&A'"
■
Kdo je
Ljubljana, 16. julija.
Ko je naša civilna avijacija doživela včeraj zopet svoj črni dan in ko se je žalost vselila posebno v domove, iz katerih so bili pokojni potniki, je želja vsakega Slovenca in vsakega Jugoslovana, da se razmere v našem civilnem zrakoplovstvu enkrat temeljito prečistijo. Katastrofa iz leta 1933 je ostala zavita v meglo, saj so ugotovili, da je kriva — »megla«. Včerajšnja katastrofa naj bi bila zopet posledica megle. Naj že bo ta trditev pravilna ali nepravilna, prav čudno pa je, da kljub tej megli nad Ljubljano vendarle puščajo letala. Ako je radi megle letenje tako nevarno, da se potem z mirno dušo lahko odgovorni ljudje opravičijo na meglo, potem bi bila dolžnost odgovornih funkcionarjev, da nad Ljubljano sploh ne pustijo nobenega jetala več, kajti megla je nad Ljubljano m njeno okolico skoraj vsako jutro. Ravno radi tega, ker je megla nad Ljubljano kaj običajen pojav, so morali ljubljanski vodje zrakoplovstva s to meglo računati. Mogoče bi bilo opravičilo lažje, če bi se nad Ljubljano pojavila megla v jprav dolgih časovnih presledkih in popolnoma slučajno. Ko pa je ljubljanska megla zaslovela že po vsej državi, po našem skromnem mnenju ta megla prav radi svoje popularnosti nikakor ne more biti vzrok nesreče.
Vsak laik ve, da ima pilot v svojem avijonu na razpolago aparate, iz katerih lahko vidi, kako visoko leti. Spričo pravilne uporabe teh aparatov, o katerih moramo biti prepričani, da so delovali v redu, je nemogoče, da bi pilot ne mogel vedeti, kako visoko leti, četudi bi bila megla popolnoma ne-prodirna.
Ne moremo se otresti suma, da megla pri včerajšnji katastrofi ni igrala posebne vloge. Ako je bil pilot v normalnem stanju, je moral opaziti, da leti tik nad zemljo. Poleg tega je pilot prav gotovo videl tudi pod seboj tla, saj je letel tako nizko, da so ga ljudje kljub megli lahko videli in to popolnoma razločno. Če so videli ljudje avijon, koliko bolj je potem opravičena domneva, da je videl pilot tudi zemljo pod seboj.
Žrtvam katastrofe, posebno pilotu in mehaniku, je za vedno onemel jezik. Ta dva bi poleg potnikov edina mogla povedati neposredni vzrok nesreče. Radi njih in radi žrtev, ki padajo pri razvoju naše civilne avijacije, pa je dolžnost vseh poklicanih, da s skrajno brezobzirnostjo in z največjo strogostjo izvedejo preiskavo. Nočemo še enkrat ponavljati, da je po poročilih, ki smo jih objavili, nagajal motor že predvčerajšnjim na Sušaku, da je potem tudi pri cdletu z ljubljanskega letališča bučal tako, da so ljudje preplašeni bežali iz hiš, hočemo pa poklicane samo opozoriti na to, da ne bi bilo odveč, če se potrebna pozornost posveti tudi tem okolnostim.
Zdi se nam tudi nepravilna druga okolnost: uprava ljubljanske civilne avijacije je lahko po 15 smrtnih žrtvah, ki so nastale tekom treh let, sama opazila, da se obremenjujoče govorice obračajo tudi proti njej. Ko se je letos v Berlinu dogodila težka stavbinska nesreča na G6ringovem bullevaru in ko so se še pred uvedeno preiskavo širile govorice, da nosi odgovornost za nesrečo tudi mestna uprava, je celokupno vodstvo gradbenega oddelka odložilo svoje funkcije in zahtevalo proti sebi preiskavo. V takih slučajih more potem javnost priti do jasnega zakl jučka, kako je bilo z nesrečo in kako je z odgovornostjo: kar je pa najvažnejše: v takih slučajih se potem šele z vso sigurnostjo ugotovi tudi pravilnost ali nepravilnost delovanja odgovornega vod-stva in se — ako ugotovi preiskava nasprotno — najtemeljitejše odbijejo vse neupravičene govorice proti vodstvu. Bilo bi v interesu pomirjenja javnega mnenja in nadaljnjega zaupanja v naše civilno letalstvo, ako tudi ljubljanska uprava »Aeroputa« sledi temu primeru in sama zahteva proti sebi najstrožjo preiskavo. Kakor rečeno, bi bilo to samo v splošnem in njenem interesu! Tudi naš ugled pred inozemstvom bi ne utrpel toliko, ako bi ves svet izvedel, da so posredno odgovorni ljudje sami zahtevali proti sebi preiskavo. Šele potem, če bi tudi ta preiskava ugotovila popolnoma pravilno postopanje
kriv?
in ravnanje zrakoplovne uprave, bi se tudi javnost in inozemstvo moglo prepričati, da so bile tu vmes res višje sile, kakor je ljubljanska megla...
Kje je bil Jarošenko prejšnjo noč?
Ljubljana, 16. julija.
Razumljivo je, da se naša javnost zanima za vsako malenkost, ki utegne biti v zvezi z včerajšnjo katastrofo. Tako se je včeraj po Ljubljani raznesla med drugimi tudi vest,
da so pilota Jarošenka v poznih nočnih urah videli v baru kavarne »Nebotičnik«. Vaš poročevalec je imel priliko govoriti z gospodom, ki je sam rezervni pilot in pozna Jarošenka prav dobro. Ta gospod je z vso gotovostjo potrdil, da je videl pilota Jarošenka v »Nebotičniku«. Bil da je tedaj v družbi v Ljubljani znane dame Sonje X., ter sta bila, po trditvi tega gospoda, oba prav, veselo razpoložena.
Gotovo je, da bi bil-o zelo zanimivo vedeti, kako in kje je prebil noč človek, katerega prisebnosti je zaupanih 6edem človeških življenj. Zato je naš poročevalec skušal dognati, kako je bilo z Jarošenkom zadnjo noč.
Piloti in mehaniki, ki spremljajo letala na progi Ljubljana—Belgrad imajo svojo sobo v hotelu Miklič. Ko 6e je naš poročevalec danes zjutraj obrnil na vratarja hotela Miklič ter ostalo osebje, so ti trdili, da je šel Jarošenko na predvečer nesreče spet že okrog 10. ure. Prej da je bil baje v kavarni in od tam odšel naravnost v svojo sobo.
Naš poročevalec se je obrnil zjutraj telefonično tudi na kavarno »Nebotičnik«. Tam eo odgovorili, da o zahajanju gostov v njihovo kavarno in bar principijelno ne dajejo nobenih informacij.
Kakor je razvidno, so si trditve nekaterih, ki pravijo, da so videli Jarošenka ponoči v »Nebotičniku« ter trditve osebja hotela »Metropol« v popolnem nasprotju.
Pivk Tilka .
Kaj pravi inž. Sondermayer
Ljubljana, 15. julija.
V	zvezi z včerajšnjo avijonsko katastrofo je prispel snoči v Ljubljano tudi direktor »Aeroputa-« inž. Tadija Sondermayer iz Belgrada. Takoj po prihodu se je odpeljal na kraj nesreče, kjer si je v družbi ostalih funkcionarjev in članov komisije ogledal kraj nesreče. Novinarjem ni hotel dati nobenih posebnih podatkov o rezultatih preiskav* ter jih i je opozoril, da bo poročilo za javnost izdala vo- I jaška zrakoplovna komanda. Glede svojih osebnih impresij, ki jih je dobil na podlagi ogleda in preiskave, pa je inž. Sondermayer izjavil, da je bilo vse, tako pilot, kakor materijal in celotna organizacija na svojem mestu. Po njegovem mnenju gre za slučaj nesrečnih okolnosti, da je bil pilot prav v času, ko je nadletaval hribček, obdan z vseh strani od megle, da jfe tedaj zadel v visoko drevo in se je zaradi tega avijon zrušil.
Trupli pilota in mehanika prepeljani v Zemun
Snoči eo trupli pilota Jarošenka in mehanika Anušiča prepeljali v Belgrad, kjer ju bodo pokopali na zemunskem pokopališče.
\
Okrog kraja nesreče...
Ljubljana, 16. julija.
Daleč naokrog so culi tresk
Kako silovita je bila letalska katastrofa v gozdu nad Dol. Hrušico, je očitno iz oikolnosti, da so na daleč okrog ljudje čuli pok in tresk letala. Mnogi prebivalci ni Dolenjski cesti in na Barju so bili zjutraj navajeni opazovati jutranji let potniškega letala. Navadili so se bili že na njegovo brnenje in valovanje. Zadnje dneve so nekateri ljudje finega sluha pripominjali, da ne more pri motorju letala biti vse v redu. Pred dnevi je celo neki gospod opazoval, kako ee je letalo pri povratku majalo in
vrtilo nad rožniškim gozdom. Letelo je le nekaj metrov nad drevjem in strahoma so nekateri pri-čakovalK da nastopi vsalk trenutek katastrofa.
Neki inženjer, ki stanuje v bližini cerkve Sv. Srca Jezusovega, je včeraj zjutraj opazoval poleit letala. Priletelo je prav v bližino cerkve in nato zavilo proti Golovcu. Imel je občutek, da ne more biti z letalom vse v redu. Kmalu nato pa je od golovške strani začul silen pok in tresk. Tudi na Barju, kjer je zjutraj valovila gosta megla, so se ljudje začudili, ko je naenkrat prenehalo letalovo brnenje in je vse utihnilo. Nekaj sekund nato pa so slišali močan tresk. Vsem je bilo jasno, da je moralo letalo treščiti v gozdu na tla. Nekateri 60 tako pohiteli čez Golovec in .bili so med prvimi opazovalci.
Kaj pravi Škofova mati /
V prijazni hišici št. 26 v Dol. Hrušici, nekaj korakov pod krajem nesreče v gozdu, stanuje Frančiška Škofova. Kratko je povedala o nesreči vašemu poročevalcu:
»Pravkar sem kuhala zajtrk. Okrog tričetrt na šest je naenkrat zahreščalo, kakor da bi se v gozd pripodil zmaj. Vsa seim se stresla, ker je letalo priletelo nad mojo hišo. Zdaj in zdaj, sem si mislila, bo padlo na hišo in jo podrlo. Vse drugače je brnelo kot navadno. Ko je letalo padlo, je naenkrat začelo goreti.«
Pri Škofovih so imeli včeraj mnogo posla. Kolesarji so tam puščali svoja kolesa.^ Vsi domači so prevzeli funkcije čuvajev koles. Kolesarji so jim dajati napitnino po 1 Din. Bilo pa je tam okrog hiše velikansko skladišče kolčs.
Fantiči, ki so sprva ogledovali ruševine kolosa, so se pozneje spravili na to, da so čuvali kolesa. In kar pulili so se za vsakega kolesarja, ki so ga že od daleč ustavljali: »Gospodi Za dinarček dajte meni kolo spravitil« Taksa za motocikle je pa bila po 2 Din. Imeli so posla s kolesi ve« dan. Lahko rečemo, da je včeraj privozilo na kraj nesreče do 5000 kolesarjev in motociklistov. Pa tudi avtomobilski park je bil velik. Katastrofa je neposredno povzročila hitro mobilizacijo kolesarjev. Velik ljudski val je trajal do poznega večera. Kajti tja so zvečer pohiteli tudi ljudje, ki so bili podnevi zaposleni. Pravijo, da je bilo tam do 20.000 ljudi. In to število skoraj da ne bo pifetirano.
