sodelovanja (npr. pogodba o proizvod-
nji hmelja, pšenice, zelja, mleka, pita-
nja govedi, piščancev itd.). V primerih
posameznih vrst proizvodnje (nasadi
hmelja, sadovnjaki, gradnja hlevov
itd.), ko gre za dolgotrajnejše proiz-
vodno sodelovanje in so potrebna
skupna investicijska vlaganja, pa za-
družna organizacija in kmet sklepata
še posebno pogodbo.
Proizvodno sodelovanje v zadružnih
organizacijah je v gla\mem na principu
pogodbenih kooperacijskih odnosov,
kjer zadružna organizacija organizira
proizvodnjo, odkup in prodajo, proiz-
vodni rizik pa v glavnem še vedno nosi
kmet.
Druga oblika združevanja med kme-
ti so strojne skupnosti. Najbolj pozna-
ne in najboljše delajo hmeljske strojne
skupnosti, ki so pred leti imele pravi
razcvet. Izkušnje pa so pokazale, da je
najuspešnejša tista strojna skupnost,
ki jo sestavljajo približno enako velike
kmetije z enako proizvodno usmeritvi-
jo. V vseh strojnih skupnostih pa tudi
vselej ne gre vse tako lepo. Stroji že
postajajo zastareh, iztrošeni, z njimi že
slabo delamo in izgubljamo precej pri-
delka. Potrebno bo razmišljati o novih
sodobnejših strojih.
Proizvodne skupnosti - to je zlože-
vanje zemljišč v kompleks ali združe-
vanje kmečkih gospodarstev s cilji laž-
je in cenene obdelave, oz. pridelave.
To ni spreminjanje lastnih odnosov ah
kakšna razlastitev. Takšne skupnosti
imamo v hmeljarskih proizvodnih
skupnostih - skupnih žičnicah, kjer
lastnik ve, katere vrste nasada hmelja
so njegove, zaščita in ponekod tudi
glavna obdelava pa je skupno opravi-
lo, največkrat pa ga vrši zadružna or-
ganizacija. Strojnih skupnostim bi
morale slediti proizvodne skupnosti.
Tu še imamo možnosti in rezerve za
doseganje rekordnih in cenenih pri-
delkov. Kmetovati po starem, vsakega
po malo na razdrobljenih parcelah, s
kupom neizkoriščenih strojev in viso-
kimi pridelovalnimi stroški ne bo šlo
več dolgo.
Hlevska skupnost - tu gre za združe-
vanje zemlje, skupen pa je tudi hlev,
živina in delo. Ta oblika je najbolj za-
htevna in občutljiva za napake in po-
vršnosti. V Hmezadu več ali manj
uspešno delata dve manjši hlevski
skupnosti.
Nadaljnji razvoj zasebnega kmetij-
stva v SOZD Hmezad bo temeljil na
trajnem in tesnejšem sodelovanju
združenih kmetov v zadružnih organi-
zacijeih, na principu združevanja, oz.
vključitve proizvodnih zmogljivosti
kmetije v družbeno organizirano pro-
izvodnjo. Tako organizirana kmečka
proizvodnja bi dobila značaj družbene
proizvodnje in bi ji pripadala tudi vsa
družbena nadomestila in ugodnosti.
Omogočeno bo kvalitetnejše planira-
nje proizvodnje. Lažje bi načrtovali
popolno oskrbo z repromateriali, zago-
tavljali pospeševalno službo in sred-
stva za naložbe.
Pri hmelju v svetovnem vrhu
Proizvodnja, predelava in
prodaja hmelja, je v SOZD
Hmezad zelo pomembna de-
javnost. S proizvodnjo se
ukvarjajo štiri delovne or-
ganizacije Hmezad Kme-
tijstvo Žalec, Hmezad KZ
"Savinjska dolina«, Hme-
zad KZ Drava Radlje in
Hmezad KK Šmarje. S pre-
delavo in prodajo pa se uk-
varja DO Hmezad Export-
import. Skupno proizvede-
jo v SOZD Hmezad letno
okoli 3000 ton, kar pred-
stavlja 75%' v Sloveniji pri-
delanega hmelja.
Hmezad Kmetijstvo Žalec
je z 900 ha hmeljišč in 1700
tonami pridelanega hmelja
največji proizvajalec hmelja
v Sloveniji, Jugoslaviji in tu-
di na svetu.
Kooperacij ska proizvod-
nja hmelja v DO Hmezad KZ
»Savinjska dolina« je osno-
vana na osnovi združevanja
dela, zemlje in sredstev in
delitve skupnega prihodka.
Kooperacijski odnosi pri
proizvodnji hmelja so že dol-
ga leta vzor tako organizira-
ne proizvodnje. Preko 700
kooperantov proizvede pre-
ko 1000 ton hmelja.
DO Hmezad KZ Drava
Radlje in Hmezad KK Šmar-
je, sta sicer manjši proizva-
jalki hmelja, a je ta proizvod-
nja v okviru teh dveh DO tu-
di zelo pomembna.
Hmezad export-import
pripravlja za domači in ino-
zemski trg celotno sloven-
sko proizvodnjo hmelja in
opravlja za vse slovenske
proizvajalce tudi prodajo.
Del hmelja predela v brikete
in s tem se podaljša obstoj-
nost in uporabnost hmelja.
Tako družbeni kot zasebni
sektor sta na področju proiz-
vodnje hmelja dosegela izre-
dne tehnološke in proizvod-
ne rezultate. Tehnološko jih
prekašajo samo hmeljarji
ZDA. Po proizvodnji hmelja
pa so v samem svetovnem
vrhu. Pri tem pa je pomemb-
no še to, da je kvahteta pri-
delanega hmelja svetovno
priznana, da se 75% vsega
pridelka izvozi izključno na
konvertibilni trg in da se na
svetovnem trgu dosegajo
večje cene, kot pri jugoslo-
vanskih pivovarnah, katerim
gre ostalih 25% pridelka.
22. DECEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Bele in zelene so opolnosti na Rogli
RTC umor Je zaključil nalvečlo naložbo ¥ SRS___
Rekreacijsko turistični
center Unior na zreškem Po-
horju je zimsko sezono pri-
čakal z novo podobo. Za-
ključene so namreč za letos
predvidene naložbe v pove-
čanje in izboljšanje turistič-
nih zmogljivosti. Zanje so
se v Uniorju odločili pred-
vsem zato, da bi ublažili
dnevno povpraševanje, ki
je bilo v zadnjem obdobju
veliko večje od možne po-
nudbe. Za dnevne in bunga-
lovske goste so na novo ure-
dili samopostrežno resta-
vracijo, večnamenski pro-
stor s 300 sedeži (toliko je
tudi novih ležišč), v hotelu
so povečali restavracijske
prostore, temu primemo se-
veda tudi kuhinjo, skadišča
in pomožne objekte. S takš-
no celovito ponudbo bodo
lahko na Rogli razvijali
zimski in letni turizem.
Ambicije delavcev RTC
Unior Rogla se uresničujejo,
načrti za prihodnost pa tudi
niso zgolj vizija. Predvsem
želijo imeti na Rogli goste
vse leto, ne samo v zimskem
času. Cilj jim je torej oživiti
še letni turizem. Zato so na
tem zelenem otoku naredili
atletski stadion in druge
športne objekte. Med njimi
je šest tenis igrišč in dve igri-
šči za košarko. Na vzhodnem
Z najsodobnejšimi stroji, kot je tale rolbo na fotografiji, bodo proge in steze po novoza-
padlem snegu hitro očiščene.
delu so dozidali trimski del z
diagnostično postajo za tre-
ninge. Ker bodo imeli stalno
zdravniško ekipo z vsemi so-
dobnimi aparaturami za ana-
lizo srca, je zanimanje med
bolniki z motnjami krvnega
obtoka in ožilje ter srca že
zdaj veliko. Tako bo na Rogli
v resnici zaživel množični,
tekmovalni in rekreacijski
šport tudi v šasu, odmaknje-
nem od zime.
Lepote Zgornje Dravinj-
ske doUne bodo ponudih tu-
di inozemskim gostom in pri
RTC Unior so prepričani, da
bodo prve večje skupine tu-
jih gostov pričakali že pri-
hodnje leto.
28. decembra bo na Rogli,
kjer se spogledujejo tudi z
alpskim smučanjem, prva
FIS tekma v ženskem slalo-
mu. Nekaj ekip je prijavlje-
nih tudi iz tujine in tako bo
promocija alpskega smuča-
nja na Rogli ponesla sloves
novega centra tudi v svet.
Sicer pa so vse zmogljivosti
na Rogli, ki je bila v tem
letu eno samo veliko grad-
bišče, zasedene do konca
marca.'
Naložba v ureditev centra
je stala 200 milijonov dinar-
jev. V pretežni meri so to
lastna sredstva delovne or-
ganizacije UNIOR Zreče.
Prihodnje leto bodo s pred-
videnimi 150 milijoni dinar-
jev uredili še 25 hektarjev za
alpska smučišča Jurgovo,
kjer bodo postavili še štiri
vlečnice. Potem bi vlečnice
na pobočjih Rogle lahko pre-
peljale 12.000 smučarjev na
uro. Skupno ima center 1000
ležišč, dolgoročni program
jih predvideva še 1000.
Slovesna otvoritev novega
centra je bila v soboto
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Za siivestrovo bo
Icoča na
Kopitniku zaprta
Koča na Kopitniku s kate-
ro upravlja Planinsko druš-
tvo Rimske Toplice, bo dne
31. 12. 1983 zaprta, medtem
ko bo 1., 2. in 3. januarja 1984
oskrbovana in odprta. Vse
ostale sobote in nedelje bo
obratovanje koče normalno.
20 let PO Aero Celie
Jutri, v petek. 23. decembra, bodo slavili člani Planin-
skega društva Aero Celje, ki je s 420 člani eno najmočnejših
tovrstnih društev pri nas. Ob slavju v restavraciji Name v
Levcu bodo pripravili kulturni program (pevski zbor Aero
in učenci osnovne šole iz Šempetra), ocenili svoje delo ter
podelili številna priznanja najzaslužnejšim članom.
Ob ustanovitvi leta 1963 je bila to planinska sekcija z 20
člani, koncem leta pa se je to število že povzpelo na 51. Nato
je bilo z vsakim letom več članov. Ob 10 letnici društva so
pripravili pohod 100 Aerovcev na Triglav, ob 15 letnici pa so
začeli s potjo prijateljstva po treh deželah Furlaniji in Julij-
ski krajini. Koroški ter Sloveniji. 1979 so se pobratili z enim
najstarejših planinskih društev pri nas Rušami in Cinkarno,
letos ob 20 letnici pa so pripravili tri večje ture - na Jalovec
ter Kornatsko in Kozaračko transverzalo.
TVi
Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju
nujno potrebuje
izposojevalca knjig
v podružnični knjižnici v soseski Upa v Štorah za
pogodbeno delo 2-krat tedensko.
Izposojevalec mora imeti veselje do knjig in po
možnosti naj bi imel srednjo šolo.
O Višini nagrade za opravljeno pogodbeno delo m
čas izposoje (ca. 6 ur na teden) bi se podrobno
dogovorili.
Prijave pošljite na upravo Knjižnice Edvarda
Kardelja v Celju. Muzejski trg 1a, najkasneje do
27. decembra.
Komisija za medsebojna razmerja
DEM-TOZD ELEKTROPRENOS
PODLOG
objavlja
prosta dela in naloge:
1. NEKVALIFICIRAN DELAVEC ZA
DALJNOVODE
1 delavec (za enoto Podlog)
Pogoj:
Nekvalificiran delavec s končano osnovno šolo z
najmanj enoletnimi delovnimi izkušnjami ter s spo-
sobnostjo za dela na višini.
Kandidat za navedena dela in naloge bo združil delo
za nedoločen čas v skupim za vzdrževanje daljnovo-
dov s sedežem v Podlogu.
Kandidati naj pisne prijave s potrebnimi dokazili o
izpolnjevanju pogojev pošljejo najkasneje v 8 dneh
po objavi na naslov:
Dravske elektrarne Maribor
TOZD ELEKTROPRENOS PODLOG
63311 Šempeter v Savinjski dolini
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri.
V TopolšCicI hotel Vesna
v Topolščici pri Šoštanju bodo danes slavih lepo in
za ta kraj pomembno delovno zmago. Odprli bodo nov
sodoben zdraviliški objekt hotel Vesna.
Kot je povedal direktor novega hotela Edi Fenko, bo
v hotelu B kategorije na voljo 220 postelj ter vehka
restavracija s 300 sedeži, pa še kavarna in slaščičarna.
Razen tega bo v sklopu hotela še vehk rekreacijski
bazen 25 x 12,50 m ter manjši terapijski bazen 8 x 7 m
z zdravilno toplo vodo, pa še savna in terapijska telova-
dnica. V prvi fazi bo za nemoteno delovanje teh objek-
tov skrbelo kcir 88 novozaposlenih domačinov, pre-
težno deklet, kar je vsekakor velikega pomena za ta
kraj.
Del kapacitet za januar in februar prihodnjega leta je
že razprodan. V restavraciji novega hotela pa bodo
priredili tudi prijetno Silvestrovanje. Topolščica je to-
rej turistično oživela in pripravljena, potrebno bo le še,
da si s primerno propagando pridobi številne goste, ki
bodo vse te objekte tudi koristili.
VK
Spominski pohod na Tišje
Prejšnjo soboto je bil že 3. spominski planinski pohod na
Tišje nad Litijo. Organizator tega tradicionalnega pohoda je
Planinsko društvo Litija. Pohod je organiziran v spomin na
bitko II. štajerskega bataljona, ki je bila 24. 12. 1941.
Pohoda se je pod vodstvom petih planinskih vodnikov udele-
žilo tudi 60 pionirjev planicev z osnovnih šol Pranja Vrunča na
Hudinji, Ivan Kovačič-Efenka, Prve osnovne šole in Frana
Kranjca Polule. Vsi ti planinski krožki so vključeni v Planinsko
društvo Železničar Celje. Vreme pohodnikom, bilo jih je okrog
500 iz vse Slovenije, ni bilo najbolj naklonjeno. Toda kljub temu
so bili vsi s pohodom zelo zadovoljni.
To je bil zadnji spominski pohod v letošnjem letu in hkrati
dober kondicijski trening za pohod po poteh Pohorskega bata-
ljona, ki bo 8. januarja od Osankarice do Rogle.
G. M.
Plakete in pokali
zaslužnim v turizmu
Podelila Jih Je Celjska turistična zveza
Vlado Rančigaj med posa-
mezniki, turistično društvo
Solčava, kraja Luče in Ro-
gaška Slatina ter mesto Ce-
lje so dobitniki letošnjih
plaket in prehodnih poka-
lov Celjske turistične zveze
(CTZ).
Rezultate so razglasili na
zadnji seji upravnega in
nadzornega odbora CTZ. Na
seji, ki so se je udeležili tudi
predsedniki zvezinih komi-
sij, so ocenili tudi letošnjo
turistično sezono, ter opre-
delili naloge turistične
društvene organizacije v
prihodnjem letu.
Najboljše turistično druš-
tvo v tem letu je društvo iz
Solčave, najmarljivejši turi-
stični delavec je predsednik
turističnega društva Vran-
sko - Vlado Rančigaj, naziv
najlepšega turističnega kraja
ponovno pripada Lučam.
Medtem ko Rogaška Slatina
še naprej ostaja najlepše
zdraviUšče, je Celje pred-
vsem po zaslugi izboljšanja
gostinskih storitev izbrano
za najboljše turistično mesto
v regiji.
Tudi s turistično sezono
smo lahko zadovoljni, saj je
naše turistično območje obi-
skalo 868 tisoč gostov, od te-
ga 144 tisoč tujcev. Ob tem,
da je bilo vseh gostov več za
3 odstotke, je letos obiskalo
naše kraje kar 8 odstotkov
več tujih turistov kot lani.
Stane Cujež, predsednik
CTZ je o tem dejal: »Sezono
smo bolje zaključili kot pa
smo pričakovali v začetku
tega leta, tako da tudi opti-
mistično pričakujemo pri-
hodnjo sezono. Ob doseže-
nih uspehih tudi dejavnost
turističnih društev ni neo-
pazna, ta se trudijo za lepši
izgled krajev, za oživitev tra-
dicij, pestrejšo ponudbo...»
Poleg ocene sezone so na
seji opredelili tudi naloge tu-
ristične društvene organiza-
cije v prihodnjem letu. Zo-
ran Vudler je takole izluščil
le najpomembnejše med nji-
mi: »Najpomembnejša bo
vsekakor uskladitev in pove-
zanost dela z vsemi, zadolže-
nimi za uspešno napredova-
nje turizma. Gre za sodelova-
nje z SZOL, občinami, kra-
jevnimi skupnostmi in s pro-
fesionalnimi delavci v turi-
zmu, predvsem gostinskimi
delavci in prometnimi orga-
nizacijami. Tidi trgovce bo-
mo morah bolje vključevati
v to dejavnost in seveda so-
rodna društva, ki so s turi-
zmom povezana. V mishh
imam lovce, ribiče, športne
organizacije. Vloga turistič-
ne društvene organizacije je
zelo pomembna tudi v pove-
zavi s turistično propagan-
dno in informacijsko službo.
Ta dejavnost sicer še ni po-
vsem razčiščena. Vrh propa-
gande slovenskega turizma
naj bi sicer bil pri Gospodar-
ski zbornici Slovenije, kako
pa bo tekla propaganda v re-
gijah, občinah in krajih, še ni
povsem jasno. Vsekakor bi
morala imeti pri tem velik
vpliv posamezna turistična
društva. Naj med pomemb-
nejšimi nalogami omenim
tudi to, da bo še naprej po-
trebno negovati tradicijo tu-
rističnih prireditev, ki jih bo
moralo biti še več. Svoj delež
bodo morale prispevati tudi
kulturne skupnosti in delov-
ne organizacije. Turistična
taksa pa bo morala biti na-
menjena izključno financira-
nju programov turističnih
društev."
RP
RTC Unior Rogla stopa v novo zimsko sezono kadrovsko in prostorsko okrepljen in z
.mčrtLmleJ^tiiii'i9em.___________ .   _____   _______________ _......_   _________ .......^       ___________
20. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DEDI
Prava moč naše armade je
v povezanosti z ljudstvom
Intervju s komantlantom celjske garnizlje, Ratkom CvIJanovIčem
v JLA aktivno spremljajo
družbenopolitična in druž-
benoekonomska dogajanja
v naši družbi irr sodelujejo
ter pomagajo po svojih mo-
čeh, zakaj že zdavnaj smo
doumeli, da je prava moč
naše armade v povezanosti
z ljudstvom. Kako pa je s
tem v Celju, smo se pogo-
varjali s komandantom
celjske gamizije Ratkom
Cvijanovičem.
Tovariš Cvijanovič, kako
se vojaki celjske gamizije
vključujete v živl^nje v na-
šem mestu?
Vseskozi se aktivno vklju-
čujemo v družbenopolitično
življenje v Celju in tudi v
drugih občinah na celjskem
območju. Naše stcirešine in
vojaki so aktivni v številnih
družbenopolitičnih organi-
zacijah, precej pa je sodelo-
vanja tudi na ravni gamizije.
Naša mladinska organizaci-
ja, na primer, zelo plodno so-
deluje z mladinci v Celju in v
drugih občinah celjskega ob-
močja. Zelo veliko je tudi de-
lovnih akcij, v katerih sode-
lujejo naši vojaki. Ne smemo
pozabiti omeniti sodelovanja
na kulturnem področju. Sta-
rešine pa tudi zelo pozorno
zasledujemo družbenoeko-
nomska gibanja na Celj-
skem. Vsako leto obiščemo
najmanj eno delovno organi-
zacijo in se seznanimo z nje-
nimi uspehi, pa tudi težava-
mi in problemi. Letos smo
na primer bUi v Rudniku hg-
nita Velenje.
Prej ste omenili, da voja-
ki iz vaše gamizije sodelu-
jejo v številnih delovnih ak-
cijah. Bi našteli nekaj pri-
merov?
Pomagah smo pri odprav-
ljanju  posledic  letošnjega
neurja v Žalcu, čistih smo
smučišča na Rogli in poma-
gali skopati 1600 metrov jar-
kov za vodovod v šentjurski
občini. Moram reči, da so nas
povsod lepo sprejeli, to je bi-
lo res tisto pravo sodelova-
nje med vojaki in občani.
Moram pa poudariti, da je
sodelovanje obojestransko,
in tudi nam so nekatere de-
lovne organizacije na Celj-
skem precej pomagale pri
gradnji avtomatskega streli-
šča v Pečovniku in pri dru-
gih naših akcijah.
Pri nas je že nekaj časa v
ospredju stabilizacija oziro-
ma varčevanje. Kako pa se
armada oziroma konkretno
celjska gamizija vključuje
v stabilizacijska prizadeva-
nja?
Armada je verjetno prva
struktura v naši državi, ki
sprejema in po svojih močeh
uresničuje vse ukrepe in na-
loge, ki jih sprejmejo naša
partija in vlada. Tako se tudi
vsak pripadnik JLA vključu-
je v stabilizacijska prizade-
vanja. Varčujemo na vseh
področjih. Tako čuvamo
orožje, učne pripomočke in
dmge stvari, ki so nam zau-
pane. Ce je potrebno, marsi-
kaj popravimo v naših delav-
nicah, poleg tega pa smo pre-
cej objektov zgradili v lastni
režiji in stvari zelo pocenili.
Imamo tudi svoj zeleni plan
in veliko hrane, predvsem
mesa pridelamo sami.
V teh dneh, ko primanjku-
je elektrike, v vsej vojašnici
kontroliramo porabo in išče-
mo možnosti, da bi tudi mi
prihranih čimveč električne
energije. Tudi z vodo varču-
jemo.
Ko že govoriva o varčeva-
nju, kako pa stabilizacijska
prizadevanja vplivajo na
borbeno pripravljenost
celjske enote. Je zaradi tega
kaj okrnjena?
Mi smo vsa ta dela uspeli
opraviti izven časa, ki je na-
menjen učenju in usposab-
ljanju. Veliko akcij smo or-
ganizirah ob sobotah in ne-
deljah, tako da smo opravih
vse zadolžitve in samo delo
ni vplivalo na borbeno pri-
pravljenost naše enote. Toda
s tem, ko smo zgradili nove
pohgone, strehšča, učne ka-
binete in igrišča smo ustvari-
li vse pogoje, da bo usposab-
ljanje naslednjih generacij še
precej bolj kvahtetno. Doslej
smo morsili marsikje impro-
vizirati, odslej pa bo to vse
bolje urejeno.
Koliko pa h krepitvi bor-
bene pripravljenosti pri-
spevajo družbenopolitične
organizacije v gamiziji?
Mnogo. Imamo zelo aktiv-
no osnovno organizacijo ZK,
pa mladince, dobro dela tudi
sindikat.
Kakšno pa je sodelovanje
vaše gamizije z dmgimi
strukturami splošne ljud-
ske obrambe in dmžbene
samozaščite na Celjskem?
Z njimi zelo dobro sodelu-
jemo, še posebej pa bi tu iz-
postavil dobro medsebojno
sodelovanje z enotami in šta-
bi teritorialne obrambe. Si-
cer pa precej pomagamo pri
izobraževanju in pa pri po-
pularizaciji vojaškega pokli-
ca v šolah. Znano je, da se še
vedno premalo Slovencev
odloči za vojaški poklic, zato
gremo večkrat v šole, da
predstavimo vojaški pokhc
in pomagamo, da se čimveč
osnovnošolcev odloči za šo-
lanje v vojaških šolah.
Prej sva omenila, da zelo
dobro sodelujete z občani
na Celjskem tudi na kultur-
nem področju. Kakšno vlo-
go pri tem igra Dom JIA v
Celju.
V vseh krajih so domovi
JLA središče kulturnega živ-
ljenja. Mi v Celju se trudimo
in dom je odprt za vse obča-
ne, kot tudi za vojake, ven-
dar pa so žal prostori premaj-
hni, da bi se lahko kulturno
življenje v Domu JLA ra-
zmahnilo kot si žehmo.
Kaj bi želeli ob Dnevu
JLA sporočiti vojakom in
občanom?
Ob tej priložnosti bi se rad
zahvahl vsem družbenopoh-
tičnim organizacijam in
skupnostim na Celjskem, ki
so nam pomagale, da nam
življenje v gamiziji teče bolj
urejeno in lažje. To pa je v
našem interesu in v interesu
celotne naše družbe.
S. SROT
Prejšnji teden so v celjslii vojašnici pripravili razstavo oij
največ šolarjev. Foto: EDI MASNEC
Šolanje za vojaške
Čeprav v Sloveniji že ne-
kaj let poteka akcija za čim-
številnejši vpis osnovnošol-
cev in srednješolcev v voja-
ške šole, je, v primerjavi z
drugimi republikami, še ve-
dno premalo Slovencev, ki
se odločijo za vojaški po-
klic.
V okvim akcije, da bi to
spremenili, je bil pred dnevi
v Narodnem domu razgovor,
ki ga je organizirala celjske
občinska skupnost za zapo-
slovanje, poleg učencev, ki
se žehjo vpisati v vojaške šo-
le, pa so se ga udeležili tudi
nekateri dijaki srednjih voja-
ških šol, al^ademij in vojaške
starešine.
Zvezni sekretariat za ljud-
sko obrambo je tudi letos
razpisal natečaj za vpis v vo-
jaške šole. Učenci se lahko
odločijo za šolanje:
Na splošni srednji vojaški
šoli (to je vojaška gimnazija
- v Sloveniji je to šola »Franc
Rozman-Stane« v Ljubljani,
kjer sprejemajo oziroma vpi-
sujejo samo kandidate iz na-
še republike)
Na srednji vojaški šoli ko-
penske vojske v Sarajevu s
smermi:
- pehota
- artilerija
- artilerijsko-raketne
enote protizračne obrambe
- oklepno-mehanizirane
enote
- inženirstvo
- zveze
- atomsko-biološko-
kemična obramba
Na tehniški srednji voja-
ški šoli kopenske vojske v
Zagrebu, smeri:
- strojniška
- elektrotehniška
- raketna
- kemijsko-tehnološka
- prometna
Na letalskotehniški sred-
nji vojaški šoli v Rajlovcu s
smermi:
- stroj notehniška
- elektrotehniška
- elektronskotehniška
- telekomunikacijska
Na mornariškotehniški
srednji vojaški šoli v Splitu
Na intendantski srednji
vojaški šoli v Sarajevu
Srednje vojaške šole so
priznane kot srednje civilne
šole, dijaki pa imajo možno^
(na nekaterih srednjih šola,
je to obvezno), da nadaljuj
jo šolanje na vojaških akadi
mi j ah, kjer pridobijo visoh
izobrazbo.
Vsi, ki bi se želeli vpisi
v srednje vojaške šole, m
rajo biti zdravi in sposob
za vojaški poklic, morajo \
imeti tudi soglasje starši
in pa primeren uspeh v šol
V vseh srednjih vojašk
šolah imajo dijaki brezpla
no stanovanje (internat
hrano, oblačila, obutev, š<i
ski pribor, učbenike, zdrg
stveno varstvo, imajo pa tu
pravico do žepnine in denj
nega nadomestila za previ
do doma in nazaj ob počitj
cah.
