Sfev. 59. IT Trstu, v sredo, 28. februarja 1917 Letnik XIH. Izl za 22 z a l* ;a"a vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. , .3. Uika S; Frančiška As:5kega St. 20. L nadstr. — Vsi pošiljajo uredništva lista. Ncfrankirana pisma *e ne ^prejesujo in rokopisi se ne vračajo, in odo-ovorni urednik ŠteiV.n Gcdina. Lastnik konscrclj : . :— Tisk tiskarne .Edinosti", vpisne zadruge a ;e in poroštvom v Tr^tu, ulica Sv. Frančiška Ag::kega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. roiain* znaša: Za celo leto.......X 24.— 12— 6.-5.20 p - ;€ta ...... tri rr.es ......... nedeljsko izdajo za celo leto leta 2*0 Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v šlrokostl ene kolone Cene: Ojlasi trgovcev in o rtnlkov.....rtrn po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poshnics, oglasi denarnih zavodov ...............tnm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.— vsaka nadaijna vrsta .............2.— Mali oglasi po i vinarje besedi, najmanj pa 10 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti1. Naročnina reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno !e upravi .Edinosti' — Plaća in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — PoŠtnohranilnični račun št. 841.652 AvsirtjsKo umđno poročilo. DLN\J, 27. (Kor.) Uradno se razglaša: 27. rebrnarja 19!7. - .. _ Vzhodno bojišče. — Mestoma neko-tko živahnejše bojno delovanje. Jugozapadno in jugovzhodno bojišče. — Položaj neizpremenjen. N k načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. hmM uradno porcfllo. L5* f OLINv 27. (Kor.) Velik! glavni stan, 27. februarja 1917. Zapadno bojišče.— Izmed številnih trnkov Angležev proti naši fronti med ^ pernom in Sommo je prispel le .Jcr v jarke. Vzhodno Arrasa vpadli sovražnik ie bil vržen s protinapadom. T ^ovi V? ogeni se je povzpel preko običajne r-ere le v nekaterih odsekih. V z h o d n o bojišče.— Pri peje-fflstjouem mrazu je bilo bojno delovanje na več krajih živahnejše kakor v zadnjem čas j. a c e d o n s k a fronta. — Nič novega. Prvi generalni Kvar ti i*mojster: pl. Ludendorff. EoHskKo uradno psrožilo. SOFIJA, 26. (Kor.) Na celi makedonski iro;m topovsko delovanje.V dolini Var-d^-ia In ob obali Orianskega zaliva ži-\ a" no letalsko delovanje. Južno Gjevgje-l!je ie bilo sestreljeno eno francosko letalo. — Na romunski fronti praske. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 26. (Kor.) !z glavnega stana se poroča: Fronta ob Tigrisu: Naše operacije severno Tigrisa se vrše po naći tj. — Sina js k a fronta: Sovražna konjenica je napadla eno naših prednjih stot-n:j. a /e bila po triurneni boju prisiljena k umaknit vi. — Na ostalih frontah nič bistvenega. ________ sovražna uradna porociin. Italijansko uradno poročilo. 2i>. februarja 1917. — Tekom včerajšnjega dne običajno topovsko delovanje, močnejše v Vaisugani, pri Plaveii in \ /hodno Gorice. Sovražni vladni poiz-Co! Bricona v dolini Travignola in pri k um proti našim postojankam severno Ma^iustu so oili odbiti z občutnimi izguram: lapadalca. Jugovzhodno Gor ice >D sovražni oddelki po močni topovski pripravi napadli naše prednje postojanke južn > Vrtojbe; biii so dibiti Ln razpršeni iti so ostavili v naših rokah par ujetnikov. \\ -čr ) letalsko delovanje. Naše baterije s:> zadele eno sovražno letajo, ki je padlo pri Devinu navpično na tia. V »retekli noči sta bombardirala dva naša zrakoplo-\ :> železniško postajo v Rihembergu in le llšče na Prošeku; vrženih je bilo za _ ton bomb z vidnim dobrim uspehom. Zrakoplova sta se kliub močnemu topovskemu ognju in hudim vetrovom vrnila nepoškodovana. ricmSKI držnenl zbor. Bi:ROLIN, 27. iKor.) Državni zbor ie d< . s ; a Jaljoval prvo posvetovanje o drža.'iie in proračunu v zvezi z novimi dav-; * •-i pr-j 'ogami. Dvorana in tribune so I 'e natlačeno polne. V diplomatski loži se je nahaja? diplomatski zbor, med drugimi avsrbski veleposlanik princ Hohenlohe z iu^.