Uredništvo in upravništuo :
Maribor, Korošice ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopis se ne vraćaju
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoid.
Telefon št. 113.
fiarocnžna listu:
Celo leto..................12	K
Pol leta..................  6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati aH oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih ozna nilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 146.
=====------—?
Zaplefijonon
Maribor dne 16 decembra 1912.
Letnik IV
Zaplenjeno.
Pismo iz Bolgarije.
Bolgarski bogoslovci in vojna.
Piše prot A. B, e z e n S! e k.
Vojna za svobodo in sv. križ nalaga vsem.'državljanom dolžnost, po svojih močeh in sposobnostih zvesto služiti domovini. ,To dolžnost so tudi duhovniki in bogoslovci v Bolgariji — kakor katoliški, tako pravoslavni — izpolnjevali s sveto navdušenostjo. Najprej so šli v vojno duhovniki z raznimi vojaškimi oddelki. Za njimi par so sklenili iti bogoslovci raznih letnikov: eni kot propovedniki v bojinih redovih, drugi kot salutarci v linijah, tretji kot navadni postrežniki bolnikov pri njihovih posteljah v lazaretih in bolnišnicah. Bogoslovci so prosili dvakrat — trikrat vojno ministrstvo, naj1 jih sprejme v eno ali drugo službo. A morale so se izpolniti ra,zne formalnosti in o1 straniti razne zapreke, prej ko se je še ustreglo želji samo nekaterih bogoslovcev. Drugipše cio danes niso bili sprejeti, če tudi so ponavljali svoje prošnje, Oni se v svojih prošnjan opirajo na to. da morajo kot bodoči duhovniki že zdaj delovati po besedah sv. evangelija v službi usmiljenja do bližnjega, Zato morajo biti v sredini vojskujočih se, — ranjenih in bolnih bratov ter jih bodriti in tolažiti z bratsko pomočjo in krščansko ljuhefcanijo, z vero in evangelskim naukom.
To je ginljiv primer, kf: ga 'dajejo mladi, nar clepolni, za duhovski poklic vneti mladeniči svojim rojakom vsakega stanu. A tudi pri brajtskih narodih bodo taki bogoslovci prosiavlßeni„
Bar slovenskega duhovnika za ranjenega bolgarskega vojaka.
Sporoča profesor Anton Bezenšek.
Slovenski duhovnik, velečastiti gospod Gregor Presečnik v Petrovčah v Savinjski dolini, mi je poslal 10 K za rapjence, uboge in junaške, Ta, dar sem izročil tukajšnjemu odboru za podporo onih ranjencev, ki so za silo okrevali v bolnišnicah, tako da se že morejo vrniti na svoj domi.. A mnogi so brez vsakih sredstev, še za potrebno hrano jim primanjkuje.
Bil sem ravno navzoč pri delitvi teh darov na P,etapne j komandi.“ Priharji so siromaki, bledi in pohabljeni na raznih udih: f eni so nosili obvezatno
PODLISTEK.
Strah v hlevu.
Napisal Januš Goleč.
I.
Kajut remšhišM gospod župniki, Bog jim daj večni mir in pokoj, niso imeli'’beč let kaplana, ampak so kar sami opravljali težajvno svojo.; pastirsko službo.
Leta 1896 je zapadel visok sneg,, ki je v hribovitih krajih segal nad koleno. Zima je bila papje o-stra. V takih mrzlih dneh je kaj prijetno v zakurjeni sobi pri pipi tobaka.
Tega mnenja so bili tudi rajni gospod župnik, ki so nekega zimskega dne sedefi v topli sobi, premišljujoč: kako bi jih veter bril kar brez britve,ja,-lco bi morajti sedaj na spoved,,
Niso še bili zaključili te'fa premišljevtuija, ko so ugledali skozi okno korakati navkreber nekega moža, ki ga kot tujca; niso poznali. 'Kaj, če bi ta možak prišel po spoved? ITa, misel jim je nagnala mravljince po hrbtu.
In res; knož si je oklepal ledene pete jptred župniščem in vstopil z vprašanjem':
„So-li gospod doma?“
V sitrahu so ga župnik pobarali:
„Kaj pa bi radi, oče?“
„Eh, gospod, 'eh, malj) daleč je v Ivjnik in pre-ledena pot, ko bi oni stopili j in prevideli mojega brata,“
„Kolika ur pa bova hodila?“1 so ! še pristavili gospod.	-,
„Nič veliko, tako dobre tri ure“, se je odrezal mož. Gospod so jeli računati: ena ura popolane je že, sem ob Štirih tajmkaj, in ob šesti uri, ker bode šlo nazaj bolj navzdol, žt, lahko doma.
„Dobro, takoj bova šla“, so še pritrdili f in se napravili.
Pojzvonilo je z vekikjm zvonom ; v eerkvt sv. Jurija in vsak kajžar, sedeč pri zakurjeni peči, se je prekrižaj, želel bolniku lahko smrt in si mislil : ubogi gospod, ki bodo morali v taki zimi iz tople hiše.
Župnik in možakar sta jo pa junaško rezala, si segrefja v/kljub zimi kmalu ude in bila že pred tretjo uro na cilju.
Gospod župnik so kmalu o oravili in 'še poprosili, da bi jih kedo pospremil na vrh Radia, potem bodo pa že sami šli.
Dobrodušni hišni gospodar je ravno vlekel cokle izpod zapečka, ko so ga gospod župnik prekini-Ti, rekoč:
„Ne bojte treba, ravno vidim, da gre moj far ran Barakovec tod 'mimo, bova pa ž- njim skupaj šla domov.“
Mimo hiše je res pricopotal možicelj srednje rasti, v cokljah, raševna.tih hlačah in kadeč pipico, da si je odtajal zmrzle brke.
Gospod župnik so se mu ponudili za spremljevalca in ves vesel je pokimal Barakovec z glavo, češ: „.Dva si bova pa že lažje pomagajta, za. sapo v ta presneti hrib, ki je strm kot kozji hrbet.“
Moža sta stopala počasi navkreber, kajti Radi je z nemške strani zelo strm, tako da bolj po naše povedano: ila kaiđar se nemški in slovanski fantje skramljajo pri sv„ Pankraciju, se Nemec, zadet od slovenske, pesti, valja nafrjz/M In se še le na svojih postavnih tleh, v Ivniku, ustavi.
Barakovec je vsak čas postajal, zaklinjal kozlovski hrib in vleke, sapo na dolgo.