Mali karamboli, tatvine in drugo
V silnem diru in toku se je primerite več majhnih karambolov. Trčil je kolesar ob kolesarja, ko je eden skušal prehiteti drugega. Težjih nesreč ni bilo. Čudovit red je drugače vladal. Ni bilo potreba posebne cestne policije, ki naj bi vzdrževala prometni red. Vse je šlo še nekam kar po vrvici.
Mnogi kolesarji pa so bili ob povratku iz gozda dokaj presenečeni. Svojega kolesa niso več našli. Nekateri so pozabili na kraj, kamor »o položili svoje kolo. Dolgo so ga potem iskali. Nekateri 60 imeli srečo, da so naposled našli pravo kolo. Drugi pa so morali mahniti domov per pedes apostolorum. Izvršenih je bilo nekaj tatvin koles, kar ni pri takem navalu nič čudnega. Saj tu je bila prava prilika za prebrisane pokl;cne tatove koles. K sreči so najdrznejši specijr'v kolesarskih tatvinah pod ključem, drugače bi ti imeli včeraj 6vojo bogato žetev.
Še nekdo je prišel pri tej grozni nesreči na svoj račun: Ker je vladala vročina, so nekateri sladoledarji krenili s svojimi vozičku v Dol. Hrušico. Mahoma so razprodali svojo zalogo sladoleda. Naravno, da so tudi bizoviške in štepanjske gostilne imele velik obisk.
Berlin, 15. julija. AA. (DNB). Nocoj je v 90. letu življenja umrl predsednik sovjetske znanstvene akademije prof. dr. Aleksander Karpinski. Pokojnik je fbil 50 let član ruske znanstvene akademije. Za predsednika je bil izvoljen pred prihodom 6ovjetov na oblast.
.	Ona	Din	1—
d dom
Stev. 160	v	ffutiliani,	16.	|uU|a	1936	tm	1.
mtiLm
Kaj dela Avala?
Ljubljanna, 16. julija.
Ne vemo še točno, koliko komisij si je včeraj ogledalo kraj nesreče in ugotavljalo vzroke. Vemo pa to, da bi labko že davno bil objavljen tudi službeni komunike katerekoli komisije. Pri včerajšnji katastrofi je padlo sedem žrtev In javnost ima pravico, da izve podrobnosti o tej nesreči. Člani komisij ne smejo — in to je prav razumljivo — dajati
o	rezultatih preiskave prav nikakih izjav. Če kdaj, so se tega načela člani komisij striktno držali včeraj. Kazen inž.^ Sondermayerja, ki je povedal samo svoje osebne vtise, ki so obsegali tri stavke, in razen dr. Rapeta, ki je včeraj zjutraj takoj po nesreči izjavil nekemu novinarju, da leži krivda po njegovem mnenju na pilotu, ki da ima slabe živce, ni noben član komisij črhnil niti besedice. Tem bolj je zaradi tega javnost pričakovala službenega komunikeja.
Danes smo vse jutro dirjali za tem komunikejem. Ob zaključku lista pa izvemo, da je ta komu-
nike bil izdan v Belgradu in da je belgrajska Avala, kot naša časopisna agencija, ki bi morala ta komunike še tekom noči dostaviti vsem svojim podružnicam, izročila komunike samo belgrajskim listom. Tako je verjetno, da sta današnja »Politika« in »Vreme« v svojih belgrajskih izdajah, ki izidejo v jutranjih urah, prinesli te komunikeje. Tako se zgodi, da o nesreči, ki se je zgodila v Ljubljani, prinašajo prvo uradno poročilo belgraiski časopisi,
-	r	'	r	«
da bi poslala uradne komunikeje tudi ostalim listom v državi. V prvi vrsti bi morala Avala dostaviti te komunikeje ljubljanskim listom, ker so ravno oni v teh vesteh najbolj interesirani. Ugotavljamo, da
s tem	belgrajske	liste,	istočasno pa ape-
liramo na vlado, da naj dejansko dokaže, kako ji je ležeče na tem, da ne dopušča svoji časopisni cgenciji ravnanja, ki v vsej javnosti vzbuja opravičene proteste proti neenakopravnosti I
Okupacija Abesinije napreduj«
Beseda strokovnjaka
Ljubljana, 15. julija. ifiKušen priot, o katerega kvalifikaciji,slišimo samo najboljše, nam je danes v zvozi z nesrečo poslal sledeče svoje mnenje, ki ga prav radi tega, kor to mnenje ni osamljeno, objavljamo v poloti.
K tragični letalski nesreči, ki nas je zadela, bi si usojal pripomniti par besed, ker so mi zdi, da ima tudi javnost pravico spregovoriti pri tem.
To je v kratkem času že druga katastrofalna nesreča, ki je zadela naše potniško letalstvo in to v istem kraju, pri skoraj istih razmerah. Spričo dejstva, da je pri nas zelo majhen letalski promet, pomeni to vsekakor rekord, ki kaže, da nekaj ni v redu.
Prvo nesrečo bi §e lahko smatrali kot slučaj ali kot krivdo megle, toda druga jasno govori o čem drugem. Že samo dejstvo, da se letalo ni moglo dvigniti od starta do mesta nesreče (kar znaša gotovo najmanj dva kilometra) za onih borih 60—80 m, pa bilo tudi 100 m, katera višina bi bila potrebna za prelet tamkajšnjih hribčkov, do-voljno priča, da motorji niso bili brezhibni. Eventuelni izgovor, da radi megle pilot tega ni mogel storiti ali da je izgubil orijentarijo, absolutno ne drži, ker, kdor le malo pozna letalstvo, ve, da kaj takega v tem slučaju ni bilo mogoče in Jarošenku tega ne bi mogli pripisati. V ostalem pa, kar se megle tiče, če se že na vsak način hoče v megli startati, — seveda, če jo vid-
ljivost tako velika, da to potniško letalo sploh more tvegati, — naj bi se doseglo nad letališčem ali nad ravnino severno od njega, potrebno višino za prelet okoliških hribov in bi se šele nato zavzelo smer proti cilju. V slučaju pa, da bi motorji ne bili popolnoma brezhibni, bi bilo to Še celo potrebno. Že radi tega, da bi v slučaju resnejše pokvare pilot imel dovolj prostora za zasilni pristanek. Sploh pa, kolikor vem, se to na vseh letališčih prakticira, še posebno bi bilo to potrebno za naše. Tudi se mi zdi, da bi bilo primerno za naše kraje, ki so hriboviti, bolj okretno letalo, z večjo možnostjo hitrega dviganja, kot je to n. pr. oni dvokrilnik, ki je obratoval zdaj par dni na tej progi.
Navedel bi še par točk, ki se nam zde važne:
1. Koliko ur letenja so imeli motorji in kdaj so bili zadnjič v generalnem popravilu?
2. Ali so se preizkusili motorji pred poletom tako, da so vsaj 15 minut delovali, od tega 3—5 minut pod polnim plinom?
3. Ali je bilo Število obratov vijakov v minuti dovoljno, kakor je predpisano za to letalo?
Če bi se vse zgoraj navedeno izvršilo, do nesreče verjetno ne bi prišlo. O kakem slučaju tu nikakor ni govora. Mogoča bi bila potem samo še kaka motnja v pilotu samem, kar se pa tudi ne bi smelo zgoditi in je tudi pri tako rutiniranem pilotu malo verjetno.
Anglija je popustila:
Sporazum o Dardanelah dosežen
Montreux, 15. julija. Na popoldanski seji dar-danelsko konferenco je bil ruski spreminjevalni predlog k angleškemu načrtu za novo dardanelsko pogodbo sprejet brez debate. Angleško-ruska na-eprotstva, ki 60 bila zadnje čase tako velika, da je izgledalo, da bo prišlo do preloma, so se torej izgladila in bo še tekom noči sprejeto besedilo tega težavnega Člena, po katerem dobijo pravico do prostega prevoza skozi Dardanele vsa brodov-ja zavezniških držav, ki so včlanjena v Zvezi narodov, kakor tudi posebne zveze držav, h katerim pripada tudi Turčija. Potemtakem smejo Rusi svobodno prevažali svoje brodovje iz Črnega morja na druga bojišča, kadar bodo šli na pomoč svojim zaveznikom, ravno tako pa smejo tudi drugo črnomorske države priti skozi Dardanele na pomoč črnomorskim državam, če imajo z njimi zvezne pogodbe.
Ta sporazum pomeni uspeh fraricosko-rusko-roniunske delegacije in zmago njihovih teženj. Ta-
ko se zdi, da bo novi dogovor podpisan že koncem tega tedna ali pa pričetkom naslednjega. Romunska delegacija se je za predlog izrekla, vendar še ni dala končnoveljavnega pristanka, ker je zun. minister Titulescu še vedno odsoten. Le jugoslovanski in japonski delegat se nista izrekla niti načelno za nov dogovor z utemeljitvijo, da bosta vsebino dogovora prej poslala svojima vladama na vpogled. Vendar zaradi tega ni pričakovati neuspeha sporazuma, ker bosta tudi ti dve delegaciji prinesli s seboj pritrdilen odgovor. Vse delegacije so si edine v tem, da ima pri tem velike zasluge Anglija, ki je sedaj zavzela veliko bolj spravljivo stališče k predlogom tujih delegacij, kakor ga je zavzemala v začetku konference. Opazovalci pravijo, da bi Anglija, če bi še dalje vztrajala pri odklanjanju ruskih predlogov, razbila konferenco in bi s tem moralno oškodovala vse tiste države, ki so ostale zveste mednarodnim pogodbam.
Španija v vrtincu krvavih spopadov
Madrid, 16. julija, o. V torek je bil pogreb ubitega monarhističnega voditelja Calvo Sotello v Madridu. Pogreba se je udeležilo preko 30.000 ljudi. Na pogreb je prišlo tudi odposlanstvo carskega parlamenta v avtomobilih. Toda masa je bila ogorčena in je začela proti njim vzklikati, da so morilci Calva Sotello. Zato so se odposlanci vrnili domov. Mase, ki so se zbrale potem na pokopališču, so demonstrirale proti španskemu parlamentu in predsedniku republike in dvigale roke v fašistični pozdrav. Pogreba se je bil udeležil tudi vodja ljudske akcije, Gill Robles. Po pogrebu so se razvfie velike demonstracije, prišlo je do streljanja, pri katerem je bilo več ljudi ubitih.
Madrad, 16. julija. AA. Glavni odbor parlamenta je danes podaljšal še za en mesec tako zvano stanje pripravljenosti, ki velja za vso Španijo.
Madrid, 15. julija. AA. Med streljanjem, ki je najtalo po pogrebu umorjenega Calva Sotella, so ubili tri desničarje, šest oseb pa je hudo ranjenih.
Madrid, 15. julija. AA. (DNB) Skupina delavcev, ki stavkajo in ki so pristaši anarhistično-sin-dikalistične delavske zveze, je ubila v nekem madridskem predmetju gradbenega delavca socijalista, ki je po sklepu socijalističnega sindikata ostal na delu.