-cri^kiin svetnikom grofom Lari-Neposredno po otvoritvi seje je P< i'i prt/sednl'k dr. Kampf besedo drži ii.nii : i. celajju dr. Bethmann-Holl-\ £gu, ki je Izvajal; Le eno g. - lo obstoja danes, ki preveva pošit'čna vprašanja, vnanja in notranja. namreč: boj in zmaga. Kar bi zanio-,:-oročali o smeri in ciljih naših pogojev. sem i 'vedal že ponovno: Končati \ iao s trajnim mirom, ki nam bo nudil '-»itodnmo za doživljeno trplenje in ki bo .aeil za obstoj in bodočnost močne > ju, :]e. (živahno odobravanje.) Po krat-K'!i izvajanjih o velikih problemih notra- PODLISTEK. ff Um sodite,...I Roman. i« Vlada Ro'Jerja nista irnela velikega, r č ; a prav prijetno stanovanje, kajti Josip';.a se je poleg gospodinjstva tudi še nad 'je hotela baviti z literaturo. Soprog >e ie popolnoma strinja1 žnio, in njegova pa ijetna ženica mu ie bila ponos, sreča njegovega srca. Živda sta mirno in srečno. Joslpina se je s svojim finim taktom spoznavala v krogu tovarišev svojega s »prr/a kar najbolje in je dosegla za svojega soproga ljubezniv sprejem v družbi, v kateri se je gibala že od svoje mladosti. Po» so cenili dobrosrčnega, pametnega in veifiar tako skromnega moža. Pod- nje politike, kate rili rešitev bo mogoča le tedaj, ako bo vsa sila nemškega naroda sodelovala tudi po vojni, je prešel državni kancelar na zaprtje morja in izvajaj : Mi nikakor nočemo zatajevati velikih težkoč, ki so nastale za nevtralno plovbo in jih skušamo po možnosti omiliti. V to svrho poizkušamo nevtralnim vlastim, kolikor nam je pač to mogoče, uvažati ttiJi surovine, ki jih potrebujejo, kakor premog in železo, vemo pa tudi, da je končno vse te težkoče povzročilo vendarle samo brutalno pomorsko tiranstvo Anglije. (Zek> prav.) To zasužnjenje vse neangleške trgovine hočemo in tudi bomo štrli. (Bravo!) S tem ugajamo tudi izpolnitvi želji nevtralcev, kolikor je pač mogoče, vendar pa v tem svojem prizadevanju nikdar ne smemo prekoračiti mej, ki nam jih je začrtal naš nepreklicljivi sklep. (Bravo!) Prepričan sem, da ptide čas, ko se nam bodo nevtralci sami zahvaljevali za to vztrajnost, kajti svoboda morja, za katero se bojujemo, bo tulii lpjim v korist. Korak več kakor evropski nevtralci so, kakor znano, napravile Združene države ameriške. Predsednik \Vilson je po sprejemu naše note z dne 31. januarja osorno prekinil odnošaje z nami. Avtentičnega poročila o vzrokih, s katerimi je utemeljil svoj sklep nisem dobil. (Ćujte. čujte!) DoseUanji veleposlanik Unije v Beroli-nu se je zadovoljil s tem, da je državnemu tajniku za vnanje stvari ustmeno sporočil prekinjenie odnošaje v m zahteval svoje potne liste. To vprašanje prekimjenia odnošajev med dvema velikima in v miru živečima narodoma, je pač brez primere v zgodovini. (Jako dobro!) Vsled pomanjkanja urakl-ne^a dokaza sem navezan na neki negotov vir, namreč na Reuterjevo poročilo o vsebini poslanice, ki jo je predsednik \Vilson dne 3. februarja izročil kongresu. Glasom tega poročila je predsednik baje izjavil, da ie naša nota 31. januarja nenadoma brez poprejšnjega opomina namenoma preklicala v noti 4. maja 1916 dane sk>vesne obljube. Radi tega !ia vladi Unije, njenemu dostojanstvu in časti primerno, ni preostaja! noben drug izhod, kakor eni, ki ga je napovedala v noti 20. apriia 1916 za slučaj, da Nemega ne bi opustila svoje pod vodniške mctosde. Gospodje! Ako je to dokazovanje avtentično, potem moram proti njemu odločno protestirati. (Zelo dobro!) Že nali stoletje so se prijateljski odnošaji med nami in Ameriko skrbno gonili. Mi smo jih, kakor se je izrazil Bis-marek, cenili visoko kot zapuščino Friderika Velikega. Obe državi ste si šli vedno na roko. Toda od pričetka vojne se je onkraj morja marsikaj izpremenilo. Stare maksime so izginile kar čez noč. Dne 27. avgusta 1913, tekom mehikanskih hcinatij, je predsednik Wrlson v slovesni spomenici izjavil kongresu, da misli, 'da najbolje ustreže mednarodnim običajem nevtralcev, ako prepove dobavljanje orožja in vojnega materijala za obe valujoči se mehikanski stranki. (Čujte, čujte!) Leto pozneje 1914, ti običaji oči vidno niso bili več dobri. Amerika je dobavila ententi nešteto v ojnega materijala in dočim se je skrbno čuvalo pravico ameriških državljanov do svobodnega in neoviranega potovanja v lležele eniente, do svobodne in neovirane trgovine s Francijo in Anglijo tudi po vojnem vodovju, pa se menda na drugi strani ista pravica ameriškega državljana napram osrednjim vlastim ni zdela ravno toliko veljavna in vredna. Ob takih razmerah je očitanje neizpolnjevanja obljub nekam čudno. In z isto odločnostjo moram zavrniti očitek, da smo se z načinom umaknitve v noti 4. maja (danih zagotovH preveč dirtaknili časti in dostojanstva Združenih slržav. Da bi postala ta zagotovila pod gotovimi predpogoji niče-va smo napovedali izrecno odkrito