NAŠ ČASOPIS Naš časopis: mobitel 0609/650-186 Naslednja številka izide 8. maja IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA LETO XXV, ST. 231 (Brezovica, 'Borovnica, na pragu Ljubljane 'Dobrova- ttorjid-Vofhov gradeč, I MAREC 1997 lg, Skgfljica, 'Prtmiku in Mestne občine Ljubljana se vsakodnevno srečujemo z vprašanji, presegajo meje domače občine. Med seboj želimo sodelovati na vseh področjih, (jer bi se pokazala potreba. Zato tudi podpisujemo to SVEČANO IZJAVO o dobrososedsUgm sodelovanju med našimi občinami. Občina ¿¡/(ofíjica dr. Joít1urí@vi¿ Jp£f Občina čarovnica <^ / Andrej Ocefet Oblina Vobrova tfotjuí'PoOuyvgradee Oéiim 1¡ bsmt^oa' Občina Vrfiniíg ¿¿L.,_. ..^ ) Vaíglamül ¿¿—V ~~\Q¡uA~x Mestna občimi Ljubtjat Občim Drezovka KUD.< DRENOV GRIČ - LESNO BRDO LESKOVEC KATI, STARA CESTA 40, VRHNIKA SALOBIR CVETKA, JAMOVA ULICA 3, CELJE LIKO VRHNIKA, VRHNIKA A-ENTER, D.O.O., KOPALIŠKA 9, VRHNIKA MOLE DAVID, VRHNIKA DRUŽINA ALJUKIČ, KOPALIŠKA 9, VRHNIKA PIRNAR MARIJA, REŠKA 13, LJUBLJANA GUT & PET, D.O.O., VRHNIKA DROBN1Č METKA, LEVSTIKOVA 18, LJUBLJANA TRŠAK KATARINA, MIRKE 3, VRHNIKA OBČINA BOROVNICA RDEČI KRIŽ SLOVENIJE - OBMOČNA ORGANIZACIJA, VRHNIKA KOKALJ JELKA, LJUBLJANSKA 95, DOMŽALE PERPAR MARIJA, NA DELIH 3, LJUBLJANA-ŠENTVID ADAMIČ JOŽE - KEKSARNA, STARA CESTA 21, VRHNIKA LJUBLJANSKE MLEKARNE, D.O.O., LJUBLJANA TOMŠIČ ALOJZ, VOJKOVA 18, LJUBLJANA SLED, D.O.O., VRHNIKA NEZNANI DAROVALEC OBČINA GORIŠNICA KOVINOPLASTIKA LOŽ, D.D., STARI TRG PRI LOŽU DRUŽINA TOMAŽIN, VRHNIKA OGRIN MARIJA, VRHNIKA OBČINA PREDVOR NOVA LJUBLJANSKA BANKA, D.D., LJUBLJANA FOTO MARKELJ, VRHNIKA OBČINA DOL PRI LJUBLJANI OBČINA BELTINCI MEŠANI CERKVENI PEVSKI ZBOR OSNOVNA ŠOLA BREZOVICA PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO DRENOV GRIČ-LESNO BRDO BLAGO MIX NOVAL LEOPOLD, VRHNIKA OBČINA BLED OBČINA NAZARJE LEBEN VESNA, VELIKA LIGOJNA 26, VRHNIKA OBČINA METLIKA OBČINA KRANJSKA GORA OBČINA RAČE-FRAM OBČINA ROGATEC JELOVŠEK FRANC - JFM ELEKTRONIK, DRENOV GRIČ 152 OBČINA LJUBNO VVZ JANKO, IHAN OBČINA ZREČE OBČINA RUŠE ŠKRBEC FRANC, DOL 42, BOROVNICA OBČINA SVETI JURIJ PIRNAT KERŠMANC SONJA, BEVKE, VRHNIKA NEZNANI DAROVALEC Streha za - pomoč po požaru Kadar z jasnega udari strela, potrebuješ pomoč, da se pobereš, še posebno ko nemočno zreš v plamen, ki pobira otroški drugi dom meter za metrom. Tako seje zgodilo na lep sončni dan na Vrhniki 26.1.1997. Misel, da nismo bili sami v težkih dneh, nam je vlivala moč za hitro in učinkovito ukrepanje. Adaptirali smo objekt na Stari Vrhniki 1 za 230 otrok v zelo kratkem času. Uspelo nam je rešiti problem varstva kompleksno za otroke in zaposlene. V začasne prostore smo se preselili 3.3.1997. Mnogi starši, krajani so nam ob dnevu »odprtih vrat« enote »Barjanček« izrekli priznanje za urejenost igralnic, sanitarij in skupnih prostorov. Zavedamo se, da moramo v najkrajšem času zgraditi sodobni vrtec za potrebe predšolske vzgoje na Vrhniki v najširšem pomenu besede. Mnoge dobavitelje smo z dopisom zaprosili za potrebno pomoč v prvih dneh po požaru v okviru zmožnosti. Večina seje odzvala z dobavo lastnih izdelkov, s popusti, odlogom plačila, posamezniki pa tudi z nakazilom sredstev na posebni žiro račun pri Občini Vrhnika. Vsem, ki ste nam pomagali, nas spodbujali pri delu, se zahvaljujemo z javno objavo v »Našem časopisu«. Akva, d.o.o., Verd 31, Vrhnika Barjans, d.o.o., Opekarska 4, Vrhnika Birosistemi - Bojan Čebela, s.p., Stara c. 7, Vrhnika Center za informiranje Vrhnika, Cankarjev trg 8, Vrhnika Corning, d.o.o., družba za trgovino, Tržaška 28, Vrhnika Cvetličarna Gardenija, Trg MDB 4, Ljubljana Dobrodelni koncert, Otroški in mešani cerkveni pevski zbor sv. Pavla, Vrhnika DP Servisinvest, Servis investicijske opreme, p.o., Pobreška c 20, Maribor Dr. Maped, Celovška 43, Ljubljana Epta, d.o.o. in IUV Vrhnika, Tržaška 31, Stihova 3, Ljubljana Erbežnik Milka, Kotna pot 3, Dragomer Evex, Podjetje za inženiring, marketing, proizvodnjo in trgovino, Verd 42, Vrhnika Foto Markelj, Petkovškova 4, Vrhnika GPG Evgrad, Cesta dveh cesarjev 193, Ljubljana Greda, d.o.o., Pod Radovnico 3, Mirna Izdelovanje igrač, Dragica Markun, Srednja vas 21, Šenčur Jan Gorazd, Pot na Košace 10, Vrhnika Kavčič Andrej, Stara Vrhnika 72, Vrhnika Kele Comerce, d.o.o. - Mlekarna Krepko, Laze, Logatec Koderman Janez, Verd, Vrhnika Komunalno podjetje Vrhnika, Pot na Tojnice 40, Vrhnika Lekarna Vrhnika, Ulica 6. maja 1, Vrhnika LIKO - PRIS, Verd 100 a, Vrhnika Makom, Trgovina in zastopanje, Maksimiljan Krenker, s.p., Speglova 15, Velenje Mico, d.o.o., Pod Vinogradi 52, Maribor Ministrstvo za obrambo 3/52, Stara Vrhnika 1, Vrhnika MIRAGE, d.o.o., A rja vas 24, Petrovče Mladinska knjiga, d.d., Pedenj-ped, Savlje 87, Ljubljana Mlekarna Celeja, Mlekarstvo in sirarstvo, d.o.o. Notranjski radio, Tržaška c. 148, Logatec Občina Borovnica - občinski svet, Paplerjeva 22. Borovnica Občina Ljutomer - župan, Ljutomer Orel, d.o.o., Pod Hruševco 1, Vrhnika Osnovna šola Ivan Cankar -pred. pouk, Loščca 1, Vrhnika Osnovna šola Ivan Cankar -razr. pouk, Tržaška 2, Vrhnika OS Brezovica - 2.b, Šolska ulica 15, Brezovica Parkovno vrtnarstvo Hlebec, s.p., Ob potoku 20, Vrhnika Pekarna Klasek, Dragomerška 2, Brezovica Prehrana, d.o.o., Bočna 1, Šmartno ob Dreti Rdeči križ Vrhnika, Poštna 7 b, Vrhnika Restavracija »Močilnik«, Mo-čilnik 4, Vrhnika Semenarna Ljubljana, Prodajalna Kalia, Robova c. 6, Vrhnika Sesjak, d.o.o., Hafnerjeva, Škofja Loka SIJ, d.o.o., Lobodova 9, Domžale Slovenska knjiga, d.o.o., Litijska 38, Ljubljana Sojer Zinka, Na Peske 6, Notranje Gorice Splošno mizarstvo Kogovšek, Velika Ligojna 20 a, Vrhnika Starši VVE Barjanček, Vrhnika Starši VVE Hrib, Vrhnika Svet »Nepremičnine«, Cankarjev trg 3, Vrhnika SVIZ Ljubljana, Dalmatinova 4, Ljubljana TEAN, d.o.o., p.p. 56, Litija Tomco, d.o.o., Podovniva 4, Notranje Gorice Toš Boris Ptuj, Drbetinci 3, Vitomarci Trampi, d.o.o., Zgornje Pirniče 57, Medvode Tufek Fatima, Kotnikova 2, Verd, Vrhnika Učila, d.o.o., Cesta Koroškega odreda 24, Križe Upravna enota Vrhnika - Oddelek za upravno notranje zadeve, Tržaška 1, Vrhnika Viški vrtci, Tržaška 79, Ljubljana Vrtec Borovnica, Paplerjeva 5, Borovnica Vrtec Domžale, Savska 3, Domžale Vrtec Kekec Grosuplje, Trubarjeva 15, Grosuplje Vrtec Kurirček Logatec, Notranjska 7, Logatec Vrtec Ljutomer, Fulneška 5, Ljutomer Vrtec Mojca, Levičnikova 11, Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Poljanska c. 28, Ljubljana ZKO Vrhnika, Tržaška 25, Vrhnika Zorman Dora, Zelenica 20, Logatec Po telefonskih klicih v naš vrtec predvidevamo, da akcija ni zaključena. Vsem dobaviteljem, ki še razmišljajo o pomoči za izgradnjo našega vrtca, se v naprej zahvaljujemo za pomoč. Veselje naših otrok je veliko. Upamo, da bodo kmalu pozabili na enoto Tržaška in se vživeli v novo okolje v »Barjančku«. Ravnateljica Matilda Hafner K STREHA ZA MALČKE 50110-630-4810204 Na osebju vrtca veliko olajšanje, saj je prva skrb za njimi, vendar pa so že drugi problemi med njimi, saj bodo vse aktivnosti vodile v izgradnjo novega vrtca. Dobrodelni koncert za pomoč vrtcu - streha za malčke Zadnji marčevski večerje bil v dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki dobrodelni koncert, katerega celotni izkupiček bo namenjen za izgradnjo novega vrtca na Vrhniki. Sam koncert je bil napovedan že za 19. marca, vendar so ga morali zaradi tehničnih težav preložiti na ponedeljek, 31. marca. Polna dvorana je napovedala, da so bile vse karte razprodane, tako da bo ves izkupiček, katerega ocenjujejo na 350.000,00 tolarjev namenjen za »streho za malčke«. Prav tako so se vsi znani nastopajoči odpovedali honorarju ter na tak način tudi oni prispevali k dobrodelni akciji. Celotno prireditev je povezoval napovedovalec radia Ognjišče, Jure Sesek. Na začetku prireditve je navzoče pozdravil župan Vrhnike Vinko Tomšič, ki je poudaril, da je vesel ob pogledu na polno dvorano ter na znane nastopajoče, ki vsi skupaj pripomorejo zbirati prepotrebna sredstva za izgradnjo novega vrtca. Saj bo morala Občina Vrhnika zbrati polovico vseh sredstev za novi vrtec in prav take dobrodelne akcije so dobrodošle v tem času. Tako bo kamen na kamen palača, v našem primeru pa nov vrtec, saj vemo, daje prejšnji izginil v plamenih nepredvidljivega ognja. Nato so na oder prikorakali najmlajši nastopajoči, in to otroški pevski zbor Metuljček iz Vrhniškega vrtca. V nadaljevanju pa so nastopili kvartet VAJEVCI, narodnoza-bavni ansambel KRIM, Ivan Hud-nik, Adi Smolar in ansambel ČUKI. Vsi nastopajoči so zaigrali in zapeli svoje najboljše in za vsa ušesa znane melodije ter poželi velik aplavz. Najbolj prisrčen pa je bil zaključek, saj so najmlajši pevci skupaj s Čuki zapeli in zaplesali njihove najbolj znane pesmi. Na koncu se je vsem nastopajočim in prisotnim gledalcem zahvalila še ravnateljica vrhniškega vrtca Tilka Hafner. Otroci iz vrtca pa so vsem nastopajočim izročili spominke, katere so sami izdelali. Gotovo bo v letošnjem letu še kar nekaj dobrodelnih prireditev, katere bodo organizirale različne institucije in ustanove. Vse pa bo namenjeno za zbiranje sredstev za »streho za malčke«. Prijeten večer z dobrodelnim koncertom so organizirali občinski odbor SKD, ZKO Vrhnika, Radio Ognjišče in malčki ter vzgojiteljice iz pogorelega vrhniškega vrtca. Na samem koncertu je bilo še povedano, da bo v jeseni organizirana prodajna razstava slik in prve tri slike je že podarila mlada slikarka iz Dragomerja Katarina Krek. Ljudski umetnik in slikar Ivan Malavašič iz Podlipe pa je podaril sliko, katera naj bi visela na prvi zgrajeni steni novega vrtca. S. S. Največji aplavz je doživel Adi Smolar Opozorilo Opozarjamo vse, ki bi radi svoje aktivnosti predstavili v obliki plakatiranja, na Odlok o javnem redu in miru v občini Vrhnika (Uradni list RS, št. 36/92) in sicer 17. člen tega odloka, ki pravi, da se plakati, ki so nameščeni na mestu, ki za to ni predvideno, odstranijo na stroške prireditelja. Plakate, ki so brez vednosti upravljavca nameščeni na plakatna mesta, s katerimi upravlja koncesionar, drugi upravljavec oziroma lastnik, odstrani upravljavec plakatnega mesta na stroške prireditelja. Po tem odloku je občinskemu upravnemu organu dana možnost, da kaznuje kršitelja z denarno kaznijo v višini 2.250,00 SIT. V izogib neprijetnostim vas opozarjamo, da se v zvezi s kakršnimi koli aktivnostmi glede oglaševanja svojih aktivnosti dogovarjate s podjetjem TAM TAM d.o.o. (tel. 125 63 62), ki v občini Vrhnika opravlja oglaševalsko dejavnost. Za vse nejasnosti okrog oglaševanja pa lahko povprašate tudi komunalnega nadzornika Občine Vrhnika (Milan Gabrovšek, tel. 755 121, int. 239). Občina Vrhnika Oddelek za urejanje prostora in komunalne zadeve Iglic" Polna dvorana Cankarjevega doma Otroški zborček Metuljček VVZ Vrhnika Ivan Hudnik je navdušil številne gledalce Čuki so razveselili Narodno zabavni ansambel Krim VEČER Z DR. JANEZOM PODOBNIKOM Vsakega politika je mogoče nadzirati V torek, 11. marca, je Vrhniko obiskal dr. Janez Podobnik, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. Ugledni politik iz ožjega vodstva Slovenske ljudske stranke je v dvorani Doma Karla Grabeljška odgovoril na številna vprašanja prisotnih in s svojega zornega kota osvetlil aktualna dogajanja v slovenskem političnem prostoru. Volja slovenskih volivcev je bila na zadnjih državnozbor-skih volitvah pač takšna, da nobenemu bloku ni prinesla trdne večine, in to voljo je treba spoštovati. Slovenska ljudska stranka je bila pripravljena oblikovati vlado strank slovenske pomladi, dokler je za to obstajala rimi sta obe strani uskladili mnoga odprta vprašanja. Razdelitev ministrskih resorjev je takšna, da SLS omogoča udejanjanje politike skladnega regionalnega razvoja. Ministrstvo za obrambo pomeni možnost aktivnega posega v mednarodno politiko, kjer je prav zdaj aktualno članstvo naše države v Natu. Na vprašanje, kakšne so možnosti Slovenije, da se bo to zgodilo junija, dr Podobnik ni mogel dati zanesljivega odgovora. Pri tem je lahko ključno stališče ZDA, ki pozitivno gledajo na vstop Slovenije v to zvezo. Veliko si obeta od svojega obiska v NVashingtonu, kjer se bo kot prvi slovenski politik srečal s predsednikom ameriškega senata. Dr. Janez Podobnik in Leon Gostiša realna možnost. Po znanih dogodkih pa te možnosti ni bilo več, neuspešen je bil tudi poskus oblikovanja širše vlade. Koalicijski sporazum dveh strank, ki sta na volitvah dosegli najboljši rezultat, lahko razumemo tudi kot poskus preseganja bipolarnosti. Dr. Podobnik ne deli prepričanja tistih, ki menijo, da je SLS z vstopom v vlado potegnila izrazito slabši konec. Koalicijski sporazum je bil plod dolgotrajnih pogajanj, med kate- Vprašanje, ali je kot predsednik državnega zbora že dosegel svoj političen vrh, je dr. Podobnik razumel tudi kot namig na možnost svoje kandidature na jesenskih predsedniških volitvah. Na volitvah ne namerava kandidirati. Politike ne razume kot sedenja na stolčkih, temveč mu pomeni svojevrsten izziv in motiv za delo. Prihodnosti se ne boji, če ga politika ne bo več privlačila, se bo z veseljem spet posvetil zdravniškemu poklicu. Glede odgovornosti politikov meni dr. Podobnik, daje v naši zakonodaji dovolj elementov, ki omogočajo preverjanje njihovih dejanj. Obstajajo institucije, kot je na primer ustavno sodišče, svoboda izražanja zagotavlja kritičen pogled javnosti. Seveda pa je v prvi vrsti odvisno od samega politika, kako bo prevzemal odgovornost za svoje delo. Položaj predsednik Državnega zbora mu odpira mnoge možnosti, njegova želja je, da bi ugled najvišjega zakonodajnega organa povzdignil na višji nivo, kot ga uživa zdaj. Doberšen del dvournega pogovora se je sukal okrog »visoke« politike, tako daje dr. Podobnik sam načel vprašanja, ki so bila bolj lokalno obarvana. Znano mu je, daje bil v vrhniški občini izglasovan samoprispevek za novo šolo, daje po požaru v vrtcu nastal problem zagotavljanja varstva predšolskih otrok, kot županu so mu blizu druge težave, s katerimi se spoprijemajo občine. SLS ima v prioriteti obstoj in razvoj slovenskega podeželja. Kako to doseči? Pogoj je gotovo uspešno gospodarstvo, ki omogoča odpiranje delovnih mest. Pomembna je infrastruktura, kjer bo imela stranka vpliv preko ministrstva za promet in zveze, pomembno je utrjevanje identitete, morda tudi z oživljanjem starih obrti in ponovnim uveljavljanjem že pozabljenih poljedelskih kultur. Prvo sodelovanje Slovenske ljudske stranke v vladi torej odpira mnoge možnosti. Odločitev za vstop vanjo je bila težka, vendar so v vodstvu stranke prepričani,.da so jo sposobni opravičiti. Pri tem pa bo potrebna obilica državniške modrosti in prav to so prisotni ob koncu prijetnega večera zaželeli tudi dr. Janezu Podobniku. Leon Gostiša Leonu Gostiši potrjen mandat poslanca v državnem zboru Leon Gostiša je na zasedanju državnega sveta v sredo, 26. marca 1997 postal državni poslanec in to namesto Marjana Podobnika, kije prevzel podpredsedniško mesto v novi slovenski vladi. Njegov mandat so soglasno potrdili poslanci na 3. redni seji parlamenta. Leon Gostiša je rojen 31. marca 1961, stanuje v Blatni Brezovici pri Vrhniki, je predsednik občinskega odbora SLS, dipl.inž. agronomije, strokovni sodelavec na sedežu stranke SLS v Ljubljani, kjer je nadomeščal Marjana Podobnika. Znan je tudi kot šahist, večkratni državni prvak in udeleženec šahovske olimpijade z najboljšim posameznim dosežkom desedaj v Sloveniji. Tako je Leon postal že drugi poslanec v tem mandatu iz naše občine. V imenu uredništva in bralcev Našega časopisa mu za mandat poslanca iskreno čestitamo. S.S. Dobrodelni koncert v cerkvi sv. Pavla Mešani cerkveni pevski zbor sv. Pavla z Vrhnike je pripravil dobrodelni koncert, katerega izkupiček je šel za pomoč pri izgradnji novega vrtca na Vrhniki. Koncert so pripravili sami pevci zbora in ga izvedli v domači farni cerkvi sv. Pavla. Pred njihovim nastopom pa se je predstavil otroški cerkveni pevski zbor pod vodstvom Mojce Oblak. Koncert je povezoval Boštjan Koprivec. Mešani cerkveni pevski zbor deluje že 14. leto in to vseskozi pod vodstvom sestre Bože Cotar, kije diplomirala na glasbeni akademiji v Ljubljani. Zdaj tudi poučuje na orgelski šoli. Sam zbor združuje 43 pevk in pevcev, ki vadijo enkrat tedensko po dve uri. Vsako nedeljo pa sodelujejo s petjem pri maši v cerkvi sv. Pavla. Njihov pevski repertoarje zelo obsežen: pojejo skladbe Mozarta, Bacha, Scarlattija, Foersterja, slovenske narodne pesmi ter seveda tudi novitete še živečih slovenskih cerkvenih skladateljev. V glavnem je zbor prepeval na Vrhniki, gostovali pa so že sirom po Sloveniji ter v Gonarsu in Rimu. Prav v Rimu pa so prejeli poseben papežev blagoslov. Na vseh večjih cerkvenih slovesnostih pa vedno sodelujejo s komorno orkestralno zasedbo. V letošnjem načrtu predvidevajo gostovanje na Nizozemskem. Kot smo omenili, so vsa zbrana sredstva od vstopnine za koncert, 125.000,00 tolarjev se je narbalo, poklonili za pomoč ob pogorelem vrhniškem vrtcu. Kar nekako nejevoljni pa so pevci bili nad skromnim obiskom na njihovem koncertu, saj so ga pripravili z vso zavzetostjo in odgovornostjo, da tudi sami pripomorejo ob tragični nesreči, izgubi vrtca, ki ga bo potrebno na novo zgraditi. S.S. Iz poslanskih klopi Po sprejetju Zakona o denacionalizaciji leta 1991 seje začel problem vračanja podržavljenega premoženja lastnikom sprevračati v prvovrsten politični problem, na račun katerega so si pridobivale točke različne stranke v parlamentu. Res je, da sprejet zakon ni zadovoljivo rešil vseh problemov, ki so se na-kopilili v preteklih letih, tako glede lastnine in lastninjenja podjetij kakor tudi zemljišč. Posebno politično težo so dobili gozdovi in druga kmetijska zemljišča. V preteklem letu je bila na pobudo LDS, ZLSD in SNS sprejeta sprememba in dopolnitev zakona o denacionalizaciji, kije uvedla 3-letni moratorij na vračanje premoženja (t.i. Jelinčičev zakon o začasnem zadržanju vračanja premoženja verskim skupnostim). Tega je, na pobudo prizadetih, Ustavno sodišče razveljavilo, oziroma naložilo zakonodajalcu, da v šestih mesecih ustrezno popravi zakonodajo. V razpravah, kdo ima prav, je bila posebno izpostavljena rimokatoliška cerkev kot lastnica največjega deleža nepremičnin, ki bi jih država morala vrniti. Ker se 10. julija letos izteče rok, ki gaje določilo Ustavno sodišče, so stranke izkoristile možnost, ki jo daje Zakon o referendumu in ljudski iniciativi in vložile zahteve po referendumih, na katerih naj bi se ljudje odločili o vprašanju, koliko, če sploh, naj bi država vračala zemljo, gozdove in drugo lastnino. Prva je bila pobuda LDS (Bavčar), drugo z zbiranjem podpisov (po zakonu jih je potrebnih 40.000) je začel gospod Černač (bivši direktor Gozdnega gospodarstva Kočevje) pod geslom *Zavarujemo naše gozdove* in tretjo ZLSD (*Ohra-nimo naše bogastvo*). Med seboj se razlikujejo po tem, koliko naj bi se sploh vrnilo bivšim lastnikom. LDS predlaga do 1000 ha, Černač do 800 in pobuda ZLSD (in SNS) ne več kot 100 ha. V podrobnostih se predlogi sicer razlikujejo v tem, da predlaga Černač za vso gozdno posest, t.i. *lastnino fevdalnega izvora*, da se ne vrača niti se ne daje odškodnine bivšim lastnikom, ostalim upravičencem pa naj bi se vrnilo do 800 ha in preko tega brez nadomestila, pri čemer pa je cerkvenim pravnim osebam namenil nekaj več, do 1000 ha gozdov in za presežek odškodnino, ki jo cerkev potrebuje za vzdrževanje kulturnih spomenikov in drugih splošno koristnih cerkvenih dejavnosti. Predlog ZLSD je enak glede t.i. lastnine bivših fevdalcev, drugim posameznim upravičencem pa naj bi bilo vrnjeno do 100 ha kmetijskih površin, pri čemer naj bi gozdovi ostali javna last. Zahtevajo tudi revizijo denacionalizacijskih postopkov, pri katerih je izkazana verjetnost, da vračanje ni bilo pravilno izvedeno. Referendumska zmeda je tako popolna. Slovenija ima skoraj 60 odstotkov površin, pokritih z gozdovi, zato nekaj tisoč gozdov v zasebni lasti verjetno ne bi predstavljajo katastrofe, kot se poskuša predstaviti v časopisnih polemikah. Vlada mora torej v skladu z zahtevo Ustavnega sodišča pripraviti predlog zakona, ki bo v skladu s stališči Ustavnega sodišča in s katerim bo zagotovljeno, da bivši veleposestniki in tuji grofje ne morejo dobiti nazaj slovenskih gozdov. Z rimokatoliško cerkvijo pa bi bili potrebni dogovori, saj ta ne vztraja na vrnitvi vse lastnine v naravi. Medtem ko si zbirajo točke posamezne politične stranke, pa gozdovi propadajo. S spremembo lastništva je prišlo marsikje do nenačrtnega izkoriščanja gozdnega bogastva s strani ljudi, ki niso nikoli rasli z gozdom in jim je skrb za gozd tuja. Tako se skorajda ne pogozduje več, ustvarjajo se goloseki, s katerih deževje odplavlja gozdno zemljo, gozdove zarašča podrast. Gozdarji pravijo, da gozd dobesedno umira, zaradi požarov, požledi, zajedalcev in bolezni. Pa komu to mar! H. H. V. Na gradbišču bodoče nove vrhniške šole so zabrneli stroji v začetku meseca marca. Pobran je vrhnji sloj zemlje, ki bo deponirana v neposredni bližini za kasnejšo uporabo. Dovaža pa se material za obremenilni nasip, ki bo miroval vsaj šest mesecev, da se zemljišče, pravilno obremeni, ko se bo nadaljevala gradnja. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VRHNIKA Tržaška c. 1,1360 Vrhnika OBVESTILO Cenjene bralce obveščamo, da bo v SREDO, 9. APRILA 1997, ob 15. uri JAVNA DRAŽBA NAJDENIH STVARI Dražba bo na DVORIŠČU OSNOVNE ŠOLE IVAN CANKAR, Vrhnika, Tržaška cesta 2 (stara šola - razredni pouk). VABLJENI! UPRAVNA ENOTA VRHNIKA Zanimiva razglednica iz Dragomerja, ki smo je posneli na parkirišču ob teniškem igrišču. Pač nekateri ob zimskem spanju ter ob prihodu poletja svojo odvečno energijo izrabijo za razbitje legendarnega »fička«, še dobro, da se bo sezona tenisa in ostalih športnih dejavnosti pričela, da ne bodo nastradali še drugi »boljši« avtomobili Dra-gomerčanov. V sliki in besedi pa vam predstavljamo letošnje dobitnike priznanj Civilne zaščite v občini Vrhnika. OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE Področje zaščite, reševanja in pomoči dobiva pravo vlogo Franc Vogrinec - plaketa CZ za več kot 15 letno delovanje na tem področju, sodeloval na vseh vajah CZ v tem obdobju, je član občinskega štaba CZ Zlata Novak - bronasti znak CZ za uspešno delovanje v ekipi prve pomoči ter organizaciji PP v okviru OŠ Ivana Cankarja Ob svetovnem dnevu Civilne zaščite 1. marca je župan Vrhnike Vinko Tomšič pripravil sprejem za vse aktivne delavce iz področja zaščite, reševanja in pomoči v občini Vrhnika. Na tej svečanosti, ki je bila v torek, 4. marca 1997, so bila podeljena priznanja najbolj zaslužnim posameznikom, ki so s svojim aktivnim delom v letu 1996 prispevali, da seje vrhniška civilna zaščita uveljavila v sami občini in tudi širše. Svečanosti so se udeležili tudi poveljnik štaba CZ za ljubljansko regijo mag. Franc Kraljic, direktor uprave za obrambo Ljubljana Stanislav Kranjc in vodja izpostave za obrambo Vrhnika Brane Kromar. Najprej je zbrane pozdravil poveljnik štaba Civilne zaščite Vrhnika Janez Donik, ki je poudaril nekatere glavne aktivnosti na področju sistema zaščite, reševanja in pomoči v letu 1996. Med drugim je omenil zelo uspešne aktivnosti pripadnikov občinskega štaba pri varovanju in sprejemu papeža v Sloveniji, akcija občinske vaje potres »VERD 96«, uspešne in prodorne akcije pri odpravljanju posledic žleda in požara v vrtcu, razna uspešna usposabljanja ter nenazadnje prenos službe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občinsko upravo. Njegovim mislim in zelo uspešnim aktivnostim sistema zaščite in reševanja sta pritegnila tudi župan Vrhnike in poveljnik štaba civilne zaščite za ljubljansko regijo mag. Franc Kraljic. Ta je tudi podelil priznanja Civilne zaščite naslednjim posameznikom, ki so se izkazali s svojim požrtvovalnim delom pri sistemu zaščite, reševanja in pomoči: * plaketo CZ: Franc Vogrinec * bronasti znak: Andreja Jesenovec Zlata Novak Viktor Razdrh PGD Verd * srebrni znak: Vinko Keršmanc Filip Volf * zlati znak: Vinko Tomšič Ivan Turk Andreja Jesenovec - bronasti znak CZ za uspešno in požrtvovalno delo v OORK ter v enoti PP Filip Volf srebrni znak CZ za dolgoletno pripadnost CZ v občini ter kot vodja enote PP PGD Verd - bronasti znak CZ Prevzel Zirovnik Urban - za 114 let požrtvovalnega dela na področju reševanja ljudi in premoženja pred požari Vinko Keršmanc - srebrni znak CZ za dolgoletno delo na področju po- Viktor Razdrh - bronasti znak CZ - za operativno delo na področju žarnega varstva in delovanja v vseh oblikah povezovanja gasilcev v vzpostavljanja sistema zaščite in reševanja v občini občini Ivan Turk - zlati znak CZ za uspešno delo na področju požarnega var- Vinko Tomšič - zlati znak CZ za organiziranje sistema zaščite in reše-stva, ki ga je pripeljalo do predsednika vrhniških gasilcev vanja v občini. Živeti za druge - smisel življenja Hvala vsem, ki ste odprli vrata svojih src. Hvala, ker ste za hip stopili v globino svoje duše in se zamislili nad trpljenjem bolj trpečih od vas. Hvala vsem, ker ste v dobrodelni akciji na Notranjskem radiu prisluhnili zgodbi, ki jo je zapisalo življenje s svojo kruto neizprosno roko. Hvala, ker ste podarili svojo ljubezen. Ljubezen, kije temeljna vrednota naše duše. Ljubezen, ki nas opozarja, da v naših srcih počivajo najbolj dragocene skrivnosti. Ena izmed teh skrivnosti pa je zagotovo sočutje do bližnjega. In prav to sočutje, ki nas spremlja, meje pripeljalo do trenutka, ko sem se odločila za dobrodelno akcijo z naslovom »300 glasbenih želja za Damjana«. Povabila sem vas k sodelovanju in tako smo s skupnimi močmi, dragi prijatelji — upam, da vas smem tako imenovati — zbrali preko 800.000 SIT za Damjana. Za Damjana, kije drugačen od nas... Za Damjana, ki gaje usoda prikovala na invalidski voziček. Mnogo je lepih misli... Mnogo je lepih besed... A kje naj poiš-čem tiste najlepše, s katerimi bi se rada zahvalila vsem, ki ste in še boste poskušali pregnati večerne sence, ki so zgodaj, veliko prezgodaj legle na Damjanovo mladost in zabrisale njene barve. Vse, kar bi sedaj zapisala v zahvalo, je premalo za vas, za vašo dobroto in za vaše plemenito srce, dragi prijatelji. Mislim, daje prav in tudi pravično imenovati vse vas, ki ste sodelovali na Notranjskem radiu v dobrodelni akciji »300 glasbenih želja za Damjana«. Dovolite mi, da kar zapišem: Loka - Škofja Loka, Škofja Loka; Orel, d.o.o., Vrhnika; Emona Projekt, Ljubljana; Hard rock shop, Ljubljana; Compat, Ljubljana; Moda v dežju — trgovina Jure, Ljubljana; Mogota, Vrhnika; Mizarstvo in steklarstvo Nagode, Logatec; Knap, d.o.o., Notranje Gorice; Oblikovanje, izdelava in montaža notranje opreme Dolenc Tomaž, Logatec; Big — Trgovinica za velike, Ljubljana; Adriatic, zavarovalna družba, d.d., Vrhnika; Avtobusni prevoznik Pavel Petelin, Žiti; Mesarstvo, trgovina in gostinstvo Mira Cigut, Notranje gorice; Cvetličarna in trgovina Karmen, Logatec; KL1, Logatec; M & M Turist, Ljubljana; Video — Copy, Vrhnika; ŠOLT, Ljubljana; Trgovina Intima, Vrhnika; Frizerski salon Marjeta Podkraj-šck, Ljubljana; Pleško Cars, Brezovica pri Ljubljani; Frizerski salon Mič Styling, Ljubljana; Jurčck — trgovsko podjetje, Borovnica; Frizerstvo Tilka Gantar. Logatec; Svet nepremičnine, Vrhnika; Renata Poljanšek, Žiri; Koda Studio, Ljubljana; Corning, Vrhnika; Valkarton, Logatec; Mlacom, Ljubljana; Big Bang Mega, Ljubljana; Biomantus T.E.A., d.o.o., Ljubljana; SPL d.d., Ljubljana; Evcx, d.o.o., Vrhnika; Kozmetični Salon Lepota in zdravje, Logatec; Zavarovalnica Maribor, d.d., Cerknica; Agrodom, Logatec; Mierom, Vrhnika; Kozmetika Kahne, Trbovlje; Mctrcl - Merilna in regulacijska oprema, Horjul; Citroen servis Merlak, Vrhnika; Visan, Vrhnika; Pekarna Adamič, Vrhnika; Fortradc, d.o.o., Horjul; Pekarna Anton Baškovč, Vrhnika; ES — Osram studio, Ljubljana; Trgovina Fortuna, Vrhnika; Maxi — Ribarnica Papalina, Ljubljana; Semenarna — cvetličarna Sončnica, Vrhnika; Mercator — Samopostrežna Vrhnika; Prodaja sadja in zelenjave Abazaj Zahvaljujem pa se tudi spoštovanim gostom, ki so popestrili večer: Juretu Sesku in g. Franciju Trstenjaku iz radia Ognjišče, Ivanu Hudniku, ge. Mili Kačič, in dr. Metki Klevišar. Za pomoč se zahvaljujem tudi radijskim prijateljem oziroma Radiu Ognjišče, Radiu HIT, Radiu Veseljak, Radiu Salomon, Radiu Zeleni Val in Notranjskemu radiu. Zahvalo pa dolgujem tudi ge. Nadi Lavrič, ge. Bernardi Je-klin, g. Simonu Seljaku, g. Mirku Kosu, Boštjanu Košaku, g. župniku Tonetu Komparetu in logaškim skavtom, Bojanu Les-kovcu, Saši Brenčič, Viktorju Kernu, Tjaši Obreza, Miru Roku, Ivanu Gantarju, Slavki Hren, prijatelju Romanu in Urošu, Tjaši Huth in dobrosrčni ge. Lidiji Obreza. . Se prav posebej pa se zahvaljujem za pomoč nadvse prijazni Ireni Stegel iz Nove Ljubljanske banke. Iskreno pa se zahvaljujemo tudi tebi, Tomo Strle, za darovani čas, nesebično pomoč in požrtvovalnost ter za odlično tehnično izvedbo oddaje. Če sem na koga pozabila, naj mi prosim oprosti. Za Damjana Lupmerta, invalida tertraplegika iz Ljubljane, ki seje ponesrečil v Logatcu, je še vedno odprt žiro račun, kamor lahko nakažete prostovoljne prispevke, kateri so v večini namenjeni za zdravstvene namene. Številka žiro računa: »50100-620-133 05 1025112-425907« Verjemite, niti za hip mi ni žal. Kljub temu, da nisem ničesar pričakovala, sem dobila čudovito darilo. »Iskren pogled, toplino srca, besedico hvala in dve rdeči vrtnici«, to je darilo neprecenljive vrednosti. In to darilo mi je poklonil Damjan, fant z neizmerno voljo do življenja. Če delaš dobro, vztrajaj do konca. Vztrajajmo! Daša Košir Sami, Vrhnika; Mizarstvo Vidmar, Vrhnika; Emak, d.o.o., Borovnica; Cankarjev Tiram, Vrhnika; llirika BPH, Ljubljana; Sonet, d.o.o., Vrhnika; Starling, Vrhnika; Butik Maša, Vrhnika; Dom oprema, Vrhnika; HKS Žiri, p.o., Žiri; Mohorjeva družba, Ljubljana; Avtohiša Scliškar, d.o.o., Vrhnika; Elektromehanika Penko, Vrhnika; Dcborah, d.0.0., Brezovica pri Ljubljani; Avtoscrvis Vidrih, Cerknica; Jelovica — lesna industrija, Škofja Loka; Gostilna Mesec, Zaplana; Gostilna NIBI, Vrhnika; Napredek Domžale, Domžale; Niprom, Ljubljana; Brest pohištvo Cerknica; Delniška družba Aero Celje; Taxi službi Ronda — 9705 Vida Plibcrnik — žena slikarja Plibernika; Marija Žigon, Logatec; Martin + Olga Kogovšek, Logatec; Janez Andreuzzi, Vrhnika; Miro Rok, Logatec; Bojan Urh, Logatec; Verica Gomboši, Logatec; Anka Mihelčič, Logatec; lien in Mili Moljk, Logatec; Vesna Rus, Logatec; Danica Škrubej, Logatec; Dane Marc, Logatec; Zofija Rupnik, Logatec; Ana Klančar, Ljubljana; Andreja Jerina, Logatec; Slavka Hren, Logatec; Katarina Tršar, Vrhnika; Anita Žigon, Vrhnika; Žan in Anka Kavčič, Logatec; Ivanka in Jože Sluga, Ljubljana; Bojan Križaj, Tržič; Nevenka Hutinski, Ljubljana; Binca lzgoršek, Ljubljana; Rudi Slak; Franc Sotlar, Ljubljana; Maja Rački, Ljubljana; Družina Kogovšek, Ligojna Vrhniki; Katjuša Lombar, Ljubljana; Julka Kcjžar, Jesenice; Leben Elizabeta, Ljubljana; Brane, Ljubljana; Silva, Mengeš; Tomaž, Aleš, Slave — pekarna Marija, Cerklje na Gorenjskem; Alenka, Ljubljana; Tadeja, Trzin; Bernarda, Črnuče; Draga, Šmarca; Pavlina, vas pri Jančah; David, Kamnik; Jana, Ljubljana; Barbara, Kamnik; Marija, Vrhnika; Miha, Logatec; pri VRHNIŠKI TURISTI OCENILI DELO V PRETEKLEM LETU Gostinci so se predstavili Vrhniško turistično društvo »Blagajana« je imelo v torek, 18. marca 1997 v mali dvorani Cankarjevega doma redni občni zbor. Zbor članov društva je potekal nekoliko drugače kot prejšnja leta. Poleg delovnega dela zbora je bil članom društva in številnim gostom predstavljen tudi kulturno - turistični del s predstavitvijo petih vrhniških gostiln. V kulturnem delu občnega zbora so nastopili oktet Rasko-vec in folklorna skupina Ligoj-na pod^ vodstvom Tonke Per-moser Žvab. Program in občni zbor pa je povezovala Mirjam Suhadolnik. Uradni del občnega zbora pa je potekal po pravilih Turističnega društva Vrhnika. Podana so bila vsa poročila o delu društva v preteklem letu. Predsednik društva Tomaž Grom je v svojem poročilu med drugim tudi povedal: »Promocija Vrhnike je bila glavna naloga delovanja društva. V ta namen smo založili več promocijskega in informativnega materiala, ki predstavlja turistično ponudbo Vrhnike. V nakladi 3.000 izvodov je izšla tretja izdaja TURISTIČNEGA INFORMA TORJA, na kvalitetnem papirju z barvnimi slikami in izpopolnjenim tekstom. Značilen je tudi po veliki reklamni ponudbi. Izdajo se omogočili podjetniki in obrtniki Vrhnike, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Ponatisnili smo štiri zloženke in eno informativno turistično -gostinsko ponudbo. Poleg tega, da je izšla zgibanka Program za izlete, ki je bil namenjen predvsem šolam in pa predstavitev Vrhnike v nemškem jeziku. Založiti smo šest vrst razglednic z motivi Vrhnike v skupni nakladi 12.000 komadov. Razgled- Člani turističnega društva so svoj občni zbor pripravili nekoliko drugače, s predstavitvijo kulturno - gostinske ponudbe. Pomladansko urejanje okolja! Zima nam je s svojim odhodom razkrila nič kaj lep pogled na našo okolico. Zal naše okolje še vedno ni tako, kot vi si ga želeli, zato se bomo tudi letos pri TD »Blagajana« vključili v akcijo Turistične zveze Slovenije. »POMLADANSKO UREJANJE IN ČIŠČENJE OKOLJA« Ta projekt je vseslovenska akcija in ima za cilj urejeno in čisto okolje, pozitiven odnos do človeka in družbe do okolja, dvig ekološke zavesti, povezovanja turizma in naravne dediščine. Letos je namenjena posebna pozornost odnosu do vode, kije vir vsega življenja. Pripravljen je projekt »Od izvira do morja« namenjen čiščenju obrežij voda in ozaveščanju na tem področju. Akcija naj bi potekala od 12. do 22. aprila svetovnega Dneva zemlje. Vabimo vsa društva, podjetja in vse krajane k sodelovanju, da bi predvsem sebi in sosedom, s tem pa tudi turistom uredili in očistili okolje v katerem živimo, delamo, stanujemo in se družimo. V času akcije bo pri Komunalnem podjetju Vrhnika vsem društvom in organiziranim skupinam ter posameznikom, ki se bodo vključili v aprilsko akcijo urejanja in čiščenja okolja, brezplačno na voljo izposoja orodja, vreče za smeti, naročilo kontejnerja in odvoz smeti. Pokrovitelj te akcije je občina Vrhnika. TURISTIČNO DRUŠTVO »BLAGAJANA« VRHNIKA Komisija za lepše okolje v mesecu aprilu pripravlja predavanje na temo OSKRBA OKENSKIH IN BALKONSKIH RASTLIN predavatelj: gospod SLAVKO ZGONC Predavanje bo v petek, 4. 4.1997, ob 19. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki VABIMO VAS TUDI NA SEJEM VSE ZA VRT IN DOM v soboto, 5. 4.1997, od 8. ure dalje na trgu za sodiščem Na voljo vam bo bogata ponudba grmičevja, sadnega drevja; sobnih in balkonskih rastlin, sadik za zelenjavni vrt, cvetličnih korit, bio gnojil, raznovrstnega orodja za vrtičkarje, semena In še in še. Prvih petdeset obiskovalcev sejma čaka prijetno presenečenje! VABLJENI! niče je oblikovala gospa Erzno-Žnik Milena. V mesecu oktobru smo se predstavili na sejmu GOST 96 v Mariboru. Predstavitev je bila uspešna. Po zamisli dia. Lojza Drašlerja in v sodelovanju TMS Bistra in ZKO Vrhnika. Na sejmu so se predstavili tudi trije Vrhniški gostinci s svojimi specialitetami, Marinčič Jani »Močilnik«, gostilna« Pri Krajn-cu« in gostilna »Most«. Veliko pozornost in priznanje pa je dobila predstavitev lectark-se obrti, ki jo je na sejmu v živo predstavila gospa Založnik. Celotno predstavitev pa so prijetno poživili izdelki najmlajših Vrhni-čanov, vrhniškega vrtca - papirnato urejeno hišo z okolico. Po ocenjevanju je komisija predlagala, da se podeli deset priznanj »Blagajana«. Ta akcija je odmevna med občani in vpliva vzpodbudno na odnos do okolja. V državnem merilu je pri ocenjevanju krajev, ki ga vsako leto organizira TZS Vrhnika, dobila tretje mesto v skupini mlajših mest. To je že tretje priznanje, ki ga je prejela Vrhnika. To je rezultat dela in prizadevanja občanov, TD Blagajana, občine in KP. Tudi šola je ponovno dobila priznanje za drugo mesto v skupini šol. Tretje leto zapored smo organizirali silvestrovanje na prostem z ognjemetom, ki je navdušilo množico obiskovalcev. Razvoj turizma in turistične ponudbe na Vrhniki ocenjujemo, da se sicer z malimi koraki vendar le vztrajno razvija in raste. Vse več je obiskovalcev Vrhnike in okolice, bodisi peš, s kolesi ali pa motoriziranih turistov. Turistične točke so vedno bolj obiskane, vse to pa vpliva tudi na večji obisk trgovin in gostinskih lokalov. Še več kot do sedaj pa moramo napraviti na področju turi- stične ponudbe, ki naj bo bogata in raznovrstna in pri tem naj sodelujejo vsi, ki so zainteresirani na področju turizma.« Ob koncu svojega nagovora pa se je zahvalil vsem članom upravnega odbora in članom komisij društva za vso moralno in delovno pomoč pri realizaciji turistične podobe Vrhnike v letu 1996. Zahvalil pa se je tudi županu občine za vso finančno pomoč in sredstva, ki so omogočila popestritev vseh zastavljenih programov vrhniških turistov. V razpravi na poročila ni bilo pripomb. Zbor in obenem vrhniške turistične delavce pa sta pozdravila predstavnik turistične zveze Slovenije Lojze Šoštar in župan Vinko Tomšič. Oba sta pohvalila delovanje društva in ga vzpodbudila še na aktivnejše sodelovanje z nekaterimi ostalimi institucijami, ki naj bi gradili turizem v mestih kot je Vrhnika. Saj je potrebno za promocijo kraja združevati tako kulturno - zabavno - športne ter druge prireditve, ki so zanimive, da privabijo turiste. Oba gosta sta od vseh prisotnih pridobila glasno odobravanje. Soglasno pa so člani društva sprejeli dva zanimiva predloga. V svojih programih o delu in organizaciji so sprejeli dopolnitev o ustanovitvi Turističnega informativnega centra, ki naj bi deloval v okviru društva, kot širši informacijski center za potrebe turistične in druge dejavnosti. Za drugi predlog pa so bili najbolj veseli člani planinskega društva Vrhnika, ki so od turistov prejeli v lastništvo svoj planinski dom in razgledni stolp na Planini. Na koncu pa so se predstavili še vrhniški gostinci s svojo gostinsko ponudbo. To predstavitev je opravilo pet vrhniških gostiln: Pizzerija Boter, Gostilna Polž - Stara Vrhnika, Gostilna Pri Oblaku, Gostilna Kranjc in Gostilna Močilnik. O njihovih dobrotah in dobri ponudbi pa so se na koncu občnega zbora tudi vsi prepričali. S.S. Težko pričakovano obnovljeno križišče med Tržaško cesto in Ulico 6. maja s semaforizacijo, le počasi dobiva pravo sliko. Nejevoljni Vrhničani že več mesecev gledajo »počasno« delo investitorjev, ki so po neuradnih informacijah obljubili, da bo v aprilu križišče s semaforjem pričelo delovati. Čeprav Občinska uprava, predvsem Oddelek za urejanje prostora in komunalne zadeve, zelo pritiskajo na izvajalec in investitorje, pa je rezultat viden na sliki. Zato samo vsi upamo, da bo v aprilu semafor pričel delovati. S.S. Predstavilo se je pet vrhniških gostincev Že na samem rednem zboru TD Blagajana seje v besedi predstavilo pet vrhniških gostincev, po končanem tako rekoč uradnem delu pa so gostinci ponudili tudi svoje dobrote, daje beseda o vrhniško - turistično - kulturno - gostinski ponudbi bolj sproščeno stekla. I Gostilna Močilnik (Jani Marinčič) - bo poleg dobre domače hrane iz kvalitetnih vin poskrbela za razne kulturne prireditve od slikarskih razstav do številnih promocij. Gostilna Polž - Stara Vrhnika - Že ime pomeni, da nudijo speciali-teto - polže, ter nekaj prepotrebnih prenočišč. Pizzerija Boter (Franci Pišek). Poleg vseh vrst pizz se ponašajo z izrednim coektaili Aleša Ogrina, večkratnega državnega prvaka. Gostilna Pri Kranjcu (Tinka Turk). Nudijo znane domače jedi ter vsakoletno salamijado, ki je vsako tretjo soboto v mesecu maju. Gostilna Pri Oblaku (družina Čičkelič) Pod novim vodstvom deluje dva meseca in se že vklaplja v ponudbo Vrhnike z ribjimi specialitetami in domačimi slaščicami. VRHNIŠKI UPOKOJENCI OCENILI Program izletov in drugih AKTIVNOSTI V LANSKEM LETU rekreac|jskih dejavnosti Upokojenski bife so dali v najem Največje vrhniško društvo »Društvo upokojencev« je v petek, 21. marca imelo svoj občni zbor. Mala dvorana Cankarjevega doma je bila skoraj premajhna za vse člane društva, ki so prišli, da ocenijo delo in aktivnost svojega vodstva. Da je društvo upokojencev Vrhnika največje društvo v občini, govorijo tudi naslednje številke: -članovje 1370, od tega: 1187 starostnih upokojencev, 105 družinskih, 59 invalidnih, 12 vojaških in 7 kmečkih; - žensk je 875 (64 %), moških pa 495 (36%); - v letu 1996 se je vključilo 54 upokojencev; - 48 članom pa je članstvo prenehalo (34 zaradi smrti, 11 izstopilo, 3 preselili). Poročilo o delu društva je podal predsednik društva Matija Turšič, ki je med drugim povedal: »Kot vsa leta doslej, seje naše delovanje tudi v preteklem letu odvijalo predvsem na področju rekreacije. Organizirali smo šest izletov (na Primorsko, Koroš- čimi upokojenci kar sami po sebi vračali spomini na mlada leta, ki so žal vse prehitro minila in jih potisnila v starost. Mnogi med njimi so se zopet srečali tu po dolgih letih. Prednovoletne obiske z obdaritvami pa so opravili kar člani našega upravnega odbora. In tako so obiskali in obdarili 251 naših članov. Kar velikemu številu naših članov smo omogočili tudi letovanje v hotelu Delfin v Izoli, za katerega je veliko večje povpraševanje kot pa so prostorske zmogljivosti. Medtem ko smo še pred tremi leti ugotavljali, da zanimanje za letovanje v tem hotelu zaradi previsokih cen upada, pa je sedaj ravno nasprotno - prava sreča je priti na letovanje v času, ko si sami želimo, najaviti ga je treba skoraj pol leta preje. Vem, da vas zanima, kako je z našim bifejem. V javnosti se veliko govori, da smo bife prodali, kar pa ni res. Za dobo petih let smo ga oddali v najem g. Janku Marinčiču z Verda, ki je obe- Pogled na številne člane društva, ki so se udeležili občnega zbora. ko, v Italijo, Hrvaško Zagorje, Velenjsko področje in Maribor) s 317 udeleženci, srečanja upokojencev Slovenije v Planici 12. junija se je udeležilo 99 članov, »Martinovanja« na Dolenjskem 94 članov, 3 km pohoda v naravo s piknikom (pri g. Francu Mediču) 56 članov, kolesarskega izleta v Bevke 47 članov, »pustovanja« in »silvestrovanja« na Vrhniki pa 117 članov, tako daje bilo vseh udeležencev na teh rekreacijah kar 730. Po svoji aktivnosti še vedno prednjačijo naše balinarke, ki so tudi v preteklem letu večkrat nastopale na prijateljskih srečanjih z balinarkami drugih bližnjih društev upokojencev, med drugim tudi s članicami Društva invalidov z Vrhnike. Naše članice (od 15 do 20 jih je) se vestno udeležujejo rekreacijsko telovadbo in tako tudi same poskrbijo za dobro počutje in lep zunanji videz. Število članic, ki v zimskem času (ob sredah) prihajajo na ure »ročnih del«, pa seje zelo znižalo, zato bomo skušali to vejo dejavnosti v bodoče bolje organizirati in razmisliti o njenem pomenu. Vesele družbe željni člani pa so se vsako prvo soboto v mesecu (ob prijetni glasbi, jedrni na žaru in dobri kapljici) poveselili in se naplesali v bifeju našega društva. Naša že več kot desetletna, torej že tradicionalna družabna srečanja članov društva, starih 75 in več let ter prednovoletnih obiskov in obdaritev na njihovih domovih ter v domovih upokojencev, kjer se nekateri člani nahajajo, smo opravili tudi letos. In tako smo 27. septembra že desetič po vrsti priredili v večnamenskem prostoru osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki družabno srečanje, katerega se je od 321 takih članov udeležilo kar 121. Ob skromni pogostitvi in ob dobri kaplici ter nastopu pevskega zbora Društva invalidov Vrhnika, so se med navzo- nem z bifejem prevzel tudi oba v bifeju zaposlena delavca. Sami se boste prepričali, da smo ravnali prav, saj se boste v prenovljenem in polepšanem bifeju in ob prijaznem strežnem osebju verjetno veliko boljše počutili kot dosedaj.