Podrobnejša obvestila o
roma informacije o natečaj
ki velja do 31. marca prihc
nje leto, lahko kandidati c
bij o na vseh občinskih <
delkih za ljudsko obram
in na skupnostih za zapos
vanje. I
Vasilič Ričlijev, Stm
ca, SR Makedonija: »V C<
sem prišel oktobra in se
bro počutim. Bili smo ž
nekaterih delovnih organ
cijah in si ogledali njih
proizvodnjo. Dobro sod(
jemo tudi s Partizanom
berje«.
Osrednja slovesnost ob Dnevu JLA bo v Celju danes, 22. novembra v
vojašnici Jože Menih-Rajko ob Mariborski cesti ob 10. uri dopoldan. Pro-
gram:
- slovesen pregled enot
- govor komandanta celjske gamizije
- branje ukazov o odlikovanjih in napredovanjih
- govori predstavnikov celjske občinske skupščine in
družbenopolitičnih organizacij
- izročitev odlikovanja in nagrad
Ob dnevu JLA, 22. decembru, je bila v ponedeljek v dvorani narodnega doma prireditev, ki
so jo skupaj pripravili vojaki celjske vojašnice ter prebivalci Celja in okolice, predvsem
mladina. Na njej so nastopili pevski zbor vojakov celjske gamizije, pevski zbor »Tehnik*,
vojaški orkester, Plesni klub iz Titovega Velenja, pevski zbor OS L celjske čete in moški
pevski zbor KUD Kajub iz Dobrne. Uspela prireditev je bila le potrdilo tesnega sodelova-
nja med vojaki iz celjske vojašnice in občimi.
Tekmovanja
v
Šentjurju
V počastitev dneva Ju-
goslovanske ljudske ar-
made so Šentjurčani pri-
pravili šahovske tumirje^
tekmovanja v streljanju z
zračno puško in razpis za
najboljši hkovni izdelek
na temo JLA. Šahovskih
turnirjev in streljanja z
zračno puško so se udele-
žile krajevne organizacije
Zveze rezervnih starešin,
delovne organizacije in
kmetijska srednja šola.
Razpisa za najboljši h-
kovni izdelek pa so se
udeležile štiri osnovne
šole.
Na zaključni prireditvi,
ki je bila včeraj v prosvet-
nem domu v Šentjurju, so
razglasih rezultate, pode-
lih prehodni pokal naj-
boljšim strelcem in Jia-
grade za najboljše hkov-
ne izdelke. Proslavo sta
organizircila občinski ko-
mite Zveze rezervnih sta-
rešin in Stab teritorialne
obrambe. Slavnostni go-
vor je imel komandant
pokrajinskega štaba za te-
ritorialno obrambo Jože
Uršič.
V.E.
983
NOVI TEDNIK - STRAN 21
fne tehnike. Ogledalo si jo je nekaj tisoč obiskovalcev.
[lice
lanju na
(klh šolah
an Kunaj iz Celja; obi-
vojno gimnazijo v
jani: »2e v osnovni šoli
ii želel, da bi delal v
Sprva sem mislil v šolo
)te, vendar pa mi sedaj
, da sem se odločil za
izijo v Ljubljani. Če-
e to vojna gimnazija, je
v tako šola kot vse dru-
tudi življenje v inter-
e kar zanimivo. V za-
smo imeli nekaj težav
notožjem, vendar pa
hanj kmalu pozabili,
il sem se, da bom na-
al šolanje na letalski
mi j i v Raj lovcu.«
Dn Podplatnik iz Ptu-
Iskuje peti letnik voj-
hnične akademije v
bu: »Končal sem voj-
finazijo v Ljubljani, po-
a so me sprejeli na aka-
i) v Zagrebu, ker sem
elo dobre ocene. Odlo-
i se za računalništvo in
Inje leto bom verjetno
hiral. Na ljubljanski
tno dobili zelo dobro
^; lahko rečem, da celo
boljše kot na drugih.
tudi civilnih šolah, zato pri
študiju nimam težav.«
Tomaž Radoševič iz Ce-
lja: obiskuje vojno ginmazi-
jo v Ljubljani: »Ni mi žal, da
sem se odločil za to šolo. 2e
v osnovni šoU sem nekaj zve-
del o vojaških pokUcih. Ve-
seU me delo z ljudmi, z voja-
ki. Precej raznovrstno in za-
nimivo delo je to. Šolanje,
bom verjetno nadaljeval na
akademiji v Beogradu, na
kateri smeri, pa se bom še
odločil.«
Franci Cirkvenčič iz Ce-
lja; obiskuje tehnično sred-
njo vojno šolo v Zagrebu:
»Že zgodaj sem se začel zaru-
mati za tehniko, še posebej
za elektroniko. Veseli pa me
tudi delo z ljudmi. Tako sem
se odločil za to šolo in sicer
za smer telekomunikacije.
.Obiskujem že četrti letnik in
bom kmalu končal šolanje.
Na tej šoh sem pridobil ogro-
mno znanja, precej več kot v
kateri drugi, ker imamo zelo
veUko praktičnega dela v ka-
binetih in zelo vehko dobrih
učnih pripomočkov. Imamo
tudi dovolj časa za razvedrilo
in šport, tako da nismo za nič
prikrajšani.«
Branko Petrovič iz Ptuja;
asistent na tehnični vojni
akademiji kopenske vojske
v Zagrebu: »Že zelo zgodaj
sem se odločil za vojaški po-
khc. Pred dvema letoma in
pol sem končal akademijo,
potem pa sem eno leto staži-
ral v enoti. Ker sem se izka-
zal, sem dobil delovno mesto
na akademiji v Zagrebu, kjer
se vehko ukvarjam z znan-
stvenim delom. Fakulteta mi
je omogočila tudi študijsko
izpopolnjevemje oziroma po-
diplomski študij. Delam ti-
sto, kar me res veseh in mi ni
žal, da sem se odločil za ta
pokUc«
Pokal
predstavnikom
JLA
Ob današnjem prazniku
Dneva JLA je prišlo do že
tradicionalnega srečanja
med pripadniki celjske vo-
jašnice in Partizana Gaberje.
V odbojki in malem nogo-
metu so zmagah predstavni-
ki JLA, medtem ko so bih v
namiznem tenisu boljši
predstavniki Partizana. Ta-
ko so veUk kristalni pokal
dobili vojaki. Tradicionalno
srečanje so popestrih še z
obiskom pionirjev Partizana
v vojašnici, kjer so si ogleda-
li razstavo orožja.
METOD TREBICNIK
Osrednja
prireditev v
iVIozirlu
V počastitev današnjega
dneva JLA so pri predsed-
stvu občinske skupščine
Mozirje in Zveze rezervnih
vojaških starešin iz Mozirja
že včeraj pripravih sprejem
za pionirje štirih osnovnih
šol v občini, ki so sodelovah
v akciji za najboljši spis na
temo »40 let nove Jugoslavi-
je«. Ob krajšem nagovoru
predsednika skupščine obči-
ne Lojzeta Plaznika je 12 pio-
nirjev prebralo najboljše spi-
se, vsi pionirji pa so zatem
dobih knjižne nagrade.
Osrednja prireditev ob
dnevu JLA, kjer so podeUli
priznanja JLA in razglasih
napredovanja rezervnih vo-
jaških starešin, je bila ob 18.
uri na Ljubnem, danes, ob
prazniku pa se dve delegaciji
občinske skupščine in druž-
benopohtičnih organizacij
mudijo na karavlah Savinj-
ski partizan v Logarski doh-
ni in Strevčev vrh pri Sve-
tem duhu.
RP
Prvi strelci
Bočna
v počastitev dneva JLA je
občinska strelska zveza iz
Mozirja pod pokro\d-
teljstvom štaba TO Mozirje
pripravila občinsko strelsko
tekmovanje s polavtomatsko
vojaško puško standardne
izvedbe. Med 13 ekipami so
bih najboljši strelci Bočne,
druga je bila ekipa strelske
družine Kajuh iz Mozirja
tretji pa Gornji grad. Med
posamezniki je bil najboljši
Cirlik Kolar z 88 krogi, drugi
je bil Jože Pohčnik z 82, tret-
ji pa Marjan Bezovšek z 80
od 100 možnih krogov.
Za Dan JLA v
velenisici občini
Prireditve ob današnjem
dnevu oboroženih sil so pri-
pravih tudi v velenjski obči-
ni. Po vseh osnovnih šolah
so pripravih razstavo orožja
in vojaške opreme, kjer so
najmlajšim spregovorile tudi
vojaške starešine. 20. decem-
bra pa so pripravili podelitev
priznanj in odhčij pripadni-
kom TO ter drugim. Včeraj
pa sta bili dve osrednji pro-
slavi ob Dnevu JLA v velenj-
ski občini in sicer v KS Ko-
novo ter Salek - Gorica. TV
V JLA letos prvi^č
služijo tudi vojakinje.
Zakaj bi tudi jaz rada
postala vojakinja?
Ker bi bila v primeru
vojne pripravljena bra-
niti svojo domovino.
BRANKA MALER
Ker je veliko držav v
vojni in je ogrožena tu-
di Jugoslavija.
KSENIJA URLEB
Pa bi znala pravilno
usmeriti pomembne
korake v težkem in hu-
dem položaju za našo
domovino.
POLONA KRAMER
Da bi se naučila re-
da, saj mamica pravi,
da sem preveč po-
vršna.
NATAŠA ŠTANCAR
Ker tam telovadijo.
BRIGITA UPOSEK
COŠ ŠTORE
Vojaki iz celjske gamizije nadaljujejo tradicijo VI. SNOUB (Slovenske narodnoosvobo-
dilne udarne brigade) Slavko Šlander in v zgornjih prostorih vojašnice so tudi uredili
spominsko sobo te brigade. Zbran slikovni in pismeni material si vsako leto ogleda precej
vojakov in mladincev. •
Jugoslavija Je kos še tako močni vojaški sili.
Marjan, 7. b
Priprave JLA na morebitni spopad lahko pri-
merjamo z bitjem srca, ki nikdar ne počiva.
Jožica, 8. a
Vsa najsodobnejša oprema in elektronika
brez izurjenega človeka nič ne velja.
Ivica, 8. a
OŠ »Ljubo Šercer« Loče
VoiakI
Vojaki praznujejo svoj praznik 22. decembra.
Kadar vidim, da vojaki korakajo po ulicah našega
mesta, si mislim, da bom tudi jaz vojak, ko bom
velik. Vojaki morajo čuvati našo domovino. Vedno
morajo biti pripravljeni, če bi nas napadel sovraž-
nik. Oni stražijo domovino, ko se mi učimo, spimo,
igramo in delamo.
Veselim se, da bom vojak, ko bom velik.
PRIMOŽ CONRADI, 4. b
OŠ Slavko Šlander, C§Ljn£
tn Džurič,  Beograd,
di>ija: »Tudi jaz sem
dktobra. V prostem ča-
< kasarni veliko ukvar-
il športom in organizi-
dazne turnirje. Mesto
je všeč. Zanimivo
(iso tu zbrani ljudje iz j
loslavije.« 4
Miroslav Vukelič, Indžija,
SAP Vojvodina:  »Tu sem
našel veliko dobrih prijate-
ljev vseh narodov in naro-
dnosti. Kulturnemu in šport-
nemu življenju v naši kasar-
ni namenjamo mnogo pozor-
nosti. Na tem področju sode-
lujemo tudi z občani Celja in
tako utrjujemo medsebojne
vezi.
Miran Dobra, Srbica, SAP
Kosovo: »V Celje sem prišel
že aprila, tako da sem se že
dobro vživel v tukajšnje živ-
ljenje. Med sovojaki sem na-
šel vehko dobrih prijateljev.
V prostem času igramo raz-
ne športne igre, včasih pa
gremo tudi v kino.«
Besin Gegič, Tutin, SR
Srbija: -Čast nam je, da slu-
žimo v Jugoslovanski naro-
dni armadi - Titovi armadi,
zato nam ne sme biti nobena
naloga pretežka. Mishm, da
je biti vojak nekaj najlepše-
ga, kar čaka mlade.«
Robert Purkard, Mengeš,
SR Slovenija: »Življenje v
kasarni ni tako težko, kot so
pripovedovali prijatelji. Pre-
cej sodelujemo z mladino.
Končal sem tehnično šolo le-
sne stroke v Ljubljani in tu-
kaj večki-at s pridom izkori-
stim svoje znanje.-
Edvard Grenc, Split, SR
Hrvaška: -V začetku sem
imel največ teža\- zaradi po-
vsem drugačne klime. \en-
dar sem se zdaj že privadil
ostrejšemu podnebju. Vklju-
čil sem se tudi v življenje v
vojašnici, tako da mi je \- \ oj-
ski kar všeč.-
22. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1983
Celovita
podoba medalle
K pismu Ferda Ježovnika
v Novem tedniku dne 8. 12.
1983 izjavljam naslednje:
Resnica je, da sva se, po
neuspelih pogajanjih z last-
nikom zemljišča, ki je naj-
prej prekop dovolil, pa ga na
sam dan začetka del prekli-
cal, obrnila s tov. Marico
Mernik, predsednico vodo-
vodnega odbora, na tov. Je-
žovnika, ki, kot je sam pove-
dal, lastnika dobro pozna, da
bi ga skušal pregovoriti, naj
dovoh prekop po svojem
travniku in bi se Samski
dom Železarne Store priklju-
čil na mestni vodovod.
Dogovorili smo se, da mu
naj tudi ponudi odškodnino,
saj jo je prej odklanjal, ker je
želel edino, da krajevna
skupnost posreduje pri Žele-
zarni, da mu izplača njegov
zahtevek, ki ga je sam tudi
pojasnil v tej rubriki dne 1.
decembra 1983 z naslovom
»Iščem pravico«. Tov. Ježov-
nik je obljubil takojšnje po-
sredovanje, minili pa so te-
dni. Končno je tov. Memiko-
va objavila, da je bila misija
Ferda Ježovnika neuspešna!
1. septembra, ko sem od-
hajal na dopust, je tov. Mer-
nikova oznanila, da že ima
rešitev za odklop samskega
doma od vaškega vodovoda
Teharje in, da bo vode v izo-
bilju.
Njeno zagotovilo se ni iz-
polnilo. Negodovanje porab-
nikov vode je raslo in se
stopnjevalo, saj je bilo vode
iz dneva v dan vse manj, zla-
sti so bile prizadete višje le-
žeče hiše, medtem ko je bil
samski dom, kot zelo nizko
ležeč, veliko manj prizadet!
Hiša Ježovnikovih je v nepo-
sredni bližini.
17. septembra smo skhcah
zbor porabnikov vode naše-
ga vodovoda. Pri tem je
predsednica odbora, tov.
Memikova med drugim po-
jasnila vzroke težavam in na-
kazala izhod z novo vodovo-
dno traso, sicer daljšo in
lomljeno, ki bi potekala po
zemljišču tov. Ježovnika in
njegovega soseda tov. Bajde-
ta. Tov. Ježovnik pri tem ne
bi zahteval izplačila odško-
dnine, tov. Bajde pa bi bil,
tako je povedala, zadovoljen
2 vsakiMo odškodnim.-Po-
vedala je tudi, da se bo tov.
Ježovnik ob tej priliki prik-
ljučil na mestni vodovod in,
da se bodo dela na tej novi
trasi začela takoj, ko bo
TOZD Vodovod izdelal po-
trebno dokumentacijo s
predračunom in to predložili
investitorju Železarni iz
Stor, ki se je na prošnjo pri-
zadetih krajanov in vodstva
KS Teharje odzvala in prista-
la na to investicijo že lansko
jesen. Do nesoglasja z ome-
njenim lastnikom je prišlo
pomladi. To sem povedal tu-
di navzočim na zboru porab-
nikov 17. septembra in tudi
to. da se tov. Marčen čuti
močno oškodovanega glede
svojih zahtevkov do Železar-
ne in, da zaradi tega ni dovo-
lil kopanja po svoji zemlji pri
čemer pa verjetno ni raču-
nal, da je s tem zelo prizadel
krajane, ki jih je pomanjka-
nje vode letos še posebej pe-
stilo.
Zopet so minevali brez-
uspešni dnevi čakanja. S
predsednico Sveta skupšči-
ne KS Teharje, ki je v tej za-
devi že vseskozi občasno de-
lala, sem konec septembra
obiskal tov. Zupančiča v
TOZD VODOVOD, kjer so
nam povedali, da je predra-
čun gotov, da pa je trasa Baj-
de-Ježovnik zaradi lomljeno-
sti na meji tehnološke upra-
vičenosti. S tov. Zupanči-
čem smo se dogovorih, da bi
3. oktobra na kraju samem le
morda našh kakšno prikla-
dnejšo rešitev. Tega dne smo
se res sestali in prisoten je
bil tudi tov. Fidler, odbornik
in prizadeven delavec v vo-
dovodnem odboru. Preverih
smo eno od možnosti, da bi
speljah vod ob mejnem jar-
ku med Marcenovo in druž-
beno zemljo s tem, da bi del
Marcenovega ozemlja v širi-
ni 10 metrov podvrtali. Ker
pa smo zagledali pred šupo
na tej parceli tov. Marcena,
smo se na predlog tov. Zu-
pančiča podah k njemu. Raz-
govor je povzel predlagatelj,
čeprav nisem imel upanja v
uspeh. Tov. Marčen je na na-
še moledovanje in na ponu-
jeno odškodnino slednjič le
privohl na kopanje po prvot-
ni trasi preko njegove parce-
le. Ko smo tam stah, se nam
je pribhžal tov. Ježovnik, ki
je ogorčeno negodoval, češ
kaj si mimo njega izmišlja-
mo novo traso. Pojasnil sem
mu, da je to prvotna trasa in,
da smo se o prekopu z lastni-
kom zemljišča sporazumeli
(priče tov. Zupsinčič in Fid-
ler). Potolažil sem ga, da je ta
sporazum stvar vodovodne-
ga odbora, investicija pa
Železarne Store. Se isti dan
smo podpisah s tov. Marce-
nom odstopno izjavo, ki jo je
podpisala tudi predsednica
Sveta in jaz za vodovodni od-
bor.
Naslednji dan, 4. oktobra
1983 je tov. Memikova, pred-
sednica vodovodnega odbo-
ra sklicala izredno sejo odbo-
ra na kateri je ostro obsodila
moje ravnanje češ, da je bila
na zbom kori strdkov vodo-
voda Teharje dne 17. sep-
tembra izglasovema njena
trasa Bajde-Ježovnik. Opo-
mnil sem jo, da je sicer to
svojo traso pojasnila, vendar
glasovanja ni bilo, saj o trasi
odloča le naročnik-investitor
(Železarna) in projektžint
(Komunalno podjetje).
Končno je kazalo, da ni no-
bene ovire več in, da je izkop
in preklop samo še vpraša-
nje dni. Vendar ni bilo tako
in tedni so minevali. Vode je
primemjkovalo, zapirati smo
jo morali vse pogosteje in ta-
ko smo nestrpni spraševali
odgovome v Železarni, kdaj
bodo dela stekla. Ko so nam
končno povedah, da imajo
težave s strojem za kopanje,
se je predsednica sveta KS
sporazumno z Zelezamo do-
govorila s TOZD CE-KA, da
opravi izkop. Takrat pa se je
21. oktobra pojavil tov. Je-
žovnik in prigovarjal usluž-
bencem omenjenega podjet-
ja, naj ne delajo, češ da ni nič
urejeno z lastnikom zemlji-
šča in, da tudi teren ni pri-
meren za kopanje!
Sele s ponovnim pojasnje-
vanjem z naše strani, da je
vse urejeno, so 24. oktobra
začeh z deh.
Iz navedenega je razvidno,
da tov. Ježovnik ni dosegel
sporazuma za prekop s tov.
Marcenom kot trdi v svojem
sestavku »Medalja z dveh
strani«. Tudi ni res, da je
predsednica sveta KS Tehar-
je, tov. Stefančičeva dala po-
budo za lomljeno traso mi-
mo Bajdetovih in Ježovniko-
vih, da bi se izognila plačilu
odškodnine, saj s sredstvi
vodovoda Teharje ne razpo-
laga ona, ampak izključno
vodovodni odbor in zbor po-
rabnikov. Pobuda za to traso
izvira le od tov. Ježovnika in
tov. Memikove. Negodova-
nje in zavajanje delavcev po-
djetja CE-KA pa sta odraz
njegove neuspele namere, da
bi vodovodne cevi tekle po
njegovi zamisli, saj bi si tako
prihranil znaten del kopanja
za svojo priključitev na ome-
njeno omrežje. Torej je le
res, da je bil prizadet njegov
osebni interes.
MARTIN STOJAN,
Teharje
Varčulmo z
elektriko
Mnogo gospodinj prav ne-
smotmo trosi električno
energijo. Nekatere iz lahko-
miselnosti, mnoge tudi iz ne-
znanja. Mnogokrat kuhamo
kavo ah čaj v malem lončku
na vehki grelni plošči in pri
tem ne mislimo, da gre naj-
manj dve tretjini elektrike v
nič, pa še grelna plošča se
kvari. Ce nimaš električnega
štedilnika z zelo malo plo-
ščo, si kupi mah električni
kuhalnik. Nakup se izplača v
enem mesecu. Pametno je
tudi, da stvari, ki jih je treba
samo zavreti, kuhamo na
plinu.
Za dober izkoristek elek-
trične energije je izredno po-
membno, da imaš posodo z
ravnim (bmšenim) dnom, ki
se v celoti prilega grelni plo-
šči. Neprimerno več elektri-
ke porabiš, če imajo lonci in
kožice le malo vbočeno ah
izbočeno dno. Grelna plošča
tudi ne sme biti večja od dna
posode, na kar gospodinje še
vedno premalo pazijo.
Mnogo elektrike lahko pri-
hraniš pri bojlerju, če ga
vključiš le takrat, ko potre-
buješ večje kohčine vode. Za
gretje manjših količin je zelo
pripraven električni potap-
ljač, pri katerem je izkori-
stek energije 100 odstoten.
Najmanj dve tretjim toka
lahko prihraniš, če kuhaš v
loncu na pritisk, kar se še
posebej izplača pri hrsini, ki
jo treba sicer dolgo kuhati,
(govedina, fižol, itd.). Hrana
se kuha še najmanj 10 minut,
ko je grelna plošča že izklop-
ljena.
Mnogo toka lahko prihra-
niš tudi pri hkanju, če perilo
prej nategneš in lepo zložiš.
Likanje gre potem neverjet-
no hitro od rok.
S smotmim izkoriščanjem
električne energije bomo ob-
čutno zmanjšale mesečni iz-
datek za elektriko, z varčeva-
njem pa zmanjšale nepri-
ljubljene redukcije.
ALEKSANDRA KRUSiC,
Celje
Fantje, nikar
tako!
Vem, da ste smeli, spretni
in drzni - kdo bi oporekal
tem mladostnim vrlinam, s
kakršnimi se radi ponašajo
mladi fantje. Toda - kje je
meja med pogumom in raz-
sodnostjo?
Ponedeljkovo jutro, ob
5.45 uri. Na razmeroma ozki
cesti, ki nima kolesarske ste-
ze, sta se peljala na kolesih
vzporedno, drug ob dmgem,
dva fanta. Ker je v tem let-
nem času hladno, sta tiščala
obe roki globoko v žepe ve-
trovk in vozila - v žargonu
pravijo taki vožnji »fraj-
hand«.
Nasproti je pripeljal lokal-
ni avtobus, oba fanta pa sta
vozila kot prej. Ne bom trdil,
ali so ob srečanju bili vmesni
razmaki morda le 20, lahko
pa tudi 50 cm, vendar bi naj-
manjši trzljaj kolesarjev po-
vzročil nesrečo, za katero je
težko napovedati, kako bi se
končala. Ce že ne smrtno,
lahko bi se znašel kateri v
invalidskem vozičku - za
dolga, dolga leta...!
Dragi fantje, premislite in
sprejmite to opozorilo!
S. L., Celje
TURISTIČNA AGENCIJA IZLETNIK CEUE
ORGANIZIRA SKI-PAKETE na smučarske
centre CEUSKA KOČA, GOLTE, ROGLA,
KOPE.
Za odrasle skupine najmanj 45 oseb je
dnevna cena paketa I (prevoz, žičnica) za
CEUSKO KOČO 320 din
GOLTE 450 din
ROGLO 560 din
KOPE 540 din
POTNIŠKI PROMET
priporoča občanon, da si nabavijo žetone za i
vožnje v mestnem prometu! Žetone lahko ku-
pite na potniški blagajni AP Celje ali v pro-
metni pisarni mestnega prometa (stara po-^
staja).
Odločite se enkrat drugače - preživite naj-
daljšo noč v letu z nami! Zahtevajte novoletni
program v naših poslovalnicah.
DISCO BAR »CELEIA« je odprt vsak petek in
soboto od 21. do 02. ure, ob nedeljah za mla-
dino od 16. do 20. ure. 23. 12. je DISCO BAR
zaprt! ,
Gradovi in graščine
na siovensicem Štajersicem
129
Piše: dr. IVAN STOPAR
Slovenska Bistrica
(VVIndisch Felstritz),
dvorec
v ravnini, Zgomja Bistrica 1, ob
severnem delu naselja Slovenska
Bistrica. Občina Slovenska Bi-
strica.
Območje Slovenske Bistrice, ki
je bilo v deželnoknežji posesti, so
še 1227 upravljah iz Maribora. Sele
1256 je tu izpričan samostojen
urad. Ta urad je kralj Rudolf 1276
skupaj z mestom zastavil grofu
Majnhardu Goriškemu, ki je 1286
postal koroški vojvoda. Njegov
sin Oton je mesto in grad zastavil
Konradu Aufensteinskemu, Majn-
hardov brat vojvoda Henrik pa je
1311 oboje odstopil Habsburža-
nom. Grad se tedaj omenja kot
burk Feistritz. Habsburžani kot
deželni knezi so ostah v neposre-
dni posesti gradu in mesta do
1355. Takrat so oddah urad, grad -
purg in mesto Slovenska Bistrica
v zastavo Walseejem, ki so jim
1368 sledih celjski grofje. Grad, ki
se 1359 označuje kot utrdba - vest,
je bil bržčas dobro utrjen, saj je
obenem z mestom 1445 pod po-
veljstvom celjskega vojskovodje
Jana Vitovca uspešno kljuboval
srditim napadom Ogrov, ki jim je
zapovedoval gubernator Ivan Hu-
nyadi. Ko so celjski grofje 1456
izumrh, je Slovenska Bistrica spet
postala deželnoknežja. Cesar jo je
dajal v zakup, tako 1479 in 1482
Bernardu Krumnaglu in 1492 gra-
dniku Gašperju iz Lienza. Santo-
nino, ki je 1487 obiskal mesto, gra-
du ne omenja, govori pa o mestnih
utrdbah s številnimi vrati, starimi
stolpi, obzidjem, jarkom in dvoj-
nim nasipom. 1507 je deželni knez
zastavil mesto in grad grofu Juriju
Schaunberškemu za 12.000 florin-
tov. 1551 je gospoščino odkupil
Jurij Gaiisruck, 1564 jo je kupil
dvomi svetnik Hans Vetter v svo-
bodno in dedno last. Grof Mihael
Vajkard Vetter von der Lihe je po-
ročil baronico Kristino Julijano
pl. Zollem, ki je prinesla gospošči-
no svojemu dmgemu soprogu
grofu Johanu Josipu pl.Wilden-
steinu, ta pa jo je, da bi poravnal
ženine dolgove, 1717 prodal za
78.472 fl. grofu Ignacu Attemsu.