Gospod so korakali urnejp,, se večkrat ozrli po spremljevalcu, ki je stokal za njimi in ga povpraševali:
„.No, očka, ne gre več tako brzo, kaj? Koliko pa jih že imale za hrbtom?“
„Hm“, je zagodel Barakovec. „no vem prav, naj oni sami preračunajo: 38 let sem bil oženjen, a sedaj sem pa že 15 let udovec.“
„Tako, tako“, so ponavljali gospod, „7 križev že bode in še par tresk povrh.“
Rezala sta jo zopet molče naprej; pa tudi gospod župnik so se ugnali in si jeli brisati pot, ki jim je zalival obraz.
i„'Ka]ko pa to“, jso se obrnili proti': Barajkoveu, „da vam ni nič toplo v glavo?“
'„Kako pa bo, ko sem pa. čijsto gologlav.“, reče starec.
„Kaj vam je pa odneslo lase?“ so Še vprašali župnik.
Biarakovec je postal in začel:
„jOni še niso bili pri nas, ko sem izdeloval nekega poletnegai dne coklje v svoji baraki. Nabijal sem v nje ravno žreblje, ko se je moja ranjjka, pre-križalal rekoč: „Bog in sv, Florijan nam pomagajta. Pri Hagerju gori.“ Urno sem vjstajl in priskočil sosedu na pomoč. 'Na mestu nesreče sem izprevidel, da se ne bode dalo gasiti, ker na bregu ni bilo vode in razen stare Hagèrce in mene ni bilo nikogajr na pomoč. Hitro sva pognala iz hleva koze in znosila iz kajše najpotrebnejšo ropotijo, Vse je že bilo tako po večjem na varnem, ko pravi babura,: „Barakovec, Bog ti povrnf, pa še večjo hvalo bi ti vedela, ko bi mi še rešil iz kleti tisti sodček vina.“ Po grlu me je praskala žeja in urno sem skočil iv, klet Popadem sodček in ravno hočem preskočiti prag, pa se mi vsuje prgišče goreče slame, na glavo. Lasi so začvr-čaii in spustil sem sodček}, ki -še je kotalil * navzdol, zadel ob smreko in se razbil. Ko sem oprhal gorečo slamo z glave, sem uvidel, i da nimam več lasi in ne vina. Hudo me je bolela opeklina; le hvjala Bogu, da ini se niso še možgani skisali, /Lasi pa mi, niso od tistega časa več hoteli pognati. Pa, gospod, naj mi nikar ne zamerijo, pijem ga pa od tistega časa, ko sem pogorel na glavi, še veliko rajši. Seveda, o-ni mi tega ne bodo šteli v zlo, ko vedo, da se ogenj gasi le z mokroto.“
(Dalje prihod.)
roko, drugi glavo, tretji nogo itd. A pri vsem tem so bili bodri in mirnega, ponosnega lica, kakor da bi hoteli reči: j „I z p o 1 n i 1 i smo svojo dolžnost zajvero in domovin o,“
Odbor jim je delil podpore po sledečem redu: najprej se izkaže ranjeni vjojak s pismom od svojega polka, v katerem je služil in od bolnišnice, kjer je ležal. Vprašajo ga: „Kje si ranjen?“ Nato marsikateri molči, ker zjdaj še ni dovoljeno povedali bitke, kjer se je kateri bojeval. !A odbornik želj izvedeti, kje, to je, na katerem delu telesa,, je ranjen. Torej mu precej pomaga iz z aj heget. In ko dobi odgovor, zapiše to v dotično rubriko knjige za podpore.
Navadno se daje po 5 do 10 frankovn (levov) vsakemu ranjencu po njegovem stanju in potrebah.
Omenjena svota, se je dalla enemu ranjencu, ki je bil težko poškodovan na rold'. Turška,- kroglja mu je prebila kost in jo zdrobila pod laktom.
Ko je on sprejel ta za njegove razmere znar ten dar, in mu je rekel predsednik odbora, da mu to daruje slovenski duhovnik (sfveöenikk dejal je s solzami hvaležnosti' v očeh:
hjjKako se bodo moji otroci — imam jih šest doma — razveselili, ko prinesem vsakemu po eno darilo za spomin na vojsko ; to jim bo v tolažbo pri pogledu na težko rano, katero mi je prizadela turška kroglja. JHvfala Bogu, da mi je ohranil življenje in hvala častitemu dobrotniku za Bratski dar!“ Darovi Slovanov.
Sporoča prot. Anton B e z e n š e k.
Pod gornjim naslovom piše sofijski] „jCerkoven Vestnik“ dne 7. decembra,,*v; številki 52 med drugim sledeče :
„Ginljivo je edinstvo, id se opazuje- oj 3 samega početka vojne med slovanskimi narodi. 'Čustva, simpatije do nas, vojskujočih se za svobodo, naraščajo pri bratih Slovanih od dne do dne, od ure do ure. Ce tudi se nahajajo severni in posebno z annidili Slovani v takih okoliščinah, katere bi mogle škodovati tem edinstvenim simpatijami, ved,dar je slovansko srce zatrepetalo pri vseh, brez razlike statuu in stranke, s tako navdušenostjo, ki mora vsakega) ganiti in dirnCti,
Ta čustva so tim dražja, ker se pojavljajo ne samo v tofiìko težkem in m nas kritičnem času, nego tudi zaradi tega, ker se pokazujejo na delu.
Na prvem mestu stoje v tem oziru, razume se, bratje Rusi s svojim velikim ijn močnim carstvom. Ni mogoče tokati vsega našteti, kar Rusi vsak dan store za nas, da bi nas obdarili i)n da, bi nam pomagali.	1 ; j. i - Mil lfl !llÜ
Takšen ogenj, takšno moč simpatij in ljubezni pokazujejo v sedanjem trenutku tud/ bratje Cehi. In pri vsem tem, da se jim stavijo razne zapreke od oblasti v njihovi deželi, hočejo Cehi porabiti vsako priliko, da bi dokazali bratska čustva do nas. Njihovi glavni politični možje vedno oznanjujejo, če tudi postavljajo v nevarnost lastne in, narodne interese. da je naše delo pravo in sveto in da se bodo Še protivili vsakemu, kdor bi se drznil temu delu škodovati. V češkem narodu so se osnovah odbori med moži in ženami, med odraslimi in otroci, katerim je namen, zbiraiti za nas dobrovoljne 'darove in kateri odbori kupujejo in nam pošiljajo (vse mogoče ^ reči, ki so pam v sedanjih časih potrebne. !Za Rusi nam so poslali Cehi največ sanitarnih misij in zdravnikov v pomoč ranjenim bratom na, bojnem polju. _ Ista čustva so pokazovali 5in vedno pokazujejo tudi bratje Hrvatje in Slovenci, kateri se trudijo na vsak način, da bi izvršili ista dela, kakor že drugi Slovani. Ko je znano, kakšen protislovenski krivični režim vlada sedaj v hrvaških in slovenskih deželah, moremo presoditi, kako cenjena so pokazana Čuvstva f in storjena dela Slovencev in Hrvatov za nas.	i d 1 ! 1 !/i I l.