Madrid, 15. julija, o Iz vseh krajev Španije prihajajo poročila o številnih aretacijah pristašev desničarskih strank.
Madrid, 15. julija, o. Desničarski poslanec grof Guagliano je na današnji seji glavnega odbora parlamenta izjavil, da zapuste poslanci nacijonalnega bloka parlament dokončno. Govornik je izjavil, da pomeni umor Calva Sotella javen zločin in da zato poslanci nacijonalnega bloka ne morejo več sodelovati v parlamentu z osebami, ki so moralni udeleženci tega zločina. Zločin je nastal zaradi brezobzirne marksistične propagande. Še nedavno tega je neki socijalistični poslanec sredi parlamenta izjavil, da so atentati na politične nasprotnike ne le razumljivi, temveč celo zakoniti.
Gdansk ne razburja Poljske
Varšava, 16. julija, o. V tukajšnjih političnih krogih se trdovratno vzdržuje vest, da pripravlja Hitler posebno noto, s katero bo dal pojasnila na noto poljske vlade zaradi incidenta, ki ga je povzročila nemška križarka »Leipzig« v gdanskem pristanišču. Vsi pričakujejo, da bo pi6an ta nemški odgovor v zelo mirnem tohu in bo bistvena vsebina ta, da Nemčija ne želi in noče, da se bi incident s križarko spravljal v zvezo z nastopom
Eredsednika gdanskega senata Greiserja pred ZN. ist »Curier Warcavski« pravi, da pomeni to od-
krilo nemško željo, da se likvidira gdanski spor. Brez podlage so vse govorice in vesti, da hoče Nemčija zasesti Gdansk tem bolj, ker tudi Nemčija ve. da bi to pomenilo smrt cvetočega mes(a
Pri vsem tem pa je napetost, odnosno razmerje med vladajočo stranko in opozicijo v Gdansku neznosno. Policija še vedno zatira opozicijsko časopisje v Gdansku in je pred nekaj dnevi aretirala urednika gospodarskega lista, ki je napisal v nekem poljskem listu članek in zahteval, da Poljska jasno oriše svoje stališče do tega problema.
„Sankcijonisti so dvignili bele zastave"
Mussolinijev govor ob uklnjenju sankcij
Rim, 16. julija, o. Včeraj so bile v Rimu prirejene veličastne manifestacije za dan, ko so vse evropske države ukinile sankcije proti Italiji. Vse mesto je bilo okinčano z zastavami, zvečer pa so se ogromne mase ljudstva ob pol 8 zbrale pred beneško palačo. Ljudstvo je vzklikalo Mussoliniju in fašizmu. Kmalu nato se je Mussolini v beli obleki pojavil na balkonu ih z nasmehom na ustnih govoril zbranim množicam: »Daries 15. julija so vse sankcionistične države vsega sveta dvignile bele zastave v znak, da hočejo premirje z nami. To ni samo znak navadne predaje, temveč je to želja vseh držav, da vzpostavijo redne odnošaje z Italijo. Naša zmaga je odprla Evropi oči, tista zmaga, ki je last vseh Italijanov in vseh mož, žena in otrok. Noben Italijan ni imel strahu zgrabiti za puško in iti v boj, in ni ga bilo Italijana na bojišču, ki bi se sovražniku predal. Vsak je žrtvoval vse, v srcu pa je nosil prepričanje o zmagi civilizacije in pravice, ki sta in še bosta
Addis Abeba, 15. julija. Agencija Stefani poroča, da prihaja vedno več abesinskih plemenskih 1 šefov, da se poklonijo podkralju in prisežejo zvestobo Italiji. Med njimi je nekaj zelo uglednih vojskovodij, ki eo se še pred nedavnim pod rasom Našibu borili proti Italijanom v okolici Hararja. Prišli so v mesto Javello, ki leži kakih 140 km severno od Mege, tam, kjer se sitekajo najvažnejše puščavske ceste, ki vodijo iz Ogadena v ozemlje jezer. Predstavljeni so bili generalu Gelozo, ki je poveljnik le-tega oddelka v Abesiniji, ter mu prinesli v znamenje vdanosti lepa darila za podkralja in abesinskega cesarja. Isto se je zgodilo na drugih krajih pokrajine Sidamo, ki je zdaj popolnoma v rokah italijanskih čet. Nikjer ne zadevajo italijanske čete na kakšne večje težave in njihovo zase-I danje ozemlja je podobno mirnemu prodiranju po prijateljskem ozemlju. Razen par sabotažnih dejanj, ki jih uprizarjajo posamezne skupine roparskih oddelkov bivše neguševe vojske, lahko trdi, da je vsa pokrajina pomirjena. Ravnatelj italijanske go-podanske komisije, ki deluje v Addis Abebi in ima nalogo urediti vprašanje valute v novozacedenem
zmagali v Evropi in v Afriki.« Ogromne mase so burno pozdravljale duceja, da se je moral šestkrat prikazati na balkonu.
Železnica med Češko in Romunijo
Bukarešta, 16. julija, o. Romunska in Češkoslovaška sta se sporazumeli, da bosta zgradili stra-tegično železnico, ki bo vezala obe državi. Ta železnica bo imela svoj pomen v tem, da se bo v primeru vojske po njej prevažalo vojaštvo in vojni materijal. Sklenjeno je bilo, da se proga začne takoj graditi in bo za romunski delež pri tej gradnji Češkoslovaška dala Romuniji posojilo. Izvršitev načrta so pospešili zaradi zamotanega položaja in vojne nevarnosti v Srednji Evropi.
cesarstvu, kakor tudi vprašanje priseljevanja italijanskih kolonistov po Abesiniji, je izjavil, da je a svojim delom zelo zadovoljen in da bo lahiko polagoma na desetine tisočev italijanskih kolonistov našlo plodovite zemlje za obdelovanje, ne da bi s tem storili kakšne krivice domačemu prebivalstvu. Deževje, ki se je začelo po vsej Abesiniji, dela sicer velike težave prometu. Toda italijanske čete so ec že prej oskrbele z vsemi potrebščinami, tako da ne obstoja nika/ko vprašanje, da bi sedaj njihova prehrana prišla v nevarnost ali da bi njihova osebna varnost na izpostavljenih točkah zasedenega ozemlja bila ogrožena. Pri sprejemu zastopnikov kopske cerkve v palači podkralja, je govoril v imenu vse duhovščine vrhovni poglavar cerkve Abuna Cirilo« in izjavil, da kopeka cerkev blagoslavlja Italijane zaradi njihovega miroljubnega obnašanja in zaradi njihove velike skrbi, ki jo izkazujejo preizkušenemu abesinskemu ljudstvu. Podkralj Gra-ziani je odgovoril, da bo smatral za svojo sveto dolžnost, da se bo verska enakopravnost v Abesiniji vedno spoštovala.
Populisti ne zaupajo Metaksasu
Solun, 16. julija, m. Po vesteh iz Soluna sta populistična in nacionalno-populistična stranka izrekli nezaupnico predsedniku vlade Metaksasu. Na sestanku vodstva jiopulistične stranke je član izvršilnega odbora Mauro Mihailos podal obširno izjavo, ki jo je objavilo tudi časopisje, in sicer da so nekatera člani Metaksasovega kabineta napravili težke pogreške ter da je on pooblaščen od stranke, da zbere vse potrebne podatke, ki jih bo nato dal na razpolago predsednistvu vlade in v javnost. Meta-ksas je glede te izjave dejal, da bo počakal še konkretnejših podatkov in bo šele potem odgovoril.
Malta steber angl. imperija
London, 16. julija, o. Lori Plimuth je z ozirom na vesti, da namerava Anglija premestiti svojo pomorsko bazo iz Malte na kak drug prostor v Sredozemskem morju, izjavil, da Anglija take namere sploh nima, niti ne misli izprazniti Malte, temveč hoče Malto celo preurediti in jo pripraviti z avsako obrambo. Lord Plimuth odgovarja tudi lordu Stricklandu, bivšemu guvernerju na Malti, ki je dejal, da je angleška vlada že lansko jesen namera'vala preseliti civilno prebivalstvo iz Malte, in dejal, da to ne oigovarja resnici, temveč da je res prav nasprotno, da je Malta bolj kot kdaj poprej danes nepremagljiva in v tej smeri bo šlo vse delo angleške vlade.
Titulescu poroča
Bukarešta, 16. julija, m. Na nocojšnji seji ministrskega sveta je romunski zunanji minister Titulescu podal obširno poročilo o svoji politiki. Ministrski svet je Titulescu odobril njegovo poročilo in izrekel zahvalo za njegovo delo.
Varšava, 16. julija, o. Vlada je včeraj izdala službeni komunike, ki z njim javlja, da je dobil general Riz Smigly, generalni inšpektor celokupne oborožene poljske sile in naslednik maršala Pil-sudskega, naslov »prva osebnost v državi za predsednikom republike«.
Lokarnska konferenca
London, 16, julija, o. Opazovalci pravijo, da je bila lokarnska konferenca radi tega odložena, ker si Anglije še ni na jasnem, kakšno stališče bosta dokončno zavzeli Italija in Nemčija in kaj te dve državi prav za prav hočeta. Zato bo angleška vlada po svojih poslanikih v tej zadevi vprašala v Berlinu in Rimu, Sir Erick Drummond, angleški poslanik v Rimu se je že včeraj zglasil pri Mussoliniju in ga vprašal za pojasnilo, kako si Italija tolmači avstrijsko-nemški sporazum in kakšni so pogledi Italije na evropsko politiko. Berlinski poslanik sir Erick Phipps, pa bo šele zaprosil za av-dijenco pri Hitlerju in prosil, da nemška vlada pismeno odgovori na angleško vprašanje. Anglija namerava šele po pozitivnem odgovoru Italije in Nemčije privoliti v lokarnsko konferenco. Zffadi tega je potrebno vedeti za stališče Italije in Nemčije. Francija proti odlašanju
London, 16. julija, o. Francoski poslanik v Londonu je imel danes dopoldne daljši razgovor s stalnim tajnikom zunanjega urada Vansittardom.
Diplomatski poročevalec Reuterjeve agencije je zvedel, da je francoska vlada sklenila izvesti pritisk in doseči, da bi se lokarnski sestanek v treh vendarle vršil 22, julija. Edini sad tega sestanka bi bil ta, da bi se spričo novega italijansko nemškega sporazuma poglobila solidarnost med Veliko Britanijo in Francijo. Vse kaže, da se Vel ka Britanija nahaja pred dvema sklepoma: da sprejme francosko stališče in da počaka, da belgijska vlada zahteva od Velike Britanije zamstvo proti nepo-vzročenemu napadu, opirajoč se na garantno pismo iz marca t. L, s*!i pa da odkloni francoski predlog log o trojni konferenci lokarnskih držav in da skuša prirediti konferenco vseh petih lokarnskih držav kasneje, ko bo dana možnost skupnega sestanka med Francijo in Nemčijo.
London, 15. julija. AA. (Stefani) Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta. Predsedoval ji je predsednik ministrskega sveta Ra!dwin. Smatrajo, da so sklenili predlagati odložitev konference lokarnskih držav, dokler položaj ne bo postal jasnejši. Med tem pa naj bi se nadaljevale kon-sultacije z vladama v Rimu in Berlinu.