že vnaprej. (Jako dobro!) Prosim Vas. gospodje, spomnite se na konec naše note 4. maja 1916. v kateri smo obljubili, da bomo pri podvodniški vojni upoštevali vprašanje vojne s križarkami. (Državni kancelar je nato prečital konec note.) VlaL'a L'rrije nam je sprejem našega sporočila dne 4. maja potrdila z noto 10. maja. Ako izraža pri tem mnenje, da mi ne nameravamo vztrajanje v novo napovedani po- sebno veselje za mlado zakonsko dvojico so bili dolgi popoldanski izprehodi, potem ko je dr. Roller zadostil svojim poklicnim dolžnostim, in ljubka okolica mesta S. inn takih izprehoiJov na izbiro. Na nekem takem rednem izletu nekega popoldne sta prišla v neko vas, ležečo za kneževim graiiom Solitudo. Botanizi-rala sta nekoliko in sta se vračala najboljše volje. V vnanjosti nekoliko v neredu — Josipi na se je zaradi prahu precej visoko izpodrecala in njen soprog je svoj pristni profesorski klobuk s širokimi krajci nosil v roki — sta se vodila izpod roke in hodila po sredi ceste. — Utrujena sem že nekoliko, Karel, toda saj sva že zopet pri Solitudi. — Hipoma pa je obstala in zadržala tudi soproga. — Za božjo voljo, izogniva se.... dama, ki pravkar prihaja tamkaj iz parka, je moja sestričina Soajal litiki pospeševanja podvo-diiiške vojne napraviti odvisno od diplomatrčnih pogajanj ameriške vlade s kako drugo vlado, potem to močno (nasprotuje temu, kar smo v svoji noti jasno itn brez vsake možnosti nesporaizumljerja poveliaji, da bi naš odgovor na obojestranskih stališčih čisto nič ni izpremenil; da pa je predpogoj za zopetno dosego popolne svobode našega sklepanja nastopil že davno, o tem si mora biti pač tudi v Ameriki vsakdo na jasnem. Anglija ni opustila zaprtja Nemčije, ampak je nasprotno isto še poostrilo do skraine brezobzirnosti. (Jako dobro!) Naših naspi^fiikov se ni moglo pripraviti do upoštevanja pred vojno pri-poznanih meidnarod; ih načel in tudi ne do upoštevanja zakono / .človečanstva. Svobodo morja, ki jo je hotela Amerika v sodelovanju z nami po izrecni izjavi predsednika Wilsona tekoin vojne vzpostaviti, so naši nasprotniki še bolj temeljito omejili in Amerka k-ga ni preprečila. Vse to je publici iuris. Še kcmcem januarja je napovedala Anglija zaprtje Severnega morja in vrh tega je po vsem tem po 4. maju preteklo že 9 mesecev. Je-li zamoglo radi tega priti kio kakega presenečenja, da dne 31. januarja svobode morja nismo smatrali za vzpostavljeno in da smo zato izvajali svoje posledice. (Jako dobro!) Toda stvar posega še daleč čez formalno polje. Mi, ki smo bili pripravljeni za pameteu mir, se bojujemo za lastno življenje s sovražnikom, ki je že od pričetka teptal tpriznana mednarodna načela. Angleška sestradalna blokada, naša mirovna ponudba, njena odklonitev po ententi, za našim uničenjem stremeča vojni cilji nasprotnikov, govori gospoda Lloyda George, vse to mora biti pač znano tudi v Ameriki. Jaz bi se čisto strinjal s tem, alko bi Združene države kot za-ščitnica mednarotinega prava zahtevale njegovo vzpostavitev na fchak način pri vseh vojujočiih sc strankah in ako bi v želji, da pridobe svetu mir, ukrenile odredbe, s katerimi bi se izsilil konec preii-vanja krvi. Toda nikakor ne morem pri-poznati. da bi obstojalo častno in življenjsko vprašanje amer škega naroda v tem, da pristransko rn le>proti nam ščiti mednarodno pravo* Naša sovrazmki iti nam sovražni ameriški krogi so menili, da za-morejo opozarjati na važen: razloček mdi našim in angleškim postopanjem. Anglija uničuje, tako >se je reklo, Je gospodarske vrednosti, ki jih bo mogoče nadomestiti, Nemčija pa da uničuje človešika življenja, ki so nenadomestljiva. Ne, gospodje; zakaj pri Angležih ni prišlo nobeno ameriško življenje v nevarnost? Pač le, ker so se nevtralne države in posebno Amerika prostovoljno uklonile angleškim odredbam (Zek) dobro)! in ker so zamogli doseči Angleži svoje cilje tudi brez uporabe nasilstva. Kaj bi se zgdiilo. ako bi polagali Amerikanci na neoviran potniški in blagovni promet z Bremenom in Hamburgom isto vrednost, kakor na onega z Li-verpoolom in Londonom? (Jako dobro!) Da bi to storili, potem bi se mi rešili najbolj mučnega vtisa, da je po ameriškem naziranju potdjarmljenje pod angleško silo in kontrolo združljivo z bistvom nevtralnosti, nemške obrambne odredbe pa nezdružljive. Gospodje! Premislite vse to; prekinjenje odnošajev z nami, nameravana