Attemsi so ostah lastniki gradu do
konca zadnje vojne. Zdaj so v
dvorcu nekateri javni reprezen-
tančni prostori in stanovanja.
Gosposki kompleks sestavljajo
osrednji dvorec, ki je izoblikoval
svojo današnjo fiziognomijo na
starejših prvinah predvsem v 17.
in 18. stoletju, sistem renesančnih
utrdb z obrambnim obzidjem na-
severni in vzhodni strani dvorca,
ostanki obrambnega jarka sever-
no in zahodno od dvorca, sestav
baročnih gospodarskih olDJektov
južno od njega in grajski park na
zahodni strani.
Skozi reprezentančni, v baroku
preoblikovani portal v dvorišč-
nem zidu, ki je odlikovan z mstici-
ranima pilastroma, oprtima z vo-
lutama, in razgibanim volutastirn*
čelom, pridemo na zunanje dvori-
šče dvorca. Na desni je skupina
gospodarskih stavb na levi staro
grajsko jedro, ki je pozidano kot
štiritraktna stavba podolgovatega
pravokotnega tlorisa s pravokot-
nim notranjim dvoriščem. Zasno-
va je na treh vogahh okrepljena s
stolpi pravokotnega, na enem s
stolpom okroglega tlorisa. Trakti
so dvonadstropni, njihova zuna-
nja podoba je barokizirana, le
okrogli stolp je še ohranil precej
prvotnih, renesančnih fortifikacij-
skih sestavin. Fasade so okrašene
z zgodnjebaročno arhitekturno
poslika vo. Mostovž, pozidcin prek
nekdanjega grajskega jarka, nas
pripelje do portala, ki je postav-
ljen sredi devetosne fasade; os je
poudcirjena tudi s trikotnim riza-
litnim čelom vrh strehe. Portal je
v jedrn renesančen, mstičen in na
prekladi opremljen s starozavez-
nim rekom: SAPIENS: MVLIER
AEDIFICA DOMVM SVAM
PROV: CAP. XIV. (Preg. 14-1). K
njegovi prvotni zasnovi sodijo št
kolesca za verige vzdižnega mostu
in s tolčeno pločevino obite vrat
niče, medtem ko imata njegovj
pretrgana atika in predvsem se
kundarno vloženo lunetno ček
eminentno baročne poteze. Lune
ta je bila od kraja opremljena :
grbom Attemsov, ki so ga po zad
nji vojni odstranili.
Skozi obokano vežo pridemo n
notranje dvorišče z arkadirano re
trofasado juženga trakta in arkad
ranim pritličjem zahodnega tral<
ta. Arkade ob južnem traktu s
oprte na okrogle stebriče, a v nac
stropju zazidane, ob zahodni fas<
di jih opirajo slopi. Tik vhodn
veže je na enem izmed stebriče
napis: 1856 renoviert. Vsi trak
kažejo pri pogledu z dvorišča nc
vodoben značaj, le pri nadrobne
šem ogledu se tu in tam pokažej
starejše sestavine. To velja zlas
za severozahodni stolp z gotskin
šivanimi vogali in za severni tral
nasproti grajskega vhoda.
Slovenska Bistrica, dvorec ob koncu 17. stoletja
22. DECEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 23
Preskrba in proizvodnja lirane
temeljni usmeritvi SOZD Merx
SOZD Merx je svojo prvo brazdo združitve osvnovnih in predelovalnih
Unetijskih, trgovskih in gostinsko-turističnih delovnih organizacij zarezal
tomaj pred tremi leti. Seme iz te brazde je šlo dobro in hitro v klasje. SOZD
Vlerx pomeni danes 75 odstotkov dejavnosti blagovnega prometa, več kot 20
odstotkov kmetijstva in predelovalne industrije, v ostalem deležu celovite
Jejavnosti sozda pa obetajoče programe ponujata gosptinstvo in turizem.
Od sedanjih 110.000 kvadratnih metrov prodajnih površin je bil dobršen del
istvarjen v zadnjih treh letih. Občuten napredek pa je sozd Merx dosegel pri
pridelavi in predelavi hrane, še posebno v živinoreji, pri proizvodnji jajc in
nleka, vina, sadja in nekaterih drugih prehrambenih proizvodov. Gostinsko
turistična dejavnost sicer še ne predstavlja večjega deleža v celoviti dejavno-
sti sozda, vendar že razpolagajo z dokajšnjimi prenočitvenimi in drugimi
tmogljivostmi. Še bolj obetavni pa so nekateri predvideni turistični načrti na
Pohorju in v Gornji Savinjski dolini, prav tako na področju zdraviliškega
turizma.
SOZD Merx je glavni preskrbovalec
iiršega celjskega in tudi koroškega pb-
nočja s prehrambenimi proiz\'odi. Da
)i to svojo nalogo čim bolje opravili,
;o pravočasno spoznali, da je to mogo-
5e le tako, da se temeljito lotijo sovla-
ganja, dohodkovnega povezovanja in
drugih aktivnosti. S tem povezana je
bila učvrstitev marketinga, finančne
politike, skupno načrtovanje v sozdu
in predvsem premišljena razvojno-in-
vesticijska dejavnost.
SOZD Merx je tudi pri načrtovanju
dela in različnih dejavnosti obdržal na
svoji strateški prednostni hsti nadalj-
nji razvoj blagovnega prometa, še po-
sebno zahtevne programe pa načrtuje
za proizvodnjo hrane in za področje
gostinstva in turizma. Prepričani so
namreč, da bi ob svoji velikosti že se-
daj lahko več prispevali za razvoj teh
dejavnosti.
V obdobju 1981 do 1983 so v sozdu
Merx uresničili investicijska vlaganja
v vrednosti 1.396,062.000 dinarjev, v
teku pa so naložbe, ki presegajo vre-
dnost 600 milijonov dinarjev. Po pano-
gaii so naložbe razdeljene takole: za
kmetijstvo 702,649.000, za potrebe me-
sno-predelovalne industrije
111,903.000, v blagovnem prometu
521,121.000 in v gostinsko-turistični
dejavnosti 60,389.000 dinarjev.
V prizadevanjih za več hrane na do-
mačih zemljiščih je sozd vehko sred-
stev namenil tudi za melioracije ter na
ta način pridobil preko 400 hektarov
novih kmetijskih zemljišč.
Osebna izkaznica sozda Merx
Sestavljena organizacija združenega dela Merx ima
6040 zaposlenih, okrog 3000 kooperantov in deluje na
področju 25 občin.
Pomembnejši proizvodi:
govedo - 6000 ton, od tega v izvoz 3500 kom od 12.000
kom
mleko - 13 milijonov litrov <
prašiči - 3000 kom :
piščanci - 500 ton
jajca - 30 milijonov
jabolka - 4000 ton, cilj polovico v izvoz j
vrtnine in ostalo - 700 ton ■]
Predelava kmetijske proizvodnje: j
meso - 1500 ton 1
vino - 400.000 litrov ]
kruh in pecivo - 15.500 ton • I
moka - 25.000 ton ■
zelje - 1000 ton (za izvoz čim več)
kava - 600 ton
Poleg tega mora SOZD Merx kot glavni preskrbova-
lec celjskega, koroškega in širšega območja letno pri-
skrbeti in zagotoviti še osnovne prehrambene proiz-
vode široke potrošnje ali proizvode dnevne porabe:
sladkor - 7200 ton
olje - 3200 ton
margarina - 650 ton
prikuhe (fižol, testenine, riž) - 1500 ton
detergenti - 3200 ton
V dejavnosti gostinsko-turistične ponudbe razpo-
laga sozd Merx z desetimi hoteh razhčnih kategorij, 22
restavracijami, 29 gostišči, 14 bifeji, štirimi slaščičar-
nami, dvema vinotočema. V tej dejavnosti je bilo lani
55,286 domačih in 5066 tujih nočitev
Vrednostni obseg poslovanja:
Celotni prihodek - 23,642.170.000
Dohodek - 3,184.014.000
Razvojne naloge na področju kmetijstva
in predelovalne industrije v SOZD IVIerx
Od prvotno sprejetega predloga so razvojne naloge do
leta 1985 že doživele nekatere spremembe in dopolnitve,
vendar v svojih okvirnih opredelitvah še vedno držijo.
Prav zato ponujamo jedrnat pregled predvidenih nalog.
Farme za pitance: Na območju KK Šentjur ter KZ Sloven-
ske Konjice in KZ Laško. Naloga bo odvisna od
sedanjih in prihodnjih možnosti pridobitve osnov-
ne krme.
Prašičereja: Proizvodnja je predvidena v glavnem za za-
sebni sektor-kooperacijo. Skupno naj bi program
dosegel 20.000 prašičev.
Mlečna proizvodnja: Za vsako delovno organizacijo ob-
stoja poseben program razvoja mlečne proizvodnje,
ki naj bi leta 1985 dal skupno 19 mihjonov litrov
mleka. V zvezi s potrebami nove regijske mlekarne
v Arji vasi bodo potrebni še dogovori, sporazumi in
sovlaganja med obema sozdoma v regiji.
Proizvodnja rib: Izkoristiti vse vodne potenciale na ob-
močju KK Šentjur, KZ Slovenske Konjice in KZ
Celje. Po prvotnih ocenah ta program ne bi zahteval
velikih finančnih sredstev.
Kunčereja: Program je v reahzaciji od letos delje v KZ
Laško in v pripravah tudi drugod.
Kožuharji: Program bi bilo mogoče uresničiti na osnovi
dogovorov s HP Kolinska, nekaterimi zunanjimi
sodelavci in, ker obstoje realne možnosti proizvod-
nje kožuharjev na osnovi odpadkov predelave
krompirja v Mirni na Dolenjskem. Vzrejali naj bi
nutrije, trg je zagotovljen, meso uporabno.
Konjereja:-Tudi v republiških programih in živinorejski
poslovni skupnosti je programom razvoja konjereje
namenjena vehka pozornost. Realne možnosti v ok-
viru sozda so v KK Šentjur in KZ Celje,
Poljedelstvo-zelenjadarstvo: Usmeritev v proizvodnjo
osnovne krme v zasebnem in družbenem sektorju,
predvsem za potrebe trga usmeriti v to dejavnost
KZ Celje. V drugih delovnih ali zadružnih organiza-
cijah usmeritev za industrijsko predelavo.
Sadjarstvo: Bistveno je obnoviti sadovnjake s sortami, za-
nimivimi za izvoz.
Predelava sadja: V dogovoru s HP UNIVIT inženiringom
je mogoče realizirati program sušenja sadja, kandi-
ranja sadja, dehidracije zelenjave ter sušenje in pri-
pravo zdravilnih zelišč. Obstoječi objekti v Celju so
uporabni.
Tovarna poldodelane hrane: Lokacijski in tehnološki po-
goji zahtevajo spremembo lokacije obstoječe kisar-
ne zelja in repe, zato bi bilo mogoče pri pripravah za
novo proizvodnjo programirati tudi dodelavo hra-
ne, seveda postopno.
Klavnica za kokoši in kunce: V okviru programov Kozjan-
sko kmetijstvo je načrtovan celoten reprodukcijski
krog proizvodnje brojlerjev. V tem programu je
predvidena tudi klavnica za brojlerje, ki naj bi ime-
la regijski značaj. Kunčja klavnica v KZ Laško je že
usposobljena.
Silosi za žito: V okviru Mlinsko predelovalne industrije.
Industrijska pekama v Celju: Pomeni za DO Mlinsko pre-
delovalno industrijo predvsem možnost celovite
programske preusmeritve vseh pekarskih zmoglji-
vosti v občini Celje, hkrati bo peka kruha usklajena
po potrošniških območjih in pomembni bi bili zla-
sti pVemiki pri ustvarjanju dohodka.
Kmetijski razvojni programi
Programi, ki se že uresničujejo:
Kunčereja: Gre za nov program proizvod-
nje kunčjega mesa za izvoz, pa tudi za
domače kavlje v mesnicah. Program je
v pretežni obliki že uresničen z izgrad-
njo kunčje farme v Rimskih Toplicah
in v okviru Kmetijske zadruge Laško.
KZ Laško je tudi nosilka razvoja tega
programa v sozdu, farma v Rimskih
Toplicah pa bo bodoči reprodukcijski
center. Izvoz živih kuncev v Italijo po-
teka vsak mesec. Utečen je že tudi od-
kup kuncev iz domače ekstenzivne re-
je in klanje za domači trg. V zaključni
fazi je gradnja kooperantskih kunčjih
hlevov v Kmetijskem kombinatu
Šentjur in sicer šest hlevov po 200
samic
Konjereja: Prav tako gre za izvozni pro-
gram, osnova pa je prireja mesa na
ceneni (drugorazredni) domači krmi.
Cilj je izboljšati kakovost osnovne ple-
menske črede, izboljšati plodnost in
povečati stalež živine.
Povečanje pridelovalnih površin: Gre za
več programov melioracij in zložb
zemljišč ter ostalih aktivnosti z name-
nom povečati kakovost in obseg kme-
tijskih zemljišč.
Programi, ki so šele v načrtih:
Večja pridelava mleka in mesa:Se že tudi
uresničujejo in sicer za goveje in svinj-
sko meso
Ovčereja
Ribe - gojenje v ribnikih
Kožuharji - nerci
Zelenjadarstvo - pridelo\-anje zgodnje ze
lenjave v rastlinjakih
Lupinasto sadje (orehi, lešniki)
Vinogradništvo in sadjarstvo - u\ajanje
novih sort in obnova nasadov
.4. STRAN - tlOVI TEDNIK

SOZD IVIerx v bitki za hrano
In druge ključne proizvoiie
zaruževaiUe sntšsiev za razširitev prelzvoOiUe hrane,
kreditiranje naročene proizvodnje In Izvršena predplačila za
zagotovitev pomembnejših prehrambenih In drugih
proizvodov.
Združevanje odnosno sovlaganja sredstev za razširitev proizvodnje
hrane
Na podlagi sklenjenih različnih samoupravnih sporazumov o združevanju odnosno sovla-
ganju sredstev za razširitev proizvodnje hrane v okviru SOZD »MERK« Celje in DO
•■MERX<< Celje so bila dosedaj združena naslednja sredstva:
Kreditiranje naročene proizvodnje lirane
v skladu s sklenjenimi SaS in sprejeto monetarno politiko ter dogovorom med IS SRS in
SAP Vojvodino, smo v posameznih letih kreditirali naročeno proizvodnjo hrane v sledečem
obsegu;
Predplačila za zagotovitev potrebnih icoiičin določenih proizvodov
široice potrošnje
Vsled vehkega pom.anjkanja določenih proizvodov široke potrošnje na širšem tržišču ter
prednostnega položaja proizvodnje, smo bili v preteklih letih prisiljeni sprejeti zahteve
posameznih proizvodnih organizacij in zagotoviti predplačila za naslednje vrste blaga.
Pretežna večina predplačil je dana brezobrestno in povprečno za dobo 3 mesecev.
Avtotehnika v službi kmetijstva
Tudi stočlanski kolektiv prodaj-
no servisne delovne organizacije
Avtotehnika posluje v okviru sozda
Merx in je s svojim poslovnim
predmetom vključen v agroživil-
stvo, še posebej v pridelavo hrane.
Poleg pestre ponudbe kmetijske
mehanizacije, tako drobne in veli-
ke, pa se ukvcirjajo tudi s prodajo
avtomobilov CIMOS, IMV, WART-
BURG, Skoda, njihovih rezerv-
nih delov, s prodajo dvokoles iz
programa TOMOS, ROG, UNIS in
rezervnimi deh za te programe.
Od velike kmetijske mehanizaci-
je naštejmo predvsem prodajo
traktorjev store, ZETOR, UR-
SUS, priključke za traktorje, trak-
torske prikohce TEHNOSTROJ
Ljutomer, celoten program SIP
Šempeter ter ostalega, sejalnikov
za pšenico, koruzo in sladkorno
peso.
Od drobne kmetijske mehaniza-
cije pa je mogoče v Avtotehni izbi-
rati med motokultivatorji razhčnih
namenov in tipov, kot Gorenje Mu-
ta, MIO Standard Honda Osijek,
Gorenje, TOMOS in drugimi.
Motokultivator pa je mogoče s plugom koristno uporabiti tudi proti zim-
skim nevšečnostim.
Tudi v šentjurski občini do
novih kmetijskih zemljišč
Tako kot drugje v Slove-
niji, je tudi KK Šentjur za-
čel že pred leti z načrtnim
urejanjem zamočvirjenih
zemljišč. Res je sicer, da ne
gre za tako velike komplek-
se kot na primer v Vipavski
dolini ali v Prekmur ju, ven-
dar so za naše razmere tudi
nekaj stohektarski kom-
pleksi pomembni.
Po manjših mehoracijskih
posegih v preteklosti je bil
pred tremi leti pripravljen
program ureditve Dramelj-
ske doline. Ta kompleks ob-
sega 194 hektarov. Dela so se
zelo zavlekla, ker so bile me-
lioracije povezane z ureditvi-
jo vodotoka. Sedaj je kom-
pletna melioracija tik pred
zaključkom, saj morajo biti
vsa dela po pogodbi z Nivo-
jem iz Celja končana do kon-
ca marca 1984. Prvi del me-
lioracije v izmeri 109 hekta-
rov pa je bil končan že letos
maja in že tudi dal prvi pri-
delek koruze in nekaterih
drugih kultur.
Celotna melioracijska na-
ložba je vredna približno
23,5 milijona dinarjev. Po-
membno je to, da se hkrati
ob melioracijskih delih izva-
jajo tudi komasacije. Raču-
najo, da bo prvi kompleks
komasiran do konca marca
1984, preostali del pa do mar-
ca 1985.
Naslednja naloga, ki se je
loteva Kmetijski kombinat
Šentjur, je kmetijska uredi-
tev Voglajnske doline, od
Vrbnega' do Grobelnega in
še dlje ob vodotokih proti
Ponikvi, Slivnici in Jakobu.
Del Voglajnske dohne je si-
cer že zajela stanovanjska in
industrijska izgradnja, kljub'
temu pa je še ostalo 731 hek-
tarov, ki jih bo potrebno ure-
diti za trajno uporabo v kme-
tijske namene. Tudi na teh
predelih bo potrebno vse po-
vršine komasirati, saj na ta-
ko razdrobljenih parcelah,
kot so sedaj, sploh ni mogo-
če organizirati racionalne
tržne proizvodnje.
Trenutno v Šentjurju pri
pravljajo program ureditve
in tehnične dokumentacije,
Prihodnje leto ga bodo pred
ložili zvezi vodnih skupnosti
zaradi zagotovitve sredstev
(66 odstotkov), saj se po ob
segu in pomenu lahko vklju
či v širši program melioracij
ki je bil sprejet v Sloveniji]
Predvidevajo, da bi z glavni
mi deli začeU v letu 1985.   j
Energetska sanacija šentjurske
klavnice
Klavnice so takšni proizvodni obrati, ki potrebu-
jejo veliko energije, Ce je ta energija draga, dobava
pa negotova, se to še posebej pozna pri uspešnosti
gospodarjenja. Takšne probleme občutijo tudi v
klavnici KK Šentjur, saj si zagotavljajo potrebno
energijo s kurilnim oljem in premogom.
Neredne dobave naftnih derivatov in dotrajanost
energetske opreme jih je vodila pri opredelitvi za na-
ložbo v energetiko. Na njihovo srečo je v bližini na
razdalji kakšnih 500 metrov Lesna industrija Bohor, ki
ima že nekaj časa urejene naprave za sežiganje lesnih
odpadkov in lubja. Njihove zmogljivosti omogočajo
toliko energetskih viškov, da se bo nanje lahko priklju-
čila tudi šentjurska klavnica.
Z deli so že pričeli, sestavljajo pa jih predvsem vro-
čevod, prostor z razdelilno toplotno postajo, priključi-
tve na obstoječe instalacije in še nekatera druga dela,
ki so vezana na energetsko preusmeritev.
Od te energetske naložbe pričakujejo v šentjurski
klavnici predvsem zmanjšanje stroškov za energijo,
stalnost pri energetski oskrbi, predvsem pa dobro
osnovo za razvoj predelave mesa. Ta mesnopredelo-
valni razvoj pa je razumljivo odvisen od usklajenih
večjih prizadevanj članic sozda Merx za povečanje
proizvodnje klavniške »surovine«, da bi bile izkori-
ščene vse zmogljivosti.
SOZD Hmezad, Minerva-tovarna
za predelavo plastike'
Minerva je zlasti povečala proizvodnjo drenažnih
cevi, zelo prodrla v izvoz in se oprijela predelave za
madžarskega poslovnega partnerja. Letos so doma
prodah za 12 mihjonov dinarjev. Zaradi problemov pri
oskrbi s surovino proizvodne zmogljivosti niso bile v
celoti izkoriščene.
Poslovno in tržno so privlačni zlasti novi programi
pohetilenskih cevi za mlekovode razhčnih dimenzij in
izdelane iz pohetilena visoke gostote. Cevi so sicer
uporabne v vsej prehrambeni industriji in so bile za
tovrstne namene tudi že testirane.
Minerva izdeluje tudi cevi za površinske in podze-
mne namakalne sisteme.
Poleg dobrega sodelovanja v okviru sozda Hmezad
in z ostahmi kmetijskimi organizacijami, izvrstno so-
delujejo tudi z Metalskimi zavodi iz Skopja, ki so med
vodilnimi in najbolj kompletnimi proizvajalci opreme
za namakanje v Jugoslaviji.
22. DECEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 25
izvoz v slfiadu z načrtom
Tako so prepričani v Kmetijskem
kombinatu Šentjur, ki se že vrsto let
pojavlja na tujem trgai, kjer v glavnem
prodaja kakovostno živino in meso.
Tudi za letos so si zastavili obširen in
zahteven načrt, za katerega pravijo, da
ga bodo kljub težavam v celoti izpol-
nili.
Skupna vrednost izvoza bo do konca
leta 1983 znašala 90 milijonov dinarjev.
Večina tega predvidenega izvoznega
prihodka izvira iz prodane živine in me-
sa, razveseljivo pa je, da so letos izvozili
že tudi 48 ton namiznih jabolk. Tudi v
prihodnje računajo na izvoz sadja, pred-
vsem novejših sort, katerih nasade po-
spešeno obnavljajo.
Pravijo, da bi bili lahko izvozni rezul-
tati še boljši, vendar imajo v KK Šentjur
tudi velike obveznosti do domačega
trga. Tako se je kombinat v sestavu soz-
da Merx obvezal preskrbovati z jabolka-
mi trgovske in gostinske organizacije in
Celje.
Kljub večjemu izvozu se je dobava
mesa v Celje letos bistveno povečala.
Predvidevajo, da bodo proizvodne orga-
nizacije, klavnici in trgovske organizaci-
je v SOZD Merx tudi v prihodnje skup-
no z njimi skrbele za solidno preskrbo z
mesom in mesnimi izdelki. Da bodo ti
načrti in »želje« uresničene, bo potreb-
no vlagati sredstva v nove proizvodne
zmogljivosti, v prirejo klavne in druge
živine, dobro usmerjati blagovne tokove
ter sklipno in solidarno nositi rizike, do-
hodkovno pogosto negotove panoge.
Anton Mimik s Padeške-
ga \Tha v krajevni skupnosti
porenje: »Usmerih smo se v
živinorejo. Sele pred petimi
leti smo začeh gospodariti,
zato je razumljivo, da imamo
še vehko načrtov. Radi bi po-
večali stalež živine iz zdajš-
njih 15 na 20 glav in pridelali
Jveč mleka. Ker smo tik pod
Roglo, smo se odločih za
Kmečki turizem, zato gradi-
|mo novo domačijo."
Antonija Kosec, kmetica
iz Stor: »Letos je suša uničila
vehko, zato smo imeli slab
kmetijski pridelek. Vsakega
po nekaj pridelamo, kmetije
nimamo usmerjene, zato
smo bolj odvisni od narav-
nih pogojev. Za prihodnje le-
to načrtujemo, da bomo vse-
ga več posejali, ker če zataji
eno, bo pa zraslo drugo. Zelo
smo odvisni od samega sebe,
ker le toliko, kolikor pridela-
mio, tohko imamo.«
Jože Kocjane iz Ljubije:
»Sam sicer ne računam na
boljše čase, ker sem prestar,
bolj o tem razmišlja sin, ki je
že povečal hlev za 10 stojišč.
Parcele v našem kraju so si-
cer razdrobljene, vendar bi z
njihovo združitvijo ne prido-
bili vsi enako, kajti zemlja je
na enem koncu zamočvirje-
na, na drugem je dosti kame-
nja, spet drugje je mogoče
dobra.«
V plščančereji povečati
proizvodnjo še za 1000 ton
Proizvodna delovna orga-
lizacija Kmetijska zadruga
Savinjska dolina je članica
>OZD Hmezad. Med ostali-
ni proizvodi ima tudi orga-
lizirano rejo piščancev pi-
ancev. Pričetki te reje se-
;ajo v leto 1964 in sicer vse-
skozi sodeluje s perutninar-
iko farmo v Zalogu, sedanjo
X) Jata, ki je tudi članica
>OZD Hmezad.
F^otni cilj je bil, na najhi-
trejši možni način vzrediti
400.000 pitancev letno. Od
takrat do danes,je proizvod-
nja večkrat prerasla začetne
načrte in se razširila od pita-
nja piščancev tudi v druge
smeri, na prirejo jedilnih jajc
in vzrejo jarkic.
Celotna proizvodnja je or-
ganizirana pri kmetih koope-
rantih, ki so v trajnem po-
godbenem odnosu z K.Z.S.d.
Sedanji obseg proizvodnje
je 3500 ton letno in 6 milijo-
nov jedilnih jajc. Vse te koli-
čine se pitajo v sodobnih tip-
skih pitališčih, ki so sodob-
no opremljena.
Objekt farma je izdelan po
principu LEGO sistema z
zmogljivostjo enkratne vseli-
tve od 16.000 do 24.000 dan
starih piščancev. Objekt je
testiran in ob polni zasede-
nosti omogoča 170-200 ton
letne proizvodnje. Za pitanje
se uporabljajo hitro rasni hi
bridi. Ti piščanci v 47-48
dnevih dorežejo povprečno
živo težo 1,80 kg.
Poraba krmil za 1 kg prira-
sta je 2,25 kg. Na podlagi so-
dobnih tehnoloških koncep-
tov in samoupravTio spreje-
tih odločitev se je delovna
organizacija razvila v eno vo-
dilnih jugoslovanskih podje-
tij v tej proizvodnji.
Kakšni so načrti za leto
1984?