Belgrad, 16. julija, m. Sodniški odbor jugoslovanske nogometne zveze je za nedeljsko tekmo med Ljubljano in BSK-om določil za sodnika g. Kniferja.
Ban dr. Marko Natlačen pozdravlja udeležence Balk. konference, ko odhajajo
Ljubljana, 15. julija.
Nocoj ob 8. je ban dravske banovine dr. Marko Natlačen priredil v unionski dvorani udeležencem gospodarske konference Balkanskega sporazuma svečan banket, ki so se ga udeležili vsi člani posameznih delegacij s predsednikom na čelu in poleg bana še mestni župan dr. Adlešič, ravnatelj banske uprave, drugi visoki uradniki, zastopniki prosvetnih ustanov itd. Na banketu je g. ban dr. Natlačen pozdravil zbrane goste s sledečo zdravico:
»Kot ban dravske banovine in domačin, naj prva moja beseda velja visokim poglavarjem štirih držav, ki tvorijo Balkanski sporazum in ki so vas kot svoje delegate poslali na zasedanje gospodarskega sveta Balkanskega sporazuma, da utrdite medsebojno prijateljstvo teh držav in poglobite njihove medsebojne gospodarske stike.
Nj. Vel. kralj Karol II. rum,, Nj.Vel. kralj Jurij II. grški, Nj. Ekselenca gospod predsednik Turčije in naš vladar Nj.Vel. kralj Peter II. naj živijo!
(Pri teh besedah so vsi gostje vstali in z navdušenimi vzkliki pozdravili vladarje držav Balkanskega sporazuma.)
V	posebno čast si štejem, da si je delegacija Balkanskega sporazuma izbrala kot sedež svojega zasedanja dravsko banovino, in sicer njen najlepši biser Bled. Gospoda, videli ste naravne krasote nase domovine, videli pa tudi, da so ti lepi kraji sposobni, da v vsakem oziru zadovoljijo tudi razvajene letoviščarje. To lokalno noto moram v svojem pozdravnem govoru podčrtati, saj je bilo eno izmed točk vašega posvetovanja tudi pol tični sporazum, ki poleg našega Primorja najbolj zadeva dravsko banovino. Obilen tujski promet je gospodarska potreba tega dela naše države. Zato je baš v Sloveniji za to točko vašega gospodarskega programa najživahnejše. Izredno bom vesel obiska in bivanja grških, romunskih in turških državljanov v naših letoviščih. Zagotavljam vas, da jih bomo gostoljubno sprejeli in da bodo tudi zadovoljni od nas odhaj&li. In kakor sem uvodoma izrazil svoje veliko veselje, da se je to gospodarsko posvetovanje vrillo v dravski banovini, tako želim iz vsega srca, da bi vaše posvetovanje kar največ prispevalo k zboljšanju skupnih gospodarskih interesov držav Balkanskega sporazuma, k njihovemu pro-cvitu na trgovskem, prometnem in turističnem po-
I	iv U U*n “ kU£em: Balkanski »porazum naj
Pričevanje proti Arnavtoviču končano
Belgrad, 16. julija, m. Včeraj je bilo končano zasliševanje prič v razpravi proti atentatorju Damjanu Arnautoviču in tovarišem. Zaslišane so bile včeraj še tele priče: g. Anastasijevičeva, ki je pod prisego izpovedala, da ie v gostilni Avijon v Ra-ljovici dobro slišala, kako je Arnautovič dejal, da je on komunist in da bo ubil predsednika vlade dr. S>tojadinoviča in še devet drugih ministrov, nazadnje pa še sebe; Aleksander Aksentijevič, šalu-kovič, ki je 6. marca stregel Arnautoviču kot natakar, Blagoje Prvulovič, pristaniški delavec, šofer Milorad Zorič, ki je Arnautoviča vozil, skupščinski služitelj Vlada Petrovič in pristaniški delavec Bogoljub Dimitrijevič. Glede ostalih prič, ki 6e niso odzvale pozivu sodišča, je drž. tožilec smatral, da njihovo pričevanje ni potrebno, ker so po njegovem mnenju na podlagi dosedanjih izpovedi ugotovljene kazensko-pravno odgovornosti za vse obtožence ter si je sodišče lahko ustvarilo točno sliko. Pri današnji razpravi se senat peča z 10 predlogi, ki jih je stavil včeraj Arnautovičev zagovornik Vojislav Vujanac. Med temi predlogi so tudi, da se izvrši rekonstrukcija dogodkov v skupščini dne 6. marca, da se zasliši še poslanec Kunjašič, predsednik skupščine Čirič in nazadnje še predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič.
+ Dr. Adolf Korce
V	osmrtnici za pokojnim dr. A<k>Ifom Korčetom so pomotoma izostala še sledeča imena žalujočih: Lucija, Milena rojena Velepič, in Malči roj. Dovžan, svakinje.
Včerajšnje plavalne tekme na Iliriji
Ljubljana, 16. julija.
100 m prosto: Vilfan 1:0:02! S tem časom je Vilfan postavil nov jugoslovanski rekord. Cas je izboljšal za 2 in 2des. sek. Nastopil je sam
100 m prsno: Cerar 1:18:9, Binder 1:21:2, Bi-ber 1:33. Med Cerarjem in Binderjem je bila resna bitka, kdo bo prvi prispel na cilj. Vendar je Binder plaval zelo dobro. Lep je tudi njegov stil.
100 m hrbtno: Schell 1:18:6, Pestevšek 1:27, Tiran 1:44. Schell je dal svojima tekmecema 10 sekund »fora«. T u moramo omeniti predvsem mladega in nadarjenega Pestevška, ki je progo preplaval v zares lep>em času. Z pridnim treningom zna doseči še lepše uspehe.
100 m hrbtno, dame: Bradač 1:36:9!!, Zalokar 1:50:1, sledita še Avčin in Fine.
100 m prosto, dame: Fine Saša 1:41:4, Binder 1:41:5, Vozel 1:50:4, Jerale. S svojim rezultatom nas je zelo presentila Saša. Nič manj pa tudi Bin-derjeva.
50 m prosto, dame: Grošelj 35:5, Bradač 37:6, Kržan 39. Kljub temu, da te dame že dolgo niso nastopale, so njihovi rezultati dobri. Predvsem je lep rezultat Grošljeve.
50	m prosto, juniorji: Banko 31:9, Brumec 33:4, Verlič 33:8, Janovsky in Karbel.
Štafeta 4x50 ni. Prvo štafetno moštvo so tvorili sledeči tekmovalci: Vilfan, Skarba. Ziherl in Lenard. — Drugo moštvo pa: Banko, Schell, Hohl in Cerar.
Prva skupina je dobila rezultat 1:58:2. Druga skupina je dobila rezultat 2:2:8.
Pri štafeti sta se posebno odlikovala Vilfan f. in Ziherl.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, 18. julija: Marija Kar.
Jutri, 17. julija: Aleš.
Nožno službo imajo lekarne: Dr. Piecoli, Tyr-ševa cesta 6, tel. 28-35; Mr. Hočevar, Celovška c. 62, tel. 34-51; Mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta, tel. Moste 3. .
*
Najstarejši veteran laškega in krškega okraja obhaja danes v krogu svoje družine in sorodnikov v Velikem Širju pri Zid. mostu svoj 93 rojstni dan. Je to daleč znani in gotovo najstarejši gostilničar g. Jakob Selič. Rojen je bil dne 16. julija 1843. leta pri Sv. Miklavžu nad Rimskimi toplicami, občina Marija gradeč, kot kmetski^ sin. V svojem dolgem življenju je marsikaj doživel, kar vedno rad pripoveduje. Dobro se še spominja prvega vlaka, ki je vozil na progi Maribor-Ljubljana. Bilo je to 'leta 1848 meseca avgusta. Ljudje so se železne kače bali in prestrašili, da so božali prod njo daleč v hribe. Leta 1866. je bil v vojski z Nemci pri Koniggratzu, v kateri so Avstrijci rabili še puške, katere so morali sproti nabijati s smodnikom od spredaj. Po 8 letni vojaški službi se je vrnil na svoj dom v Velike Sirje, kjer se je poročil in prevzel gostilno, katero vodi še danes. V svojem življenju je bil skromen. Kaditi je pričel ko je bil star že 33 let, in sicer je kadil najprej le cigare. Danes mu jo pa naj-ljubša pipa, brez katere ne more živeti. Opravlja še vedno vsakdanja dela in streže gostom, ki ga kaj radi poslušajo. K njegovi obletnici mu iskreno čestitamo in mu želimo dočakati še najmanj stoletnico rojstva.
Razpis dobave premoga za mestno klavnico. Interesenti se opozarjajo na razpis mestnega poglavarstva v Službenem listu z dne 11. julija t. 1., St. 332.
Maribor pred plavalnimi tekmami
Radio
Programi Radio Ljubljana
Četrtek, II. Julija: lfi.00 Vojačke godbe (ploW«) 12.45 Poročila, vreme 13.00 Cas. aporc^. obvtotila 18.15 Vso mogoče, kar kdo hoče (iploSče po željah) me, borza 19.00 Čas, vreme, poročila, spor od, ob ve« tU a 13.30 Nacionalna usra: Moderno in olimpijske igTe (Krol-čik iz BedRrftila) 20.10 SlovenSfiina *a Slovence («. dr. Ttmlolf Kolariči) 20.30 Prenos simtoniftnega koacurtn iz Dobrne (solist Bojan Adamič) 22.00 &as,„vrenie ix>ro. Sila, spored 32.20 Ruski setalet (staro >uske diJaSko pesnil).
*
Drugi programi
ČETRTEK, 16. julUa. Belgrad I: 20.00 Pester večer 22.00 Prenos iz kavarne — Belgrad II: 20.00 Žetev v šumadidl (Aleksič) — Zagreb: 20.00 Harambafiičeva proslarva 20.80 Prenos te Boterada 22.15 Havajski trlo Dunaj: 18.30 Volaflka godba 21.00 Pester večer 22.10 Radijski orkester — Budimpešta: 19.25 Igra 22.10 Akademski zbor 23.20 Ja?a — Trst:Milan: 17.15 Vokalni koncert 20.40 Igra, nato orkestralni koncert 23.15 Plesna glasba — Rim-Bari: 20.40 Rossinijev večer — Praga:
13.10 Vojažka godba 20.05 Narodne pesmi 20.30 Rollan-dova tragedija .Zmaga modrosti« — Variava: 20.00 Španske narodne 21.00 Poljake naročim« 21.80 Zelensikega kvartet 22.U Salonska glasba — KSnigiberg: 20.10 Plesni večer — Hamburg: 20.10 Prenos koncerta s Helgo-landa — tipsko: 20.10 Vojažka godba — K6ln: 20.10 Gtramurjev koncert 21.15 Narodna glasba — Frankfurt:
20.10 Zabavni koncert — Stuttgart: 20.10 Lahka glasba
Maribor, 16. julija 1936.