Slovanstvo od vseh strani je danes zlilo svoja strmljenja v eno srce, ter se je brez ozirat na vse težkoče zjedinito v eno delavno, sljlno moč — danes za nas, jutri — za sebe, za celo slovans/tvo.
Hvala te mj slovanskim srcem! — BratsSa b 1 a g o d a r n o s f za njih č u s t -va in dela!“
Shodi«
Sijajna manifestacija S. L. S. v Celjn
se je vršila včeraj, dne 15. t. m. v Celju ! o priliki občnega zboraf Slovenskega katoliškega političnega druršitva. Vrtni salon hotela „pri belem volu“ je bil nabito poln; zborovanje sta voltila dr. Benkovič kot načelnik društva in ugledni župan petrovški gospod Koren. Napovedani poslanec dr. Korošec je bil zadržan vsled nočne seje proračunskega odseka iv; državnem zboru, gospod deželni .poslanec Terglav pa po svojih županskih poslih, tako da. je poslainec dr. Benkovič moral prevzeti poročijo o državnem 'in deželnem zboru in o vnanje-političnem položaju.
Dr. Benkovič je poročal najpreje o delovanju političnega, društva, katerega posle je do sedaj v smislu pravil sam kot načelnik vodil, v bodoče pa reflektira na sodelovanje ojlbora, (ki se v. ta namen spopolili z gospodoma dr. Vebletom in tajnikom , Krambergerjem. V Celju se osnuje tajništvo tega društva,, ki bode ljudstvu na prosto razpoljago za nauke in svete vsako drugo nedejjo.
Dr, Benkovič je nadalje obširno poročal o položaju v državnem in deželnem zboru, posebno o
stališču Slovencev nasproti napetemu zunanjemu položaju.
Poročijo se je vzelo z odobravanjem na znanje in poslancem S. K. Z., (posebno dr. Korošcu kot državnemu poslancu celjskega okraja izreklo neomejeno zaupanje na predlog gospoUa Samca, dr. Benkoviču pa zaupanje in zahvala za njegovo temeljito poročilo.
Djr. Benkovič je posebno os-tro zavrnil podtikale Štajerčijenske stranke, kakor da bi slov. ljudstvo kazalo nelojalnost v sedainjem težkem,, zu-nanje-političnem položaju.	f
Ob velikanskem navdušenju se je sklenila lo-jaflitetna izjava, ki se je takoj brzojavno odposlala na kabinetno pisajrno Nj. rviel(čanstva cesarjla in po načelniku društva ustmeno sporočila gospodu okrajnemu glavarju, n amest niškemu svetniku baronu Müller-Hörnsiteinu. 'V lqjaijitetni izjavi se povdarja neomajna in nespremenljiva zvestoba slovenskega ljudstva na Spodnjem Štajerskem do vladarske hiša. Glede konflikta s Srbijo je dr. Benkovič izjavil, da Srbiji odkrito privoščimo, da v polni meri vživa sadove svojih zmag, in da iskreno želimo trajnega sporazuma s srbsko državo, zlasti v spornem vprašanju srbskega trgovskega pristanišča na ja,dramskem morju.
S to prvo svojo večjo manifestacijo je Slovensko katoliško politično društvo v Celju lahko zadovoljno.
Gradec.
Miklavžev večer „Kresa.“ V, soboto, dne 7* decembra, je priredilo društvo Mikl!a/vžev večer. Smelo smemo trditi, da društvo z naglimi koraki napreduje. „Kresove“ prireditve vedno bolj in bolj zadovoljujejo občinstvo in pridobivajo meto graškimi) Slovenci vedno več prijateljev. ’ ki prihajajo v obilnem številu na njegove prireditve. Veseli moralno biti,, da se „Kres“ tako pepo razvija in da vrši v polni meri nalogo, i ki so mu je stavili njegovi ustanovitelji ob zibeli, da je nositelj slovenske misli v Gradcu in bivališče vseh katoliško mislečih slojev« Občudovati pa moramo voditelje „Kresa“, ki s tako vnešo in požrtvovalnostjo posvečajo svoje moči napredku in dobrobiti društva, da ima „Kres“ brez dvoma prvenstvo med graškimi slovenskimi društvi. IVeRik vspeh ima društvo zaznamovati s svojim Miklavževim večerom, kateri je občinstvo iv, največji meri zadovoljil in se čuje o celi prireditvi le pohvala in marsikateri bo še dolgo pomnil krasne šaljive prizore, ki so povzročili obilo smeha.
Nastop'Miklavža in njegovega spremstva je pa
ljudi kar očaral. Miklavž je polagal slovenski graški mladini na srce, naj skrbno čuva zaklad sv. vere in pa naj se trdno drži /sloveuskoga jezika,, ki ga je učila slovenska mati. Po govoru je Miklavž Šle raizdelil mnogobrojna, darila malim in odraslim, kot so pač zaslužili.
Ko je nebeški odposlanec odšel, so igral’ vrli „Kresjani“ šaljivo enodejanko !„jZ|a letovišče“, pri kateri smo morali občudovati. ' sigurnost in izurjenost društvenih igralcev, ki so svoje vloge jako pohvalno zvršili.
Veliko smeha je žel nato šaljiv prizor „iBoltatu Pepe in Žane z Iblane na turiškem bojišču“, ki so ga igrali trije pristni Ljubi,jajnčani „iZfarjani!“1, prav po „iblansk.“ Občinstvo je izvedelo vse najnovejše novice iz bojišiča in igraljei so tželi za- svoj trudi velik apldjvz in odobravanje.
Res priznanja je vredna marljivost in navdušenost j„!Kresj a,nov.“ Mnogo smo imeli že veselic, pa tako lepo uspele, kot baš ta, je bilo malo. Naj bi le pristopilo še, več Slovencev k „Kresu.“
Gornja Radgona.
V	nedeljo, dne 15. t. mi., še je, vršil pri nas o-krožni zadružni shod, katerega so se v precejšnjem številu, udeležili zastopniki zadrug v okrožju.
Predsednik okrožja, gospod Ljudovik Babnik, o tvor' zborovanje in pozdravi vse navzoče, f Sklene se, da se bo prihodnje leto vršil okrožni zadružni shod v Ljutomeru. V okrožno načelstvo se izvolijo vsi prejšnji člani načelstva.
Gospod, nadrevizor Vladimir Pušenjak podaja razna navodila za poslovajnje zadrug, zlasti še govori o poroštvu, o postopanju zadrug v kritičnih časih, o odplačevanju posojil v majhnih obrokih itd, Nato predava o gospodarskih organizacijah in o posledicah vojske, oriše obširno razmere na denarnem trgu ter svari vlagatelje pred nepremišljenimi koraki,	•
Z zahvalo predavatelju in ilcteležencem zaključi gospod načelnik shod in podobi vse navzoče k shodu prihodnje leto v Ljutomer.
Dol pri Hrastniku.