Glede na potrebe domače-
ga trga in nujnost izvoza bo
glavna skrb povečati proiz-
vodnjo za 1000 ton. Poveča-
nje proizvodnje je odvisno
od proizvodnih kapacitet in
pa od redne oskrbe s primer-
nimi krmih. Predvsem pro-
blemi v zvezi z nabavo krme
so tisti, ki načrtujejo večji
izvoz in s tem bi lahko pokri-
h potrebe po uvoznih sojinih
tropinah, ribji in mesni moki
ter drugih komponent, ki se-
Uspešna govedorejslca
proizvodnja v Hmezadu
Podatki za letos nakazujejo, da bodo v Hmezadu
realizirali letni načrt pet milijonov 733.660 litrov
mleka. Pohvalijo se, da se iz leta v leto zmanjšuje delež
dragih koncentriranih krmil v litru mleka. Sedaj je ta
delež 20 dekagramov, še pred tremi leti pa je znašal 36
dekagramov. Realizirana bo tudi proizvodnja mleka
po kravi, ki je v Hmezadu 5.600 htrov, kar je gotovo
zasluga 76-članskega kolektiva PE Govedoreja Hme-
zad. Uspehi bi bih še večji, če letos suša ne bi zmanj-
šala proizvodnjo zelene mase na travnikih, manjkajoče
beljakovine s travnikov pa so morah nadomestiti z
dragimi koncentrati.
Hmezadovi govedoreje! so prepričani, da bi moral
imeti regijski sklad za preskrbo še večjo vlogo pri
prireji mleka, prav tako tudi občinski sklad za pospe-
ševanje kmetijstva. Leto 1984 začenjajo s pogumnimi
načrti in usmeritvami, zagotoviti regijski mlekarni do-
volj mlečne surovine.
Hraniino-
icreditne sitižbe
so si pridobite
zaupanje
Te delujejo uspešno v ob-
činah Mozirje, Velenje, Ža-
lec, Laško, Šentjur in Slo-
venske Konjice, ni pa jih v
Celju in Šmarju pri Jelšah.
Vse zadružne organizacije,
pri katerih poslujejo hranil-
nokreditne službe, so leta
1971 ustanovile Zvezo hra-
nilno-kreditnih služb Slove-
nije. Osnovna naloga te zve-
ze je strokovna pomoč hra-
nilno-kreditnim službam pri
ravnanju hranilništva in kre-
ditiranja, pri njihovem orga-
nizacijskem in materialnem
utrjevanju.
Ovčereja
Uvedba ovčereje v
Hmezadu je tesno pove-
zana z nadaljnim razvoj-
em živinorejske proiz-
vodnje kot celote, katere
osnovni cilj je večja prire-
ja rnesa za domače in tuje
tržišče. S tem, ko bodo
usmerjah ovčerejo pred-
vsem v hribovita območ-
ja, bodo omogočili tudi
večji dohodek tamkajš-
nem prebivalstvu ter po-
stopoma zmanjšali pri-
manjklaj ovčjega mesa,
volne itd.
Pri razvoju ovčereje je
še posebej pomembno
dejstvo, da pri tej panogi
živinoreje izkoriščamo
manj kvalitetne pašnike,
ki so danes v glavnem
neizkoriščeni.
Pomen ovčereje potrju-
je tudi dejstvo, da se go-
vedoreja umika z težje
dostopnih terenov, za njo
pa ostanejo neizkoriščene
naravne možnosti. Eko-
nomski pogoji so torej
ugodni za prirejo ovčjega
mesa in tudi stranskih
produktov kot so volna in
koža.
V Hmezadu je razvoj
ovčereje programsko
usmerjen zlasti na ob-
močju Ilirske Bistrice,
obrobje Savinjske doline.
Slovenske Bistrice,
Šmarja in drugod.
Konjereja v občini
Celje do leta 2000
Konjereja je zadnja leta
močno zaostala, kar je pred-
vsem posledica hitre indu-
strializacije, prodora mehani-
zacije ter misebiosti, da nam
konji kot delovna sila niso
več potrebni. Danes ponovno
ugotavljamo, da so konji po-
novno zahimivi kot cenena
delovna sila (pomanjkanje
energije), kot del obrambe (v
koncepciji SLO) in kot del tu-
ristične ponudbe. Vedno bolj
pa se uveljavljata tudi prireja
mesa in izvoz.
V celjski občini resno ra-
zmišljajo in načrtujejo oživlja-
nje konjereje, pri tem pa zasle-
dujejo več ciljev. Ekonomski
cilj je reja konj zaradi mesa, pri
tem pa računajo na hladnokrv-
ne tipe konj v prosti kmečki
reji. Reja je zanimiva zaradi
nizkih proizvodnih stroškov,
pa tudi sicer cena konj doma
in na tujem izredno hitro nara-
šča.
Prisotnost   športno-tekmo-
vainih namenov je prav tako
zanimiva, enako turistično-re-
kreativnih, s katerimi bi lahko
pofjestrili gostinsko-turistično
ponudbo ter okrepili tudi
kmečki turizem.
Posebnega pomena je
obreimbno-vamostni motiv,
kjer gre pri konjih računati kot
na transportna sredstva v voj-
nem stanju in kot z mesno re-
zervo.
V celjski občini so si v načr-
tovanju oživitve konjereje za-
stavili cilj, da že prihodnje leto
razpolagajo s čredo 140 konj,
ki bi se v letu 1985 povečala na
175 konj, leta 1986 pa na 220
konj. Nato pričakujejo poča-
snejšo rast tako, da bi okrog
leta 2.000 dosegli število 350
konj v občini. Pričakujejo, da
vse kmetije ne bi imele konj,
pač pa bi se specializirali za
konjerejo nekateri rejci. Za
350-konjsko čredo bi v bist\'u
potrebovali 16 hektarov njiv za
silažno koruzo ter 168 hekta-
rov za seno in za pašo.
Uubečna za kmeUjstvo
Med delovnimi organizacijami, ki se
iz leta v leto uspešnejše vključujejo v
razvoj kmetijstva je tudi Ljubečna Ce-
lje. V zadnjih letih so v tej delovni
organizaciji razvili izdelke, ki postaja-
lo vse bolj nepogrešljivi, tako za druž-
bene kot zasebne pridelovalce hrane.
Med temi izdelki je najpomembnejši
hlevit. To je izdelek, ki so ga razvili v
Ljubečni z lastnim znanjem in je kmalu
zamenjal podobne materiale iz uvoza.
Ta izdelek je zanimiv zato, ker so z njim
načrtovalci in invenstitorji dobiU mate-
rial, ki omogoča prijetnejše in zdravo
bivanje živali v hlevih. Seveda to velja le
za tiste hleve, kjer so tla izdelana s hlevi-
tom. Tla, narejena s hlevitom, izpolnju-
jejo naslednje bistvene pogoje:
- so topla
- so dober izolator toplote in vlage
- omogočajo ohranitev čistosti
- onemogočajo razvoj bakterij
- površina ni niti preveč hrapava,
niti preveč gladka, tako, da ne povzro-
ča poškodb
- odporna so proti delovanju fekalij
in razredčenih kislin.
Ti pogoji omogočajo, da dosežemo že-
Ijeni in pričakovani tehnološki učinek
in gospodarno prirejo. Razveseljivo je \
tudi, da hlevit v ceni izgradnje objektov \
za živinorejo ne predstavlja pomemb- i
nejšega stroška. Prihranek na njegov ra- I
čun pa je občuten.      * j
Zaradi teh prednosti, ki jih ima hlevit j
pred drugimi materiah, skoraj ni več
novogradenj in obnov hlevov, v katerih
ne bi bil uporabljen ta izdelek Ljubečne.
Trg, ki ga je osvojila ta delovna orga-
nizacija, s tem izdelkom v zadnjih letih,
je obširen. Na področju Jugoslavije ga
uporabljajo povsod. Tako je vgi-ajen v
farmah, namenjenih govedoreji, svinje-
reji in celo ovčereji.
Seveda pa v Ljubečni za potrebe kme-
tijstva ne izdelujejo samo hlevit.
V zadnjem času si skoraj ne moremo
zamishti prenov domačij brez uporabe
klinker keramičnih ploščic. To zlasti ve-
lja za domačije, ki jih lastruki namenjajo
za kmečki turizem. Klinker keramične
ploščice so izdelek, namenjen za talno
oblogo. Seveda izbira obloge ni lahka.
Posebej še, ker vsakdo želi vgraditi
oblogo, ki bo lepa, poceni, odporna pro-
ti obrabi in varna za stopnje. Razen tega
pa še topla, zvok dušeča in seveda lahka
za nego.
Med materiale, ki izpolnjujejo te za-
hteve, strokovnjaki uvrščajo klinker ke-
ramične ploščice. Prav iz teh razlogov
so klinker keramične ploščice našle svo-
je mesto v prostorih, namenjenih za
kmečki turizem.
Seveda pa ob teh dveh izdelkih v Lju-
bečni delajo še vrsto izdelkov, ki jih
uporabljajo krrietijski proizvajalci. Tako
je ta delovna organizacija med tistimi, ki
v mnogočem tudi omogoča hitrejši in
uspešnejši razvoj te pomenibne gospo-
darske panoge.
26. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1083
Sozd AGROS Živi in dela za icmetijstvo
zaruženi lahko iudl lažjo nastopajo na zunanjih tržiščih
Začetki proizvodnje kmetijske mehanizacije segajo v petdeseta leta,
ko so se iz majhnih mehaničnih delavnic začele razvijati prave to-
varne. To je bilo obdobje, ko smo kosili še s kosami, krmo pa spravljali
z grabljami in vilami. V razvoj tovarn je vgrajeno mnogo idilike naših
dedov. Tovarne pa so hotele razviti stroje, s katerimi bi mehanizirali
najtežja kmečka opravila. Skupni in glavni motiv v razvoju pa ostaja
še vedno naš kmet, zemlja in hrana.
Danes so slovenske to\ar-
ne priključnih kmetijskih
strojev združene v sozdu
AGROS. Ni čudno, da je se-
dež sozda v osrčju Savinjske
doline, saj so od tod tudi vo-
dilni proizvajalci kmetijske
mehanizacije. Ob vse hujši
konkurenčni borbi na med-
narodnih tržiščih in eko-
nomski nuji po socialnem in
učinkovitem poslovanju so
se slovenski proizvajalci
kmetijske mehanizacije
čvrsto povezali v sozd Agros.
Vanj so vključeni:
• CREINA KRANJ
• FERRALIT 2ALEC
• HIKO OLGA MEGLIC
PTUJ
• METALNA-RAU MA-
RIBOR
• SIP ŠEMPETER
• STROJNA 2ALEC
• TEHNOSTROJ LJU-
TOMER
• AGROTEHNIKA-
GRUDA
Prej razdrobljeni umski in
proizvodni potencial je zdaj
povezan in združen v okviru
sozda. Agros izvaja za zdru-
žene organizacije združene-
ga dela temeljne poslovne
fi. iikcije: od strateškega raz-
SOZD AGROS zagotavlja
kmetijskim proizvajalcem
kompletne linije za sprav-
ljanje in pripravo krme,
obiranje koruze in pripravo
poljdelskih kultur, linije za
zaščito rastlin, za setev in
sajenje, dopolnilno obdelo-
vanje zemljišč, transportna
sredstva in druge stroje ter
linije strojev za gnojenje.
voia, tehnologije, skupne
prt slcrbe, skupnega financi-
rar.ja in planiranja do skup-
nih tržnih nastopov na do-
mačem in zlasti na tujih trži-
ščih.
Smiselnost, poslovna
učinkovitost in racionalnost
združitve v SOZD se iz leta v
leto ponovno potrjuje. Tako
so v letošnjem letu z nivoja
SOZD Agros že uspeh slde-
niti izvozne pogodbe v vre-
dnosti več kot trinajst mihjo-
nov dolarjev za izvoz prakič-
no celotnega Agrosovega
programa v Itahjo m na Polj-
sko za prihodnje leto.
v sozdu Agros je zaposle-
nih 4000 delavcev, ki letno
proizvedejo skoraj 100.000
kmetijskih strojev v vredno-
sti 11 mihjard dinarjev. Glav-
na planska naloga ostaja po-
večanje izvoza. Kar največji
poudarek zato dajejo uvaja-
nju novih, izvozno zanimivih
izdelkov ter izboljševanju
njihove kakovosti. Vseh teh
ciljev seveda ne bodo dose-
gh brez pospešenega vlaga-
nja, ki bo omogočilo tudi na-
daljnjo rast produktivnosti,
donosnosti in specializacije
proizvodnje, kot je sicer do-
govorjena med združenimi
OZD. Tako je pted zaklju-
čkom gradnja nove proiz-
vodne hale v Sipu, začenjajo
pa tufli aktivnosti za razširi-
tev in posodobitev proiz-
vodnih zmogljivosti Ferrah-
ta in Strojne iz Žalca. V pri-
hodnje ' ' tu in letu 1985 bo-
do zagci v.ii kar 400 novih
delovnih mest.
Proizvajalci z našega ob-
močja so Sip Šempeter, Fer-
ralit in Strojna iz Žalca.
SIP se izredno dobro uve-
ljavlja v izvozu. Sip je naj-
večji proizvajalec priključ-
nih kmetijskih strojev v Ju-
goslaviji, za katere dobiva
Vse bolj se krepijo tudi
dohodkovni odnosi, ki so si-
cer vzpostavljeni tudi s tr-
govinskimi organizacijami
na področju prodaje in izvo-
za kmetijskih izdelkov.
priznanja tako doma kot na
tujem. Hiter razvoj je pred-
vsem rezultat lastnega zna-
nja. Stroji so namenjeni
predvsem zasebnim kmetij-
skim proizvajalcem, v zad-
njem času pa proizvajajo tu-
di stroje za družbeni sektor,
V Sipu so razvili novo linijo
strojev večjih delovnih
zmogljivosti. Omeniti velja
med drugim vrtavkaste
obračalnike, vrtavkaste
zgrabljalnike, kosilnike in si-
lažno nakladalne prikolice.
Ferraht se v okviru dogo-
vorjene delitve uveljavlja
kot proizvajalec zahtevnih
polizdelkov za kmetijske
stroje. Tako med drugim
proizvaja najzahtevnejše de-
le za enoredne in dvoredne
kombajne. Tudi razvojno se
vse bolj krepi, kar mu omo-
goča prav vključenost v sozd
AGROS.
Strojna iz Žalca se vse bolj
uveljavlja na domačih in tu-
jih tržiščih s stroji za sajenje
in spravilo krompirja. Tako
med drugim proizvaja trosil-
nike mineralnih gnojil, sadil-
nike in izkopalnike za krom-
pir ter stroje za obiranje
hmelja. Sedaj uvajajo dodat-
no izmeno, da bi bila proiz-
vodnja za potrebe našega
kmetijstva čim večja.
Skratka, lahko bi rekli, da
ima AGROS pomembno vlo-
go v stabilizacijskih prizade-
vanjih, oziroma v borbi za
čim večjo proizvodnjo hra-
ne. Le to pa bomo dobih sa-
mo pod pogojem, da bo kme-
tijstvo čim bolj mehanizi-
rano.
Silažno nakladalna prikolica Sipa PSP 28-24
Mešalne prikolice s frezo izdeluje Creina Kranj
Predsetvenik MAMUT izdeluje Metalna-Rau Maribor
Dvoredni obiralec koruze Sipa KK 55
Strojna iz Žalca izdeluje tudi avtomatski sadilnik krom-
pirja ASK 2
Grames se je uveljavil pri
izsuševanju in namalianju
Osnovna dejavnost Gramesa,
k; je temeljna organizacija zdru-
ženega dela Hmezadove delov-
ne organizacije Strojna, je izsu-
ševanje, namakanje in vzdrže-
vanje melioracijskih sistemov.
Da bi lahko uspešno opravljali
omenjene naloge, so se morali
opremiti z napravami. Najprej
je to bila visokotlačna črpsdka,
ki pod pritiskom vodnega curka
izpira drenažne cevi do dolžine
300 metrov.
Uvozili pa so tudi stroj za ko-
panje jarkov, hkrati pa polaga
tudi drenažne cevi in gramoz,
samo drenažo pa polagajo s po-
močjo laserske nivelacije, kar
omogoča dobro kakovost in
učinkovanje drenažnega si-
stema.
v črni gori na Čepovanskem polju je Grames za namakanje že uredil kakšnih
1500 hektarov zemljišč.
22. DECEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 27
Z melioracijami do kmetijskih površin
filVO Celje dela od projektov do zaključnih del
Podjetje za urejanje voda
Sivo Celje je nastalo iz vo-
dne skupnosti Ložnica in
čeprav se je podjetje v 35
letih močno razširilo in po-
večalo svojo dejavnost, je
njihova osnovna dejavnost
§e veilno izvajanje meliora-
cijskih del nasplošno. Tudi
odnos v Nivoju je bil ves čas
takšen, da so ta dela sma-
trali za prednostna in so v
tej smeri tudi razvijali svo-
je zmogljivosti.
Danes je Nivo Celje prav
gotovo eno izmed vodilnih
podjetij v Sloveniji, če ne v
Jugoslaviji, ki je primerno
opremljeno in usposobljeno
za izvajanje mehoracijskih
del. Pri tem je treba poudar-
iti, da lahko izvajajo tako
osnovna odvodna kot tudi
detaljna melioracijska dela.
V Nivoju niso razvijah vseh
zmogljivosti, ki so za ta dela
potrebne. Povezovali so se
namreč s sorodnimi organi-
zacijami, tako da lahko da-
nes nudijo (in to tudi delajo),
popolne izvajalske in projek-
tantske inženiringe.
Nivo Celje izvaja mehora-
cijska dela tako v regiji kot
tudi na celotnem jugoslo-
vanskem področju. V regiji
izvajajo ta dela na področju
Savinje in Sotle, v Vipavski
dolini izvajajo prav tako ob-
sežna izsuševalna dela, razen
tega pa že leta sodelujejo pri
izgradnji obrambnega proti-
poplavnega sistema in več-
namenskih objektov ter de-
taljne melioracije južno od
Zagreba.
Nivo Celje je do leta 1981
izsušil na našem področju
okoh 1050 ha zemljišč. Naj-
/eč zemljišč so izsušili na po-
dročju Bolske m Ložnice,
pač zato, ker so na tem po-
iročju gradih takoj po vojni
;udi odvodno mrežo. Po letu
1981 so se izsuševalna dela
laočno razmahnila. Tako ob-
sotelski hidrosistem obsega
[lekaj tisoč hektarjev zem-
ljišč, voglajnski hidrosistem
Dbsega nekaj čez tisoč hek-
tarjev zemljišč, liidrosistem
Bolska-Ložnica na področju
Žalca obsega okoh 1800 ha
temljišč, hidrosistem Celje
absega okoh 800 ha zemljišč,
lidrosistem Savinja in Dreta
)a obsega okoli 1500 ha zem-
jišč. Skupaj naj bi Nivo izsu-
Melioracije na Pristovškem polju zahtevajo najprej reguliranje potoka Mestinščice, ki
vsako leto poplavi obsežna kmetijska zemljišča.
šii v Sloveniji okoh 8000 ha
večjih kompleksov zemljišč.
V srednjeročnem planu
1981-65 je bilo predvideno,
da naj bi Nivo v regiji izsušil
okoli 1400 ha zemljišč. Od te-
ga pa so v letu 1981 in 82 že
izsušili ah pa so ta dela v te-
ku na površini 720 ha. V letih
1983-85 planirajo, da bodo
izsušili še nadaljnih 678 ha
zemljišč. Od tega v Zadobro-
vi 100 ha, Šentilj-Velenje
145 ha, Pristovško polje
218 ha, ob Bolski ter Ložnici
150 ha in v laškem Marofu
65 ha. Zaradi izrednega po-
udarka na kmetijstvu v zad-
njem času pa so težnje, da bi
izsušili še nadaljnih 790 ha.
Pri teh zemljiščih ni potreb-
na izgradnja osnovnih odvo-
dnih poti, kar seveda poceni
celotno izgradnjo.
Razen izsuševalnih del pa
Nivo Celje izvaja tudi vsa de-
la za namakanje kmetijskih
površin. Tako so pred leti
zgradili pri Braslovčah jeze-
ro iz katerega naj bi črpali
vodo za namakanje obsežnih
kmeljevih nasadov v tem de-
lu Savinjske dohne.
Skratka, Nivo Celje se je
uspešno vključil v pridobi-
vanje novih kmetijskih povr-
šin. Še več, s svojimi deh tu-
di ščiti že obstoječe površine
pred poplavami.
Zlata plaketa za program
Takšno priznanje si je
celjski Ingrad prislužil na
jugoslovanskem sejmu
gradbeništva letos v Gornji
Radgoni in sicer za montaž-
ne konstrukcije kmetijske-
ga programa. Ta prispevek
k hitrejšemu razvoju kme-
tijstva in hkrati novo fazo v
razvoju montažnega siste-
ma Ingrad, so pripravili v
Ingradovi razvojni službi,
avtorica programa pa je
dipl. inženirka Elza Crepin-
šek.
V Ingradu se zavedajo po-
mena razvoja kmetijstva, za-
to so se vanj vključili tudi
sami. V bistvoi gre za to, da
se omogoči čim bolj racio-
nalna gradnja objektov za
potrebe kmetijstva od malih
hlevov na zasebnih kmetijah
do velikih farmskih kom-
pleksov z vsemi spremljajo-
čimi objekti. Za kmetijske
objekte so ponavadi pogoji
gradnje zelo raznoliki, zato
so pripravili tri različne pro-
grame konstrukcij.
Programi temeljijo na ena-
kih osnovnih konstrukcij-
skih elementih, razlikujejo
pa se po konstrukcijskih za-
snovah. Razlike so v čistih
razponih, enostavnosti mon-
taže in teži elementov. V In-
gradu so stremeli za tem, da
iz čim manj različnih ele-
mentov omogočijo čim več
konstrukcijskih kombinacij
in, da so pri tem potrebna
čim manjša vlaganja v novo
opremo. Hkrati pa so zeleh
ponuditi tržišču nekaj nove-
ga - konstrukcijo, ki bo
predstavljala korak naprej v
razvoju armiranobetonskih
konstrukcij.
S tem, da so s ploskovnimi
konstrukcijskimi zasnovami
združih funkcijo nosilnosti s
funkcijo zapiranja prostora,
so dosegh konkurenčnost
glede na okvirne konstrukci-
je in konstrukcije iz stebrov
in nosilcev. To pa je v končni
fazi omogočilo tudi poceni-
tve, celo do 25 odstotkov.
Tudi celjski Gradiš
za kmetijstvo
v svojem raznolikem in bogatem programu gradbene
dejavnosti se je tudi Gradisova gradbena enota v Celju
spoprijela tudi z objekti, ki po svoji funkciji tako ali
drugače služijo pridelavi hrane in kmetijski proizvodnji.
Te vrste objektov gradi Gradiš že vrsto let, tako da si je
nabral tudi določene izkušnje. Celjska gradbena enota
Gradisa je na primer zgradila sirarno v Ljutomeru, indu-
strijski pekami v Titovem Velenju in Rogaški Slatini,
Mencov mlin na Hudinji v Celju in Hmezadovo skladišče
hmelja v Žalcu, ki je bil posebej zahteven objekt, saj je
njegova gradnja terjala uporabo sistema plezajočih opa-
žev pri izvedbi fasade.
V delovni organizaciji Gra-
diš pa so se posebej speciali-
zirali tudi za gradnjo silosov.
Izkušnje, ki so si jih pridobili
pri gradnji mnogih dnigih
zahtevnih objektov - celjska
enota je od teh gradila 360
metrov visok dimnik elek-
trarne Trbovlje in stopniščni
stolp v Termoelektrarni Šo-
štanj - so se namreč pokaza-
le še kako uporabne tudi za
gradnjo silosov. Posebej za-
to, ker njihova gradnja terja
uporabo sistema drsečih
opažev, ki so jo uporabljali
tudi pri gradnji prej omenje-
nih objektov. Celjska grad-
bena enota Gradisa se je loti-
la zahtevne gradnje silosov v
Žalcu in Murski Soboti, pa
tudi izredno zahtevnega silo-
snega kompleksa v Celju,
katerega kapaciteta je 11 ti-
soč ton.
Glede na izkušnje in spe-
cializiran sistem gradnje je
celotna delovna organizacija
Gradiš prevzela v zvezi z
gradnjo silosov tudi posebno
nekaterimi drugimi jugoslo-
vanskimi proizvajalci bo
zaokrožila ponudbo za grad-
njo silosov in z njo nastopila
tudi na zahtevnih mednarod-
nih tržiščih.
Ko govorimo o objektih, ki
po svoji funkciji služijo pri-
delavi hrane in kmetijski
proizvodnji in ki sodijo v
sklop dejavnosti Gradisove
gradbene enote v Celju, ne
moremo še mimo dveh, ki
jih enota še gradi. To je naj-
prej Hmezadova Mlekarna
ob Ruškem gozdu pri Pe-
trovčah, ki je eden največjih
te vrste objektov pri nas.
Gradbena dela so na objektu
praktično že zaključena, v
tem času že montirajo opre-
mo za mlekarno. Povedati
velja, da je Gradiš svoje delo
zaključil v dogovorjenem ro-
ku, gradnja objekta pa je bila
izredno zahtevna predvsem
zaradi inštalacije, ki praktič-
no prepreda ves objekt. Dru-
gi objekt, ki ga celjski Gradi-
sovci trenutno gradijo, pa je
farma pitancev v Žepini.
Gradnjo financira Hmezad,
farma pa je predvidena za
400 pitancev.
V celotni delovni organiza-
ciji Gradiš doslej niso pose-
bej razvijali sistema gradnje
hlevov in farm, čeprav so na-
redih že celo vrsto teh objek-
tov. Gradisovi enoti v Mari-
boru in Ljubljani sta se spe-
cializirali bolj v industrijsko
proizvodnjo tako imenovane
betonske konfekcije za po-
trebe kmetijstva, v katero so-
dijo živinska stojišča, korita,
vinogradniški in hmeljski
stebriči. Ta program je torej
v Gradisu tisti, ki bo ob zao-
kroženem inženiringu za
gradnjo silosov v bodoče iz-
ključno vezan na potrebe
kmetijske proiz\'odnje.
FARMIN Poslovna skupnost za
izgradnjo in montažo objelctov
za proizvodnjo Iirane, r. o.
FARMIN inženiring p. o. - Delovna
organizacija skupnega pomena
Titovo Velenje, Trg mladosti 6
Od projekta do izvedbe za farme po najsodobnejši tehnologiji
Naš farmski program je naslednji:
PERUTNINA: oprema za bojierje, nesnice, matično jato in inkubatorji!
PRAŠIČI: oprema za pitance, vzrejo do 25 kg, razplod!
KUPCI: oprema za razplod in pitance!
GOVEDO: oprema za krave molznice in pitance!
DRUGE ŽIVALI: oprema za ovce, koze, lisice itd.
PROIZVAJAMO TEHNOLOŠKO OPREMO ZA BIVANJE, KRMLJENJE,
NAPAJANJE, PREZRAČEVANJE, IZGNOJEVANJE IN INKUBATORJE!
Nudimo izvedbeni inženiring za mini farme, farme in farmske komplekse!
Z NAŠO OPREMO BO V JUGOSLAVIJI KMALU OPREMLJENO ŽE 1500
OBJEKTOV!
28. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1083
Tudi v Robanovem kotu ob stariti domačih rastejo nove, v kmečki turizem usmerjene
Na urelenih in usmerlenili Icmetiiali ima
Icmečlii turizem dobre možnosti za razvoj
Seveda pa nI vse v naravnih lepotah, čistem zraku In šumenju zelenih gozdov
Kmečki turizem, ki ga v Gornji Sa-
vinjski dolini štejejo med dopolnilne
dohodkovne dejavnosti na preusmer-
jenih kmetijah, ima v razvojnih načr-
tih občine kakor tudi Zgomjesavinj-
ske kmetijske zadruge pomembno
mesto. Ne le zaradi tega, ker obstaja-
jo za ta razvoj ugodni naravni pogoji,
tudi rezultati so takšni, da je to de-
javnost treba razvijati. V tem letu se
je število turističnih kmetij povečalo
že na 32, skupno število postelj pa se
je povečalo od 80 v letu 1975 na 410,
kar predstavlja četrtino vseh kmeč-
koturističnih zmogljivosti v Slove-
niji.