Šest let že imamo ▼ Mariboru najmodernejše kopališče v državi, pa šele lansko leto smo imeli v njem plavalne tekme večjega stila. SSK Maraton je organiziral tekme za juniorsko državno prvenstvo tako vzorno, da je žel splošno zahvalo. Zaradi tega je plavalni savez poveril letos Maraton še z važnejšimi tekmami. Državno prvenstvo moštev se bo vršilo v Mariboru prihodnje dni. Prične se v petek 17. t. m. popoldne, nadaljevalo pa se bo v soboto in nedeljo ves dan. Prvenstvo moštev bo največja plavalna tekma, kar smo jih 'iosedaj v državi imeli, po številu aktivnih udeležencev pa bo obenem največja športna prireditev letošnjega leta v Jugoslaviji.
Obsežne prijave
Maraton dela za tekme že dolgo časa priprave. Poseben pripravljalni odbor seje skoraj noč in dan. Dela je čez glavo. Za kakih 500 ljudi je treba preskrbeti poceni prenočišča, poceni dobro prehrano. Klubi so prijavili rekordno število tekmovalcev, imajo pa na razpolago le skromna sredstva. Zaradi tega jim je treba v vsakem oziru iti na roko. Maraton si je ravno zaradi tega, ker je lani pripravil vsem tekmovalcem tako ugodno bivanje v Mariboru, pridobil tak sloves. Tudi letos ga ne sme zapraviti in zaradi tega se je pripravljalni odbor posebno potrudil. Upamo, 'ia bodo plavači tudi z letošnjo organizacijo zadovoljni v vsakem oziru. Poleg organizacije pa je lani zaslovel tudi mariborski bazen. Izkazalo se je, da dosegajo plavači z morja v mariborskem bazenu iste čase, kakor v morju. Kadar so tekmovali v ljubljanskem bazenu, so se vedno pritoževali nad »sladko« vodo, v kateri se težje plava, kot v morju. V mariborskem bazenu pa tega niso občutili in zato je razumljivo, da radi pridejo v Maribor. Zelo je šla prirediteljem na roko mariborska občina. V kopališču je dala plavačem velike ugodnosti in jim olajšala tudi prevoz v kopališče s polovično vožnjo za avtobuse. Mestna občina se zavela, kakega pomena je to plavalno prvenstvo za popularizacijo kopališča na Mariborskem otoku. S plavači bo prišlo veliko sto njihovih prijateljev in navijačev, ki bodo širili sloves krasnega Mariborskega otoka ter privabili v Maribor še drug«. Važnost tekmovanja pa je podčrtal tudi mestni predsednik dr. Juvan, ki je prevzel pokroviteljstvo letošnjih prireditev.
Piavači prihajajo
Med Mariborčani vzbujajo tekme že dolgo časa pozornost. Še lanskoletne prireditve so jim ostale v živem spominu. Vsi še pomnijo, koliko živahnosti so prinesli plavači na mestne ulice in v kopališče. Zaradi tega so danes z veliko radostjo sprejeli dalmatinske plavače, ki so prišli že nekaj dni pred pričetkom tekem, 'ia se privadijo na klimo in vodo. Danes zjutraj je prišlo 30 plavačev splitskega »Jadrana«. Med njimi je 9 deklet. S Splitčani je prišel tudi član ljubljanske Ilirije Frič, ki trenira že dva meseca plavanje kot vojak v Di-vuljah, ker je določen za člana v jugoslovanski vojaški reprezentanci pri tekmah Male antante.
Popoldne ob 6. pa so prišli plavači »Juga« iz Dubrovnika. Prispelo je 19 plavačev in 6 deklet. Komaj so se Dalmatinci pojavili v Mariboru, že se je povsod opazila njihova navzočnost. »Jadranaši« in »Jugovci« se drže skupaj, kakor dve familiji. Fantje visokih atletskih postav in prešernega obraza, dekleta vitka in krepka, da že od daleč opaziš športno treniran telesa. Zlasti Splitčani so živahni. Neprestano pojejo po ulicah, v avtobusu, v kopališču. Imajo čisto svoje posebne klubske pesmi. »Jugovci« se drže bolj mirno, kakor se spodobi za potomce plemenitih dubrovniških gosparov. Oboji pa so prinesli v Maribor čisto svojsko živahnost, ki povsod vzbuja pozornost. Dalmatinci so najboljša reklama za letošnje tekme in Mariborčani prihajajo trumoma na otok, da vidijo njihove treninge. Za tekme pa se pričakuje v slučaju lepega vremena naravnost rekorden obisk. Jutri pride ljubljanska ulirija s svojo ekipo, ki bo po številu najmočnejša, pridejo Sušačani, Zagrebčani in Kar-lovčani. Par sto mladih športnikov bo oživljalo mesto ter mu bo dalo čisto poseben značaj.
Tudi Maratonci« so se pripravili
Res je čudno: Maribor ima najlepši in najboljši bazen v državi, plavalni šport pa se kljub temu ni mogel prav razviti. Najprej je poskusil ISSK Maribor, pa je kmalu prenehal. Več sreče je imel Maraton. Pred štirimi leti je ustanovil plavalno sekcijo polJ vodstvom Lojzeta Šefa ter privabil v svoje vrste lepo število mladih moči. Plavanje se je začelo lepo razvijati, po odhodu Šefa pa je zopet nekam zaspalo, četudi si je Maraton prizadeval, da ga poživi ter je doprinašal znatne žrtve za trenerje. Sele lansko leto so prinesle juniorske državne tekme nov dvig zanimanja za plavalni šport. Omenjene tekme so bile v resnici ogromnega propagandnega pomena. V maratonski plavalni sekciji je na jesen zavladalo novo življenje. Navdušeni mladi plavači so trenirali vso zimo v mrzli vodi malega bazena v parnem kopališču, ki meri v dolžino jedva 6 metrov. Privezani na vrv so vadili v mrzli vodi plavalne gibe. Dasi ta trening radi malega bazena ni mogel vplivati odločilno na plavanje, je bil važen radi tega, ker so se navadili plavači na vodo ter so si ohranili dobro kondicijo. Z začetkom kopalne sozeno so se Maratonci preselili na otok. Posrečilo se je združiti v maratonsko ekipo vse vodne športnike, ki so bili do tedaj razkropljeni po drugih klubih in tako je letos Maraton prvič združil v svojih vrstah vse mariborske plavače. Maratonci so se pod vodstvom izvrstnega trenerja Darka Prvana, kateremu pomaga znani naš državni rekorder ing. Gazzari, temeljito pripravljali. Sicer ne bodo mogli letos še pokazati kakšnih čudežev, vendar bodo nudili vsakemu nasprotniku dokaj večji odpor, kakor so ga v prejšnjih letih. Računajo povsem upravičeno, da ne bodo več čisto zadnji, kakor so bili dosedaj. Še nekaj let takšnega sistematičnega dela, pa bo plavanje v Mariboru na veliki višini ter bodo mariborski Maratonci skupaj z ljubljansko Ilirijo dostojno predstavljali slovenski plavalni šport.
Dolenjska je odkrila svoje krasote
Dolge, dolge dobe so minule in mnogo težkih in veselih časov je prešlo, predno ‘si je Dolenjska
ca« — Beromiinstcr: 19.50 Narodna glasba 21.10 Ferra rijeva komična opora »Ljubimec kot zdravnik«.
Prvih pet dpi „Tour de France"
Monakovo: 20.10 Lortzingova komična opera *Oba strel- j pridobila pred svetom to stopnjo, kot jo ima da n	t.	Ni sicer še visoko, vendar je danes na tem, da
se bo s pametno in piravilno propagando dvigala vedno više in zavzela končno vendar le mesto, ki ji je po vsej pravici pripada.
Da se je pa ta naša pokrajina mogla dvigniti že tako visoko, gre zahvala premnogim skritim in javnim delavcem, ki so neumorno delali s svojim umom in energijo v besedi in 6liki, v pesmi ia me-lodji za proč vit tega tako lepega kosa naše Dolenjske. Na tem mestu nam ni mogoče našteti tihih in neopaznih po večini samostanskih kronistov in arhiverjev, ki so tikali zgodovinske niti naie pokrajine znanih in neznanih mož, ki so s čopičem v roki zajemali najkrasnejše harmonije barv naše Dolenjske in jih zlivali na platno ia po stenah naših starodavnih cerkvic, onih, ki so tenko prisluhnili pesmi Dolenjca, jo obrusili in opilili kot naidra-gocenejši biser, iz nje črpali vedno novih melodij, onih, ki so jim bile prsi pretesne v hrepenenju in ljubezni in 60 se iz njih rodile njih najlepše pesnitve, ki opevajo naše kraje in onih, ki so iz teh krajev črpali toliko lepega gradiva za svoje knjige in literarne bisere s katerimi se lahko ponosno postavlja Dolenjska itd. Njih dela žive in bodo živela med nami. Ob njih se naslajamo mi sami, naslajajo se pa tudi tujci in nam jih zavidajo.
Razločno se je to videlo na umetnostao-zgo-dovinski razsrt4vi, ki je bila otvorjena obenem z obrtno gospodarsko razstavo v Novem mestu. Pred nami je ležala takorekoč vsa Dolenjska v vsej svoji krasoti, Dolenjska nekdaj in sedaj. Vrli zbiratelji starih umetnosti ia naši zgodovinarji so imeli tedaj polne roke dela. V umetnostno zgodovinski razstavi so ustvarili svet zase toda ta svet je bil tako povezan z drugim, da je vsak obiskovalec nehote začutil vso veličino in lepoto naše pokrajine. Opazil je namreč razliko med nekdaj in sedaj, opazil je pa tudi, da se eno od drugega bistveno ne razlikuje, temveč se spaja v eno lepo in harmonično celoto.
Na najvidnejšem mestu v zgod. razstavi ozir. v zgodovinskem oddelku je bilo zbranih 20 Met-zingerjevih slik. 7 slik last kapitelsk«, drugih sedem last frančiškanske cerkve. 4 je dal na razpolago grad Otočec, dve prof. Krajec in eno mestni magistrat. Tej skupini je tudi prideljena baročna plastika (16 kosov last g. Vodnika) in kip sv. Jurija iz nekdanje istoimenske cerkve v Novem mestu. Tudi
3	kipi Križanega in Madone, delo novomeškega kiparja g. Vodnika, so našli v tem kraju prostora. Poleg starinskih rokopisov in listin je bilo razstav-
Kakor smo že poročali, se je 7. julija začela v Parizu kolesarska dirka okoli Francije, katere se udeležujejo najboljši evropski vozači. K dirki sc je prijavilo 90 kolesarjev, ki so razdeljeni v kategoriji A in B ter v vozače posameznike. K letošnjemu tekmovanju ee je prijavila tudi Jugoslavija, ki je poslala štiri zastopnike: Abulnarja, Grčaca, Fi-keta in Ljubiča.
Abulnar je že takoj pri prvi etapi imel emolo in radi defekta zaostal 10 minut. Prva proga Pari®—Lille je merila 258 km, ki jo je kot prvi prevozil Švicar Egli v času 7:06:18. Grčac je dospel 66. v času 7:30:47, Fiket 85, Abulnar kot 89. Ljubič je bil zadnji, ko je bila kontrola že zaključena, vendar so ga pripustili k naclaljnomu tekmovanju. Vodila je Švica, za njo Francija in Belgija.