mobilizacija vseh nevtralcev proti nam, taki čini nikakor ne služijo zaščiti od vlade Unije proklamirane svobode morja in tudi ne pospešujejo miru, po katerem baje stremi \VLlson, ampak ino»*ajo nasprotno dovesti do tega, da opogumijo prizadevanja za sestradanje Nemčije in pomnože prelivanje krvi. Mi obžalujemo prelom z narodom, ki je bil po vsei svoji zgodovini poklican v to, da nastopa z nami in ne proti nam za skupne 3Jeale. Ker pa je naša poštena, želja po miru naletela Ie na zasmeli naspj orni kov, zato mi ne moremo več nazaj, ampak le naprej. Naša sedanja poivodniška vojna je odgovor na sestradalno blokado, ki jo izvršuje Anglija proti nam že od začetka vojne. A.n-gleški mogotci so sanjarili, da jih vojna ne bo stala dosti. Delo na kospnem bi jim po priznanem nastopanju opravili ajiiranci, Albion pa bi le s svojim ponosnim brodo-vjem brez lastnih človeških izgub prisilil ves nemški narod s sestradanjem h kapi- — Dama z malim psičkom? Pofdiva Ie mirno daije, draga ženrca, saj se ne moreva več izogniti. Počakajva, ali te sploh opazi____če te opazi, jo boš vendar še smatrala vredno svojega pozdrava. — O Bog, o Bog, da bi bila že mimo nje! Hoditi sta jela počasneje, kajti Josipina je kakor ohromela, toda vzlic temu je postajala razdalja vedno manjša. Sonja je nosila belo obleko, ozalšano z zlatimi gumbiči, velik črn klobuk s peresi, črno ovratnico iz čipek, ki ji je segala do kolen, bele čevlje, bele rokavice m črn solnčnik. Dragocen majhen psič je skakal okoM nje. Gotovo ni niti opazila onih dveh, ki sta ji prihajala nasproti, kajti gledala je praise, toda ko sta se približala bolj, jima je psič pritekel nasproti in se gJasno lajajoč. začel spercjati po Josipmi. Sonja je dvignila pogled. tulaciji. Ta recept za Anglijo seveila ni bil nov. Državni kancelar je opozarjal nato na nečloveško postopanje Angležev s tisoči burskih žena in otrok. Kar se tiče uspehov podvodniške vojne, je rekel govornik, je pričakovanjem mornarice več kakor udovoljeno. Državni kancelar je končal z besedami: Na kopnem pripravljeni za vse po geniju našega vrhovnega armadnega vodstva (Odobravanje) in po neon ajni hrabrosti naših čet, zmagoviti tudi na mor u in oboroženi za podvodni-ško vojno mnogo bolje kakor pred letom, pričakujemo s polno samozavestjo prihodnjih mesecev. Armafia pred sovražnikom in armada v domovini Izražata skupno neuklonljivo voljo, da ne bosta nikdar pripustila, da bi bila naša domovina osramočena in oropana svobode. To geslo se je tisočkrat obneslo v križih in težavah, nas ustvarja nepremagljive in močne ;n nam jamči zmago. (Živahno odobravanje in ploskanje z rokami.) Za državnim kancelarjem je govoril posl. Spahn (centrum). Nato sta govorila še poslanca Scheidemann (soc.), ki je napadal pruskega kmetijskega ministra in grof \Vestarp, nakar je viržavni kancelar zagovarjal kmetijskega ministra in opravičeval njegovo postopanje. Prihodnje posvetovanje jutru_ WIsom gs^sr in zahteve od Kongresa. \VASHINGTON, 26. (Kor.) Predsednik Wilson bo govoril danes v skupni seji re-prezentantske zbornice in senata in zahtevala pooblastila, ila se sme posluževati oborožene sile Unije v zaščito ameriških pravic na morju. \VASHINGTON, 27. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Predsednik Wilson je zahteval v kongresu pooblastilo, da se, ako potrebno, oboroži trgovinske ladje z orožjem, jih opremi s sredstvi za uporabljanje orožja in uporabijo še kaka dru&a oroldja in metode, ki so potrebna za varstvo a-meriških ladij in ameriških državljanov pri upravičenem izvrševanju mirovnih podjetij. Zahteval je tudi za to potrebne kredite. WASHINGTON, 27. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Po konferenci komisije re-prezentantske zbornice za vnanje stvari je izjavil predsednik komisije, da bo takoj vložil predlog, Ida naj se pooblasti predsednika Wilsoma, da oboroži ladje in se mu dovolijo tudi vse druge potrebne polnomoči. Te odredbe se izroče potem takoj komisiji za sredstva in pota, kakor je predpisano za iienarne dovolitve. \VASHINGTON, 26. (Kor.) V poslanici kongresu pravi predsednik VVilson: Živimo v kritičnih časih in moja dolžnost je, da ostanem v ozkih stikih z obema zbornicama kongresa. Dne 1. februarja napovedana nemška taktika obstoja sedaj že štiri tedne, a njenih posledic še ni mogoče pregledati. Trgovina nevtralcev je resno oškodovana, čeprav