« Na koncu razgovora pa je pozval novo slovensko vlado in novo izvoljene poslance, da prisluhnejo sedanjim težavam upokojencev z naslednjimi besedami. »Vemo, da je dolgoletna napačna politika vodenja našega gospodarstva povzročila, da danes marsikateri upokojencev zelo težko živi - mnogi že na robu življenjskega minimuma, zato sedaj z vso pravico pričakujemo od novo izvoljenih poslancev, med katerimi imamo tudi upokojenci svoje izvoljene predstavnike, da se bodo gospodarske in finančne razmere tako izboljšale, da se bo obenem izboljšal tudi socialni položaj upokojencev, saj so le-ti najmanj krivi za težke razmere in slab socialni položaj, v katerega smo zašli. Najmanj, kar pričakujemo je, da po svojih izvoljenih predstavnikih sodelujemo pri obli- kovanju programa socialne varnosti upokojencev, da se predpisi, ki neposredno ali posredno zadevajo položaj, pravice in interese upokojencev, ne sprejemajo brez javne obravnave in na način, da upokojenci ne morejo dati svojih pripomb in predlogov in se upokojence neha obravnavati kot predmet, ampak se jih upošteva povsod kot aktiven enakopraven objekt. Torej upajmo da bo vsaj sedanja vlada vsaj delno spremenila svoj odnos do upokojencev in tako pridobila naše zaupanje ob naslednjih volitvah.« Vsem prisotnim so bila nato podana še vsa ostala poročila in tudi program izletov ter rekreacije v letu 1997. Člani društva so vsa poročila soglasno sprejeli. Edina pripomba, ki je padla pa je bila na deljenost bifeja, kije v njihovem »domu upokojencev«. Odgovore so člani dobili od predsedujočega zbora ter od predsednika društva, ki pa je pojasnilo podal že v uvodu svojega poročila. Vse prisotne so pozdravili tudi župan Vinko Tomšič, predstavnica zveze upokojencev Slovenije, predsednik borovniških upokojencev in predstavnik društva invalidov Vrhnika. Vsi pa so zaželeli vsem vrhniškim upokojencem še veliko aktivnih let in predvsem zdravja v prihodnje. Na koncu lahko rečemo, da so vrhniški upokojenci zadovoljni z delom svojega vodstva ter predvsem z organizacijo številnih izletov, ki jih razvedrijo in vsaj za delček časa odtegnejo od našega vsakdana. S.S. Pesnik Rojen v gorenjski je vasici, v hišici ob sv. Marka cerkvici, a bi! odprte je glave, zato so ga poslali v šole. II. Ko študije je on končal, doktor prava je postal, otroci so ga radi imeli, za njim so tekali in vpili — dr. Fig. III. Rima njemu je ležala, mu ljubezen velika je postala, spesnil jih veliko je, najlepša je od Primicove Jul'je. IV. Imel nesrečo je v ljubezni, v tej veliki bolečini spesnil je sonet, s katerim je postal poet. V. Imel prijateljev je pravih malo, a tistih nekaj je zlata veljalo, Smole in Čop bila sta to. Čopa so mu valovi vzeli, njegovi so stihi z njim vred trpeli. VI. Utrujen, ubog, nesrečen mož zaspal za vedno je svečana, ostala nam je zapuščina, vredna njegovega spomina. Marija Marinčič v mesecu aprilu se bomo podali v Podče-trtek;i«jer si bomo ogledali Atomske toplice, najstarejšo lekarno v Evropi v Olimju, farmo jelenov in še druge znamenitosti tega kraja, v mesecu maju bo otvoritev balinarske sezone na Vrhniki, na izletu po Gorenjski pa si bomo ogledali lepote narcis na Golici in še druge lepote po tem lepem koščku slovenske zemlje, v juniju se bomo v čimvečjem številu udeležili srečanja upokojencev Slovenije, ki bo 19. junija v Celju, po možnosti pa bomo organizirali še izlet v Portorož, od kjer bi se s »katamaranom« popeljali še do Benetk, v juliju se bomo udeležili proslavljanja in razstave piva in cvetja v Laškem, v mesecu avgustu nameravamo ponoviti izlet v Hrvaško Zagorje, kjer si bomo poleg drugih znamenitosti ogledali tudi Trakoščanski grad, na samem začetku pa se bomo podali v Gornjo Stubico v »Lojzekovo hižo«, kjer smo bili v prete- klem letu lepo sprejeti in pogoščeni, v gostišču »Gorca« v Podlehniku pa se bomo tako kot preteklo leto priporočili za dobro kosilo in prijetno počutje, — v septembru nameravamo obiskati Logarsko dolino in Golte, kaj vse si bomo na tem izletu še ogledali, se bomo dogovorili kasneje, — v mesecu oktobru bomo poskusili organizirati trgatev v vinogradu ali obiranje jabolk v nasadih. Kje še ne vemo? — »Martinovali« bomo v mesecu novembru; za kraj takega praznovanja se bomo odločili kasneje, — kot vsa leta doslej bomo »silvestrovali« kar na Vrhniki, takrat pa bomo zaključili tudi vse letošnje rekreacije. In če bo dovolj interesentov, bomo organizirali ponovni izlet na Višarje. Razen zgoraj navedenih izletov bomo organizirali še pohod v naravo bližnje okolice s piknikom in vsaj en kolesarski izlet v Podli-po ali v Bevke. Podrobnejše informacije o izletih bodo interesenti prejeli v društveni pisarni ob uradnih dneh — ob sredah in petkih od 9. do 12. ure, za vsak izlet posebej pa bo v panoju, ki stoji tik ob vhodu v društveno stavbo, raz-obešen plakat, lahko pa nas v teh dneh pokličete tudi na telefon 754-624. Več oči vidi več!!! Komisija za lepše okolje pri TD »Blagajana« bo tudi letos ocenjevala okolico hiš in stanovanjskih blokov na Vrhniki in okolici. Ocenjujemo, da so akcije tega tipa pomembne za splošen izgled kraja, kar se nam potrjuje v praksi. V letu 1996 smo bili Že tretjič po vrsti uvrščeni med tri najbolj urejena manjša mesta v Sloveniji. Letos smo sklenili akcijo razširiti, zato objavljamo razpis tudi v OGRIZKU In naprošamo bralce, da nam v čim večjem številu predlagajo, katere lokacije naj obišče komisija, saj bodo priznanja in nagrade le tako prišle v prave roke. To pot vaš trud ne bo zaman. Izmed vseh poslanih predlogov bomo izžrebali 5 dobitnikov nagrad: kompostnik ali sadike cvetja v znesku 3.000,00 SIT. Ocenjevanja urejenosti okolice se bodo vršila v štirih kategorijah: — okolica posameznih individualnih hiš — okolica stanovanjskih blokov — ocenjevanje najbolj urejene ulice — ocenjevanje urejenosti posameznih objektov ob Tržaški cesti od Sinje Gorice do Gabrč Posebna kategorija pa je tekmovanje za pridobitev znaka Okolju prijazna trgovina, poslovni objekt. Tu šteje urejenost okolice objekta, izložb in notranjosti, poseben poudarek pa je na spremembah, kijih bodo trgovci hoteli izpeljati v prid okolju (zmanjševanje embalaže, uporaba papirnate embalaže, streženje raznega blaga v prineseno embalažo) Pri tem jim lahko pomagamo z našimi pripombami in željami. Objavili smo dva anketna lističa. Prvega s predlogi za izbiro najbolj urejenih objektov pošljite do 10. junija 1997, za drugega pa je čas do 30. junija. Predloge, ki bodo v pomoč trgovcem za pridobitev znaka Okolju prijazne trgovine bomo zbirali in pošiljali vsem zainteresiranim trgovcem. Poprimite za pero in izpolnite lističe — skupaj nam bo mogoče uspela še ena akcija za izboljšanje našega okolja. TD »BLAGAJANA« Komisija za lepše okolje ^4 ANKETNI LISTIČ I. Predlagam, da si komisija za lepše okolje ogleda naslednje lokacije: — KATEGORIJA STANOVANJSKE HIŠE ................. vpišite naslov predlagane lokacije — KATEGORIJA STANOVANJSKI BLOKI ................. — KATEGORIJA ULICA ................................ — KATEGORIJA TRŽAŠKA CESTA ...................... — MOJI PREDLOGI, KRITIKA V ZVEZI Z LEPŠIM OKOLJEM Bife upokojencev je prav v tem času pričel delovati v prenovljeni podobi ter pod novim najemnim lastnikom gostilne Marinčič. ^5 ANKETNI LISTIČ II. MOJ PREDLOG TRGOVCEM, DA SI BODO PRIDOBILI ZNAK OKOLJU PRIJAZNA TRGOVINA ............................................................. PA ŠE SPOROČILO KOMUNALCEM ........................................ MOJ NASLOV ........................................................... NAŠ GLAS NAJ SEZE DO VAS NAS GLAS NAJ SEŽE DO VAS V pričakovanju pomladi... Prve pomladne pesmi nam je zapel pevski zbor Društva upokojencevBorovnica. Ob dnevu žena je praznični program pripravil Ivan Malavašič skupaj s pevci pevskega zbora Doma upokojencev »ZARJA«. Moški so prijazno obdarili ženske s šopki nageljnov. Pevski zbor Zarja IVAN MALAVAŠIČ: Pretekli teden... Odprl sem časopis in zagledal gornji naslov. In potem so si sledila imena krajev in dogodki, ki so se tam zgodili. Same nesreče, mamila, pretepi itd. In pomislil sem: Kaj so vsepovsod le same nesreče in slabe stvari, kaj res ni nikjer nič lepega in vzpodbudnega, nekaj, ob čemer bi zaigralo srce in v sreči zažarele oči. Ob tem sem se spomnil, da smo v torek, II. marca, v Domu ostarelih na Vrhniki imeli nekaj takega, kar ne bi spadalo v omenjeno rubriko - ali pa tudi bi! Ne, na svetu se ne dogajajo le slabe stvari, tudi kaj prijetnega in toplo človeškega lahko najdemo in človek se lahko resnično čudi, kako da premnogi novinarji za to ne vedo ali pa nočejo vedeti? V prostorni hali v Domu ostarelih in bolnih ali Domu upokojencev, kakor piše na stavbi, so se zbrale vse žene, ki jim noge to še dopuščajo, premnoge pa so na vozičkih pripeljale skrbne sestre in strežnice. Pevke in pevci iz Doma, ki teden za tednom pridno vadijo, da lahko občasno razveselijo svoje sostanovalke in sostanovalce, so vsem ženam za njihov praznik pripravili lep kulturni program. Kar devet lepih narodnih pesmi so jim zapeli, vmes pa so natresli še recitacij in humorja. Ja, uprava Doma pa je poskrbela, da so bile vse žene, ki preživljajo svojo jesen v tem gostoljubnem Domu, obdarovane z nageljni, s temi prelepimi slovenskimi cvetovi. Da je bila dobra volja še bolj prisotna, so pridne kuharice postregle tudi z dišečo kovico. Včasih je treba tako malo, da sočloveku zažarijo oči! Tega se zavedajo tudi pevke in pevci in zato jim ni žal truda. In če vidijo, da so s svojo pesmijo dosegli, da so tistim, ki jim je pesem namenjena, zažerele oči, je to za njih najlepše plačilo in priznanje. Marsikatera pevka pride na vaje kljub temu, da ni povsem zdrava in jo mučijo tudi starostne težave; saj je ljubezen do slovenske pesmi močnejša od povedanega! Da, ljubezen do slovenske pesmi in do vseh tistih, ki jim z ljubeznijo prisluhnejo! Prepričan sem, da marsikateri in marsikomu v Domu pomeni taka prisrčna prireditev več kakor pa vse tiste zdrahe, o katerih na dolgo in široko pišejo mnogi časopisi. Morda pa bi bilo še kako prav, da bi lahko bolj pogosto videli stolpce z vedro vsebino. Saj življenje ni sestavljeno le iz negativnih stvari, ampak je v njem tudi veliko lepega, pa četudi je človek že starejši. Tedaj kaj takega še toliko bolj potrebuje! Drobni izdelki — simboli velikonočnega izročila, ki jih lahko kupite na naši stojnici. Stanovalke, ki se zbirajo takole ob ročnem delu, vas vabijo na stojnico v Dom upokojencev (I. nadstropje) v času od 25. do 30. marca med 10. in 17. uro. Zaradi obnove križišča med Tržaško cesto in Ulico 6. maja je tudi parkirni prostor na Trgu Karla Grabeljška dobil novo cestno signalizacijo, ki pa se še ni »utirila« med vrhniške voznike. Tako da je izrečena marsikatera pikra na voznika, ki ne pogleda talne signalizacije in pripelje na parkirišče kar po svoje. Zato moramo vsi vozniki spoštovati narisane znake in oznake ter pravilno parkirati. S.S. Učenci petih razredov predstavili projekt »S KNJIGO V SVET« Zakaj ne Knjigovizija? Večnamenski prostor osnovne šole Ivana Cankarja je bil v četrtek, 13. marca premajhen za vse starše, goste in učence, ki so prišli na predstavitev projekta z naslovom »S knjigo v svet«, kije bil namenjen oziroma posvečen tudi 23. aprilu, slovenskemu dnevu knjige. Celoten projekt so pripravili učenci 5.a., b. in c. razreda osnovne šole Ivana Cankarja, pod vodstvom mentorice Elice Brelih. Prireditev je najprej pozdravil ravnatelj šole Janez Sod-ja, sam projekt pa je predstavila mentorica Elica Brelih. Med drugim je poudarila, da so učenci k projektu pristopili resno in zavzeto. Za domače branje so imeli knjige, ki so jih pre- - Pravljični svet (najlepše pravljice) - Pravljice (vse ostalo) - Črtice ali Moje stezice Na koncu predstavite je mentorica še naštela vse, ki so pri projektu in današnji prireditvi pomagali: Jelka Pajnič, Milena Oblak Er/.nožnik, Primož Tr-ček, Tanja Matic, Dušan Muc, Simon Gerdina, Mateja Brelih, Marica Dobnik Žerjav in Nives Škrlj. Nato pa sp nastopili otroci -učenci petega a., b. in c. razreda. Najprej so predstavili zgodovino knjige od nastanka pa do današnjih dni ter ves projekt kaj so v njem ustvarjali, slikali, pisali in proučevali. Na koncu pa so še predstavili igrico Svetlane Makarovič GLAVNI PETEL1N- Mentorica Elica Brelih predstavlja vsem navzočim projekt »S knjigo v svet«. jšnja leta ocenili kot najboljše, za bralno značko pa so knjige sami izbirali. Tako so učenci prebrali kar 734 knjig. O vsebinah so se tudi veliko pogovarjali ter nekatere tekste celo nadgrajevali. To pomeni, da so učenci zgodbe zaključevali drugače, opisovali lastna podobna doživetja v prozi in poeziji, pisali črtice, zastavljali uganke, pisali pravljice, iskali asociacije, preme-tanke, skladali primere ali kom-paracije v rimah, dramatizirali ter še in še. Ob tem so nastale prave knjige, katere so sami knjigovezli, bili izdajatelji in ilustratorji in to: - Pojoča skrinjica (zbirka pesmi) - Zaverbanke (zbirka ugank) ČEK. Vsa predstavitev in nastopi učencev so bili zasnovani na podlagi snemanja pred TV kamerami v studiu in na terenu. Vsi poslušalci so tako imeli vtis, da so pred TV sprejemniki in da gledajo program KNJIGOVIZIJA v režiji in nastopih učencev petih razredov. Na koncu sestavka oziroma poročila o dogodku je potrebno povedati, da so se učenci resnično potrudili in izkazali s svojim neposrednim prikazom in resnostjo. Sama prireditev pa je bila neka novost in poživitev, kije otroke pritegnila, saj so sami kreirali program ter obenem tudi zavzeto nastopali. Vsi navzoči pa so z dobrimi občutki glasno nagradili vse nastopajoče ter njihove mentorje. S.S. --■"">' ' ' ———--1—:-:—- mummmmmm m __ H ..... Del učencev, ki so nastopali v TV oddaji »KNJIGOVIZIJA« Sami so tudi zaigrali igrico GLAVNI PETELINČEK. Komorni zbor »AVE« na Drenovem Griču Na Drenovem Griču je kulturno dogajanje v polnem zamahu. S pridobitvijo na novo urejene dvorane skušamo kulturniki in predstavniki Krajevne skupnosti vanjo privabiti kar največje število ljudi. Moram reči, da nam to dokaj uspeva, želimo pa da bo še več obiskovalcev prireditev, predvsem domačinov. Ob izdelavi novega stropa v dvorani nas je zanimalo, kakšna neki bo akustika. To smo še kako dobro preizkusili, saj smo v dvorano, na oder povabili zelo cenjeno pevsko skupino, to je KOMORNI ZBOR »AVE«. Na pobudo predsednika Krajevne skupnosti Drenov Grič -Lesno Brdo, da pride v goste omenjeni zbor, smo vsi zavihali rokave in pripravljali prireditev s koncertom tako, da bi le ta izzvenela kar najlepše. Celotno prireditev smo namenili MATERINSKEMU DNEVU in k sodelovanju povabili še mlajše. Tako smo v uvodnem delu v počastitev materinskega dne predstavili edino ohranjeno pisno sporočilo materi od pisatelja Ivana Cankarja. Prebral ga je Boštjan Koprivec, obenem pa tudi pesem materi, ki jo je dodal Ivan Cankar omenjenemu pismu. Ob Boštjanu sta bili tudi mladi folkloristki Polona in Tjaša, ki sta Cankarjevemu sporočilu materi prisluhnili, nato pa še sami povedali pesmico »MAMICAM« gospoda Mira Kačarja iz Groharjeve Sorice. Ker je pesmico g. Kačar tudi uglasbil, stajo tudi zapeli. Uvod je bil zato zelo čuten in lep. Sledilo je veliko pričakovanje; predstavitev in peta pesem komornega zbora AVE. Veliko smo o njih že slišali, brali in res so pevci tega zbora enkratni in neponovljivi. Že pri prvi zapeti pesmi so poželi bučen aplavz, ki ga ni in ni hotelo biti konec. Tako seje ponavljalo vse do konca zadnje pesmi v programu. Zapeli so kar 12 pesmi, od tega kar 10 narodnih z različnih področij SLovenije. Dve pesmi sta bili tuji in sta ravno tako zelo lepo zveneli. Na koncu so pevci ko- mornega zbora dodali še dve narodni pesmi, mi pa bi jih še kar poslušali in poslušali. Polona in Tjaša sta potem vsakemu članu zbora podarili miniaturno butarico, saj je bil koncert tik pred cvetno nedeljo. Pesmi uradno na odru res ni bilo več, nadaljevale pa so se v družabnem srečanju pevcev komornega zbora Ave, članov domačega pevskega zbora, predstavnikov Krajevne skupnosti, sponzorjev in drugih krajanov, ki so pomagali pri pripravi prireditve. Pesem in petje se je zavleklo še daleč v noč!Peli smo vsi ali pa le pritegnili drugim. V tem trenutku se zahvaljujemo vsem sponzorjem pogostitve: HALO PIZZA GRIČA -Groznik Jani, GOSTILNA IN MESARIJA KAVČIČ - Kavčič Marjan, Servis CIMOS CITROEN - Merlak Anton, JFM ELEKTRONIK - Jelovšek Franc, ZE - GO Trgovsko in proizvodno podjetje - MA-ROLT Franc in Franci, GOSTILNA MAROLT - Marolt Franc in Robert. Enaka zahvala velja tudi vsem ostalim za pomoč! KUD Drenov Grič - Lesno Brdo Tonka Permoser Žvab Naša zlatoporočenca! Konec lanskega leta sta zakonca gospod STANE GUTNIK in njegova žena PAVLA praznovala lepo obletnico zakonskega življenja, ZLATO POROKO. Prvič sta si rekla trdni DA leta 1946. Ta srečni dogodek so praznovali v ožjem družinskem krogu, ki pa ne bi bil tako slavnosten, če ne bi imela res dobrih otrok, ki imajo pravilen odnos do svojih staršev. Vsi njihovi otroci in prijatelji jima čestitamo k visokemu jubileju in želimo, da bi se še dolgo dobro počutila med nami. Čestitkam se pridružuje tudi društvo ZB Vrhnika. Pavel Dobrovoljc Jubilejna 30. revija občinskih pevskih zborov na Vrhniki v Cankarjevem domu 11. aprila ob 19. uri »Slovenec rad poje, za petje ima izreden dar in smisel, radi mu prisluhnejo tudi drugi narodi. Pesem je studenec, ki privre iz duše naroda in bogati predvsem nas same ...«je za uvod v programsko zloženko ob jubilejni pevski reviji zapisala predsednica odbora za glasbeno dejavnost dr. Helena Hren Vencelj. Zborovska dejavnost na Vrhniki ima dolgo tradicijo, kar potrjuje tudi 30. tradicionalna revija, na kateri bo nastopilo sedem zborovskih skupin, ki združujejo okoli dvesto pevk in pevcev. Častni gost revije bo g. Stane Habe, dolgoletni glasbeni učitelj, zborovodja in kulturni delavec, doma z Vrhnike; del glasbenega udejstvovanja je posvetil Vrhniki, pretežno pa je vzgajal mladi rod v Domžalah, kjer živi še danes. Spomini na dom in na začetke njegove glasbene poti pa ga »delajo Vrhničana« in zato se počuti še vedno Vrhničan. Ob tej priložnosti se bomo srečali tudi z vsemi učitelji glasbe in zborovodji, ki so vodili pevske zbore na Vrhniki. Povabilo obsega dvajset imen oseb, ki so s svojim delom prispevale, da nam je uspelo uresničiti želje skupnega druženja in prepevanja v večjih ali manjših zasedbah. Slovesnemu vzdušju tridesete revije bo dala posebno žlaht-nost podelitev Gallusove listine zborovodkinji in dolgoletni predsednici glasbenega odbora pri Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika gospe Darinki Fabiani, ki s svojim delovanjem na strokovnem in organizacijskem področju priznanje prejema za delo, ki je opaženo tudi v širši slovenski kulturni javnosti. M. R. MARIJA PIRJEVEC, UNIVERZA V TRSTU Ivan Cankar v Italiji (1976-1983) Usoda prevodov ni odvisna samo od literarnih ali personalnih naključij, pri uveljavitvi nekega dela v tujini odločajo zelo pogosto tudi politične okoliščine. To pa še posebej velja za občutljivo območje slovensko-italijanskih stikov, kot ga predstavlja mesto Trst z izredno izpostavljenim političnim podnebjem. Zgovoren primer je Ivan Cankar, ki je doživel dokajšen uspeh v Trstu in nato v Italiji šele sredi sedemdesetih let, čeprav so ga intenzivno prevajali že od leta 1925 dalje. Razloge za to moramo iskati predvsem v novih političnih razmerah, ki so se oblikovale na Tržaškem v šestdesetih letih. Po izvolitvi papeža Janeza XXIII. (1958-1963) je namreč prišlo v italijanski notranji politiki do pomembnih premikov. V tem času sta Krščanska demokracija in Socialistična stranka sklenili koalicijo, kije imela vidne posledice tudi v Trstu. Tu se je januarja 1964 oblikovala levosredinska uprava, pri kateri so prvič v zgodovini tega mesta sodelovali tudi Slovenci. S tem pa seje odprlo novo poglavje v tržaškem političnem življenju, ki je trajalo dobro desetletje - do Osimskin sporazumov (1975). Protagonisti levos-redinske koalicije so se kljub previdnosti zavzemali za strpnejši in bolj odprt dialog s Slovenci ter skušali oblikovati politiko, kije bila pogosto celo drznejša od politike rimske vlade. V tem smislu je treba omeniti predvsem veliki kongres o manjšinah na začetku sedemdesetih let pa tudi vrsto drugih pobud, ki naj bi predvsem na kulturnem področju omilile napete odnose med obema etni-jama v tem prostoru. Tudi rimska vlada je delovala v tem smeri, iskala tesnejših stikov s sosednjo Jugoslavijo, obenem pa pogosto popuščala vse agresivnejšim desničarskim krogom. Zato so bila to leta sporazumov pa tudi kriz, ki naj bi jih dokončno premostili Osim-ski sporazumi. V resnici so slednji sprožili tako negativno reakcijo, da so postopoma prevrgli ravnotežje sil v mestu in povzročili zmago Liste za Trst, ki je vodila povsem negativno politiko do Slovencev na tej in na oni strani meje. Tako je nova tržaška uprava pomenila pravi skok nazaj v preteklost. To politično dogajanje je treba upoštevati, če hočemo razumeti kulturno strategijo levosredin-ske koalicije, ki se je v drugi polovici šestdesetih let začela odpirati tržaškim Slovencem. Bila je pobudnica nekaterih pomembnih kulturnih dogodkov, ki naj bi italijanskim someščanom predstavili do tedaj zapostavljeno slovensko skupnost kot enakovrednega sogovornika, kije imel tudi na področju kulture kljub svoji majhnosti nekaj povedati. Tak nenavaden dogodek je bila za tržaške razmere uprizoritev Cankarjevega romana Martin Kačur v najbolj prestižnem hramu italijanske kulture, v gledališču Rossetti. Dramatizacijo slovenskega romana so ob stoletnici avtorjevega rojstva leta 1976 zaupali znanemu tržaškemu pisatelju, po rodu Istranu, Fulviu Tomizzi. Šlo je za ambiciozen podvig, kije angažiral vrsto uglednih predstavnikov tržaške kulture. Ob tej priliki je bila pripravljena v prostorih Rossettija obsežna dokumentarna razstava o Cankarjevem gledališkem delu, nekaj mesecev pred uprizoritvijo Martina Kačurja pa je Ljudska knjižnica v Trstu (Universi-ta popolare) odprla bogato razstavo Cankarjevih del in prevodov. Dogodek ni bil nepomemben, saj se je zgodilo menda prvič, da je bil neki slovenski pisatelj predstavljen v samem središču mesta zgolj na pobudo italijanskih ustanov. Gledališki list, izdan ob uprizoritvi Ivan Cankar - La forza deli' ideale, z Gasparijevo karikaturo avtorja Martina Kačurja na platnici, je nudil italijanskim ljubite- ljem gledališča še dodatno priložnost, da spoznajo njegovo mesto v kulturni zgodovini Slovencev. V tehtni in lapidarni uvodni besedi ravnatelja gledališča je bilo zaslediti, kot je zapisala Zora Tavčar v Mladiki, »odprtost in evropsko kretnjo, ki bi utegnila razgnati zatohlost in predsodke sredine, kateri je namenjena« (Mladika, 1976, št. 10. str. 172). Botteri je v svojem zapisu opozoril na tradicionalno brezbrižnost do kulture jugoslovanskih narodov znotraj tistih tržaških krogov, »ki se še danes niso otresli nacionalističnih strasti«. Na koncu je izrazil upanje, da bodo italijanski meščani podprli »humano in civilizacijsko pomembno prizadevanje tržaškega gledališča«. Prav iz teh besed pa je mogoče razkriti ozadje vse prej kot humanih odnosov med obema etničnima skupnostma v Trstu, pa tudi stisko italijanskega naprednega razumnika, ki je hotel obstoječe stanje izboljšati, zavedajoč se, kako trdožive so stereotipne predstave o nekem narodu. V svojem prizadevanju za drugačen Trst ravnatelj italijanskega gledališča ni bil sam. V mestu je bilo še nekaj intelektualcev, ki so bili prepričani, daje slovenska kultura po krivici prezrta in zapostavljena, saj so se zavedali, daje skupaj z drugimi del širšega srednjeevropskega duhovnega sveta. To misel je mogoče razbrati iz članka tržaškega germanista in pisatelja Claudia Magrisa v vsedr-žavnem dnevniku II Čorriere della Sera 17. avgusta 1976. Njegove besede so naredile na marsikaterega bralca brez dvoma velik vtis. Magris je predstavil Cankarja kot velikega pisatelja malega naroda brez zgodovine (II poeta di una nazione senza storia), naroda, ki je znal tudi v najtemnejših obdobjih svojega obstoja braniti lastno eksistenco. »Z odisejado starega Jerneja na Dunaj« -piše na koncu svojega članka - »se je slovenska literatura rešila habsburškega duhovnega pod-ložništva in položaja avstrijske province brez lastne zgodovine, čeprav je na drugi strani tudi Cankarjeva proza s svojo melanholično doslednostjo /.../ sad habsburške civilizacije in njenega konca«. Z Idealistom - tako je Tomizza naslovil Cankarjevega Kačurja - je tržaško gledališče nastopilo še v nekaterih mestih severne in srednje Italije in želo dokajšen uspeh. Pri tem velja poudariti, da v Tomizzovi priredbi ni zaslediti tiste bistvene slovenske komponente - duhovne, pokrajinske, družbeno politične in delno tudi idejne - temveč da je italijanski avtor izpostavil predvsem Kačurjevo etično čistost, zlasti njegov izjemni posluh za trpečega človeka in za velike vrednote (Zora Tavčar, Cankar na italijanskem odru, Mladika 1976, str. 171, 172). Skratka, zanimala gaje Kačurjeva eksistenca sama, to je neko človeško bivanje, obsojeno na tragični razpad vseh visokih upov in vrednot (Andrej Inkret, Italijanski Cankar, ITD, 18.2.1977, str. 13). Pozornost, ki sojo mediji posvetili slovenskemu pisatelju, je med drugim spodbudila Istrana Arnalda Bressana, živečega v Milanu, kamor je emigriral po vojni, da seje lotil prevajanja novele Hlapec Jernej in njegova pravica (II servo Jernej e il suo diritto), kije bila do tedaj že dvakrat prevedena v italijanščino (G. Lorenzoni in I. Regent - G. Sussek, oboje leta 1925). Kot sam piše v Sodobnosti, mu je to delo ostalo v spominu še iz gimnazijskih let v Kopru. Ob ponovnem branju pa je odkril njegovo aktualnost, saj je spoznal, da ga je mogoče povezati z nekaterimi skrajnimi pojavi tedanjega političnega življenja v Italiji. Sam je svojo izbiro - takole utemeljil: »Mršava postava Jerneja, z njegovim brezupnim uporom, se mi je tako dobro skladala s številnimi brezupnimi upo- ri, ki sem jih gledal okrog sebe in so zaposlovali tudi mene, ki sem že sanjal, da ga bom 'socializi-raP »(A. B., Hlapec Jernej in nač čas, Sodobnost, 1978, str. 500). In res je II servo Jernej izšel že sredi januarja 1977 pri veliki založniški hiši Feltrinelli v Milanu. Zaradi dobrega odziva bralstva in kritike so ga nato leta 1978 izdali še enkrat. In kje so razlogi za tak izreden uspeh? Nedvomno v delu samem, dobrem prevodu, ugledni založniški hiši, ki ga je izdala v visoki nakladi in poskrbela za njegovo popularizacijo, v osebnih prevajalčevih zvezah z vidnimi italijanskimi intelektualci, ki so delo predstavili tudi v okviru italijanske televizije in ne nazadnje v pereči in za italijanske razmere aktualni problematiki (A.B., Hlapec Jernej in naš čas, n. d., str. 503, 504). Prav s tako aktualizirano in hkrati poenostavljeno razlago Hlapca Jerneja se ni strinjal Alojz Rebula. V tržaški reviji Zaliv je dal Bressanu vse priznanje glede prevoda, odločno pa je zavrnil njegovo uvodno razlago Cankarjevega upornika. Motil gaje, kot je zapisal, »anahronistični marksizem, ki reducira Cankarjevo sporočilo na sociološko razsežnost, ga torej amputira, torej falzifici-ra. Tudi uvrščanje Cankarja v neko »srednjeevropsko« razvodje - avtor navaja Musila, Rotha, Kafko, Sveva - ne prepriča: Cankarjeve vode tečejo povsem drugam, mimo srednjeevropskega este-tizma.« Po Rebulovih besedah namreč ne gre prezreti, daje Jernej »tudi dedič tistega krščanstva, ki ga pogojuje v vsebini in v obliki, od mesijanskega naboja do biblične kadence, od sanje absolutne pravice do obredne metaforike« (Ivan Cankar, II servo Jernej e il suo diritto, Zaliv 1978, str. 265, 366). Spričo uspeha, ki ga je novi Hlapec Jernej doživel v Italiji, je slovenska založba v Trstu (ZTT) izdala istega leta (1977) izbor najintimnejših Cankarjevih črtic, posvečenih lastni materi La madre. Besedila je prevedel Francesco Husu, uvodno besedo pa je napisala Marija Pirjevec. Kljub trudu, kije bil vložen, je treba ugotoviti, da črtice zunaj ozkega tržaškega prostora niso zbudile opaznejše pozornosti. Že ta podatek predstavlja jasen dokaz, da je bilo izdajanje leposlovnih del v okviru slovenskih založb obsojeno na skromen ali nikakršen odmev. Daje bil ta čas Cankarju naklonjen, priča tudi pozornost, ki mu jo je posvetila tržaška univerza. Taje bila, kot poroča Ciril Zlobec o tem dogodku v Sodobnosti, vsa leta po vojni »nerazumljivo zaprta« do vsega, kar se je dogajalo v sosednji slovenski kulturi (Ciril Zlobec, O Cankarju na tržaški univerzi, Sodobnost 1977, str. 739). Inštitut za slovansko filologijo je tako na pobudo Filozofske fakultete organiziral 12. maja 1977 »simpozij« o Ivanu Cankarju, na katerem so nastopili sami Slovenci: Ciril Zlobec, ki mu je^ bila zaupana uvodna beseda, Ivan Verč, Karel Šiškovič, Ljudmila Russi, Jože in Marija Pirjevec. Prispevki s simpozija bi morali iziti v samostojni brošuri, vendar so se izgubili v prostorih tržaškega založništva. Izšli so kmalu nato v Sodobnosti, seveda v slovenskem prevodu (Sodobnost 1977, str. 739-758). Na pragu osemdesetih let, ko so se politične razmere v Trstu dokaj zaostrile, je Cankar doživel v Italiji še en viden uspeh. Velika založniška hiša Mondadori je namreč leta 1981 izdala v zelo razširjeni izdaji Oscar mondadori roman Martin Kačur, Biografía di un idealista v prevodu Arnalda Bressana. Poleg uvoda, ki gaje napisal prevajalec sam, je italijanski slavist objavil tudi odlomke posameznih razmišljanj o Kačurju izpod peresa nekaterih znanih pisateljev (Magrisa, Tomizze in še koga). Tudi to je bil spreten način, kako pritegniti pozornost kritike in bralstva do novega prevoda. Obžalovati je le, da ni v uvodu niti z besedico omenjena Tomizzova dramatizacija Idealista, na katero so se omenjene ocene naslanjale. (Fulvio Tomizza, Tomizza a Bressan, II Piccolo, 21. feb. 1994, str. 28). O Cankarjevem Kačurju v italijanščini je poročala med drugim tudi Sodobnost leta 1981 (Upor, ki se ponavlja). Tu je izšla Bressanova spremna beseda v prevodu Jaše Zlobca (Sodobnost 1981, str. 957-963). Prav v tem času sem se na pobudo tržaškega ita-lianista Elvia Guagninija in mlade založbe Studio Tesi iz Pordenona tudi sama lotila prevajanja Cankarjevega dela, ki naj bi ga izbrala po lastni presoji in okusu. Brez oklevanja sem se odločila za kratki roman Hiša Marije Pomočnice (La Časa di Maria Ausiliatrice, Pordenone, Studio Tesi, 1983). Razlogov za to je bilo več. Sloje za delo, ki je bilo v italijanskem prostoru popolnoma prezrto tudi pri tistih slavistih, ki so se ukvarjali s slovensko književnostjo. Wolf Giusti je sicer v začetku tridesetih let ta roman prevedel in izdal pri založbi R. Carabba (1931), vendar na njegov prevod ni bilo odmeva. Dalje sem se za to besedilo odločila tudi zato, ker so dotedanji knjižni prevodi glavno pozornost posvečali predvsem tistim Cankarjevim besedilom, ki so bila osredinjena v družbeno problematiko. Hiša Marije Pomočnice pa je bila v marsičem drugačna: socialno tematiko je prestopala z intimno, ljubezensko, eksistencialno tragiko v duhu novoromantične umetnosti. In končno je bil Cankarjev tekst po svoji vsebini in okolju zunaj nacionalne tematike. Lahko ga razumemo tudi kot slovensko varianto neke srednjeevropske teme, kot svojevrstno metaforo neke širše, neozdravljivo bolne družbe, obsojene na neizbežen zaton (Marija Pirjevec, Introduzione (Uvod), str. IX - XVII). In kakšen je bil odmev na ta prevod? V italijanskem tisku je bilo zaslediti o njem le nekaj glasov (II Piccolo, L'Unita', Uomini e Libri). Trst in Ljubljana pa sta o knjigi molčala. Edini namig nanjo je najti v Sodobnosti leta 1984, kjer je uredništvo v skopem zapisu omenilo, da je žirija, ki podeljuje literatno nagrado Citta di Piombino (v provinci Livorno), uvrstila prav Cankarjevo Hišo v svoj najožji izbor pri nagradi, namenjeni prevajalcem. V istem članku poroča uredništvo tudi o drugi uspešni predstavitvi Cankarja v Italiji, in sicer o zbirki črtic Podobe iz sanj v prevodu Diomire Fabjan Baje. Tudi to delo je izšlo leta 1983 (Ivan Cankar, Immagine dal sogno, prevedla Diomira Fabian Baje, Casale Monferrato, Časa ed. Ma-rietti, 1983). Šele po večletnem molku je slovenski bralec v Trstu lahko naletel v Primorskem dnevniku na vest o italijanskem prevodu Hiše Marije Pomočnice, ki pa je bila tedaj že razprodana. V kratkem zapisu Kaj pomenijo besede? (5.8.1988) je pisatelj Igor Škamperle omenil prav ta prevod in v zvezi z njim opozoril na besedo, ki je v italijanščino ni mogoče prevesti, ker se preprosto ne da definirati. Ta beseda je hrepenenje. »Tu ni pomoči« - piše avtor na koncu svojega kratkega zapisa - »cankar-janskega hrepenenja /.../ se v tuje jezike pač ne da prevesti. Pozorni moramo biti tudi na to, da se lirepenenja tako rekoč ne da definirati, zanj je značilna celo a- semantičnost, prav zato pa lahko v cankarjanskem obzorju pomeni vse. Hrepenenje je lahko sreča, a tudi nesreča, je ljubezen, a tudi krivda, tesnoba, zavezanost nostalgični domovini in propadli očetnjavi /.../. Skratka, kaj hrepenenje pomeni, ve edino Slovenec. Hrepenenje je točka, kjer Slovenec sreča Slovenca, ne da bi mu bilo treba kaj reči, je točka sporazumevanja. Tujec tega ne razume, zato pa je Slovencev pogled na svet v marsičem »cankarjanski«. NAROČILNICA NAROČAM ŠT...........IZVODOV ZBORNIKA VRHNIŠKI RAZGLEDI PO CENI 3.500,00 SIT Odločil-a sem se za prevzem in plačilo (% stroški pošiljanja) po povzetju, na naslov: ime in priimek naslov poštna številka, pošta Naročilnico pošljite na naslov: VRHNIŠKO MUZEJSKO DRUŠTVO, Zveza kulturnih organizacij Vrhnika Tržaška c. 25, 1360 VRHNIKA Ifigenija Simonovič v Cankarjevem domu na Vrhniki STavistka, pesnica, lončarka Ifigenija Simonovič je v sredo 5. marca zvečer obiskala Vrhniški Močilnik in Cankarjev dom. Prijateljem in obiskovalcem je predstavila nekaj svojih pesmi iz zadnje pesniške zbirke, ki jih je navezala na življenje in delo v Londonu ter hrepenenju po domu in prijateljih v Sloveniji. S seboj je pripeljala tudi svoje izdelke oz. posode, kot jih sama imenuje. Na ogled in za prodajo so bile skodelice raznih oblik, vaze in vrči. Vse izdelano ročno na lončarskem vretenu in poslikano ter popisano z motivi iz literature. Posebno so izstopale skodelice poslikane z motivom pisatelja Ivana Cankarja, ki jih je Ifigenija izdelala na pobudo ga. Marte Rijavec in g. Janija Ma-rinčič. »Skodelice kave« so na ogled in naprodaj v Cankarjevem domu, kjer je sedež Zveze kulturnih organizacij Vrhnika in v Cankarjevi spominski hiši na Klancu. Ifigenija Simonovič je končala študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nato sta se z možem odločila za življenje v Londonu. Tuje nekaj let opravljala priložnostna dela, dokler se ni odločila, da se posveti samo lončarstvu, ki ji je omogočilo, kot nam je pripovedovala, način izražanja same sebe brez besed, saj angleškega jezika ni poznala tako dobro, da bi svoja čustva in doživljanja opisala v tujem jeziku. Pa vendar je lani, v Londonu, izšel prevod njene pesniške zbirke, na kar je čakala 15 let. Sicer je stalna sodelavka Nove revije, v kateri objavlja svoja razmišljanja in doživetja. Tako je imela kasneje, 10. do 12. marca v Ljubljani, v Klubu te revije prodajno razstavo, ki se je zaključila z večerom Murno-ve poezije. Večer, ki ga je preživela med Vrhničani je bil zelo lep in prisrčen , ob letu se vrne in morda prinese na ogled nove, zanimive izdelke z motivi Vrhnike. Ne.Ma. Zveza kulturnih organizacij Vrhnika Vas vabi k sodelovanju Začetna DELAVNICA OBLIKOVANJA, po zakonitostih Narave. V prostorih galerije Kašča v Verdu, dne: 10., 11. in 12. aprila 1997. Pričetek ob 16. uri. Po poteh Narave nas bo vodila Hana Šumrada. Program: Prvi dan - 10. aprila * Uvodna seznanitev z osnovnimi zakoni narave oblikovanja. * Odhod v naravo, opazovanje in nabiranje rastlin. Drugi dan - 11. aprila * Oblikovanje šopkov ob pogovorih o naši povezanosti z Naravo. Tretji dan - 12. aprila * Dokončno oblikovanje šopkov in postavitev v prostoru. * Razstava vseh izdelkov ob kratkem kulturnem programu, ki se bo pričel ob 18. uri. Za ugodno počutje in delo potrebujete: * Športno oblačilo. * Vrtne škarje, navadne škarje in nožiček ter košaro. Zaradi narave dela šteje skupina lahko največ 20 udeležencev; prijavite se po telefonu 754-648 - Zveza kulturnih organizacij Vrhnika. Prispevek udeleženca je 1.500 SIT na dan. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA PROGRAM PRIREDITEV V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI APRIL Petek, 18.4. ob 20. uri, POGOVOR Z ROJAKI, Matjaž Pograjc, eden najprodornejših osebnosti mlade generacije, Ponedeljek, 21.4. ob 10. uri, POSVET O TURISTIČNI PROMOCIJI IN SODELOVANJU KRAJEV, KJER SO POMNIKI VELIKANOV SLOVENSKE KULTURE. Turistična zveza Slovenije, Občina Vrhnika, Zveza kulturnih organizacij Vrhnika, Turistično društvo Blagajana Vrhnika. ZA OTROKE ABONMA ENAJSTA ŠOLA Sobota, 26.4. ob 16. uri, lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana, v sodelovanju s Zvezo kulturnih organjzacijVrhnika. RAZSTAVA Sreda, 16.4. ob 19.uri. Otvoritev RAZSTAVE GRAFIK BOJANA KLANČARJA iz Cerknice, razstava bo odprta do 25.5.1997. Razstava bo odprta vsak dan od 8. ure do 18. ure, v soboto in nedeljo od 10.ure do 13. ure. Novinarska konferenca predstavitve »Vrhniških razgledov« je bila v gostilni Močilnik, kjer se je leta 1992 porodila zamisel o ustanovitvi Muzejskega društva Vrhnika. dr. Peter Habič pa je bil kot predsednik Muzejskega društva tudi gonilna sila, da so razgledi zagledali luč sveta. V petek, 4.4. ob 20. uri, Zaradi odsotnosti igralke v ansamblu gledališka predstava KUD Pirniče »Oder treh herojev«, J.Jurčič-J.Novak: PO NEMŠKO ( NE ) ZNAJO, ODPADE. V programu lahko pride do spremembe, zato Vas prosimo, da spremljate naše objave v Kažipotu ČGP Delo, na Notranjskem radiu in na drugih valovih radijskih postaj. Častni gost predstavitve je bil dr. France Habe, kot sam pravi, z dušo in telesom Vrhničan in še vedno rad sliši, daje bil »malnarjev sin«. Vrhniškim razgledom na pot Akademik dr. Branko Stanovnik, glavni urednik razgledov Skoraj natančno pred petimi leti, novembra 1991, seje na povabilo takratnega vrhniškega župana Franceta Kvaternika zbrala v Močilniku skupina vrhniških rojakov z namenom, da bi podali zamisli o bodočem razvoju Vrhnike in njene okolice. Med drugim smo ugotovili, da Vrhničani in okoličani malo ali skoraj nič ne vedo o zgodovini, načinu življenja prejšnih rodov, naravnih in kulturnih znamenitosti svojega kraja. Zlasti mlajše generacije so bile vsa leta po drugi svetovni vojski še posebej prikrajšane za splošno izobrazbo te vrste zaradi načel šolskega izobraževanja, ki domači zgodovini ni bilo posebej naklonjeno; na Vrhniki pa še posebej ne zaradi specifičnih razmer. Tej začetni pobudi je sledil februarja 1992 sestanek inciativnega odbora in kmalu nato občni zbor Vrhniškega muzejskega društva, na katerem smo sklenili, da bo društvo občasno izdajalo svoje glasilo z naslovom Vrhniški razgledi. Uredniški odbor je začel zbirati prispevki, ki so bili v glavnem urejeni že do konca leta 1992. Med njimi je nekaj izvirnih: Franceta Bernika o Cankarju - pisatelju vseh Slovencev, Antona Ramovša o geološkem in paleontološkem pregledu vrhniške okolice,Toneta Wraber-ja o Blagavevem volčinu, Julke Fortunove pesem o Blagajani, Petra Habiča o izvirih Ljubljanice, o ogroženosti in varstvu vod( v vrhniški občini, Janje Horvat o rimskem Nauportusu in novejših arheoloških izkopavanjih, Cvetke Glumac o arhitekturi cerkve sv. Trojice, Cvetke Glumac o usnjarstvu in Franceta Smrketa o šolstvu na Vrhniki. Gospodarsko dejav- nost obravnavata članka Petra Habiča o Vrhniki in njenem današnjem položaju ter perspektivah in Antona Gantarja o usnjarski dejavnosti in okolju. Odločili pa smo se tudi, da poleg teh izvirnih , prav za Vrhniške razglede napisanih prispevkov, ponatisnemo še nekaj člankov, ki jih je naš rojak Rafael Ogrin napisal in objavil v različnih letnikih Kronike slovenskih mest. Ti članki govorijo o vrhniški preteklosti, novi cesti med Vrhniko in Planino, vrhniških mitničarjih, dajatvah pod-ložnikov samostana v Bistri, nekdanjih Vrhničanih, družini Prešeren na Vrhniki, pa tudi o cerkvenem slikarju Simonu Ogri-nu in Petkovškovi » Beneški kuhinji«. Med ponatisi je tudi članek Jožeta Jenka o vrhniški krajevni železnici. Kot posebno zanimivost naj omenim prispevek Jožeta Mlinarica o bistriški kartuziji od njene ustanovitve 1255 do 1792, ko je bila z ukrepom avstrijskega cesarja Jožefa II. ukinjena. Na končuje še nekaj društvenih vesti in zapisov ter Pravila Vrhniškega muzejskega društva. Sledilo je ogromno delo priprave zbornika za tisk. To težko nalogo je z vso skrbjo in resnostjo prevzela tehnična urednica Cvetka Glumac, ki je, z blagohotnim dovoljenjem in podporo vodstva Industrije usnja Vrhnika, gradivo pripravila v računalniški obliki za tisk do sredine 1994. Zapletlo se je pri zbiranju denarja za izdajo zbornika. Po raznih zapletih je bil, s pomočjo sedanjega župana Vinka Tom- šiča, končno rešen tudi ta problem. Vsem piscem izvirnih prispevkov Francetu Berniku, Antonu Ramovšu, Tonetu Wraberju , Julki Fortuna in Petru Habiču ter Antonu Gantarju, Cvetki Glumac, Janji Horvat in Francetu Smrketu se v imenu uredniškega odbora in v svojem imenu iskreno zahvaljujem za njihovo delo, pa tudi za potrpežljivost ob čakanju, da je ta zbornik zagledal luč sveta. Iskrena zahvala gre tudi vsem tistim, ki so dovolili ponatise: Jožetu Mlinariču in nekdanju dekanu Teološke fakultete Metodu Benediku za prijazno pomoč pri tem, Janezu Oblaku z Vrhnike, ki je v imenu sorodnikov pokojnega Rafaela Ogrina dovolil ponatis njegovih člankov, Industriji usnja Vrhnika in njenemu direktorju Antonu De-bevcu za materialno pomoč v zvezi s tehnično pripravo, Joži Gruden za lektorski pregled in tiskarju Vinku Nagodetu, nekdanjemu vrhniškemu županu Francetu Kvaterniku, kije podprl to podjetje in sedanjemu županu Vinku Tomšiču, ki je ves čas spremljal, na koncu pa tudi finančno omogočil izid tega zbornika. Naša posebna zahvala gre tehnični urednici Cvetki Glumac, kije opravila obsežno tehnično delo. Na žalost ji ni bilo dano, da bi videla sadove svojega dela. Ob izidu želim, da bi bil ta zbornik, ki predstavlja nekaj prispevkov k poznavanju do-mačaega kraja, v splošno zadovoljstvo in korist v upanju, da ga bodo bralci z veseljem in razumevanjem sprejeli in, da bo vzbudil nove zamisli za nadaljnje izhajanje. Branko Stanovnik IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA Vojska-vojski Proti koncu prejšnjega meseca so se na dvodnevnem delovnem obisku v Sloveniji mudili predstavniki ameriškega kongresa pod vodstvom gospoda Stephana Biegana in ameriškega veleposlanika v Sloveniji, gospoda Victorja Jackovicha. V spremstvu namestnika načelnika generalštaba Slovenske vojske generalpolkovnika Iztoka Podbregarja so za kratek čas obiskali tudi vojašnico Ivan Cankar na Vrhniki. Gostje so spoznali utrip vsakodnevnega delovnega dne v 54. oklepnomehaniziranem bataljnonu. Tako so si ogledali bataljon, oklepna bojna vozila, življenjske razmere vojakov, usposabljanje vojaških obveznikov in poklicnega sestava ter razstavo, kije bila postavljena v spomin pesniku Simonu Gregorčiču (le-ta se bo v kratkem preselila v knjižnico Ivan Cankar na Vrhniki). Le dobrih deset dni pozneje pa je vrhniški bataljon z obiskom počastila skupina pripadnikov oboroženih sil iz ZDA pod vodstvom generalmajorja McCarthy-ja. Obiskovalci so prišli na podlagi bilateralnega programa »Vojska vojski«, ki predstavlja enega izmed številnih vrst sodelovanj Slovenske vojske in ameriških oboroženih sil, pri čemer se izmenjujejo informacije in vojaške izkušnje, z medsebojnim zaupanjem pa gradijo še boljši pogoji za nadaljnje sodelovanje. Razvedrilo Kljub mnogim delovnim obveznostim in dodatnim zadolžitvam, povezanim z usposabljanjem novih generacij vojaških obveznikov, urjenju vojne sestave, osebnim usposabljanjem ter skrbi za redno in natančno vzdrževanje oklepne tehnike, so se pripadniki stalne sestave 54. oklepnomehaniziranega bataljona 25. februarja po treh letih ponovno odpravili na športni dan, tokrat na Pokljuko. Udeleženci so imeli možnost izbire med organiziranim pohodom po trasi Zgornje Gorje — Rudno polje, tekom po neskončnih tekaških pokljuških strminah ter alpskim smučanjem na Rudnem polju. Ob zaključku dneva so se okrepili z zelo okusnim kosilom v jedilnici VC Pokljuka, kije presenetljivo skrbno urejena in opremljena s številnimi slikami različnih slovenskih ustvarjalcev. V zadovoljstvo vseh udeležencev je športni dan minil v polni meri tekmovalnega in razvedrilnega duha. Sodeč iz razgovorov so bili z izletom vsi zadovoljni, izrazili pa so željo po podobnih aktivnostih v prihodnje. Ob tem je potrebno še omeniti, da športne prireditve ne predstavljajo le razvijanja in vzdrževanja psihofizičnih in osnovnih motoričnih sposobnosti, kot so vzdržljivost, spretnost, moč, hitrost, koordinacija, fleksibilnost in odločnost, temveč lahko pomenijo mnogo več, na primer razvijanje dobrih stanovskih medosebnih od-nososv, ki so življenjsko pomembni pri krepitvi vsake enote v Slovenski vojski. Obisk znanih športnikov Med zanimivejše dogodke, ki so se zgodili v iztekajoči se zimi v vojašnici Ivan Cankar na Vrhniki, nedvomno sodi obisk atletinje Brigite Bukovec in ultramaratonca Dušana Mravljeta. Srečanje s krajšim predavanjem je bilo eno izmed mnogih, ki so jih za vrhniške vojake doslej že opravili številni znani slovenski športniki. Njihov namen je popestriti vsakodnevno vojaško življenje, povečati splošno razgledanost in spoznavati vrednote zdravega športnega življenja. Dušan Mravlje je že drugič prišel med nas, medtem ko je bila Bri-gita prvič. Gosta sta predstavila svoji športni disciplini in tekmovalni poti, ki sta bili posejani z mnogimi padci, a tudi številnimi uspehi; seznanila sta nas tudi s problematiko slovenske atletike nasploh. Samuel Lajevec MAVRICA na EMI '97 Nepričakovano povabilo za sodelovanje na slovenskem izboru pesmi za »Evrovizijo«, samo 14 dni pred prireditvijo, je prijetno presenetilo vse člane Mešanega pevskega zbora Mavrica. Povabil nas je sam g. Moj-mir Sepe, priznan in poznan slovenski skladatelj ter dirigent zabavne glasbe. Zapeli naj bi pesem »Brez besed«, za katero je v originalu besedilo napisala Elza Budau, uglasbil pa Mojmir Sepe. Pesem je na Evroviziji 1966. zapela Berta Ambrož. To je bilo prvič, daje slovenska pesem predstavljala Jugoslavijo na izboru Evrovizijske popevke. Kako je prišlo do sodelovanja med Mojmirom Šepetom in MePZ Mavrica? Za to sta »kriva« dva neumorna soustvarjalca glasbenega utripa na Vrhniki, zakonca Darinka in Marko Fabiani. Ena izmed mnogih njunih idej za »Pomladni koncert '95« na Vrhniki je bila tudi ta, da skladatelj Sepe napiše priredbo svoje skladbe »Brez besed« za zbor, ker smo na koncertu '95 prepevali in preigravali bivše evrovizijske upešnice. Priredba pesmi je bila izziv tako za skladatelja Šepeta kot za zbor in orkester. Krstna izvedba je bila tako maja '95 na gala Pomladnem koncertu pod taktirko Marka Fabianija, v izvedbi Komornega orkestra Vrhnika, MePZ Mavrica, Concinite in nekaj gostujočih pevcev. Skladatelj je bil častni gost koncerta in je obljubil, da Vrhnike ne bo pozabil. In res je ni. Dirigenta Marka Fabianija je poprosil, da pesem zopet zapojemo na EMI '97, med odmorom za glasovanje, ko bo končan tekmovalni del. Časa je bilo malo. Z Darinko Fabiani smo imeli vaje 5 x zapored. Samo teden dni časa je bilo, da smo izpopolnili garderobo. Kar za 24 žensk je bilo potrebno v 6 dneh izdelati krila. Šivilje so se res izkazale. Prvo tonsko snemanje smo imeli 14. februarja na Radiu Slovenija. Povedati moramo, da smo bili sami dokaj presenečeni, ko so nas iz glasbene »komore« poklicali že po četrtem poskusu, da so s posnetkom zadovoljni in je snemanja konec. V četrtek, 20., in v petek, 21. februarja, pa.smo imeli že priprave na nastop na TV, v študiju 22. Snemanje na TV Slovenije nam je prineslo novih razburljivih doživetij. Vse novo: studio, oder, žarometi, kamere, tonski tehniki, kamermani, asistenti, maskerji, pevke, pevci, »Revij-ski orkester«, dirigent, skladatelji, novinarji, povezovalka programa; skratka res veliko posameznikov, ki so pod vodstvom glavnega režiserja poskrbeli, da se je program tekoče odvijal. Povedati moramo še to, da so nam pomagali »razbijati« tremo prijazni uslužbenci Radia in Televizije. V soboto, 22 februarja, pa je šlo zares. Težko je opisati čakanje, nestrpnost in živčnost za odrom. Preko TV ekrana smo spremljali nastopajoče pevke in pevce ter med oblačenjem, Učenjem in česanjem vsake toliko časa zavpili in zaploskali odpeti tekmovalni pesmi. Povedati moramo tudi to, da nas je masker-ka iz TV hiše pohvalila, da smo vsi skladno oblečeni in skoraj profesionalno naličeni. Z nami tako rekoč ni imela dela. Tekmovalni del je bil mimo, nastopil je naš trenutek. V gosjem redu smo odkorakali na oder pred TV kamere, pred vas, v živo. Lepo je bilo, ko smo slišali povezovalko Mojco Mavec, ki je rekla nekako takole: »In sedaj vam bo Mešani pevski zbor MAVRICA z Vrhnike zapel skladbo Mojmira Šepeta »Brez besed«, ki jo je napisal davnega leta 1966...« Res nas je dajalo malo treme, prvič pred očmi vse Slovenije, vendar, ko je zadonela glasba, nas je prevzel zanos melodije, trema je izginila. Po nastopu na"m je mojster Sepe čestital in se nam zahvalil. Obljubil je še kakšno priredbo njegovih pesmi za naš zbor. Sodelovati na tako odmevni prireditvi, ki jo prenaša nacionalna TV, ob najbolj gledanem terminu, je najboljša promocija, ki si jo mnogi le želijo. To je tudi potrditev dobrega dela celotnega kolektiva. Pevkam in pevcem MePZ Mavrica, okrepljenim z nekaj članicami Ženskega pevskega zbora Concinite in gospodično Spelo Petkovšek, zborovodkinji Darinki Fabiani in dirigentu Marku Fabianiju se je z nastopom na EMI 97 želja uresničila. Kdor zjutraj ob peti uri in trideset minut narvna radio na omenjeni frekvenci, zasliši prijeten govor napovedovalke Notranjskega radia, ki ima svoje prostore v podstrešnih prostorih stare Ljudske šole v Gornjem Logatcu. Z ozirom na to, da radio NTR pokriva območje dostave Našega časopisa, se mi je zdelo potrebno, da bralcem, ki poslušajo to radijsko postajo, nekoliko pobliže predstavim ustvarjalce tega radijskega programa. Radio je ustanovila občina Logatec devetindvajsetega junija 1995, ki ga tudi financira iz svojega proračuna. Del sredstev pa si radijska ekipa mladih in zabavnih ter ambicioznih ljudi ustvarja z reklamami. Zanimivo ke, da radijska ekipa šteje okrog dvajset ljudi, da ni nihče redno zaposlen, pač pa vsi pogodbeno. Mislimo, da smo dobro predstavili Vrhniko, pokazali, da tudi amaterji z veliko volje in požrtvovalnosti kaj pokažejo profesionalnim glasbenikom. Vemo, da to ni bil naš zadnji nastop na televiziji. Želimo, da bi bilo prihodnjič naše število večje, da bi pesem z Vrhnike, še bolj mogočno zazvenela. Zato vabimo, da se nam jeseni pridružite vsi tisti pevci, ki imate veselje do take glasbe. Vsem našim zvestim obiskovalcem koncertov in revij pa kličemo nasvidenje na našem prihodnjem Pomladnem gala koncertu meseca maja letošnjega leta. V imenu MePZ »Mavrica« Vrhnika Slavi Stirn, Rasto Jakič Od tega je pet radijskih tehnikov, ter okrog petnajst novinarjev, radijskih napovedovalcev in moderatorjev. V moštvu srečamo študente in študentke filozofije, strojništva, računalništva, kemije in prava ter pedagoške smeri. Glavni in odgovorni urednik radia NTR je Bojan Leskovec, ki je sicer študent prava in kemije, vodja tehnike je Tomi Tršar, ki je elektrotehnik. Kdor je že kdaj poslušal ta radijski program ve, da oddajajo vsak dan od 5.30 do 9.00 ure in od 14.00 do 22.00 ure, ob nedeljah do 23.00 ure. Kulturno-prlredltveni center in okrepčevalnica ggjglgfl Po sledi frekvenc 91,1 Mhz in 107,0 Mhz UKV stereo ali Notranjskega radia NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI - marec '97 1. FILOZOFIJA - PSIHOLOGIJA Arrien, A.: Priročnik za tarot Bosnians, P.: Sreča se skriva v tebi Bosmans, P.: Ljubezen - moja odločitev Caddy, E.: Odpiranje notranjih vrat Cowan, C: Pametne ženske nespametno izbirajo Edwards, S.: Kadar moški verjamejo v ljubezen Ehrhardt, U.: Pridne punce pridejo v nebesa Jung, CG.: Religija in psihologija König, K.: Bratje in sestre Kovačev, A.N.: Govorica barv Makarovič, J.: Evropske korenine slovenske umetnosti Sing, R.: Meditacija za notranji in zunanji mir Stevens, J.A.: Zbogom sramežljivost 2. VERSTVO Joannnes, P.: Ne bojte se cerkve Kebe, J.: Loška dolina z Babnim poljem Sorč, C: Eshatologija Sprung, R.: Zapor brez zidov Štrekelj, A.: Šivanje raztrgane suknje Wright, C: Vprašanja življenja in smrti 3. DRUŽBENE VEDE Aplcnc, A.: Prodaja Slovenije Čar lesa v slovenskem ljudskem izročilu Fulghum, R.: Od rojstva do smrti Juhart, M.: Cesija O'Connan, J.: Spretnosti sporazumevanja in vplivanja Vilfan, S.: Pravna zgodovina Slovencev Živali Zlatorogovega kraljestva Živali pod streho domačo 5. PRIRODOSLOVNE VEDE Asimov, L: Ali se naš planet segreva Asimov, L: Kaj se dogaja z ozonskim plaščem Asimov, L: Zakaj imamo različne letne čase Asimov, L: Zakaj izginja deževni gozd Asimov, L: Zakaj je zrak umazan Asimov, L: Zakaj odpadki povzročajo probleme Asimov, L: Zakaj smo ljudje različ- nih barv Asimov, L: Zakaj so živali ogrožene Bampton, J.: V gozdu Bampton, J.: V morju Cuper, H.: Črne luknje Moja prva enciklopedija. Dinozavri Moja prva enciklopedija. Morje Moja prva enciklopedija. Vesolje Hlebš, J.: Izvor človeka 6. UPORABNE VEDE Brennan, B.A.: Moč zdravilnih rok Brennan, B.A.: Prebujajoča svetloba Dienes, S.S.: MS Office za Windows 95 Hessayon, D.: Urejanje vrta Mesojedec, U.: Java Pokom, D.: Skrivnost dolgoživosti Schreiter, T.: Veliki Al pove vse Schneider, B.: Access za Windows 95 Temelji MBA Varna vožnja Zorman, M.: Računalnik za vsak dom 7. UMETNOST - RAZVEDRILO -ŠPORT Castle, K.: Najlepša knjiga o baletu Gostle, P.: Srečanja s stavbarji Kastelic, D.: Afera JBTZ Kermauner, T.: Navzočnost božjega v slovenskem slikarstvu Kermauner, T.: Antična arhitektura Marinko, J.: Oltar ob papeževem obisku v Ljubljani Reggae 8. KNJIŽEVNOST -JEZIKOSLOVJE Ambrož, D.: Antigona in Hamlet za maturante Pretnar, J.: Rusko-slovenski slovar 82. LEPOSLOVJE ZA ODRASLE Austen, J.: Emma Austen, J.: Razsodnost in rahločutnost Cater, D.: Imitacija Doyle, A.C.: Dolina strahu Doyle, A.C.: Grbavec Felc, J.: Prošnji dnevi Gaardner, J.: Zofijin svet Gaborovič, N.: Pogovori z ljubeznijo Grant, C: Vrtnice Hibben, E.B.: Črni labod Kačič, M.: Minevanja Karlin, A.: Zmaji in duhovi Koeppen, W.: Golobi v travi Košir, N.: V znamenju strelca Kveder, Z.: Njeno življenje Lipovec, M.: Cesta, reka in ljudje Lotrič, M.: Virus Rah Novak, B.: Puščava Redfield, J.: Deseto spoznanje Slovenska kratka proza Slovenske ljudske pesmi Steel, D.: Grenki blagoslovi Stropnik, L: Lastna imena mojega doma Štefanec, F.: Sij nad reko Vega, C: Ovčji kal Vega, C: Seviljska zvezda Zidar, P.: Čebele iz Bachov Žlebnik, D.: Kdo je naslednji? 82. MLADINSKO LEPOSLOVJE Arhar, M.: Zaljubljeni zvonček Benjamin, A.H.: Kaj če? Dahl, R.: James in breskev velikanka Disney, W.: Jafarjeva vrnitev Disney, W.: Medvedek Pu Disney, W.: Princeske Erjavec, F.: Huzarji na polici Grindley, S.: Petrov dom Haggard, H.: Rudniki kralja Salomona Hill, L.: Glavna vloga Hill, L.: Labodje pero Hill, L.: Sirota iz Italije Hope, A.: Ujetniki Zende Jennings, L.: Kam naj se skrije Horacij? Kingsley, C: Povodni otroci Kveder, Z.: Moje deklice Melville, H.: Moby Dick Milkovič, A.: Medvedek Markee Najlepša pahljača Petiška, E.: Krtek in avtomobilček Prokofjev, S.: Peter in volk Ribaš, T.: Podeželje Ribaš, T.: Hiša Scheidl, G.M.: Lunček Sinkiewicz, H.: V puščavi in goščavi Sykes, J.: Dorina jajca Sykes, J.: Nevarne skrivalnice Štampe-Žmavc, B.: Klepetosnedka Zupan, D.: Leteči mački 9. ZEMLJEPIS - ZGODOVINA Birch, B.: Benjamin Franklin Birch, B.: Marconi Birch, B.: Marie Curie Birch, B.: Pasteur Čop, J.: Trenta Harpur, J.: Atlas legendarnih krajev sveta Rudolf, S.: Xolotl Slovenija 1941-45 PESNIK SIMON GREGORČIČ NA VRHNIKI— V mesecu marcu je bila na Vrhniki na ogled razstava strarih razglednic in znamk o pesniku Simonu Gregorčiču. Razstava je bila v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki, pripravil pa jo je filatelist Vito Berginc iz Kobarida ob 150. letnici rojstva znanega goriškega slavčka. Ob tem je treba poudariti, da je bila otvoritev razstave v mesecu februarju v vojašnici Ivan Cankar na Raskovcu pri Vrhniki. Veliko zaslugo za postavitev razstave ima stotnik Samuel Lajovic, ki v kasarni skrbi za kulturno - zabavno življenje vojakov in zaposlenih starešin. Na njegovo pobudo je bila razstava prenesena v knjižnico Ivan Cankar na Vrhniko, kjer je bila v mesecu marcu na ogled tudi ostalim občanom občine Vrhnika. Sama razstava pa je bila predstavljena že sirom po Sloveniji, predvsem pa po raznih krajih Primorske. S. S. PREDSTAVLJAMO VAM NARODNO ZABAVNI ANSAMBEL BOBRI Prva kaseta in CD plošča tik pred izidom V začetku leta 1997 je narodno zabavni ansambel Bobri praznoval 1. obletnico svojega skupnega delovanja. Ansambel sestavljajo štirje glasbeniki, ki se predstavljajo s pravim štiriglas-nim petjem, kar se nekako razlikujejo od ostalih ansamblov. Prav sedaj bodo izdali prvo kaseto in CD ploščo z naslovom »LJUBEZEN JE DARILO«. To je tudi ena izmed njihovih lastnih pesmi na kaseti. Ansambel je v enem letu obstoja precej gostoval prav na področju, kjer izhaja Naš časopis, ter seveda tudi širše. Tudi dva člana ansambla sta iz tega področja, pa še veliko pomoči, predvsem moralne dobivajo iz občine Brezovica. Vse to pa nas je vodilo, da vam bolj podrobneje predstavimo narodno zabavni ansambel BOBRI, ki nas tudi z imenom spominja na nekdanje čase barja ter življenja na njem. Razgovor z ansamblom smo opravili kar pri Damjanu Ča-merniku v Dragomerju, ki je tudi nekakšen idejni vodja ansambla. Upamo, da nam tega ostali člani ansambla tega ne bodo zamerili, saj pravijo, da so vsi enakovredni med seboj. To pa je tudi poglavitno ta delo štirih glasbenikov, ki so se povezali v ansambel. Kot sami še pravijo, so jih ljudje zelo lepo sprejeli, saj jih vabijo na številne ohceti, zabave in prireditve. Najraje pa se odzovejo, če jih povabijo v kraje rodnega barja. Tako vam predstavljamo ansambel »BOBRE« v naslednjih vprašanjih in odgovorih. V ansamblu ste štirje glasbeniki, kdo ste to in kje imate vaje? V ansamblu smo štirje mladi fantje, na grobo se najraje opredelimo kar na dva Notranjca in pa dva Dolenjca. Iz barja, natančneje izpod Plešivice, prihaja harmonikar Aleš Koprivec (1), iz Dragomerja pri Brezovici, kjer pa je tudi sedež ansambla prihajam basist in klaviaturist Damjan Čemernik (4.), Jože Krnc (2.), kitarist, prihaja iz Grosupljega, Mile Podržaj (3.), prav tako kitarist, pa prihaja iz Račne pri Grosupljem, kjer pa so tudi največkrat vaje in pa sestanki. Kako se prišli do imena ansambel Bobri? Ob ustanovitvi ansambla smo se člani odločili, da bomo h glasbi pristopili resno, ustvarjalno in delavno. Ker pa je ansambel že v začetku nastajal prav na Barju, smo seveda iskali ime, ki bi bilo povezano s tem lepim predelom naše Slovenije. Glede na to, da so bobri, te pridne živalice živele na tem območju že od davnine, se nam je zdelo škoda, da bi to ime čisto izumrlo in utonilo na našem Barju. Obstajate že več kot eno leto, kako ste se združili in pričeli skupaj nastopati? Smo sorazmeroma zelo mlad ansambel, saj smo ob letošnjem novem letu upihnili prvo svečko našega delovanja. Na samem začetku sva se čisto po naključku srečala z Alešem, sama praviva, da je bila temu kriva kar usoda sama. Tako je nastal duet, ki je sprva igral še pod drugim imenom po raznih ohcetih. Kmalu pa se nama je pridružil še Jože, ki je tudi po naključju dobesedno zašel v Dragomer in pozvonil na vrata, kjer je danes sedež ansambla. Tako smo se trije fantje pridno kalili v glasbi vse do začetka prejšnjega leta, ko je k ansamblu pristopil še Mile. Od takrat naprej pa smo se resno podali v glasbo in pričeli skupaj nastopati kot ansambel BOBRI. Kdo vam pomaga pri vaši glasbeni poti? Vseskozi nam veliko pomaga in nam stoji ob strani znani glasbenik Jože Skubic. V an- samblu je kot mentor in koordinator, predvsem pa je bil pro-ducent pri naši kaseti. Prispeval je tudi večino melodij, ki so na naši prvi samostojni kaseti in zgoščenki ter se mu ob tej priložnosti prav lepo zahvaljujemo. Kakšni so vaši občutki ob izidu vaše prve kasete in zgoščenke? Kot vsak ansambel smo tudi mi imeli veliko željo po samostojni kaseti. Tako se nam je po mnogih vajah in prebitih urah v studiu to le uresničilo. Prijetno presenečeni pa smo bili po prvih intervjujih na raznih radijskih postajah ob predvajanju naših prvih treh posnetkov, saj se je skladba Božični čas ob koncu prejšnjega leta že veliko vrtela na radijskih valovih in bila kar nekaj časa na prvih mestih na-rodnozabavnih lestvic. Tako so nas ljudje prav lepo sprejeli in upamo, da bodo tudi ostale skladbe z našega projekta Ljubezen je darilo. Prav gotovo vas izdaja vaše prve kasete ne bo uspavala, zato nas zanima, kakšni so vaši nadaljnji načrti. V začetku marca smo že na pobudo g. Draga Stanovnika, župana občine Brezovice, posneli občinsko pesem na besedilo Ivana Malavašiča. Predstavili pa jo bomo ob občinskem prazniku 31. marca. Ker pa se z veliko naglico bliža čas festivalov, pripravljamo že prve skladbe za naslednjo kaseto in z nekaterimi od njih se bomo tudi letos predstavili v Števerjanu, na Vurberku in drugih festivalih. Kdo vse so vam še pomagali pri vašem prvem velikem projektu? Poleg prof. Ivana Sivca in g. Francija Lipičnika, nam je večino melodij prispeval g. Jože Skubic, besedil pa g. Vili Ber-tok. K sodelovanju smo povabili tudi znano slovensko citrarko Otvoritev del Marte Jakopič Kunaver V ponedeljek, 24. marca, dan pred praznovanjem materinskega dne, je bila v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki otvoritev razstave slik svobodne likovne umetnice Marte Jakopič Kunaver, slikarke in arhitektke. Marta Jakopič Kunaver seje že v času študija arhitekture ukvarjala z grafičnim oblikovanjem: s plakati, knjižno opremo in z ilustracijo. Po diplomi je kot svobodna arhitektka delala deset let, nato je začela študirati slikarstvo in ustvarjati. V društvo slovenskih likovnih umetnikov je bila sprejeta leta 1988. Slikarka je imela okoli 40 samostojnih in skupinskih razstav, od teh tri v Avstriji, dve v Italiji, dve v Španiji in na Poljskem. Njeno izražanje pa ni le likovno, pač pa tudi besedno, v poeziji in pisanju člankov s področja umetnosti. Njeno ustvarjanje opisuje akademski slikar Dušan Lipovec z naslednjimi besedami: »V današnji slovenski, v veliki meri že kar konfekcijski likovni produkciji, ki se kaže navzven predvsem v neproduktivnem posnemanju svetovnih umetniških modnih trendov, ali pa v nekritičnem in cenenem podobarstvu na drugi strani, ne srečamo prav pogosto ustvarjalke, ki bi povsem spontano in neobremenjeno, a obenem likovno kvalitetno, izpovedovala svoje slikarske vizije. Marta Jakopič Kunaver je vsekakor svetla umetniška izjema: po izobrazbi arhitektka, po poklicu tenkočutna slikarka in oblikovalka, po duši pa lirična in poduhovljena slikarska pesnica. Njeno slikarstvo, pa naj gre za religiozno ali profano tematiko, je predvsem hvalnica življenju. Življenju, ki je lahko spontana radost bivanja, rojevanja, stvarjenja in ustvarjanja ali tudi duhovna kontemplacija, dialog z Duhom, Bogom, Svetom. Religiozna ali filozofska pod-stat njenega slikarstva je samo tanek duhovni okvir, skozi katerega umetnica povsem spontano, igrivo, radostno in radoživo slika svoj notranji in zunanji svet. Slikarkine podobe so prava barvna veseljačenja, drobni likovni zapisi živijo v orkes-traciji tonov; barve in spet barve. Marta Jakopič Kunaver je v svojem slikarstvu ohranila eno redkih lastnosti: otroško neposrednost in igrivost. Igra je pri njej slikanje in slikanje je igra. Sledimo lahko slikarkini likovni in duhovni neobremenjenosti, kakršno premore le čista otroška duša ali pa izčiščena, v svet lepote in resnice verujoča zavest Umetnika - Maga, božjega izbranca in poslanca. Likovno ustvarjanje je Marti Jakopič Kunaver vir veselja sreče, in uživanja, zato je to dobro slikarstvo. Umetnica slika v različnih mešanih tehnikah na razne podlage. Ustvarila je večje število javnih del, poslikanih oken in vitražov doma in na tujem. Ukvarja se z ilustriranjem in je opremila preko dvajset knjig.« Akademski slikar Dušan Lipovec zaključi z besedami: »Ne bom se zmotil, če zapišem, daje Marta Jakopič Kunaver likovna umetnica, ki ji pripada posebno mesto v sodobnem slovenskem slikarstvu.« Razstava, kije tudi prodajna, je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 13.do 15. ure in ob nedeljah ter praznikih od 10. do 13. ure. Lepo vabljeni! Ne.Ma. Tanjo Zaje - Zupan, katera je odlično odigrala na svoje citre pri pesmi Božični čas. Celoten projekt smo snemali v studiu BRS Akademik v Ljubljani, kjer sta nam pomagala tonska mojstra g. Robi Bevc in g. Dušan Erbus. Finančno pa nas je kot generalni sponzor podprla občina Brezovica in župan g. Drago Stanovnik in drugi sponzorji. Iskreno pa se zahvaljujemo za vso pomoč in podporo tudi našim domačim. Tako smo v tem kratkem času doživeli veliko dobrih in tudi nekaj manj dobrih trenutkov, vendar pa nas to ni ustavilo, saj so BOBRI znani po tem, da so zagrizeni in se ničesar ne bojijo. Razgovor vodil Simon Seljak Nastop mešanega zbora Ivan Cankar v PTC LOKA. Računalnica na vrhniški šoli in šolski razvojni sklad Na osnovni šoli Ivana Cankarja je bil 18. marec prav posebno slovesen dan. Tedaj so povabili šolnike, časnikarje in nekatere večje podjetnike iz vrhniške občine ter jim predstavili računalniško učilnico, na katero so posebej ponosni. Ponosni predvsem zato, ker imajo vsi učenci te osnovne šole možnost, tudi tisti, ki se doma ne srečujejo s svetom računalništva, da se začno ukvarjati z dejavnostjo, ki ji lahko pri njihovem učenju in kasneje delu zelo služi in jo lahko koristno uporabijo. Računalništvo na vrhniški osnovni šoli pravzaprav ni na začetku, saj so se s prvim računalnikom, ki so ga kupili, srečali že leta 1984. Še danes imajo tisti računalnik, na katerem so prvič spoznavali osnove računalništva, in je bil na častnem mestu, čeprav ga ne uporabljajo več, ker je za današnje razmere prepočasen. Razumevanje šolskega vodstva, še zlasti pa današnjega ravnatelja, ki je na tej šoli prej poučeval fiziko, je bilo tolikšno, da so se lahko sproti opremljali, predvsem z lastnimi možmi. Nekaj je bilo tudi razumevanja šolskega ministrstva, vendar ne za vse potrebe, ki so jih imeli. Doba medračunalniških komunikacij, se pravi obdobje In- terneta, terja tudi boljšo opremo. Zdaj imajo na šoli ¡3 svojih računalnikov, s katerimi učenci spoznavajo osnove računalništva, bolj zahtevni pa tudi kaj več, in opremljeno imajo računalniško učilnico. Ponosni so na svojo zbirko računalnikov, še bolj pa na poseben prikazovalnik, ki na platnu prikaže, kar učitelj pove. Tega ne bi dobili brez darovalcev, ki so se izkazali in šoli pomagali, da je prišla do prepotrebnega denarja za nakup. Računalniško učilnico vodi Zmago Solina, ki s svojo vnemo podpira projekt in učence navdušuje za delo z ra- Koncert na materinski dan V torek 25. marca, na materinski dan, je mešani pevski zbor Ivan Cankar izvedel koncert v poslovno trgovskem centru LOKA. Koncert je bil namenjen vsem ženam, materam, dekletom, starim mamam ter babicam za njihov dan. Tako seje Mešani pevski zbor Ivan Cankar v kratkem času kar dvakrat predstavil Vrhničanom. V soboto, 22. marca pa so imeli koncert v Cankarjevem domu na Vrhniki, kjer so imeli v go-steh prav tako mešani pevski zbor Radenska iz Radencev. Naj vam še malo temeljiteje predstavimo mešani pevski zbor. Pred dvema letoma sta se v enega združila dva zbora: Mešani pevski zbor Ivan Cankar z Vrhnike in mešani pevski zbor Društva mladih glasbenikov iz Logatca, vsak s svojo poprejšnjo dolgoletno tradicijo. Združeni zbor, ki med seboj povezuje dve sosednji občini ta čas šteje okoli štirideset članov, ki pod vodstvom Lovra Groma prepevajo skladbe domačih in tujih avtorjev iz različnih obdobij. Zbor je v zadnjem času posnel večje število skladb za arhiv nacionalne radijske postaje, ki jih namerava še v tej sezoni izdati tudi na samostojni kaseti in CD plošči, poleg tega pa načrtuje še dvoje gostovanj v tujini, spomladi na mednarodnem pevskem festivalu na Slovaškem in jeseni v Švici. Med drugimi večjimi projekti velja omeniti še tradicionalni VEČER PRI VODNJAKU na Čevici pri Logatcu, kamor pevke in pevci vsako leto povabijo številne zanimive godce, pevce, mojstre starih obrti in druge ljudske umetnike. Letošnja prireditev bo predvidoma 20. junija oziroma konec tedna, najbližji kresnemu večeru. Še pred tem pa zbor čaka nekaj zahtevnejših nastopov v obeh domačih občinah in pri pevskih prijateljih drugod po Sloveniji. S.S. čunalniki. Zato ga bomo za ans-lednjo številko Našega časopisa povabili, da napiše ali kaj več pove o tem, kako daleč so na šoli s poukom računalništva. Domislili so se še ene novosti, ki je redka na šolah: ob odprtju računalniške učilnice na šoli so zastavili tudi poseben razvojni šolski sklad, ki naj bi skrbel, da polski pouk ne bi preveč zaostajal za dejanskimi potrebami v znanju. S pomočjo tega sklada, ki bi imel vsa potrebna telesa, bi se odločali, kaj je v določenem obdobju za šolo najbolje kupiti. Kakor so s hvaležnostjo sprejeli pomoč darovalcev pri sedanjih nakupih, toliko bolj pričakujejo, da bodo odrtih rok tudi drugi, ki zdaj morda še ne vedo, kaj potrebuje gola in kaj malčki v njej za kakovosten pouk. Praznik občine Brezovica Takole so zastavo prinesli na oder. Zadaj stoji godba na pihala, ki je zaigrala občinsko himno. Škof Lojze Uran je blagoslovil zastavo, grb pa tudi občinsko upravo, da bi delala v blagor ljudi. Nastopilo je veliko kulturnih skupin. Med njimi tudi pevci z Rakitne. Ugledni gostje: žena predsednika države Štefka Kučan, podpredsednik vlade Marjan Podobnik, ameriški veleposlanik Jackovich, sicer stanovalec v brezovški občini in ob njih številni drugi. Javna zahvala Spoštovani! Po privzemu Občinskega grba in zastave se zahvaljujem vsem, ki ste na katerikoli način pomagali, daje prireditev tako lepo uspela in s tem pokazala nam in svetu, da še znamo ceniti temeljne vrednote medsebojne ljubezni, sodelovanja in prijateljstva in da torej tudi na področju občine Brezovica še živimo dobri in zavedni ljudje. Še posebej pa se zahvaljujem: g. Valtu Jurečiču in g. Iztoku Lipovšku, škofu msg. Alojzu Uranu, sekretarki za šolstvo in šport ge. Teji Valenčič, ge. Poloni Raušl, g. ravnatelju OŠ Brezovica, g. Dušanu Povšiču, g. Srečku Kermavnerju, Ludviku Cigutu in zaposlenim v njegovem podjetju Lajči, vsem nastopajočim in vsem, ki ste pomagali pripraviti vse prostore. Kamno-seštvu Svete, tiskarni Dan, g. Marku Skubicu, balonarjem z g. Avijem Šornom, g. Primožu Ozvaldu za Dedkov vlakec, g. Srečku Pristavcem in ostalim furmanom, g. Jožetu Kraljiču in narodnim nošam, g. Marku Isteniču in vsem gasilcem — redarjem in demonstratorjem gasilske opreme, g. Tonetu Slani za odstopljeno zemljišče za avtomobilsko parkirišče, ansamblu Bobri, godbi in harmonikarjem iz občine Dolina pri Trstu, Občinskemu svetu, Občinski upravi, g. Janezu Reparju, vsem gostom in vsem vam, ki ste s svojo prisotnostjo polepšali naš skupni praznik. Drago Stanovnik Zadnjega dne v marcu je občina Brezovica slavila svoj praznik - Dan občine Brezovica, ki bo odslej postal tradicionalen. Razvitje prapora in odkritje grba, blagoslovitev šole in občine ter obilica kulturnoza-bavnih točk je zaznamovalo letošnji velikonočni ponedeljek v brezoviški občini. Že precej pred tretjo uro popoldne je pred brezoviško osnovno šolo vse vrvelo od priprav na občinski praznik. Poštni urad je na posebni stojnici izdajal priložnostni žig, pripravljen ob občinskem prazniku, na sosednji stojnici je domači ansambel Bobri predstavljal novo kaseto, ki sojo prav tako izdali posebej za to priložnost. Nato so začeli k šoli, ob novonasajenem brezovem drevoredu, prihajati obiskovalci. Videti je bilo razstavljene gasilske avtomobile, balone, kočije, otroški razvedrilni vlakec ter vse polno bleščečih oprav; gasilci in skavti so vzdrževali red, narodne noše so sprejemale prihajajoče, folkloristi in cela vrsta pevcev so se s kančkom treme pripravljali na nastop. Prišla je množica brezoviških občanov, tudi iz sosednjih občin jih je bilo nekaj, poleg tega pa še cela vrsta častnih gostov: gospod Victor Jackovich, ameriški veleposlanik v Sloveniji, ter univerzitetni profesor gospod Janek Musek (oba sta domačina), potem gospod Valt Jurečič, predsednik grboslovne ustanove Heráldica Slovenica, pa ljubljanski pomožni škof monsinjor Alojz Uran, podpredsednik slovenske vlade gospod Marjan Podobnik, prva dama v državi gospa Štefka Kučan, sekretarka Ministrstva za šolstvo in šport gospa Teja Valenčič in še mnoge druge ugledne osebnosti. Svojo sosedo brezoviško občino je s svojim obiskom počastilo tudi precej županov: gospod Vinko Tomšič z Vrhnike, gospod Andrej Ocepek iz Borovnice, gospod Milan Tekavec iz Velikih Lašč ter Jože Jurkovič, župan občine Škofljica. Potem ko so zamejski Slovenci iz Doline pri Trstu kot člani godbe Long Slunk svečano vkorakali v večnamenski prostor osnovne šole Brezovica, nabito poln z več sto obiskovalci, so zapeli mladi pevci z Rakitne pod vodstvom gospe Jelke Kovačič. Za njimi so s kitarsko točko in recitalom nastopili učenci šestega razreda osnovne šole Preserje, nato pa je znani povezovalec gospod Srečko Ker-mavnar z žametnim glasom napovedal predsednika slovenskega grboslovnega društva gospoda Valta Jurečiča. Taje uradno predstavil pomen in simboliko občinskega grba in zastave, za katerih oblikovanje je zaslužen tudi sam. Kljub temu ni pozabil omeniti, da so pobudo za oblikovanje grba dali prav mladi brezoviški občani. Sam grb je povedni, saj ga odlikuje bogata simbolika: breza kot osrednji motiv grba, denimo, predstavlja našo občino, kije po tem drevesu dobila tudi ime, šestnajst listov na deblu pa pomeni prav toliko naselij v občini. Gospodu županu Dragu Sta-novniku je pripadla čast, da je odkril grb in razvil občinski prapor. Ob tem so fantje ansambla Bobri zaigrali občinsko himno, ki jo je napisal priljubljeni ljudski pisatelj Ivan Mala-vašič, oni pa sojo uglasbili. Pesem, katere besedilo in razlago si lahko preberete v tokratni številki Našega časopisa, z izbranimi in spevno uglasbenimi besedami opeva lepote narave in ljudi od Brezovice do Rakitne. Da pa bi znali te lepote uporabiti v dobro vseh ljudi, je gospod škof Alojz Uran blagoslovil občinski grb in prapor. V svojem priljudnem tonu, kije blizu srcu slovenskega človeka, je po- vedal: /«Prav je, da v tem slovesnem trenutku prosimo tudi blagoslova od zgoraj. V našem življenju je pomembno, da je navzoč tudi božji žegen. In naj ta žegen prebivalce občine zavezuje, da bodo delali v skupno dobro.« Zvestoba občinski skupnosti, od katere je odvisna kakovost življenja nas vseh, pa je še zlasti pomembna za občinske velmo-že (ti so imeli neposredno pred prireditvijo slavnostno sejo občinskega sveta). V tem plemenitem duhu je gospod Jurečič županu predai župansko ogrlico, ki jo bodo nosili tudi njegovi nasledniki, občinskim svetnikom pa je podal častne značke brezoviške občine. Ta znamenja jih bodo spodbujala k temu, da bodo umno in pošteno vodili občino ter zares služili ljudem, ki so jim z izvolitvijo izkazali veliko zaupanji. Po častnih podelitvah je prišlo zopet na vrsto nekaj kultur-nozabavnih točk: najprej so folkloristi skupine Rožmarin zaplesali venček belokranjskih plesov, malčki iz planinskega krožka vnanjegoriškega vrtca pa so, preoblečeni v Kekce, s svojo točko prav posebej vzra-dostili prisotne, zlasti starše. In ker bodo kmalu zrasli (poleg njih pa še mnogo drugih, ki trenutno obiskujejo vrtce v občini), bodo potrebovali dovolj veliko šolo. Brezoviška šola pa že sedaj poka po šivih, je povedal ravnatelj gospod Dušan Povšič. A k sreči bodo, upamo, da kmalu, zgradili prizidek; tako vsaj obeta temeljni kamen, ki so ga ob priložnosti občinskega praznika simbolično izročili gospodu ravnatelju. Ob tem je gospa Te-ja Valenčič, sekretarka s šolskega ministrstva, sedanjim in bodočim osnovnošolcem v občini zaželela: »Želim vam, da bi v tej novi šoli bilo veliko sonca in veliko smeha!« Župan^ gospod Stanovnik je dodal: »Če bomo še naprej tako dobro sodelovali, bomo zagotovo kmalu prerezali trak nove šole.