Druga etapa je peljala od Lille do Charleville v dolgosti 192 km- Belgijci so hoteli na vsak način izsiliti odločitev. Prvi je dosegel cilj Wierincks (Belgija). Egli je radi nezgode izgubil 10 minut, tal«) da je prevzel vodstvo v vodilni skupini Ar-cbambaud. Od Jugoslovanov Fiket ni prišel v predvidenem čaeu na cilj in zato izpadel od tekmovanja. Grčac se je plasiral na 69. mesto, Ljubič na 81, Abulnar na 85. Jugoslavija je v tej etapi zavzela v državni klasifikaciji 8 mesto, pred Romunijo.
V tretji etapi, Charleville—Metz (161 km), eo se posebno odlikovali Luksemburžani, ki so se z M. Clemensotn plasirali na prvo mesto. Ljubič je bil diskvalificiran, ostala sta še dva Jugoslovana. Poleg njega so bili izključeni še 3 Romuni.
Pot čez Ballon d Aleace (1256 m) na progi četrte etape Metz—Belfort (220 km) je predstavljala prvo napornejšo uro. Sedaj se je »Tour de France< šele pričel. Po 180 kilometrih se začne teren dvi-
fati in pot navzgor meri 9 km. V začetku je vodil 'rancoz Le Greves. Ta etapa je bila v poteku najzanimivejša. Pričela se je ostra borba med dirkači. Ko se je Levels skušal odtrgati od vodilne grupe, se je začel lov za beguncem, ki je trajal 50 km. Ballon d’Alsace se je približal. Švicar Marin je prišel v svoj element in vodi. Nenadoma ee odloči od skupine Debruykere (Belgija), takoj za njim Španec Ezquerra, ki je prvega kmalu pustil za seboj. Sledil mu je rojak Berendero. Archainbaud in še nekateri so jih zaman skušali dohiteti. Privozili so do vrha, nato pa se je začelo divje dirkanje navzdol. Tik pred Belfortom je Španca dohitel Archainbaud in ju pustil za 100 m zadaj. Zopet si je priboril rumeno majo, ki jo nosi že v vseh etapah.
V oceni posameznikov so zavzeli prva mesta: Archambaud (Franc.), Ezquerr (Španija) in Neu-ville (Belgija). V pl asm a nu držav vodi Belgija.
Tudi peta etapa ni bila lahka. Merila je od , Belforta do Enviana 298 km. V Envianu je bil do- j ločen prvi dan počitka. Teren je bil od vednega dežja jako razmočen. Prvih 50 km je vodil Archam- j baud, ki hoče biti vedno prvi, nato ga je prehitel I Le Greves. Kakor se teren dviga in pada, tako se menja tudi vodstvo ture. Vrh La taucille so dose- i gli še združeno, potem pa se je začela besna vožnja navzdol. Prvi so dospeli na cilj: Le Greves (Francija), Wierincks (Belgija) in Daneels (Belgija). Od 90 jih je ostalo še 78. Le Greves je bil kaznovan e 100 franki globe, ker so ga zalotili poleg avtomobila.
V petih dneh so prevozili 1124 km, kar znaša četrtino celotne poti. Slabo vreme je vozače mnogo oviralo.
Šesta etapa Envian—Aix-les-Bains je šla preko grebenov Arravi6 (1498) in Tavie (910) v Za-
hodnih Alpah. Vedno bolj se zapaža rival it e to med Francozi in Belgijci. Dosedanji rezultati kažejo, da bo zmagovalec najbrž iz njihovih vrst. Defekti so bili na tej poti radi strmega terena zelo pogosti.
Skoro ves čas so vodili Belgijci, za njimi pa takoj Francozi. Prva sta prišla na cilj Meulenberg (Belgija) in Magne (Francija). V oceni posameznikov na koncu VI. etape so se plasirali: Archambaud v času 39:25, Maes (Belgija) 30:25:37, za njimi Belgijci in Luxemburžani.
Jugoslavija zavzema še vedno 8 mesto in tudi ni nobenih izgledov, da bi dosegla večje uspehe.
V	tekmi sodelujeta od štirih sedaj še dva. Ker tekmujejo Jugoslovani prvič, bo tudi to uspeh, ako bodo vzdrzali do konca.
Klasifikacija posameznih držav po etapi Belfort—Envian je sledeča:
1. Belgija 100 h, 32', 52".
2. Francija 100 h, 38', 24".
3. Španija-Luxemburg 100 h, 43', 24”
4. Švica 101 h, 57', 30".
6. Nemčija 102 h, 15'.
7. Avstrija 104 h, 19', 20".
8. Jugoslavija 109 h, 17', 12".
I j enih tudi 6 portretov novomeških proštov ia sicer: portret prošta Jakoba grof. Auersperga. Jurija Slatkonja, po katerem ima kapitelj svoj grb, Polydoruaa Montagnana, grofa Thurna Valsassina, Franca Ksav. de Marottija in Bartolemeusa Arka. Prvih 5 iportretov je slikal neznan slikar, zadnjega pa slikar Tschelerin. T« je bilo razstavljenih tudi veliko število predmetov iz novomeškega muzeja.
V	desnem umetniškem oddelku so bile razstavljene slike in kipi pok. kostanjevskega umetnika Jožeta Gorjupa in sicer 19 oljnajtih, 2 freski,
51	radiraak, 2 risbi, ena suha igla, 8 linorezov in
II kipov. V levem oddelku pa je razstavil Vavpotič
4 olja, Jakac 4 olja, 21 pastelov ia litografije, 7 leeoreaov, 11 risb, 5 suhih igel, eno delo v tušu in
5 v rdeči kredi. Mežaa pa je razstavil tudi 10 pastelov, 5 akvarelov in eno kolorirano risbo. V posebni sobi je razstavil prof. Grm 20 oljnatih slik. Vse slike so bile deloma iz novomeške okolice.
Umetnostno-zgod. razstava se je obenem z obrtno gospodarsko končala v ponedeljek 13. julija zvečer. Obisk obeh je bil vsaj deloma zadovoljiv in zato lahko upamo, da bo vsaj z moralne strani dosežen velik plus, kar vsem izstavljalcem iz srca privoščimo, z željo, da bi kaj podobnega zopet kmalu videli.
Avstrijski nogometni prvak v Mariboru
FC Admira : SK Železničar 8:1
Maribor, 14. julija.
2e dolgo časa od mariborskega nogometnega občinstva nestrpno pričakovana tekme med avstrijskim prvakom in mariborskim Železničarjem je v torek zvečer privabila na Železničarjevo igrišče za mariborske razmere rekordno število nad 2500 gledalcev. Poleg Mariborčanov je bilo tudi mnogo občinstva iz drugih štajerskih športnih središč, tako iz Celja, Ptuja, Konjic. Celo iz Gradca je prišla številna skupina športnikov in nekaj novinarjev. Po formalnih medsebojnih pozdravih in izmenjavi daril se je pričela zanimiva tekma. Go-tetje so svoj sloves popolnoma opravičili. Podali so za oko zelo lepo in poleg tega še učinkovito igro, ki jim je prinašala lepe uspehe koncem prvega in skoraj večji del drugega polčasa. Njih podajanje je točno in precizno, kritje pravilno, igra z glavo vedno učinkovita. Vse njih formacije so bile stalno na mestu, težko je reči, kateri del moštva je bil boljši. Domači so v začetku sijajno zaigrali. Izgledalo je, da Dunajčani proti njim ne bodo imeli bogvekaj uspeha. Do tričetrtine prvega polčasa so bili Železničarji povsem enakovreden nasprotnik slavne Admire. Toda, čim je v 35. minuti padel prvi gol, so domači izgubili glavo in rezultat je bil, da se je v zadnjih 10 minutah prvega polčasa še trikrat stresla mreža za Železničarjevim golom. Serijo golov pa je v 30. minuti drugega polčasa zaključil Avstrijec Schall in postavil končni rezultat 8:1 za Admiro.
FC Admira: MariborRapid 11:2
Maribor in Rapid sta izrabila ugodno priliko in sta se na hitro roko pogodila z Admiro, da odigrata nocoj še eno tekmo v Mariboru. Na Rapido-vem igrišču se je nabralo nocoj približno 1500 ljudi, ki »o po včerajšnji lepi igri avstrijskega prvaka še enkrat hoteli videti pravi nogomet.
Admira je nastopila skoro v isti postavi kakor včeraj, in sicer: Platzer, Ludwig, Marischka, Urba-nek, Hartl, Joksch, Vogel II., Hahnemann, Bičan, Stolber in Vogel I.
Kombinirano moštvo Maribora in Rapida je nastopilo v tej-le postavi: Bišof, Barlovič, Domicelj, Fučkar, Kirbiš, Gomol, (Raker), Ogrizek, Bauml, Heller, Vele, Zemljič, (Krajner).
Zaključek konference BS
Bled, 16. julija. AA. Gospodarski svet Balkanske zveze, ki je zasedal na Bledu, je izdal tale
komunike:
Gospodarski svet Balkanske zveze je na svojem četrtem zasedanju na Bledu od 10. do 15. julija t. 1. nadaljeval z izvajanjem načel o sodelovanju med štirimi državami, ki so bila določena na njegovih zasedanjih v Atenah in Ankari. Svet se je razdelil v tri odbore, in sicer:
1. v odbor za trgovinsko izmenjavo;
2. v odbor za promet s pododboroma za plovbo in za železniški in letalski promet;
3. v odbor za tujski promet.
I. Trgovinska izmenjava: V zvezi z izvedbo svojih prejšnjih sklepov je svet vzel na znanje, da sta emisijska banka in trgovska zbornica v Bukarešti začeli objavljati podatke, ki se nanašajo na respektivae trgovine. Svet je pozval romunski izvozni zavod, naj organizira sodelovanje gospodarskih ustanov vseh štirih držav, in da sestavi praktične pogoje za uvedbo trajnega izvoza balkanskih proizvodov v vse te štiri države. Modalitete o skupni prodaji gotovih balkanskih proizvodov bodo določene v jugoslovanski sekciji. Trgovinski odbor je nato pristopil k obsežni razpravi med Mirim i državami Balkanske zveze. Najprvo so predložili spomenice s pritožbami izvoznikov, nakar so te spomenice temeljito proučili. Nacionalne sekcije bodo posredovale pri dotičnih oblastvih, da bi te ovire odstranile. Trgovinske, industrijske zbornice vseh Mirih držav bodo povabljene, naj imajo svoj sestanek še pred prihodnjim zasedanjem sveta.
II. Promet: a) glede plovidlbe so bila sprejeta poročila pomorskih ekspertov, ki so se sestali v Iistambulu od 27. maja do 3. junija t. I., kakor tudi statuti pomorskega odbora. Sestanek tega odbora je določen za 2. oktober t. 1. v Pireju; b) V zvezi z železniškim sodelovanjem se je vršila o besedilu pravilnikov in projektov o tarifi za potnike, prtljago in blago, ki so že v veljavi med državami Balkanske zveze, obsežna razprava. Meseca januarja 1937 bo sestanek strokovnjakov, da jih sprejmejo. Strokovnjaki bodo obenem sestavili direktno tarifo za potnike in prtljago po železnicah držav Balkanske zveze; c) Nacionalne sekcij« bodo na tem zasedanje predložile pismeno poročilo o zboljšanju železniškega omrežja, ki veže te štiri dežele; d) Ratifikacija letalske konvencije, podpisane v Boka-rešti, bo izvedena čimprej; e) Strokovnjaki poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa se sestanejo v Bukarešti 7. oktobra 1937, da zniž^o brzojavne in telefonske pristojbine med temi štio-mi državami in na ta način izvedejo unifikacijo konvencij, ki obstoje med Štirimi državami Balkanske zveze in Male antante.