ne morda bolj kakor pied. 1. februarjem, ko se je pričel nov način vojevanja. Mi smo pozvali ostale nevtralne države k sodelovanju, da se napravi konec temu uničevanju, toda bojim se, da ni smatrala nobena izmed njih skupno akcijo z Unijo za umestno. Naša lastna trgovina trpi istotako bolj vsled pričakovanja, kakor vsled pravih dogodkov, bolj vsled dejstva, Ua je toliko naših ladij ostalo iz strahu v pristaniščih, kakor vsled tega, da se mnogo ladij potopi. Glede motenja ladijskega prometa v ameriških pristaniščih, ki je posledica dejstva, lia brcdolastniki nočejo pošiljati svojih ladij brez zavarovanja in zadostne zaščite v nevarnost in glede resne molitve trgovine, ki je nastala radi tega, je W i Is on rekel, da bo že samo vse to imelo posledice, ki »e nameravajo vsled novih nemških pod vodniških odredb. Mi zamo-remo radi tega Ie reči, da odprto dejstvo, o katerem upam, da se ga bodo poveljniki nemških podvodnikov izogibali, še ni nastopilo; toda čeprav je temu tako. obstojajo vendar namigavanja in izražanja dela nemškega časopisja in nemških oblasti, ki bolj ojačajo kakor oslabljajo vtis, da je prizanašanje našim ladjam in državlja-noan bolj pripisovati srečnim slučajem ali dejstvu, da .kažejo poveljniki nemških podvodnikov, ki jih srečavaao, več takta in samozatajevanja kakor ga zahtevajo instrukcije same. Neumno bi bilo zatajevati, da vsebuje položaj vse mogoče resne možnosti in nevarnosti in zato bi bilo neprevidno, ako ne bi bili pripravljeni na nje. Radi tega smatram za svojo dolžnost, da zahtevam od Vas takoj vsa pooblastila, ki jih zamorem rabiti vsak trenotek. Mi moramo trgovino in življenje svojih državljanov čuvati ob sedanjih težavnih okoliščinah trezno in dd.Iočno. Zehm iz vsega srca, da ne bi bilo potrebno, poslati v akcijo oborožene sile; ameriški narod ne želi tega. Nobena mojih poti ne bo vodila k vojni; vojno je mogoče povzročiti le s samolastnimi ofenzivnimi akcijami. Prosim Vas, lia me pooblastite, da v slučaju potrebe oborožim naše ladje za samoobrambo, s sredstvi za posluževanje istih, in edanje, m boje. Le enakopravnost vseh jey med obema državama za čas di 1. ja-avstrirkih narodov, ki se danes z enaKo nuar|a leta 1918 ti zažeijena. da, neizogibna sloga vseh narodov države. Izjava Češke zveze priča o razumevanju najnujnejih potreb dneva in ure in se nadejamo, da bo s svojo mirnostjo in zvestobo imponirala ter jo bodo cenili in slušali tam, kjer je teži-SČe odločitve! Katoliška mednarodna konferenca za svetoven mir. V Curihu (v Švici) se je| vršila nedavno mednarodna parlamentarcev, prirejena po švicarskih katoliških organizacijah. Konferenca seje bavila v prvi vrsti z vročo željo vseh narodov: z vprašanjem miru — potem z usodo vojnih ujetnikov in interni rance v, z mednarodnimi dogovori iz-asti na polju zaščite delavstva, in slednjič s prizade-\aiije:n za mir in s položajem sv. Stolice. Konferenca se je zvršila v polnem _ soglasju in ob razstanku so bili udeležniki uverjeni. da je uvedeno delo, ki mnogo p menja za mir človeštva. Konference so se udeležili poslanci nevtralnih in vojskujočih se držav (med njimi tudi posi. in deželni glavar Kranjske, dr. Šusteršič), ali prireditev in vodstvo sta bila v nevtralnih rokah. — Na spomlad bo v Švici zopet mednarodna konferenca z mirovnim pogovorom, ki jo pa priredb socijalisti. — Vrednosti takih sestankov v času vojne seveda ni smeti precenjevati, vendar je gotovo, da oživljajo hrepenenje po miru, — da je takorekoč organizirajo. In če prikrajšajo vojno le za en teden, bo že to neprecenljiva pridobitev. ___ Pritožbe trgovinskih zbornic proti krčenju enakopravnosti. Kakor smo že poročali se je vršila dne 22. t. m. na državnem sodišču razprava vsieU pritožb trgovinskih zbornic v Pragi. Plznu in Budje-jovicah radi kršenja jezikovne ravnopravnosti po naredbi ministrstva za trgovino, ki je naložila trgovinskim zborni-j cam. da se morajo v občevanju s central-] rimi obkisuni posluževati nemškega jezi-! ka. ZastopnHc rečenega ministrstva dvorni svetnik Lovvcnstein je na široko branil naredbo, ki da je opravičena po zgodovinskem poskanku zbornic. Posebno pa je naglasa!, da se naredba ne dotika notranje uredbe zbornic, niti ne občevanja s strankami. Priznal je, da so se trgovinske zbornice že dalje časa v svojih porečii h posluževale češkega jezika. Ali to. da s- je toleriralo