To pa ob majhnem številu hotelskih
postelj v tej občini vsekakor ni zane-
marljivo, posebej zato, ker je domala
dve tretjini vseh turističnih postelj na
razpolago gostom v polni penzionski
oskrbi, preostali kmetje pa nudijo pol-
penzionske storitve.
Kaj je pravzaprav omogočilo razmah
tovrstnega turizma. Najprej seveda
pripravljenost posameznikov in insti-
tucij za tak razvoj, ki ga je začel že
preminuli Branko Korber, nadaljevala
pa Marija Bezovškova v okviru svojih
rednih delovnih nalog pri Zgomjesa-
vinjski kmetijski zadrugi. Predpogoj
tega razvoja pa je kmetijska usmerje-
nost. V Gornji Savinjski dohni se pri
večini kmetij ukvarjajo z govedorejo
in sicer pretežno s pridobivanjem mle-
ka. Ob kmetijah se tako poleti pase
živina v čredinskih pašnikih, kar še
poveča slikovitost. Tudi infrastruktu-
ra je tu, z izgradnjo gozdnih cest so
praktično že vse kmetije povezane z
dolino in dostopne z avtomobih, tako
da te kmetije predstavljajo popolnoma
urejeno gospodarstvo, ki svojim go-
stom poleg postelje nudijo tudi doma-
čo hrano in pijačo. Ob milem alpskem
podnebju, ki je primemo za klimatsko
zdravljenje in počitek, lahko gostje
Gornje Savinjske doline svoje bivanje
popestrijo z ogledi folklornih in kul-
turnih prireditev, z izleti v bližnjo in
daljno okohco, ki ponuja nešteto na-
ravnih, kulturnih, zgodovinskih in
drugih zanimivosti. Lahko tudi nabi-
rajo gozdne sadeže, planinarijo ter svoj
oddih popestrijo s kopanjem, jaha-
njem, lovom, ribolovom, kegljanjem,
pozimi pa tudi s smučanjem in sanka-
njem.
Zaprti rokav Gornje Savinjske doli-
ne tako vse bolj postaja postojanka
stacionarnih gostov kmečkega turi-
zma. Danes, ko mestni zrak in hrup
postajata vse neznosnejša, si mestni
prebivalci med počitnicami in vikendi
vse bolj žele miru in svežega zraka. To
dokazujejo tudi številni vikendi pov-
sod v Sloveniji. Vendar si večina vi-
kendov ne more privoščiti ah pa tudi
ne žeh preživljati svojega prostega ča-
sa vedno na istem kraju, kljub temu pa
hočejo oditi daleč od mestnega hrupa
in izpušnih plinov, v kmečko okolje,
kjer so v neposrednem stiku z naravo.
Vse želje in potrebe mestnega člove-
ka, hkrati pa tudi navdušenje številnih
tujcev za podeželje dokazujejo, da ima
turistična dejavnost na kmečkih do-
movih prihodnost ter se torej splača
kmečki turizem načrtno in smotrno, s
premišljenimi naložbami razvijati.
Leta 1982 je bilo na kmetijah v Gor-
nje Savinjski dolini 6565 domačih in
859 tujih nočnin, letos pa je bilo do-
mačih nočitev kar 7545, tujih pa 2987.
Tudi povprečna zasedenost ležišča se
je povečala na 28,5 dneva, a je še ve-
dno prenizka. Domači gostje so bili
na kmetiji v povprečju 5,7 dni, tujci
pa 10,6 dni. Cene polnega penziona so
se, različno od kategorije sobe v le-
tošnjem letu, gibale od 480 do 600
dinarjev, za tujce od 24 do 31 nemških
mark.
Kmečki turizem torej ni le trenutna
modna muha, vse bolj postaja potreba,
ki prinaša koristi obema, gostu in
kmečkemu gospodarstvu. Predstavlja
namreč dodaten vir zaslužka, s proda-
jo pridelkov kar doma odpade tudi
prevoz in dragi tovrstni stroški.
Položaj višinsicega
kmeta ni zavidljiv
Višinsko kmetijstvo v ob-
čini Mozirje se v bistvu ne
razlikuje od kmetijstva v
ostalem predalpskem svetu
naše republike. Še vedno je
namreč višinski kmet na
slabšem kot tisti v nižini,
kljub raznim olajšavam ter
besedam, ki poudarjajo tu-
di obrambno strateški po-
men višinskih kmetij. V ob-
čini ugotavljajo, da kot
družbena skupnost še ve-
dno posvečajo premalo
skrbi življenju visoko v hri-
bih.
V globalnem konceptu
agrarne politike vse do da-
nes še ni bilo v celoti eko-
nomsko priznanih razlik
med ravninskim in višin-
skim kmetijstvom, čeprav
so v hribih neprimerno težji
naravni pogoji pridelova-
nja, ki se odražajo v 30-40
odstotkov višjih pridelo-
valnih stroških.
Ker takšna težavnejša in
občutno, dražja proizvodnja
hrane na hribovitih in višin-
skih kmetijah ni deležna (v
zadostni meri) ustreznih
družbenih spodbud, se na
mnogih kmetijah že pojavlja
problem nasledstva. Zaskrb-
ljujoče je to, da je dve tretjini
kmetij, ki razpolagajo s 70
odstotki vse kmetijske zem-
lje, v hribovitem svetu.
Treba je seveda povedati,
zakaj je kmetovanje v viši-
nah težavnejše. Začne se na-
mreč že z izgradnjo gospo-
darskih objektov, stanovanj-
skih hiš in vsega, kar zraven
sodi. Ceste, vodovod, elektri-
fikacija, telefon, skratka in-
frastruktura. Vse to je znat-
no dražje kot v dolini, pred-
vsem zaradi večjih tran-
sportnih stroškov. Tudi pro-
duktivnost dela je včasih kar
za polovico nižja, saj kljub
strojni opremljenosti strojna
obdelava povsod ni mogoča.
Ob tem. je v strminah tudi
število nezgod večje. Prikraj-
šani so tudi otroci, ki imajo
do šol zelo daleč, predšolski
otroci pa nimajo možnosti
vključevanja v male šole ali
vrtce. Poleg tega je pozimi
vzdrževanje prometnih poti
zamudno in drago, prometne
razmere so tudi sicer otežko-
čene.
Vse to in še mnogi drugi
vzroki, med katerimi je izre-
dno pereče tudi neurejeno
kreditiranje stanovanjske iz-
gradnje za kmete, botrujejo
temu, da je ekonomska
osnova gospodarjenja v teh
področjih zaradi nižje pro-
duktivnosti šibka, zato se
opušča obdelava kmetijske
zemlje, ki so jo predniki sko-
zi stoletja in z velikim tru-
dom izkrčili gozdu. Kmetije
ostarehh gospodarjev propa-
dajo, prihodnost kmetij brez
naslednikov je tako negoto-
va, saj mladi prevzemniki
kmetij tudi vse težje dobijo
zakonskega partnerja.
Položaj višinskega kmeta
je zaskrbljujoč. Kljub spod-
budnim dosežkom pri pre-
usmerjanju kmetij v tržno
proizvodnjo, je v letu 1977
izvedena anketa pokazala,
da skoraj tretjina od skupne-
ga števila čistih kmetij nima
raz\'OJne prihodnosti. Poleg
velikega števila opuščenih
kmetij je opuščenih tudi,
skoraj polovica pašnikov. V
občini, posebej v zadrugi in
kmetijski zemljiški skupno-
sti se trudijo, da se takšnaj
usoda višinskega kmetijstva
ne bi nadaljevala.
Tako morajo imeti višinski
kmetje prednost pri premi
j ah in regresih, treba pa bc
poiskati tudi druge obhk«
spodbujanja proizvodnje. V
zadnjem času, posebno po-
tem, ko so kmetje pokazali
več zanimanja za planinsko
pašništvo, je posebna komi-
sija, ki jo je imenoval izvršni
svet skupščine občine, ra-
zmejila že precejšnje številc
zanemarjenih pašnikov. "V
prejšnjem letu so razmejili
pašnika Radegundo in Ter
letos pa pašnike Rakovo
Kasna planina, Gospodnja-
globača. Travnik in Ravni
kljub problemom pa bode
prihodnje leto z delom še na
daljevali. ^
V Gornji Savinjski dolini
je že zapuščenih več kot 50
hribovskih kmetij, v katere
bo potrebno, če jih bo kdo
hotel usposobiti, vložiti
precej sredstev, saj so neka-
tere brez pravega dovoza,
druge brez elektrike ipd. Ob
današnjih pogojih krediti-
ranja je težko verjeti, da bi
lahko število zapuščenih
kmetij zmanjšali.
Prožnejša lestvica
kmečkih pokojnin
Deset pokojninskih razredov za
starostno zavarovanle kmetov
Kmetje, ki se bodo vključi-
h v sistem pokojninskega in
invahdskega zavarovanja po
novem zakonu, naj bi imeh
po predlogu, ki so ga obhko-
vah na zadnji skupščini
skupnosti starostnega zava-
rovanja kmetov, na izbiro
deset tako imenovanih po-
kojninskih razredov za pla-
čevanje prispevkov in odme-
ro ustrezne pokojnine.
Kmetje lahko tudi dokupi-
jo leta za tisti čas, ko sistem
še ni omogočal pokojninske-
ga zavarovanja, torej od 15.
maja 1945 naprej. Vendar so
že večkrat, pa tudi danes
opozorih, da bodo to zmogh
le redki kmetje, saj bi vsako
tako kupljeno leto po najno-
vejših podatkih stalo skoraj
40.000 dinarjev. Zato naj bi
to spremenih., da bi vsako
kupljeno leto stalo okrog
30.000 dmarjev.
V zvezi s položajem kme-
tic, ki jim novi zakon dopu-
šča, da se same opredelijo,
ah bodo zavarovane kot
kmetice ah bodo »le« gospo-
dinje, so danes pojasnili, da
se jim obdobje starostnega
zavarovanja (od leta 1972 na-
prej) avtomatično prišteva v
pokojninsko dobo, ne glede
na to ah so bile one ah njiho-
vi možje nosilci tovrstnega
zavarovanja. To se prizna tu-
di nasledniku, ko le ta prev-
zame kmetijo. Za manjkajo-
ča leta se lahko kmetica bo-
disi zavaruje v novem siste-
mu, dokupi leta ah pa se za-
posh.
Na tej strani se zaklju-
čuje prvi poskus celovite
predstavitve agroživil-
stva na celjskem območ-
ju. Pri tem delu so nas
zlasti podprh svet občin
celjskega območja in soz-
di, kot so Merx, Hmezad,
Agros in nekatere delov-
ne organizacije. Novinar-
sko je delo usklajeval
Mitja Umnik, pri fotogra-
fijah pa Edi Masnec.
Storski traktorji so se uveljavili
Kot temeljna organizacija zdru-
ženega dela je tovarna traktorjev v
železarni Štore od leta 1977 do se-
daj izdelala že 24.000 traktorjev. Od
te količine je bilo doma prodanih
15.000 traktorjev. V glavnem gre za
štiri tipe, ki imajo komercialne oz-
nake STORE 402 in ŠTORE 404 S,
oba moči 33 KW, le da ima drugi tip
dvojno vleko ter ŠTORE 502 in
ŠTORE 504, oba moči 36 KW, zad-
nji z dvojno vleko.
Znano je, da se je tovarna traktor-
jev v Storah ves čas svojega obstoja
borila s težavami, vendar pa je zlasti
v zadnjem obdobju in še posebej le-
tos dokazala, da si je štorski traktor
pridobil pravo mesto med ostalimi
jugoslovanskimi proizvajalci trak-
torjev. Prav zaradi sodobnih, ekono-
mičnih in tehnoloških zasnov so
traktorji z oznako ŠTORE vsestran-
sko uporabni pri vseh kmetijskih
opravihh kot tudi v transportu in
drugje.
Posebno mesto zavzemajo traktor-
ji s pogonom na prednja in zadnja
kolesa - to sta traktorja tipa ŠTORE
404 S in STORE 504. Ta dva traktor-
ja sta še posebej primerna za hribo-
vita planinska področja, dejstvo pa
je tudi, da trenutno domači proizva-
jalci traktorjev podobnih traktorjev
z dvojnim pogonom še ne izdelujejo.
Tovarna traktorjev v Storah se za-
veda svoje odgovornosti do kupcev
svojih traktorjev, zato je v zadnjerri
času še bolje uredila servisno mrežo
z namenom, da z dobro oskrbo z
rezervnimi deli ohrani mesto med
traktorskimi proizvajalci v Jugosla-s
viji. Vsa prihodnja proizvodna
usmerjanja se nanašajo na posodo-
bitev poscimeznih sklopov (menjal-
nik, zavora in podobno) in na razvi-
janje proizvodnje traktorjev večjih
moči, tipa 1104 moči 81 KW za potre-
be družbenega sektorja.
fZ, DECEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 29
maja rada piše
Maja Olup, učenka 3. raz-
eda osnovne šole na Strani-
ah je ena najbolj pridnih
opisnic našega ■ Vrtiljaka,
leveda je tudi marljiva čla-
ica novinarskega krožka na
5] šoli, ki šteje kar štirideset
lanov - vseh otrok na šoli
a je le 71.
»Najbolj sem vesela, če
ajdem svoj spis na straneh
asopisa,« pravi Maja. Pa saj
» menda tako z vsemi, ki
am pišete, le da je, žal, Vrti-
^u odmerjenega prostora
remalo, da bi lahko vsem
stregli.
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Aticina zanica
Vsako leto, ob obletnici smrti švedskega iznajditelja
Alfreda Nobela, 10. decembra podelijo nagrade, ki no-
sijo njegovo ime. Med številnimi nagrajenci je bil pred
leti tudi nek jugoslovanski književnik. Kateri?
Odgovor napiši na dopisnico in jo pošlji do torka, 27.
decembra na naslov: NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa
3 a, 63 000 CELJE. AEROva nagrada že čaka na enega
med reševalci.
Geslo prejšnje uganke pa je PRAZEN SOD BOBNI.
S pravilnim odgovorom si je nagrado prislužila: Petra
Vrtovec, Titov trg 8, 63000 Celje
V napad - vaja za obrambo domovine
Narisal: JOŽEK FIJAVŽ, 4. r., STRANICE
Ička le pripovedoval
Naša hiša je stara, stoji ob po-
ku in tako kot je bila navada
Časih, so tudi pri nas zgradili
ilin. Kmha je bilo vedno dovolj
i tudi med vojno ga ni manjka-
I. O dogodkih med vojno rada
ripoveduje moja stara mama,
leni pa najbolj ugaja to, o čemer
li je pripovedoval očka.
Očka se spominja, da so med
)jno vsak dan obiskali mlin par-
'.ani. Takrat je imel šele sedem
t, a kljub temu je pomagal stri-
cu pri delu. Nekega dne, ko so
bili pri kosilu, je potrkalo na vra-
ta. Prišlo je sedem partizanov.
Povabili so jih, naj prisedejo. Ko
so začeli z obedom, je spet potr-
kalo. Očka je kar slutil, da so
pred vrati Nemci. Teta jim je od-
prla, očka pa je partizane skril v
shrambo. Nemški vojaki so vsto-
pili in se zanimali za naše borce.
Teta in stric.sta se naredila kot da
nič ne vesta. Takrat pa je v
shrartibi nekaj počilo, na tla je
padla posoda z mastjo in mesom.
Vsi so bili v veliki zadregi. Naj-
bolj pa se je znašel očka, ki je
partizanom naročil, naj se zateče-
jo v mlin pod nalašč za to pri-
pravljena tla. V shrambi so bila
dvojna vrata, ki so vodila v kuhi-
njo in mlin. Ko je očka vstopil v
kuhinjo, je pozdravil in povedal,
da mu je padla na tla posoda z
mesom, ker ni bil dovolj velik, da
bi dosegel pokrov. Tudi njega so
vprašali, če kaj ve o partizanih, a
prebrisani očka je odkimal. Tako
je na zelo preprost način reifl se-
dem partizanov, ki so bili hudo
prestrašeni.
Vojna je minila in danes je naj-
večja želja očka im mnogih Icraja-
nov da bi naš mlin spet tako mlel
kot med vojno. Zaživela bi še na-
ša reka Tesnica, ki se mi zdi kar
žalostna, ko tako brezkoristno te-
če mimo mlinov, ki jih je včasih
veselo poganjala.
JEREB JANJA, 7. r
OS FRANKOLOVO
Sošolko ugriznil pes
v ponedeljek je Suzano ugriz-
nil pes zato je v torek ni bilo na
obrambni dan. Lastnik psa je še
tisti dan Suzano odpeljal v bol-
nišnico, kjer so ji rano zašili. Ime-
la je tri šive. Pes je raztrgal hlače.
Ko je v četrtek prišla v šolo, smo
ji podložili jopico, da je lahko se-
dela. Med glavnim odmorom ni
mogla tekati kot ponavadi. Ker
se sama ni mogla obuti, sem jo
obula jaz. Srečna sem bila, da se
je ob meni počuhla vamo. Cez
nekaj dni Suzani ni bilo treba več
podložiti jopice. Ko se je Suzani
zacelila rana, smo bili vsi veseli,
ker se je spet lahko igrala" z nami.
TATJANA ZALOŽNIK, 3. b
OS VITANJE
Mol rolstni dan
Za osmi rojstni dan mi je ma-
mica kupila torto. Na praznova-
nje sem povabila tudi moje prija-
teljice. Najprej smo se igrale, na-
to pa odšle k mizi, kjer nas je že
čakEila velika čokoladna torta. Na
njej je bilo osem svečk.
Na koncu smo zapele še nekaj
pesmi. Bilo je zelo lepo.
MARINKA KOPRIVNIK, 2. r
OS GORENJE
Prvi sneg
Danes zjutraj, ko sem se zbudi-
la, sem pogledala skozi okno. Ze-
lo sem bila vesela, da je ponoči
zapadel sneg. Sneg naravo olep-
ša, a tudi poškoduje sadna in
druga drevesa, poškoduje stare
strehe.
Zdaj si pripravimo smuči, san-
ke, puhovko in tople hlače. Nav-
sezgodaj so posolili cesto. Naše
igre na snegu so, da se sankamo,
smučamo, kepamo in delamo
skakalnice.
MATEJA STRASEK, 3. c
OS Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
PMeja hišica
Začelo je snežiti. • Poskrbela
bom za ptičke. Pri orni sem po-
stavila ptičjo hišico in jo napolni-
la s hrano. V njej se zbirajo različ-
ni ptički. Paziti moram na muca,
da ne ulovi katerega.
ANDREJA BRGLEZ, 2. a
OS Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Moj predlog
Zakaj se Irudimo, gradi-
mo, sejemo...?
Pozabimo na orožje in
raje tekmujmo, kdo bo
imel manj ljudi, ki trpe la-
koto.
TATJANA
OŠ Ljubo Šercer
LOČE
Počila le guma
Bil sem pri sestrični v Ljublja-
ni. Mamica je rekla, da bomo prej
doma, če gremo ob 17. uri na av-
tobus. Peljali smo se mimo veli-
kih stolpnic in blokov. Ustavili
smo se na vseh večjih postajah.
Peljali smo se proti Žalcu. Nena-
doma je nekaj zaropotalo. Šofer
je zapeljal avtobus na desno
stran ceste ter odšel pogledat, kaj
se je zgodilo. Počila je sprednja
leva guma. Potniki so radovedno
hodili okrog avtobusa in ugotav-
ljali, kaj se dogaja. Med tistimi
potniki sem bil tudi jaz. Šofer in
sprevodnik sta iskala orodje, da
bi lahko.zamenjala gumo. Zal
orodja nista mogla odkleniti, ker
nista imela pravega ključa.
Nekateri potniki, ki so bili do-
ma v bližini Žalca, so se napotili
domov peš, drugi pa smo ostali v
avtobusu.
Na srečo je čez nekaj časa pri-
peljal avtobus iz Mozirja, ki nas
je vamo pripeljal do Celja, od ko-
der nas je naprej odpeljal lokalni
avtobus.
Vožnja se je tako kljub vsemu
srečno končala, sicer dve uri ka-
sneje.
JERNEJ FURMAN, 4. b
OS Dušana Jereba
SLOVENSKE KONJICE
Paka pripoveduje
Pred davnimi časi sem bila či-
sta. Tedaj so se ljudje kopali v
meni. Tudi ribe so plavale v me-
ni. Zdaj pa sem umazana. Tudi
regvdirali so me. V meni ni življe-
nja. Le tu in tam je še kakšna
riba, a tudi ta pogine Izlivam se
\- Savinjo. Zato je tudi Savinja
malo umazana. Ljudje še kar me-
čejo vame odpadke, zato se ne
smejo kopati.
ALI .\RISTOVNIK, 3. a
OS bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Varno v šolo
Ko sem šla v šolo, je pripeljal
tovornjak. Počakala sem za kra-
jem, da je odpeljal mimo, ker me
je bilo strah.
DAVORINA ZNIDARSIC
Ko sem prišla do sredine ceste,
me ]e pripeljal tovornjak. Mirno
sem počakala, da je avto odpeljal
mimo mene, potem sem pogleda-
la in šla čez.
MARJETKA KONEC
Štirje gremo skupaj v šolo. Po
glavni cesti gremo eden za dru-
gim.
LOJZI ZAZIJAL
Ko stopim iz avtobusa, poča-
kam, da avtobus odpelje, potem
pogledam na levo in desno ter
prečkam cesto.
SPELA SELIH
Prečkati moram glavno cesto.
Po njej vozijo tovornjaki, zato
sem vedno zelo previdna.
TATJANA ZNIDAR
Učenci 2. razreda
OS STRANICE
V očetovi delavnici
Moj ata je po pc^licu kovinp-
strugar. Ima veliko delavnico in
v njej stroje. Vsako jutro vstane
ob 5.00 uri, le v nedeljo spi dlje. V
nedeljo piše račune. Pri njem de-
lajo delavci. Delajo od 6. do 14.
ure. Kadar ata kam gre, midva s
Sebastjanom gledava na njih, če
delajo. Dva delavca. Slavko in
Rudi, sta pri vojakih.
Aleksandra Tehovnik. 3. b
OS Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
NA KRATKO
Polzelani naprej
Druga ekipa Polzele je zma-
gala na občinskem tekmova-
nju klubov OZN. ki je bilo 10.
decembra \' Žalcu. S tem si je
ta eldpa priborila pravico do
sodelovanja na regionalnem
tekmovanju. Uspeh OŠ \'era
Šlander s Polzele je dopolnila
še ekipa Polzela ena. ki je bila
tretja.
_________JERNEJA JEZENIK
Spoznavamo svet
Dne 9. decembra nam je \-
Domu svobode ing. .A.ndivj
Natek z diapozitivi pobliže
predstavil Ameriko. Prikazal
nam je čudo\'ite poki-ajine. ka-
njone, peščene puščave, nacio-
nalne parke. Niagarske slapo-
ve in druge zanimivosti. Pro-
da\-anje, posebno pa še diapo-
zitivi so bili zanimivi, kar je
dokazal apla\z m naša želja, da
nas še obišče. Organizator je
bilo Planinsko društvo Pol-
zela.
JOŽICA HRIBERNIK
ZANA KR.ASOVIC
20-
detektivske prigode:
l.epizodoilOV V SREDOZEMLJU__[
tejca
tiperja
30. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1983
Time - out za živce
Tudi po osmih dneh, kar so po
veliki borbi košarkarji celjske Li-
bele morali priznati poraz v finalu
slovenskega pokala z ljubljansko
Olimpijo, dogodki iz dvorane Te-
hniškega šolskega centra ne more-
jo v pozabo.
Gledah smo odhčno, borbeno ko-
šarko, napeto bolj od vsake krimi-
nalke, videh smo kriminalno sojenje
in videli smo, žal, tudi neprimerno
vedenje trenerja domačih Mileta Ce-
pina.
O tekmi: Da je osnova sodobne
košarke obramba, je O impija ime-
nitno demonstrirala prav v tej tek-
mi. Medtem ko so ljubljanski košar-
karji v napadu delovah nepovezano,
bledo, brez ideje (prav nasprotno od
Celjanov), so v obrambi igrah vrhun-
sko. Dobih so skok pod obema koše-
ma, Kotnik in Todorovič pa sta bila
prevelika ovira za domače centre.
Ker ni šel dobro niti met od daleč, s
katerim bi edino lahko razbili čvrsto
cono gostov, je bil poraz skoraj nei-
zogiben. Toda, je bil res neizogiben?
Ob nekoUko večji sreči, predvsem
pa ob bolj objektivnih sodnikih, bi
Celjani tudi še lahko zmagah, čeprav
se jim je »odprlo« tri, štiri minute
prepozno.
O kriminalnem: Pogostoma so iz-
govori na pristransko sojenje le
opravičilo zaradi lastne slabe igre.
To pot ni bilo tako, saj sodnika
Oblak in Camplin nista bila na ravni
naloge. Se več, vsaj štirikrat sta po-
vsem očitno oškodovala igralce Li-
bele in s tem vphvala ne samo na
rezultat marveč tudi na nervozo v
ekipi Celjanov, da o nervozi občin-v
stva niti ne govorimo. Toda - je to že
zadosten razlog za to, da trener izgu-
bi živce? Mile Cepin jih je. Potem,
ko je na začetku drugega polčasa
dobil tehnično napako, se sredi dru-
gega polčasa ni mogel obvladati,
brcnil je žogo z igrišča in bil izklju-
čen. Da je s tem najbolj škodil svoji
ekipi, najbrž ne more biti dvoma.
Toda tudi to še ni vse. Po tekmi se je
razburjeni trener vrnil na igrišče in
kriče dopovedoval občinstvu, da sta
sodnika ukradla zmago Libeli. Tudi
če je vse to res, si prav trener, ki bi'
kot najodgovornejši strokovni dela-
vec v klubu, tega ne bi smel privo-
ščiti. S svojo avtoriteto in strokov-
nostjo bi moral pomiriti duhove v
dvorani in v svoji ekipi. Vsa čast
igralcem Libele, še zlasti Golcu kot
kapetanu ekipe in Tovorniku, ki sta
znala pomiriti svoje soigralce in so
prav zato igralci kljub porazu šport-
no in častno opravih svojo nalogo.
Trenfer Cepin je ni.
BRANKO STAMEJCIC
NA KRATKO
Uspeh šahistov
v Zaboku je bil večji hitropo-
tezni šahovski turnir, na kate-
rem je sodelovalo 58 šahistov iz
Zagreba, Zagorja in širšega
celjskega območja. Izredno lep
uspeh so dosegli Božo Stucl,
Franc Pešec ter Marjan Crepan.
Vsi trije so se uvrstili med naj-
boljšo deseterico. Prvo mesto si
je s 15. točkami delilo pet šahi-
stov s tem, da je najboljši medse-
bojni rezultat po posebnem kri-
teriju dosegel Božo Stucl in s
tem prvo mesto. Franc Pešec je
bil drugi, Marjan Crepan pa
osmi.