« Za posladek pa sta učenki Vesna in Maša zaigrali še nekaj zabavnih skečev -kajpak s šolsko tematiko. V nadaljevanju so se na odru zvrstili še ubrani pevci okteta Podpeč-Preserje pod vodstvom gospoda Karla Ahačiča, mladi gledališčniki kulturno-umetni-škega društva Janez Jalen iz Notranjih Goric ter ženski pevski zbor z Brezovice pod vodstvom gospe Sonje Sojer. Brezoviški župnik gospod Janez Kompare je podal duhovno misel, nato je gospod škof Uran blagoslovil celotno občino ter prisotne, za konec pa so vsa raznovrstna društva in ustanove, ki delujejo v občini Brezovica, v znak plodnega sodelovanja in v uporabo prejela občinsko zastavo. Tako so se na odru zvrstili predstavniki vse od gasilskih in športnih društev, župnijskih uradov, zveze borcev, skavtov, kulturnikov, polharjev in balinarjev do zdravstvenih domov ter zaslužnih podjetij. V občinskih društvih in ustanovah namreč deluje na stotine zagnanih občanov, ki večinoma zastonjsko razdajajo svoje darove in znanje ter tako bogatijo naše skupno bivalno okolje in nam lepšajo vsakdan. Tudi minulo občinsko praznovanje nam je polepšalo včasih kar preveč enolično življenje in skladno zaokrožilo velikonočne praznike. Predvsem pa nam je vlilo upanja, da smo sposobni združiti moči in si skupaj ustvariti čudovito prihodnost, če le hočemo. Na to nas bo odslej vsako leto spominjal velikonočni ponedeljek, praznik občine Brezovica. Najbrž ni naključje, da ga praznujemo ravno spomladi, ko naravo kar razganja od kipečega življenja. Zato si želimo, da bi tudi naša mlada občina brstela v večni pomladi! Miha Černetič S svojim grbom in zastavo smo vključeni v novo skupnost v svetu dobro prepoznavnih občin! To nam je uspelo samo zato, ker sta tako občinski svet kot tudi občinska uprava pokazala dovolj modrosti in znanja pri svojem delu ter veliko strokovnost pred političnim reševanjem problemov. Prav in edino slednje, torej priznavanje vsakega človeka kot enakopravne svobodne osebe, nas lahko varno pripelje mimo čeri nacionalizmov - levih in desnih v varnejše in mirnejše življenje. Osrednja slovesnost je bila v ponedeljek, 31. marca, v OŠ Brezovica. Spomin na to enkratno in nepozabljivo prireditev pa je ostal zabeležen na kamniti plošči, kot zgled medsebojnega sodelovanja v občini delujočih skupnosti, medobčinskega sodelovanja, pa tudi povezovanja s Slovenci izven meja naše domovine, vse to pa je spremljal slovenski državni vrh in tudi veleposlanik ZDA, po kateri bi si želeli krojiti vzorce demokracije, pa smo žal še vse prepogosto preveč obremenjeni s staro ideologijo. Na veliki ponedeljek seje torej prvič v zgodovini na Brezovici srečalo toliko občinskih, izvenobčinskih in izvendržavnih skupnosti in predstavnikov skupnosti. S to prireditvijo pa smo tudi simbolno pričeli z izgradnjo prizidka k OŠ Brezovica in bili med prvimi v domovini deležni blagoslova občine. Program prireditev pa je potekal že prej - preko celega meseca, saj smo v tem sklopu odprli pošto in turistični urad v Rakitni, pripravili prireditve v šolah in vrtcih, povezane tudi s pomladjo. Ob sosedovem dnevu smo na sejmu Alpe Adria podpisali svečano listino o medobčinskem sodelovanju. Se pogovarjali o našem odnosu do domovine (Slovenije, občine, župnije, kraja, soseščine, družine). Odmeval pa bo tudi še v naslednjih mesecih, ko se obeta še kar nekaj lepih srečanj in prireditev, ki bodo gotovo obogatila in še polepšala našo neponovljivo - enkratno skupno pot skozi naš čas. V dveh oblikah (ansambel Bobri in godba Long žlunk) je bila predvajana tudi: OBČINSKA SVEČANA PESEM (latinsko - himna). V iskreni želji, da bi občinsko svečano pesem prav razumeli, jo podrobneje predstavljamo. (Debelejše tiskano je besedilo pesmi.) Nad domovino Božja misel plava, ko iz spanja se prebuja vas. Ste že kdaj pomislili na čudovit in ubran sistem stvarstva, kije deloval pred nami in bo tudi še, ko nas ne bo. Tam na vzhodu že rodi se zarja, novega je dne napočil čas. Se res zavedamo, da seje iz zarje rodil nov dan prav na vseh področjih in da se je včerajšnji dan za vedno poslovil? Od Brezovice do Rakitne v zarji tisoč se lepot rodi. Še znamo ceniti naravno in kulturno dediščino naše občine? Domačo vas in svojo lastno znanje, sposobnosti in kulturo. Bele hiše v venec so nabrane, v njih še slovenski rod živi. Venec povezuje hiše in ljudi v njih. Vprašajmo pa se ali smo res še Slovenci ali pa nas je svet preslepil in smo potujčeni kot janičarji? Da kot ena bi družina vsi živeli toplih rok. Saj sta nas ateizem in materializem tako zaslepila, da imajo mnogi kamnita srca in ledene roke. Da bo pesem tu zvenela in odmeval vrisk otrok. Pesem je znamenje vesele skupnosti in otroci varne prihodnosti. Da v prihodnjem tisočletju tu bo še naš rod živel. Le ob spoštovanju opisanega v tej pesmi bomo ohranili Slovenstvo pred utopitvijo v svetu. Molil, delal in prepeval Vse preveč je strahu pred dobrim in poviševanja nasprotnega naprimer: preklinjanja, kraj, zlorab... to pa škoduje vsem. V srcih srečo mir imel. Le pod pogojem priznanja pravice do drugačnosti vseh, vendar v mejah pravice do svobode bližnjega! Plug obrača našo zemljo, sveže brazde v soncu se bleste. Ne pozabimo na to od kot prihaja hrana in na ohranjanje zdrave narave, pa tudi na to da smo del nje in se bomo v zemljo tudi vrnili. In molitev z delom se prepleta med ljudmi več tisočletij že. Kaj pomeni zadnje pol stoletja v s tjsočletno zgodovino in izkušnjami preživetja. Kdo preštel bi vse nevidne niti, ki ljubezen med ljudmi jih tke. Poudarimo moč medsebojne ljubezni in ne sovraštva in nasprotij. Glas zvonov oznanja nam dobroto, ki objame vsako naj srce. Dobrota ni rezervirana samo za ene ali druge, pač pa naj objame vse brez izjeme, tako kot nje znanilci - glasovi zvonov. Seveda si spoštovane bralke in bralci lahko besedilo razlagate tudi drugače. Dejstvo pa je naslednje: V uradnem glasilu naših občin sem o himni pisal in vas vse brez izjeme vabil k tovrstnemu sodelovanju v številkah 223,224 in 227. Za to usposobljeni strokovnjaki so Vaše predloge pregledali in najprimernejšo pesem obdelali. Tako je bila ob praznovanju privzemu grba in zastave predvajana celo v treh oblikah (Bobri, pevski zbor in pihalna godba). Občinska zastava, grb in svečana pesem so sad naših ljudi in strokovne obdelave, kar ne drži pri mnogih drugih občinah in celo niti ne pri simbolih države. Vzrok temu je zakonska praznina na tem področju. In pa zatiranost stroke s političnimi odločitvami. Prešernova Zdravljica je nap rimer prej internacionalna, kot pa slovenska in tako naprej. Pristojni v državni službi pa so mi tudi zagotovili, da imamo vso izvirno pravico do svečane pesmi, o kateri pa se lahko opredeljuje stroka in ne strankarski ali politični interesi občinskega sveta. Hvala vsem, ki ste mi pri teh projektih pomagali, še posebej pa se zahvaljujem OŠ Preserje, g. Marku Aliču iz Notranjih Goric, Tomanovim iz Rakitne, g. Božu Grabnarju iz Brezovice, g. Janezu Reparju, g. Valtu Jurečiču, g. Iztoku Lipovšku, g. Ivanu Malavašiču, g. Jožetu Skubicu, g. Arifu Sulejmanoviču, Slovenski godbi iz Trsta, Bobrom, svetu občine in vsem, ki boste zastavo in grb uporabljali in to pesem prepevali ter po nje modrosti tudi usmerjali svoje življenjske poti. Drago Stanovnik Na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) ter 18. člena Statuta Občine Brezovica (Naš časopis, maj 95) je Svet Občine Brezovica na 24. seji dne 20. 3. 1997 sprejel ODLOK o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin 1. člen ' Ta odlok določa vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje pomožnih objektov /a potrebe občanov in njihovih družin, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (v nadaljevanju: pomožni objekti). 2. člen Za pomožne objekte se štejejo: 1. Pri družinskih stanovanjskih hišah: — garaža za osebni avto, površina do 18 m — nadstrešek (pokrita terasa, pokrit parkirni prostor za osebni avto, kolesa, moped in motor ter avtomobilske prikolice), s površino pokritega prostora do 18 m ; — pergola, dimnik, sončni kolektorji, zasteklitev balkonov, vetrolov, zunanje stopnice; — zunanji bazen, površina do 30 m ; — drvarnica, shramba, vrtna uta, steklenjak, lopa, zimski vrt ipd., površina do 15 m ; — manjši objekt za rejo malih živali, površina do 12 m . 2. Pri kmetijah: OBČINSKI SVET skledenj, kašča, lopa za shranjevanje sena, krme, stelje, orodja, površina do 30 m tipski silos za shranjevanje živinske krme z atestom, če ne presega 90 m prostornine; — tople grede in zaprti rastlinjaki, površina do 40 m . 3. Pri večstanovanjskih hišah (bloki, stolpnice): — zasteklitev balkonov po enotnem projektu za celotno zgradbo; — oblikovanje zimskih vrtov na večjih terasah po enotnem projektu za celotno zgradbo; — kolesarnica (stojala za kolesa z nadstrešnico); — ureditev prostora za smetnjake. 4. Drugi pomožni objekti: — enojni kozolec — Čebelnjak do 15 m površine (samo točkovni temelji); — lesena lopa na površinah za vrtičke, do 3 m površine; — vrtna in dvoriščna ograja do višine 1,80 m; — mikrourbana oprema (klopi, igrala). Na strokovno rešitev iz prve in druge alinee 3. točke prvega odstavka tega člena je treba pridobiti mnenje o ustreznosti načrtovanega posega, ki ga izda pristojna občinska služba za urbanizem. 3. člen Pomožne objekte, navedene v 1., 2. in 3. točki prvega odstavka prejšnjega Člena lahko gradi občan na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta. Skupna površina več pomožnih objektov, lociranih na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta, ne sme spresegati 25 m . Pomožnih objektov ni možno dograjevati s priglasitvami. 4. Člen Pri določanju lokacije, vrste, namena, največje velikosti in načina gradnje pomožnih objektov je treba upoštevati, da pomožni objekti: —- ne potrebujejo novih komunalnih priključkov na javne komunalne objekte in naprave ter — statičnega ali drugega gradbenotehničnega preverjanja. 5. člen Pomožni objekti so lahko leseni, zidani ali iz drugih gradbenih materialov ter kvalitetno oblikovani. 6. člen Pomožni objekti morajo biti skladni z: — namensko rabo zemljišč v prostorskem izvedbenem aktu, — zahtevami varstva okolja, — sanitarnimi, požarnimi in vodnogospodarskimi zahtevami, — zahtevami varovanja naravne in kulturne dediščine in — ne smejo prizadeti pravic ter zakonitih interesov drugih oseb. 7. člen V primeru neskladja med največjo dovoljeno velikostjo pomožnega objekta, ki jo določajo prostorski ureditveni pogoji oz. ta odlok, veljajo določila tega odloka. 8. člen Gradnjo pomožnih objektov je treba priglasiti na pristojni izpostavi Upravne enote Ljubljana. 9. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor. 10. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 42/85). 11. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Štev.: izv. 5/97 Datum: 27. 3. 1997 Predsednik Sveta Občine Brezovica VETERINARSKI ZAVOD LJUBLJANSKE REGIJE RAZPORED CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 1997 V OBČINI BREZOVICA 8. 4. 1997 -TOREK - ob 8. uri na Rakitni pri Logarju ob 9. uri v Kamniku pri gasilskem domu ob 10.30 uri v Podpeči pri zadrugi ZA ZAMUDNIKE 10. 4.1997 - ČETRTEK ob 16. uri v Podpeči pri zadrugi 22. 4. 1997 - TOREK ob 13. uri v Vnanjih Goricah pri Ambrožiču ob. 14.30 v Notranjih Goricah pri Zadružnem domu ob 16.30 uri na Brezovici pri Slanatu za gostilno Kavčič CENA CEPLJENJA JE 3.500.- SIT Predviden je proračun v višini 539 milijonov tolarjev Na 24. redni seji občinskega sveta občine Brezovica, kije bila v četrtek, 20. marca v sejni sobi občine Brezovica, je župan poročal o pripravah na občinsko proslavo. Program proslave ob slavnostnem privzemu občinskega grba in zastave je bil sprejet, prav tako tudi finančna konstrukcija omenjene prireditve. Na županov predlog je bil sprejet sklep glede organiziranja nesamostojnega režijskega obrata za področje dela turističnega informiranja in poštnega okenca na Rakitni. Zaposloval bo uslužbenca preko javnih del. Prav tako je bil sprejet sklep o organiziranju nesamostojnega režijskega obrata na kulturnem področju in prav tako bo zaposloval uslužbenca preko javnih del. Poročilo o delu JKP Brezovica za leto 1996 je podal v.d. di- Priprave na praznik rektorja g. Janez Repar. Poročilo je pregledal tudi nadzorni svet podjetja, katerega je predlagal v potrditev tudi občinskemu svetu....Poročilo in plan dela za letošnje leto je občinski svet potrdil. Osnutek odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Brezovica je obrazložil g. Janez Repar. Osnutek je bil sprejet oz. preimenovan v predlog, katerega pregleda še strokovna služba in se pripravi predlog za prihodnjo sejo občinskega sveta. Zaključni račun Občine Brezovica za leto 1996. Zaključni račun in poročilo o zaključnem računu je obrazložila ga. Alenka Popit, ter odgovorila na nekaj vprašanj glede posameznih postavk. Občinski svet je sprejel zaključni račun in odlok o zaključnem računu za leto 1997. Tudi tovrstne priprave so nas združile, saj sem k sodelovanju povabil vse skupnosti, s katerimi smo se večkrat srečali. S svojimi izkušnjami pa sta nam pomagala (z leve) g. Iztok Lipovšek in g. Valt Jurečič. Na moji levi je g. Janez Repar, na desni pa ga. Alja Kuk in ga. Francka Selan. Stojita pa g. Tone Slana in g. Janez Miklič. V studiu Akademik so Bobri prav na dan žena posneli svečano občinsko pesem. Vzgojno-varstveni zavod Brezovica V Radno 9, Brezovica Spoštovani starši! Ali želite vključiti otroka v vrtec? Vsem staršem, ki želite v šolskem letu 1997/1998 svojega otroka vključiti v vrtec na Brezovici, v Vnanjih Goricah, Notranjih Goricah, Podpeči ali na Rakitni, sporočamo, da lahko oddate vloge za sprejem otrok najkasneje do 30. aprila 1997. Vloge, ki bodo prispele po 30. aprilu 1997, bomo lahko upoštevali le, če bo prostih mest več kot oddanih vlog. Obrazce za sprejem lahko dobite vsak dan od 7. do 15. ure v vseh omenjenih vrtcih, oddate pa jih lahko v vrtcu Vnanje Gorice ali v vrtec, kamor želite vključiti svojega otroka. V mesecu maju in juniju bomo na podlagi prispelih vlog opravili uradni sprejem v vrtec. Vsi starši, ki boste oddali izpolnjene obrazce, boste o sprejemu otrok pisno obveščeni. Podrobnejše informacije o vpisu otrok v vrtec lahko dobiti pri vršilki dolžnosti ravnateljice, Alji Kuk, vsak dan od 7.30 do 8.30; v ponedeljek pa od 12.30 do 15.30 na telefonski številki 651-233. V. d. ravnateljice VVZ Brezovica Alja Kuk Proračun Občine Brezovica za leto 1997. Finančni odbor je še enkrat pregledal osnutek proračuna za leto 1997 in ga prilagodil glede na normative oz. zagotovljeno porabo. Občinski svet je osnutek /pretehtal, od postavke do postavke, jih nekje znižal, nekje povišal, vendar je v ravnotežju med odhodki in prihodki ostal nespremenjen in sicer v višini 539.000.000.- sit. V kolikor se bo pokazala potreba oz. sprememba, se pripavi rebalans proračuna. Obenem je bil sprejet tudi sklep o poročanju odborov o njihovem delu po četrtletjih. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana je predlagal v potrditev mestni svet Mestne občine Ljubljana. Odlok je občinski svet potrdil oz. dal soglasje. Osnutek odloka o dimnikarski službi. Osnutek odloka o dimnkarski službi je bil sprejet. V posameznih členih so potreb- ne korekture in podlagi predlogov se izdela čistopis kot predlog za naslednji svet. Odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin. Omenjeni osnutek je pripravila strokovna služba za urbanizem in okolje. Osnutek je bil preimenovan v predlog, kateri je bil sprejet in bo objavljen v Uradnem listu RS. Prizidek k OŠ> Brezovica. Občinski svet je sprejel dinamiko aktivnosti in predstavitev projektov za prizidek k OŠ Brezovica. Pooblastil župana za podpis pogodbe med Ministrstvom za šolstvo in Občino Brezovico o sofinanciranju. Sredstva za začetek izgradnje prizidka k OŠ Brezovica, katere mora zagotoviti občina, so zagotovljena v občinskem proračunu 97. Potrjen je bil tudi gradbeni odbor za omenjen projekt in sicer v sestavi: Edvard Velkavrh, Dušan Povšič, Leopold Pristavec, Drago Stanovnik, Miklič Janez, Rado Hlebec in Marija Kregar. Občinski svet je sprejel tudi sklep o določitvi ekonomskih cen vzgojno-varstvenih programov v VVZ Brezovica. Občinski svet je imenoval člane sveta VVZ Brezovica in sicer so to: Janez Miklič, Marko Čuden, Damijan Rus. Predlog finančnega odbora o povišanju sejnin je bil sprejet. Pripravila: tajnica občinsketa sveta: Ivanka Stražišar KOSOVNI ODVOZI ODPADKOV V OBČINI BREZOVICA Krajevni skupnosti Brezovica in Vnanje Gorice - 5. maja 1997, krajevna skupnost Notranje Gorice - 6. maja 1997, krajevna skupnost Podpeč-Preserje - 7. maja 1997 ter krajevna skupnost Rakitna - 8. maja 1997. Na podlagi 31. in 32. člena zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96) in 7. člena pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št.44/96) ter 11. in 18. člena statuta občine Brezovica, je občinski svet občine Brezovica na 24. redni seji dne 13.3.1997 sprejel SKLEP o določitvi ekonomskih cen vzgojno-varstvenih programov v VVZ Brezovica Ekonomske cene vzgojno-varstvenih programov v VVZ Brezovica po posameznih programih znašajo mesečno na otroka: - 1. starostna skupina 38.647,00SIT - 2. starostna skupina 33.708,00SIT - priprava na vstop v OŠ 29.669,00SIT - razvojni oddelek 86.969,00SIT - varstvena družina 31.625,00SIT - skrajšan program od 4 do 5 ur s kosilom 18.628,00SIT - skrajšan program od 4 do 5 ur z dopoldansko malico in kosilom 20.076.00SIT Ekonomske cene vzgojno-varstvenih programov veljajo od 1.1.1997 dalje. 2. Stroški živil znašajo 223 SIT na dan oziroma 4.906 SIT mesečno. V varstvenih družinah znašajo stroški živil 256 SIT dnevno oziroma 5.632 SIT mesečno. 3. Rezervacija vrtca se z dnem 1.3.1997 ukinja, razen v mesecu juliju in avgustu, ko lahko starši uveljavljajo za odsotnost otroka nad 10 dni plačilo rezervacije. Daljša odsotnost otroka nad 10 dni mora biti predhodno javljena upravi zavoda. 4. Dnevni stroški rezervacije vrtca znašajo 220 SIT za programe dnevnega varstva otrok in 110 SIT za krajše programe. 5. V času letnih počitnic ni začasnih izpisov iz vrtca. Z uveljavitvijo tega sklepa prenehata veljati sklepa MOL o določitvi ekonomskih cen vzgojno-varstvenih programov v vrtcih (Uradni list RS št. 73/96 in Uradni list RS št. 33/96). Predsednik občinskega sveta Brezovica Leopold Pristavec Slovenska ljudska stranka: Ledina Ledina je travnik ali pašnik, katerega preorjemo in spremenimo v njivo. Zaradi zbitosti zemlje in travne ruše je tako prvo oranje običajno težje od- naslednjih. To opravilo pa danes izkoriščam tudi kot prispodobo dogajanja v državni politiki. Prispodoba ledine v politiki S tem razmišljanjem vam želim povedati, da prihodnost nikakor ni odvisna samo od državnega vrha, pač pa tudi od sodelovanja vsake posameznice in posameznika. Z vsakimi državnozbor-skimi volitvami žrtvujemo domovini nov travnik v upanju, da bo v novo njivo vsajeno seme rojevalo v prihodnje dobre sadove. Na volilno nedeljo smo zarezali rušo, čeprav s površno nastavljenim (volilni zakon) plugom in po opravljenem delu ugotovili, da se je več kot polovica brazd obrnilo v prvotni položaj. In kaj naj storimo sedaj? Če bi se odločili za novo lokacijo, bi pokvarili še en travnik. Tudi zato je veliko bolje, da z malo dobre volje in žrtve, vsak na svojem področju, pripravi in kar je še pomembneje, posadi in neguje svoje znanje in sposobnosti, da tako ustvarimo novo naši domovini prepo-trebno vrednost. Da ni nič odvisno samo od nas, potrjujejo tudi usklajevalniki interesov, s katerimi se je njiva pripravila na setev. Bolj ko pri tem sodelujemo, bližja nam bo in zato tudi prijaznejša in bolj naša! Ob našem nesodelovanju pa bo ostajala še naprej nam tuja, trda in neizprosna. OTROCI PREBERITE! S sodelovanjem KS Vnanje Gorice in ob darilu družine Černigoj iz Hruševega (servis dvigal Jože Černigoj) ter pomoči SLS Brezovica, vas čakajo na otroškem igrišču v Predalah spet nova presenečenja! In podobna bi bila lahko skoraj v vsaki soseščini...... Od Brezovice do Rakitne ZUPANOVA BESEDA: STROKOVNI POSVETI 5 prebujajočo pomladjo pa se obeta kar nekaj okroglih miz - o pravnem stanju države, gozdovih, čebelah, pticah in divjadi, biološkem kmetijstvu.... S spremembami v državni vladi pa se vzpostavljajo tudi vedno novi stiki na tem področju in zato tudi nove aktualne teme. Vse to pa je koristno vsem, zato vas vabim, da kljub obveznostim še najdete čas tudi za tovrstno razširjanje obzorij. Drago Stanovnik Neurejen prostor pred občino Priprave za gradnjo prizidka k OŠ se bližajo zadnji fazi. Na sliki pogovor s projektantom g. Ravnikarjem (prvi z leve). V Notranjih Goricah seje prijela knjižnica. V primeru, da so vam doma knjige v napoto, jih bodo v naših knjižnicah ali v Ašičevem domu zelo veseli. Lokacijo za skakalnico in novo smučišče pa smo si ogledali skupaj z ekonomom iz semenišča in člani novoustanovljenega Smučarsko skakalnega kluba Jezero, med katerimi je tudi g. Primož Ulaga. Tudi o tem projektu bomo še pisali. NOVA POBUDA SLS BREZOVICA V SODELOVANJU S SKUPNOSTMI S PODROČJA TURIZMA IN KULTURE: UREDIMO SVOJ KRAJ (OBNOVA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER NAŠIH MEDSEBOJNIH ODNOSOV) Spoštovane in spoštovani Tako kot se običajno hrani zdravila in strup v majhnih stekleničkah, so tudi velike stvari (dobre ali slabe) sestavljene iz malenkosti. Zato vsem predlagam, da se tudi letos odločimo odpremo svoja srca in z dobro voljo kar največ za lastno dobro in naše potomce. Zato razpisujem natečaj za najlepše urejeni kraj ali ulico v občini. V ta sklop spadajo čistilne akcije, obnova kulturnih spomenikov, poudarek naravnih danosti, predstavitve zanimivosti v fotografiji in besedi. Ljubitelji slikarske umetnosti pa bodo ustvarjali tudi na drugem občinskem srečanju slikark in slikarjev v maju. Predloge mi pošljite ali sporočite na občino. Razglasitev pa bo ob zaključku šolskega leta v Notranjih Goricah.Zmagovalci bodo nagrajeni in objavljeni v medijih, prav tako kot tudi tisti, katerim so skupne površine kot španska vas. Zaradi vzdrževalnih-ko-munalnih del bo polovična zapora na lokalni cesti Brezovica -Podpeč v naselju Notranje Gorice. Polovična zapora bo v času od 1.4. do 15. 5.1997. Promet se bo v času zapore urejal z odstopanjem prednosti ob povečanem prometu pa s pomočjo fizičnega urejanja. Med zaporo bo postavljena ustrezna prometna signalizacija. Velikonočno voščilo Velikonočna skrivnost prihaja vedno na prvo najsvetlejšo noč po spomladanskem enakonočju - sosedovem dnevu. Če jo prav razumemo, nam lahko pomaga reševati naše stiske in osebne krize, saj je znamenje in potrditev pravila, da tako kot za zimo, tudi za življenjskimi preizkušnjami vedno posije sonce veselja in radosti, seveda pod pogojem, da smo o tem najprej sami prepričani, torej odprti tudi za druge ter za novo rast in življenje. Vsem brez izjeme torej želim, da bi velikonočne dogodke razumeli tako, da bi vam pomagali prav živeti ta čas, ki nam je odmerjen v naši lepi in edini domovini. Drago Stanovnik Ob letošjem sosedovem dnevu (in postu) Na prvem delu seje občinskega sveta 13. marca, smo se spet dotaknili temeljnih vprašanj so-bivanja in razvoja naših skupnosti in ob tem je bilo moje delo spet s strani nekaterih kritizirano tako, kot pred enim letom prva predstavitev ideje o Javnem komunalnem podjetju Brezovica. Seveda to ni nobena tragika, pač pa pokazatelj krize, katera duši naše odnose na vseh ravneh. Najboljša rešitev je priznanje realnosti in naše aktivno prizadevanje v skupno dobro. Čeprav sem bil po eni strani vesel nad iskrenostjo naših svetnic in svetnikov, me je po drugi strani tudi čudila egoistična ozkost nekaterih, seveda predvsem tistih, katerim so usluge še posebej namenjene. Sprašujem se, zakaj živimo v taki omejenosti, da sosedu ne privoščimo dobrega, pa četudi je to v obliki javnega dela na področju socia-le, kulture ali turizma, kar je (kljub ne strinjanju spet nekaterih) prav tako potrebno za življenje občine, kot komunala ali katerokoli drugo področje. Seveda ne krivim nikogar, saj sem kristjan, ker pa živimo v demokraciji, bi pa povedal, daje tudi to pokazatelj teženj nekaterih po ohranjanju starega jugoslovanskega stanja in beg pred odgovorno oživitvijo prave demokracije, ki temelji na skupnosti enakopravnih in spoštovanju mavrice različnosti, zaradi katere se je naša domovina tudi osamosvojila. Prepričan sem, da bo v nas tudi v prihodnje zmagal razum in da bomo tudi v prihodnje uspešno prenašali posamezne odgovornosti iz nekdanjih svetov KS (v katerih se ljudje menjajo) na posamezne občane, ki so to delo sposobni samostojno opravljati v korist kraja občine, barja in domovine in se bodo lahko s tem v prihodnosti tudi preživljali. Skrajen čas je že, da si to v sebi dopovemo in privoščimo vsem ostalim, ter tako postanemo ena skupnost ne samo na papirju pač pa tudi v praktičnem življenju. Čeprav nam bivanje v svobodni domovini nudi skoraj vse možnosti sobivanja, raje večina žal ostaja na eni ali drugi strani starega sistema. S takim obnašanjem pa zamujamo neponovljive priložnosti graditve in razvoja skupnosti kot celote na vseh ravneh. Talente torej zakopavamo vsak v svojo luknjo, namesto da bi trgovali z njimi. Kot da bi bilo tako težko razumeti in zamenjati starega člo- veka v sebi z novim. Ker tega ne more storiti nihče namesto nas samih, je torej tudi vsak posameznik odgovoren za kvaliteto bivanja v lastni skupnosti. Ob enakonočju poudarjam soseščino, kot prvo širšo skupnost, kjer se lahko družinsko delo nadgradi ali popači in podre. Zakaj se kar nekako bojimo dobrih med sosedskih odnosov? Zato, ker je namesto odpuščanja - maščevanje in namesto medsebojne pomoči - privoščljivost v slabem. Tam pa, kjer so sosedje sposobni stopiti v nov čas, se mednje vrača zaupanje in s tem nove vsem koristne dimenzije sobivanja, katere zagotavljajo varno in mirno življenje vsem brez izjeme. To pa seveda velja za vse skupnosti! Pojasnilo v zvezi z nakupom Hojine vile in drobilca V zapisniku sveta KS Preserje so se pojavile trditve o nesposobnosti občinske uprave, nihče pa mi ni prinesel iz zemljiške knjige zagotovila, da je bilo mogoče do sedaj (zaradi novih meritev funcionalnega zemljišča in ob tem sprememb parcelnih številk, kjer stoji vila,) prepisati to lastnino na občino. 21. marca je cenilec dopolnil cenitev in naš odvetnik pripravil vse potrebno za podpis pogodbe. Sredstva za nakup pa so rezervirana še iz lanskega leta. Vzrok za zastoj projekta v kamnolomu Preserje pa je v tem, da občinski svet ni sprejel ustreznega sklepa, ker ni bilo dogovora s sosedi in je tudi v tem primeru trditev o nesposobnosti občinske uprave neutemeljena. Povečana pravna moč občine Pravna problematika občin je nova, specifična in nedorečena. Zato je tudi težko najti dobre tovrstne strokovnjake. Na sejah sveta se je zato kar nekajkrat pojavljala prav zahteva po izboljšanju te veje uprave. Po vztrajnem iskanju mi je torej uspelo najti pravobranilca g. Benjamina Turka in odvetnika, njegovega sina g. Andreja Turka. Naj pa povem, daje zastopanje v vsakem primeru učinkovito le takrat, ko nastopamo enotno in z jasnimi skupnimi zahtevami tako s strani občinske uprave kot občinskega sveta. Tega razuma in moči pa imamo vsi vpleteni hvala Bogu dovolj. Za tiste, ki se z menoj ne strinjajo Čeprav si prizadevam s svojim delom in pisanjem ustreči vsem ljudem, se dobro zavedam, da nisem popoln, prav tako kot ni popoln noben človek. Tudi zato vse neprestano vabim k sodelovanju, saj izkoriščam modrost, da več glav več ve in tudi to, da so nam skupnosti dobronamernih ljudi še kako potrebne in koristne na vseh področjih. Prav tovrstna sodelovanja prinašajo mir in največji napredek vsem. Tovrstno pojmovanje županstva je že rodilo sadove, to pa -kot je videti - ni vsem všeč. Lahko bi razumel je, da nekatere moti že napisana beseda in še bolj konkretni uspehi v skupnostih. Manj razumljivi pa so temelji te opozicije, saj slonijo na ohranjanju levega ali desnega nacionalizma, ki škodljivo cepi naše ljudi v vseh skupnostih. Prav to pa ne more prinašati dolgoročne vizije razvoja, pač pa le oživlja in ohranja star sistem vladavine človeka nad človekom. To pa istočasno tudi pomeni premik Slovenije izpred vrat Evropske skupnosti v vrsto zadaj za Srbijo in Albanijo ter torej pred revolucijo. Spoštovane bralke in bralci. To pišem zato, da bi bolje razumeli pomembnost teh časov za nas in naše potomce, torej domovino. Smo na razpotju med starim (oblast posamezne skupine) in novim (soodločanje sodelavcev v posamezni skupnosti). Seveda ne želim nikogar strašiti, želim pa, da neprestano ohranjate in krepite tisto lastno modrost, katero ste izkazali že nekajkrat na volitvah. Vabim vas torej k nadaljnjemu spremljanju razvoja naše občine in sodelovanju po vaših močeh v lastnih soseščinah. Moja prva naloga pa bo tudi v prihodnje ta, da bo sodelovanje med vsemi voditelji v občini kljub svobodnemu delovanju vsakega posebej, čimbolj podobno dobrim odnosom v družini. Prav to bo najlepši zgled in praktičen primer sodelovanja vsem ostalim. Vsem, ki me hočete razumeti in mi na katerikoli način pomagate se iskreno zahvaljujem. Od tistih pa, ki napisanega nočete niti brati in ne razmeti pa želim obilo razumevanja do svobode drugače mislečih. Vsem brez izjeme pa želim obilo zdravja notranjega miru in zadovoljstva. Dekle, žena, mati, soseščina, občina domovina. Od vsega naštetega pričakujemo toploto in nežnost podobno materini ljubezni in ne hladu in hinavščini podobni ruski mačehi. In kdaj bomo to v doživeli? Takrat, ko bomo pozabili na delitve črnih in belih...moških in žensk, ter postavili na prvo mesto v vseh skupnostih družinske zakonitosti, prepletene z ljubeznijo vseh članov. Besede svetega očeta Janeza Pavla II. ob obisku v Sloveniji so se v celoti ujemale z napisanim in nas potrdile v pravilnosti razmišljanja. Poglejte tudi naši otroci bi radi živeli v toplem objemu. Tega pa nam uspe ustvariti in negovati le v skupnostih, prepletenih s prijateljstvom in sožitjem po zgledu materinske ljubezni. Zaradi naše nepopolnosti, so nam naši predniki ohranili ideale, h katerim so se zatekali v varstvo pred hudim. Naš največji zgled je mati Marija. Vredna je spoštovanja, saj bomo prav od njenega poroda kmalu našteli 2000 let, pa še ni pozabljena, čeprav je bilo v ta namen porabljene že veliko na drugih področjih prepotrebne energije. Seveda pa so tudi tu samo besede prazne. Veljajo le dejanja. Na Brezovici jih je kar nekaj, saj s skrbjo za družine zajamemo prav vse. V vrtcih pomagajo pri vzgoji starši. Družinska srečanja so vsaj dvakrat na mesec. Ustanovljen je nov ženski pevski zbor in vsak teden je v vsakem kraju rekreacija. Tudi starejši so približali svoja društva ljudem in skupaj z mladimi prepletajo kito prijateljstva. Za dobro sprejemamo vse datume in vse priložnosti. Tako 8. marec, 25. marec, kot tudi celoten mesec maj- Marijin mesec -mesec mladosti in ljubezni in seveda tudi vse druge priložnosti. Naj zaključim z željo, da bi vse bralke in bralci spregledali in se nikjer nič več ne delili po nepotrebnem med seboj. Stopimo torej skupaj in bodimo ena družina! Vsem pa, ki ste te lepote že okusili, iskreno čestitam in želim vse dobro. Drago Stanovnik Rože za. go. Svetlano Makarovič v OŠ go. Milo Kačičevo v OŠ Preserje Brezovica. in v GD Brezovica Marljive članice in člani DU Brezovica, ob pripravi razstave ročnih spretnosti in kulturnega programa. Rakitna dobila nov poštno - turistični urad V petek 7. marca je bil v Rakitni velik dogodek. Odprla so se vrata Turistično informativnega urada in obenem oddelku pomožne pošte Preserje. Ob navzočnosti predstavnikov občine Brezovica, pošte Slovenije, Telekoma ter predstavnikov KS Rakitna je spregovoril predsednik KS Bojan Borštnik. V pozdravnem nagovoru je omenil tudi pomembnost odprtja oddelka pošte, saj so bili Ra-kičani oddaljeni od najbližje pošte več kot 10 km. Pa tudi velikega pomena bo Turistični urad, saj je to zelo pomembno za razvoj turizma na Rakitni. Učenci so izvedli kratek kulturni program, spregovorila pa sta tudi župan Brezovice Drago Stanovnik in direktor pošte Slovenije. Nato pa je Meta Janša Sus-man svečano prerezala trak otvoritve novega poštno - turističnega urada na Rakitni. S.S. Občina Brezovica Krajevna skupnost Rakitna Turistično-informativni urad Rakitna Rakitna 140 Telefon in telefaks: 061/650-082 Spoštovani! Vabim Vas, da obiščete Turistično-informativni urad Rakitna in da tudi tako skupaj polepšamo in popestrimo Rakitno. Svoje zamisli, predloge, kritike ali pohvale pa lahko zapišete in jih oddate v poštni nabiralnik. Vabljeni vsi, ki imate kakršnekoli želje ali predloge pri oblikovanju naše prelepe rakiške planote. Marjetka Susman-Janža Vsem materam in ženam, ki jih imamo radi Bolj varna pot Kot vsako leto smo tudi letos našim mamam in vsem ženam z ljubeznijo v svojem srcu, pripravili ob prazniku materinskega dne prireditev njim v čast, ki je bila v soboto, 22. 3., ob 18. uri v dvorani OŠ Rakitna. Program je bil bogat, poln otroške ljubezni in iskrenosti. V pripravi prireditve so moči združili vrtec pod vodstvom ge. Martine Susman in ge. Maše Mazi, učenci OS pod vodstvom ge. Marije Bezek in ge. Cvetke Krulc ter Kulturno društvo z mlajšo dramsko skupino pod vodstvom gdč. Marte Kovčič in plesno skupino, ki jo vodijo gospodične Nina Bizjak, Valentina Česen in Maja Debevec. Nastopili pa so še mladi glasbeniki, ki vsako leto bolj in bolj navdušijo poslušalstvo. Tako je program s svojo vsebino zapolnil tisti trenutek, ko lahko naše mame podoživljajo našo ljubezen do njih. Prireditev je tudi letos spremljala razstava ročnih del rakiš-kih žena. Razstava je predstavljala velik obseg že skoraj umetniških del mater, ki si še vedno lahko najdejo trenutek tišine in miru, da si življenje izpolnijo s tkanjem, kiparjenjem, fotografiranjem, slikanjem, risanjem, klekljanjem, pletenjem, izdelovanjem gobelinov in še in še bi lahko naštevali, s čim te žene natikajo bisere svoje ljubezni in naklonjenosti na nitke življenja. V trenutkih, ko se najde čas za sprostitev, se pokažejo smisel in talent, vse tenkočutnosti, natančnost ter vse vrline, ki jih žene in matere še kako potrebujejo v vsakodnevnem življenju. Ta dela niso narejena posebej za razstavo, temveč so plod tihih in razmišljujočih trenutkov žena v Rakitni. Ta prireditev in razstava ni bila namenjena le ženam, ki ustvarjajo z rokami in si za- služijo vse pohvale in zahvale, temveč tudi vsem ženam, ki ustvarjajo s svojim srcem, besedami in toplino in so prav tako deležne našega občudovanja in hvaležnosti. Razstava je bila odprta tudi naslednji dan, ogledalo si jo je veliko ljudi, prav tako je bila prireditev zelo obiskana. Praznovanje pa se ni zaključilo s prireditvijo, ampak so člani Gasilskega društva Rakitna pripravili pogostitev v gasilskem domu, kamor so bili povabljeni vsi, da se v prijetnem vzdušju nadaljuje pomenek med ženami. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem gasilcem, da so se še tretje leto zapored polrudli in nas razveselili. Zahvala gre tudi vsem gospodinjam iz Novakov, kulturnim delavkam za pripravo razstave in g. Dragu Stanov-niku za lepe besede ob zaključku prireditve. Vsako leto, ko pride čas pomladi in z njo materinski dan in vsi ali čestitamo svojim mamam ali jim kaj lepega podarimo ali jim pripravimo lepo prireditev, se vprašam, kakšen je moj/naš odnos do mame čez leto, ali smo potrpežljivi kot je ona velikokrat,... In potem pomislim, da bi tak praznik moral biti vsak dan. Pa naj tudi bo v naših srcih, in tako bomo svojo hvaležnost in ljubezen lahko vračali našim mamam vsak trenutek. Taki prazniki pa so vseeno potrebni, da iz pozabljenosti in rutine vznikne trenutek pozornosti in ga obnavljamo znova in znova. Pa naj dodam še lepo misel, ki sojo v čestitki dobile vse mame v Rakitni od otrok: »Naj se trenutek sreče spremeni v večnost in naj se tegobe spremene v trenutek!« To naj bo tudi moto za naslednje leto do materinskega dne. Alenka Kovačič OBVESTILO Ženski pevski zbor Brezovica in učenci glasbenih šol vabijo na koncert PRŠVA JE TA LUB VIGRED v soboto, 12. aprila 1997 ob 20.00 v Domu krajanov Vnanje Gorice KULTURNO DRUŠTVO RAKITNA VABI V soboto, 12. 4. 1997, ob 18.00 uri bo KD Menišija iz Begunj igralo igro VERIGA — delo Frana Šaleškega Finžgarja. Igra bojjredstavljena v treh dejanjih. Pridite v dvorano OS Rakitna. Vabljeni! Občina Brezovica Krajevna skupnost Rakitna Turistično-informativni urad Rakitna Rakitna 140 Telefon in telefaks: 061/650-082 Obvestilo Obveščamo vse krajane in lastnike vikendov, da se pripravljamo na razširitev telefonskega omrežja na Rakitni. Vsi, ki bi vas zanimal nov priključek, se oglasite osebno v Turistično-informativnem uradu Rakitna, Rakitna 140, ali po telefonu na številko 061/650-082 v dopoldanskem času. Marjetka Susman-Janža Hišniku, ravnatelju in njegovi pomočnici se imamo zahvaliti, da opravljajo novo vožnjo med OŠ Brezovica in po Novi poti do konca. S tem je pot do šole veliko hitrejša in varnejša. Tudi vključevanje v promet iz ceste v Radno na Tržaško, pri vrtcu na Brezovici, je silno nevaren, tako da seje tu zgodilo že veliko nesreč. Ob pomoči domačinke nam je uspelo privabiti policaja vsaj v jutranjih urah. Podrobneje pa bo problem predstavljen v prihodnji številki. Takole pa si sosedje pomagamo pri urejanju skupnih površin in ceste na Brcih Društvo mladih z Brezovice vabi na predavanje TOMA KRIŽNARJA: S KOLESOM MED INDIJANCI, ki bo v soboto, 5. aprila 1997 ob 20. uri v Domu krajanov Vnanje Gorice. Vstopnina je 500 tolarjev. se je očka KUD Janez .Talen in bivša ZKO Ljubljana Vič vabita na revijo dramskih (gledaliških) skupin iz bivše občine Vič, ki bo v prostorih KUD-a Janez Jalen v Notranjih Goricah. Revija bo v soboto, 5. aprila, ob 20. uri Na reviji bo uprizorjena naša predstava Rodil se je očka, predvi- doma zadnjič. Na reviji bodo podeljena priznanja za uprizorjene predstave in priznanja nekaterim posameznikom. Po predstavi bo družaben večer z vsemi sodelujočimi. Na revijo ste vabljeni vsi, saj vstopnine ni. KUD Janez Jalen Notranje Gorice-Plešivica, vabi k sodelovanju vse, ki jih veseli delo amaterskem odru. Igralce in odrske delavce. na Janez Petrovčič in Sašo Ignjatovic državna prvaka v dvojicah Na šestem državnem namiznote-niškem prvenstvu za člane in članice je bilo kar precej presenečenj. Nastopilo je 84 igralcev in 37 igralk iz 28 klubov. V športni dvorani tretje osnovne šole v Murski Soboti je potekalo šesto državno namiznoteniško prvenstvo za člane in članice posamezno in za dvojice, katerega je zelo dobro pripravil namiznoteniški klub Moravske Toplice Sobota. Zaradi bolezni nista nastopila državna repre-zentanta Petra Dermastja in Gregor Škafar, toda kljub temu je bilo tekmovanje zelo zanimivo in presenečenj ni manjkalo. Med dvodnevnim tekmovanjem so se zgodila številna presenečenja, kajti nihče izmed starih prvakov, tokrat predvidenih posameznikov ali dvojic, ni osvojil naslova državnega prvaka. Pri moških posamezno seje v pol-finale uvrstila pričakovana četverica, kjer pa sta bila izločena štirikratni državni prvak Smrekar in Ignjatovic. Nekoliko presenetljivo, toda zasluženo je Štefan Kovač v finalu premagal Komca in tako drugič postal državni prvak. Pri žen- skah je največje presenečenje pripravila Mojca Guzelj, ki je v polfi-nalu premagala Polončičevo, v finalu pa lansko državno prvakinjo Todorovičevo. Do presenečenja je prišlo pri moških dvojicah, saj sta se v finale nepričakovano uvrstila Radgonča-na Rihtarič - Benkovič, ki sta premagala par Pavič - Grbič. Janez in Sašo sta v polfinalu, ki je bil pravzaprav finale, z odlično igro premagala par Kovač - Benko, v finalu pa sta le potrdila, da sta najboljša, in osvojila državni naslov. V ženskih dvojicah pa sta slavili Helena Halas in Darja Baje iz Nove Gorice. Pri mešanih dvojicah sta prvo mesto osvojila brat in sestra Sašo in Zvezdana Ignjatovic, ki sta v finalu premagala par Reflak - Čehovin. Janez Petrovčič zaradi bolezni Petre Dermastja v tej panogi ni nastopil, tako pa je ta odličen par prepustil možnost drugim, da posežejo v boj za odličja. Janez Petrovčič in Sašo Ignjatovic ob podelitvi pokalov in medalj najboljšim. PLANINSKO DRUŠTVO PODPEČ-PRESERJE Načrti za leto 1997 Člani planinskega društva Pod-peč-Preserje so imeli 14. marca 1997 svoj občni zbor. Pregledali so poročila o dejavnostih v preteklem letu ter podali program dela za letošnje leto. Minulo planinsko sezono je zaznamovalo precej kislo vreme, zato so pripravljalci izletov le s težavo uresničevali zastavljene cilje. Ker so bili nekateri zelo privlačni izleti odpovedani zaradi slabega vremena, so prestavljeni v letošnjo sezono. Izkazali so se predvsem najmlajši planinci, ki so pod vodstvom Andreje Molek in Katarine Susman uspeli uresničiti vse načrtovane izlete. V letošnjem letu planinci načrtujejo obnovo nekaterih planinskih poti, zlasti kažipotov na važnejših prehodih, obnovo doma na Krimu in koče na Kavču. Organizirana bodo tudi predavanja za člane ter izobraževanje mladih v Bavščici pri Bovcu. Okrepljeno bo tudi sodelovanje z učenci osnovne šole Preserje in malčki vzgojno-varstvenega zavoda Jezero. Zaradi nekaterih denarno zahtevnejših opravil društvo vseh stroškov ne bo moglo kriti samo. Tu je na potezi občinski Odbor za družbene dejavnosti, ki bi moral tudi planince močneje podpirati. Planinarjenje res ni vrhunski šport, je pa močna povezovalna dejavnost. Izlet v gore je lepa priložnost, da bolje spoznamo sovaščane, s katerimi se vsak dan le bežno pozdravljamo na cesti, ali pa še to ne. Na občnem zboru je bil soglasno sprejet tudi naslednji načrt izletov za leto 1997: 27. april - Košenjak, 1. maj - srečanje na Krimu, 11. maj - Dobrča, 22. junij - Vogel, 5. julij - Skuta, Turška gora, 13. julij - Creta Forata (Italija), 10. avgust - Sonnblick (Avstrija), 17. avgust - Triglav, 13. september - Krn, 21. september - pohod na Krim in 11. oktober - Uršlja gora. Za nekatere izlete bo organiziran prevoz s posebnim avtobusom. Za tiste, ki dvomijo v svojo telesno pripravljenost, je vedno na voljo tudi lažja tura v bližini glavnega cilja. V kolikor bodo člani društva izrazili željo, bo dodatno pripravljen še izlet na Oktoberfest v Mnchen. Člani društva naj bi imeli posebne ugodnosti na vsaj dveh izletih (brezplačen prevoz). Na vse izlete ste vabljeni tudi tisti, ki niste člani planinskega društva. Prijave za izlete sprejema Marko Goršič, dopoldne na telefon 485-535, zvečer pa na telefon 631-175, do pet dni pred posameznim izletom. Pri njem lahko dobite tudi podrobnejše informacije. Rok Nagodc Ženske ženskam »Ženske ženskam in ostalim« je bila nosilna misel koncerta, namenjenega materam in ženam, kije dosegel svoj namen v soboto, 15. marca v nabito polni dvorani gasilskega doma na Brezovici, Ženski pevski zbor Brezovica, ki ga vodi zborovodja Sonja Sojer, je bil glavni organizator tega večera. V goste je povabil vsem znano glasbeno družino Avšič in gostjo večera, pesnico in igralko Milo Kačič. Vzdušje v dvorani pa so popestrile izbrane slike slikarke samo-rastnice Dagmar Lukač in Sabine Turšič. Pevski zbor je za ta večer izbral pesmi, posvečene materinski tematiki in prihajajoči pomladi. To je bil za zbor prvi javni nastop, odkar so se pevke novembra prvič zbrale in nadaljevale tradicijo nekoč že delujočega dekliškega zbora. Tokrat so med občinstvom sedeli tudi njihovi možje in otroci, ki so, poleg drugih, bučno potrdili njihovo petje. Mila Kačič je z neposrednostjo predstavila svojo mladost in nas ob branju pesmi seznanjala z dogodki svojega življenja. Marsikateri poslušalec ji je molče pritrdil, z bogatim ploskanjem in lepim šopkom pa jo je nagradila preostala množica. Vse navzoče je pozdravil tudi župan Drago Stanovnik in zaželel novorojenemu ženskemu pevskemu zboru tudi vnaprej obilo tako kakovostnih nastopov, pohvalil pa je tudi vse ostale, ki se trudijo za napredek kulturne dejavnosti v občini Brezovica. Po uradnem delu so se nastopajoči zbrali še na pogostitvi in sproščenem klepetu, kjer so svoje pevske sposobnosti pokazali tudi možje. Meta Kastelic Preserski šolarji skrbijo za okolico Pomlad nas je razveselila z lepimi zelenimi barvami, živahnim žvrgolenjem ptic in toplimi sončnimi žarki. Delo na poljih in vrtovih je priklicalo tudi zadnje omahljivce, ki so še računali na snežne padavine. Zadnji teden marca sem bila na obisku v osnovni šoli Preserje, kjer se je v okolici šolskega poslopja dogajala obilica zanimivih stvari. Učenci sedmih razredov so bili zatopljeni v delo, saj jim skrb za lepoto šolske okolice ni tuja. Kdo pa si želi hoditi v šolo, kjer bi na zelenicah naleteli na smeti ali pa na drevju ne bi odgnal niti en cvet? Pod mentorstvom izkušene pedagoginje in ljubiteljice narave Minke Goršič so posadili mlada drevesca, obrezali okrasno grmovje, pometli in očistili okolico, za nameček pa so močni fantje pomagali hišniku Stanetu odvažati kamenje, ki se je nabralo ob gradnji šolskega igrišča. Posnemanja vreden je zgled,. da učenci sami skrbijo za okolico in prostore, kjer se gibljejo, saj tako znajo ceniti svoje lastno delo in tudi delo drugih. V pogovoru z ravnateljico Francko Selan izvem, da imajo v šolskem načrtu tri dni na leto posvečene okoljevarstvenim akcijam in da se učenci zelo radi odzivajo nanje. Nekatere mame celo preko svojih otrok pošljejo sadike in tako odobravajo delo šolskih mentorjev. Posajene lončnice in grmički se bodo učencem kmalu oddolžili z lepimi cvetovi in prijetnim vonjem, vsak obiskovalec osnovne šole Preserje pa bo občutil topel sprejem ob prihodu na njihovo šolo. Na obisku sem bila Meta Kastelic Namiznoteniški klub Preserje PIONIRJI NAMIZNOTENISKEGA KLUBA PRESERJE Osvojili tretje mesto na ekipnem prvenstvu V Zalogu je v soboto, 8. in nedeljo, 9. februarja potekal zaključni turnir ekipnega državnega prvenstva za pionirje. Na turnir se je uvrstilo osem najboljših pionirskih ekip v Sloveniji. Ekipa namiznoteniškega kluba Preserje je igrala v skupini z ekipami iz Logatca, Murske Sobote in Izole. Drugi dan smo premagali ekipo domačega Grajana z izidom 4 proti 3 in tako osvojili tretje mesto. Ob tej priliki bi se radi zahvalili vsem članom ekipe, ki so vsak po svojih močeh prispevali k velikemu uspehu. Turnir je bil izjemno naporen, saj je potekal vso soboto in nedeljo. Za ekipo namiznoteniškega kluba Preserje so igrali: Gregor Legiša, Benjamin Rogelj, Aljaž Debevec, Tilen Repar in Blaž Zalar. Namiznoteniški klub Preserje Brunarica na Jezeru požgana Komaj so pripihale pomladanske sape, že seje zgodaj zjutraj kot že nekoč prej vnela zna- na brunarica na Jezeru. Vzroke za požar še raziskujejo, vendar je nekaj sledov, da je požar zakrivila električna napeljava. Zdaj njeni žalostni ostanki štrlijo v nebo. Vsekakor je ob urejenem kopališču, ki je prejemalo tudi splošno priznanje za urejenost in čistočo, to pred začetkom kopalne sezone velika škoda. Potrjena ustanovitev medobčinskega urada za kulturo Brezoviške občinske svetnice in svetniki so na svoji marčev-ski seji sprejeli sklep, da se vzpostavi medobčinsko usklajevanje za kulturo. Medobčinski urad za kulturo bo imel sedež na Novi poti 5 v Vnanjih Goricah, s telefonsko številko 651-232. Na tem naslovu bo sprejemal vse pobude in vprašanja, ki so povezana s kulturnim življenjem v občinah na področju Ljubljanskega barja in Polhograjskih dolomitov. Pozivamo vsa kulturna, ljubiteljska in druga društva, organizacije, samostojne in akademske umetnike ter samorastnike na vseh področjih, da nam posredujete svoje podatke. Veseli bi bili tudi vaših letnih programov in koledarjev prireditev, katere bi skupaj popestrili in jih predstavili občilom. Če načrtujete kakršnokoli prireditev ali zabavni dogodek, nas o tem, prosimo, obvestite; radi vam bomo pomagali. V želji po skupnem sodelovanju, ki bo v dobrobit vseh ljudi in skupnosti, vam predstavljamo naš program, katerega bomo z vašo pomočjo lahko bogatili in širili. V začetku aprila pripravljamo srečanje s predstavniki društev, kulturnimi delavci, dejavnimi umetniki in drugimi, ki jim ni vseeno, kakšno kulturno izročilo bomo pustili svojim zanamcem. Dosedaj se je že velikokrat izkazalo, da uspešno delujejo predvsem tisti, ki strnijo svoje znanje in izkušnje ter stopijo skupaj in si medsebojno pomagajo. S tem zajamejo tudi večji krog ljudi in njihovih zanimanj, saj se le tako morejo kosati z drugimi, ki delujejo na enakem področju. Program medobčinskega urada za kulturo Z vašo pomočjo bomo lahko: - izdelali natančen popis društev, organizacij, samostojnih in akademskih umetnikov, samorastnikov ter drugih kulturnih delavcev na vseh področjih; - vodili in dopolnjevali koledar prireditev; - obveščali občila o prireditvah in prirejali tiskovne konference; - povezovali in spodbujali novoustanovljena društva, odkrivali mlade talente; - nudili pomoč in svetovanje pri organizaciji prireditev; - izdelovali predstavitveno gradivo za prireditve in oglaševanje; - navezovali stike s podobnimi uradi v Sloveniji in tujini oziroma skrbeli za mednarodno sodelovanje; - razpisovali razne natečaje za spodbujanje ustvarjalnosti; - se povezovali z osnovnimi šolami, vrtci, društvi in drugimi skupinami, ne glede na starost in usmeritev, šlo bo torej za skupne podvige; - prirejali predstavitve kulturnikov; - organizirali koncerte glasbenih skupin; - vodili kulturne delavnice pod mentorstvom izkušenim animatorjev (v času šolskih počitnic); - prirejali slikarske razstave, književne večere, predavanja ob diapozitivih, okrogle mize o perečih problemih ter - vodili arhiv in shranjevali dokumentacijo. Gotovo se vam je utrnila še kakšna zamisel, zato vas naprošamo, da vse svoje želje in predloge sporočite na naslov: Medobčinski urad za kulturo, Nova pot 5, 1357 Notranje Gorice ali na telefon 651-232 oziroma telefaks 653-223. Meta Kastelic Uradne ure MEDOBČINSKEGA URADA ZA KULTURO SO: PONEDELJEK: 9. — 11. ure SREDA: 16. — 18. ure PETEK: 9.