in ne izpremrnja nič na 1 ra.c n sianju. — Zastopnik pritožb, pra>ki odvetnik dr. Scnauer. je naglašal iiv jjtrnia, da se je v easu, ko se vsi na-roJ. Avotiije junj ki bore in krva 'e. ko vs; državljani požrtvovalno nosijo naložena Ym bremena, ministrstvo za turniri i brez vsake potrebe dotaknilo jcziaov-ne j. fakse, običajne že desetletja, ter da j. kršilo državne Uiueljne ziJ^one. Pri-t /i:j<>če se zbornice so vedno živele v i! t ,em sporazumu z nemško manjšino in 2 lačiiiio je, da k cesar Fran Jo*ip povo-d-m svojega zadnjega obiska v Pragi' označil tamosnjo trgovinsko zbornico kot otok miru v morju narodnih zmešnjav. V te mirovne otrke je vrglo sedaj ministrstvo jabolko spora. Preidši v meritum stvari ie dr. Schauer naglasa!, da trgovinske zbornice niso bile nikdar postavljene v državni aparat, marveč le podo:- za sladkor in za maščobe. Danes, 28. t. m., se prično razdeljevati izkaznice za kruh in moko za tedne 74.—75. in 76.—77. ter izkaznice za sladkor s štev. 13, ki bodo veljale od 5. do 31. marca t. 1. Obenem se izdajo tudi oficijelne izkaznice za maščobe za tedne 25.—28. Izkaznice se bodo dobivale v uradih krušnih komisij tekom uradnih ur od srede, 28. t. m., do pondeljka, 5. marca (v i nedeljo, 4. marca, se ne bodo izdajale iz-homerenca kaznice) _ priporoča se, da se pri prejemu izkaznic vsakdo sam prepriča, je-li dobil zadostno število m jc-li so izkaznice opremljene z uradnim pečatom; izkaznice brez uradnega pečata so neveljavne ter se zaplenijo. Domate vesti. Velik dar v prid vzgoje v alnini za voj-niške sirote. Vodstvo tržaške mestne lira-nilnice je pod predsedništvom ekscelence baronice Lucy Fries-Skenejeve se nalia-jajočemu kuratoriju za štipendije vojni-škim sirotam izročilo znesek K 10.000. Velikodušni dar tržaške mestne hranilnice, ki je že ponovno obilno pomagala pri vojnooskrbnih akcijah, naj bi našel črm največ posnemovalcev. Nov denar s sliko cesarja K&rla. Listi javljajo, da pride skoro v promet nov zlat rn srebrn denar «s sliko cesarja Karla. — Razun tega se skuje veča množina srebrnega denarja po 1 K in 2 K, istotako s sliko našega vladarja. Govori se tudi, da pride v promet povsem nov denar po pol krone. Skuje se —seveda v manjši množini tudi zlat denar v vrednosti 10, 20 in 100 K. Izplačevanje odškodnin za oddane ko-vinaste predmete. Anagrafični urad v ulici San i ta št. 25, III. na dstr., vrata 58, bo danes, 28. t. m., med 3 pop. in 7 zvečer izplačeval odškodnine za kovinaste predmete, oddane komisiji št. 3 v ulici Giotto, in sicer proti izročitvenim potrdilomj štev. 1. do 900. — Nadaljuje se tudi iz-' plačevanje že likvidiranih, ali 'dosedaj še ne dvignjenih zneskov za kovinaste pred- čeno poštnim uradom, da vsebino vcino-poštnih zavitkov večkrat pregledajo in brezpogojno izključijo od nadaljnje oidpre-me take pošiljke, ki imajo nedopustno vsebino. V c. in kr. zasedenem ozemlju Srbije sta z dnem 5. II. t. 1. zasebnemu poštnemu prometu otvon'ena c. in ikr. etapna poštna urada II. razreda Mladenovac in Sopot. Na ta urada se lahko pošiljajo dopisnice, pisma, tiskovine (Časopisi) in blagovni vzorci; od teh uradov pa (dopisnice, odprta pisma^ tiskovine (Časopisi) in blagovni vzorci. Nova etapna poštna urada poslujeta glede gornjih za dovoljene označenih pošiljk kot vojnopoštna urada za njima prideljene čete, poveljstva, oblasti iu zavode. Zaplenjeno imetje. Tržaško deželno sodišče je izreklo zaplembo imetja za naslednje osebe: Fran Mikyska, 19 let star, iz Orlic na Češkem, tkalec, črnovojnik-pešec črnovoj. pešp. št. 11; Mladjan Mi-hajiović, roj. leta 1893. v Radujkovičih v Bosni, kmetovalec, pešec bos. herc. peš-polka št. 3; Edvard Baldas, 37 let star, posestnik v Crauglio pri S. Vito al Torre, pešec pp. št. 97. Za prva dva obstoji utemeljen sum, da sta zagrešila zločin ubega k sovražniku, za tretjega pa, da je zagrešil zločin veleizdaje, oz. zločin proti vojni moči države. Bodimo bolj slovenski. — Pišejo nam: V ' Slovenskem Narodu« z dne 22. svečana 1917. nas je globoko užalostil sledeči ofdstavek v kritiki o »Slovanu«: — »Dandanes, ko je literat urna slov enska produkcija omejena izključno !e na »Ljub. Zvon« in na »Slovana«, bi ne smelo fnti narodno zavedne slovenske družine brez teh dveh naših mesečnikov.