III. Tujski promet: Stalni tujeko-prometni odbor, ki je bil ustanovljen v Bukarešti, je prvič zasedal. Odbor je sklenil ustanoviti stalne skupne urade za tujsko-prometno propagando v evropskih prestolnicah, objaviti tujsko-prometno broiuro v jeziku vseh teh dežel za druge dežel«, kakor tudi izdati
| tromesečai medbalkanski tujsko-prometni bulletin; dalje je sklenil organizirati njihovo statistiko na skupni podlagi, propagando potom radia, propagando po šolah in vseučiliščih. Podpisali so tujsko-pro-metno konvencijo med Romunijo in Jugoslavijo, toda bilateralne tujsko-prometa« konvencij« je treba podpreti s skupno konvencijo.
IV. Glede-finančnega sodelovanja držav Balkanske zveze so se vsi štirje guvernerji emisijskih bank sporazumeli, da s« sestanejo zaradi proučitve načina tega sodelovanja.'
Svet je naposled sklenil, naj bo prihodnje zasedanj« v Atenah 18. marca 1931.
Zaradi vročine ie 2300 irtev
N«wyork, 15. julija. AA. DNB poroča: Število mrtvih zaradi silne vročine se je sviialo M 2300. Skoda na poljih, travnikih in v gozdjrfh poiarih znaša doeedaj eno milijardo dolarjev.
V Mariboru bodo padali rekordi
Maribor, 15. juMja.
Danes je v treningu plaval Tonk* Gazari na 200 m v izvrstnem času 2.22. Državni rekofd. ki ga drži Wilfan, znaša 2.24.2. Seved« se Gazarijev čas ne more priznati ko* rekord, je pa dokaz velike pripravljenosti naših plavalcev in računamo lahko, da bodo pri letošnjih tekmah padK tudi ostali rekordi.
Grk ponareja ameriški denar po Jugoslaviji
Policija iz Skoplja je pred nekaj dnavi prijela nekega nevarnega grškega ponarejevalca ameriških čekov. Popoldne, ko je bilo v tamkajšnji restavraciji vse polno gostov, je m«d njimi vzbujal posebno pozornost grški državljan 4©-l*tni Mavri-kit Demeter, doma iz Soluna. Bil je elegantno oblečen, gladko počesanih las in obritega, s pudrom pomazanega obraza. Z jutranjim b«lgrajskim vlakom je prišel iz Belgrada in prispel še istega dne popoldne v Skoplje, z namenom, da takoj nadaljuje pot proti Solunu. Ker se j« ta tuji gost »del precej sumljiv in ker j« skopljanska policija tudi ž« dobila nalog od belgrajske policij«, da prim« tega Grka, so ga v Skoplju takoj aretirali, rri njem so našli 37.000 Din našega denarja In nekaj ameriških ponarejenih čekov. Mavrikis j* ob priliki svoj«ga bivanja v Belgradu zamenjal naš denar s ponare-nim amerikanskim. Takoj, ko so ga prijeli, so ga po kratkem zaslišanju poslali v Belgrad v zapor.
Žal je bil Zemljič že v prvi polovici prvega polčasa blesiran ia. ni mogel nadaljevati igre. Ad-mira se je tudi danes predstavila kot prvovrstno moštvo z vsemi odlikami dunajske nogometne igre. Skoro bi lahko rekli, da je danes zaigrala celo boljše kot včeraj. Zmago j« povsem zaslužila. Rezultat je pa po krivdi mariborskega vratarja Bitola precej previsoko izražen. Mariborski kombinirani nastop ni zadovoljil. Predvsem v prvem polčasu je to moitvo igralo malo nesigurno. Krilska vrsta, če izvzamemo Fučkarja, j« bila nemogoča. V napadu ni bilo prave povezanosti, tako da o skupni ign ne moremo govoriti. V drugem polčasu so s« Mariborčani nekoliko popravili, kar pa vseeno ni zadostovalo, da bi preprečili dvoštevilčni rezultat. Gole so zabili za Admiro v prvem polčasu v 9. min. Vogel I., v 39. min. Vogel II., v 44. min. Vogel I., v 46. min. (!) Vogel I., v 48. min. (II) Bičan. Za domače je zabil v 35. min. gol. Bauml.
V	drugem polčasu so padali goli tako-le: v
3.	min. ga je zabil Hahnemann, v 5. min. Bičan, v
7.	min. za domač« zopet Bauml, v 17. min. Vogel
II., v 35. mili. Hahnemann in za zaključek v 36. min. Stolber.	_	,
Sodnik ni bil ravno odličen. Prvi polčas je najbrž po svojih pravilih podaljšal kar za celiti pet minut.
valjalo. Ni bila več. tako mlada, njena leta so šla že na 30, življenje pa se na Vzhodu pričenja že kar s 13. leti. Zato je bil že čas, da si vendar izbere svojega bodočega moža. Njena nestrpnost jo je priganjala. Trpela je veled svojih let tudi še na otoku
atenski policijski ravnatelj takoj v hotel » kjer sta zakonca stanovala. Prepričati pa ral na žalost iz listin, ki sta jih mu ponudil
Iraška princeza in grški natakar - poročena
Zgodba arabske princese A z ah se začenja na otoku Rodos, ki so ga pesniki nazvali »rožnati otok«. Na tem otoku sta se izkrcali pred nedavnim obe iraški princezinji Azah in Rahidija. Njuno spremstvo sta tvorili dve dvorni gospe in mlad tajnik. Princezinji sta bili sestri, Azah starejša, Rahidija pa mlajša- Bili sta prava otroka puščave. Kostanjevi lasje, vitka postava in polt, ki je bila podobna barvi mladih nežnih oliv so ju krasili. Kmalu je zvedel ves Rodos, odkod sta ti dve princezinji, namreč da sta hčerki pred dvema letoma umrlega iraškega kralja Foziala, torej »estra sedanjega kralja Ghaziija I., ki izvira iz rodu ustanovitelja mohamedanskega verstva Mohameda.
Srečanje na (froinem otoku"
Obe princezinji in njuno spremstvo so se popolnoma vživeli v razmere, ki vladajo na tem otoku. Hodili sta na izprehod, uživali očarljive lepote narave in morja, nekega dne pa sta ravno-tako neopaženo zapustili to novo bivališče. Njuno življenje je bilo tako neopaženo, da ni nihče opazil, da se je tedaj na tem »rožnem otoku« vnela pod bujnimi cvetovi južnih rastlin tudi ljubezen. Med melodije sonca in morja so se pomešali tudi spevi, ki so odmevali prav tako, kakor nekoč, ko je bagdadski kalif v svoji vroči ljubezni odpeljal svojo izvoljenko. Za to je zvedel Rodos v svojem velikem začudenju šele tedaj, ko se je bila princezinja Azah že v Atenah, v hotelu »Akropolis«, kamor je prispela s svojo sestro in spremstvom. Tu pa je nenadoma izginila. Nobenega sledu ni bilo več za njo. Mlajša sestra Rahidija je prijavila to takoj policiji, 6d tod pa je javnost tudi izvedela, da gre tu za ljubezensko zgodbo. Te zgodbe Orient ni mogel zakriti pod svoj tajinstveni plašč.
V Atenah
Ko se je Azah sprehajala po Rodosu, ali ko je bodila po atenskih ulicah, se prav nič ni razlikovala od drugih ljudi. Bila je resna, vase poglobljena, oblečena v navadno obleko, kakor vsi drugi, preko ramen je imela ogrnjen navaden plašč. Po vsem svojem vedenju je bila podobna dijakinji, ki obiskuje visoko šolo. Ta princezinja iz Jutro v e dežele, katero je preje pri vsakokratnem vstopu v Sultanov dvor pozdravljalo nešteto zagorelih arabskih princev in ji tvorilo špalir, je živela v Atenah kot popolnoma neznana.
Beseda Azah pomeni po arabsko »potrpežljiva«. Toda to ime princezinji ni prav nič odgovarjalo, že na e 13.
Rodosu, kjer je sklenila, da mora biti vsemu pričakovanju enkrat že konec. Odločila se je tudi, da začne živeti drugačno življenje. Na Rodosu je zagledala Grka Anastazija in tega si je določila za svojega moža. Bil pa je precej mlajši od nje in tudi nič posebnega ni bilo na njem. Bil je po postavi približno tako velik, kakor ona, pa že ona je bila kot vse orientalke, srednje velika. Imel je globoko udrte oči, nenavadno visoko čelo in dolge kodraste lase, na okroglem obrazu vedno začuden izraz. Kdo bi morda mislil, da se je ona vendar malo prenaglila. Toda temu ni bilo tako. Spoznala je tega mladeniča in dopadel se ji je, čeprav je bil natakar v nekem hotelu.
Krst in poroka
Atenska policija je mrzlično začela iskati sledi za pobeglo princezinjo in končno le ugotovila njeno ( novo bivališče. Ta beg si mlada princezinja ni predstavljala kot idilično potovanje po sinjem mcurju s svojim izvoljencem, pač pa je bil njen trden sklep, da s tem znancem začne novo življenje. Pripravljena je bila tudi na vse neprijetnosti, ki lahko nastanejo vsak čas po njenem begu. Podala se je takoj k nekemu notarju, se z njim posvetovala, uredila vse svoje in ženinove listine, in se pojavila takoj nato tudi že v škofovi pisarni v Atenah ter stikala za tem, pod kakšnimi pogoji bi mogla mohamedanka poročiti kristjana. Ko so ji povedali, da mora prej prestopiti iz svoje vere v krščansko, se je prav hitro odločila tudi z'a ta koirak. Pcklala se je v atensko letovišče Kiphissio in se tam v neki mali kapelici odpovedala svoji dosedanji veri v Mohameda ter postala kristjanka. Takoj nato pa se je že poročila z Anaetazijem.
Maščevanje za „sramoto"
Ko je njena sestra Raihidija zvedela, kaj ]e napravila Azah, je od strahu in sramu padla v nezavest, mladi tajnik, ki je bil v njenem spremstvu, pa je poskusil napraviti samoumor, ker se je čutil krivega, da se je pod njegovim nadzorstvom moglo dogoditi kaj takega. Bal se je svojega visokega gospodarja v Bagdadu. Njegov samoumor pa se mu je ponesrečil. Ko so vsi skupaj, Rahidija, mladi tajnik in obe dvorni gospe, prišli malo do sape, so vsi štirje letali od Poncija do Pilata, najemali odvokate, ter zahtevali od policije, da zapre takoj zakonsko dvojico Charambidis. Nastopili sta tudi pri atenskem škofu, češ da je zakonska zveza Ra-hidije in Anastazija neveljavna, ker princesa ne bi smela prestopiti v krščansko vero. Po dolgem prizadevanju so dosegli tudi, da se je moral podati
v hotel »Atlantik«, se je mo-zakonca
Letalska katastrofa v Ljubljani: Rep razbitega letala; desno ob njem motor z desnega krila
pod no«, o tem, da se je prestop iz ene vere v drugo izvršil popolnoma pravilno in da ni bil kršen noben zakonski predpis.