Včeraj je priredilo naše izobraževalno društvo dobro obiskan poučni shod, na katerem je predaval gospod Franjo Ž e b o t iz Maribora o 'JrugosCovalnih s posebnim ozirom na vojsko na Balkanu. Shoda/ so se udeležili tudi naši sosedje od Sv. lederti.
Sv. Martin v Rožni dolini.
V	nedeljo, dne 15. t. m., smo imeli v naši župniji prav lepo mladinsko slavnost. Predpoldne je bil slovesen sprejem v Marijino družbo, v katero je že sedaj vstopilo nad 90 deklet.
Pri tei svečanosti je imel pridigo profesor dr. H o h n j e c, ki je govoril o velikem pomenu Marijinega, češjčenja za ljudsko, osobito za mlajHnsko vzgojo ter je vabil tudi mladeniče pod 'Marijin prapor.
Popoldne je bilo jako mnogobrojno obiskano mladinsko zborovanje, na katerem sta govorila gospod dr. H o h n j e c in domači gospod župnik Ö, z-vatič. Sentmartinska mladina gre naprej!,
Premirje — Mirovna pogajanja. — Mednarodni položaj«
Mirovna pogajanja»
Dunaj, ! dne 14, decembra: V tukajšnjih političnih krogih niso glede mirovnih pogajanj, ki se bodo pričela pričetkom prihodnjega tedna, • posebno optimističnega nazirajnja. Med Turčijo in balkanskimi državami vladajo glede teritorijalne posesti take divergence, da ni povsem nemogoče, da se bodo zopet pričele sovražnosti, Gre se v prvi vrsti za Odrto, katerega hočejo Bolgari imeti na vsak način, med tem, ko noče Turčija o tem njč vedeti, še celo noče privoliti, CLaj bi se odrilnske utrdbe porušile. In nadalnja sporna točka je Skader, katerega Črnogorci že cele tedne oblegajo. Želja balkanskih držajv po miru je res velika, kajti vojska, je zahtevala ogromne žrtve. In ravno vsled tegu zahtevajo balkanske države kot ekvivalent za svoje žrtve teritorijalno posest ozemlja, ki so ga zasedle* Turčija) se pa še le smatra za dovolj' močno, da nadaljuje vojsko, ker še ima v Aziji dositi svežih rezerv, ki' jih hoče polagoma spraviti na bojišče,
Bre/M vomivo se bo bij ob zeleni mizi v Londonu trdovraten boj in nič nas ne sme presenetiti, če se bo že v bližnjih dneh zopet p Tč el krvavi bojni ples
na Bajlkanu,
Palača St. James.
Na naročilo kralja Jurija so pripravili za mirovno konferenco potrebne prostore v palači St. James v Londonu. Palača je oficijeftna rezidenjca angleških kraljev, vendar je sedaj že dofigo vrsto let zapuščena.
Nekdaj je tu vrvelo najživahnejše življenje, še pod kraljico Viktorijo je bila palača sredince angleške politike in moči. Tu je sprejemala kraljica, ki je sicer stapojva-ia v palači Buckingham ali v Windsor-ju, dvornike in dvor nice. Zlasti pomembni so bili drawingrooms za ženski svet, kajti ti so napravili cvet angleške arstokraicije še le zmožnega gibati se v najvišji družbi.
V kapelici te palače se je vršila, tudi dne 25. januarja leta 1858 porokai poznejšega nemškega cesarja Friderika s hčerko angleške kraljice.
Sedaj je izvolil angleški kralj to palačo za mirovino konferenco. Palača leži sredi mesta, ne daleč od palače ministrskega; predsednika in ministra za zunanje zadeve, na eni strani Pall-Mall,, kjer imajo aristokratični klubi svoje palače, na drugi strani pa velik drevored, tvorijo okolico.
Prvi del te palače je blM sezidan v tridesetih jetili XVI, stoletja, pod kraljem Henrikom VIII. Pozneje so palačo opetovano povečali, zlasti pod Karolom I. ITOda še le leta 169i7 je prišel dvor v to palačo, ko je Whitehall, stara rezidenca, do tal pogorela), Leta 1809 je gorelo tudi v St, 'Jamjesu ter je požar uničil vzhodni del. Kralj lJurij III. pa je bil prenesel dvor že davno v palačo Buckingham. Njegov naslednik Jurij VI., ki je vladal od leta 1820 do leta 1880, je 'dal palačo prezidati od arhitekta Nas-ha, leta 1837 pa, je prišla sem, kraljica Viktorija, ki je dala sezidati mogočno vzhodno fasado. 'Sedanji angleški kralj, ki se najrajši mudi v Sandringha-mu, palače St. James ni rabil.
Sapno kadar se vrše za angleško velevažni dogodki, se ožive dvoralne palače in sedaj naj se vrši tam prva mirovna konferenca, konferenca, na katere izid ima največji interes vsa Evropa.
Strašen položaj na koleri obolelih v San Stefanu.
turška vlada je določila, San Stefano za)taborna koleri obolelih vojakov, Ura/dno je naznanila, da je vse preskrbljeno in urejeno, da bolnikom ničesar ne bo manjkalo. Toda motil bi se, kdor, bi tej turški obljubi verjel.
Mesto samo ima, jako ugodno lego ob Marmars-kem morju; ra|zen tega leži ob carigrajski, železniški progi. Tudi laka je pripravna za hitro prenašanje bolnikov z ladij.
Bolnike takoj ob dohodu preiščejo, nato pa še izolirajo, to se pravi : naženo na sanštefansko ravnino, ki je pretvorjena v neke vrste bojniškfi t.foor. Razmere so grozne. Mnogi bolnijki morajo peš ven-kaj na ravnino, druge zmečejo na vozove, na tisoče pa jih spravijo z železnico venkai. Kakor hitro pride vlak, stopijo vanj1 vojajki in naiglo zmečejjo bolnike ven. Trupla, umrlih in umirajočih istotako spravijo na, prosto. Mnogi bolniki so tako slabi, da ne morejo do karantenske postaje, marveč popadajo na cesti, odkoder Jih potem spravijo v kraj. Drugi pa gredo oprti drug na drugega, da bi se ne zgrudili ob utrujenosti. Kdor more, gre na zdravniško postajo, (kugi umirajo na poti.
Zdravniške preiskave vrše štirje vojaški zdravniki. Tisti, ki so za okužebf) spoznani, spravijo v vrsto, obdajo z močnim vojaškim kordonom in ženejo v karanteno: kdor bi se upirali ali hotel vrniti, ga na mestu usitrele. Beda, ki so ji izpostavljeni ti bolniki v karanteni, je nepopisna.
Treba pa vedeti, dai se preiskava bolnikovi vrši samo po — jeziku. Vse prošnje, da bi se poclvze-le bakterijološke preiskave, so zaman. Tako pride
marsikdo v strašno karanteno med kolerične boljni-ke, ki je le v sled prevelike lakote in utrujenosti obnemogel.