— 11. ure Uradne ured Upokojenskega društva Tulipan: TOREK: 10. — 11. ure Uradne ure KS Vnanje Gorice: TOREK: 16. — 17. ure Rakiška mladina znova dokazala, da ji je gledališka dejavnost pri srcu Dne 22. februarja smo lahko v dvorani osnovne šole Rakitna prisostvovali premieri gledališke igre z naslovom Park, ki sojo odigrali Lenoritisi. Da ne bi prišlo do pomote, naj zapišem, da so Lenoritisi mlada dramska skupina pod vodstvom Alenke Kovačič. Po štirih letih je to prva gledališka predstava domačih igralcev, ki pa pridno sodelujejo tudi na vsaki drugi kulturni prireditvi v domačem kraju. Igra je bila dvodejanka, komedija, ki jo je spisal Matjaž Javš-nik. Med odmorom so za popes- tritev poskrbeli mladi plesalci iz plesne skupine Blue sky. Mislim, da smo Rakičani lahko ponosni na svojo mladino in upamo, da bodo ostali še naprej zvesti kulturnemu življenju in udejstvovanju pri različnih dejavnostih tako na kulturnem kot tudi na družabnem področju. Želimo jim še veliko uspehov, takšnih, kot so jih bili deležni njihovi starši, stari starši in vsi, ki imajo zasluge za bogato zgodovino kulturnih dejavnosti na Rakitni. Breda Kovačič VARSTVO OKOLJA IN KOMUNIKACIJA STA TEMELJ VZPOSTAVLJANJA ZAUPANJA Ali smemo zaupati družbi Fenolit? Vprašanje varstva okolja postaja vse bolj samoumevni del vsakdanjega življenja, interpretacija tega vprašanja postaja izziv tako za podjetja kot za okolje, v katerem podjetje živi in deluje. Nekoč se je ugled podjetja meril samo s številkami, danes pa se ugled meri tudi z »enotami« skrbi, ki jo podjetje namenja za okolje; to ni premoženje, ki se ga lahko prikaže v letni bilanci, je pa včasih najpomembnejše premoženje, ki ga podjetje ima. V Fenolitu se zavedamo, da se moramo pravilno in strokovno odzvati na naraščajoče pritiske okoljevarstveni h organizacij, ki upravičeno zahtevajo, da se upoštevajo okoljevarstveni standardi; prav tako je potrebno s pravilno izbranimi kom-nunikacijskimi orodji sporočati javnosti, kaj vse smo v podjetju naredili za zagotovitev tega, da ne bo prihajalo do prekomernega obremenjevanja okolice kot posledice njegovega delovanja. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z odnosi z javnostmi, ugotavljajo, da obstajata dve glavni oviri pri učinkovitem in uspešnem komuniciranju glede okoljevar-stvene zavesti podjetij. Prva je verodostojnost tistega, ki komunicira, saj je sprejemljivost informacije v največji meri odvisna od verodostojnosti vira, in druga, da podjetje ne zna ali noče komunicirati. Dejstvo je, da bodo ljudje ob odsotnosti formalne komunikacije potrebo po informaciji zadovoljili pri neuradnih virih informiranja in tako se mlini za premlevanje govoric začnejo vrteti z namenom, da bi zapolnili vrzeli, ki nastajajo s pomanjkanjem informacij. To je lahko nevarno, saj se potem pojavijo popačene informacije, ki so lahko pretirane, nepopolne in celo zgrešene. Glede na to, da je bilo v februarski številki Našega časopisa objavljeno pismo g. Okraj-ška, ki obravnava problematiko vode, odbor za ekologijo in infrastrukturo pri Občinskem sve- Črta, ki deli tveganje v okolju od nevarnosti za okolje, je zelo tanka. Nobeno okolje ni varno pred vplivi zapletenih ekoloških nevarnosti. Strategija spopadanja s takšnimi nevarnostmi pa lahko temelji samo na pripravljenosti za dialog med podjetjem in lokalno skupnostjo ter na vzajemnem razumevanju ciljev in potreb podjetja ter ciljev in potreb okolja. Odprtost podjetij in odprtost okoljevarstvenih skupin, pripravljenost za minimalno razumevanje je pomemben pogoj za poslovanje v današnjih časih. Podjetja pa bodo morala spoznati, da so prave komercialne prednosti v čim-boljšem okoljevarstvenem delovanju, ki pa mora biti očitno in komunicirano, saj ljudje čutijo potrebo, da so obveščeni o bistvenih korakih, ki jih je podjetje naredilo za izpolnitev svoje odgovornosti do okolja. Sprejemljiv industrijski razvoj občine in varstvo okolja si podajata roki in potrebno seje premakniti od soočanja s problemi h konstruktivnemu dialogu in sodelovanju. Družba Fenolit se trudi vpeljati ekološki program pri svojih delovnih procesih in produktih, odločila seje za strategijo čistejše produkcije in se želi osredotočiti na zmanjšanje vplivov na okolje skozi ves življenjski krog proizvoda, od stanja surovin do končne prodaje. Glede na dejstvo, da se okoljevarstveni normativi stalno izboljšujejo, ni va- Uredništvo Našega časopisa lahko pokličete tudi na mobitel številka 0609/650-186. PREJELI SMO: tu Občine Vrhnika objavlja redno letno poročilo o sistematskem zdravstvenem nadzoru nak kvaliteto pitne vode, ki vsebuje odgovor na to. POROČILO 0 SISTEMATSKEM ZDRAVSTVENEM NADZORU NAD KVALITETO PITNE VODE IZ VODOVODA VRHNIKA-BOROVNICA-BEVKE ZA LET01996 Zavod je izvajal sanitarno higienski nadzor nad kvaliteto pitne vode in stanjem vodovoda Vrhnika-Borovnica-Bevke na podlagi obstoječe zakonodaje in strokovnih navodil. Delo je potekalo po letnem programu. Program nadzora je obsegal sanitarno higienske preglede zajetij pitne vode (z ožjo okolico), preglede vodohramov (rezervoarjev) in drugih vodnih objektov in naprav. Za ugotavljanje kakovosti vode so bile opravljene sanitarno higienske preiskave vzorcev vode. Preiskave so zajemale organoleptične preglede, terenske meritve ter fizi-kalno-kemijske in mikrobiološke analize vzorcev vode. Vzorci vode so bili odvzeti iz zajetij in drugih vodnih objektov ter iz vodovodnega omrežja. Zavod je sproti dajal ocene kakovosti vode ter mnenja, predloge in smernice za kvalitativno in kvantitativno izboljšanje preskrbe s pitno vodo. KAKOVOST PITNE VODE IN OCENA Mikrobiološka kakovost: mikrobiološko je bilo preiskanih 119 vzorcev vode. Higiensko neprimerni so bili 4 vzorci, odvzeti iz omrežja. Kontrolni pregledi so pokazali, da je prišlo do manjšega onesnaženja vode v hišnih omrežjih zaradi neustre-nega vzdrževanja izlivk. Napake so bile sproti odpravljene. Voda je bila mikrobiološko kakovostna. Uporabniki so bili oskrbovani z naravno (neklorirano) vodo. Fizikalno-kemijska kakovost: fizikalno kemijsko je bilo preiskanih 55 vzorcev vode. Vsi vzorci so bili higiensko neoporečni. Pri vseh pregledih je bila voda organoleptično ustrezna. Rezultati preiskav kažejo, da voda ni bila obremenjena s kemičnimi kontaminenti in da ima stabilne lastnosti. Pri kemijskih analizah je bilo opravljenih še 11 preiskav na vsebnost fenolnih snovi v vodi. rovanje okolja nikoli v celoti zaključeno. Tega se Fenolit zaveda in se na izboljšave tudi stalno pripravlja. Sedaj mu preostaja samo še, da javnosti predstavi svoje cilje in ukrepe. Vredno pa se je spomniti, da učinkoviti odnosi z javnostmi, ki se osredotočajo na tako kompleksna in zelo pereča vprašanja, kot je varovanje okolja, vključujejo nenehen proces graditve zaupanja med vsemi vpletenimi. V ta proces, pa sta vključena najmanj dva... Ali je-druga stran pripravljena za vstop v ta proces pa se bo izkazalo že kmalu, morda že jutri. Ivan Mohar Za čistejše okolje Podjetje Fenolit, d.d., je na izredni seji občinskim svetnikom predstavilo cilje in namene ureditvenega načrta in nekatere meritve emisij, kijih redno opravljajo sami. Povzetek te predstavitve želimo predstaviti tudi širši javnosti. Leta 1995 so bili v podjetju Fenolit ustvarjeni materialni pogoji (podjetje seje dolga leta po izgubi jugoslovanskega trga bojevalo za preživetje) za dokončanje ekološke sanacije in pri podjetju Primis smo naročili izdelavo novega ureditvenega načrta. Cilj, ki ga družba Fenolit zasleduje z ureditvenim načrtom, je skrb za okolje in varnost borovniškega ekosistema ter predvsem izboljšanje obstoječega stanja varovanja okolja na področju tovarne. Najpomembnejši dejavnik pri obravnavi osnutka ureditvenega načrta je torej varnostno-ekološki vidik oziroma strah pred morebitnim prekomernim obremenjevanjem okolja. Seveda je potrebno strah občanov Rezultati so pokazali, da voda ni vsebovala fenolnih snovi. Stanje vodovoda: tekoče vzdrževanje in upravljanje vodovoda je bilo iz sanitarno higienskega vidika dobro. _Na vodovodnem sistemu so bile tekoče odpravljene napake in nepravilnosti. Objekti in naprave so bili dobro vzdrževani in čisti. V lanskem letu so bili deležni večjih vzdrževalnih del. Na vodovodu sistematično poteka obnavljanje objektov, naprav in vodovodne mreže. Prav tako potekajo nove investicije, in sicer gradnja novih vodovodnih mrež, objektov in individualnih priključkov, ojačitev cevovodov, rekonstrukcije vodovoda in drugo. Dela niso povzročala onesnaženj vode v vodovodnem sistemu in tudi drugače ni prihajalo do večjih motenj v obratovanju vodovoda. Dobro vzdrževanje in upravljanje vodovoda je prispevalo k boljši oskrbi s pitno vodo, tako v kvalitativnem kot kvantitativnem pomenu. Razvoj vodooskrbe načrtuje še nadaljnje izboljšave na vodovodu. Nekatere investicije že potekajo. Območje varstvenih pasov zajetij je bilo delno sanirano (kanalizacija, sanacija divjih odlagališč, organiziran odvoz smeti). Zajetja pitne vode so sedaj bistveno manj ogrožena. Z načrtovano sanacijo bo potrebno nadaljevati. Podlaga za to je sanacijski program, ki ga je potrebno pripraviti čimprej. Ocenjujemo, da so bili uporabniki vodovodnega sistema Vrhnika-Borovnica-Bevke oskrbovani z zdravo pitno vodo. Poročilo izdelala: Danica Kopriva, san. inž. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO - LJUBLJANA glede dogajanja v njihovem okolju, kljub temu daje, strokovno gledano, neutemeljen, razumeti. Razmisliti je treba in s pomočjo strokovnih izsledkov odgovoriti na tista vprašanja, ki so bistvena pri premagovanju tega strahu. Pri obravnavanju teh vprašanj in odgovorov nanje je seveda nemogoče (in tudi nekorektno) zaobiti dejstvo, daje Fenolit nekoč prekomerno obremenjeval okolje. Vendar pa je danes to pomembno predvsem le v smislu ugotavljanja možnih posledic takšnega obremenjevanja okolja. Zaposleni v Fenolitu si upamo trditi, da danes deluje v občini Borovnica nov Fenolit in ne več Fenolit izpred desetih let. Z ekološke perspektive je to popolnoma novo podjetje, ki si je za cilj zastavilo takšno poslovno delovanje, ki okolja ne bo obremenjevalo. Strah pred morebitno ekološko nesrečo povzročajo predvsem vhodne surovine za proizvodnjo, toda končni produkt je ekološko neoporečen. Glavni vhodni surovini sta fenol in formaldehid. V toku proizvodnega procesa seveda prihaja do emisij v okolje. Fenolit pa danes razpolaga z vrhunsko merilno in analitično opremo ter z ljudmi, ki jo znajo uporabljati. Fenolitove ugotovitve o varovanju življenjskega okolja pri vsakdanjem delovanju so naslednje: Voda V primeru razlitja osnovnih surovin bi lahko prišlo do bistveno večjih emisij in s tem do onesnaževanja. Pri normalnem obratovanju, ki ga Fenolit že nekaj let zagotavlja, je to nemogoče v primeru izvedbe načrtov, ki so pripravljeni, v Osnutku ureditvenega načrta pa se ta možnost zmanjša na nič. Meritve iztoka v Borovnišči-co kažejo, da so koncentracije fenola in formaldehida pod maksimalno dovoljeno koncentracijo, ki znaša 0,1 mg/l. Zrak Emisije v zrak se merijo občasno, običajno po trimesečjih oz. takrat, ko pride do pomembne spremembe, npr. v načinu proizvodnje, do nove investicije ipd. Izmerjene emisije v zrak iz posameznih obratov (ventilacija) in skladišč za zadnje trome-sečje preteklega leta kažejo, da so precej pod maksimalno dovoljeno koncentracijo, ki znaša 20 mg/m3. Zemljišče V februarju 1997je bila opravljena analiza zemljine tovarniškega dvorišča. Narejeno je bilo 22 vrtin, in sicer 16 vrtin na globini štirih metrov in 6 vrtin na globini enega metra. Meritve so bile opravljene tudi na mestih dveh starih vrtin. Ugotovljeno je bilo, da koncentracije fenola nikjer ne presegajo mejne koncentracije. Iz teh ugotovitev in iz samega dejstva, da čistilna naprava, ki deluje predvsem na biološkem principu, deluje dobro, sklepamo, da so koncentracije fenola, kljub dokazanim večjim emisijam pred leti, v zemljini pod površino Fenolita minimalne, oz. jih ni. Iz tega razloga obstaja tudi visoka verjetnost, da stara razlitja po tolikih letih ne bodo vplivala na vodni vir. Nekorektno bi bilo zaobiti dejstvo, da sta tako fenol kot formaldehid toksični spojini. Vendar pa je toksičnost spojine definirana z njeno koncentracijo in količino. V primeru podjetja Fenolit pa lahko, vsaj za stanje po letu 1992, z gotovostjo trdimo, da so koncentracije teh dveh spojin v okolju tovarne v tako nizkih koncentracijah in skupnih količinah, da je o toksičnosti zelo težko, če ne že kar nemogoče govoriti. Fenolit, d.d. Gena Kovač Biološko čiščenje fenola v vodah Velik del odpadnih snovi se znajde v vodah, pa naj bodo to odpadne vode, ki nastajajo pri različnih tehnoloških procesih to so industrijske odpadne vode ali odpadne vode gospodinjstev, ki jih imenujemo komunalne odpadne vode. Narava določeno količino teh snovi brez škode sprejme in predela. V vodotokih, jezerih in morjih se organske snovi s pomočjo različnih vrst nižjih organizmov razgradijo. Ta samočistilna sposobnost voda pa je omejena. Pri preveliki količini vnesenih odpadnih snovi je ta proces moten ali pa se z uničenjem življenja v vodi popolnoma prekine. Glede na to razvrščamo vodotoke in stoječe vode na kategorije, ki nam povedo stopnjo onesnaženosti. Samočistilno sposobnost narave oziroma procese, ki se pri tem odvijajo, uporabljamo tudi v bioloških čistilnih napravah. Razlika med dogajanjem v naravi in čistilno napravo je le v tem, daje v naravi količina mikroorganizmov, ki opravljajo čistilno funkcijo manjša. V biološki čistilni napravi pa se vzdržuje velika koncentracija mikroorganizmov, ki so sposobni razgraditi tudi bistveno večje količine organskih snovi. Glede na to, ali mikroorganizmi pri razgradnji potrebujejo kisik ali ne, ločimo dve vrsti razgradnje in sicer aerobna (s prisotnostjo kisika) ali anaerobna (brez prisotnosti kisika). Anaerobni postopki razgradnje se uporabljajo za čiščenje visoko obremenjenih odpadnih voda (odpadne vode iz pivovarn, živalskih farm itd...), aerobni postopki pa za večino ostalih vrst odpadnih voda. Fenol in formaldehid sta biološko razgradljiva Fenol in formaldehid sta v večjih koncentracijah strupena za večino živih ogranizmov, ker pa nastajata kot produkt razgradnje organskih snovi tudi v naravi (v živih organizmih), sta torej naravni snovi in tako biološko razgradljivi. Določene vrste mikroorganizmov so sposobne pod primernimi pogoji ti substanci razgraditi in tako odstraniti iz vode večje količine fenola in formal-dehida.Torej tudi te vode lahko čistimo na biološki Končni čistilni napravi. Postopek čiščenja poteka v reaktorju, v katerega dovajamo odpadno vodo. Za razgradnjo mikroorganizmi uporabljajo kisik, ki gaje potrebno dovajati v reaktor. Običajno se uvaja v reaktor stisnjen zrak, ki se skozi posebne difuzorje razprši v fine mehurčke. Mikroorganizmi sprejemajo kisik, ki se na ta način raztopi v vodi. Zaradi specifičnosti vode, ki vsebuje predvsem fenol in formaldehid, mikroorganizmi pa rabijo za svoj razvoj tudi druge elemente - predvsem dušik in fosfor, je potrebno te snovi dodajati v obliki hranil. Pri pravilno vodenem in nadzorovanem postopku dosežemo bistveno zmanjšanje vsebnosti fenola in formaldehida. Postopek čiščenja z enostopenjsko napravo se lahko dopolni tudi z drugo stopnjo čiščenja in s tem lažje dosegamo vrednosti določene z zakonom (po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaženja, Ur.l. RS št. 35/96 je dopustna meja za izpust v vodotok 0,1 mg/l za fenol in 0,1 mg/l za formaldehid). Ostali načini razgradnje fenola in formaldehida Poleg biološke razgradnje obstajajo tudi drugi načini odstranjevanja fenola in formaldehida iz vode. En način je adsorbcija fenola na posebni snovi, ki veže nase fenol, kjer pa ostaja v vodi še vedno formaldehid in fenol v takšnih količinah, daje potrebno dodatno čiščenje na drug način, npr. na biološki čistini napravi. Druga varianta je sežig, kar predstavlja izredno drag postopek. V odpadni vodi je namreč približno le 5 do 6= fenola in 1 = formaldehida. Biološki postopek razgradnje fenola in formaldehida je torej možen, celo zelo uspešen. Pri tem ne nastajajo nobeni škodljivi stranski produkti. Cirila BORDON, dipl.biol. Odstopil predsednik občinskega sveta Predsednik občinskega sveta v Borovnici Anton Kriičje na seji 13.marca sporočil, da je vrnil svoj mandat stranki, na katere listi je bil izvoljen, se pravi SKD, ker zaradi številnih vzrokov ni več pripravljen sodelovati pri delu v lokalni samoupravi. Naštelje nekaj razlogov zu svojo odločitev, med njimi tudi tega, da je bil pri svojem delu večkrat izigran, da ni mogel dosegati ciljev, zaradi katerih je sploh kandidiral za občinskega svetnika, kjer je hotel doseči tudi v Borovnici ustrezen razvoj kulturnih dejavnosti. Najbolj pa je bil prizadet ob dejstvu, da ni razumevanja za njegovo stališče glede urejanja nekaterih drugih krajevnih zadev (vprašanje pokopališča), ker je naletel na zelo enostransko in tendenciozno tolmačenje njegove odločitve po prejšnji seji sveta. Njegov namen je tedaj bil, kot je rekel, da bi se zadeve z dolgo odprtim vprašanjem ureditve pokopališča hitreje premaknile in bi bile smotrne tako za občino kot za druge lastnike oziroma uporabnike prostora. Opozorilje tudi na blokado, v kateri se že več kot leto dni nahaja občinski svet in ji ni videti konca. Krščanskodemokratska stranka v občini bo zdaj morala predlagati novega kandidata za občinskega svetnika z liste izvoljenih, svet pa bo po tej popolnitvi glasoval o novem predsedniku, ki ne bo nujno iz stranke, s katere liste je bil dosedanji predsednik. V tem času pa je po poslovniku sveta poslovodeči podpredsednik občinskega sveta Marjan Kržič (SLS). TURISTIČNO DRUŠTVO BOROVNICA Priprave na občni zbor V tem mesecu se Turistično društvo Borovnica, kije še vedno v finančnih stiskah zaradi razvejene lanske dejavnosti in neizpolnjene obljube v občinskem svetu, da bodo dolgovi poravnani, pripravlja na občni zbor. Občni zbor naj bi bil zadnji petek v mesecu, članstvo bo o tem obveščeno naknadno. Zdaj se še usklajuje besedilo društvenih pravil z novim zakonom o društvih, kar nekoliko traja, ker so na oddelku upravne enote, ki se s tem ukvarja, zelo natančni. Določiti je treba tudi subjekt, ki naj prevzame društveno premoženje, če bi društvo razpadlo. Po izkušnjah iz podobnih društev bi sodili, da zna biti to obroben problem, lahko pa tudi ni. Vsekakor bo april minil v znamenju dneva Zemlje, kar pomeni, da bo Turistično društvo Borovnica spodbudilo očiščevalno akcijo v kraju. Koncesi- BOROVNIŠKI NOGOMETAŠI PO NOVIH POTEH Jože Prvinšek na čelu borovniških nogometašev Jože Prvinšek Sredi marca je bil v gasilskem domu na Bregu redni letni občni zbor Nogometnega kluba Borovnica, na katerem je bilo so- PREJELI SMO Borovniški učitelji naslavljajo na šolske oblasti naslednji protest: PRITOŽBA NA NAPREDOVANJE V PLAČILNE RAZREDE IN DOLOČITEV OSNOVNEGA KOLIČNIKA ZA UČITELJE Z VIŠJEŠOLSKO IZOBRAZBO Naše zahteve: 1. Urediti prehod oziroma relacijo višješolski učitelj - visokošolski učitelj, kot je bil pred leti urejen prehod učiteljišče - višješolski učitelj. 2. Finančno omogočiti študij učiteljem z višješolsko izobrazbo, ki to želijo. 3. Urediti napredovanje v višje plačilne razrede avtomatično glede na delovno dobo, brez dokazovanja s točkami. Ad 1 V OŠ poučujemo učitelji z višjo in visoko izobrazbo. Zasedamo enaka delovna mesta in opravljamo enako zahtevna dela. Za učitelje, ki smo končali pedagoško akademijo, je bila to takrat predpisana izobrazba. Se sedaj je ta izobrazba ustrezna. V času svojega študija smo torej opravili vse, kar je bilo od nas zahtevano po zakonu. Če bi zahtevali visoko izobrazbo, bi jo tudi dosegli. Nismo torej krivi, da smo študirali v takšnem času. Ad 2 Nekateri želijo študij nadaljevati, pa je problem, kako, od kod finančna sredstva za izobraževanje. Zahtevamo, da se to uredi, zahtevamo pa tudi ustrezne študijske programe, ki jih sedaj sploh ni. Ad 3 Podpiramo tudi predlog sindikata, da bi učitelji napredovali v višje plačilne razrede avtomatsko, brez dokazovanja. Ni prav, da sta III. in IV. razred pri prvi razporeditvi enostavno izpadla. Kako je možno, da učitelj z višješolsko izobrazbo ne more napredovati v V. plačilni razred, razen v prvi razporeditvi. Prevelik poudarek je tudi na zbiranju raznih točk, ki ne sodijo v naše osnovno delo, kije delo v razredu. Preveč energije zgubljamo z obiskovanjem neustreznih seminarjev in lovom na točke za napredovanje v nazive in razrede, namesto da bi to energijo bolj koristno uporabili pri delu z učenci. In končno, komu naj se učitelj vedno znova dokazuje? Dovolj je, daje že narava njegovega dela takšna, da se mora s svojim delom iz dneva v dan dokazovati pred učenci in starši. Če ne dela dovolj dobro, še prehitro postane izmeček. Protestiramo proti takšnemu načinu inapeliramo na sindikat, da se zavzame za naše pravice. V našem kolektivu se z nami strinjajo in nas podpirajo tudi kolegi z visokošolsko izobrazbo. To potrjujejo tudi s svojimi podpisi. (Razmerje izobrazbe na naši šoli je sledeče: 12 - VI. stopnja izobrazbe, 14 - VII. stopnja izobrazbe) Jezna in zgrožena sem ob vsem, kar se dogaja zadnji čas v zbornicah. »Učitelj naj hodi v šolo miren, vse svoje probleme naj pusti pred vrati razreda, ...« Tako so nas učili nekoč. Kako naj kot ravnateljica zahtevam in pričakujem to sedaj od učiteljic in učiteljev? Z razporeditvijo v plačilne razrede (omejeno na nerazumne procente) ste poskrbeli za prav nasprotno. Kdo je grešni kozel v zbornici, se ve, kdo bo potegnil krajši konec, tudj. Pa vendar smo v šoli zaradi VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA. Želim, da se ta klima čimprej popravi. Pridružujem se zahtevani kolegic in kolegov učiteljev. Ravnateljica: Daniela Hanžel glasno izvoljeno novo vodstvo kluba. Predsednik je postal Jože Prvinšek, dolgoletni športni delavec in bivši nogometaš borovniškega kluba. Za člane izvršnega odbora pa so bili izvoljeni še: Jože Pristavec, Bogo Žerjav, Dare Radič, Matjaž Petkovšek, Jani Cerk, Aleš Klemenčič in Jelko Kržič. Želja novega vodstva je nadaljevati dela na ureditvi igrišča, garderob in klubskih prostorov. Potrebno pa je tudi urediti parkirišče in popraviti makadamsko cesto mimo ELLESA do igrišča. V tekmovalnem smislu bo dan poudarek na delu z mladimi nogometaši in na vzgoji lastnega strokovnega kadra. Na občnem zboru sta bila prisotna tudi župan Borovnice Andrej Ocepek in predsednik športne zveze Hazim Frljak. Iz njunih obljub se da slutiti, da bo občina za celotno dejavnost kluba v letu 1997 namenila le cca 300.000,00 tolarje^, kar pa je za vse načrte absolutno veliko premalo. Zato novo vodstvo računa na podporo borovniških podjetnikov in obrtnikov ter vseh ljubiteljev nogometne igre. Za klub, ki v letošnjem letu praznuje 60. letnico obstoja, bo ta pomoč izredno dobrodošla. Ljubitelji borovniškega nogometa podprite prizadevanja novega vodstva, da nogomet v Borovnici ob častitljivem jubileju zopet zaživi v polni meri. S.S. jo za odvažanje smeti ima v borovniški občini Komunalno podjetje Vrhnika, vendar je še veliko vodnih brežin, kamor to ne seže, zato morajo ljudje malo skrbneje pogledati, kaj leži naokrog. Turistično društvo se namerava pri očiščevalni akciji, ki naj bi trajala teden dni pred 22. aprilom, ko je dan Zemlje, povezati z zelo aktivnim novoustanovljenim ekološkim društvom, ki ima sedež na Dolu in v sodelovanju z njim dvigniti ekološko zavest v kraju tudi na področju neposredne okolju prijazne akcije čiščenja smeti tam, kjer komunalci ne pridejo. Podobno se bo društvo povezalo tudi s šolo in vrtcem. Po drugi strani potekajo dogovori z vrtnarskim strokovnjakom Slavkom Zgoncem, ali bo imel čas priti v Borovnico, kjer naj bi v sodelovanju z vrtnarstvom Rahne praktično prikazal nekatere prijeme pri ocve-tličenju vrtov, balkonov in okenskih polic. V poletnih mesecih, ko bo vse cvetelo, pa nameravajo člani turističnega društva v turistični patrulji pregledati, kjer imajo najlepše urejeno hišno pročelje in vrt in najboljše posebej javno pohvaliti. Prijave bo društvo zbiralo potem, ko bo mogoče kaj videti, na začetku poletja. V turističnem društvu so prepričani, zlasti zdaj, ko je skrb za finančno plat urejanja Pekla po tistem, ko je bil lani do tja potegnjen asfalt, prevzela občina, da bodo lahko veliko bolj dejavni, če se uredijo finančne zagate in da se bodo lahko lotili še nekaterih drugih dejavnosti. Vsekakor pa ne bo odpadel tradicionalni pohod okrog Planine okrog 1. maja s srečanjem ob kuhanem fižolu. Uredništvo Našega časopisa lahko pokličete tudi na mobitel številka 0609/650-186. PGD BREZOVICA PRI BOROVNICI Uspešno leto Na občnem zboru PGD Brezovica pri Borovnici 9. 3. 1997 so pregledali svoje delo v letu 1996. Splošna ocena vsebuje, da je bilo delo društva uspešno. Mladinci in mladinke so uspešno nastopili na državnem prvenstvu v Hrastniku, kjer so osvojili srebrne oziroma bronaste značke, kar predstavlja zlato sredino v Sloveniji. Tako so si mladinci prislužili letovanje v Savudriio. DRUŠTVO ZA EKOLOGIJO IN VARSTVO OKOLJA BOROVNICA Dol pri Borovnici 112,1353 Borovnica OCENA TVEGANJA V občini Borovnica se nadaljujejo aktivnosti v zvezi z ureditvenim načrtom za družbo Fenolit. V tem smislu je bilo s strani naročnika (Fenolit), izdelovalca (Primis) in občinske uprave (župan) podano stališče do pripomb na ureditveni načrt, ki so bile podane v času javne razprave. Na omenjenem sestanku so bile skoraj vse dane pripombe zavrnjene kot neutemeljene. Opozoriti je potrebno, da seje občinska uprava pri svojih odločitvah opirala izključno na mnenja naročnika in izvajalca načrta in seji ni zdelo potrebno, da bi v interesu do čim bolj objektivne slike stanja angažirala kakršnokoli drugo strokovno pompč s tega področja. Ne glede na to je občinski svet na svoji 4. izredni seji dne 13.3. 1997 sprejel Stališča do pripomb v predlagani vsebini. Društvo za ekologijo in varstvo okolja Borovnica še vedno ostaja pri svojih stališčih in ugotovitvah: — Poročilo o vplivih na okolje, ki ga je izdelal Zavod RS za varstvo pri delu, v novembru 1996, NI v skladu z metodologijo Evropske banke za obnovo in razvoj in s predlogom Navodila o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje, ki gaje pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor. — Osnutek Ureditvenega načrta za območje tovarne Fenolit Borovnica, ki ga je izdelal PRIMIS, d.d., Vrhnika, junij 1996, NI izdelan v skladu z določili Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. S tem v zvezi postavlja naslednje zahteve: — temeljita analiza proizvodnje s snovno bilanco za preteklo izbrano obdobje, za sedanje stanje in za načrtovane zmogljivosti; — analiza vodenja podjetja z vidika varstva okolja; — nadzor — monitoring in poročanje o emisijah iz proizvodnje in vplivih teh emisij na okolje; — varnost proizvodnje in varstvo pred nastopom izrednih dogodkov; — skladnost obratovanja s predpisi na področju varstva okolja; — ugotoviti izpostavljenost prebivalstva; — oceniti ogroženost prebivalcev itd. Na vztrajno zahtevo Društva za ekologijo in varstvo okolja Borovnica je občinski svet občine Borovnica na svoji 4. izredni seji dne 13. 3.1997 sprejel sklep, da predsednik Občinskega sveta skliče sestanek s predstavniki družbe Fenolit, Društva za ekologijo in varstvo okolja Borovnica, Zavoda RS za varstvo pri delu, Inštituta Jožef Štefan — EC SEPO, Center za presojo vplivov na okolje in Ministrstva RS za okolje in prostor, kjer naj bi tekel dogovor o Poročilu o vplivih na okolje. Društvo za ekologijo in varstvo okolja Borovnica si bo prizadevalo za dogovor o izdelavi Ocene tveganja in ponovni izdelavi Poročila o vplivih na okolje, ki naj bi ga izdelala pooblaščena institucija, vredna našega zaupanja. Podati je potrebno čim bolj objektiven, strokovno neoporečen prikaz razmer, ki bodo utemeljene na objektivnih in neoporečnih podatkih analiz. Društvo za ekologijo in varstvo okolja Borovnica Najmlajši so se udeležili tradicionalnih srečanj, ki jih je organiziral mladinski svet GZ Vrhnika in občinsko poveljstvo Borovnica. 21 članov in članic je opravilo tečaj za izprašanega gasilca, kar je bilo kar polovica tečajnikov občinskega poveljstva Borovnica. 2 člana sta opravila jzpit specialnost nevarnih snovi. Članska desetina je sodelovala pri vseh akcijah, ki jih je organizirala GZ Vrhnika in občinsko poveljstvo Borovnica. Sodelovali so tudi ob akciji POTRES 96 in ob obisku svetega očeta v Ljubljani. Preteklo leto ni minilo brez veselice, ki so jo popestrili s kmečkimi igrami in proslavo ob zavzetju skladišč PODSTR-MEC. Gasilci načrtujejo v letu 1997 Kmečke igre z veselico in celo srečanje harmonikarjev, ker je ZKO Borovnica spet podprla to prireditev, katero so lani pogrešali v teh krajih. V njihovi osnovni dejavnosti jih čaka veliko dela. Leto 1997 je tekmovalno leto in tekmovalci bodo poskušali prinesti domov kakšen pokal iz. teh tekmovanj. Načrtujejo dodatno izobraževanje članstva in dokončati nekatera začetna dela. Sodelovanje z občino Borovnica, GZ Vrhnika, občinskim poveljstvom Borovnica in krajani je zgledno in si takega želijo v naprej, za pomoč se zahvaljujejo. Jure Skrbeč Materinski dan na Bregu gospa Tina Rotova, kije tudi sicer s svojimi bogatimi izkušnjami pri gledališkem delu po- skrbela, daje lepo tekla celotna letošnja proslava materinskega dneva. Otroci z Brega in Pakega so svojim mamicam za njihov dan pripravili veliko presenečenje, čeprav se že od prej ve, da so zmožni skupaj marsikaj pripraviti. Za materinski dan so pripravili kako uro trajajoč program, v katerem ni manjkalo pesmic, recitacij, igranja na različne instrumente in pred koncem še vesele igrice, ki jo je napisala Urška Sivic. Govori o zamerljivih otrocih in skrbnih mamicah, in hudomušno govori o tem, kako so otroci potepejo po svetu, ker slišijo, da mamici grajata njihove napake, potem, ko jih ni in se »zgubijo«, pa jih hvalita. Zato se vrnejo domov, kjer dobijo sladkarije. Otroci so vadili dober mesec, za vaje za igrico in druge točke so izkoristili tudi del zimskih počitnic ter potem proste popoldneve in sobotne dopoldne-ve. Predstavil seje tudi za to priložnost ustanovljen domač otroški pevski zborček. Tako uspeh ni izostal, kar so mamice, ki so se v velikem številu zbrale na prireditvi, tudi hvaležno sprejele kot voščilo za svoj dan. Pri igrici je veliko pomagala Borovniško praznovanje Borovniško občinsko praznovanje v začetku marca je bilo tudi letos sestavljeno iz več de-lbv, vsekakor pa je bilo glede na lansko veliko skromnejše. Začelo se je s predstavitvijo turističnega, vodnika po Borovnici in okolici, ki so ga pripravili člani šolskega turističnega krožka, rjato je bila košarkarska tekma rfied znanimi Borovničani in podjetniki, v ponedeljek na sam praznik pa je bila še operna predstava Rossinijevega Sevilj-skega brivca v izvedbi ljubljanskih opernih solistov in ob klavirski spremljavi. Na ta dan so bila podeljena občinska priznanja (obrazložitve predstavljamo ppsebej) in priznanja civilne zaščite (tudi te obrazložitve so posebej). Delegacija občinskega odbora ZZB NOV se je žalostne obletnice, kije osnova za občinsko praznovanje, spomnila pri spomeniku v ljubljanski Gramozni jami, kjer so pripravili kratek spominski spored v sodelovanju s šolskimi otroki, obiskali so tudi grobove talcev in se nazaj grede ustavili še v Bistri pri spomeniku. Večerna prireditev v večnamenskem prostoru osnovne šole se je začela z županovim nagovorom ob prazniku in s podelitvijo priznanj, občinstvo pa je lepo napolnilo prostor. Operna predstava, kije sledila, je bila šesta ponovitev. Gre za komično opero, pri kateri se ob glasovnih sposobnostih morajo pokazati tudi igralsfte sposobnosti nastopajočih. Na kratko zgodba: grof Almaviva se zaljubi v lepo Rozino, ki živi pri varuhu doktor Bartolu. Kako bi zaljubljeni grof prišel do izvo-ljenke: pri tem mu pomaga nabriti Figaro. Vsekakor je poskus Male opere, da svoje gledališče na ta način predstavlja po drugih krajih, prav posrečen, če je le oder dovolj velik, daje to mogoče izpeljati. Oder na borovniški šoli je ustrezen tudi za tak nastop. V Borovnici so kot solisti nastopili Andrej Debevec (Almaviva), Franc Javornik (Bartolo), Du-nja Spruk (Rozina), Jaka Jeraša (Figaro), Juan Vasle (Bazilio), Mirjam Kalin (Berta), Tomaž Cibej (Vodja mestne straže) in Roman Pušnjak (krčmar in notar). Glasbeno vodstvo je bilo zaupano Marko Gašperšiču, za klavirjem je bil Marjan Fajdiga. I - Obrazložitve za dobitnike občinskih priznanj DRAGICA ANASTASOV Svet staršev je na sestanku 15.1.1997 sklenil za občinsko priznanje predlagati gospo Dragico Anastasov, slavistko, ki že vrsto let poučuje na osnovni šoli dr. Ivana Korošca v Borovnici. Ljubezen do materinega jezika je vzgojila več kot tridesetim generacijam. Za popotnico jim je dala ljubezen do knjige in pristne slovenske besede. Vodila jih je po skrivnostnih poteh za pridobitev Cankarjeve značke in Cankarjevega priznanja. Z zanesenjaštvom in volonterst- Dragica Anastasov vbm je navdušila marsikaterega učenca pa tudi odraslega, da je sodeloval na proslavah in prireditvah, ki jih je vsa ta leta z veliko odgovornostjo pripravljala skupaj s kolegicami slavistkami. Z veseljem spremlja uspehe svojih bivših učencev in učenk. Znanje nemškega jezika je posredovala več generacijam borovniške šole. Se posebej pomembno se nam zdi, daje vrsto let med glavnimi organizatorji proslave ob krajevnem oziroma občinskem prazniku, predvsem poti v Gramozno jamo, kjer je vedno zazvenela pesem v počastitev padlih krajanov. Topel odnos, iskrenost, doslednost, osebna zavzetost, vztrajnost, pravičnost, enakost... so besede, ki označujejo delo gospe Dragice Anastasov. Prav zato smo se starši odločili, da letošnje priznanje prav gotovo zasluži pedagoška delavka gospa Dragica Anastasov. Za svet staršev predsednica Milena Škulj MILICA OBLAK Odbor za kmetijstvo pri občini Borovnica predlaga gospo Milico Oblak, ing. kmetijstva, da prejme občinsko priznanje. Ing. Milica Oblak je bila namreč tista, kjje skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije v Slovenijo zanesla novo rastlino iz Amerike - ameriško borovnico. Veliko let je vztrajala s poizkusnim nasadom na Drenovem griču. Po več letih seje pokazalo, da so bila njena prizadevanja pravilna, da je namreč del našega barja idealno področje za pridobivanje ameriških borovnic. Leta 1984 - 1985 je za to zvrst jago-dičja navdušila nekaj mladih zanesenjakov iz Borovnice, ki so z njeno strokovno in moralno pomočjo uspeli zasaditi cca. 5 ha borovnic. Leta 1996 pa je bilo skupaj z vrhniško občino zasajenih že 12 ha. Gospa Oblakova je zraven svojega delovnega časa vložila v delo tudi veliko svojega prostega časa, za katerega ni nikoli prejela plačila. Svoje znanje, izkušnje in spoznanja je strnila v strokovni knjigi z naslovom: »PRIDELOVANJE ŽLAHTNIH BOROVNIC«. To priznanje naj bo simbolična zahvala za njeno pionirsko delo. Za Kmetijski odbor Marjan Kržič VERA CELARC Vera Celarc se je rodila 1941. leta. Ko je hodila v osnovno šolo v Borovnici, so se tako v šoli kot tudi izven nje iskale možnosti, da bi se ustvarili boljši pogoji za telesno kulturo. V šoli pa so začeli z izgradnjo šolskega igrišča in Vera je tako kot ostali učenci pomagala pri tem. Kako lepo je bilo, ko so šolarji lahko zakorakali na svoje igrišče, kjer se je potem izvajala raznolika vadba. Med glavnim šolskim odmorom pa so se tam družili učenci vseh razredov, peli pionirsko kolo in igrali razne igre z žogo ali brez. Potem pa seje začelo tudi s popravilom stavbe, v kateri je