« — Da nas drugi prezirajo, moramo za sedaj trpeti, a mete, oddane komisijam št. 1., 2., 4., 5. hi 6. ' I da negiramo sami sebe, to sih človeku Uvoz jajec iz Ogrske. Uradno se nam solze v oči----Malo ustvarjamo, a še to javlia: Za prebitke na jajcih na ogrskih naj ne ekzistira, ako ni prišlo od tiste trgih, se je razvilo tako živahno tekmo- stranke. V kako politično spono si ukle- vanje vseh dežel, ki še potrebujejo jajec, j njena umetnost! Veliki čas je našel maj- da so po medsebojnem kosanju cene ja-jhne ljudi! jec dosegle naravnost nezmerno višino. »Koperska inteligenca«. Z ozirom na Ta razvoj trga ie sklonil Ogrsko, da je v notico pod tem naslovom v »Edinosti* z " " " 1. pnosimo, kia pri- res, da bi bil več dajala. Sposobni kmetski delavci (poljedelci, vinogradniki) dobe takoj delo v mestu in okolici po dobrih pogojih. Za pojasnila se je treba obrniti na mestno posredovalnico za delo, Ponte della Fabra št. 2 I., vsak dan od 8 liop. do 2 pop. Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in kontumačni bolnišnici Rdečega križa je 26. t. m. umrl pešec 47. pešpolka Fran Snoj. Pogreb se bo vršil danes, 28. t. m., ob 3 popoldne iz omenjene bolnišnice na vojaško pokopališče. Poštne vesti. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu objavlja: Ker so sedaj že vsi poštni uradi preskrbljeni s poštnonaložniini listi in z novimi poštno-naložnimi dopisnicami, se daje v siplošno znanje, da je v tuzemskem prometu in v prometu z Ogrskim in z Bosaio-Hercego-vmo namesto dosedanjega poštnonalož-nega seznama uveden poštnonaložni list, ki sestoji iz naložnice) (nadomestilo za seznam) in iz naložne poštne nakaznice. Cena poštnonaložnega lista je 3 vin. S po-Štnonaložno dopisnico se morejo cd seiaj naprej v gori navedenem prometu vterjati denarne terjatve do 20 kron. Kakor se opaža, vsebujejo vojnopoštni zavitki še vedno ponajveč jestvine, ki se rade pokvarijo. Občinstvo se torej iznova z vsem poudarkom opozarja na to, da se smejo v voinopoštnili zavitkih pošiljati samo take užitne stvari, ki se ne pokvarijo. Pripominja se obenem, da vojnopošt-ni zavitki s kvarijivkni jestviuami radi težkoč pri prevažanju in radi tega, ker jih je večkrat treba pošiljati naprej za naslovi je ncem, tiiospejo pogosto že v neužitnem stanju v roke pre^emnjka. Vsled pičle množine živil v zaledju pošiljanje kvarljivih jestvin samo otežuje prehrano prebivalstva, ne da bi doseglo namen, kakor si ga želi odpošiljateH. Tudi je naro- liški oder. Razpolaga z nemočnim, a zato zelo ljubkim in nežnim glasom. Tudi ulogi »predstojnice«, (gca. Smrdel) In vratarice (gca. Besdinjfik) ste v rokah diletantk. Ulogo »majorja* igra g. ZafrcHl O ostalih točkah izpregovorimo prihodnjič. Nemško operetno gledališče (»Eden«). Danes se ponovi Leharjeva opereta »Eva«. Začetek ob 8 zvečer. Mestna zastavljalnica. V četrtek, 1. marca, se bodo od 9Vz dop. do 1 pop. prodajali nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca februarja leta 1916 na rumene listke serije 139 in sicer od št. 13.001 do št. 14.600. Pomlad se bliža, ko blagodejno vpliva* jo v spremembi vsakdanjih jedil vsakovrstne solate. Le pomanjkanje in draginja olja pripravlja skrb našim gospodinjam. Iz zdravilnega morskega Caraghee inaliti si vsaka gospodinja lahko sama pripravi naU-omestek za olje, ki se po okusu od najboljšega jedilnega olja prav nič ne razlikuje. Ta mah se naroča pri Mat. Dež-raan v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6. JL T d* Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, j« aaS sin in brat Friderik Verbais nenadoma izdihnil svojo blago dušo. Pogreb blagega pokojnika se vrši 28. februaija ob 81/, pop. iz mrtvašnice pri sv. Justn. TKST, dne 27. februarja 1917. 2 jlujoii ostali. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev* 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski Jedilni listi. Si AAU OGLASI 1:: □□ se raiunajo po 4 stok. besedo. Usitoo liskaue besede se računajo enkrat ve5. — Kajmaajia : pristojblaa anala 40 stntinlc. , □□ Slaščice 3t. 11. raznovrstne se prodaja na debelo. — Škatlju K 7 caprej. Ulica Moutor.-ino Sprejme se takoj kovaška vajence (kolarje). Ulica Chiozza 43 Kovač, Vrtnarji dobite seme vsake vrste v ulici Ba» riera at. 25, I. n. Brankovič. 956 ftIrAltIfff Je naprodai v večji množini. Via Valil l\UnJU dirivo št. 29. M. Mozetič. 