Položaj na polju izgnanih bolnikov je strašen. Nimajo ne zdravniške pomoči, ne postrežbe, ne jedi in pijače — da, celo strehe ne. Na polju so pod milim nebom, kjer begajo sem in tja, popolnoma Zapuščeni, izpostavljeni mraizu in Metra, dokler ne obne-morejo in jih strašnih muk"' ne reši usmiljena smrt. Mili klici in obupne prošlnje ' se dvigajo k nebu: Vöde, ,vode. Ö, Alah, o mati ...
Nekaterim bolnikom se posreči uteči iz karantene. toda smrt jih navadno prehiti preje, nego pridejo v Carigraid.
Kdor je tedaj spoznan za bdjnega) in odgnan na ravnino, tisti je obsojen na smrt. K bolnikom nikogar ne puščajo; ' ko so hoteli usmiljeni ljudje nesrečnežem prinesti okrepčil, f jih je straža zakrnila, časStrffci so jim pa rekli:	„Pustite te pse, da hitro
pocrkajo! To so strahopetci iz Lozengrada in Lulle Burgasa!“
TaTko Tjurki skrbe za svoje ljudi v nesreči, tako razumejo delo proti koleri.. Evropa je lahko ponosna nanje.
Konzul Edi.
Dunaj, dne 12. decembra: (Cuje se, da je danes popoldne došel avstrijski poslanik Edi v Belgrad, (kjer bo imel sestanek z avstro-ogrskim postar nikom pl. Ugronom. Poročal mu bo o vspehu preiskave v zadevi konzula Prochazke.
Belgradi, dne 12. decembra: Konzul Edi bo prišel v nedeljo na Dunaj, da poroča o vspehu preiskave v zadevi Prochazke v Prizrenu. Konzul Pro-chazka se počuti v Skopljem popolnoma dobro. Vrnil se bo na svoje mesto v Prizren, kjer bo dobil zadoščenja, ker se jet postopalo z njim proti mednarodnemu pravu. PaŠič se nahaja že v Šfcoplju, da poravna celo zadevo.
Najnovejše: Edi je prispel na Dunaj. Dificijjel-no poročilo še ni izdano.
Poslanik Simič.
Dunajski srbski poslanik Simič je odpoklican. Na njegovo mesto pride bivši minister i Jovanovič. Simič je bil od našega cesarja odlikovan.
Afera Prochazka.
„Pesti Hirlap“ izve od baje izvrstno informira-ne strani, da bo zahtevala Avstrija gjiéde afere konzula Prochazke, da izpolni Srbija I vse naslednje točke :
1.	Krivci se morajo strogo kaznovati.
2.	Kralj Peter mora diploma,tipnim potom prositi pri zunanjem. ministrsfyjù za odpuščen je,
3.	Srbski princ mora osebno prositi Prochazko za odpuščenje.
4.	Prochazka mora. dobivati vsako leto iz srbske držajvne blagajne 70,000 K apanaže.
Srbija je, kakor pravijo glasovi iz Belgrado, pripraivljena dati potrebno zadoščenje.
Albanija.
•„.Narodny Listi“ poročajo glede Albanije ) site-deče :	?
Srbija se v principu ne protivi avtonomiji Albanije, nikakor pa ne more odnehati od zahteve, da se ji odpre prost (dostop do Jajdrahskega morja. Ne-umljivo je, da se zgradba železnice do jadranske o-foalji stavi naenkrat pod albansko vprašanje, ko so se vendajr Albanci do sedaj protivili vsaki železniški zvezi in hočejo naenkrat igrati pri tem vprašanju prvo vlogo. 'Ce bi Avstrija, ne nasprotovala! Srbiji glede zgradbe jadranski /železnice, f bi bila gotovo Srbija pripravljena, !da zveže svojo jadransko železnico posredno z bosanskimi železnicami, kar bi bilo seveda za Bosno, odnosno za Avstrijo, velikega gospodarskega pomena. [Tudi tariino vprašaje na tej železnici bi se dajo urediti v prilog Avstrije. In tudi v tem slučaju bi bila pripravljena skleniti z Avstrijo posebno trgovinsko pogodbo.
Zakaj obstruirajo?
Nemška publicistika uganknje. Taktika našiji poslancev v budgetnem odseku je nemškim časnikarjem uganka, zato jo rešujejo na najrazličnejše načine. Vse mogoča domnevanja so, ki jih lahko beremo v nemških, ltstih o natših posfiancih1. Glavni tenor vseh teh vesti je seveda ta, da je obstrukcija! naših poslancev nerazumljiva. In vendar je stvar tako lahko umevna. 'Najm Slovencem in sploh Jugoslovanom se gode nezaslišne krivice. Da, naši poslanci vladi, ki dopušča tako ravnanje, ne bodo delali lju-beznjivih poklonov, je več kot narajvno. Naši poslanci obstruirajo, da bi opozorili javnost na to;, kako slabo se godi Slovencem na Koroškem, Štajerskem in Primorskem ter Hrvatom na Hrvaškem in v Dalmaciji. To je seveda Nemcem neljubo in če prav vedo za; vzrok, se delajo nevedne ter psujejo., Pomagalo jim pa to ne bo nič. Naši poslanci se nemškega besnenja ne boje. Vsi od sovražnosti narekovani članki proti Malizimi Nemcem ne bodo nič pomagali. Naši poslanci bodo brez ozira na levo in desno izvajali svojo taktiko, dokler ne bodo 'dosegli svojega cilja. Obstrukcija nima drugega namena, kakor opozoriti javnost na mnoge krivice, ki se nam gode. A ko se bo naša delegacija prepričala, da, je to dosegla, bo obstrukcija prenehala, sama, po sebi.
Politični pregled.
Državni zbor.
K petek in soboto je imela zbornica plenarne seje. '	1
V	petkovi seji se je bavila z zakonom o re-krutnem kontingentu. Zbornica je gladko dovolila vojaške ndvjnee ! m pričela razpravo o zakonu, ki določa nabor konj in vozov za armado v slučaju mobilizacije.