še danes telovadnica TVD-ja. Tudi tu je Vera kopala in vozila samokolnico, da so lahko izolirali stene stare stavbe, namestili so parket, dokupili nekaj novih telovadnih orodij in pričelo seje z redno vadbo. Vera je hodila še v osnovno šolo, ko Vera Celarc je v gimnastiki in orodni telovadbi že zelo napredovala. Z javnimi nastopi pa je že tedaj pokazala, da zmore in zna marsikaj več od drugih. Kmalu po osnovni šoli je opravila vaditelj-ski tečaj in nato poleg svojih treningov vadila pionirke, kijih je peljala celo na veliki zvezni zlet pionirjev v Beograd. Sama je velikokrat tekmovala med mladinskimi vrstami po vsej Sloveniji. Ko seje vozila v Ljubljano nabirat znanje za svoj poklic, za bodoči kruh, seje vključila še v večerno vadbo v Narodnem domu v Ljubljani. Opolnoči se je vozila z vlakom domov, drugi dan pa spet k pouku. Vse to je zmogla z močno voljo in predvsem z veseljem do telovadbe. Ustvarila si je družino in rodila sinova in tačas je morala odnehati. Potem pa jo je potegnilo spet v telovadnico. Bila je vaditeljica mladinske vrste. Potem je začela vaditi 1 x tedensko mlajše ženske in 1 x tedensko še starejše, predvsem upokojenke, in to dela še sedaj. Vedno vedra in pripravljena na pogovor se posveča ljudem že več kot 40 let in tako prostovoljno prispeva tudi za boljše počutje in zdravje ženske populacije v občini. In prav zato zasluži to priznanje. Skupina telovadk - upokojenk DRUŠTVO UPOKOJENCEV BOROVNICA V letih 1946- 1947 je takratna Zveza sindikatov Jugoslavije ustanovila društvo upokojencev Slovenije s svojimi podružnicami, tudi podružnico v Borovnici, kije leta 1947 štela 107 članov upokojencev in 115 članov vzajemne samopomoči. Podružnica v Borovnici je bila ustanovljena sedma po vrsti, decembra 1946 od 75 društev, kolikor jih je bilo takrat ustanovljeno v Sloveniji. Upokojenci v Sloveniji so društveno dejavnost od samega začetka vzeli zelo resno, saj so vseskozi skrbeli za svoje članstvo, predvsem pa za tiste, ki so bili pomoči najbolj potrebni. Upravni odbor društva je leta 1966 kupil Cukalo kolarnico in v nekaj letih, predvsem s prostovoljnim delom, obnovil in preuredil v društvene prostore..S pridobitvijo teh prostorov je zaživela društvena dejavnost z dramsko skupino in pevskim zborom. Društvo je bilo aktivno v kraju tudi na družbenem in političnem področju, saj so njihovi člani bili vključeni v vseh dejavnikih življenja. Koncem leta 1996 je društvo štelo 703 članov. Vseh upokojencev v občini Borovnica pa je nekaj manj kot 800. Predlagatelji menimo, da ob 50-letnici obstoja društva upokojencev Borovnica pripada najvišje priznanje občine, tistim, ki so v preteklem obdobju s svojim delom ustvarili svoj ugled in uspešno prispevali pri razvoju kraja. Skupina občanov iz Borovnice in okolice Operni solisti iz Ljubljane so občinstvo navdušili s predstavo Seviljske-ga brivca TEKMOVALNE ENOTE PGD BREZOVICA PRI BOROVNICI Tekmovalne enote PGD Brezovica pri Borovnici delujejo že od leta 1974 in so v tem času prikazale zavidljive rezultate tako na tekmovalnem področju kakor tudi pri ostalem društvu. Tekmovalne enote v času svojega delovanja osvajajo priznanja na raznih tekmovanjih bodisi v okviru občinske gasilske zveze Vrhnika, notranjske regije ali na nivoju najvišjih državnih tekmovanj. Dosedanji njihov izkupiček znaša 29 pokalov in 46 diplom. Od leta 1975, ko so začeli aktivno tekmovati, pa do leta 1991 so osvojili naslednja mesta: - Pionirji: 9 prvih, 2 druga in 6 tretjih mest - Mladinci: 2 x prvo mesto - Člani: 1 x prvo in 1 x drugo mesto. Predstavnica mladih gasilcev iz Brezovice pri Borovnici Na državnem prvenstvu v letu 1989 pa so osvojili bronasto kolajno. Za vse dotedanje zasluge za uspehe gre pripisovati poleg članov društva tudi članu gospodu Janezu Japlju. Delo društva se je nadaljevalo tudi v naslednjem obdobju in tako društvo beleži v letih 1993 pa do leta 1996^ torej v novo nastali državi Sloveniji, nadaljnje uspehe svojih tekmovalcev z naslednjimi dosežki: - Člani: 2 x prvo mesto -Mladinci: 1 x prvo, 2 x drugo in 1 x tretje mesto - Mladinke: 3 x prvo, 1 x drugo mesto - Pionirji: 1 x četrto mesto. Na državnih tekmovanjih v letu 1994 in 1996 so mladinci in mladinke osvojile 1 x srebrno ter 2 x bronasto kolajno, kar predstavlja zlato sredino uspehov med mladinkami v republiki Sloveniji. Vsi ti rezultati dokazujejo, da je v tem društvu delo pravilno usmerjeno in da delo z mladimi gasilci uspešno napreduje. S tekmovanjem pa se pridobiva zavest, kije še kako potrebna pri nadaljnjem delu društva, pa naj si bo na področju tekmovanja ali na področju fizične prisotnosti na terenu ob premagovanju težav bodisi ob požarih kakor tudi ob eventualnih naravnih nesrečah. Petrovčič Jože, Borovnica 48 Bronasti znak civilne zašite — Franc DEBEVEC Utemeljitev: Gospod Franc Debevec je bil poveljnik civilne zaščite v letih od 1989 — 1994 v takratni Krajevni skupnosti Borovnica. Delo poveljnika mu je bilo zaupano predvsem zato, ker je imel v preteklosti veliko izkušenj v ga- silski organizaciji. Kot poveljnik civilne zaščite se je predvsem zavzemal, da so bili vsi zahtevani dokumenti pravočasno ažurirani in popolnjeni s članstvom. V času agresije JLA na Slovenijo se je takoj vključil v krizni štab, ki je bil imenovan pri Krajevni skupnosti Borovnica. V času prenove civilne zaščite je svoje delo prilagodil potrebam, ki so pogojevale spremembe v novih pogojih. Franc Debevec Bronasti znak civilne zaščite — Ljudmila PEČLIN Utemeljitev: Gospa Ljudmila Pečlin je s svojim delom na področju prve medicinske pomoči, Rdečega križa in Karitas pokazala veliko sposobnost in pripadnost stroki, ki jo narekuje in zahteva civilna zaščita na tem področju. Kot članica Rdečega križa, kjer deluje že več kot 10 let in je članica Karitasa, je vedno pripravljena pomagati ljudem, ki potrebujejo pomoč in ljudem v stiski. Gospa Pečlin je bila vedno pripravljena nuditi prvo pomoč, predvsem pa takrat, ko so pomoč potrebovali posamezniki. Kot pripadnica civilne zaščite je Pečlinova ob papeževem obisku v Ljubljano vodila ekipo prve medicinske pomoči. Plaketa civilne zaščite — Prostovoljno gasilsko društvo Brezovica pri Borovnici Utemeljitev: Za prejemnika Plakete civilne zaščite predlagamo Prostovoljno gasilsko društvo Brezovica pri Borovnici, kot priznanje za življenjsko delo ter za izjemne dosežke in prispevke pri zaščiti in reševanju ljudi, materialnih in drugih dobrin. Prostovoljno gasilsko društvo Brezovica pri Borovnici je v letu 1996 praznovalo 45 let obstoja društva in sodi med mlajša društva te vrste. Društvo je v svojih vrstah vzgajalo veliko mladih, ki skrbijo za dejavnost in vzgojo mladih v operativnem, preventivnem ter tekmovalnem pogledu. Mladi gasilci iz Prostovoljnega gasilskega društva Brezovica pri Borovnici so v preteklih letih večkrat tekmovali v gasilskih veščinah na medobčinskih, regijskih in celo državnih tekmovanjih, kjer so bili vedno med prvimi. Društvo je zelo aktivno tudi pri organiziranju kulturnih prireditev v kraju, ki s tem povezujejo staro in mlado. Turistični vodnik po Borovnici Člani šolskega turističnega krožka so se v letošnjem šolskem letu pod vodstvom mentorice prof. Nataše Lipovšek lotili velikanskega podviga: sestavljanja turističnega vodnika po Borovnici in okolici. Iz malega raste veliko: že lani ob koncu šolskega leta je nastala pre-gibanka o borovniških znamenitostih, ki daje osnovno informacijo o kraju in okolici. Tokrat so se zadeve lotili bolj poglobljeno. Po knjigah, kjer se je le dalo, so prebrskali vse, kar piše o teh krajih, to pa je kar precej razmetano po različnih virih. Nato so šli tudi k ljudem, ki vsaj malo poznajo borovniške posebnosti, tudi to, kako je bilo včasih. Tako se v turističnem vodniku berejo prav presenetljive zanimivosti, ki so jih tako zbrali. Nakar so vse kraje, ki jih popisujejo, tudi sami obiskali, kar je poštena raziskovalna metoda. Lepo je, da so območje obdelali nekoliko širše, vsekakor čez meje sedanje borovniške občine, pri čemer se ugotovi, da je v Borovnico mogoče od marsikje priti in daje mogoče iz Borovnice marsikam oditi. Podatkov in slik je naraslo na kakih 50 strani formata A 5, kar pomeni, da bi bil vodnik v zares tiskani obliki kar zanimiv tudi za pravo izdajo, zlasti če bo opremljen z barvnimi fotografijami. Daje to mogoče, so ppka- zali mladi borovniški turistični raziskovalci s tem, da so za poskus naredili tudi barvne izvode. Marsikdo je prepričan, kako lahko je vse to pripraviti, saj Borovnica stoji zmeraj tam, kjer je zmeraj bila, le svinčnik je treba vzeti in oster um ter pravi fotoaparat in zadeva je pri priči izdelana. Člani turističnega krožka, tisti lanski, ki so že šli s šole in so zdaj srednješolci in letošnji, ki so ubirali pota za turistični vodnik z okolico, so ugotovili, da ni tako in daje veliko dela. Za trud in izpeljavo jih je treba pohvaliti. Turistični vodnik so predstavili na posebni prireditvi v prostorih osnovne šole 5. marca, in to je bila tudi uvodna prireditev v proslavljanje borovniškega občinskega praznika. Člani turističnega krožka so svoj izdelek potem domiselno predstavili še enkrat, tedaj pa širši javnosti na Gospodarskem razstavišču v okviru sejma Alpe Adria - umetnost gibanja. Tako so številnim obiskovalcem nazorno pokazali, da so tudi okrog Borovnice lepi kraji in daje Borovnica gostoljubna občina, vodnik sam pa je zbudil primerno pozornost in sprožil zamisel, da bi ga borovniška oblčina tudi zares izdala v primerni obliki in v barvah. Seveda pa to že zahteva več kot le marljivost šolarjev. SKUPlNA^ABcV LOKA, Trgovsko podjetje, d.d., Škofja Loka, Kidričeva 54 Ste že izpolnili pristopno izjavo? Nagradno žrebanje v soboto/ 19. aprila Poslovno trgovski center LOKA Vrhnika BOROVNIŠKI JAMARJI NA POKOJIŠKI PLANOTI Dosegli globino -100 metrov KOŠARKARSKA TEKMA OB OTVORITVI SEMAFORJA V DVORANI OŠ DR. IVANA KOROŠCA 5. MARCA PODJETNIKI/OBRTNIKI : ZNANI BOROVNIČANI 68:75 (41:40) GLEDALCEV: okoli 150 SODNIKA: Koščak (Ljubljana), Vesel (Nova Gorica) PODJETNIKI/OBRTNIKI: Šuštar 11 (10:3), Centa 12, Mekin-da M, Modrijan 21 (11:9), Dolj-šak, Martinčič 7 (4:1), Mikuš 6, Mavec, Svete 11 (4:3} ZNANI BOROVNIČANI: Ni-kolavčič 16 (6:2), Petelin 13 (5:1), Frljak, Brlogar 4(2:0), Mekinda D. 12 (3:0), Mali 4 (2:0), Stojanovič 8 (5:2), Sečnik, Žerjav B., Bajec M. 4 (2:0), Jerič S., Drole 13 (3:1), Čerin, Hribar M. 6, Ocepek Andrej V okviru praznovanj občinskega praznika sta se v zanimivem srečanju pomerili ekipi podjetnikov in obrtnikov ter znanih Borovničanov. Žal pa je za ekipo Borovničanov nastopilo premalo znanih imen. Manjkali so predvsem občinski svetniki in predstavniki političnih strank z izjemo župana Andreja Ocepka, ki je sicer nogometni zanesenjak. Zaradi tega osnovni namen srečanja in druženja po tekmi v celoti ni bil dosežen. V prvem polčasu so podjetniki z dobro igro stalno vodili, v drugem polčasu pa je bil rezultat vseskozi izenačen vse do zadnjih dveh minut. Takrat so znani Borovničani z nasprotnimi napadi uspeli premagati nasprotnika. V ekipi podjetnikov so bili najboljši: Centa Roman, Sušar Aco, Modrijan Franjo in Svete Niko. Pri Borovničanih pa: Niko-lavčič Karel, Drole Miro, Stojanovič Klemen in Mekinda Drago. Devetega marca letos smo se štirje jamarji Jamarskega društva Borovnica - Joc, Pero, Matej in Tone - spustili v Matižlje-vo brezno na Ciganski ravni na Pokojiški planoti. Imeli smo sicer nekaj predhodnih informacij, toda resničnost je presegla vsa pričakovanja. Stene tega bežna so krušljive, zato je naloga prvega spuščajo-čega se ob vrvi, da sproti očisti vse majavo skalovje, kolikor se le da, da ne bi kasneje dobili kake pošiljke na glavo ali pa bi padajoče skale presekale vrvi. V začetnem tridesetmetrskem delu je bil poprek zagozden zajeten del hloda. Ko je poletel v črno temo, je oglušujoče bobnenje ob udarcih v skalovju odmevalo globoko spodaj in nato počasi zamrlo. To mi je vzbudilo vznemirljivo slutnjo, da dimenzije tega brezna presegajo vsa do sedaj poznana na Pokojiški planoti. Po tridesetih metrih spusta so se stene brezna z dveh do treh metrov premera razmaknile v orjaški prostor, ki ga je bilo v svetlobi karbidke bolj slutiti kot videti, dna in stropa pa niti močna svetloba baterije ni dosegla. Na trenutke dramatična priprava sidrišč v podirajočem se vertikalnem skalovju pod vstopnim breznom mi je vzela veliko časa z iskanjem zdrave skale, na koncu vrvi sem tulil in čakal, kdaj bo prišel naslednji za mano. Možnost komunikacije je zaradi zazsežnosti in oblike brezna popolnoma odpovedala. Končno je navzdol pridrsel Joc, Športna dejavnost na borovniški šoli Na šoli deluje 14 različnih interesnih športnih dejavnosti, v katere je vključeno približno 200 učencev in učenk od 1. do 8. razreda. Dejavnosti vodijo učitelji športne vzgoje in zunanji sodelavci. Učenci se z mentorji udeležujejo področnih in državnih tekmovanj v atletiki, košarki, šahu in športnoritmični gimnastiki. V letu 1996 so bili uspešni naši mladi atleti in atletinje. Na področnem tekmovanju v Postojni so dečki in deklice osvojili ekipno II. mesto. Zmagovalec teka pri mlajših dečkih na 300 m je bil Primož Bajec. II. mesto sta dosegla Matej Cerk — skok v daljino in Grega Mali — skok v višino. Vsi trije so se uvrstili na državno prvenstvo v finale atletskega pokala, ki je bilo 6. junija 1996 v Ljubljani. Med 68 prijavljenimi ekipami so ekipno zasedli II. mesto. Prav tako so bili uspešni atleti v Tržiču, na državnem prvenstvu v štafetnem teku. Osvojili so VI. mesto. Na tekmovanju v mnogoboju v Ljubljani je Grega Mali prepričljivo zmagal v svoji kategoriji — dečki 5. razredi. Na medšolskih tekmovanjih v skoku v višino pa s svojimi dosežki izstopa pri mlajših dečkih Grega Mali, pri deklicah pa Mojca Matko. Na zadnjem tekmovanju v skoku v višino na Vrhniki je Grega preskočil 168 cm, Mojca pa 145 cm. Tudi mlade ritmičarke so uspešne, saj so na lanskem državnem tekmovanju v množičnosti osvojile IV. mesto. V letošnjem letu pa so bile na preglednem tekmovanju v množičnosti na Vrhniki še boljše. Eikipno so se uvrstile na III. mesto. V preteklem šolskem letu so dečki in deklice sodelovali v šolski košarkarski ligi. V svoji skupini so zasedli III. mesto. V Teoretična predpriprava za vožnjo z vlečnico tem šolskem letu pa so se prijavili za tekmovanje v košarkarskem festivalu mlajših dečkov in deklic. Med zimskimi počitnicami smo s sodelovanjem Občine Borovnica organizirali smučarske tečaje v Kranjski Gori in Cerknem. Udeležilo se jih je precejšnje število otrok, ki so bili zelo zadovoljni. Njihova želja je, da bi take smučarske tečaje in izlete večkrat organizirali. V sredini marca smo v Kranjski Gori v Porentovem domu imeli teniški tabor. Poleg igra- nja tenisa so udeleženci streljali z lokom, kolesarili v Planico, kjer so si ogledali skakalnice in sodelovali v družabnih igrah. Vsi starši in otroci so zadovoljno zapuščali Kranjsko Goro. Želijo si še več takih srečanj. Dejavnost Šolskega športnega društva je zelo pestra. Upamo, da nas bodo vodstvo šole, Občina Borovnica in Športna zveza Borovnica še naprej podpirali. Za izkazano zaupanje in pomoč se vsem zahvaljujemo. Menotrica šolskega društva prinesel nov svitek vrvi in povedal, da razen bobnenja hloda na površje ni bilo slišati ničesar. Povezala sva vrvi, spustil sem se malo niže, ob pripravi sidrišča za končni spust se mi je pod nogami podrl navidez zdrav skalni pomol, medtem sta se nama pridružila tudi Matej in Pero. Še nekaj manevrov in pričeli smo s spustom na dno, kmalu smo se vsi zbrali na melišču približno sto metrov pod površjem. Na najnižjem koncu melišča se brezno zapre z majhno dvoranico in ožino v njej. Razširili smo jo in Pero kot najvitkejši se je splazil skoznjo v ozek mean-der na drugi strani, ki daje upanje na nadaljevanje. Kakih štirideset metrov nad dnom brezna deli navpični osrednji prostor razsežna gredina, za njo pa je slutiti vzporedno brezno. Da bi prišli do te gredine, pa bo treba preplezati kakih petnajst metrov prečnice v vertikalni zasigani steni. To smo zaradi pomanjkanja opreme preložili na naslednji obisk, prav tako pregled več rovov, ki se iz osrednjega brezna cepijo v vse smeri. Z obljubo, da se bomo prav kmalu vrnili, in v upanju, da nam bo brezno odkrilo svoje najgloblje skrivnosti, smo eden za drugim »odžimariii« proti površju. Pero je začel vzpon kot zadnji, daleč spodaj v temi so odmevale kletvice sicer vedno skrajno hladnokrvnega možakarja. On in pa Joc sta preizkušala nove plezalne pasove, ki pa so se žal pri vzpenjanju zrahljali, prižema je zdrsnila do brade, posledica pa je bila skrajno izčrpavajoče vzpenjanje po centimetrih. V temi je prežala nevarnost. Večja skalna luska je čakala na dotik, ob vzponu po vrvi sem se je z nogo dotaknil in že je za-hrumela v globino. Samo krik: »Pazi, skala!!« Joc dvajset metrov niže na sidrišču, Pero petdeset medrov pod mano viseč na vrvi, oba sta se prilepila na steno brezna in v dolgih, nemih trenutkih seje čas ustavil. Končno je do nas priplaval odmev udarca skale ob dno. Vsi smo si oddahnili, vse se je srečno izteklo. Na površju nas je s pivom že dobrih sedem ur čakal naš varuh Bizi. Za gromki smeh je poskrbel Joc, ko seje od napora in besa zaripel v glavo privlekel iz brezna, strgal s sebe »odlični« novi plezalni pas in ga ovešenega z železjem treščil v najbližjo bukev. Prijetna utrujenost se je razlezla po udih, ko smo polegli okrog vhoda, sončen pomladanski dan pa se je že nagibal v večer. Tone Palčič BOROVNIŠKA SOLA Zimska šola v naravi Radi so se postavili pred fotoaparat Učenci petih razredov OŠ dr. Ivana Korošca iz Borovnice smo zimsko šolo v naravi preživeli v Kranjski Gori. Priprave na izvedbo celotnega programa šole v naravi smo pričeli že oktobra. Letos smo bili nastanjeni v Porentovem domu. Imeli smo idealne pogoje. Vseh pet dni je sijalo sonce. Učenci so bili razdeljeni v pet homogenih skupin. Vse cilje šole v naravi smo dosegli, saj se vsi učenci lahko samostojno smučajo in se samostojno vozijo z vlečnico. Vsi pa so se preizkusili tudi na tekaških smučeh. Ogledali smo si tudi vide-okaseto o turnem smučanju in o nevarnostih v gorah v zimskem času. Klemen Stojanovič je imel predavanje o vzdrževanju in pripravi alpskih in tekaških smuči. Z učenci smo analizirali tudi video posnetke, ki smo jih napravili na smučišču. Sprehodili smo se tudi proti Jasni ter si ogledali FIS progo. Vsak večer smo učencem omogočili zabavo. Prostega časa so imeli učenci bolj malo, le-tega pa so izkoristili za pisanje razglednic, prispevkov za stenčas ali za pripravljanje točk za zaključni večer, ki je bil zelo zanimiv in zabaven. Z bivanjem in hrano smo bili zadovoljni, kuhar pa je za zadnji večer spekel meter in pol dolgo rolado z napisom OŠ BOROVNICA. Za učence je skrbelo pet vaditeljev in dva razrednika. Na koncu se zahvaljujemo SVETU OBČINE BOROVNICA, ker so iz proračuna namenili velik del finančnih sredstev za izpeljavo šole v naravi. Ob tej priložnosti je nastalo tudi glasilo, ki ga sestavljajo prispevki učencev. Predstavljamo vam delček le-tega. Komaj sem čakal ponedeljek, da se bomo odpeljali v Kranjsko Goro. Tam smo imeli pet dni šolo v naravi. Bivali smo v Porentovem domu. Zbujali smo se že ob 7. uri. Umili smo se in odšli na zajtrk. Bil je samopostrežen, kar mi jc bilo zelo 1 všeč. Po zajtrku smo odšli peš do smučišča, smučke pa so nam peljali s kombijem. Najbolj mi je ostalo v spominu smučanje na FIS progi. Je zelo strma. Delali smo dolge zavoje. Proga je bila ledena, zato smo morali zelo paziti. Ker zelo rad peljem smuk, sem tudi na tej progi poskušal, vendar le na delu, ki je bil položen. Smučali smo do 13. ure, nato smo se vrnili v dom, kjer nas je že čakalo kosilo. Potem smo počivali, tekli na smučeh, ali pa se sprehajali. Ob 18. uri smo imeii zanimiva predavanja, kjer smo se veliko naučili. Po večerji smo imeli zabave. Pet dni je zato hitro minilo in bilo mi je kar hudo, ko smo se odpeljali proti domu. Jaka, 5. b V torek smo se po kosilu podali na tekaške smuči. Z nami je šel tovariš Klemen. Nisem pretekel dosti in tudi velikokrat sem padel. Ko sem presmučal en krog, je napočil čas, da se vrnemo v dom. Bil sem zelo utrujen, zato sem se hitro preoblekel in kar padel na posteljo. Boštjan, 5. a Moj najljubši dan je bila sreda. Ko smo se zbudili, smo se odpravili na zajtrk. Na mizi nas je čakalo polno dobrot. Potem smo odšli v sobe in se pripravili na smučanje. Na terenu smo si obuli smučarske čevlje. Nato smo odšli na vlečnico z imenom VRTEC. Tudi s krožniki smo se peljali. Čeprav sem na vlečnici trikrat padel, sem zelo užival. Sledila je malica in spet smučanje. Kar naporno je bilo, zato se nam je kosilo prileglo, še bolj pa počitek. Blaž, 5. a Iz dejavnosti Jamarskega društva Borovnica Zimsko obdobje je potekalo ob živahni aktivnosti članov društva. Štirje smo opravili osem terenskih ogledov predelov Pokojiške planote. V skupno devetdesetih urah gaženja snega in prevračanja po poledenelih pobočjih smo pregledali večja področja okrog Javore vrha, Lipovca, Ljubljanskega vrha in Velike Drnuljice, kjer so v jamskem katastru Jamarske zveze Slovenije še v celoti bele lise. Odkrili smo 33 jamskih objektov, pet smo jih odprli, 28 pa jih še čaka na obisk. V tem času je deset jamarjev opravilo 70 spustov v 25 brezen različnih globin, pod zemljo smo preživeli kar okrog 145 ur. Od obiskanih 25 objektov jih kar 18 še ni registriranih v katastru JZS, se pravi, da pred našim še niso doživeli obiska. Od tega je kar nekaj globljih za razmere na Pokojiški planoti - Borovniško brezno -72 m, Maticovo - 65 m, Brezno na Križišču v Dolgih talih - 50 m. Vsi ti objekti bodo deležni ponovnega obiska, ko si bomo vzeli čas za podrobne izmere ali kar-tiranje. Pokojiška planota je pre-votljena kot sir zaradi za-krasevanja ozr. procesov, ki potekajo v apnencu in dolomitu, iz katerega planota sestoji. Na tem področju obstaja že nekaj jam, ki jih geologi smatrajo za »fosilno« področje vodnega toka prazgodovinske Ljubljanice. Za nas je največja smola, da so na tem področju tektonski procesi pretrli in raz-lomili masiv in iz nekoč verjetno velike podzemske jame dolžine deset in več kilometrov so nastali le fragmenti, nekoč celovita jama je prekinjena z narivi skalnih gmot. Iz tega razloga je potrebno pogledati dobesedno v vsako luknjo, ki nas bi pripeljala globlje, v etaže nekaj deset metrov pod temi fosilnimi jamami. Težišče raziskovanja je sedaj v breznih, ki obetajo nadaljevanje in večjo globino, prebiti pa je potrebno še nekaj ožin. Obetavna sta zlasti brezno sv. Martina -45 m in pa stometrsko Ma-tižljevo brezno. V kratkem pa nameravamo obiskati še brezna, ki sledijo glavnim tektonskim prelomnicam (smer JV - SZ), to pa so brezno na Škalčni - 40 m, Virsko krliše - 54 m, brezno za Rjavim kamnom - 70 m, jama za Bukovim vrhom -68 m in Mihcova jama -83 m. Za Jamarsko društvo Borovnica Tone Palčič Turnir v malem nogometu PGD Brezovica pri Borovnici organizira turnir v malem nogometu, ki bo v nedeljo, 27. aprila 1997, ob 8. uri na travnatem igrišču v Brezovici pri Borovnici. Igra se na 4 x 1 in 2 rezervi. Informacije in prijave na tel. 746-278, g. Stražišar Jože ali na dan žrebanja, ki bo v petek, 25. aprila, ob 19.30 v Domu gasilcev Brezovica pri Borovnici. Vabljeni ljubitelji nogometa. Za pijačo in jedačo bodo skrbeli kačanski gasilci. Nagrade: 1. mesto — pokal in na- grada gostišča Godec 2. mesto — pokal in nagrada okrepčevalnice KIM—VI 3. mesto — pokal in nagrada — Bomadi, d.o.o. 4. naj vratar in nagrada 1.500,00 —bon Petrol 5. naj strelec in nagrada 1.500,00 —bon Petrol Sponzorji turnirja: Franc Suhadolc, Srečko Ferš, Petrol, Porcč-Rogelj, lokal Čebela, Jurček, d.o.o., PGD Brezovicapri Borovnici, Av-topjevoz Švigelj. Če bo dež, bo turnir prestavljen na drug dan. Tel. 746-440. Občni zbor gasilcev Brega in Pakega V soboto, dne 15.3.1997, smo med zadnjimi v okviru vrhniške gasilske zveze imeli občni zbor tudi gasilci iz Brega in Pakega. Zbralo se nas je približno polovico članov, pridružili so se nam tudi povabljenci - župan občine Borovnica g. Ocepek, poveljnik gasilske zveze Vrhnika g. Bizjan ter predsednika sosednjih društev g. Drašler in g. Kos. Po uvodnem pozdravu predsednice društva je občni zbor vodil predsedujoči, podpredsednik društva g. Kržič Marjan. Iz poročil predsednika, poveljnika in blagajnika lahko ugotovimo, daje društvo v preteklem letu dobro delalo, da je bilo dejavno na vseh področjih - gasilskem, kulturnem, športnem. Gasilski dom je bil središče življenja v kraju. Uporabljati smo začeli tudi prostore v prizidku, ki so res prijetni za različne društvene dejavnosti. Pričakujemo, da se bodo ponovno zbirali ljubitelji gledališča in preizkusili svoje igralske talente. Pogoji za delo so dobri. Načrtov za delo na vseh dejavnostih je dovolj, tudi finančno pokritje se da zagotoviti, potrebno pa je precej prostovoljnega dela krajanov. Na občnem zboru pa so se v društvo vključili tudi trije novi člani, od katerih smo vsakega posebej veseli - dva zaključujeta šestmesečno usposabljanje na Igu za poklicnega gasilca, tretji pa je sedanji župan občine Borovnica g. Andrej Ocepek. Podelili smo tudi naziv častnega člana gasilskega društva - dvema dolgoletnima aktivnima članoma, g. Francu Juhi in g. Janezu Smoletu Janezu, ter dvema občanoma, ki sta v zadnjih treh letih s svojim znanjem veliko prispevala k obnovi objekta, g. Anton in Alešu Klemenčiču. Sprejeli smo tudi nov statut društva. Po zaključnem uvodnem delu so si vsi prisotni ogledali nove prostore. Gasilke pa so pripravile pijačo in prigrizek za uspešen zaključek poslovnega leta. PGD BREG-PAKO Prostovoljni gasilci Breg Pako: organizacija, ki povezuje kraj. Jordanov kot, Rimska 33 Log pri Brezovici Vzdrževanje barjanskih jarkov V letu 1996 smo si s predstavniki podjetja VGP Hidrotehnik ogledali stanje barjanskih jarkov, kijih upravljajo in zagotavljajo vzdrževanje. Skupaj smo se dogovorili, kateri jarki so najbolj potrebni čiščenja. Z deli so pričeli v mesecu decembru. Na barju čiščenje teh jarkov ne predstavlja večjega problema, tudi lastniki zemljišč so zainteresirani za čiščenje. Drugače pa je s tistimi jarki, ki potekajo v naseljih. Tu se izvajalci srečujejo z oviranim dostopom do jarkov, na določenih odsekih so v jarek položene cevi - običajno premajhnega profila, nekateri so si na njih uredili celo sadni vrt, vse to seveda brez soglasja upravljalca. V takih primerih se seveda srečujemo s konfliktom med tistimi, ki živijo ob jarku in so si ga naredili uporabnega, in tistimi, ki jim zmanjšan pretok vode povzroča večjo zamočvirjenost zemljišča in možnost poplave ob večjem deževju, uprabljalcem jarka in občino. Otežkočeno čiščenje pokritih jarkov, v katere so v večini primerov speljane tudi hišne kanalizacije, pa povzroča zastajanje vode in smrad. Zato prosimo vse občane, ki živijo ob večjih jarkih, da ob vsakem urejanju, ki sega tudi v območje jarka, zaprosijo za soglasje upravljalca vodotoka. S podjetjem VGP Hidrotehnik pa smo se tudi dogovorili, da nam bodo pomagali sanirati most čez Paski jarek, ki ga uporablja pretežni del kmetov, ki imajo njive na brežanskem delu barja. Most bi morali financirati uporabniki, ker pa jih je veliko,bi se verjetno težko dogovorili o povprečni višini sofinanciranja. Zato bo zgornji del oz. ploščo financirala občina iz kmetijskega programa, temelje, ki so, kot vidite s posnetka, trdni in močni, pa je v svoje stroške vključil vzdrževalec, zato se mu lepo zahvaljujemo. S skupnimi močmi smo dobili most, ki bo verjetno zdržal vsaj tako dolgo kot prejšnji. OBČINA BOROVNICA Bilo je »zelo napeto Prijetni trenutki v knjižnici V knjižnici se radi zbirajo mladi, saj se tu vedno kaj dogaja. Med zimskimi počitnicami je bilo še posebno živahno. V sodelovanju s trgovino Kocka smo pripravili tekmovanje v sestavljanju lego kock. 23 dečkov se je zavzeto lotilo sestavljanja po priloženem načrtu. Pod njihovimi prsti so kaj hitro zrasli ladja, gusarski otok, vesoljsko vozilo, kmetija ali fantazijska skulptura. Zmagovalcem je g. Roman Jesenšek raz- delil bogate nagrade — lego kocke, seveda. A na koncu smo bili zmagovalci vsi, saj se je za vsakogar našla kakšna nagrada. Na eni od cicibanovih uric pa so praznovali tudi predšolski otroci. Poslušali so pravljico Zaljubljeni zvonček. Običajno sledi pravljici likovna delavnica; tokrat smo se odločili drugače. G. Andrej Rahne nam je podaril čudovite lončnice. Otroci so jih zavili v okrasni papir in jih z velikim navdušenjem po- Vsi smo zmagovalci darili svojim mamicam in babicam za praznik. Gospodu Andreju se iskreno zahvaljujemo, ker je obogatil našo pravljično urico, gospodu Romanu pa, daje omogočil prijetno tekmovanje. Pripravljamo pa že naslednjo akcijo. Da bi bilo naše delo še bolj pestro, bi radi kupili komplet ročno izdelanih preprostih glasbil iz naravnih materialov. Borovniške dobrotnike smo že poprosili za skromen prispevek in upamo, da nam bodo prisluhnili, (ž. r. 50110-630-810225; sklic 00 23-97) Zlata Brezovar Večer duhovne glasbe v Borovnici Klemen Karlin (rojen 1973) seje začel učiti orgle na Orglar-ski šoli v Ljubljani in tam tudi zaključil podiplomsko izpopolnjevanje, sedaj pa nštudira na Koroškem deželnem konzerva-toriju v Celovcu v razredu prof. Klausa Kuchlinga. Izpopolnjuje se tudi na poletnih orgelskih tečajih, nazadnje pri prof. Mic-haelu Radulescuju v okviru Bachove akademije 1996 v Porren-truvju v Švici. Obenem je absolvent kemije na Univerzi v Ljubljani. K sreči je zdaj že zdavnaj jasno, da se tudi naš glasbeni svet ne boji tistih časov, ko so menili, da v vsaki orgelski piščali tiči klerikalec. Ta sreča je, da z ljubljanske glasbene akademije podobno kot Klemen Karlin prihajajo izvrstni orglavci, ki dosegajo tudi mednarodne nagrade na glasbenih tekmovanjih. O Klemenu Karlinu znani orgelski virtuoz prof. Hubert Bergant pravi, da z rezultati na tekmovanjih mladih orglavcev že nekaj časa opozarja nase. Tudi sopranistka Barbara Tiš-ler je bila s primerno interpretacijo in z velikimi glasovnimi zmožnostmi dorasla zahtevnemu sporedu. Ob koncertantih je prišla do izraza borovniška znamenitost, pogosto kar preveč prezrta: to so borovniške orgle, ki jih je leta 1884 izdelal Franc Goršič, na Slovenskem zadnji veliki orgelski graditelj prejšnjega stoletja. Goršičeve orgle so se ohranile pri prvotnem glasu do današnjega časa, in da bodo najbrž, ohranjene še v naslednje tisočletje. Pred dobrimi desetimi leti so bile obnovljene. Borovniške orgle imajo 15 registrov, so za slovenske cerkvene razmere med srednje velikimi in so zelo uporabne za li-turgično rabo. So tudi toliko močnega zvoka, da napolnijo cerkev, kadar zaigrajo na vse registre. Vendar je nanje možno izvajati tudi druge glasbene zaklade brez strahu, da bi izgubili svoj sijaj. Prav tega je dokazal večer dveh mladih glasbenih umetnikov. Sredi marca, na soboto pred tiho nedeljo, je bil v borovniški župnijski cerkvi .koncert duhovne glasbe, ki ga je pripravil Mladinski klub Slap, in želeti je, da na tem področju organiziranja kulturnih prireditev še ni povedal zadnje besede, saj je bil koncert visoke kakovosti. Mla- Naša pomoč Vrhniki Vrtec Borovnica seje priključil Vrhniki 1977. leta. Tako mineva skoraj 20 let, ko smo bili združeni. Ob novem letu smo se razdružili in smo postali samostojni. Še dobro se nismo tega zavedali, nas je razžalostila novica, da je vrtec na Vrhniki pogorel. Vse smo premišljevale, kako naj pomagamo, saj še sami nismo dobro zadihali. Že za novo leto smo pripravile igrico in jo odigrale za otroke delavcev tovarne Fenolit. To smo znale in to smo ponudile Vrtcu Brezovica. Cena predstave je 200 SIT na otroka, denar bo namenjen za vrtec na Vrhniki. Starši v vrtcu Podpeč, Notranje Gorice, Vnanje Gorice, Brezovica so bili tako tudi obveščeni. Igrale smo 5 predstav in dobile kar nekaj denarja. Ko nas je šofer podjetja VMV peljal proti domu, smo se dogovorile, da igramo še v Horjulu, Dobrovi in Polhovem Gradcu, ker nas povezuje Naš časopis. Odigrale smo še tri igrice. Z igranjem smo dobile 72.600 SIT. Namenile smo ga za igralo, ki je že naročeno pri NEC. Ko bo prispelo, ga bomo predale kolegicam na Vrhniko. Ob tej priložnosti naj se še enkrat zahvalim vsem, ki so sodelovali v tej akciji:' staršem, vzgojiteljicam, ki so igrale, pomočnicam, ki so same varovale otroke v času predstav, šoferju VMV, ki nas je vozil od kraja do kraja in gostilni Viktorija. V. d. ravnateljice M. Ocepek da umetnika, Klemen Karlin iz Škofje Loke(orgle) in pevka Barbara Tišler iz Tržiča(so-pran), ki štejeta vsak po 24 pomladi, sta izbranemu občinstvu, ki ga ta glasba zanima, predstavila časovno precej raznolik spored skladb od baročnih mojstrov (J.S.Bach) do sodobnih, tudi slovenskih (Matija Tome). Spored je bil ubran primerno resnobnemu času pred veliko nočjo. Barbara Tišler (rojena 1973) študira solopetje na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pri prof. Ireni Baar. Več let je pela pri komornem zboru A VE, sedaj pa je članica Slovenskega komornega zbora. Sicer je absolventka likovne pedagogike na ljubljanski Univerzi. NOVOSTI V KNJIŽNICI DR. MARJE BORŠNIK STROKOVNA LITERATURA Cowan, C: Pametne ženske nespametno izbirajo Hribar, P.: Računalniške zanke in neznanke Ilich, I.: Križem kražem po Sloveniji Johnson, K.: Preproste razlage fizikalnih pojavov Johnson, R.: Ona: knjiga o ženski duši Kovačev, N.: Govorica barv Kunaver, D.: Čar lesa Molcho, S.: Govorica telesa Ribe, raki in mehkužci Robinson, D.: O poslovni oliki Smith, H.: Svetovne religije Stevens, J. A.: Zbogom, sramežljivost! Tvoj otrok in ti Varna vožnja Verbinc, F.: Slovar tujk Werner, H.: Konji LEPOSLOVJE ZA ODRASLE Adams, D.: Pretežno neškodljiva Ambrož, D.: Antigona in Hamlet za maturante Austen, J.: Emma Bach, R.: Polet v globine Cankar, L: Hlapci Doyle, R.: Paddy Clarke, ha, ha, ha Gluvič, G.: Vrata skozi Grant, C: Vrtinec Hit, V.: Črni labod Kocbek, E.: Strah in pogum Morgan, M.: Imenovali sojo Dvoje src Proust, M.: Combray Slovenski pesniki o ljubezni Za dobrega prijatelja LEPOSLOVJE ZA OTROKE Dahl, R.: James in breskev velikanka Miler, Z.: Krtek in avtomobilček Pfister, M.: Mavrična ribica, na pomoč! Rode, J.: Argonavtki Rozman, A.: Skrivnost špurkov Škrinjar, P.: Klapa Jöka Koprive Zupan, D.: Leteči mački Pravljične aprilu: urice v 7. 4. Julie Sykes: Dorina , jajca i 14. 4. Stefan Gemmel: Ne- \ koč je bila... ■ 21. 4. Eric Hill: Piki peče \ torto ■ , 28. 4. Ivan Gantschev: Zelc- i i ni otok in sivi otok ■ ODMEV Slavistarja na nucama V.d. odgovorni urednik glasila NČ -v nadaljevanju - UREDNIK. Sem za odkrit dvogovor v pisni obliki. Kot prvo mora urednik vsak trenutek vedeti, kaj bo napisal in kdo to piše in posledice pisanja, dobre in slabe ali celo, daje pisanje samo sebi namen. Pravljice o pasjih bombicah me ne bodo uspavale. Citiram -»zlasti drugi je svoje mnenje že velikokrat povedal« konec. Nisem povedal - sem pa NAPISAL par člankov, ki pa jih nisi vse objavil. Opozoril sem te preko NČ, da objavi ali pa vrni rokopis, ne eno ne drugo. Verjetno sem te užalil pa zdaj ne moreš brez povračila in si napisal to v uvodni besedi. Urednik - moje pisanje kot pišeš, je neposredno, napišem, kot tisti trenutek mislim, tako sem se razpoznal v tvojem pisanju. Vsak ima pravico, da misli po svoje, izobrazbi, razgledanosti itd. Torej moj članek je premišljen, tako določen, da nima dvosmisel-nosti, torej sem vložil precej svoje naravne inteligence, ki je nisi zaznal. Nočem pisati zelo fino izumetničeno, pametno, tako pametno da »slišim travo rast« in postati umski kripelj - pohabljenec, da se ne bi obnašal naravno, naravno pogovarjal - itd. Urednik - nobene povezave in stikov nimam z OBČINSKIM SVETOM BOROVNICA in njegovim delovanjem. Urednik - nisem študiral, da bi postal človek peresa. Tisti, ki pravite, da nismo ljudje peresa, sami sebe blatijo. Živim med temi ljudmi, prostoru in času in kot posameznik te družbe sem odraz te družbe - je ta družba nepismena. To žalitev ne sprejemam osebno ampak širše - prve pisane ČRKE in BESEDE sem se učil v OŠ BOROVNICA - kaj bom delal v življenju - poklic - POKLICNA ŠOLA V LJUBLJANI in v moje zadovoljstvo nadaljeval na VIŠJI ŠOLI V ZAGREBU - vse te ustanove si postavil pod vprašaj - smiselnost obstoja. ZA ZAKLJUČEK: N.Č. prva stran - Slavistarja na nucama Stran 11 - zmedenost neznanje ali oboje morda - le čevlje sodi naj kopitar Stran 25 - UVODNIK na članka in članka - informacija o SHEN QI -zdravje - poslovno-informacijski center. Če je moj sum opravičen - oblika N.Č. - nebi na glas razmišljel - »višji interesi«. Janez Debevec Dol 75 Borovnica POLHOGRAJSKE ROVTE ALI VIZIJA PODEŽELSKEGA RAZVOJA RAZVOJNI PROBLEMI IN RAZVOJNE MOŽNOSTI PODEŽELJA NA PRIMERU KS ČRNI VRH NAD POLHOVIM GRADCEM RAZMIŠLJAJ GLOBALNO - DELUJ LOKALNO Končno se je pred nevarnostmi, ki jih nosi ranjena in prizadeta Zemlja, zdramila svetovna javnost, vendar varovanje okolja in doseganje trajnostno uravnoteženega razvoja zadeva korenite spremembe sedanjih življenjskih vzorcev. Pri tem je pomembno, da ljudje spoznamo novo vizijo prihodnosti in prispevamo k njeni uresničitvi. Gospodar-sko-tehnološkega in civilizacijskega razvoja ne moremo ustaviti, lahko pa spremenimo njegovo smer, da bo manj uničujoč za okolje in planet. Čas je, da prisluhnemo okoljevarstvenim zahtevam, ozaveščeni in sprememb željni javnosti in vse to podpremo s strokovnimi argumenti. Ali pa je tudi znanost sama v slepi ulici in ponovno išče smisel svojega poslanstva? Rešitev je možna le ob spremembi načina razmišljanja, ki temelji na spoštovanju in svetosti vsega stvarstva, ki pomeni novo duhovno držo z razliko od ozko materialističnih pogledov. Pomeni nekaj, kar so naši dedje že poznali... PODEŽELJE NEKOČ IN DANES Današnja podoba slovenskega podeželja je posledica povojnih procesov industrializacije in urbanizacije, ki so človeku odtujili naravo. Kmečki človek je zaradi ekonomskega pritiska in potreb industrije zapuščal svoje domove, družba pa je do podeželja gojila pretežno izkoriščevalski odnos in ga pojmovala le kot rezervni prostor za rast mest in urbanih dejavnosti. Razvrednoteno podeželsko zaledje je ostajalo prepuščeno lastnim pobudam, izpostavljeno procesom urbanizacije in deagrari-zacije, tako da je naposled tudi podoba podeželske kulturne krajine izgubila svoj arhaični pridih romantičnosti, v svoji odmaknjenosti in poza-bljenosti je izgubila svojo dušo in obraz. Trajnostno kmetijstvo, kot so ga opredelili 1. 