JK
Težave na startu
v Celju se je začela občinska
liga v streljanju z zračno puško,
kjer v treh ligah nastopa kar 23
ekip. V 1. kolu nista nastopili
ekipi SD Tone Tomšič Dobrna in
SD Tempo Celje. Pri slednji je
neupravičljivo to, da ima sedež v
delovni organizaciji EMO, kjer bi
lahko in morali izbrati štiri tek-
movalce za to MN02ICN0 tek-
movanje.
V 1. kolu sta se med posamez-
niki posebej izkazala Jože Jeram
in Barbara Jager, ki je tudi po-
pravila prejšnji rekord svoje se-
stre Alenke na 371 krogov.
Rezultati 1. liga: Celje I 1476,
Kovinar Store 1442, Celje II1428,
SD Franc Steklič Skofja vas
1395, SD Ingrad 1392 krogov itd.
2. liga: SD Miličnik 1046, Kovi-
nar Store II1017, SD Frankolovo
994 krogov itd. 3. liga: SD Ingrad
II 683, Cinkarna I 652, Savinja
648 krogov itd. Med posamezniki
vodi v prvi ligi Jože Jeram, v dru-
gi Zofija Voler in v tretji Ivan
Ahtik.
TONE JAGER
III. Bohillnov
memorlal
KegIjaška sekcija pri komisiji
za šport in rekreacijo v celjski
delovni organizaciji Obnova je
pripravila III. memorial Mira
Bofulina v kegljanju, kot spo-
min na svojega nekdanjega čla-
na. Od povabljenih 20 je sodelo-
valo 18 ekip. Tekmovanje je bilo
na kegljišču Golovca.
Vrstni red: Cinkarna Celje,
Pionir Novo mesto. Cementarna
Trbovlje, Kovinotehna Celje, pe-
ta pa je bila ekipa Bofulinovih
sodelovcev.
MARTIN OJSTERSEK
Druga zmaga
žalskih shvicev
V 2. kolu občinske strelske li-
ge Žalec je nastopilo 9 ekip in 41
strelcev.
Tudi tokrat je ekipno zmagala
SD Žalec I s 1402 krogoma, sledi-
jo SD Prebold I 1359, SD Liboje
1353, SD Griže 1351, SD 2alec II
1299 krogov itd. Najboljši posa-
meznik je bil ponovno Franc
Kotnik (Žalec) 364, sledijo Rudi
Kotnik (Žalec) 354, Milan Stor-
man in Jani Uplaznik (oba Pre-
bold) 350, Poldi Valant (Liboje)
349 krogov itd.
Po dveh kolih vodi ekipno SD
Žalec I pred SD Liboje, SD Pre-
bold itd. Med posamezniki je v
vodstvu Franc Kotnik (Žalec),
sledijo Drago Grešak (Griže), Ju-
stin Smrkolj (Žalec), Poldi Va-
lant (Liboje), Emi Zupane (Gri-
že) itd.
DRAGO GRESAK
Badminton tudi v
Cellu
Partizan Gaberje je pod po-
kroviteljstvom republiške zve-
ze organiziral prvi turnir v Ce-
lju v badmintonu. V moških
dvojicah sta Marguč - Hribemik
(Partizan Gaberje) osvojila 3. me-
sto, Kolman - Strok (Partizan
Gaberje) pa šesto. V ženskih dvo-
jicah sta bili Celjanki Plevnik -
Sekirnik tretji, v mešanih pa
Marguč - Sekirnik peta.
METOD TREBICNIK
Sh'elci v Rečici
Na občinskem prvenstvu La-
škega je v Rečici nastopilo 15
strelcev, ki so se pomerili s
standardnim zračnim orožjem.
S standardno zračno puško je
med člani zmagal Roman Matek,
Pivovarna Laško pred Andi^ejem
Brunškom, SD Stane Rozman
Laško in Damjanom Padrom,
SD Dušan Poženel Rečica. S
standardno zračno pištolo je bil
najboljši Vinko Lavrinc iz Rečice
pred Tonijem Kožarjem in Ro-
manom Matkom, oba Pivovarna
Laško. Med mladinkami s pišto-
lo je bila najboljša Helenca La-
vrinc, med mladinci s puško pa
Aleksej Peklar, oba Rečica.
VINKO LAVRINC
Odlični celjski
plavalci
Sedem mladih celjskih pla-
valcev se je udeležilo velikega
plavalnega mitinga v Beogradu
v počastitev Dneva JLA. Nataša
Lavrič je zmagala na 200 m prsno
in bila tretja na 200 metrov meša-
no. Saša Lavrič je bila tretja na
200 m delfin, Tanja Drezgič dru-
ga na 400 m kravi in Mojca An-
derle četrta na 200 m prsno. Žen-
ska štafeta 4 x 100 m mešano je
osvojila tretje mesto.
TV
Kvalifikacije v
kegljanju
Na kegljiščih v Slovenj Grad-
cu in Celju so bile kvalifikacije
ženskih ekip za vstop v sloven-
sko ligo - vzhodna skupina. V
Slovenj Gradcu je zmagal Rudar
iz Trbovelj, peti je bil Aero Celje
in sedn»i Žalec. Za Celjanke so
nastopile Hbdoumik, M. Seško,
Obajdin, Slogar, Metličar, Zim-
šek in Petak. V Celju je bila naj-
boljša ekipa Slovenj Gradca, Ža-
lec peti in Aero šesti. Po dveh
kolih vodi Slovenj Gradec, Aero
Celje je peti in Žalec šesti med
sedmimi ekipami.
ZDENKA ZIMSEK
SahIstI Tkanine
čehti
Tekstilna tovarna MTT Mari-
bor je ob 60-letnici med drugimi
prireditvami pripravila tudi ša-
hovski turnir. Čeprav so šahisti
celjske Tkanine premagali lan-
skega zmagovalca MTT s kar 4:0
pa so ob koncu zaradi ostalih
slabših rezultatov osvojili samo
četrto mesto.
JOŽE GROBELNIK
Vodijo hokejisti
Zlatarne
Končan je prvi del občinske
lige v hokeju na ledu. V zadnjem
kolu je Kovinotehna izgubila z
Zlatarno 2:4. Opekama in Žele-
zarna sta igrali neodločeno 3:3.
Prvak pivega dela je Zlatarna 10
točk (37:13), sledijo Opekama 7
(27:20), Kovinotehna 6 (24:27) in
Železarna 1 (13,39).
SREČKO OCVIRK
Nogomet v Laškem
Končan je prvi del tekmova-
nja v občinski ligi v malem no-
gometu Laško. V ligi B je nasto-
pilo kar 22 ekip. Vrstni red: sku-
pina A Reka, Zvezda in RUdnik,
B Koln pobi. Mala in Zlatorog, C
Rod Jagnjenica in Vrhovo ter D
Vrh, TIM in Debro B. A liga: 1.
Disco 40 (15 točk), 2. Gren 14, 3.
Galaxy 11 točk, sledijo Rečica,
Partizan Radeče, Cosmos, JLA,
Partizan Zidani most, Rimljani
in Metalles. Z drugim delom tek-
movanja bodo nadaljevali spo-
mladi.
SLAVKO GORISEK
Zmagovalna ekipa Mancbester iz Žalca (stojijo od leve proti desni) Dušan Kosec, Rajko
Krajnc, Sašo Šarlab, Gregor Jošt, Ciril Naprudnik, Marjan Haladeja in Jelko Pesjak,
spredaj Jože Šalej in Jtistin Smrkol, manjkata pa Srečko Haladeja in Ivek Mavrek.
Foto: LJUBO KORBER
Mali nogomet v 2alcu
V počastitev krajevnega praznika Žalec je
Partizan Žalec pripravil turnir v malem no-
gometu, ki je bil dva dni v telovadnici osnov-
ne šole Peter SpraJc-Jur.
Rijavljenih je bilo kar 37 ekip, žal pa jih je
organizator lahko upošteval samo 24.
Zmagovalec turnirja je ekipa Manchestra iz
Žalca, ki je kljub neugodnemu žrebu, igrala je
namreč z najtežjimi nasprotniki, zmagala. Re-
zultati finala: Mancbester - Psirtizan Gomilsko
3:2, Mancbester - Lotos Vrbje 3:2 in Lotos
Vrbje - Peirtizan Gomilsko 2:4. K&nčni vrstni
red: Mancbester, Partizan Gomilsko in Lotos
Vrbje. Najboljši strelci: Lazar (Gomilsko) 9,
Jošt (Mancbester) 5, Možina (Ločica pri Polze-
U) 4 itd. Sodila sta Hribemik m Trisič iz Celja.
GREGOR CULK
Aero se otepa repa lestvice
Sredi doslej največje krize v Rokometnem klubu Aero Celje
ne odnehajo v borbi, da dokažejo, da sodijo med najboljše
jugoslovanske rokometne ekipe.
V hali Golovec so zabeležili svojo drugo zmago v prvi zvezni
ligi, ko so po ogorčeni borbi premagali Slogo Bosnaprevoz iz
Doboja 23:21 (11:11). Anderluh je dal 10 golov, znova pa se je
odlikoval Kapitler, ki se razvija v odličnega vratarja. S tremi
točkami so Celjani še vedno na zadnjem mestu.
V torek so z vlakom odpotovali v Leskovac, kjer so včeraj
odigrali prvenstveno srečanje z Dubočico, v soboto, 24. decem-
bra pa bo ob 18. uri v hali Golovec zadnja tekma prvega dela, ko
se bodo srečali z Železničarjem iz Sarajeva.
TV.
Košaricarji Libele ošl€Odovanl
Košarkarji Libele so v zadnjem kolu prvega dela prvenstva
v I. B zvezni ligi igrali v Skopju proti MZT in po pristranskem
sojenju izgubili v zadnji minuti 88:90 (43:40).
S tega srečanja poročajo, da so bili Celjani vseskozi boljši in da
je bil v zadnjem celjskem napadu napravljen prekršek nad
Mirtom. Sodnika sta bila drugačnega mišljenja in zaradi tega
Celjani niso uspeli osvojiti prepotrebnih točk za končno osvoji-
tev drugega mesta. Kljub porazu so na tretjem mestu in imajo 14
točk. V soboto bodo Celjani igrali ob 19.30 uri v športni dvorani
Tehniškega centra zelo pomembno tekmo proti vodečemu Ra-
dničkemu iz Beograda, ki je v soboto doživel prvi poraz na
Rijeki proti Kvarnerju.
Uspeh Metke v republiški ligi: V republiški moški in ženski
košarkarski ligi so imela naša moštva tokrat uspešno soboto.
Kovinar iz Stor je zmagal v Kopru 88:73 (44:40) in se tako
pomaknil na osmo mesto, vodeči Comet pa je še vedfio nepora-
žen, saj je doma premagal Jezico 104:90 (53:50). V prihodnjem
kolu bo igral Comet v Litiji, ki je peta. Kovinar pa v Celju proti
četrtouvrščeni Jeklotehni - Branik iz Maribora.
V ženski ligi je bil na programu domači derbi. Tokrat so
igralke Metke po zaslugi izvrstne Cencljeve, dosegla je kar 41
košev, premagale v Slovenskih Kojjicah Comet 86:52 (41:25).
Celjanke so sedaj tretje in se bodo pomerile v soboto proti
vodeči Savi, Comet pa bo gostoval pri drugouvrščeni ekipi
Jesenic.
J. KUZMA
Karate za io'a)evni praznik ^
v telovadnici v Žalcu je bilo zadnje kolo regijske karate lige
in ekipni turnir v počastitev praznika krajevne skupnosti
Žalec.
V okviru regijske karate lige sta bila na sporedu dve srečanji.
Žalec jf premagal Rogaško Slatino 7:3 in Slovenske Konjice 8:2.
Ekipa Žalca je tako postala regijski prvak brez poraza, sledijo
Slovenske Konjice, Društvo za karate Celje, Slovenska Bistrica
in Rogaška Slatina.
Po končani Ugi pA so se ekipe pomerile še v prijateljskem
tekmovanju. V polfinalu je Maribor izgubil s Slovenskimi Konji-
cami 4:6, Celje pa je premagalo Žalec 7:3. Finale; SlovenskCi
Konjice-Celje 6:4. Med posamezniki so se izkazali z odličnimij
borbami Stane Cretnik iz Celja, Tone Kos iz Slovenskih Konjic!
in Miro Hudovemik iz Žalca. Tekmovanje si je ogledalo okoli
200 ljudi.
SILVO MARIC
Ostali trije kandidati
Po drugem kvalifikacijskem nastopu za vstop v državno
moško in žensko kegljaško reprezentanco Jugoslavije so med
najboljšo dvanajsterico še vedno trije celjski kegljači in keg-
Ijavke. To so Tanja Gobec, ki je bila najboljša v Poreču in je
trenutno šesta, Tončka Pečovnik in Ludvik Kačič, ki sta na
enajstem mestu. V preostalih dneh jih čakajo še štirje nastopi
na Bledu, Jesenicah, Kranju in Kutini. Najboljših osem bo
potem sodelovalo na svetovnem prvenstvu v Ljubljani maja!
1984.
J.K
Največ nepravilnih odgovorov
Za 47 šahovsko nagradno igro smo dobili kar 126 kuponov, ža
pa je bilo med njimi dgslej največ nepravilnih, kar 71! Praviln
odgovor je namreč bil - Metka! Mnoge je zaneslo, ker je bil
takrat direktor Metke Zvone Dežnak, ki pa je zdaj že vrsto let v
Topru. Nagrade so ostale v Celju in Žalcu.
1. nagrada: OLGA RAJTMAJER, Tmbarjeva 53 a, Celje
2. nagrada: ZINKA MURKO, Okrogarjeva 7, Celje in
3. nagrada; OLGA VODOPIVEC, Ulica heroja Staneta 6, Ža
lec.
Nagrade lahko dvignete osebno v oglasno naročniškem od
delku NT - RC v roku enega meseca. Med poslušalci pa je /i
pravilni odgovor dobila nagrado VESNA RATEJ, Zadobrovi
45 b, Skofja vas.
T^
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 48
Naš znani velemojster je s 16. leti postal mojster,
kasneje pa je bil kar enajstkrat šampion Jugoslavije.
Dosegel pa je tudi celo vrsto izrednih uspehov v
svetovni šahovski areni. Kdo je bil to?
dr. miM VIDMAR
BORA IVKOV
SVETOZAR GUGORIC
Izpolnjene kupone sprejemamo do 10. januarja
1984! Nagrajuje LIK Savinja, ki letos slavi 30-let-
nlco!
g. DECEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 31
NOČNE
CVETKE
• Miličniki so v soboto
dobili prijavo Anteja B., da
fliU je nekdo razbil šipo in
vlomil v stanovanje, vendar
pa ni nič odnesel. Kasnejša
preiskava pa je pokazala,
da je stvar veliko bolj ne-
dolžna. Ivan K. je hotel
splezati k dekletu, pa je bil
neroden in mu je spodrsni-
lo. Pri tem je po nesreči ra-
zbil šipo na Antejevem sta-
novanju, se precej porezal,
§e bolj ustrašil in urno po-
brisal. Včasih so fantje za
take priložnosti prinesli s
sabo lestve...
• Štefan S. je imel prejš-
nji torek že dopoldan napo-
ren izlet po celjskih gostil-
nah. Nekaj po poldnevu je
bil že tako utrujen, da se je
ulegel, kar na pločnik pred
»Žično«. Pa pristanek ni bil
preveč mehak in Štefan je
prinesel domov kar prepej
prask. Podobno se je ta
dan, le nekaj ur kasneje go-
flUo tudi Ivanu S., ki se je
pod težo maliganov zružil v
[pavčevi uhci. Še sreča, da
je bolnišnica le nekaj me-
trov vstran.
• Stane B. je prejšnjo
sredo razgrajal in razbijal v
svojem stanovanju na Te-
harski cesti. Miličniki pra-
idjo, da je imel že več takš-
nih izbruhov, ko je preglo-
boko pogledal v kozarec.
Tokrat je žena zbežala od
doma. Stane pa se je moral
trezniti na postaji milice.
• Vsi tatovi bencina ni-
:iiajo vedno sreče. Tako se
ie nepridiprav prejšnjo sre-
io precej mučil, da je vlo-
■nil v osebni avto Vlada K.
r Škapinovi uUci. Pa je na-
etel na skoraj prazen ben-
cinski rezervoar. Tohko
itrahu za tako malo ben-
cina ...
• V restavraciji Merx na
rludinji pijani gostje cesto
•azgrajajo. Prejšnjo sredo
e imel svojo predstavo Ha-
san M., delavec Gradisa.
Poskušal je izzvati natakar-
ja, pa mu ni uspelo. Bomo
hdeli, če bo Hasan izzival
tudi sodnika za prekrške,
tjer se bo mored oglasiti čez
nekaj dni.
• Sead A. je v Ingrado-
tem samskem domu v Ri-
ževi uhci napadel sosta-
»ovalca in od enega zahte-
val bankovec za 500 dinar-
fev. Povedal je, da misU re-
ftio in izvlekel je nož. Sea-
la so odpeljali miličniki na
K^stajo milice, kjer se je
Jtreznil, naslednji dan pa je
fobil še »nagrado« sodnika
B prekrške - sedem dni za-
fora.
S. S.
Udeležencem pretepa bodo
sodili na kranjskem sodišču
Vrhovno sodišče SRS je
sprejelo predlog celjskega
Temeljnega sodišča in pre-
neslo krajevno pristojnost
v • kazenski zadevi zoper
Draga Ferša, Roberta Sam-
ca, Vlada Bojoviča in Ru-
dolfa Rožiča. Za izvedbo na-
daljnjega postopka v tej za-
devi je določilo Temeljno
sodišče v Kranju.
Vrhovno sodišče se je za to
odločilo, ker je dogodek ra-
zburil javnost, še posebej,
ker je eden izmed udeležen-
cev Vlado Bojovič, znan ro-
kometaš in zaposlen kot
strokovni sodelavec na celj-
skem Temeljnem sodišču,
enota Celje. Zaradi tega so
nekaten občani sumili, da
postopek zoper Bojoviča ne
bo objekUvjen m koreHt^n.
Tudi eden izmed priprtih
udeležencev (v priporu sta
Drago Ferš in Robert Sa-
mec) je izjavil, da se mu ne
zdi prav, da je Bojovič ostal
na prostosti, kar naj bi bilo
po njegovem mnenju zaradi
položaja in službe Bojoviča
na sodišču. V zvezi z izvedbo
postopka je 14. decembra
pred zgradbo celjskega sodi-
šča tudi protestiralo približ-
no trideset občanov, večino-
ma iz Vojnika in Višnje vasi.
Vse okohščine kažejo, so
zapisali sodniki vrhovnega
sodišča v orazložitvi sklepa,
da je celjsko sodišče pod hu-
dim pritiskom javnosti, po-
leg tega pa Vlada Bojoviča
pozna večina sodnikov celj-
skega sodišča. Vse te okoh-
ščine zahtevajo, da se za
izvedbo kazenskega postop-
ka določi drugo sodišče in da
se s tem odpravi sum v ob-
jektivnost in korektnost po-
stopka.
Predlog za izločitev iz tega
kazenskega postopka je dal
tudi celjski javni tožilec, o
njem pa bo reizpravljal repu-
bliški javni tožilec.
Se pred prenosom kazen-
ske zadeve na kranjsko sodi-
šče, pa je preiskovalna so-
dnica v Celju zaslišala neka-
tere očividce dogodka na
Dečkovi cesti. Na podlagi
pričevanja dveh očividk so
razširih preiskavo in osumih
kaznivega dejanja sodelova-
nja v pretepu tudi Rudolfa
Rožiča, sopotnika v Kušarje-
vem tovornjaku, ki naj bi
udaril Draga Ferša.       S. S.
Dobra preventiva in vzgoja
Za vzgolo pa se aa storiti še veliko
Člani sveta za preventivo
in vzgojo v cestnem prome-
tu so ocenili svoje delo v
tem letu in ugotovili, da so
dobro delali. Kot je povedal
predsednik sveta, Igor Bele,
so uresničili vse naloge, ki
so si jih zadali za to ob-
dobje.
To seveda ne pomeni, da
so že zadovoljni z vsemi re-
zultati. Predvsem med sred-
nješolci in odraslimi promet-
na vzgoja,še šepa, nenazad-
nje tudi zaradi precej razšir-
jene miselnosti, da so takšne
vzgoje potrebni le najmlajši,
kar pa seveda ne drži. V
srednjih šolah bi morali pro-
metni vzgoji svojih učencev
nameniti toliko več pozorno-
sti, ker vehko srednješolcev
v četrtem letniku že opravlja
izpit za voznike B kategorije.
Odrash udeleženci v pro-
metu so pogosto premalo
strpni do ostalih, zato bodo
Za prizadevno delo so le-
tos dobili posebna prizna-
nja: osnovna šola Slavko
Šlander, osnovna šola Velj-
ka Vlahoviča, srednja šola
ekonomske smeri in osnov-
na šola Angele Žveplan z
Ljubečne.
člani sveta razmishli o pred-
logu, da bi tistim, ki se več-
krat znajdejo na seznamu
takšnih prekrškov, pošiljali
domov kodeks etike v pro-
metu. K vzgojenosti odraslih
pešcev, kolesarjev in vozni-
kov naj bi več prispevala tu-
di predavanja v okviru SLO
in DS, vendar krajevne
skupnosti in delovne organi-
zacije še niso pokazale prave
zavzetosti za takšno uspo-
sabljanje občanov.
Sodelovanje z osnovnimi
šolami je bilo že doslej pe-
stro in razgibano, v prihod-
nje pa ga nameravajo še po-
globiti. Tako bodo prihodnje
leto namenili več pozornosti
predvsem malčkom v malih
šolah, v akcijo prometne
vzgoje pa bodo pritegnili tu-
di starše, saj so ti s svojirrii
zgledi najučinkovitejši vzgo-
jitelji.
Nadaljevah bodo tudi z ak-
cijo »varno kolo«, saj je pra-
vilno opremljeno kolo tudi
eden izmed porokov za čim-
manj nesreč med mladimi
kolesarji. Razmišljajo pa o
tem, da bi smeli osnovnošol-
ci opravljati tudi izpit za kolo
z motorjem, ker je to prevoz-
no sredstvo vedno bolj pri-
ljubljeno med mladimi.
NADA KUMER
IVled povzročitelji nesreč
predvsem domačini
V celjski občini se je v prvih enajstih mesecih zgo-
dilo 197 prometnih nesreč, kar je za 35 nesreč manj kot
v enakem obdobju lani. Kljub temu delavci Uprave za
notranje zadeve še niso zadovoljni, saj je v teh nesre-
čah izgubilo življenje 10 ljudi, to pa je prav toliko kot
od januarja do decembra lansko leto.
Razveseljivo pa je, da je bilo v vseh nesrečah udele-
ženih le pet otrok, medtem ko jih je bilo lani kar 21.
Tudi število ranjenih je bistveno manjše, saj se je letos
v prometnih nesrečah ranilo 215 oseb, lani pa 274.
Med povzročitelji so na prvem mestu še vedno voz-
niki osebnih avtomobilov in to tisti s celjsko registrsko
tablico, ki se na teh cestah pogosto počutijo preveč
domači. Zato tudi ni čudno, da sta najpogostejša
vzroka nesreč prehitra vožnja in izsiljevanje prednosti,
pogost vzrok pa je še vedno tudi vinjenost.
N. K.
Prijeli žeparja
Prejšnji teden so mihčniki v treh dneh (sreda, četrtek m
petek) dobili šest prijav, večinoma žensk, da jim je neznani
žepar ukradel denarnico in pobegnil.
Miličniki so žeparja sledih in ga prijeh v petek. Ugotovili
so, da je kradel Agip Nasufi iz Prištine, žrtve (v nekaterih
primerih je izmaknil kar debele denarnice) pa je iskal veči-
noma na avtobusni postaji in v trgovinah, kjer je v gneči
lažje neopazno segal v torbice in žepe in potem zbežal.
PROMETNE
NESREČE   1
Dvema voznikoma
odvzeli kri
v Pesju je vozil z osebnim
avtomobilom MARKO
FINKST, 41, iz Nazarij, ko je
pri odcepu ceste proti poko-
pališču nenadoma zapeljal
na levi vozni pas in s tem
zaprl pot vozniku osebnega
avtomobila FRANCU SE-
VERJU, 28, iz Titovega Vele-
nja. Pri trčenju je nastalo
škode za 300.000 dinarjev,
oba voznika in dva sopotni-
ka so huje ranjeni, v celjski
bolnišnici pa so odvzeli kri
za preiskavo zaradi suma vi-
njenosti obema voznikoma.
Obstal je na progi
Na železniškem prehodu,
ki je zavarovan samo z zna-
kom »Andrejev križ« v Stop-
čah je obstal osebni avtomo-
bil, ki ga je vozil BOŽIDAR
CUJEZ, 24, iz Grobelnega. Z
njegove desne strani je ta-
krat pripeljal brzi vlak, ki je
pokvarjen avtomobil zadel
in ga potiskal pred seboj
15 m. Voznik si je pri tem
zlomil desno nogo, na vozilu
pa je škode za 200.000 dinar-
jev.
Prehiteval je avtobus
Pri a\^obusnem postajah-
šču v Medlogu je voznik
osebnega avtomobila MI-
RAN VEBER, 21, iz Celja
prehiteval lokalni avtobus.
Na poledeneli cesti pa ga je
zaneslo v levo s ceste - naj-
prej je trčil v ograjo, nato še
v drevo in vozilo se je obrni-
lo za 180°. Med tem je iz avto-
mobila padla ANICA VE-
BER, 48, iz Celja, ki je zaradi
hudih poškodb na kraju ne-
sreče umrla.
Poledenelo cestišče
Voznik osebnega avtomo-
bila ANTON PURGAJ, 39. iz
Debra se je peljal iz Celja
proti Laškemu. Na Polulah
pa ga je zaradi neprimerne
hitrosti zaneslo v levo, kjer je
čelno trčil v tovornjak, kate-
rega je iz nasprotne smeri
pripeljal ANTON VINKO-
VIC, 30, iz 2alca. Voznik
Purgaj se je tako hudo po-
škodoval, da je po prevozu v
celjsko bolnišnico umrl.
Škodo so ocenili na 150.000
dinarjev.
Štirje poškodovani
Iz Latkove vasi je v Dobr-
tešo vas pripeljal s kombi-
jem MEHMED MEMIC, 38, iz
Titovega Velenja. Tu je zavi-
jal v levo proti bencinski čr-
palki, ker pa je vozil prehi-
tro, ni uspel ustaviti, ko je
opazil, da nasproti vozi to-
vornjak. Prišlo je do čelnega
trčenja, pri katerem se je
voznik Memič huje poškodo-
val; prav tako imajo hujše
poškodbe trije sopotniki v
kombiju. Škodo so ocenili
na 230.000 dinarjev.
Nesreča na
»Slovenikl«
Pi-ibližno 1 km od uvoza
na Sfoveniki v Celju je prišlo
do prometne nesreče zaradi
prehitre vožnje po poledene-
li cesti. V levo je namreč za-
neslo voznika osebnega av-
tomobila KARLA ARHAR-
JA, 39, iz Maribora, ki je zato
čelno trčil v tovorni avtomo-
bil, ki ga je nasproti pripeljal
VLADIMIR FORTUNA, 44,
iz Maribora. Voznik Arhar se
je pri tem huje rami in so ga
prepeljali v celjsko bolnišni-
co, miličniki pa so škodo
ocenili na 400.000 dinarjev.