V	justičnem odseku je v četrtek po noči trajala obstrukcija dalje, Seja je trajala od pol 6. ure zvečer do t. ure zjutraj. Večinske stranke so se odločile, da zlomijo oDstrukcijo m so računale na vs-peh. Justični odsek je eden izmed takozvajnih malih odsekov in češki narodnoHsocijalni obstrukcfjanisti imajo v tem odseku samo enega zastopnika; — dr. Hübsohmajuna. Dr, Hiibschmann je že tri dni govoril obstrukeijonlstične govore v odseku in vse je pri-čakoviaio,, da ne zdrži v četrtek niti do polnoHi. Toda varali so se, govoril je do 6- ure zjutraj in sicer vedno stvarno, da mu predsednik ni mogel segati v besedo. Eni člani so polegaili na divanih v odseku, zopet drugi so se mudili v restavraciji. Db 6. uri zjutraj je končal dr. Hübschmapn svoj obsjtrukcijo-nistijčni govor v drugi skupini, mislec, ciaf se je večina razšla. Toda bila je na preži in sprejela paragrafe druge skupine. Prj tretji skupini je še kr^ko govoril dr, Hiibschmann in socijalni demokrat dr. Renner. Pri četrti in zadnji skupini je dr. Hübschmann obupal, da bi mogel govoriti še do prijčeftjka zbornične seje ob 11. uri. Govoril je samo četrt ure in je zapustil odsek. Ob 7, uri zjutraj je odsek sprejel še zadnjo skupino.Zakon je bil v odseku sprejet. Seja je trajala 14 ur.
S tem pa parlamentarna kriza, ni končana, V budgetnem odseku dela obstrukcija poslancev dr. Korošca, Gostinčarja in dr. Dulibiča vladi velike preglavice. Skrb vlade in takozvane „delavne Večine“ je, da dobi proračunski provizorij, ki je še vedno v odseku. Toda naši poslanci še morajo priti do besede in tudi Rusini svojega fetailišča še niso razkrili, ker še niso končana pogajanja, glede njihove univerze v Lvovu.
V	obrtnem odseku se je vršila razprava o predlogih >'n nasvetjh, po katerih bi (se omejila v kaznilnicah dela, s katerimi se bavijo razni obrtniki. Namen je sicer dober, toda, silno težko izvršljiv, ker se kaznjenci v zimskem času ne morejo zajposliti pri melijoracijskem delu izven kaznilnic in dela se jim pa mora, dati. Skoraj nemogoče je prajvp zadeti, da bi bili obrtniki zadovoljni in kaznjenci primerno zaposleni, Razprava o tem predmetu bo še zaposlila več sej.
V	sobotni plenarni: seji je bil sprejet zakon o dobavi konj.
Prihodnja plenarna seja se vrši v; torek z dnevnim redom: zakon o vojnih dolžnostih.
Parlamentarni položaj se je še bolj poslabšal, naš parlament se nahaja v veliki krizi. V plenumu groze za torek češki radikalci: z obstrukcijo in mora odločitev pasti te dni.
V	budigetnem odseku je v sobotni seji vladala obstrukcija naših poslancev. Na dnevnem redu je stalo nadaljevanje debate o f budgetnem provizoriju. Seja se je pričela ob štiri h popoldne. Po raznih drugih govorih je prišel do besede dr. Dulilbič. Govoril je do prvih jutranjih ur, na kar je bila seja zaključena, Za dr. Dulibičem ima besedo poslanec Gostinčar, ki je tudi priznan obstnukcijoni^tičen govornik.
Raznoterosti.
„Kres“ v Gradcu. Slovensko katoliško društvo „Kres“ je imelo dne 24. novembra t. L svoj 15. redni občni zbor. Odbor se je sledeče konstituiral: predsednik Franc Vehovar, podpredsednik Ratto Kozar, tajnik Dore Masič, tajnikov namestnik Frane Globočnik; blagajnik Jože (Tramšek!, blagajnikov) namestnik Anton SpeŠiČ, knjižničar Jože Gombotz, gospodar Rakuša Josip, odbornik b. m. Ivan Rajunik. V preteklem letu je imelo društvo 51 predavanj in 300 rednih članov. Veselic je priredilo štiri, iger pet. Clami so sodelovali tudi pri drušifjvu sv. Marte. Naš „Kres“ je največje slovensko društvo v Gradcu, Isto ima orlovski odsek, dekliško zvezo in oddelek Jugoslovanske strokovne zveze. Vsi odsekf pridno delujejo, posebno orlovski, ki je za letos izbral jako delavne moči v odbor. Poleg tega imamo Še pevski in tamburaški zbor, 1 Ei očividno napredujeta in razveseljujeta fante in dekleta vsako nedeljo s kako Inovo pesmijo.
Nagla smrt. Na celjskem kolodvoru je te dni nagle smrti umrl železničar Mihael Krajnc. 'Zadel ga je mrtvoud.
Štajerske*.
Maribor. Slovanska čitalnica, v Mariboru vabi na sivoj redniletni občni, zbor v soboto, dne 21,t. m. ob 8. uri zvečer v društvene prostore.
Ormož. Prihodnjo nedeljo,, to je dne 22. t. (m., imata naša Mladeniška in Dekliška zveza, redni mesečni shod. N,a vsporedu je zanimiv govor veleč, gospoda, kaplana in mnogo drugega. 'Pridite torej vsi!
St. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo,
dne 22. t. m., se vrši po večernicah v Društvenem domu okrožni zadružni shod za vse zadruge v ptujskem okrajnem glavarstvu. Začetek ob ß. uri popoldan. Na dnevnem redu so zelo važne zadeve. Radi-tega se pričakuje, da se člani načelstvaj in nadzorstva vseh zadrug v okrožju shofia udeleže.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Danes je bila pokopana mati častitega gospoda Weljxla, ki je bila umrla v soboto. Blagi pokojnici naj sveti večna luč.
Celje. Katoliško podporno društvo v Celju izreka tem potom javno zahvajo sla\vni „Slov, Straži“ za 100 K, ki jih je blagovolila darovati za božičnico slovenskih šolskih otrok» t— Odbor.
Celje. '(Porota;.) Iz jeze je zažgal hišo svoje tašče 371etni krojač Matija Kocuvan iz Planine. Kocuvan je vedno popival po gostilnah in se potem doma prepiral s svojo taščo» Naposled ga je ta napodila! in ji je vsled tega iz jeze zažgal hišo. Spdni 'dvor ga je obsodil nà tri leta težke ječe. — Zaradi hudoUelstva tatvine se je zagovarjal pred tukajšnjo poroto 32|jetni Alojzij Bevc. 'Pokradel je kmetu Ant. Kajtni v Lisci pri Celju razi/lčnih stvari v skupni vrednosti 500 K. Bil je obsojen na šest let težke ječe. — Zar,a)di hudodelstva uboja se je imel zagovarjati 181etni posestniški sin Anton ižlnjiderič iz brežiškega okraja. Dne 29. oktobra je tako hudo pretepel nekega Franca Nuja, da je isti vsleO zarobljenih poškodb umrl. Dobil je za svoje dejanje 11 mesecev težke ječe.