1992 na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v Rio de Jeneiru, in razvoj podeželja bosta zahtevala temeljite spremembe v kmetijski, okoljski in gospodarski politiki v vseh državah kakor tudi na mednarodni ravni. Trajnostna kmetijska politika naj bi bila tista, ki bi temeljila na zavesti o ekološkem ravnovesju, kar pomeni uporabo biotehnologij in sistemov kmetovanja, ki varujejo in izboljšujejo zemljo, medtem ko povečujejo produktivnost. Pri tem bi morali uporabljati tako sodobne kot tradicionalne obdelovalne tehnike in znanja. Vse bolj prihaja v zavest ljudi prevečkrat prezrto dejstvo, da se je na tradicionalnem podeželju proizvodnja hrane in pridelkov ter bivanja in življenje nasploh odvijalo po harmoničnem ravnovesju med človekom in naravo. Podeželje je zaradi tega dejstva zopet spoznano kot prostor neprecenljivih vrednosti, kot zakladnica znanj o sobi-vanju z naravo. Podeželju se v prihodnosti odpirajo nove možnosti, saj poleg osnovne vloge, to je pridelava hrane, dobiva nove razsežnejše funkcije - postaja prostor za rekreacijo in oddih, za razvoj številnih neagrarnih dejavnosti, ki imajo svoj izvor v kulturni identiteti podeželja, in prostor, kjer lahko živimo v soglasju z naravo. S tem se podeželju odpira nova kvaliteta življenja. RAZVOJNI PROBLEMI IN RAZVOJNE MOŽNOSTI PODEŽELJA NA OBMOČJU KS ČRNI VRH NAD POLHOVIM GRADCEM Pričujoči prispevek je plod raziskovalne naloge, kije nastajala lansko poletje in je imela za namen osvetliti problematiko razvoja slovenskega podeželja. Kot vzorčni primer («case study«) za ugotavljanje razvojnih možnosti podeželja je bila izbrana KS Črni vrh nad Polhovim Gradcem, kije skušala v luči globalnih dogajanj pokazati na vizijo podeželskega razvoja na lokalni ravni. Na obravnavanem območju seje skušalo opredeliti razvojne probleme in ovire v dosedanjem razvoju in izluščiti razvojne potenciale ter na njihovi osnovi, ob upoštevanju načel trajnostno uravnoteženega razvoja podeželja, zasnovati podeželski razvoj. Območje KS Črni vrh sredi Polhograjskega hribovja je le vzorčni primer podeželskega prostora, ki je doživljal podobno usodo kot ostali podeželski predeli v Sloveniji. Podeželje je veljalo za zapostavljen prostor, ki seje zato prebivalstve-no praznilo, izgubljalo kulturno identiteto, vrednote in tradicionalno znanje. Storjena je bila velika škoda. Poleg tega stroka ni razvijala prijemov in metod za reševanje problemov in usmerjanje podeželskega razvoja z njemu lastnim konceptom. KS Črni vrh nad Polhovim Gradcem leži v osrednjem območju razgibanega predalpskega sveta Polhograjskega hribovja, kije ravno v svojem osrednjem delu najbolj tipičen, z najvišjimi dolomitnimi vrhovi (Polhograjska gora, Grmada, Pasja ravan, Spilj) in z največjimi relativnimi višinami, ki presegajo 500 m. Povprečna nadmorska višina obravnavanega območja je 617 m, hribovje pa je poraščeno z obsežnimi mešanimi gozdovi. Dolomitna pobočja so tu zelo strma, saj dosegajo strmine prek 30 stopinj, vrhovi in slemena pa so razrezana z ozkimi grapami, v katerih so hudourniški tokovi, ki so svoj čas poganjali številne žage in mline. Osrednji del Polhograjskega hribovja je kljub veliki reliefni energiji najprimernejši za naselitev in pod okriljem KS Črni vrh je nemajhno število hribovskih samotnih kmetij z zemljiško razdelitvijo na celke, ki se združujejo v štiri naseljeana nadmorski višini od 500 do 1000 m: Črni vrh, Rovt, Smolnik in Srednji vrh. Črni vrh je nekoliko bolj strnjeno naselje, skozi katerega teče prehod iz Poljanske v Polhograjsko dolino, kar daje temu območju že od nekdaj osnovni življenjski zagon. V naselju Črni vrh je cerkev Sv. Lenarta z žup-niščem, podružnična osnovna šola, trgovina in sedež KS. Naravni pogoji in zlasti močno razgiban relief so ves čas onemogočali večjo skoncentrirano poselitev in vzpostavitev ugodnih prometnih povezav, zato je že danes večina samotnih kmetij med seboj povezana le s slabimi gozdnimi potmi, ki v zimskem času otežujejo komunikacijo. Največje površine v obravnavani pokrajini zavzemajo travniki in gozdovi, saj slednji zavzemajo kar 61,4% celotne kmečke posesti. NEKAJ MISLI ZA USMERITEV RAZVOJA PODEŽELJA NA OBMOČJU KS ČRNI VRH NAD POLHOVIM GRADCEM Razvojni potenciali in možnosti predstavljajo splet značilnosti, ki jih ne najdemo nikjer drugje kot na območju KS Črni vrh in jih skrite poznajo le prebivalci sami, ti pa so pogosto nemočni za njihovo realizacijo. Razvojne možnosti je treba zato nanovo odkriti in jih ponuditi krajanom oziroma lokalnemu razvoju podeželja tako, da v bistvu služijo širšemu regionalnemu razvoju, vključno prebivalcem mest. Ob tem naj se razvoj usmeri v kakovostno rast in ponudbo ter se povezuje z drugimi dejavnostmi v smislu oživljanja tradicionalnih vrednot podeželja, s tem da se odpira navzven, širi svojo ponudbo in postaja multifunkcijski. Glede na majhnost slovenšTcega prostora in veliko prostorsko mobilnost prebivalstva, lahko čr-novrško območje s kakovostno ponudbo razvojnih potencialov seže tudi v 30-kilometrsko oddaljenost in v svojo kulturno sredino povabi Ljubljano. Podeželje mora slediti lastnim možnostim in potencialom ter postati odprt prostor, dovzeten za nove ideje in podvige, enakovreden urbanemu prostoru. Le tako bo lahko zgrajen most za materialno in duhovno izmenjavo med mesti in podeželjem. Osnova za nadaljnji razvoj črnovrške KS, za povezovanje in odpiranje navzven je ustrezna in-frastrukturna opremljenost prostora, zato naj se samotne kmetije in zaselke, s cestnim omrežjem, ki predstavlja hrbtenico razvoja, poveže z lokalnimi središči in med seboj, gospodinjstva pa naj se opremi s telefoni. Na črnovrškem območju sredi krajinskega parka naj se ohranja kakovosten življenjski prostor in se ga v okvirih ekološkega ravnovesja vključuje v podeželski razvoj. Oživljanje družabnega življenja na vasi je izrednega pomena za kulturnoduhovni razvoj. V naselju Črni vrh bi bilo primerno sanirati starejši kmečki objekt v stilu krajinske arhitekture in ga nameniti za razne kulturne izobraževalne prireditve in srečanja. Pri oživljanju kulturnega življenja bi bilo potrebno sodelovanje stroke, zlasti etnologije, ki ve, kaj načinu življenja daje smisel in vsebino, pa je bila doslej pri usmerjanju podeželskega razvoja pasivna in odsotna. Kmetijsko proizvodnjo ovira majhna in razdrobljena posest, strma pobočja, manj osončena severna pobočja in klima, pogojena z nadmorsko višino. Njivske površine so se zato v zadnjih deset-ledjih skrčile v prid travnikov in gozdov, tako da so se obdržale le na najboljših legah z naklonom do 14 stopinj (zgornja meja oranja s traktorjem). Temu so botrovale tudi družbeno-gospodarske razmere s procesi deagrarizacije in depopulacije podeželja. Obravnavano črnovrško območje leži v celoti znotraj predvidenega krajinskega parka Polho-grajski Dolomiti, kije navzlic svoji neokrnjeni lepoti in privlačnosti kulturne krajine postalo rekreativni cilj Ljubljančanov. Znotraj krajinskega parka je na območju KS Črni vrh registriranih 18 objektov naravne in kulturne dediščine. Povirja Male in Velike Božne ter Ernejčkovega grabna so kvalitetno ohranjeni hudourni vodotoki, ki so varovani z varstvenim režimom za hidrološko in zoološko naravno dediščino. Smisel naravne in kulturne dediščine črnovr-škega območja je v tem, da se jo prikazuje v okviru celotnega krajinskega parka Polhograjski Dolomiti, da sejo primerno ovrednoteno vključuje v turistično ponudbo širšega zaledja na način, ki ne bo le varovalen v smislu konzervacije, ampak mu s funkcionalnostjo pridamo novo vrednost in vsebino. Tako bi naravna in kulturna dediščina postopoma presegla lokalni pomen in se izkazala kot eden od vzorcev pestre nacionalne identitete. KS Črni vrh, ki sodi od leta 1995 v občino Polhov Gradec-Horjul-Dobrova, ima 531 prebivalcev. Trend upadanja števila prebivalstva se je ustavil šele po letu 1991, s tem daje KS Črni vrh od leta 1869 do danes izgubila tretjino prvotnega prebivalstva. Starostna struktura prebivalstva je z razvojnega vidika ugodna, saj prevladuje mlado in sprememb željno prebivalstvo (dobra polovica prebivalstva je mlajšega od 30 let). Črnovrška KS sredi Polhograjskega hribovja predstavlja specifično naravno in družbenogospodarsko lokaliteto, kjer se ob spreminjanju tradicionalnega načina rabe sproščajo predvsem naslednji procesi, ki hkrati predstavljajo poglavitne razvojne ovire podeželskega območja. Proces deagrarizacije je povzročil opuščanje obdelave za kmetijstvo manj primernih zemljišč, njihovo zaraščanje in spreminjanje kulturne krajine. Vaški teritorij se je praznil in izgubljal svoj ritem, poleg tega je na podeželje vdiral mestni način življenja. Posledica tega je tudi pojav »vikendov«, ki na območju KS Črni vrh predstavljajo že kar tretjino vseh hiš. Največja prostorska koncentracija počitniških bivališč je na Smolniku, blizu domačije Pohleven. Lastniki počitniških bivališč (z izjemo petih) so Ljubljančani, ki so prispevali, da seje asfaltiral (le) cestni odcep od glavne ceste do njihovih »vikendov«, sicer pa ne prispevajo k razvoju območja, saj se vanj ne vključujejo aktivno. Počitniška bivališča v veliki meri izničujejo regionalno arhitekturno tipiko, k čemur pripomorejo tudi neprimerne adaptacije in preureditve starih kmečkih hiš in gospodarskih poslopij ter črne gradnje. O uveljavljanju mestnega načina življenja pričajo tudi močna dnevno migracijska gibanja, saj je KS Črni vrh v 35-kilometrski oddaljenosti od Ljubljane, kamor prebivalstvo poleg Polhovega Gradca in Škofje Loke dnevno migrira na delo. ...... ... ; . Jedro naselja Črni vrh Urbanizacija in mestni način življenja sta sprožila očitne spremembe v socialni strukturi prebivalstva, kar je pripeljalo do prevlade mešanih delavsko-kmečkih gospodinjstev. V KS Črni vrh je 74,8% z zakonom zaščitenih kmetij. Čistih kmetij je 11,8%, prevladujejo pa mešane kmetije, ki jih je 63,8%. Pokrajinska slika črnovrške KS se zatorej odraža v izničevanju pokrajinsko-ekoloških kvalitet, ogroženosti naravne in kulturne dediščine in izginjanju kulturne krajine. Temu se pridružuje še slaba infrastrukturna opremljenost, zlasti neurejena glavna cesta iz Polhovega Gradca in pomanjkanje telefonskih priključkov, čemur je botroval počasen in zapostavljen razvoj v preteklosti. Vendar problemi niso problemi, če nanje pogledamo iz drugega zornega kota. Črnovrška KS ima v svoji izjemnosti in enkrat-nosti regionalnih virov mnoge kvalitete in prednosti za podeželski razvoj, čemur so trenutno zelo naklonjene naslednje okoliščine: ohranjeno naravno okolje, bogata naravna in kulturna dediščina ter tradicionalno znanje in izročilo, mlado prebivalstvo, kije pripravljeno sodelovati pri razvoju njihove KS in že aktivno sodeluje pri izvajanju nacionalnega projekta CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnova vasi) na tem območju, delovanje društev in prirejanje raznih kulturno-turističnih srečanj ter bližina lokalnega središča Polhov Gradec in Ljubljane kot državne prestolnice. Območje KS Črni vrh ima navzlic ohranjenemu naravnemu okolju in še močni agrarni identiteti ugodne možnosti za specializirano kmetijsko proizvodnjo, zlasti alternativno biološko kmetovanje in pridelavo zdrave hrane. Alternativno biološko kmetovanje ponuja možnosti pridobivanja dohodka znotraj kmečkega gospodinjstva, spodbuja uvajanje novih tehnologij pridelave in predelave organskega živeža, z dopolnjevanjem tradicionalnega znanja in načinov pridelave in predelave kmetijskih pridelkov, kar se približuje sonaravni kmetijski proizvodnji. Zelo spodbudno je, da se je med prebivalci KS Črni vrh ideja o ustanavljanju biološko-ekoloških kmetij že prebudila. Kmetijska proizvodnja in njene spremljevalne obkmetijske dejavnosti, kjer gre omeniti tudi oživljanje domačih obrti, se lahko kombinirajo z bivalno, okoljevarstveno in rekreacijsko funkcijo; saj se te dejavnosti med seboj ne izključujejo, temveč dopolnjujejo in tako zagotavljajo uravnotežen, sonaraven, predvsem pa celosten podeželski razvoj. Za najperspektivnejšo dejavnost na omenjenem območju je spoznan podeželski turizem, ki se dopolnjuje s kmetijsko proizvodnjo, nekmečko prebivalstvo pa lahko v njem išče svojo eksistenco v celoti. Pri vseh oblikah dopolnilnih dejavnosti na podeželju je najpomembnejše, da vključevanje lokalnih tipičnosti v največji možni meri bogati vsako od omenjenih gospodarskih dejavnosti. Razvoj kmetijstva na območju KS Črni vrh naj postopoma zavzame nova stališča in strategijo. Na kmetijah naj se opravlja daljši proizvodni proces, torej tudi visoko kakovostna ne-industrijska predelava kmetijskih pridelkov. Inovativnost kmetov bi spodbudili z izobraževanjem in poudarjanjem pomembnosti načel kroženja v kmetijski proizvodnji. Način pridelovanja hrane naj bi bil vse bolj organski, kar vodi k ustanavljanju biološko-ekoloških kmetij. Z uvajanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in v vasi bi KS pridobila nova delovna mesta in vir dohodka. Kmečki turizem kaže razširiti še na kakšno kmetijo, zlasti nujno pa je izboljšati njegovo kakovostno ponudbo. Turistične kmetije bi morale poleg hrane in prenočišč nuditi tudi druge oblike podeželske ponudbe in ena od zamisli je, da so nosilke družabnega življenja na vasi (prirejanje počitnic za mestne otroke, etno-festivali...). Celostno, trajnostno in sonaravno usmerjeni razvoj podeželja na območju KS Črni vrh mora biti naravnan v odkrivanje in poudarjanje njegove enkratnosti in posebnosti, ki izhaja iz bogate dediščinske zakladnice in biti osmislen s sodobnimi vidiki bivanja. Napore za celostni razvoj podeželja na območju KS Črni vrh nad Polhovim Gradcem bi lahko zavestno usmerili v skupno nacionalno prizadevanje pod geslom »trajnostno-ekološko podeželje«, ki bi kot tako dobilo svoj odmev tudi izven meja države... in na okenskih policah kmečkih hiš bi zopet cvetela pelargonija... toda... . Vlasta Mlakar I I MAREC 1997 DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC NAŠ ČASOPIS 25 Telefon tudi v Polhov Gradec?! Ker v Polhovem Gradcu in v okolici krožijo različne informacije v zvezi izgradnje telefonije, smo se v KS Polhov Gradec odločili, da širšo javnost in krajane Polhovega Gradca seznanimo z nekaterimi dejstvi priprav in izgradnje telefonije na našem področju krajevne skupnosti. Kot veste, se v Polhovem Gradcu celih 15 let, nekateri krajani pa čakajo na telefonski priključek že več časa, ni premaknilo z mrtve točke na bolje. Zato se je peščica entuziastov, kateri so pričeli leta 1994 delati v Odboru za izgradnjo telefonije, odločila, da pokrene akcijo za pridobitev telefonskega priključka za vsakega krajana. Odbor, ki je na začetku štel 12 članov, se je proti koncu akcije skrčil na 6 do 7 prizadevnih članov. Začetek je bil težak. Potrebno je bilo zagotoviti prostor ATC Polhov Gradec. Na voljo so bile dve do tri lokacije. Odločili smo se po burnih razpravah za edino možno za Zadružnim domom Polhov Gradec. Odbor je moral najprej pridobiti vsa potrebna soglasja za izgradnjo prizidka, kar mu je pobralo precej časa in veliko prenekaterih ur na raznih sestankih v krajevni skupnosti kot tudi na Telekomu (takratnem PTT). Ko smo pridobili vse dokumente za izgradnjo, je nastopilo vprašanje, od kje zagotoviti toliko potrebnega denarja. Vrednost objekta je bila takrat ocenjena na cca. 80.000.— DEM. Ker je v tem času nastopila nova lokalna samouprava, nismo mogli pričakovati pomoči s strani bivše občine Vič-Rudnik. Zato smo se odločili akcijo podpreti s samoprispevkom vseh zainteresiranih za telefonski priključek. Izvedli smo anketo, na katero pa se je proti pričakovanju odzvalo 418 bodočih naročnikov telefonskega priključka. Ta številka je pokazala, kako pereč je problem telefonije na našem področju. S pristopno izjavo se je vsak zainteresirani krajan obvezal, da bo sodeloval pri izgradnji ATC Polhov Gradec z deležem 200.— DEM (takrat 16.000.— SIT). Denarje pričel pritekati na račun postopno v dveh obrokih in ko smo ga zbrali dovolj za pričetek gradnje, je odbor za izgradnjo telefonije pokrenil akcijo izgradnje prostora za ATC Polhov Gradec. Telekom SLO nam je postavil ultimat: »Če boste pripravili prostor za ATC, boste dobili digitalno centralo SI-200.« Rok izvedbe prostora za ATC je bil november 1995. V letu 1996, točno januarja, pa naj bi se centrala že montirala. S tem bi pridobili tudi možnost telefonskih priključkov. Centrala pa se je dejansko, ne po naši krivdi, montirala šele decembra 1996. Telekom SLO je na mnogoterih sestankih zagotavljal: »Naredite prostor za ATC in boste dobili tudi priključke.« Vse lepo in prav, toda ne gre to tako hitro, kot smo si krajani predstavljali, toda premika pa se!! Za sam objekt, ki je bil s strani izvajalca del (kateri je bil izbran na natečaju) strokovno in kvalitetno opravljen ter pregledan s strani raznih komisij in inšpekcijskih služb, smo porabili precej finančnih sredstev, kar je zavidno iz razpredelnice: Plačani priključki 418 (411+7) Delno plačani 11 PRIHODKI OD NAROČNIKOV 6.776.000,00 SIT OBRESTI 366.152,00 SIT 7.142.152,00 SIT STROŠKI VODENJA RAČUNA - 1.976,00 SIT 7.140.176,00 SIT IZDATKI - 5.368.653,00 SIT STANJE: 26. 2.1996 = + 1.771.523,00 SIT Po končanem obračunu je ostalo na računu še 1.771.523.00. — SIT. Po tehnem razmisleku smo se odločili, da ta denar pustimo na posebnem računu KS Polhov Gradec (kartica telefonije). Sedaj v kraju krožijo različne govorice. Nekateri bi radi denar vrnjen, drugi spet razmišljamo bolj napredno za naš in Vaš kraj Polhov Gradec. V tem času pa je prišlo do ustanovitve nove Občine Dobro-va-Horjul-Polhov Gradec. Ta je na čelu z županom prevzela vso akcijo na svoja pleča. V tem času na KS Dobrova še niso imeli niti prostora za ATC, so se na svetu občine odločili »sfinanci-rati« tudi ATC Dobrova. Tu pa je nastopil nesporazum in nepravilno tolmačenje med krajani. KS Dobrova je dobila sredstva (8.000.000.— + 3.000.000.— SIT) iz proračuna Občine Dobrova-Horjul-Pol-hov Gradec, krajani Polhovega Gradca pa so morali gradnjo prostora za ATC financirati sami. Toda v zagovor KS Dobrovi moramo priznati, da smo v KS Polhov Gradec dobili sredstva, ki so bila namenska za komunalno infrastrukturo, Dobrovi pa ta sredstva v letu 1996 niso bila dodeljena. S tem mislimo, daje dilema, daje Dobrova prišla »bolje skozi«, končana. V mesecu marcu 1997 pa je župan občine odposlal vsem bodočim naročnikom telefonskega priključka pogodbe v podpis (če je slučajno pomotoma še kdo ni dobil, jo lahko dobi na Občini Dobrova...). Na odboru za izgradnjo telefonije v Polhovem Gradcu smo enotnega mnenja, da naj se pogodbe podpišejo in krajani plačajo znesek po pogodbi. Če pogodbe ne podpišemo in poravnamo zneska, kije predviden,je vprašljiva celotna akcija in Telekom SLO ne bo podpisal pogodbe z Občino Dobrova-H-PG. Apeliramo na krajane, da se podpisu pogodbe odzovete, vsaj v takem obsegu, kot ste se za sofinanciranje izgradnje ATC Polhov Gradec. Da pa bi omilili strošek, ki ga boste imeli ob podpisu pogodbe, smo se odločili na KS Polhov Gradec, da vsem, ki so vplačali samoprispevek za ATC Polhov Gradec, omilimo — olajšamo plačilo in smo sprejeli sklep: »vsi krajani, ki so vplačali prispevek za izgradnjo ATC Polhov Gradec (200.— DEM), po pogodbi po sofinanciranju izgradnje telekomunikacijskih zmogljivosti ne plačajo zadnjega obroka v znesku 10.000.— SIT. Vsi krajani, kateri niso vplačali prispevka za izgradnjo ATC in sedaj želijo pridobiti telefonski priključek, morajo plačati tudi sredstva v protivrednosti 350.— DEM glede na sklep 4. seje SKS Polhov Gradec z dne 30. 11. 1995. Ker bo tudi nekaj lakih, ki ne bodo hoteli plačati tega zneska, smo zaradi vseh tistih, ki so ga že plačali, sprejeli še dodatni sklep: »Občina Dobrova-Horjul-Pol-hov Gradec ne more dati soglasja Telekomu SLO za priključek posamezniku brez predhodnega soglasja KS Polhov Gradec« Ker se izgradnja omrežja hitro približuje, je postala aktualna tudi kabelska televizija. V mesecu marcu 1997 je pričel Telekom SLO z izkopom in polaganjem optičnega kabla iz smeri Ljubljana proti Dobrovi, Polhovemu Gradcu in Črnemu vrhu. S tem so se dejansko pričela dela za izboljšanje telekomunikacijskih zmogljivosti na območju občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec. Na območju KS Polhov Gradec želimo isto- časno z izgradnjo telefonskega omrežja zgraditi tudi omrežje za kabelsko omrežje. Ker je na območju KS Polhov Gradec dokaj razpršena naseljenost, je tudi izgradnja kabelskega omrežja glede na število priključkov relativno draga. Precej pa nam bi pocenilo izvedbo tega omrežja, če bi lahko inštalacijo in kable položili v kanale skupno s Telekomovim telefonskim omrežjem. Zato tudi pričakujemo pridobitev soglasja Telekoma SLO za polaganje kablov za kabelsko televizijo istočasno kot optični kabel, saj smo konec koncev tudi soinvestitorji telekomo-vega telefonskega omrežja. Če akcija podpisovanja pogodb ne bi uspela v pričakovanem obsegu, se moramo zavedati, da bo nadaljnje pridobivanje telefonskega priključka kot tudi kabelske televizije zelo oddaljeno na našem področju. Krajane Polhovega Gradca pozivamo k treznemu premisleku in čim boljšemu odzivu na podpis pogodbe in nadaljnje akcije. Svet KS Polhov Gradec in odbor za izgradnjo telefonije TELEFONIJA V OBČINI DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC Na poti k uresničitvi V prvi polovici marca smo na skoraj tisoč gospodinjstev v občini razposlali pogodbe o sofinanciranju izgradnje telefonskega omrežja na območju telefonskih central Dobrova, Brezje, Črni vrh in Polhov Gradec. Precejšnje •Število interesentov je svoje zaupanje že izkazalo s podpisom pogodbe in plačilom prispevka, nekateri pa so še vedno nezaupljivi, saj so bili v preteklosti večkrat upravičeno razočarani, ker se telefonija ni premaknila z mrtve točke. Po izgradnji prostorov za namestitev telefonskih central - nazadnje na Dobrovi - smo se po številnih razgovorih s Telekomom dogovorili, da se celotna investicija vključi v plan izgradnje za leto 1997 pod pogojem, da se izgradnja sofinancira. V nasprotnem primeru pa bo do izgradnje prišlo, ko bodo finančna sredstva Telekoma to dopuščala. Časovno opredelitev slednjega pa ni znana. Uspeh našega sodelovanja s Telekomom se kaže na terenu, saj seje že pričelo s polaganjem optičnega kabla od Kozarij do Polhovega Gradca, z razvodnim kabelskim omrežjem pa se bo pričelo, ko bomo lahko potrdili delež sredstev k izgradnji. Pri tem apeliramo na vse evidentirane naročnike, da se v roku odločijo s svojimi prispevki uresničevati projekt, saj od vas samih zavisi pridobitev prepotrebnega telefonskega priključka v letošnjem letu. Ce pa odziv ne bo zadosten, bomo smatrali, da je potreba manjša, kot je bilo pričakovati, in na škodo tistih, ki telefon res potrebujejo, bomo s tozadevnimi aktivnostmi prekinili. Prisiljeni bomo prepustiti Telekomu, da oblikuje plan po svojih zmožnostih. Seznanjeni smo, da smo glede opremljenosti s telefonskimi priključki v državi na povprečni ravni, glede na razgibanost terena, ki ga pokrivamo, pa smo za Telekom manj interesantni. Takih primerov je kar precej in ti se rešujejo na enak način, kot ga rešuje naša občina. Razlika je le v višini prispevkov, ki pa niso nižji, temveč višji od našega. V tem trenutku prednjačimo samo v tem, da nam je Telekom prisluhnil in nas vključil v letošnji plan izgradnje. Zato je to v tem času edina priložnost, da čimprej pridemo do telefona. Cilj bomo dosegli samo s skupnim sodelovanjem, pri čemer pričakujemo vaš pozitivni odziv. Župan Leopold Oblak Rekonstrukcija ceste Dolenja vas - Zaklanec v polnem teku Zgradba, v kateri je polhograjska telefonska centrala. Kakor hitro se je umakni! sneg, so na cesti Dolenja vas — Zaklanec, ki povezuje polho-grajsko in horjulsko dolino, spet stekla gradbena dela. Cesta je namreč v večji meri še vedno brez asfalta. V prvi etapi naj bi končali zemeljska dela in cesto nasuli v dolžini cca 700 metrov. Gradbena dela na cesti izvaja zasebno podjetje Storitve s težko gradbeno mehanizacijo Ple-stenjak Julijan, Podjetje za urejanje hudournikov pa regulira potok Prosca, ki teče tik ob cesti. Del potoka so delavci podjetja že obložili s skalami in vrbovimi opleti, na hudourniku, ki priteka v potok, pa zgradili nov most. Ta je bil odprt že januarja. Kot nam je povedal predsednik gradbenega odbora za rekonstrukcijo ceste Franc Kovač iz Dolenje vasi, gre za pomembno cesto, ki bo koristila tako Polhovemu Gradcu kot Horjulu. Pograjcem pa služi tu- MOJA PRABABICA SIVA —Pod tem naslovom so se lotili naloge člani likovnega krožka osnovne šole Horjul pod mentorstvom likovnega pedagoga Branka Lipnika. V ta namen učenci zbirajo stare šivalne pripomočke, zapisujejo pogovore s starimi krojači in šiviljami, pišejo spise in ustvarjajo likovne podobe. Vse to bodo razstavili enkrat v mesecu aprilu. Del njihove ustvarjalnosti na to temo prikazuje fotografija. Lutki sta izdelala pri Likovnem krožku učenca Luka Čepon in Tina Pu-cihar. (F. B.) ZMO T ORNO ZA GO NAD ŽIVO MEJO — Kadar živa meja preveč zraste in odpovedo škarje za obrezovanje, pride za to opravilo prav tudi motorna žaga. Bernard Marolt iz Horjula, ki ima že sedem kriiev za seboj, je na ta način uspešno opravil z domačo živo mejo. V tem času, ko se pri pomladanskih opravilih zlomi kakšen ročaj, se mirno lahko obrnete nanj. V najkrajšem času bo vaše orodje zopet uporabno. Na fotografiji Bernard Marolt pri obrezovanju žive meje. (F. B.) ŠE NEZNANIHORJULSKIANSAMBEL — DISKORT— Fantom je všeč metal zvrst glasbe in so sklenili, da bodo ustanovili svoj ansambel. Bas kitaro igra Janez Vrhovec, bobne njegov brat Andrej, solo kitarist, pevec in avtor besedil Andrej Bizjan, po ritem kitari udarja Blaž Zdešar. Fantje igrajo predvsem lastne skladbe in nekomercialno zabavno glasbo. Javno še niso nastopili, zato se žele predstaviti na kakšnem koncertu kot predskupina. Prav gotovo je njihova želja tudi samostojen koncert. Posebnost tega ansambla je, da je Andrej Vrhovec sam izdelal kitari. Na fotografiji: Ansambel DISKORT iz Horjula (F. B.) di kot nekakšna obvoznica, kadar poplavlja Gradaščica. Asfalt bo kajpak prav prišel tudi samotnim kmetijam na širšem območju Briš, ki jim je ta cesta edina povezava s polhograjsko in horjulsko dolino, pa tudi vse številnejšim turistom. »Boljši avtomobili zdaj obrnejo na koncu asfalta na robu Dolenje vasi, kajti škoda se jim zdi iti naprej. Država bo morala finančno bolj podpirati takšne cestne povezave, saj so velikega gospodarskega in turističnega pomena. Občina sama nima dovolj denarja, da bi zmogla tak projekt. Če ne bo kake širše pomoči, se bo na tej cesti premikalo le pO kapljicah,« opozarja Franc Kovač. B. V. Kraški pojavi V ponedeljek, 10. februarja, smo odšli učenci 7.a in 7.b razreda Osn. šole Dobrova na zimovanje v Rakov Škocjan, da bi se naučili raznih uporabnih stvari, kot so: orientacija, prva pomoč, spoznali naj bi kraške pojave in drevesne vrste ter mahove in lišaje, ki tam rastejo. Ko smo se pripeljali v COŠD Rak v Rakovem Škocjanu, nam je pedagoški vodja, g. Arne Kozina, predstavil hišni red, ki se ga bomo držali med bivanjem v domu, in dejavnosti, ki so nam namenjene. Nato smo se namestili v sobe. Po kosilu smo že odšli raziskovat razne kraške pojave, kot so: vrtače, uvale, kraški izviri, naravni mostovi, reke ponikalnice in prcsihajoča jezera. Ker je bilo precej hladno, so bile zamrznjene tudi luže ob vodi in smo se v krajših odmorih med razlago učitelja Arneta lahko tudi drsali po ledu. Čeprav bi kdo mislil, da zaradi drsanja nisem bil zbran, sem si marsikaj zapomnil. Na primer: — Tkalčevi jami, v kateri ponika reka Rak, so dali tako ime zato, ker legenda pravi, daje neki tkalec imel toliko dela, daje kljub grehu delal skrivaj v jami tudi ob nedeljah in praznikih in seje za kazen spremenil v kapnik. — Gladina vseh presihajočih voda na našem krasu ima višino vode na Cerkniškem jezeru. — Oba naravna mostova, Veliki in Mali naravni most, sta bila nekoč del jame. Ob nekem velikem potresu pa se je ponekod vdrl strop. Tam, kjer je sedaj most, pa se ni vdrlo. — Umazanija, ki jo ljudje spuščajo v Rak, se nabira v obliki pene v Tkalčevi jami ob podzemnem jezeru. Zaradi teh zanimivostih in drsanja pa mi je dan ostal v lepem spominu. Matej Hafner' 7.b Kanujarjenje na reki Rak Po jutranji telovadbi in zajtrku smo odšli za brunarico po kanuje, vesla in rešilne jopiče. Vsi smo nosili opremo do travnika ob reki Rak. Naš vodič nas je nato poučil, kako se vesla pri poganjanju in krmarjenju kanuja. Jaz sem se s kanujem že vozil, zato sem lahko krmaril. Voda je bila kar v redu, samo kadar je zapihal veter, sem imel nekaj težav, ker je čoln Med vožnjo se mi je približal sošolec, ki ni tako dobro obvladal čolna in sem moral preprečiti trčenje. Nekajkrat smo se zapeljali po reki navzgor in navzdol in že se je naš čas za kanujarjenje iztekel. Gospa razredničarka je rekla, da bi bilo zelo lepo, če bi za konec šolskega leta prišli kanujarit na Rak. Mislim, da bi se res lepo imeli. Matjaž Krkač, 7. a Izlet v kraške jame Drugi dan našega zimovanja v domu Rak v Rakovem Škocjanu smo imeli popoldne izlet v kraške jame. Vodič nam je dal čelade s karbidovkami, smo si jih sami po njegovih navodilih polnili s karbidom. Odšli smo šele, ko je bilo vse pripravljeno. Sprva smo hodili po cesti, nato po gozdu, kjer smo prečkali reko Rak. Šli smo čez most želja in kmalu za tem smo že prispeli do manjše jame. V njej smo si ogledali izvir reke Rak. Nato smo se ustavili ob Malem naravnem mostu. Pogled z vrha je bil prav neverjeten. Slikovitost Malega naravnega mostu je prikazana v filmu Wi-netou. Potem smo prispeli do večje skupine jam. V skalah ob vhodu nam je vodič pokazal odtise zmajevih stopal; ti še danes pričajo, daje zmaj v jami resnično živel. Spustili smo se globoko pred vhod v jamo, kjer smo komaj čakali, da nam je vodič pred vstopom nalil nekaj vode v kar-bidovko in prižgal lučke na čeladah. Ko smo vstopili v jamo, smo si ogledali kapnike različnih vrst. Videli smo tudi različ- ne manjše jamske živali. Zelo pa nas je razžalostilo, ko so naši pogledi obstali na popisanih stenah in zlomljenih kapnikih. To je posledica neprimernega obnašanja nekaterih obiskovalcev jam. Po ogledu jam smo se v večernem mraku z lučkami na čeladah odpravili nazaj proti domu Rak. Maja Kozamernik, 7. b Brigita Rozman, 7. b Večerni sprehod V prvi polovici februarja smo imeli šolo v naravi. Zimovali smo v žejo lepem okolju v Rakovem Škocjanu. Opravljali smo zelo različne naloge in ena izmed njih je bila tudi sprehod ponoči. Namen tega sprehoda je bil predvsem opazovati nočno nebo in spoznati, kako se lahko ponoči orientiramo. Učitelj nas je najprej poučil, da se moramo ponoči gibati predvsem tako, da uporabljamo vonj, dotik in sluh, na vid pa se ne moremo kaj dosti zanesti. Tako smo šli prvi večer po večerji na prosto. Do križišča nam je kazala pot luč od doma, kjer smo bivali. Po nekaj metrih hoje pa nas je zaobjela tema in zvezdnato nebo. Dekleta je bilo kar malo strah, fantje pa smo jih še posebej prestrašili tako, da so njihovi prestrašeni kriki odmevali v noč. Kar hitro smo prišli do velikega ovinka in naš učitelj nam je povedal imena nekaterih zvezd, ki smo jih videli na jasnem nebu. Pokazal nam je Veliki in Mali voz in določil položaj zvezde Severnice. Čeprav Se-vernica izgleda najsvetlejša zvezda, pa to vendarle ni. Pokazal nam je tudi ozvezdje Oriona, ki predstavlja človeka z mečem. Po teh spoznanjih smo preizkusili skozi igro še naš sluh. Učitelj je zašepetal vsakemu sošolcu na uho ime neke živali, ki jo je potem poskušal oponašati. Skupaj so se na ta način morali zbrati vsi »mački«, »psi«, »kokoši« in druge »živali«. Ko smo to igrico končali, smo se vrnili v dom. Učitelj mi je razkril še zanimivost ozvezdja Orion. Povedal mi je, da na koncu meča obstaja še ena galaksija. Zadovoljen sem, da sem se udeležil te šole v naravi, ker mi je dala nekaj nepozabnih praktičnih izkušenj, pa tudi teorije sem se naučil kar nekaj. Luka Kristan, 7. a Orientacija Med bivanjem v Rakovem Škocjanu smo se učili tudi orientacije. Orientiramo se lahko na več načinov. Najprej smo se v bližini CŠOD Rak poskusili orientirati s kompasom. Če hočemo določiti strani neba pravilno, moramo držati kompas vodoravno. Za vajo smo s kompasom izmerili še azimut predmeta, ki smo ga videli pred sabo. Ugotoviti smo torej morali, za koliko kotnih stopinj je ta predmet odmaknjen od severa. Nekaj časa smo potem hodili po gozdni poti. V svoji okolici smo zagledali tri objekte, ki so bili označeni tudi na karti. S pomočjo zemljevida in lege teh objektov v naravi smo tudi določili strani neba. Na zemljevidu, ki ga obračamo, dokler se njegova lega ne ujema z objekti v okolici, je sever zgoraj, vzhod na desni in zahod na levi. Kasneje smo spoznali še orientacijo, pri kateri uporabljamo uro s kazalci. Urni kazalec obrnemo proti soncu. Kot med tem kazalcem in dvanajsto uro razpolovimo. Simctrala kota kaže smer sever —jug. Če je oblačno, določimo lego sonca približno. Če pa imamo digitalno uro, si uro na kazalce narišemo na tla. Imamo še nekaj načinov ori-entiranja, ki pa niso tako zanesljivi in natančni. Lahko se orientiramo po mahu na drevju. Mah naj bi rastel na severni strani dreves. Vemo pa, da mah lahko raste tudi na tisti strani drevesa, kjer ima ugodnejše pogoje. Na drevesu ob vodi raste na strani, ki je bližje vodi. Gospod učitelj je nazadnje preveril, če se znamo orientirati tako, da nam je pokazal na karti točke v bližini, ki smo jih morali sami z zemljevidom in kompasom najti. Le ena skupina ni našla pravega mesta. Uroš Dolinar, 7. a Drevesne vrste Drugi dan bivanja v CŠOD Rak smo se odpravili na učno pot, da bi spoznali drevesne vrste, ki tam rastejo. Naš voditelj nam je najprej razložil, po čem ločimo jelko od smreke. Povedal nam je tudi, da razdelimo drevesa po področjih, na katerih rastejo v tri skupine: — drevesa v gorskem svetu, — nižinska drevesa in — drevesa, ki rastejo ob vodi. Podrobno smo si ogledali: smreko, jelko, bukev, hrast, vrbo, gaber in še nekatera drevesa. Na tleh smo poiskali suhe liste in plodove. Med opazovanjem smo hodili skozi različne vrste gozdov: najprej smo šli skozi iglasti gozd, potem smo si ogledovali mešani gozd in nazadnje smo spoznavali še drevesa listnatega gozda. V domu smo potem naredili velik plakat, na katerem smo lepo opisali drevesa, ter nalepili nanj njihove liste in plodove. Tilen Tehovnik, 7. b Dobrova »Poj in ne jokaj« vabilo na praznovanje rojstnega dne - 20 let sobota 5. april, Kulturni dom vaš Mešani pevski zbor »Dolomiti« Utrip hitrega časa, ki ga živimo, je udaril po vseh. Naselil se je v mestih, primestju in na vaseh. To bitko s časom bijemo vsi in kar težko najdemo čas zase in za drugega. Skupina pevk in pevcev iz Mešanega pevskega zbora Dolomiti z Dobrove svoj torkov vsakdanjik zaključi v pevski sobi Kulturnega doma na Dobrovi. Tako nekaterim teče že dvajseto leto takega druženja, spet drugi bodo letos dopolnili prvo leto petja. V zadnjih petih letih seje zbor povsem prenovil in pomladil, saj so iz prejšnje generacije ostali le dva moška in dve ženski pevki. Nič ne de, če je med najstarejšim in najmlajšim več kot trideset let razlike. Tako prvega kot drugega mora z navihano avto-ritativnostjo umiriti njihov mladi dirigent, ter z nežnimi gibi rok izvabiti iz njunih ust usklajen zven. Zaradi mladostne svežine in zagnanosti pevcev je napredek v kvaliteti izvajanja in izboru pesmi iz leta v leto opaznejši, njihovi cilji pa so vse višji. V začetku letošnjega pevskega leta so si zastavili dva cilja; Božični koncert in prireditev ob 20. letnici delovanja zbora. Prva naloga je uspešno za njimi. Z lepim izborom Božičnih pesmi so se v januarju predstavili v Dobrovski cerkvi, zatem pa gostovali še v dveh drugih farah. Dosega drugega cilja pa je tik pred njimi. Na prireditvi, z. naslovom Poj in ne jokaj, v soboto 5. aprila, v dvorani Kulturnega doma na Dobrovi, bo zbor praznoval. Veseli so, da se je zboru uspelo obdržati skozi dvajsetletno obdobje, zato bo to praznovanje iz srca. Pevci Mešanega pevskega zbora bodo zapeli štirinajst pesmi. Večji del bogatega in pevsko zahtevnega koncertnega programa sestavljajo slovenske narodne pesmi, čar in temperament-nost pa dajejo pesmi tujih avtorjev. Na praznovanju se ne bo samo pelo, tudi govorilo se bo. Glavno besedo bo imel slovenski igralec Jurij Souček, ki bo z izvirnim nastopom in za uho znanim in prijetnim glasom razvedril vsakega, ne glede na starost. Program bo začela in skupaj s pevci zaključila gostujoča Mengeška pihalna godba ter s tem obudila spomin na čase, ko je bilo glas pihal tudi na Dobrovi pogosto slišati. Poleg tako raznolikega in zanimivega programa bodo ob svojem praznovanju pripravili tudi priložnostno razstavo fotografij in zapisali kroniko zbora v Biltenu izdanim ob tej priložnosti. Za vse to je bilo potrebno veliko truda in odrekanj s strani pevcev in njihovih družinskih članov, ki so bili v teh dneh mnogokrat sami, saj so bile vaje zelo pogoste. Še poseben izziv pomeni koncert za dirigenta Boruta Doli-narja, ki pravi takole: »Malo takšnih stvari je, ki nam osmiš-ljajo življenje. Nekdo se ukvarja s plesom, drugi je športnik, tretji... Tretji je lahko pevec. Pesem nas spremlja povsod pa naj bodo to veseli ali manj veseli, žalostni trenutki. Ko sem v družbi ali pa čisto sam, ko sem srečen ali mi je hudo si zapojem tisto - tisto, ki jo čutim v sebi. Nihče nam ne more vzeti svobode da zapojemo - naj imamo posluh ali ne. Stari rek pravi: Kdor poje, slabo ne misli. Zato naj vam ne bo nerodno. Pridite in zapojte z nami ob koncertu, ki vam bo zagotovo ostal v spominu. In če ne prideš? Ne boš vedel. Nikoli. Zatorej, prisrčno vabljeni! Lepa prireditev bo razveselila in nagradila vas, vaš obisk pa bo nagrada in vzpodbuda pevcem in ostalim nastopajočim. Mojca K. Dolinar Novi metri asfalta proti Koreni, Smrečju in Kisovniku S toplim spomladanskim vremenom so delavci Cestnega podjetja Ljubljana nadaljevali z delom, ki so ga zastavili že lansko leto. Tako so asfaltirali nov, kakih petsto metrov dolg odsek na cesti Horjul - Koreno (Samotorica) in približno prav toliko dolga odseka na cestah Šentjošt - Smrečje in Vrzdenec - Kisovnik. Povsod so pri pripravi cestišča pomagali tudi krajani. Sredstva za nov asfalt je prispevala občina še iz lanskega proračuna. Kako bo z nadaljnjim posodabljanjem omenjenih cest, pa bo odvisno od letošnjega občinskega proračuna, ki pa še ni sprejet. B.V. ŽUPNIJSKA KARITAS POLHOV GRADEC organizira DOBRODELNI KONCERT v Zadružnem domu v Polhovem Gradcu, dne 13. aprila 1997 ob 17. uri. ZBRANA SREDSTVA BOMO NAMENILI INVALIDNIM OTROKOM V BOSNI. Nastopajo: Ivan Hudnik, otroški in mladinski pevski zbor Slavček iz Polhovega Gradca Vstopnice lahko kupite eno uro pred koncertom. VLJUDNO VALBJENI! Pripomba: Do zamenjave datuma koncerta s 6. na 13. april 1997 je prišlo zaradi »zasedenosti« pevca. Župnijska Karitas Polhov Gradec MAREC 1997 DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC NAŠ ČASOPIS 27 IZTOK GUBANC SE JE S SPECIALNE OLIMPIJADE VRNIL S TREMI KOLAJNAMI »Nisem se zaman trudil!« V mestu Collingwood, v kanadski provinci Ontario, seje v prvih februarskih dneh zbralo na šesti svetovni zimski specialni olimpijadi 2.100 mladih iz 75 držav. Med njimi je bilo tudi 18 tekmovalcev iz Slovenije, ki so skupaj osvojili kar 25 kolajn. Z mrzlega severa seje vrnil nasmejan tudi 17-letni Iztok Gubane, saj so mu okrog vratu obesili tri kolajne. Iztok, doma je z Dobrove, je že devet let gojenec Centra za usposabljanje invalidnih otrok »Janka Premrla Vojka«iz Vipave. Pod budnim očesom trenerke Tanje Princes in po mnogih napornih treningih si je prismu-čal srebro v veleslalomu, bronasti odličji pa je dobil v slalomu in smuku. »To je bila njegova prva specialna olimpijada. Doma smo po tihem pričakovali uspeh, saj mu je šlo zelo dobro. Vendar pa se je pred odhodom na njegovem obrazu kazala zaskrbljenost in strah pred neznano deže- lo, prvo vožnjo z letalom in samim nastopom. Kako drugače je bilo potem, ko smo Iztoka pričakali ob prihodu domov,« pripoveduje z nasmehom njegova mama Marija. Poleg domačih so se njegovega uspeha veselili tudi drugi otroci iz vipavskega centra, saj je bil Iztok njihov edini predstavnik v Kanadi. »Nisem se zaman trudil! » so bile besede, ki jih je, sicer redkobesedni Dobrovčan, izgovoril takoj po prihodu domov. Nekoč je veljalo pravilo, da se osebe z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju čim manj gibajo. Vendar pa je medicina kmalu dognala, da se morajo taki ljudje čim več gibati, vendar pa mora biti njihova aktivnost strokovno vodena. Da pa bi imelo to treniranje še dodaten smisel, so ustanovili specialno olimpijado, kjer se osebe z motnjo v duševnem razvoju v športnem boju pomerijo med seboj. »Naj zmagam, če pa tega ne zmorem, naj bom pogumen v svojem poskusu! »je geslo specialne olimpijade, ki ga je prvič izrekla Eunice Kennedy Shriver leta 1968 na prvih mednarodnih igrah specialne olimpijade v Chicagu. Od takrat pa do danes se je uveljavilo preko 20 športov, razdeljeni pa so na letne in zimske. Pri slednjih mladi tekmujejo v alpskem smučanju, teku na smučeh, umetnostnem drsanju, talnem hokeju in hitrostnem drsanju. Specialna olimpijada je zasnovana na prepričanju, da vsak športnik zasluži in dobi enako možnost za zmago med tekmovanjem. To je zagotovljeno s tem, da športnike razdelijo v tekmovalne skupine glede na dosežke na minulih prireditvah ali na predtekmo-vanjih. Svetovne igre (letne in zimske) so izmenično vsaki dve leti, po posebnem ključu pa se jih udeležijo tisti športniki, ki so na zadnjih dveh državnih igrah osvojili največ odličij. Iztok je osvojil dve kolajni v smučanju, z njegovo trenerko Tanjo pa sta pozimi veliko časa preživela na snegu in trdo trenirala. «Iztok se je že od malega zanimal za šport. Njegova sestra dvojčica Irena gaje na vsak način hotela naučiti vožnje s kolesom in po mnogih poskusih je Iztoku uspelo. S smučanjem se je začel resneje ukvarjati v Vipavi, vseskozi pa preko časopisov in televizije spremlja vse športne dogodke po svetu. Čeprav se je že kot majhen deček zavedal, da zaradi poškodovanih nog nikoli ne bo mogel teči kot njegovi vrstniki, je imel v sebi veliko moč in vztrajnost, da se v nečem izkaže. Ukvarjanje s športom je zelo dobro vplivalo na njegov razvoj, prav čuti se pozitivna sprememba, »je dejala njegova mama. Poleg trenerke, strokovnih delavcev, pedagogov in terapevtov, pa je Iztokova družina prav gotovo največ pripomogla k temu, da je njihov fant uspel. »Pred leti se nismo mogli sprijazniti z izjavo ene izmed strokovnih delavk, da se naš Iztok nikoli ne bo naučil ne brati in ne pisati. Takrat smo se odločili, da ga bomo poslali v Vipavo. Prilagajanje na življenje od doma je bilo na začetku za Iztoka zelo boleče, saj je bil zelo navezan na dom. Kmalu je našel v centru prijatelje, so kot velika družina, in niti enkrat v vseh devetih letih nam ni bilo žal, da smo izbrali Vipavo. Zdaj končuje osmi razred, naučil seje brati in pisati, in ker je zdaj mogoče tudi pošolsko bivanje v Vipavi, smo se odločili, da bo Iztok ostal še nekaj časa v centru,« nam je še povedala Iztokova mama. Slednji so po licu stekle solze, ko je Iztok iz rok Marjana Tro-jarja, podpredsednika sveta Krajevne skupnosti Dobrova, sprejel darilo. Dobil je kolo, ki si ga je zelo želel. Slovesnost je bila v torek (18. marca), ko so otroci skupaj z mamami na osnovni šoli Dobrova praznovali Materinski dan. Sredstva za kolo so prispevali: Krajevna skupnost Dobrova, Občina Dobrova-Hor-jul-Polhov Gradec, Ljudska stranka ter Liberalno demokratska stranka. Za pogostitev pa je poskrbel Aktiv kmečkih žena z Dobrove. Topel sprejem pri slovenskih izseljencih v Kanadi, mnogo treningov in vztrajnosti za osvojena odličja, nepozabni sprejemi in navdušenje pri vrstnikih, vse to daje Iztoku smisel za še boljše in lepše življenje. Njegovi družini pa potrditev, daje Iztok na pravi poti. Lidija Petek POGOVOR S TANJO PRINCES, IZTOKOVO TRENERKO »Gre za športni način življenja« Kdor se je kdajkoli resneje ukvarjal s športom ve, daje potrebno veliko časa in trdega dela, da se prebiješ v sam vrh. Seveda govorimo o zdravih športnikih in športnicah. Pri invalidih pa je potrebno še enkrat več potrpežljivosti in vztrajnosti, veselje pa je ob uspehu nepopisno. Z Iztokom in njegovo trenerko Tanjo so se kolajn z letošnje specialne olimpijade v Kanadi veselili prav vsi gojenci iz Vipave. Iztokova trenerka pa v našem pogovoru poudarja še dodaten smisel specialne olimpijade. Kako ste vi doživeli letošnjo specialno olimpijado? »V Kanadi mi je bilo všeč, ker so bili ljudje zelo dobro seznanjeni z idejo specialne olimpijade. Od vrtca, šole, pa do najpomembnejših in uglednih predstavnikov države, vsi so vedeli, za kaj gre in so se iger v velikem številu udeležili. Pri naših izseljencih smo bili zelo dobro sprejeti in smo bili tri dni njihovi gostje. Sama organizacija tekem je bila zelo v redu, predvideli so prav vsako stvar. Seveda sem bila zelo vesela Iztokovega uspeha. Čeprav je minilo že nekaj časa od olimpijade, pa prijeten občutek, da po trdem delu in treningu, dosežeš dober rezultat, še ni izginil. Kdaj sta z Iztokom začela sodelovati? Sama delam kot mentorica šolskega športnega društva in skupaj s še dvema kolegicama vodimo športne aktivnosti v zavodu v Vipavi. Skupina šteje 28 otrok. Nekateri se ukvarjajo z atletiko, nekateri s plavanjem, spet drugi s kolesarstvom, namiznim tenisom, učijo se elemente košarke. Potem so tu zimski športi: alpsko smučanje in tek na smučeh. Nekateri otroci so aktivni v več športih, med njimi je tudi Iztok. Poleg alpskega smučanja tudi veliko kolesari in to kolo, ki so mu ga podarili, mu bo prišlo zelo prav. Uči se razne elemente košarke, ukvarja pa se tudi z atletiko. Zdaj je že šest let, od kar skupaj trenirava alpsko smučanje. Vsako leto imamo vsi skupaj enotedensko šolo smučanja na Pohorju. Letos sva bila že oktobra štiri dni v Črni na Koroškem na suhih pripravah, nato pa smo trenirali dva tedna na Pohorju. Iztok sije tako pred olimpijado nabral veliko kondicije, za seboj je imel dovolj treningov na snegu, tako daje šel v Kanado dobro pripravljen. V čem je poleg športnih rezultatov še smisel specialne olimpijade? Iztok živi vseskozi zelo aktivno. Športu ne posveča pozornosti le na treningih, ampak tudi v prostem času. Meče na koš, teče in se sanka ter smuča tudi doma. Samo učenje tehnike pride na vrsto v telovadnici ob specialni vadbi in nato na snegu. Za dobro pripravljenost mora Iztok skrbeti skozi vse leto. Gre za športni način življenja, v tem vidim tudi smisel našega dela, bolj kot pa v samem tekmovanju. Gre za to, da se ti otroci učijo živeti zdravo, da se lahko uk-ljučujejo v življenje. Take oblike sodelovanja jim omogočajo, da se sliši za njih, da potujejo na igre, da jih pridejo ljudje gledati in za njih navijati. Specialna olimpijada ima zelo dobro razvit sistem, saj otroci lahko tekmujejo od svetovnega pa do državnega prvenstva, imamo pa tudi igre na regijski in lokalni ravni. Zdaj bomo imeli igre specialne olimpijade na državni ravni 3. in 4. aprila na Rogli. Iztok se prvenstva ne bo udeležil, saj njegova disciplina ni razpisana, a bodo iz Vipave tekmovali štirje drugi otroci. Kakšne načrte imate za to poletje? S športnim društvom otroci hodijo vsak teden na plavanje, kolesarijo, tekajo, mečejo na koš. Zdaj se bodo začeli pospešeno in sistematično pripravljati na regijske igre v Kopru.Tam bo sodeloval tudi Iztok. Pogovarjala se je Lidija Petek mm Kmečki turizem pri Jarcu v Gabrju Sončni bregovi pod Kotom v Gabrju pri Dobrovi so kot nalašč za sprostitev za vse, ki so siti mestnega vrveža ali ki imajo radi naravo. Ravno prav so oddaljeni od medkrajevne ceste Dobrova — Polhov Gradec, od tu pa je moč tudi na Toško čelo in druge okoliške vršace. Za žejne in lačne prišleke pod Kotom vsaj že kakih dvajset let skrbi kmečki turizem pri Jarcu. Na voljo imajo tudi sobe za prenočitev, vendar pa te prav zdaj obnavljajo. Glavna delovna sila pri hiši sta Tomaž in Klavdija Zore, ki skušata svojo turistično ponudbo kajpada še razširiti. V domačem bregu nameravajo Jarčevi urediti ogrado za konje, v načrtu pa imajo tudi balinišče. Največ gostov zabeležijo pri Jarcu pozimi in jeseni, spomladi in poleti pa manj. Praviloma največ ljudi prihaja ob petkih, sobotah in nedeljah, med tednom pa predvsem, kadar je plača, pravi Tomaž Zore. »Veliko je zaključenih družb, od ohceti do raznih obletnic. Tudi stalnih gostov ne manjka.