SILVESTRUJTE Z NAMI NA
DOBRNI
Za novoletne praznike smo vam pripravili bogat
družabni program, možnost pa boste imeli tudi
koristiti zdraviliške objekte za sprostitev in
rekreacijo.
SILVESTROVANJE
31. 12. 1983 ob 20. uri - igra ansambel  »VE-
HOTEL DOBRNA NUS-
cena 1.500 din - video disco
- silvesterska darila
ZDRAVILIŠKI DOM      _ igra ansambel »CMOK«
cena 1.200 dm _ silvesterska darila
NOVOLETNI PLESI IN DRUŽABNE
PRIREDITVE
cena 300 dm _ ^g^avni kabaret
2. 1. 1984 ob 15. uri    OTROŠKA     ZABAVNA
PRIREDITEV
VELIKA ZDRAVILIŠKA DVORANA
vstopnina za starše     - igra ansambel »CMOK«
150 din - z  zabavnim   progra-
mom sodeluje
mladinska   skupina   iz
Celja
2. 1. 1984 ob 20. uri
ZDRAVILIŠKI DOM      - igra ansambel
cena 200 din »CMOK«
REKREACIJA IN SPROSTITEV
Bazena s termalno vodo v HOTELU DOBRNA m
ZDRAVILIŠKEM DOMU bosta odprta vsak dan od 10.
do 20. ure.
V kabinah ZDRAVILIŠKEGA DOMA se lahko odločite
za termalno ali osvežujočo - smrečno kopel vsak
dan od 7. do 18. ure.
Ročno masažo lahko koristite v HOTELU DOBRNA
vsak dan od 8. do 14. ure.
Sauna, trim kabinet in kegljišče bodo odprti vsak
dan od 8. do 20. ure.
ZA VSE TISTE, KI SI ŽELITE VEČ SPROSTITVE IN
DRUŽABNOSTI, SMO PRIPRAVILI 4 DNEVNE PA-
KETE za 5.600 din V HOTELU DOBRNA IN ZA 4.600
din V ZDRAVILIŠKEIVI DOMU.
V ceno aranlmana so vključeni 4 polni pensioni,
svečana silvesterska večerja, kopanje v bazenu, en-
kratna uporaba saune ali trim kabineta, novoletni
ples v Hotelu Dobrna ali v Zdraviliškem domu m
turistična taksa. Za enoposteljno sobo boste dopla-
čali v Hotelu Dobrna 500 din oz. v Zdraviliškem domu
200 din.
POSTREGLI VAS BOMO TUDI Z BOGATO IZBIRO
JEDI, IZBRANIMI PIJAČAMI IN KOKTEILI, ZA NAJ-
MLAJŠE PA BOMO PRIPRAVILI POSEBNO IZBIRO
SLADIC.
VESELITE SE Z NAMI, Ml PA VAM ŽELIMO SREČNO
NOVO LETO 1984!
32. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1083
22. DECEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 33
Iperspektivno
Med nedavnim pogovorom z novinarji je direktor
Uniorja Marjan Osole med drugim tudi omenil, da
iščejo v Zrečah še bolj toplo vodo. In če bodo
uspeli, potem bodo razvijali še kaj.
»Samo o tem še zdaj ne morete pisati«, je še
omenil.
i Ko ga je nek novinar vprašal, kdaj pa, mu je
^dgovoril kar njegov kolega, ki tamkajšnje razmere
[dobro pozna:
»Ko bodo toplice gotove!«
Selitev
Ko je prišlo do roko-
metnih izgredov na celj-
skem igrišču, so »izklju-
čili« celjsko igrišče in
rokomietaši so igrali tek-
me v Škofji Loki.
Po zadnjem večjem iz-
gredu v Celju, SO zdaj
»izključili« še celjsko
sodišče. Nadaljevanje
bo potekalo blizu Škofje
Loke - v Kranju.
Pa ne zato, ker bi priš-
lo na celjskem sodišču
do kakšnega izgreda -
ampak zato, da ne bi
prišlo.
Košarkarska
Zadnji dogodki s košarkarske tekme med Libelo
in Olimpijo nazorno dokazujejo, da lahko tudi ko-
šarkarji, ki skačejo sicer visoko, nizko padejo.
Prodaja
Nekateri menijo, naj bi tudi v Celju pripravili
boljšji trg. Drugi pa pravijo, da tako ne bi imeli ke
prodajati.
Pa to ni res: kaj pa že obrabljene govore, refe-
rate, pa Stare obljube!
A je že nehalo?
KAKO SE VSE SPREMINJA - VČASIH NAM JE VSAJ ZIS
PRED NOVIM LETOM POSLAL KAK PAKET!
Usmerjeno
Sadovi usmerjenega izobraže-
vanja se na Celjskem že kažejol
Za to obstajajo trdni dokazi.
Nekaj šol oziroma oddelkov,
izobražuje učence usmerjeno-v
zavode za zaposlovanje.
Aktualna
Prav veliko govoric!
Koliko od teh resnic?
Tega se pa še ne ve -
če ne reče nam nihče!
Sodelovanje
Pa je le prišlo do sodelovanja
med Žalcem in Celjem. In to prav
pri vodi.
Žal ne pri pitni vodi oziroma
vodnih virih, ampak pri topli vo-
di, ki naj bi jo za ogrevanje pripe-
ljali iz sosednje občine - iz Šo-
štanja.
Morda pa se bodo predstavniki
celjske in žalske občine ob teh
razpravah o topli vodi še toliko
zagreli, da bodo začeli sodelova-
ti še kje!
Na Mariborski dobivamo novo prometno križišče,
kjer pa verjetno načrtovalec še sam sebe išče!
HEDVIKA BARIŠIČ -
ŽENSKO FRIZERSTVO
Drapšinova 6 (Dečkovo naselje)
CELJE
čestita vsem strankam, delovnim ljudem in
občanom SREČNO NOVO LETO 1984!
IZDELAVA SPOMINKOV
ANTON HEOL
Zabukovica 41
p. GRIZE
Po naročilu Izdelujem:
~ vse vrste oillitkov Iz barvnih
kovin; lltJe v pesek In koklle
~ snominske-ilarllm slike
(galvanske obitelane)
- napisne plošče In plakete -
bron
-■ turistične spominke
VSEM POSLOVNIM PMTNCRJEM
IN OBČANOM ŽEUM USPEŠNO
IN movouNomvoMmim
Potep po pacifiškem paradižu
Piše
Stane žllnik (2)
Kanlbalska zgodovina
Prvi Evropejci, ki so obiskali Fidži
so na staro celino prinesli zastrašujoče
zgodbe o ljudožercih, ki prebivajo na
teh otokih. Med drugimi je krožila tudi
zgodbica o nekem plemenskem pogla-
varju na otoku Vita Levu, ki je med
svojim »mandatom« tako ali drugače
serviral kar 999 ljudi. In to si je seveda
štel v posebno čast. Pripravljali so jih
po posebnem receptu tako, da so žrtev
ogradili s kamenjem in jo, začinjeno s
posebno zelenjavo, skuhali. Tako so
otoki dobili ime - Ljudožerski otoki.
Danes je to le še del njihove buirie
zgodovine, ki pa je za mnoge strokov-
njake še vedno zanimiva. Domnevajo
namreč, da se je ljudožerstvo razvilo iz
potrebe. Menijo, da je bilo Fidžijcem
uživanje človeškega mesa edina rešil-
na bilka med njihovim preseljevanjem
čez morje.
Povsem verjetna pa je tudi razlaga,
da so po njihovem verovanju jedli na-
sprotnike zato, da bi si pridobili del
njihovih lastnosti.
Sicer pa so Evropejci že od nekdaj
hvalili prirojeno gostoljubnost Fidžij-
skih domačinov. Celo tisti, ki so prina-
šali v Evropo razne ljudožerske pove-
sti in novice, so v isti sapi priznavcdi,
da so domačini zelo prijazni do tujcev
- seveda, vkolikor jim niso ti vzbudili
kakšnih kulinaričnih asociacij.
»Oez udobje ga ni!«
Vojne med plemeni na otoku Fidži
je skušal izkoristiti plemič Ma'afu'o-
tu'itonga s sosednjega otoka: Ravno,
ko so se medplemenske vojne raz-
plamtele do vrhunca je napadel otočje
Fidži in skušal uresničiti željo po veli-
ki kraljevini Tongi. To bi mu tudi
uspelo, če ne bi Fidžijci prosili za po-
moč Angleže. Tako je otočje Fidži po-
stalo prostovoljna britanska kolonija.
Odnosi med Angleži in domačini so
bili, v nasprotju z drugimi britanskimi
kolonijami, prav odlični. Le nečega
Angleži Fidžijcev niso mogli prepriča-
ti. Namreč tega, da bi delali na njiho-
vih velikih nasadih sladkornega trsa.
Domačini so bili od nekdaj navajeni
lagodnega življenja, saj jim je mati na-
rava v izobilju nudila vsega, kar so
potrebovali za obstoj. Niti na misel jim
ni prišlo, da bi garali na angleških
plantažah.
Tako novim gospodarjem ni pre-
ostalo drugega, kot da so za delovno
silo pripeljali južne Indijce. Ti so bili
navajeni dela v težkih razmerah in še
zadovoljni so bili, da jim ni bilo treba
več stradati in umirati od lakote, kot
njihovim vrstnikom v rodni Indiji.
Sčasoma so se tudi Indijci začeli osa-
mosvajati. Kupovali so zemljo in na
njej gojili sladkorni trs. Danes jih je po
številu več kot pravih Fidžijcev.
Kava ne diši po kavi
Kdor želi vsaj bežno spoznati fidžij-
ski utrip, mora doživeti njihov obred
pitja kave, ki se tesno prepleta z njiho-
vim vsakdanom. Njihova kava nima s
kavo pravzaprav nič skupnega, saj je
narejena iz korenin neke \Tste poprov-
ca. Je umazano blatne barve in trpke-
ga okusa.
Korenine izkopljejo vsako drugo le-
to. Narežejo jih in posušijo. Nato jih
sproti tolčejo v posebnih štorih. Zdrob
dajo v gazo in dolivajo vodo. Medtem
zdrob stiskajo z roko. To je delo fan-
tov, ki se pripravljajo za vstop v moški
stan.
Obred pitja kave pripravijo ob po-
sebno slovesnih dogodkih, poroki, roj-
stvu in tudi smrti. Namenjen je dolo-
čeni osebi, ki dobi med tem. obredom
nek poseben »status«. Po njenem raz-
položenju se namreč ravnajo vsi pri-
sotni.
Ko je kava pripravljena, jo po tradi-
ciji nekdo poskusi, če ni zastrupljena.
Nato pije kavo oseba, ki ji je ceremo-
nicd namenjen in šele potem najvišji v
njihovi hierarhični skupini.
Predno vzameš skodelo kave v roke,
moraš dvakrat zaploskati in reči "taki-
taki". Zaploskaš tudi, ko kavo spiješ.
Takrat reče »amanda«. Ploskanje po-
novijo tudi vsi ostali.
Pitje se ponavlja v presledkih 10 do
15 minut, traja pa lahko tudi deset ur.
Medtem se ves pogovor suče okrog
»glavne osebe.« Včasih domačini tudi
zaigrajo in zaplešejo - moški zase, žen-
ske zase.
Obredu smejo prisostvovati le odra-
sli. Ceremonial je pravzaprav odraz
njihovega pojmovanja \-ljudnosti in
gostoljubnosti.
»Ognieni ples«
Otok Mbengga je dom fidžjjskih og-
njehodcev. Hoja. oziroma ples po žare-
čem kamenju je dinstvem folklorni
običaj, ki ga res ne kaže spregledati.
Vodne kamne namečejo na grmado,
ki gori nekaj ur. Vroče kamenje nato
razgrnejo po tleh \- obliki meter široke-
ga in štiri metre dolgega pra\okotnika.
Pr\'i stopi na razeljeno kamenje pogla-
var. Z bosimi nogami stopa s kamna
na kamen. Pri \-sakem koraku za tre-
nutek obstane in se s stopalom zavrti
sem ter tja. Glasbeniki iz\-abljajo iz tol-
kal zamolkle tone spiritualne glasbe.
Za pogla\-arjem zaplešejo po \Točem
kamenju še ostali. Oblečeni so v njiho-
ve narodne noše, ali bolje, o\-iti so le
okrog bokov, na glavah pa nisjo vence
zelenja.
34. STRAN - NOVI TEDNIK

Novoletna
obleka
Bliža se Novo leto, čas ki
se ga vsi veselimo in nestrp-
no pričakujemo. Vsakdo bo
preživel to najdaljšo noč v
letu buden, ob dobri jedač in
pijači, da pa bo počutje pri-
Prlpravlja
DuSka Sorn_
jetnejše posvetimo še del ča-
sa primerni garderobi. Če-
prav boste morda preživeli
to noč v krogu domačih, si
riadenite malo bolj slavnost-
no obleko, da le ne bo ta dan
takšen kot ostalih 364 dni v
letu. Dodajmu konček slav-
nostnega nadiha.
Orisala vam bom letošnje
smernice modnih središč. V
letošnji večerni modi je za-
stopan glamour stil: to so
izrazito ženski modeli, ki so
povzeti po vzoru Hollywoo-
da petdesetih let. Krila so oz-
ko oprijeta, obleke imajo
največkrat globoke hrbtne
dekolteje in globoke kimono
rokave. Glamour stil so oble-
ke z ozkimi boki in nabrani-
mi krili. Doživljamo tudi po-
vratek »coctail« oblek, ki se-
gajo do gležnjev ter dolgih
večernih oblek, ki so največ-
krat zelo oprijete. Materiah
za ta stil so: wila-volna, sa-
ten, žamet, taft, moire. Barve
pa so: največ je črne, veliko
je tudi svie, črna v kombina-
ciji s svetlečimi dodatki je
tudi letos aktualna v včerni
toaleti, tudi belo se najde v
večerni modi. Poleg teh več-
no mladih »nebarvah« pa si
lahko izberemo tudi svojo
barvno lestvico.
ZDRAVILNE RASTLINE
^iiast
Hrast (Quercus robur L.) je po Evropi splošno razšir-
jeno listopadno drevo, ki ga spoznamo po sedečih ali
kratkopecljatih, gladkih in motno zelenih listih z zaobb-
Ijenimi listnimi krpami. Najraje raste po ilovnatih tere-
nih in se izogiba apnenčastih tal. Drevo lahko dočaka
2000 let in tedaj lahko meri v premeru več kot 9 metrov.
Taka drevesa so v svoji okolici itelo znana, dajejo jim
imena kraljev in ljudskih junakov, ob njih se pogosto
shajajo romarji in v njihovi senci časte svetnike. To
izročilo izvira še iz pradavnine, ko so ljudje častili razna
božanstva. To je razširjeno predvsem pri germanskih
narodih.
Nas zanima hrast kot zdravilna rastlina in tu nabiramo
mlado listje, in pa mlado, svežo skorjo. Ta vsebuje več kot
20% tanina, nato gahio kislino, elagne, floeoglucinole, ta-
ninsko barvilo flobafen, smole, pektinske snovi, sladkorje,
kvercitin in grenak kvercin. Hrastova skorja je izrazit ad-
stringens antiseptik in protistrup težkim kovinam in alka-
loidom. Nabirajo se tudi plodovi, ki jih vsi dobro poznamo.
Želod vsebuje približno 30% škroba, nekaj tanina, ma-
ščobe, sladkorje, kvercit, limonovo kislino in fosfate.
V lekarni se uporablja hrastova skorja in ker vsebuje
precej čreslovine, je mnogostransko uporabna. Iz nje ku-
hamo čaj, ki ga v malih količinah uporabljamo pri vnetjih
želodčne in črevesne sluznice in pri črevesnem katarju.
Tako vzamemo 40 g hrastove skorje in jo kuhamo v pol
litra vina in dodamo dve veliki žhci medu. Kuhamo počasi
pol ure in nato precedimo. Ta čaj pijemo po malih požirkih
in poživlja delovanje srca in zaustavlja krvavenje v že-
lodcu in črevesju ter pljučih ter je zdravilen pri hemeroi-
dih, fisulah itd. Čaj iz hrastove skorje se daje tudi kot
obkladek pri nekaterih kožnih boleznih, kot so rane, gno-
jenja, čiri, nečista koža, akne, in tudi kot kopel nog, ki se
preveč potijo. Kopeli iz hrastovega lubja lajšajo bolečine
pri ozebUnah in ugodno vplivajo na zdravljenje.
S tem čajem lahko tudi grgramo pri vnetju grla, ustne
vothne in za utrjevanje zobnega mesa.
Zdravilno je tudi mlado hrastovo Ustje in sicer si lahko
pripravimo čajno mešanico iz enakih delov hrastovih li-
stov, šentjanževih rož, meUse in pehna. Žlico čaja popa-
rimo z dvema del vode in pustimo, da se ohladi in takšen
čaj pijemo po požirkih večkrat na dan pri slabem apetitu,
slabokrvnosti in za jačanje želodca.
Tudi želod se uporablja kot zdravilo. Iz njega se priprav-
lja nadomestek za kavo in se uživa podobno kot cikorija
kuhan v mleku; napitek je dobrodejen pri utrujenosti,
slabokrvnosti, nervozi, nespečnosti.
Na hrastovih listih zrastejo izrastki, ki jih poznamo kot
Šiške. Nastanejo po vbodu muhe šiškarice in so tudi zdra-
vilne. Tudi iz njih se pripravlja dekokt in se uporablja tako
zunanje kot notranje, in ne samo kot adstringens, temveč
služi tudi kot protistrup pri zastrupitvah s težkimi kovi-
nami in alkaloidi. Iz šišk se pripravlja tinktura gaUarum in
pridobiva tudi oficinalni tanin za grgranje, izpiranje posi-
pavanje ran in za pripravo taninske masti, Ce vzamemo
tinkturo iz šišk, mire in ratanije dobimo tekočino, s katero
si masiramo zobno meso, če nam dlesni krvavijo in se nam
dela kakšno vnetje v ustih in na jeziku.
BORIS JAGODIC
TO IN ONO O RIBAH

Verjetno je krap riba, ki
jo največ lovimo. To še
posebej velja za prilož-
nostne ribiče, saj ribarje-
nje krapa ni zahtevno,
pribor je enostaven, uja-
memo pa lahko tudi izre-
dno veliko ribo. Krap zra-
ste, v ugodnih razmerah,
preko metra v dolžino in
kot tak tehta preko 20 kg.
Zanimivo je, da je ta veli-
kan v sorodu z medo zlato
ribico, ki jo vidimo skoraj
v vsakem akvariju. Naj
mimogrede omenim, da
so Kitajci vzgajali zlate ri-
bice že pred 2400 leti. Tu-
di krapova prvotna do-
movina je Daljni vzhod
zato ni čudno, da nas rav-
nodušno obnašanje, tako
krapa kot zlate ribice,
spominja na stare kitaj-
ske filozofe.
Krap lahko dokaj hitro
napolni svoj prazen želo-
dec, saj ni prav nič izbir-
čen. Zadovolji se, ah z vo-
dnimi rastlinami ali pa z
vodnimi živalmi, kot so
razni polži ali žuželke.
Njegova vzreja torej ni
kdovekaj težavna, zato je
naša najpomembnejša
gospodarska riba. Vzreja-
mo ga v nizkih ribnikih s
precejšnjo površino. S
križanjem in pa selekcijo
smo dobili več ras, ki se
razhkujejo od v naravi ži-
večega krapa. Tako poz-
namo veleluskinarja, zr-
calarja, usnjarja in nava-
dnega luskinarja. Med sa-
bo se razlikujejo pred-
vsem po številu lusk, pa
tudi po obliki telesa.
Lahko se pohvalimo,
da v vodah ribiškega ob-
močja Zveze ribiških dru-
žin Celje, živi lepo število
krapov. Predvsem v
umetnih akumulacijah
kot so Smartinsko jezero.
Tratno in Sotelsko jezero,
pa tudi v ribnikih nekate-
rih ribiških družin. Za lov
krapa v teh vodah lahko
priložnostni ribič skoraj
povsod kupi enodnevno
ribolovnico.
Krapa lahko lovimo s
plovcem ali brez, na dnu
kot pravimo. Uporabimo
lahko različne vabe, saj
krap prime na deževnika,
krompir, sir, kruh, testo,
žgance in koruzo. V ino-
zemstvu lahko kupimo
»specialne« zmesi za lov
krapa, pri nas pa nekateri
mešajo razne sestavine
po včasih že kar komič-
nih receptih. Na prijem
krapa moramo običajno
dalj časa čakati, zato rib-
nice ne držimo v rokah,
temveč jo postavimo na
Piše
Ignac Jevnišek
rogovile. Zgodi se, da se
krap ujame kar sam in ni
nas malo, ki jim je odne-
sel v^ vodo nič kaj poceni
ribnice s kolescem vred.
Zapeti krap se silovito
upira, zato mu moramo
precej popuščati preden
ga spravimo na suho.
Sam sem nekoč videl, ka-
ko je ujeti krap kot za šalo
zlomil ribiško pahco ne-
kemu ne preveč veščemu
ribiču. Zanimivo je, da
lahko krap še več ur živi
izven vode, še posebej če
ga zavijemo v mokro
krpo. Mnogi ribiči prine-
sejo na ta način še živega
krapa domov, kjer si po-
tem v kopalni kadi opo-
more in veselo zaplava.
Na ta način izgubi, v dveh
ali treh dneh, krapovo
meso okus po blatu. Tudi
drugače je njegovo meso
okusno, čeprav nekoliko
mastno.
RECEPT TEONA
Leča po
francosko
Potrebujemo: 500 g leče,
eno sesekljano čebulo, 100 g
na kocke zrezane mesnate
slanine, šopek dišavnic, 1
koren, 1 čebulo potaknjeno
s klinčki, 60 g surovega ma-
sla, 20 g moke. Lečo kuha-
mo približno eno uro.
Lečo operemo, jo za nekaj
ur namočimo, potem pa pri-
stavimo v isti vodi, v kateri
smo jo namakah. Solimo, ji
dodamo šopek dišavnic, ko-
ren in čebulo s klinčki ter
počasi kuhamo. Sesekljano
čebulo in slanino pražimo na
maslu, da rahlo zarumenita,
ju zalijemo z vodo, zavremo
in zgostimo z moko. V to
omako stresemo ocejeno le-
čo, jo previdno premešamo
in damo na mizo.
Italiianski
kotleti
Potrebujemo: štiri kotlete
po 150 g, sol, poper, dve jaj-
ci, štiri žlice drobtin, dve
žlici naribanega sira, nože-
vo konico timijana in rož-
marina, tri žlice olja za pe-
čenje, štiri paradižnike in
pol šopka peteršilja.
Kotlete nekoliko potoiče-
mo, posolimo in popopramo.
Jajca ubijemo in jih dobro
razžvrkljamo. Vanje pomoči-
mo kotlete. Drobtine pome-
šamo z naribanim sirom, ti-
mijanom in rožmarinom. V
to mešanico damo kotlete.
Olje segrejemo v ponvi in
kotlete po vsaki strani ope-
čemo zlatorjavo. Nato damo
pečene kotlete na toplo, v
preostah maščobi pa prepra-
žimo paradižnik, narezan na
drobne koščke. Dušene pa-
radižnike nato prelijemo čez
kotlete in posujemo s peter-
šiljem. Zraven ponudimo ri-
žoto in mešano solato. 2ejo
si potežimo s kozarcem met-
liškega roseja.
Zrak v Celju
Vremenske razmere
V začetku tedna se je nad našimi kraji še zadrževa
območje nizkega zračnega pritiska, v drugi polovici tedi
pa je pričel dotekati toplejši zrak.
Jutranje temperature so se gibale med -8 in -2 °C, op<
danske med -5 in O °C in večerne med -8 in +1 °C. Prevlad
vah so vzhodni vetrovi šibke jakosti.
Onesnaženost zraka
24-urne povprečne koncentracije SOj v zraku so v pre
klem tednu štirikrat presegle zgornjo dovoljeno mejo. TaJ
visoke koncentracije SO2 v zraku so se pojavile zaradi intfi
zivnega kurjenja. Onesnažen zrak se je zaradi dolgotrajri
jutranjih inverzij in šibkih vetrov dolgo zadrževal nad ti
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Rastline v notranjih prostorih (1.)
Krasitev stanovanj in drugih življenj-
skih prostorov s cvetjem in rasthnjem
sodi že od nekdaj med kulturne člove-
kove potrebe. Ce kdaj, potem se prav v
današnjem času ta potreba čedalje bolj
čuti. Drži, da postane vsak prostor, pa če
je še tako skromen, mnogo prijaznejši,
če ga okrasimo z vazo cvetja, lončnico
ah kakšno drugo okrasno rasthno. Mo-
deme stanovanjske kulture si danes ne
moremo več zamishti brez rasthn.
Tem vprašanjem namenjamo tudi da-
našnji in nekaj naslednjih prispevkov v
tej rubriki.
Osnovna načela za krasitev notra-
njih prostorov. Pri kakršnikoh krasitvi
prostorov z rastlinjem je treba upošteva-
ti, da rastline potrebujejo primemo
svetlobo, zrak in vlago. K temu priklju-
čujemo še prehrano in varstvo rastlin
pred boleznimi in škodljivci. Uspeh de-
koracije pa bo zajamčem le tedaj, če
dodamo rasthni še stalno mesto, ki bo
ustrezalo njenim zahtevam. Mesta, ki so
slabo razsvetljena, niso primema za no-
beno rasthno. Najbolj ugodno mesto sta
vsekakor okno in njegova neposredna
bližina. Pri vzhodnih in severnih legah
dajemo prednost oknu, pri južnih in ju-
gozahochiih legah pa bolj njegovemu
neposrednemu okolju. Pri južnih legah
so pri oknu samem sončni žsirki pre-
močni. Ti lahko povzročijo zastoj v rasti
ah ožgejo rasthne, seveda samo v prime-
m, če ni mogoče zasenčevati. Glede na
naraščajočo dnevno svetlobo so za rast-
hne primemi še tile prostori: okno, na-
proti ležeča stena, visoki deh pohištva,
stranske stene pa tudi strop.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO
______CEUM
DECEMBER 1983
NOVI TEDMK - STRAN 35
36. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1983
Izvleček iz programa zimske službe 1983/1984,
ki se opravlja na lokalnih cestah in mestnih
ulicah
Na območju občine Celje opravljajo zimsko službo tn
delovne organizacije in sicer:
- Cestno podjetje, na regionalnih in magistralnih ce-
stah
- Komunala Celje, TOZD C^ste - Kanalizacije, na
lokalnih cestah ter mestnih ulicah in
- Komunala Celje, TOZD Javne naprave, na ožjem
območju mesta čistijo prehode za pešce ter hodnike za
pešce.
Seveda so zimsko službo dolžni opravljati tudi drugi,
in to predvsem hišni sveti, delovne ter druge organiza-
cije ter posamezniki v primeru, da je stanovanjska hiša
ob hodniku za pešce.
Republiška skupnost za ceste financira delo, ki ga
opravlja Cestno podjetje. Občinska komunalna skup-
nost pa delo, ki ga opravljata TOZD-a Ceste - Kanaliza-
cije in Javne naprave.