375 flHmnM^i fAlllli Slavnemu občinstvu iu p. ^lUlJlIlUKI iCUlJIi n. trgovcem priporočam slamnate čevlje »Solne) iu podulate za v čevlje ; katere sem-začel izdelovati na debelo,, tako da bodem lahko vsakemu postregel. — Ker je sedaj druga obutev tako draga, bode osebam ki imajo opravila v sobah prav dobrodošl >. Vsak naj poskusi ! FR. CERAR, tovarna slamnikov, v Stop p. Domžale pri Ljubljani. HO 12 Novi dohodi zo sezono! obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Marto Confortl, Trst, U. Campanile 21 de. 2.) Ni res, da bi mu ne bik) dovoljeno sesti na v to določeni sedež. Res pa je, da sta Uva nalašč za to nameščena dečka prijazno opozorila dotičaiika, da je oni sedež, ki si ga je svojevoljno in prepotentno izbral, prenotiran za voditelja c. kr. okr. glavarstva in njegovo rodbino, ter ga je šele potein, ko se dotičnik ni hotel odzvati pozivu voditelja kinematografa, ta poslednji prijazno prosil, naj si izbere drug •prostor, nakar pa je oni obiskovalec Iastnovoljno m brez Trika k e ga pritiska zapustil dvorano proti povrnitvi vplačane vstopnine. — Kar se pa tiče naših »voja-kov-bo-rilcev« je splošno znano, da ravno vodstvo koperskega kinematografa postopa znjimi jako Ijubeznjivo in nesebično. Posebno gleiie vstopnine in drugih udobnosti je napram vojakom boli popustljivo, nego napram obiskovalcem civilnega stanu. Kdo je torej v konkretnem slučaju ra- j vnal nevljudno? Zahvaljujoč se beležim za | Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze vodstvo kinematografa »Elektran« v Kopru: Fran Bonin. Pripomba uredništva. Kakor vidi dopisnik, smo mu ustregli, kolikor se nam je zdelo stvarno potrebno. AJi storili smo to Ie po zapovedi lojalnosti, ki nam je vsikdar v pravilo, ne pa morda zato, ker nam je naperil § 19. tiskovnega zakona. Taka grožnja ima pri nas poprej ta efekt, da ne ustrezamo, ako popravek ili stiliziran tako, kakor predpisuje omenjena zakonska določba. Z južnozapadnega bojišča pošiljajo prisrčne pozdrave staršem, prijateljem, znankam in znancem slovenski fantje: F. Klemene, Fr. Jenko, M. Ivančič, Stan. Koselj, Klemenčič, Rafael Lmdič, I. Novak. Posebej pozdravljata še svetoivan-ska in lonjerska dekleta Janko Lavrenčič iz Lonjerja, in Danilo Cok iz Sv. Ivana. Na zdar in na svidenje! Silen vihar na otoku Braču. MaJa vas Mirce na otoku Braču v Dalmaciji je preživela neko noč pred kratkim silen vihar, ki je prišel cd zapada iu je v malo sekundah provzročil veliko škodo na hišah trtnih in oljkinih nasadih. Vihar je spremljalo. gromenje in bliskanje. Varijeretna predstava. V včerajšnji »Edinosti« smo objavili spored, ki se bo proizvajal v nedeljo 4. marca v Nar. Domu. Danes pa nekaj o nastopajočih močeh. Baritonski točki »Solze« in »Sere-naUo«, poje g. Sušnik, tržaškemu slovenskemu občinstvu dosedaj malo znan. Bolj znan je v LjubHani in Zagrebu. V Ljubljani je nastopal, tudi pod vodstvom koncertnega mojstra M. Hubada, v Zagrebu pa v družbi nam dobro znanega opernega pevca M. Vuškovića. G. Sušnik razpolaga s kaj dobrim, polnim in -zaokroženim baritonom, ki mu dela čast ne samo v srednjih legah, ampak obvladuje tuldi nižino in višino. V opereti »Mamzelle-Ni-touche« (»Santarellina«) nastopi dobro znani g. A. Požar v ulogi »Celestina-Flo-ridora«, v ulogi »Šamplatreja« pa g. Šva-gelj. Težka uloga »Deirize« je izročena gci. Mezgec, ki je pa -popolnoma nova moč, v nedeljo prvikrat stopi na gleda- Trst - Ula Stadion 10 - Trst Odprt od S^zuefernapre] Cena: Lorste K 2. II. vrste Ki. Hote! in restavracija METROPOLE Trst, ulica S. Nicold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. HMIMHIIII mfM(( Stroj za Slvanie In D m 11 vezanje, pravi nem-r I Ul I m uzorci. Seide! ftneomasnin Jinoer" Rast & Gasser Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. _ Tvrdka ustanovljena lata 1878. — FRANCESCO BEDM&R Trst« uleca Campanile št. 19. IIIIHIIHBIIS^!!^ 99 Tržaika posojilnica in hranilnica raglstrovana zadruga z omejenim poroitvom TRST - Piazza della Caserma S«. 2, I. nad- - T3ST (v lastni hiši) vhod po glavnih stopnjicah. POSOJILA DAJE ca vknjižbo 5 l/t •/• na menice po 6*/9 na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru HRANILNE VLOGE rprejama od T«ak«ga, 6e tuđi ni ud in j in obrestuj • po --41i je na tek. rac«in po dogovoru. featni 4av*k ptatuj« mod sam. - Vl^a m Uhko po nt krono. — ODDAJA DO MANE NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠ1CE-) Po&tao hraailnićni mfun TELEFON 5t. 952 Ima varnostno celico u i&inu ti auiii i in)