Celje. Shod Jugoslovanske strokovne zveze se je vršil v nedeljo, 8, t» m. dopoldne v vrtni dvorani hotela „jpri belem volu..“ Udeležilo ;se 'ga je precejšnje število delavstva iz Celja in okolice. Gospod Zajc je razložil velik pomen in ItoiCsti, katere ima delavstvu, ako je organizirano v Jugoslovanski strokovni zvezi. Pobijal je tudi farbarije in laži socijalnih demokratov, kateri iz delavstva izmozjgavajo težko prf-služeni denar, ne da bi delavci imeli od tega kake koristi. D d delavskih grošev se redijo samo tolsti voditelji socijalne demokracije. Govorili so še drugi govorniki Delavstvo je z zanimanjem sledilo izvar jaujem govornikov. Izvolil se je nato pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice Jugoslovanske strokovne zveze v Celju, katera se bo ustanovila že na praznik novega leta. Delavci, iz Celja in okolice, agitirajte pridno, da bo ustanovni shod Jugoslovanske strokovne zveze v Celju! ! res tudi nekaj Sijajnega !
Sv. Peter na Medvejdo/bem selu. Dne 3. t. m. se je v Kačjemdolu pripetila velika nesreča. Posestnik Franc Kužnar je peljal voz listja. Ko se je pa obrnil na, cesto proti svoji hiši, se voz nenadoma z-vrne na ženo Klaro Kužnar, ki je voz pridrževala. Ker je padla na obraz v blato in ni bilo tajkjoj ljudi na licu mesta/, se je zadušila. Ko so voz vzdignili, je bila že mrtva. IV petek, dne 6. t m., so jo žene Marijine družbe polnoštevilno spremile k zadnjemu počitku. V nedeljo, dne 1. t. m., je prejela svi. zakramente; tedaj pač ni slutila,, da zadnjikrat. — Dne 4. t. m, je izbruhnil ogenj pri Janezu Škorcu, posestniku v Krištanvrhu, in je kmalu uničil hišo in veliko gospodarsko poslopje. Rešili so le žfjvino; zgorela je obleka, živila;, vs,a orodja, tako daje škoda zelo velika in beda seveda, itudi, ker posestnik ni bil zalvarovan. Pomagat so prišli gasilci iz Šmarja. — V nedeljo, 15. t. m., se je začelo pri n,a/s po-n a vijanje sv. misijona, ki gai vodjijo Častiti gospodje misijonarji od Sv, Jožefa nad Celjem. Bog daj obilo blagoslova!
Središče. V nedeljo; dne 29. t. m.., začne poslovati naša ndKoustanovijjena kmečka, posojilnica in hranilnica.. Da se ljudstvo o njenem delovanju pouči, se vrši popoldan ob 3. uri gospodarsko zborovanje, na kälterem se bo razprajvijalo o kmečkih posojilnicah, kakor tudi o posledicah vojske za gospodarsko organizacijo. Pričakuje se prav obilna udeležba, iz župnij Središče in Sv. Miklavž.
Brežice. (Neverjetne vesti.) Nek gospod v tukajšnji okolici, ki prav rad v Zagreb zahajaj, je prinesel te dni od tam to-le čudno novico: Ko je mimo banovega dvorca korakal, so ravno pripeljali tja pre' cej velik voz samih čebulnih vencev, samo na vrhu je bil eden velikanski od česna. 'Pa še bolj čudno je, da je imel vsak venec precej velik trak v nemških, frankfurtarskih barvah. Kdo je še kaj takega videl? Po dolgem povpraševanju in moledovanju je zvedel, 'da presvitli gospod bajn zelo ljubi deputacije, da za sedaj takšnih iz Hrvajšjke ni pričakovati, zato pa, je povabil Linharta; iz Ptuja in njegove šta-jerčijance po njihovem krasnem ptujskem zborovanju k sebi v Zagreb. Te dni bodo prišli in dobijo še kot posebno odlikovanje vsak en venec čebula okoli vratu, njih vodja, pa venec od česna. De je le res, sicer so pa štaijerčijanci k vsem zmožni.
Mozirje. 'Neki tukajšnji ljiberalni uslužbenec nima, važnejšega opravka, kakor da f/zrab’Jjja na te v it način postave radi razžaljenja časti ter tožari naše ljiiii in jim dela stroške. V tem ima skrito podporo od nekoga, Id se na vso moč trudi, da bi temu zar morcu pripravil vsaj kako belo piko. De tudi dobi tisoč tožb proti kmečkim zvezarjem, mož take preteklosti in oči vidne sedanjosti svoje časti ne reši. Poznamo ga in vemo več nego si sam misli. Ob uri pa, kjj bo nam ugodna, pa, pridemo s plačilom na dah. Za sedaj si še pa mislimo: Pere se zamorec, z milo maže ga norec.
mmem
lap. brusi li M s strujali ttìratom. :: UM m peairanj! Srb. :: hsršf^s mpsfeM spsicnibe ia asa monumentalna ia sìa«-ss .sss bua deta iz Hi- ia Hiazemsbaga materijala. — « Plošče za aaišltaa is razubsuatia marmorja. :: Ms zalaga
Isgsfisillzsii! aipÉsi spesnite. :: ffajaijs seas. :: Rulantni as as più! ppfi, ferala ss izwiuiije fissa, as sa ImM ia Mbaafii prarasoal bnpia^p.
IneM:	dryiba :: Celle.
Straa 4.
Loterijske številke.
Dne 14. december 1912. Tret	34 88 89 40 1
Line	69 3Ö 52 43 54
1100 kron
na leto prinaša hiša z 8 stanovanje, 6 svinjskimi hlevi, pol nre od mesta Maribora. Proda se pod ugodnim pogoji. Več se izve pri lastniku A. Šalamun, Magdalenengasse št. 15 v Mariboru.
xxxxxxxxxx
Zahtevajte v gostilnah list Straža!
Ker je mariborski trgovski gremij sklenil, dà bode' vsaki trgovec kaznovan, ^kateri bode delil novoletna darila, odločil se je trgovec
J. N. Šoštarič, Maribor Gosposka ulica št. 5
da razdeli svojim odjemalcem novoletna darila na ta način, da vsakemu odjemalcu do 31. decembra t. 1. proda vsako blago 20 do 30% cenejše kakor poprej. Na primer: platno po 40, .4 8, 52 vin, parimi po 36, 44, 50, 60 vin, blago za ženske obleke, dvojna širokost 80, 90 vin, boljše vrste K 150, . 2-—, kravate po 20, 30, 40, 50, nogavice 20, 30, 40, 50 vin., nepremočljive dežne plašče za dečke K 5’—, 6*—, 7-—, velike za moške K 9*—,10 —,11.—, odeje K 1 80, predpasnike za otroke 30 40, 50, 60 vin., velike za ženske 72, 80, 90 vin. itd. itd. Nihče naj torej ne zemudi ugodne prilike. Pazite tudi na slovenski napis, da ne zamenjate te trgovine s kako drugo.
Orglarska in ccrkveniika služba v Vuzenici
se skupna razpisujeta s 1. februarjem 1913. 'Sprejme se samec, ki je vojaščine prost in 'dovršil orglarsko šolo z 'dobrim vspehom.i Prošnje se sprejemajo do konca decembra.	246
Josip Jurčič, nadžupnik, ‘dekan.