Z novim Zakonom o cestah z Novim letom preidejo v
gospodarjenje Cestnemu podjetju vse lokalne ceste. Ker
pa še niso urejene vse formalno pravne zadeve, se bo v
zimskem času še delo opravljalo »po starem«, in bo torej
prevzelo Cestno podjetje zimsko službo na lokalnih ce-
stah šele ob koncu prihodnjega leta.
Na območju občine Celje imamo 150 km lokalnih cest
ter 110 km mestnih ulic, kjer se opravlja zimska služba
in obsega naslednja dela:
- pluženje snega z eventuelnim odstranjevanjem,
- posip proti poledici,
- ročno ali strojno čiščenje snega na prehodih za
pešce ter hodnikih za pešce.
Delo se opravlja prioritetno. Vzrok za to je predvsem v
tem, ker imamo za zimsko službo le omejena sredstva,
izvajalci z obstoječim strojnim in voznim parkom pa ne
zmorejo opraviti delo na vseh teh površinah v krajšem
času. Posamezne javne prometne površine s promet-
nega stališča tudi niso toliko pomembne, da bi morali s
pluženjem ali posipanjem pričeti takoj.
Pri tako imenovani »prvi prioriteti« pričnejo z delom
takoj, ko zapade 5 cm snega ter sneženje še traja. Zimska
služba se v tej prioriteti izvaja na območju mestnega
središča, ki je omejeno z Ul. XIV-divizije, Aškerčevo,
Levstikovo, Gregorčičevo, Jurčičevo ter levim bregom
Savinje, opravlja se tudi na vseh lokalnih cestah ter
mestnih ulicah, kjer potekajo avtobusne proge. Z delom
se prične takoj, tudi ponoči ali v času praznikov.
V prvi prioriteti se samo ročno čiščenje snega opravlja
po dnevi.
V takoimenovani drugi prioriteti se izvaja zimska
služba na vseh ostalih površinah s tem, da se z delom
prične, ko zapade 15 cm snega, delo se opravlja samo
podnevi, tudi v času praznikov.
V letošnjem letu planiramo za zimsko službo 14 mio
din. Poudariti pa moramo, da so ti stroški dokaj visoki,
napram vsem dohodkom, ki jih komunalna skupnost
pridobi za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav,
vzdrževanje cest ter ostalega. Tako znašajo stroški za 24
urno opravljeno delo, če zapade 20-25 cm snega od
400-600 tisoč dinarjev.
Nadzor nad izvajanjem del opravlja strokovna služba
Delovne skupnosti za gospodarjenje s stanovanjskimi in
komunalnimi objekti, v svoji pristojnosti pa tudi Postaja
Milice, inšpekcijske službe občine, delno pa seveda tudi
krajevne skupnosti.
Da delo poteka v dogovorjenih projgramih, ter. da se
lahko ukrepa v izrednih primerih, je imenovan štab
zimske službe, ki vsa dela usklajuje, sestane pa se po
potrebi, glede na razmere.
Organizirana je tudi dežurna služba, ki traja nepreki-
njeno od pričetka do konca zime, v stalni pripravljenosti
je tudi stroj za posipanje proti poledici. Prav tako mora
biti v stalni pripravljenosti tudi 35 zaposlenih in to stroj-
nikov, šoferjev ter delavcev.
Po splošni oceni inšpekcijskih služb, Postaja Milice
ter ostalih se opravljanje zimske službe iz leta v leto
zboljšuje in lahko rečemo, da se na našem območju
opravlja zadovoljivo.
Izvajalci so pri svojem delu dostikrat močno ovirani.
Posamezne ulice so ozke in v kolikor na tej ulici parkira
samo eno vozilo je zaradi tega pluženje ali posipanje
proti poledici nemogoče in ostane taka ulica v celotni
dolžini nesplužena. Dokajšnji problemi so tudi pri tako
imenovanih slepih ulicah. S pluženjem bi namreč stano-
valcem na koncu ulice dohode dobesedno zasuli z sne-
gom.
Dostikrat izrečenim kritikam na račun opravljenega
dela botruje nepoznavanje odgovornosti ostalih. Po
sprejetem Odloku o zimski službi morajo pred svojimi
poslopji zimsko službo izvajati lastniki stanovanjskih
objektov, trgovske ter druge delovne organizacije ter
hišni sveti.
Za posip proti poledici imamo na zalogi 15001 soli, kar
bi po izkušnjah iz prejšnjih let moralo povsem zadosto-
vati. Za letošnje leto smo se tudi odločili, da lahko
predstavniki hišnih svetov ter krajevnih skupnosti do-
bijo na TOZD-u CE-KA sol brezplačno za posip proti
poledici pred svojimi objekti.
Tudi letos zna biti nekaj problemov pri čiščenju ho-
dnikov za pešce in to predvsem v Vrunčevi, Prijateljevi
ter Ul. Frankolovskih žrtev. Kljub temu, da smo že pred
več kot letom dni naročili dodaten traktor za to čiščenje,
le-tega ni bilo mogoče dobiti, ker je prodaja izključno za
devize, teh pa seveda nimamo.
Po dogovoru z uredništvom Radia Celje, bo v jutranjih
informativnih oddajah kratko sporočilo dežurnega zim-
ske službe, kjer bo predvsem povedano o stanju cest, o
eventuelnih zaporah zaradi pluženja ali odstranjevanja
snega ter ostale informacije, ki bodo občanom, pred-
vsem pa voznikom motornih vozil v pomoč oziroma
opozorilo.
Vsekakor pa je dejstvo, da je odgovornost za kvali-
tetno in s čim manjšimi stroški opravljeno delo na nas
vseh.
Razpisna komisija delavskega
sveta DSSS
razpisuje
prosta dela in naloge delavca s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi
- vodenje finančno -
računovodskega sektorja
Za opravljanje navedenih del je lahko imenovan de-
lavec, ki poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnju-
je še naslednje pogoje:
- da ima visokošolsko izobrazbo in 3 leta delovnih
izkušenj
- da ima višješolsko izobrazbo in 5 let delovnih
izkušenj
Kandidati za prevzem razpisanih del in nalog izdela-
jo predlog o načinu razvojnega programa delovne
organizacije in v njem opredelijo svojo vlogo. Kandi-
datom so podatki o delu, poslovanju in razvoju de-
lovne organizacije na voljo v tajništvu DO.
V skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politi-
ki v občini Celje se za razpisana dela zahtevajo še
naslednji pogoji:
- širša družbena politična aktivnost
- ustvarjalnost, samoiniciativnost pri delu in spo-
sobnost pri vodenju
Kandidat bo izbran za dobo 4 let. Kandidati naj
pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev
v 15 dneh po objavi na naslov:
GOP »OBNOVA« Celje, Lava II., št. 1., 63000 Celje, s
pripisom »za razpisno komisijo«.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri.
1. Gozdno gospodarstvo Celje -
tozd Pohorje
s sedežem v Vitanju na osnovi sklepa delavskega
sveta
razpisuje
prosta dela in naloge
VODJE TOZD POHORJE
2. Gozdno gospodarstvo Celje tok
Slov. Konjice - Vitanje
s sedežem v Slov. Konjicah na osnovi sklepa sveta
TOK
razpisuje
prosta dela in naloge
VODJE TOK SLOV. KONJICE -
VITANJE
3. Gozdno gospodarstvo Celje,
Delovna skupnost skupnih služb
na osnovi sklepa delavskega sveta
razpisuje
prosta dela in naloge
ADMINISTRATORKE V SEKTORJU
ZA UREJANJE GOZDOV
Pogoji:
Pod 1)
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom mora
kandidat izpolnjevati še naslednje:
- dipl. gozdarski inženir
- opravljen strokovni izpit
- pet let delovnih izkušenj
- organizacijske sposobnosti vodenja
- družbenopolitična aktivnost
Pod 2)
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom mora
kandidat izpolnjevati še naslednje:
- dipl. gozdarski inženir ali gozdarski tehnik
- pet let delovnih izkušerij
- opravljen strokovni izp't
- organizacijske sposobnosti vodenja
- družLanopolitična aktivnost
Delovno razmerje pod 1 in pod 2 bo sklenjeno za
nedoločen čas. Izbrana kandidata bosta imenovana
za štiri leta. Kandidati morajo k prijavi na razpis
predložiti tudi razvojni program in opredeliti svojo
vlogo pri realizaciji tega programa.
Pod 3)
dvoletna administrativna šola
eno leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s
poskusnim delom 1 mesec.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o
izpolnjevanju pogojev v osmih dneh od objave na
naslov:
Gozdno gospodarstvo Celje, Ljubljanska c. 13,
63000 Celje.
Kandidati bodo ob poteku izbire obveščeni v 30
dneh po poteku razpisa oz. objave.«

NOVI TEDNIK - STRAN 37
Samoupravna stanovanjska skupnost
občine Celje objavlja
RAZPIS
stanovanj, ki so bila zgrajena s sredstvi za zado-
voljevanje stanovanjskih potreb upokojencev, za-
radi določitve prednostne liste upravičencev do
stanovanj za leto 1984/1985 in sicer za:
- dvanajst garsonjer,
- dvanajst enosobnih stanovanj,
- tri dvosobna stanovanja,
- dve dvoinpolsobni stanovanji in
- eno trisobno stanovanje ter
Razpis
posojil v skupnem znesku 7.000.000 din za pre-
novo stanovanj in stanovanjskih hiš, ki so v lasti
upokojencev, zaradi določitve prednostne liste
upravičencev do posojil za leto 1983/1984.
1.
Upravičenec do družbenega stanovanja v skladu s tem
razpisom je upokojenec, ki nima stanovanja ali, ki nima
ustreznega standardnega stanovanja:
- če je občan občine Celje,
- če je upokojenec ali katerikoli član njegove družinske
oziroma gospodinjske skupnosti ni imetnik stanovanjske
pravice v standardnem stanovanju ali lastnik vseljivega
standardnega stanovanja in
- če upokojenec doslej še ni imel ustrezno rešenega
stanovanjskega vprašanja.
- 2.
Upravičenec do posojila za prenovo zasebnega stanova-
nja ali stanovanjske hiše je upokojenec, ki je občan občine
Celje in ki nima stanovanja ali nima ustreznega standar-
dnega stanovanja.
Posojila za prenovo se dodeljujejo za posege v stanova-
nja ali stanovanjske hiše, s katerimi se poveča koristna
stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov,
predelajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali zgradijo
manjkajoče sanitarije.
Posojila se ne dodeljujejo za posege v stanovanja ali
stanovanjske hiše, ki po standardih, veljavnih v stanovanj-
ski, skupnosti, spadajo med dela tekočega vzdrževanja.
3.
Pri pridobitvi stanovanjskega posojila je upokojenec
dolžan zagotoviti lastno udeležbo, ki znaša najmanj 30%
od predračunske vrednosti prenove.
Za lastno udeležbo upokojenca se štejejo privarčevan
denar, dokazan s hranilno vlogo, posojila na podlagi na-
jnenskega varčevanja ali vezave denarja za prenovo pri
banki, material, vloženo delo upokojenca in druga dokaz-
ljiva vlaganja v prenovo stanovanjskega objekta.
4.
Vlogi za družbeno stanovanje je treba priložiti:
- potrdila o skupnih dohodkih upokojenca in članov nje-
gove družinske oziroma gospodinjske skupnosti za leto
1983, med katere se vštevajo osebni dohodki, nadomestila
osebnega dohodka, pokojninski prejemki, invalidnine, šti-
pendije, otroški dodatki, preživnine, družbene denarne
pomoči in podobno,
~ potrdila o premoženjskem stanju,
- potrdila o stalnem bivališču in skupnem gospodinjstvu
ter
~ druga potrdila glede na posebne socialno materialne,
zdravstvene ali druge okoliščine posameznega upoko-
jenca.
5.
Vlogi za posojilo za prenovo zasebnih stanovanj ali
stanovanjskih hiš je treba priložiti:
- vsa potrdila, ki so našteta v 4. točki tega razpisa,
- gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi gradbenih
del,
~" dokaz o lastništvu (izpisek iz zemljiške knjige),
" predračun gradbenih del in
" dokaz, da so zagotovljena sredstva za lastno udeležbo.
6.
Rok za sprejemanje vlog znaša trideset dni od dneva
Objave tega razpisa.
. Vloge za družbena stanovanja in za posojila za prenovo
16 treba v razpisnem roku poslati Samoupravni stanovanj-
ski skupnosti občine Celje, Celje, Gledališka 4, pri kateri
Prejmejo udeleženci razpisa tudi podrobnejše informacije.
O rezultatih razpisa bodo udeleženci obveščeni najpoz-
neje v šestdesetih dneh po izteku razpisnega roka.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE CEUE
Zaradi pomanjkljivega opisa dejavnosti
samostojnega obrtnika Senič Jožeta v seznamu
samostojnih obrtnikov občine Šmarje pri Jelšah v
brošuri »Samostojno osebno delo v občini Šmarje
pri Jelšah v obdobju 1968-1982« izdano iz strani
Obrtnega združenja Šmarje pri Jelšah avgusta
1983, dajemo popravek oziroma pravilni opis
dejavnosti in naslova:
Pravilno:
»Senič Jože, elektroinstalacije in
napeljava strelovodov«
Prešernova 34 p. 63250 Rogaška Slatina
telefon; (063) 811-797
Obrtno združenje Šmarje pri Jelšah
CELJSKE MLEKARNE CELJE
Komisija za delovna razmerja DO Celjske mlekarne
Celje
objavlja
prosta dela in naloge
Kmetijskega tehnika
za delo v surovinski službi (na terenu) - 2 izvajalca
Pogoji:
- končana srednja kmetijska šola
- odslužen kadrovski rok v JLA
- izpit za voznika B kategorije
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s
poskusnim delom 2 meseca.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o iz-
polnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva objave
na naslov:
Hmezad - Celjske mlekarne Celje.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
ZDRAVSTVENI
CENTER CELJE
DELOVNA
SKUPNOST
SKUPNIH SLUŽB
objavlja
naslednja dela in naloge:
VODJA
RAČUNOVODSTVA
Pogoji:
- visoka šolska izobrazba
ekonomske smeri
- 5 let delovnih izkušenj v
stroki
- 3-mesečno poskusno
delo
VODJA
ZDRAVSTVENE
STATISTIKE
Pogoji:
- visoka izobrazba eko-
nomske ali zdravstvene
smeri
- 5 iet delovnih izkušenj
- 3-mesečno poskusno
delo
Delovna opravila so za ne-
določen čas. Osebni doho-
dek po Pravilniku o osno-
vah m merilih za razporeja-
nje dohodka delovne skup-
nosti skupnih služb.
Pismene prijave je treba
poslati v roku 15 dni po ob-
javi na naslov: Zdravstveni
center Celje, kadrovska
služba, Gregorčičeva 7,
63000 Celje.
Kandidati bodo o izbiri ob-
veščeni v roku 15 dni po
sklepu Komisije za delovna
razmerja DSSS ZC Celje.
Hvala prijatelji
Ob hudi prometni nesreči, ki se mi je pripetila 4.
oktobra v Novem Celju in v kateri sem bil hudo poškodo-
van se želim zahvaliti vsem, ki so mi pomagali bodisi že
na kraju nesreče, med prevozom v bolnišnico ali v sami
bolnišnici.
Iskreno se zahvaljujem dr. Završniku, ki me je usodne-
ga dne sprejel, kirurški ekipi dr. Milošu Kosanoviču, dr.
Jovanu Djordjeviču, dr. Matjažu Lovšinu ter Ireni Pustot-
nik. Nadalje se zahvaljujem anesteziološki ekipi dr. Jane-
zu Vilču in sestri Slavici Žuntar, anastezijskemu oddel-
ku-šok dr. Percu, predstojniku oddelka za poškodbe dr.
Pilihu in dr. Lavriču ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli
k moji uspešni operaciji.
Iskreno se zahvaljujem tudi moji delovni organizaciji
SIP Šempeter za izkazano pomoč in hitro ukrepanje in
nenazadnje uslužbencem prometne milice Žalec in Ce-
'J6. Peter škrabar, Podlog-Šempeter
DELOVNA ORGANIZACIJA
»UTEŽ«
SERVIS ZA POPRAVILO
TEHTNIC CELJE
razpisuje
prosta dela in naloge
VODENJE FINANČNO
RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
(ni reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih in zakonskih pogo-
jev izpolnjevati še naslednje
- da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali
komercialne.smeri
- najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj
- da poznajo gospodarsko, finančno in bančno za-
konodajo
- potrebna je družbenopolitična razgledanost in
smisel za uveljavljanje načel socialističnega samo-
upravljanja
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na
naslov: DO »UTEŽ« - CELJE, za razpisno komisijo,
CELJE, Teharska 34 p. p. 24.
Kandidate, ki se bodo prijavili na razpis, bomo o
izidu obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem
zbiranju prijav.
GIP »Ingrad« Celje
Služba za izobraževanje
RAZPISUJE
naslednje število štipendij: .
študij ob delu
ekonomski tehnik 2
strojni tehnik 1 -
gradbeni tehnik 6
upravno-administrativni tehnik 1 (za r. Slatino) -
gradbeni delovodja - 3
dipl. arhitekt 1 -
dipl. gradb. inž. 2
inz. organizacije dela 1
ekonomist 1
dipl. ekonomist 1
gradb. inž. 2
pedagoška akademija 1
Vlogi je potrebno priložiti:
- zadnje šolsko spričevalo oz. potrdilo o opravljenih izpitih
- potrdilo o vpisu (frekventacijsko potrdilo)
- življenjepis
- obrazec 8,40 - izpolnjen
- dohodek staršev za teto 1982 ali odrezek pokojnine od decembra 1982
- potrdilo o premoženjskem stanju
Kandidati naj pošljejo vloge v 8-dneh od objave na GIP »Ingrad« Celje, Lava 7, Služba
za izobraževanje.
38. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1983
^. DECEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 39
40. STRAN - NOVI TEDNIK
22. DECEMBER 1083
Sto Jagod na niti življenja
Jožeta Ušaj Iz Celje Je svoj stoti rojstni dan pričakala v Izredni skromnosti
stoletnici »teti Pepci«,
kakor jo imenujejo vsi do-
mači in sosedje, življenje ni
prizanašalo. Ta visoki jubi-
lej je dočakala, ko je »pod-
plat koža čez in čez postala,
ne straši več je tmjevka bo-
deča.«
Pred letom dni sva si rekli
nasvidenje, čeprav mi je za-
trdila, da bi rada že umrla in
dala prostor mlajšim. Pa še
vedno šari po hiši in kuha za
nečaka in zase. V mesto res
ne hodi več, ker jo bole noge,
vse po hiši pa še postori in ne
mislite, da živi v umazanem.
Našla sem jo pri štedilni-
ku, ko je kuhala polento, nje-
no, primorsko hrsino, ki jo
ima še zdaj najrajši, čeprav je
v svojem življenju pripravila
toliko kuharskih specialitet,
da jim niti imen več ne ve.
Ne mislite, da izgublja spo-
min! Ta je svež, zlasti tisti, ki
sega v preteklost, desetletja
nazaj. Pravzaprav tri leta
manj od sto let nazaj seže
njen spomin.
Pred stotimi leti se je rodi-
la v Šempetru pri Gorici. Do-
ma so se preživljali tako, da
so gojili zelenjavo in jo vozili
na trg. Največkrat je šla z
očetom Pepca in kaj imenit-
no se ji je zdelo, ko sta do-
mov prinesla nekaj cvenka.
Štirje otroci so po materini
smrti dobili novo mamo, do-
bro kot sladek kruh.
Hodila je v slovensko šolo
in tudi doma so govorili le v
»svojem« jeziku. Ko je ta del
zemlje prišel pod italijanske
meje, se je naučila še laško,
kar zna še danes, obvlada pa
tudi furlansko narečje.
Najbrž ji je zelenjava, ki so
jo pridelovali doma, tako pri-
rasla k srcu, da je želela iz nje
nekaj narediti, ustvarjati. K
teti v Gorico je šla v uk, ker
je imela gostilno in tam se je
naučila delati, trdo delati od
zore do zore, pa tudi kuhati.
Tu je našla tudi življenj-
skega tovariša in še pred
prvo svetovno vojno sta si
zgradila vilo, kjer sta imela
na stanovanju znane sloven-
ske umetnike.
Vso to idiliko je pretrgala
prva vojna in teta Pepca je
pred Italijani, ko so prekora-
čili Sočo, bežala dvakrat.
Prvič ji ni uspelo, drugič pa
je prišla do Ajdovščine in da-
lje v Trst, kjer ni imela dati
kaj v lonec. Le kosti, ki so
bile namenjene psom.
Njenega vandranja še ni
bUo konec. Kot zavedno Slo-
venko so jo Italijani pognali
čez mejo, v Jugoslavijo, kjer
je po dolgem in počez spoz-
navala Slovenijo in pred
enainsedemdesetimi leti pri-
stala v Celju.
Komaj sta si z možem
ustvarila dom, znano gostil-
no »Pri skalni kleti« v Celju,
že je izbruhnil drugi svetov-
, ni požar. Zavedna teta Jože-
fa je bila tm v peti tudi Nem-
cem. Preselili so jo v Slavon-
sko Požego, odondod pa je
bila izgana na Dolenjsko. Tu
je služila na kmetih za prgi-
šče drobtin, ki so padle iz
kmetove mize.
Vrnila sta se v Celje. Našla
sta izropan dom in prvi je
omagal mož, ki je Ušajevi te-
ti umrl leta 1947. Ostala je
sama, vse v enem, gospodar
in gospodinja. Kmalu potem
je izpregla še sama.
Kanarčka, ki ji je pred le-
tom dni še prepeval, ni več.
»Umrl je, kot bi rada tudi sa-
ma, saj nisem nikomur več
na svetu potrebna.« Le mu-
ca, njena ljubljena muca, se
plazi okrog. Najraje se stisne
v tetino naročje, ker ve, da
bo tam toplo.
Tudi meni je bilo, ko sem
jo zapustila. Grčave roke,
kot bi bile stesane iz drena,
so mi krčevito stisnile dlan.
Krvničke torej še niso osla-
bele? Se vedno jih uporablja
za delo, za tisto, za katerega
je rekla, da je zaradi njega
dočakala sto let.
Pa še toliko vsega jo čaka!
V mislih se mora pomuditi
pri tistih ljudeh, ki so ji stori-
li v življenju veliko dobrega.
Ima svojega boga, vero v lju-
di, ki so za to na svetu, da
delajo dobro. Pa so res še ta-
ki? »O, koLLko jih je,« meni
teta Pepca in stoletje, ki ga
ima za sabo, je pustilo toliko
spominov nanje, da se jim
mora zahvaliti!
Kaj ni to poslanstvo nekaj
enkratnega, povsem združ-
ljivega s tistim njenim - me-
mento moro.
ZDENKA STOPAR
FT: EDI MASNEC
Stoletnica Cecilija Jurman se najbolje razume z vnukinjo
Vero, ki z neskončno potrpežljivostjo skrbi za svojo staro
mamo.
Rože le na vrtu plela
Kljub stotim letom Je Ceciliji Jurman
ljubezen do peUa ostala
stoletnico Cecilijo Jurman
smo našli v Ljubečni pri Ce-
lju, kjer v skrbnem varstvu
svojih najbližjih preživlja le-
ta, ki se jih komaj še zaveda.
2ivi pri vnukinji Veri in nje-
nem možu Francu ter tastu
Alojzu. Hči ji je umrla pred
meseci, a se tega nič ne zave-
da, spominja pa se podrob-
nosti iz svojega dolgega živ-
ljenja.
Na svet je pred stotimi leti
prijokala v Gradcu, v številni
slovenski družini, ki je šla po
svetu s trebuhom za kru-
hom. Štirinajst otrok je bilo
pri hiši in če so le mogli, so
katerega oddali. Tako je ma-
la Cecilija prišla v Slovenijo
še kot otrok, kjer jo je v var-
stvo vzela njena teta. Pri njej
je odraščala, hodila v tavrh
in se tudi poročila. Kdaj, ne
ve. Rodila je šest otrok, od
karterih živi še najstarejši sin,
star okoli osemdeset let. Od-
kar mati pomni, je v Ameri-
ki, in se oglaša s pismi, napi-
sanimi z betežno roko.
Vnukov matere Cecilije
smo našteli le približno, pre-
ko deset je pravnukov, nič
koliko pa je prapravnukov.
»Je zunaj lepo vreme,« nas
je vprašala, kaj dalje pa njen
miselni svet ne seže. Rada še
poje, njena najljubša pesem
je »Rože je na vrtu plela«, ki
jo je nam tudi zapela..
Z drsaj očimi koraki se gib-
lje le še po stanovanju, kjer
je vseskozi prisotna budnost
vnukinje Vere. Njena stara
mama namreč slabo sliši in
vidi in potrebna je nege kot
mali dojenček. Uživa le teko-
čo hrano, zelo rada kaj do-
brega popije, nikoli pa ne
jemlje nobenih zdravil.
»Se bi rada živela, rada
jedla in pila,« je naše ugoto-
vitve potrdila mati Cecilija iz
Ljubečne pri Celju. i
Toliko smo zvedeli od nje
in od vnukinje Vere. Za hi-
pec časa je stopila iz sveta, ki
je samo še njen. I
ROTO: EDI MASNEC
ZDENKA STOPAR
Redukcije
Od ponedeljka naprej bo
tudi TOZD Elektro Celje ob
redukcijah izklapljal po-
rabnike v dveh skupinah in
ne več v treh kot doslej.
Takšen režim izklopov so
doslej uvedli v večjem delu
Slovenije.
Do zaključka redakcije
nam pri Elektru še niso mo-
gli natančno povedati, kako
bodo razporedili vse porab-
nike v dve skupini. Znano
je le-to, da bodo v prvi sku-
pini tisti, ki so bili doslej na
vrsti za redukcije ob pone
deljkih in četrtkih (tako
imenovana prva tretjina) ifl
polovica tistih, ki so imeli
doslej redukcije ob sredali
(tretja tretjina). V drugo
skupino pa bodo dali tiste
ki so imeli doslej temo ob
torkih in petkih (druga tret-
jina) in pa drugo polovic«
porabnikov iz tako imeno-
vane tretje tretjine. Kdaj bo
imela redukcijo katera od
obeh skupin, nam pri Elek-
tru še niso mogli povedatii
obljubili pa so, da bo čfi
konca tega tedna vse jasno
in da bomo lahko o tem pra-
vočasno poročali na Radio
Celje.
Vse redukcije bodo tudi ^
bodoče med 20. in 23. uro.
to, ali bodo potrebne ali nt
pa bo odvisno predvsem
našega varčevanja z elek-
triko.
AMADEUS POROČA
Ko ko kodak, ko ko kodak
moj petelin je bedak
kaj me briga naraščaj
jajce peljem naprodaj
kaj me briga populacija
važna je stabilizacija...
Prsti in »pariceli«
Da je narava res čudodelka in da si zna izmišljati prav
nagajive igrice, nam je zopet dokazala. Morda pa je hotela le
povedati, kako uspešna je na področju inovatorstva, kjer
nam cesto primanjkuje izvirnih idej. Dokazni material je v
naše uredništvo prinesel Matija Deželak iz Harij pri Laškem,
zanimiv koruzni izrodek pa je zrasel na njegovem vrtu.