Atenska policija v škripcih
Toda razburjena Rahidija še dolgo ni smatrala, da je to igro izgubila. Ni mogla pozabiti sramote, ki bi padla na njeno kraljevsko hišo. Ponovno je zahtevala, da policija aretira njeno sestro, češ, da si je prilastila dragocene okraske v vrednosti 600 funtov šterlingov ter denarja za 1500 funtov, v resnici pa da je bilo vse to njena lan* Ta nalog za zapor je sicer atenski policiji bil izredno nezaželjen, ker je vedela, da gre tu za sestro vladajočega kralja v Iraku. Toda vsaj na videz je morala ugoditi zahtevi razjarjene Rahidije, da vsa stvar ne bi postala preveč znana. Pri zasliševanju pa sta bila radi te delikatne stvari navzočna tudi po en turški in istalijanski uradnik na teh konzulatih. To zasliševanje je bilo v hotelu Atlantik. Azah je ohranila tudi sedaj popolnoma mirnno kri i na splošno začudenje pokazala svoje visoko znanje v vseh pravnih zadevah vzhodnih narodov. Glede okraskov in denarja, zaradi česar je bila zaslišana, pa je izjavila, da je vse to podedovala po svoji materi, da pa je pripravljena, da ne bo prevelikih škandalov, tudi polovico odstopiti svoji sestri. V ostalem pa je dejala, da ni prav nič navezana na premoženje svoje sestre, ker razpolaga pri angleških bankah s premoženjem 70 milijonov drahem, ki ji letno prinaša okrog 6000 funtov obresti. Rahidija pa je pokazala tudi sedaj 6vojo nezadovoljnost s to rešitvijo, in je neprestano iskala za novimi vzroki, ki bi utemeljevali njeno razburjenost. Toda tudi to ni vse nič pomagalo.
Beg pred bratom-kratjem
Naslednjega dne je Azah s svojim možem zapustila Atene ter odpotovala neznano kam. Iz hotela sta odšla pri zadnjih vratih, da jih ne bi kdo opazil, si kupila vozne listke za neko italijansko letalo, ki bi jih prepeljalo nazaj na »rožni otok« Rodos. Njuno hitrico so razlagali s tem, da jima je prišlo na uho, da je dvomi maršal kralja iz Iraka Kadri Tashin že na poti s svojim letalom v Atene in da ima strogi nalog, da privede Azah in njenega moža za vsako ceno nazaj v Bagdad. Ko je Azah zvedela za to, je prebledela, od njen'h ustnic pa se je odtrgala beseda; »Kassas*!, kar pomeni maščevanje. Vedela je dobro, da je proti temu maščevanju uspešno sredstvo samo beg in dobro skrivališče, kajti ta krvna osveta se je pri moha-medancih morala izvršiti brezsrčno nad vsakim, ki je zatajil Mohameda, pa tudi tistega, ki je zapeljal mohamedanskega vernika, da je izstopil iz te vere. Najstrašnejše pa je kaznovana mohamedanska žena, ki vzame za moža človeka druge vere. Mudilo se jima je tudi radi tega, ker sta zvedela, da ima dvorni maršal namen dati Anastaziju 50.000 angleških funtov, če 6e loči od svoje žene Ahaze. To bi se zgodilo na posredovanje gospe Kujum-soglu, ki so jo imenovali »belo ženo Orienta«, in ki je bila vodilna osebnost v aferi ameriškega fi-načnika Insulla.
Prva senca ...
Azah in Anastazij sta sedela bleda in brez besede v letalski kabini. Prva temna senca je padla na njeno zakonsko srečo. Bila je to smrtna senca. Letela sta med sinjino Sredozemskega morja in žgočim soncem vzhodnih dežela, letela neznani usodi nasproti. Le od časa do časa sta kdaj drug drugega s strahom pogledovala in se z očmi povpraševala, kaj ji utegne pripraviti »bela žena
Zeleni pekel
Po svoji duševnosti smo bili vsi dediči južnoameriških osvojevalcev. Težave raziskovanja po vročih krajih so bile nam pravtako tuje, kakor Pizarru, ko je pred 500 leti vodil svoje Špance skozi pragozde v Peruju.
Urrio se je sicer rodil v Boliviji, toda njegova domovina se je raztezala od orjaškega hrbta And pa tja do močvirnih nižav Paragvaja. Kakor večina njegovih rojakov tudi on ni nikdar v svojem življenju prišel do tistih nižin.
Bee-Mason je bil izšolan popotnik, toda vse njegovo poznanje Južne Amerike se je omejevalo na enodnevno bivanje v Rio de Ja-neiro.
Jaz sam pa nisem še nikdar zapustil bv-rope. Vsa ekspedicija je bila blazno podjetje, naravnost slovesno izzivanje smrti, toda mi smo svojo norost spoznali šele, ko smo stali tik pred vsem neznanim, kar nas je na tej poti čakalo. Toda potem nas je zapeljivo obzorje skoraj proti naši volji vleklo naprej in naprej.
V	tem razpoloženju smo torej trije veseli potniki otresli prah svojih mest s svojih pod-platov.
Kljub temu, da nismo poznali nevarnosti in naporov, ki so nas čakali, smo vedeli natančno, kam naj gremo in zakaj. V Riu je nje-
gova vlada dovolila 9 mesecev dopusta, če hoče iti po poti starega raziskovalca skozi Bolivijo in potem poročati, kakšne so možnosti za poljedelstvo v deželi. V- začetku se nam je zdelo smešno, da kak državnik pošilja ekspedicijo, da bi poizvedel za razmere v lastni zemlji. Toda brž ko smo se začeli mučiti v Bolivijskim zemljepisom, se nam je posvetilo v glavi.
• Bolivija je Švica Južne Amerike. Ta republika nima dostopa do morja. Po svoji °bljf ki je podobna veži velikega hotela, kjer ob vznožju stopnišča leži orjaška zelena preproga. To stopnišče drži do nadstropja, ki je zvezdam precej bližje kakor zemlji.
Devet desetin bolivijskega prebivalstva živi na tej višavi, ali pa na pol poti do tja. Neskončne gozdnate ravnine, ki se od srede države raztezajo proti Braziliji, so neraziskane. Tudi prebivalstvo je tam drugo.
Gori v gorah se dvigajo lepe stavbe in ka-menita mesta, v katerih žive potomci španskih kolonistov v tesnem sožitju s Quechua in Ay-mara-Indijanci. To so tista plemena, nad katerimi so nekdaj vladali člani naroda Inka.
Spodaj v goščavah džungle pa prebivajo v kočah iz vej divja, morilska plemena. V Chi-quitosu, kjer so nekdaj gospodovali jezuiti, dokler jih ni španski kralj pregnal, so Indijanci bolj civilizirani. Žive v hišah iz ilovice in spletenih vej, toda vse do današnjih dni je njihovo krščanstvo še zmeraj pomešano s starimi divjaškimi šegami. Chiquitos je bil naš cilj.
Raziskovalec Rulfo de Chavez, po čigar poti naj bi mi šli, je bil v marsikaterem oziru
Letalska katastroia v Ljubljani: Razbito letalo
Usoda nam je iztrgala našega predobrega sina, brata in strica, gospoda
dr. Adolfa Korčeta
odvetnika v Ljubljani žrtev letalske nesreče. Pogreb pokojnika bo v petek, dne 17. julija 1936, ob 5 popoldne iz hiše žalosti v Fiignerjevi ulici 15 na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.	(
V	Ljubljani, dne 15. julija 1936.
Barbara, mati. Mežika por. Roth, Vinko, Ludvik, Danijel in Zofija, bratje in sestri. Bogdana, nečakinja — ter ostalo sorodstvo.
junak. Leta 1557. se je s 300 vojaki, dvema duhovnikoma in petimi ženskami odpravil iz Asunciona na pot. Te ženske niso bile navadne vojaške ženske, marveč španske dame najvišjega porekla in polne navdušenja. Zakaj jih je raziskovalec vzel s sabo, ne ve nihče, toda šle so za njim do konca.
Ta žilava nepremagljiva četa pustolovcev se je peljala enajst sto kilometrov po vodah Paragvaja navzgor in se je ustavila na bregu jezera Gaiba. Od tam si je prekrčila pot 800 kilometrov daleč skozi pragozd, ki je bil brez vsake steze. Ko je pobegnilo pol vojakom, so ostali ustanovili mesto Santa Gruz de la Si-erra. Pogum in vztrajnost teh pijonirjev je naravnost strahovita. Dan za dnem so korakali, so se opotekali, so krvaveli in niso vedeli, kje bodo našli naslednjo kotanjo z vodo. Zmeraj so morali biti pripravljeni na zasedo. Tedni so se raztegnili v mesece in še zmeraj se je odprta pokrajina umikala pred njimi. Nazadnje so se izčrpani z razcapanimi in zamazanimi oblekami ustavili pod hrbtom katerega so krstili za »Sveti Križ v gorah«.
Špansko svetovno Carstvo je med tem razpadlo. Bolivija se je osvobodila izpod nekdanjega španskega podkraljestva Peruja. Toda romantika in deviški čar še zmeraj lebdi nad to deželo džungle.
Ko smo mi neslišno jadrali po lesketajočih se morjih, nas je polnil nov duh. Poševno ležeče znamenje južnega križe, na nebu je postalo znamenje plamenastega meča, ki je od nekdaj kazal pustolovcem pot Leteče ribe so
se dvigale iz prosojne vode, kakor da nas hočejo svariti pred nevidnimi nevarnostmi. Del-Hni so se lahko igrali okn? kljuna naše ladje. Globoko v njej so topotali stroji. Sonce )e v brezskrbni krasoti sijalo i brezoblačnega neba na nas.
Od trenutka, ko se je dvignil pred nami iz morja sladkorni stožec v pristanišču Ria de Janeira, se je Urria polotil nov nepokoj. Med vso dolgo vožnjo ob brazilski obali je hodil Urrio z lahkim korakom po ladji in zmeraj znova govoril o času, ko bomo vrgli iz sebe plašč olike in se po mili volji potikali po gozdovih.
Nekega tihega večera v avgustu, ko so ilovnate vode reke La Plata blestele kakor kovano srebro, smo dospeli v Buenos Aires.
Drugo poglavje
Nobena voda na vsem svetu ne nosi svojega imena tako po krivem kakor Rio de la Plata. Ta reka sploh ni reka, marveč zaliv, orjaško plitvo sto kilometrov široko sladko jezero, po katerem se vodne množine Parane in Uragvaja zlivajo v Atlantsko morje. Tudi s srebrom nima ta reka nobenega opravka. Gore v notranjosti, med katerimi valove te reke, ne skrivajo v sebi nobenega srebra. Tudi pokrajina okrog Buenos Airesa ga nima. To ime bi reki lahko dal samo človek, ki je poln fantazije, n. p. raziskovalec, ki zagleda reko Le Plata slučajno kakega mirnega dne proti večeru. Tedaj se sveti neprozorna površina vode kakor kovina.
.SlovenBki dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 >&lovensKi uoiu« u.uoja a* Te,efon 2£)9a Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K.
Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/TTL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva b. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.