Božična in novoletna darila !
Dovršena so vsa popravila ip deOaj’ na znani gostilni gospoda Spatzeka ivi Tegetthoffovi cesti v ’Mariboru. Vse je prenovljeno in na novo urejeno. V prvem nadstropju še nahaja soba za kopanje in gostom je ob vsaki uri po lnoči in po dnevu topla voda na razpolago. •Kutójjjsfci prostori se odlikujejo po velikosti in krasoti. Kar s'e tiče komforta in higijene, je prišteviati gostilno ,.pri grozdu“ brezd\ omno k naj-in bogato zalogo usnjatih boljšim v Mariboru.
kakor' oprav za konje,
Najboljše ročne in šolske tobice, denarnice kovčeke
jahalne potrebščine itd. itd. priporoča
Rudolf Novak, Maribor
jermenar in sedlar — Grajski trg (Burgplatz).
Ss mo lastno izdelovanje.
Wowott- Rožni mlin!
Zraven slike od mene iznajdene mline stavim v šestih različnih velikostih za roko, gepelj, vodno ali motorno moč. — Prva in druga velikost je najbolj priporočljiva za manjše kmetije, srednja za veleposestvo in večja za obrt. Pripomni sb pa, da manjši mlini ravno tako dobro
meljejo kakor veliki, ker ima vsak mi n štiri pajtlje, in sicer en svilnat za fino pšenično moko dva za različne krušne moke in eden zagris. Kamenje si vsak kmet lahko sam z klepalom iz-ojstri, kakor pri vsakem navadnem vodnem mlinu. — V začetku si seveda ne zna vsak dobre moke napraviti, kdor ni v mlinarski obrti izučen, se mora polagoma privaditi. Cene so pri sedajnih dragih razmerah tako nizko nastavljene, da je mogoče vsakemu, tudi najmanjšemu kmetu si tak mlin naročiti. V Bedanjem razburjenem času, ki kmeta stiska od vseh strani in mn je ustreženo, če si zamore sam pomagati, je priporočljivo, da bi kmečke posojilnice, kmečke in strojne zadruge nakupile primerne mline v večjem številu po nižji ceni in jih razdelile med kmete proti polajšanemn vplačevanju.
Spričevalo :
Bakovnik, 13. febr. 1912.
Cenjeni gospodi
Naznanim Vam, da sem iskal po vseh tovarnah mlin, pa tacega nisem mogel dobiti kakor je Vaš.
Človek ga more z roko vrteti pa naredi boljšo moko kakor vodni mlin. Kako nebi bili zadovoljni, ker ga vsak šolarski otrok lahko goni. V dveh urah zmelje mernik žita. Jaz sem prav zadovoljen s tem mlinom, kakor tudi vsi drugi, katerim ste ga poslali. Dragi gospod, jaz ga vsakemu kmetu priporočam. Srčni pozdrav! Štefan Colarič, Rakovnik št. 5, z. p. Št. Jernej na Dolenjskem (Kranjsko).	444
BOC- Ceniki se razpošiljajo brezplačno in poštnine prosto.
Gostilničarji pozori
Melile postranski laslyiek Vam
donaša palenlovano sobno kegljišče s pištolo. Zahtevajte cenik.	-m.
Istotako Vam priporočamo najboljše sobne acetilenove aparate, takozvano »briketid-luč« po znatno znižani ceni in plačljivo v najmanjših obrokih. Zastopniki se iščejo.
Zinauer & Co. Sv. Jakob v
Slov. gor.
vsem kmetom naznani in se jim priporoča, aa m prisu k njemu stroge Kupovat, ker zdaj jih ima okoli 2 do 300 doma, vsake vrste, ima zdaj najnovejše n čne mlatilnice, tudi geplne-mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, okopalnike in osipalnike, mline za sadje in grozja mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalke ali pumpe za studence in gnojnico, s katero se lahko napumpa v eni minuti eden polovnjsk vode ali gnojnice, vsako vrste male in tudi velike tehtnice, tudi vsake vrste mostne tehtnice, katere pustim sam postavit na svoj odgovor, stroje za seno kosit, obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, _ pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja; ima tudi vsakovrstno železje za nline in žage, tudi motorje na bencin, sesalni plin, surovo olje, sopar ali „dampf“, največje mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za, šivat „Central Bobin“ po najnižji ceni, vsakovrstne stroje za kovače,' lončarje, opekarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator“, po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani zelo ’.eliko časa in drv. Najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrnje melje in doma vsakovrstno moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušnjo; kolesa ali bicikelne, pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali ako mu piše, da se on sam pri kmetu oglasi, dobi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da se dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene priprave sa mlatilnice se pri njem dobijo, katere mora vsak kmet imeti, kdor ima mlatilnico.	42g


J= Pfeifer,
tovarna za poljedeljska in kmetijske stroje in livarna za železo in medenino v Hočah (Kötsch) pri Maribora na :::	Štajerskem. :::
Prva južno-štajerska Siamski
družba v Celju.
Mestni pogrebni zavod v Mariboru
je sklenil z mestno cesar Franc Jožefo v o-jubilejno-življensko in rentno zavarovalnico na Dunaju pogodbo, po kateri se tudi
v Mariboru upeije
zavarovanje pogrebnih stroškov,
katero se je na(Dunaju ill V Gradcu izvanredne dobro obneslo. PlačevaDje traja k večjemu 15 let. Mesečni prispevki od 40 vin. naprej. Do 50. leta brez zdravniškega preiskovanja, nobena vpisnina. Pravico do izplačila že po 6 mesecih. V zvezi z zavarovanjem pogrebnih stroškov se lahko sozavarnje tudi kaka svota za plačilo nagrobnega kamna, vzdržavanja groba, nabavo žalne obleke, plačilo lekarniških stroškov, zdravniških honorarjev itd. Pogreb se vrši po tukajšnjem mestnem pogrebnem zavoda. Prijave za Maribor sprejema; Mesini pogrebni zavod, TegstfboffoM cesta žt 18 Telefon Št. 48 Zahtevajte načrte] pri glavnem zastopstva mestne
cesar |Frane Joicfjve jabrlejne toljcsàe, in mane	2 (TegUttllOffOVa Ul. 10), tÉf. 256/Vlll, **- ^	™ dr"g? J*"!"*1
zavarovalnice za Štajersko in Koroško v
doto, rente in pokojnino. Kot javni zavod daje brezpogojno varnost!
niške zadeve, kakor za slnčaj smrti, doživetja, za
Zastopniki se iščejo I
žganiarna
%? Celiti=
priporoča soojo dtnta žgano sfinita; tapiam, umske
žganje, Mujacttaku1 Mi
štajerski {
konjak:,!!
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Založnik in izdajatelj : Konzorcij „Straža“.