« Pri Jarcu se prišleki lahko okrepčajo praktično z vsemi dobrotami, ki jih premore kmečki jedilnik. Po naročilu pa lahko postrežejo tudi z drugimi jedrni. Motorizirani turisti se lahko zadnja leta pripeljajo vse do hiše po asfaltirani cesti, kmalu pa bo tlakovano še dvorišče. Branko Vrhovec Koga motijo rože na rondoju? Lastnik trgovine Blagajana v središču Polhovega Gradca Zvone Buh je že pred dvema letoma tik ob prodajalni uredil lični cvetlični rondo in vanj zasadil 60 trajnic (vrtnic) ter nekaj sezonskega cvetja. Toda cvetlice niso imele dolgo mir. Ze lani je nekdo populil kakih deset vrtnic, pred dnevi pa še kakih trideset, torej polovico. Zvone Buh je prepričan, da je bila na delu objestnost mladeži. »Mislim, da gre za vandalizem mladih objestnežev. Starejši tega ne bi naredili, kaj pa bi imeli od tega. Prav rad bi spoznal starše teh zlikovcev.« V okrneli cvetlični rondo bo Zvone Buh s pomočjo vrtnarja zasadil nove rože, nič drugega pa mu ne bo preostalo, kot pravi, tudi če se bo vandalizem ponovil. Podružnična cerkev v Dvoru bo dobila novo podobo Že lani je stekla obnova baročne podružnične cerkve sv. Nikolaja v Dvoru, ki stoji v neposredni bližini znamenite gotske cerkve sv. Petra. V prvi fazi obnove so krajani obnovili zvonik s streho ob njem, v drugi pa bo treba obnoviti še streho na sami cerkvi in fasado. Vrednost obnovitvenih del (zamenjave ostrešja in kritine ter kleparskih, zidarskih in plesakarskih del) cenijo na 5. milijonov tolarjev. Petino teh stroškov, 1 milijon tolarjev, bo kril polhograjski župnik s farnim denarjem, večji del pa kajpak krajani s prispev- ki. V znesek ni vključen les za ostrešje, ki so ga darovali krajani, odbor za obnovo cerkve pa ga je z nekaj zunanjimi sodelavci posekal, spravil iz gozda in obžagal. Skupno je bilo opravljenih kakih 400 delovnih ur, od tega 60 traktorskih in 40 na cirkularju. Podružnična cerkev sv. Nikolaja v Dvoru nima širokega zaledja, komajda 170 gospodinjstev, zato bo, kot pravijo v odboru, dobrodošla čim izdatnejša pomoč krajanov. B. V. v Cesar ni videti, tega tudi ni? Česar ni videti, tega tudi ni, je rekla Lenka v neki pravljici, ko je v kuhinji pometene smeti skrila v kot in jih pokrila z metlo. Zgodnja pomlad je, v Horjul-ski dolini že cvetijo logarice. Tudi življenje v že dobro obraš-čenih odtočnih jarkih je živahnejše. To je tudi čas, ko kmetje gnojijo travnike in polja z umetnimi gnojili. Po vseh »žakljih« v odtočnih kanalih in ob njih sodeč so to NPK gnojila. Na nekaterih vrečah piše morska sol. Verjetno je bilo v njih seme ovsa... . Gnojila mora kmet kupiti v zadrugi, težke vreče naložiti na traktor, jih pripeljati na njivo, preložiti s traktorja na tla, gnojilo potrdsiti, včasih tudi ročno... ...delo je končano. Vreče so končno prazne. Hm, na mojem travniku vreč ravno ne morem pustiti. Jih bom pa nesel tjale v jarek, saj ta ni moj, pa tudi če je, saj od tega brega itak nimam nobene koristi. Vreče bom zmetal tjale pod jelšo, ta bo kmalu zelena, trava bo zrasla, pa bodo manj vidne, da ne bodo drugi govorili, da jih pustim kar na cesti... Česar ni videti, tega tudi ni. Le kaj si ob tem razmišljanju in početju mislijo favni jelš in ostala bitja narave? Ko hodim mimo, se mi zdi, kot da se hoče jelša skloniti in vreče obesiti na svojo krošnjo. Mogoče bi jih potem kdo pobral. Mateja Praprotnik, Vrzdenec Horjulci gostovali v Črnomlju Gledališka skupina Prosvetnega društva Horjul je v ponedeljek, 31. marca gostovala v kulturnem domu v Črnomlju s komedijo Fadila Hadžiča Žensko vprašanje. Igrali so Marta Praprotnik, Sonja Trček, Joži Čepon, Irena Prebil in Gregor Miklavčrč, predstavo je režirala Mirni Sečnik. Kot pravijo gostoljubni Čr-nomaljci, ki so praznični dan svojim ljudem popestrili s to zanimivo predstavo, zlasti še tajnica ZKO Črnomelj Ksenija Khalil, ki je gostovanje organizirala v okviru kulturne izmenjave med kulturnima organizacijama, so se Horjulci lepo predstavili v Beli Krajini in spodbudili lep in močan aplavz. Tako si podobnih izmenjav še želijo, saj pomenijo tudi spoznavanje med kraji, ki pravzaprav niti niso tako zelo med seboj oddaljeni. Financiranje krajevnih skupnosti spet na tapeti Predlog proračuna občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec za letošnje leto je naletel na_pdziv tudi na sedežih nekaterih krajevnih skupnosti. Svet KS Šentjošt je o predlogu razpravljal na svoji drugi letošnji seji in naslovil na občinski svet svoj predlog, da se spremeni pravilnik o financiranju krajevnih skupnosti na območju naše občine, ki je bil v veljavi za leto 1996. »Iz predloga proračuna je razvidno, da so razlike v financiranju posameznih krajevnih skupnosti prevelike. Na podlagi tega ugotavljamo, da kriteriji v pravilniku o financiranju niso ustrezni.« Predstavniki KS Šentjošt so v svojem predlogu občinskemu svetu zapisali, da so stroški uprave in delovanja krajevne skupnosti enaki v vseh KS in daje treba na področju komunale nujno upoštevati tudi demografsko ogroženost, nadmorsko višino (slabše razmere v zimskem času), število kilometrov makadamskih vaških cest in razpršeno naseljenost. Pri delitvi sredstev za KS naj določen odstotek predstavlja tudi število prebivalcev in površina, ki jo krajevna skupnost zajema. Skratka, občinski svet naj sprejme sklep, predlaga KS Šentjošt, da se sredstva za krajevne skupnosti vsem petim krajevnim skupnostim v občini dodeli enako, torej vsaki po 20 odstotkov. B. V. Horjul je dobil novo tajnico KS. To delo zdaj opravlja Mirni Sečnik. Nove pa so tudi uradne ure na uradu KS: ponedeljek od 11. do 13. ure četrtek od 17. do 19. ure Polhov Gradec dobiva moderno kulturno dvorano centralno napeljavo na plin. Zadaj (levo od odra) so pridobili nekaj novih prostorov, ki bodo služili v klubske namene. Skupno je bilo opravljenih prek 2.000 prostovoljnih delovnih ur, vseh stroškov pa so do zdaj imeli za 10 milijonov tolarjev (predvsem za obrtniška dela in material). »Najprej smo si zamislili, da bi se obnove lotili po etapah. Toda dela so se nam kazala kar eno za drugim,« pravi predsednik sveta KS Polhov Gradec Maks Rutar. Občina je za obnovo kulturne dvorane v Polhovem Gradcu prvo leto (1995) namenila 700.000 tolarjev, lani pa še 1.200.000 tolarjev. Nekaj so dobili tudi od najemnin, medtem ko je bil finančni prispevek krajanov do zdaj bolj skromen. Zdaj so graditelji, kot pravijo, finančno »na nuli«. Treba pa bo namestiti še vrata, položiti lu-minat po vsej dvorani, obložiti stene in stopnice, položiti lesen pod na odru, namestiti zavese, urediti in opremiti pomožne (garderobne) prostore, urediti ozvočenje in opraviti še kopico drugih mizarskih in drugih del. Ali bodo Pograjci uspeli dokončati tudi ta dela, je zdaj v celoti odvisno od finančnih sredstev. Zato odbor za obnovo dvorane poziva vse krajane, naj z denarjem, kolikor le morejo, podprejo obnovo dvorane. Navsezadnje gre le za njihov osrednji krajevni kulturni prostor. Zgradba, v kateri je kulturna dvorana, je bila zgrajena še pred drugo svetovno vojno. Gradnjo je financiral lastnik žage Pavel Božnar, delali pa so krajani sami pod vodstvom kaplana Antona Smoliča. Po vojni je dom prevzela država. Ta ga je tudi dokončala in preimenovala v zadružni dom. Toda različni upravljalci, kot pravijo Pograjci, niso ravno najbolje skrbeli zanj. Streha je začela sčasoma puščati in so jo morali že pred leti obnoviti. B. V. Kulturna dvorana v polho-grajskem kulturnem domu še do pred časom skorajda ni bila vredna tega imena. Inšpekcija je zavoljo premajhne požarne varnosti in slabe nosilnosti odra prepovedala nadaljnjo uporabo prostora, in KS Polhov Gradec, kije lastnik dvorane, ni preostalo drugega, kot da se loti temeljite obnove. S prizadevnim udarniškim delom so Pograjci (zvečine člani odbora za obnovo dvorane) v dvorani zgradili novo temeljno ploščo in tlake s hi-dro in termoizolacijo, betonski oder, nov strop, zamenjali so okna in napeljali novo elektro-inštalacijo po vsej zgradbi in V Horjulu spet kolesarski klub Potem ko je že pred leti razpadla Kolesarska sekcija ŠD Horjul, kije nanizala kar nekaj uspehov tudi v mednarodnem rekreativnem kolesarstvu, v Horjulu kar nekaj časa ni bilo več organiziranega kolesarjenja. Zdaj naj bi tradicijo nekdanje sekcije nadaljeval Kolesarski klub Zapravljivček, ki so ga ustanovili pred dnevi. Kot so pobudniki kluba zapisali v vabilu vsem ljubiteljem kolesarjenja na območju Horjula, naj bi nova organizacija skrbela predvsem za prirejanje krajših pa tudi daljših kolesarskih izletov in za skupne nastope na raznih maratonih in rekreativnih tekmah. V letošnjem koledarju novega kluba je kar sedem kolesarskih maratonov (Črnuški kolesarski maraton, Maraton ob Krki, Maraton češenj, Maraton Franja, Pohorski maraton, Ju-riš na Vršič in Maraton prijateljstva — Trst) in prav toliko kolesarskih izletov. (B. V.) Šesti nočni pohod Stavba Rašice Horjul je nujno potrebna obnove Delavke Tovarne pletenin Rašice Horjul že kar nekaj časa delajo v vse prej kot zavidljivih delovnih pogojih. Poslopje zunaj in znotraj načenja zob časa in je nujno potrebno sanacije, če hoče obrat delati še naprej. Posebna komisija, ki si je ogledala' zgradbo, je ugotovila kup pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti: ostrešje zgradbe je že povsem dotrajano in na nekaterih mestih celo podprto z oporniki, kritina razpada, obnove so potrebna tudi okna in sanitarije ter garderoba v prvem nadstropju in sanitarije ter tuš kabine v pritličju. Skladišče pa bo treba prestaviti v bivšo likalnico (v zdajšnjem skladišču naj bi uredili jedilnico). Prostore bo seveda treba tudi prebeliti, ko bo končana celotna sanacija notranjosti stavbe in strehe, pa bo treba obnoviti še fasado in urediti okolico zgradbe. Da so delovni pogoji v obratu Rašice Horjul vse prej kot us- trezni, je ugotovil tudi republiški inšpektor za delo, ki je 29. januarja letos v obratu opravil kontrolni inpšekcijski pregled. Rašica Horjul je o žalostnem stanju proizvodne stavbe obvestila župana Leopolda Oblaka, ta pa svet KS Horjul in občinski svet. Na razširjenem sestanku sveta KS Horjul, ki so se ga udeležile tudi delavke Rašice Horjul, so bili" soglasni, da je treba začeti s sanacijo zgradbe. Vendar pa svet KS zahteva, da obrat spet poveča število zaposlenih in da bo deloval vsaj še deset let. V Rašici Horjul je trenutno zaposlenih 27 delavk. Ob njeni ustanovitvi leta 1955 jih je bilo 128. Sprva so delavke delale še v krajevnem prosvetnem domu (deloma pa tudi doma), nato pa so se preselile v zdajšnje poslopje, ki ga je še ob koncu prejšnjega stoletja sezidal krajevni župnik Peter Bohinjec kot mežnijo. Branko Vrhovec Aprila spet odprta trgovina v Gabrju Marija Buh: »Z novo trgovino bomo pokrivali vso dolino, gor do Dvora«. Prve dni aprila bodo v Gabrju pri Dobrovi (zraven mostu za na Selo) spet odprli trgovino z delikastenim blagom, kije poprej delovala že dve leti. Tokrat jo odpira Trgovina Duh, d.o.o., z Dobrove, kije vzela prostor v najem in ki bo skušala z dobro preskrbo zapolniti prazen prostor: od Dobrove do Dvora zdaj namreč ni prav nobene trgovine. »Tak pritisk sem imela te dni s strani krajanov, naj odprem trgovino, da je bilo groza. Pokrivali bomo vso dolino, gor do Dvora,« pravi Marija Duh in dodaja, da bodo v trgovini razen blaga za vsakdanje potrebe imeli tudi darilni program. Trgovina bo v sodobnem objektu z vso potrebno infrastrukturo, v kateri ima lastnik že odprt lokal. Novost pa se obeta tudi v sami matični trgovini Duh na Dobrovi; že maja nameravajo odpreti diskont z živili. Ali kot pravi Marija Duh: »Stranke so tiste, ki nas usmerjajo.« B. V. V petek, 24. januarja letos, se je začela okoli osme ure zvečer zbirati množica bolj gorniško napravljenih pohodnikov pod klančkom v Srednji vasi pri Polhovem Gradcu. Okoli tristo ljudi vseh starosti seje letos odločilo udeležiti se nočnega pohoda na Grmado. Teden dni prej sta dve ekipi pod vodstvom Staneta Dva-najščaka očistili pot. Takrat je bilo kar precej dela s sekirami in motornima žagama, da so odstranili zaradi žleda podrta debla in upognjene veje. Prvič, leta 1992, je na pohod v mesečini odšlo dvanajst Sred-njevaščanov. Na ta način so počastili priznanje naše mlade države od nekaterih evropskih držav. Ta petkov večerje bilo jasno, mrzlo in polna luna je svetila dolgi koloni, ki seje v bleščečem snegu počasi premikala mimo Polhovega Gradca, skozi gozd in čez travnike, skozi Ravnek in mimo lovske koče proti pobočju Grmade. Svetilke in plamenice niso bile potrebne. Lepše je bilo brez njih. Včasih je komu malce spodrsnilo, a tri ure hoje v tihi, svetli noči so hitro minile v kramljanju z znanci s prejšnjih pohodov, prijatelji, sosedi. Največ je bilo domačinov, prišli pa so tudi iz okolice Vrhnike, Medvod in Ljubljane. Ko je bil »rep« še pri kozolcih pod zaselkom Ravnek, so se na Grmadi že prižigale luči prvih in oznanjale »osvojitev« 899 metrov visoke gore. Na južnih pobočjih je ob stezi sneg že precej skopnel in vzpon je bil lahek. Spust na severni strani je bil zahtevnejši, a dobro privezana vrv je omogočila varno hojo. Doline je prekrila megla in lepega pogleda na luči Ljubljane, svetlobe nad Vrhniko, Medvodami in ostalimi kraji, letos ni bilo videti. Po kratkem postanku na vrhu in odtisu žiga je sledil spust proti Gontam. Tudi tu je bil potreben trden korak in dobro ravnotežje. Malo po polnoči so bili zadnji pohodniki že ob kmetiji odprtih vrat, kjer za utrujene poskrbita Miiojka in Janez Sečnik pozimi ali poleti. Potem pa jedača, pijača, pogovori, pesem. Velika soba je bila polna, tudi zunaj na debelih lesenih klopeh je bilo vse zasedeno. Mnogim je bilo bolj všeč ob kresu, kije gorel blizu razpotja. Pa še manjši ognjemet nad bližnjim travnikom se je od tu lepše videl. Medtem ko sta se harmonikarja že dobro ugrela in je bila zastekljena terasa polna plesalcev, so začele prve skupine odhajati proti Mačkovemu grabnu in naprej v dolino. Tisti z več kondicije pa so po slabo uhojeni stezi, čez katero ob odjugi drsijo snežni plazovi, doživeli še dodatno avanturo. V dolini je bilo megleno in asfalt je bil dobro poledenel. Šesti nočni pohod, ki ga je organizirala skupina vaš-čanov Srednje vasi in Planinsko društvo »Blagajana«, seje končal tako kot vsi prejšnji v prijetni utrujenosti z občutkom, daje bilo to lepo doživetje, med katerim je vsak napravil nekaj dobrega tudi za svoje zdravje in telo. Prijatelji! Nasvidenje ob prvi polni luti v letu 1998! Jože J. Kozamernik Cvetna nedelja . Cvetna nedelja. Kljub rahlemu sneženju se je pred kapelo na Črnem Vrhu zbralo veliko ljudi. Odrasli in zlasti otroci so nosili butarice in oljčne vejice, okrašene, kot se za ta lepi praznik spodobi. Trakovi najrazličnejših barv, pomaranče, jabolka, pentlji-ce in drugi okraski so bili prava paša za oči. Otroci so bili ponosni na svoje izdelke in so z bistrimi očmi gledali okrog sebe ter primerjali bu- tarice. Ko so bili vsi zbrani, je župnik blagoslovil butarice in oljčne vejice, posebna pozornost pa je veljala butari, ki je bila veliko večja od drugih, saj je merila kar 3,20 metra. Narejena je bila iz brinja, resja, bršljana, rumeno cvetočih mačic jn ciprese. Doslej ni bilo na Črnem Vrhu še nikoli tako velike butarice, zato je požela veliko pozornosti, v cerkvi je imela posebno mesto! (M.P.) Svet javnega zavoda Polhograjska graščina razpisuje mesto DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA POLHOGRAJSKA GRAŠČINA Od kandidata pričakujemo: • višješolsko ali visokošolsko izobrazbo humanistične smeri • dveletni program delovanja zavoda v pisni obliki Mandat traja štiri leta. Z izbranim kandidatom ne bo sklenjeno redno delovno razmerje. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10. dneh po objavi na naslov JZ Polhograjska graščina, Polhov Gradec 61, 1355 Polhov Gradec, s pripisom »prijava na razpis«. Po potrebi bo s kandidati opravljen pogovor, o izbiri pa bodo obveščeni v 30. dneh po objavi. Materinski dan Kulturno umetniško društvo in Osnovna šola Črni Vrh sta v nedeljo, 23. marca, v Domu krajanov pripravila prireditev ob materinskem dnevu. Pred polno dvorano so zapeli otroški, ženski ter moški pevski zbor. Otroci so se predstavili z igrama »Iskanje pomladi« in »Živa hiša učenosti« ter z recitacijami povedali, kako radi imajo svoje mamice. Prireditev je popestrila harmonika ter igranje 10-letne učenke na synthesizer. Ob koncu prireditve so morale matere uganiti, kako velika je bila največja butara pri nedeljski maši. Po zaključku prireditve so prireditelji pogostili vse matere in žene. (M.P.) CENTER ZA URAVNOTEŽEN RAZVOJ VITRA Delo z ljudmi in za ljudi Neutrudni vodja centra VITRA Bojan Žnidaršič. V prostoru Notranjske in delno tudi na področju občin, ki ga pokriva »Naš časopis« se je pred nekaj leti pojavilo cerkniško podjetje VITRA -center za uravnotežen razvoj. S svojim aktivnim delovanjem in svetovanjem se je kar nekajkrat pojavilo med krajani in občani tega našega področja, vendar pa nikakor ni medijsko dobilo neke prave veljave, od-nosno posluha za predstavitev. Prav zaradi resnično aktivnega delovanja na širšem notranjskem prostoru smo se odločili, da tudi na našem območju predstavimo delovanje CENTRA VITRAj Zato smo se za pogovor dogovorili z direktorjem VITRE Bojanom Žnidaršičem, ki ima sedež v Cerknici. Postavili smo mu nekaj vprašanj, na katera je z veseljem odgovoril. Kaj je vitra? VITRA Center za uravnotežen razvoj, Cerknica je zavod. To je nevladna in neprofitna okoljska organizacija, katere poslanstvo je opredeljeno z uravnoteženim razvojem med naravnimi danostmi in življenjskim standardom. Program uresničujemo s prenosom razvojnih možnosti na podeželje. V programih poudarjamo izobraževanje in osveščanje prebivalstva ob uvajanju konkretnih akcij. Naše vizije uresničujemo v dolgoročnem razvojnem projektu DEŽELA SUHE ROBE. Obsega cca. 7% površine Slovenije, vanj pa smo vključili reliefno razgibane, slabo poseljene in demografsko ogrožene predele občin Loška dolina, Cerknica, Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Ig, Velike Lašče, Ribnica, Loški Potok, Kočevje in Osilnica. Znotraj meja projekta živi v 390 naselij okrog 15 000 prebivalcev. Razvojne vizije uresničujemo v sodelovanju s prebivalci, občinskimi vodstvi, krajevnimi skupnostmi, vaškimi odbori, društvi ter ostalimi formalnimi in neformalnimi oblikami združevanja. V projekt DEŽELE SUHE ROBE vključujemo vse ostale projekte, naloge, aktivnosti in akcije. Naš cilj je izboljšati razmere za življenje in delo, vzpostaviti zdravo življenjsko okolje, ter povezati regijo v enotni gospodarski prostor. Na podlagi tradicije želimo pokrajino ohraniti podobno samo sebi, saj je del Evrope, je del Slovenije, predvsem pa je naša. Takšno je potrebno razvijati, kot se razvija in se bo še razvijal ves planet. Pri tem pa mora ostati ta dežela drugačna od drugih, razpoznavna v celoti in po posameznostih. Sredstva za vse naše delovanje pridobivamo na tujih in domačih javnih natečajih. Izvedbo taborov pa nam omogoča veliko število sponzorjev. Delu VITRE se je do sedaj že pridružilo približno 150 članov iz cele Slovenije, največ prav iz območja projekta. S pomočjo zavoda za zaposlovanje zaposlujemo na posameznih projektih tudi nove sodelavce. KAKO SE VITRA VKLJUČUJE V PROSTOR ŠTIRIH OBČIN, KI JIH POKRIVA NAŠ ČASOPIS? Z Občinama Vrhnika in Brezovica sodelujemo zelo dobro, saj so se od samega začetka vključili v program revitalizacije, ki smo ga predlagali na zaključku leta 1995. Občina Borovnica ni potrdila sofinanciranja naloge Slovensko podeželje, oskrba z energijo in njena učinkovita raba in Katalog razvojnih potencialov Dežele suhe robe. Občina Horjul pa je izven meja homogenega območja projekta, zato jo v projekt nismo vključili. Kot je razvidno iz našega dela vključuje revitalizacije zelo pester sklop različnih nalog, aktivnosti in projektov. Ena izmed temeljnih je dobro in kvalitetno sodelovanje pri izvedbi posameznih programov. Ti se velikokrat zataknejo prav pri končnem uporabniku. Prav v izogib tem in takim težavam smo zasnovali Katalog razvojnih potencialov Dežele suhe robe, kjer so anketarji obiskali domačije iz območja projekta in v obsežno ganizirali po tri predavanja. Ena od postojank turneje je bila tudi gostilna Logar v Rakitni. Predavanja Razmislek o energetskih potencialih podeželja in Biokmetijstvo sta doživela lep odziv, ki pa se žal ni nadaljeval v aktivnostih, ki smo jih zasnovali za naprej. Zaradi višje sile smo preložili predavanje Turistični potenciali podeželja. anketo zajeli razvojni potencial območja. Ta je seveda sestavljen iz naravnih danosti in človeških virov, katerim vselej dajemo prednost. Pri uvajanju in spoznavanju prostora sta nam bili obe občini v veliko pomoč. Pri prebivalcih smo že na začetku naleteli na odobravanje, da se nekdo sploh začne ukvarjati z. območji ki so »pozabljeni od boga, države, politike, gospodarstva in občine«. Z aktivnostmi jim potrjujemo, da smo resno pristopili k procesu revitalizacije in da smo resen partner. KAJ JE VITRA ŽE NAREDILA V TEM PROSTORU? V občini Vrhnika in Brezovica smo inventarilizirali stanje in evidentirali potenciale. Z nalogo »Slovensko podeželje, oskrba z energijo in njena učinkovita raba« smo pripravili analizo energetskega stanja območja na nivoju gospodinjstva, domačije, naselja, občine in regije. Z nalogo »Katalog razvojnih potencialov Dežele suhe robe« pa smo ugotavljali materialne in človeške potenciale, ki so pogoj za razvoj območja. Z obema naloga smo si ustvarili obsežno bazo podatkov, na podlagi katere tudi pripravljamo vse projekte in aktivnosti. Baza je na voljo vsem, ki jo potrebujejo za študijske namene. Veseli smo, če pomagamo študentu ali pa kandidatu za doktorja pri izdelavi naloge. Tudi za seminarske naloge imamo na voljo veliko naslovov, ki bodo neposredno koristili posamezni vasi, KS, ali občini. Prebivalcem smo se v Pod-smreki, OŠ Preserje in OŠ Borovnica predstavili s potujočo razstavo fotografij in rezultatov Mednarodnih prostovoljnih delovnih taborov 95. Lansko poletje smo v Preser-ju organizirali mednarodni prostovoljni delovni tabor JEZERO, katerega seje udeležilo 17 prostovolcev iz Italije, Nizozemske, Češke, Avstrije, Španije, Belgije in Poljske, s tem taborom smo pomagali pri ureditvi vasi Preserje in okolice. O dogajanju na taboru ste objavili obsežen članek, ki gaje prispeval taborovodja Martin Maček. V Domu Ivana Cankarja na Vrhniki smo za Teden vseživ-ljenskega učenja (30.09-05. 10. 1996) pripravili predavanje o Učinkoviti rabi energije. Z istoimensko razstavo smo gostovali v občinskih prostorih Brezovice, ter v osnovnih šolah Brezovica in Preserje. V sklopu Novembrskih predavanj smo v štirih gostilnah or- Na podlagi rezultatov uspešnega krožka v Cerknici, v katerem si je 9 gospodinjstev v sa-mogradnji postavilo 48 m2 sprejemnikov sončne energije (SSE) smo želeli krožek ponoviti tudi v Rakitni. Ohrabrili so nas predvsem jasno izraženi interesi v anketi, kot tudi nedvoumna pripravljenost na predavanju. Ob nepovratni finančni podpori države, ki z 18 tisoč tolarji subvencionira vsak kvadratni meter delujočega in v letu prijave montiranega SSE, se nam je zdela organizacija takega krožka realna, predvsem pa lepa priložnost za ohranitev kvalitetnega zraka v Rakitni. Akcijo smo nameravali tudi medijsko podpreti, jedro krožka pa bi bilo lahko začetek^ novega turističnega zagona. Zal se je izkazalo, da je verbalno prikimavanje nekaj, realnost izvajanja pa nekaj popolnoma drugega. Kljub močni animaciji in nedvoumni koristnosti za prostor in posamezno gospodinjstvo je bil odziv krepko pod pričakovanji. KAJ KONKRETNO BOSTE NAREDILI V TEM LETU? Rezultati ankete so lepo pokazali pripravljenost posameznih vasi in gospodinjstev. Tako je bil odziv na pokojiški planoti 95% (kar pomeni 21 gospodinjstev), dočim je bil v občini Brezovica 27% (kar pomeni 86 gospodinjstev). Delo bomo nadaljevali z vsemi zainteresiranimi, vrat pa ne zapiramo pred nikomur. Skupaj s projektom ENSVET in nekaterimi sponzorji pripravljamo za letošnji 22. april drugačno obeležitev Dneva Zemlje. Na Pokojiški planoti bomo v vseh šestih zainteresiranih gospodinjstvih izvedli tesnenje oken. Sam ukrep je primeren in sila nezahteven, ter zagotavlja velik prihranek energije. Pri ukrepu bo sodelovalo podjetje ROSIL s.p., ki bo sponzor in izvajalec akcije. Od 11. do 23. Avgusta bomo na Pokojiški planoti organizirali Mednarodni prostovoljni delovni tabor POKOJIŠČE. V 13 dnevnem taboru bo sodelovalo 12-15 prostovoljcev, kijih bo v Slovenijo pripeljal soorganiza-tor MOST SCI Slovenija. Pred samim taborom bomo pripravili sestanek z vsemi vaščani, kjer se bomo pogovorili in uskladili o programu, sodelovanju in delu prostovoljcev. Na koncu tabora bomo pripravili zaključno prireditev. Med potekom tabora bomo od 15. avgusta organizirali trod-nevno in brezplačno delavnico kreativnega pisanja. Namenjena je mladim iz okolice, ki bi se radi izpopolnili v pisanju sloganov, novic, reportaž, intervjujev,. Mediji iz območja projekta so nam že zagotovili mesto za objavo prispevkov mladih dopisnikov. Bralci Našega časopisa se lahko za delavnico prijavijo na VITRI. Kot vidite je naše delovanje zelo pestro. Zato vabimo vse, ki so se pripravljeni vključiti v delo kot pobudnik, vodja ali pomočnik tabora, prostovoljec, eno ali večdnevni obiskovalec, predavatelj, vodič, pripovedovalec zgodb, navdušenec za tuje jezike... Z^ vse to potrebujemo ljudi, ki hočejo in so pripravljeni narediti nekaj konkretnega zase, za sočloveka in za okolje. Vključili jih bomo v priprave projektov, da bodo seznanjeni z nameni cilji in aktivnostmi, pri katerih bodo tudi aktivno sodelovali in spoznali zanimiv, predvsem pa koristen način dela. KAJ BO VITRA SE NAREDILA V TEM PROSTORU? Vprašanje, ki omogoča veliko trošenje obljub. Te so lahko realne, neresnične, težko izvedljive... Dolgoročno bomo vsekakor delali na tem, da se projektu z obema predlaganima nalogama pridruži tudi Borovnica. To nam bo izpolnilo bazo podatkov, da bomo lahko na robu ljubljanske kotline nadaljevali z izvajanjem aktivnosti na sklenjenem območju. Naslednja dolgoročna naloga je povečati kvalitetno in kvanti-tetno število sodelujočih organizacij in posameznikov. Vključili jih bomo v koncept projektnega pristopa, ki je osnova našega dela. Z biltenom VITRinA se želimo približati uporabnikom, jih kvalitetno obveščati, pokazati razvojne priložnosti, jih vključiti v različne projekte in jim dati priložnost, da prispevajo pisne pobude. Z mednarodnimi prostovoljnimi delovnimi tabori bomo nadaljevali tudi v naslednjih letih, prav tako s spremljajočimi programi. Letos bodo to delavnice kreativnega pisanja, drugo leto kaj drugega. Začeli smo na pripravi posameznih turističnih proizvodov, v katere bomo vključili tiste domačije, ki so odgovarjale na anketo. Skupaj z njimi bomo pripravili nekatere zanimive in tržno zelo iskane programe. Vseskozi pa bomo izvajali programe, ki so dejansko potrebni in v neposredno pomoč prebivalcem iz območja projekta. Prav zato jih vabimo, da se nam pridružijo z idejami, osebno... Veliko načrtov bomo lahko uresničili le z neposrednim vključevanjem zainteresiranih prebivalcev. To so vsekakor projekti CRPOV, kjer posamezne vasi izrazijo interes za aktivno sodelovanje v projektu. Velik potencial območja je v obnovljivih virih energije kot je kurjenje na biomaso za posameznike ali celotne vasi, aktivna in pasivna raba sončne energije, obnova propadajočih mlinov in žag v male hidroelektrarne ali objekte turistične ponudbe. ODNOS VITRA - NAŠ ČASOPIS Način dela, ki ga na VITRI izvajamo je neposredno delo z ljudmi in za ljudi. Pogoj za tak način dela pa je dobra informiranost prebivalstva. Za območje vseh treh občin je sodelovanje z vašim (Našim) časopisom izjemnega pomena. Znano je, da se v lokalnih časopisih preberejo tudi zadnje vejice. S tem, da so prebivalci obveščeni pa ste izpolnili svoje poslanstvo. Dobro obveščen posameznik se bo na podlagi neodvisnih informacij lahko odločil in izbral optimalno razvojno varianto. To pa je tudi naša želja. Prepričan sem, da bomo tudi v prihodnje lepo sodelovali in se vam zahvaljujem za predstavitev programa in delovanje VITRE. Pogovor je vodil S.S. PREDSTAVITEV OBČIN S PRAGA LJUBLJANE NA SEJMU ALPE-ADRIA Naše obči ne niso zgolj spalna naselja Na letošnjem, precej odmevnem sejmu Alpe-Adria so se predstavile tudi naše občine. Ker nas vse povezujejo Ljubljansko barje in Polhograjski dolomiti, smo združili svoje moči in pod naslovom Na pragu Ljubljane pripravili skupno predstavitev Borovnice, Brezovice, Dobrove - Horjula - Polhovega Gradca, Iga in Vrhnike. Sejem je trajal od torka, 18., do sobote, 22. marca 1997, predstavitveni prostor pa je bil obiskovalcem na voljo vsak dan od 9. do 19. ure. V času sejma si je stojnico omenjenih petih občin (na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, v prvem nadstropju hale B) z zanimanjem ogledalo precej ljudi. Predvsem zaradi zanimive in pregledne predstavitve, svoje pa je pridala tudi dobro vidna lega na notranjem vogalu sejemskega prostora, tik ob stopnišču. Tako so obiskovalci malodane trčili ob primerke šote v osrednjem delu našega predstavitvenega razdelka, nadalje ob vrsto fotografij iz posameznih občin in krajev, ob tri velike zemljevide in množico izdelkov domače obrti. Vsaka izmed občin je bila v sliki in besedi predstavljena na svojem plakatu ter na posameznih fotografijah, okusno razvrščenih po razstavnem prostoru. Na voljo pa je bilo tudi precej reklamnega gradiva, predvsem predstavitvenih letakov, ki so jih lahko obiskovalci brezplačno odnesli s seboj. Največ razstavnih predmetov Horjula prikazali teritev lana in ljudske plese, zapel je oktet Raskovec, zaplesali folkloristi iz Šentjošta in nato zopet zapeli pevci s Črnega vrha. Naslednji dan so člani turističnega krožka osnovne šole Borovnica prikazali, kako so izdelali borovniški turistični vodnik, popoldne pa so zapeli ljudski pevci iz Zažar-ja. V četrtek je bilo še posebej slovesno, saj so tega dne sejem obiskali župani. Zanje in za druge obiskovalce so se potrudili turistični podmladek, vokalna skupina Čepon in folklorna skupina Klas, vsi iz Horjula. Petek so prijetno obarvali osnovnošolci z Iga, folkoristi iz Polhovega Gradca, moški pevski zbor z Briš in folklorna skupina Rožmarin iz Vnanjih Goric. Zadnji dan, v soboto, pa sta nastopila plesna skupina osnovne šole Dobrova ter moški pevski zbor Orfej z Iga. Glede na vso to dolgo vrsto ustvarjalcev lahko upravičeno trdimo, daje k predstavitvi svojih občin na tak ali drugačen način prispevalo veliko število občanov. - Nekateri so izdelali razstavne predmete, drugi so predstavitev pripravili, zopet tretji so pred stojnico zapeli ali zaplesali, kar pomeni, da se bodo naše občine in življenje v njih še naprej bujno razvijale! Lahko pa bi bilo tudi drugače: Včasih se zdi, da so večja mesta, zlasti Ljubljana, glavne točke pritegovanja, v katerih se odvija vse, kar je zanimivega, zabavnega in koristnega. Ob tem postanejo občine, ki ta mesta obdajajo, zgolj nekakšna je prispevala občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec: vezene prte, domači brinjevec, čipke, pletene košare, velikonočne butare, suhe jabolčne krhlje in Šiške iz Horjula, poslikane steklenice iz Vrzdenca in pisano lončevino iz Zaklanca. Občina Ig se je odrezala s punčkami iz slanega testa, raziskovalnima nalogama učencev osnovne šole Ig o koliščarjih in turističnem prebujanju Iga, svojevrstna posebnost pa so bili natančni spominski posnetki kipca iz žgane gline, katerega izvirnik so Ižanci napravili že v kameni dobi. Brezoviška občina je postavila na ogled lične pirhe-lutke, ki so jih napravili malčki iz brezoviškega vrtca, občina Borovnica je, kakopak, predstavila značilne borovnice, medtem ko sta na Vrhniko opozarjala kup literature in Cankarjeva plaketa, oboje je bilo moč tudi kupiti. Posebej je treba omeniti še umetelne aranžmaje barskega cvetja, s katerimi je razstavni prostor okrasila gospa Emilija Erbežnik iz Drago-merja; gospa Julka Fortuna iz Podlipe, mojstrica domačih obrti in že stara znanka tovrstnih sejmov, pa je vse dneve prisostvovala na razstavnem prostoru in klekljala kot dih nežne čipke. V času sejma je razstavni prostor petih občin obiskalo tudi precej skupin, ki so na sebi lasten način predstavile življenje in dejavnosti v svojem kraju. V torek so tako osnovnošolci iz spalna naselja za ljudi, kijih zapuščajo zgodaj zjutraj in se vanje vračajo šele pozno zvečer. V svojih občinah živijo le uradno, dejansko pa večino časa, moči in denarja pustijo hrupnim, brezobličnim mestnim središčem. Tudi občine Borovnica, Brezovica, Dobrova-Horjul-Pol-hov Gradec, Ig in Vrhnika ležijo na pragu velikega mesta, Ljubljane. Si tudi one zaslužijo ne-laskavi naslov spalnih naselij? Letošnji sejem Alpe-Adria je pokazal, da to k sreči ne drži. Kajti občine na zahodnem pragu Ljubljane, ki se raztezajo preko Barja in Dolomitov, niso prav nič zaspane, marveč v njih kar vrvi od zanimivih dejavnosti, kulturnih in športnih društev, obrtnikov, domačih obrti, gostincev in podobnega. Predstavitev na sejmu je potrdila, da živelj v riaših občinah ohranja stare krajevne običaje ih se obenem pogumno loteva razvoja za tretje tisočletje. Takšno oživljanje podeželja pa, lahko si mislimo, koristi mnogim: najprej občanom samim, saj zvišuje njihovo življenjsko raven, nato krajem in občinam, saj dviguje njihov ugled in privlačnost, in nenazadnje tudi Sloveniji kot celoti, saj zagotavlja enakomerno poseljenost, pospešuje (drobno) gospodarstvo in kmetijstvo, ohranja narodno zavest in istovetnost ter oblikuje pestro turistično ponudbo. Le tako naprej! Miha Černetič Plezanje v Ameriki Prijeten počitek na campiranju med številnimi jezeri, je prišel prav, saj so gore v Ameriki zelo zahtevne za prosto plezanje. Lani med poletjemsmo se štirje, plezanja in dogodivščin željni prijatelji, odpravili na popotovanje po zahodnem delu Združenih držav Amerike. Moški del ekipe sta predstavljala prekaljena športna plezalca in slovenska tekmovalca Aljoša Grom z Vrhnike in Ljubljančan Jure Golob. Obe dekleti, Tina Kavčič in jaz, se z njima vso pot sicer nisva mogli kosati, pridobivali pa sva nove izkušnje v skalah. Načrt potovanja smo sestavili že doma. Pomagal nam je Aljoša, ki je bil na podobni turneji že pred dvema letoma. Vsa organizacijska vprašanja je uspešno razreševal Jure. 19. julija zvečer smo pristali na enem od losan-geleških letališč. Počakali smo na avtobus agencije, kjer smo nameravali najeti avto, ki nas je potem odpeljal do njihovih vrat. Po dolgem pregovarjanju smo se dogovorili za klasičen ameriški, torej velik avto in »najnižjo« možno ceno, ki pa je, kot smo pozneje izvedeli, vključevala najpopolnejše zavarovanje. Utrujeni smo se odpeljali iz mesta do najbližjega campa, med vožnjo pa smo nekateri zaman iskali menjalno ročico ter včasih prav dramatično zamenjali zavoro za sklopko. Jutro v megli Prvo ameriško jutro nas je pozdravilo z meglo, ki je značilna za ozek pas ob kalifornijski obali in se dvigne šele proti poldnevu. Naš cilj tistega dne je bil Yosemitski narodni park, približno 250 milij severovzhodno od Los Angelesa. Američani govorijo o njem kot o prototipu narodnega parka, s prostranimi zelenimi travniki in gozdovi, osupljivima stenama El Capi-tana in Half Doma ter številnimi pohodniškimi potmi, ki so preplavljene s turisti. Tudi plezalci najdejo tam številne izzive. Poleg plezanja v najvišjih stenah in razpok je možno še balvansko plezanje; gre za večje granitne bloke, s številnimi tehničnimi plezalnimi problemi, ki so kot posejani po pokrajini. Balvani večinoma niso visoki, plezanje je mogoče brez klasičnega varovanja, cilj pa je vrh balvana. Fanta sta preplezala več težjih smeri, med katerimi izstopa Juretov uspeh v smeri Midnight Lightning (balvanska ocena 7b+). Smer je gotovo znana večini športnih plezalcev, saj je značilno kratka (osem gibov) in izrazito težka. Po štirih dneh smo pot nadaljevali proti San Franciscu, kije za Los Angelesom drugo največje mesto na zahodni obali Severne Amerike. Nekoč je na gričevnatem polotoku stala le misijonska postaja frančiškanov, ustanovljena v 18. stoletju. Leta 1848 je mesto štelo 500 prebivalcev, dve leti pozneje pa že kar 25.000. Vzrok za nagel porast tiči v odkritju zlata ob reki Sacramento, vedno več iskalcev rude pa je oblikovalo mesto in njegovo življenje. Danes šteje San Francisco 6,3 milijona prebivalcev (1990) zbranih z vseh vetrov in slovi po 2,2 km dolgem mostu Golden Gate, ki so ga leta 1937 namenili prometu. Kljub začetnim dvomom konstruktorjev še vedno kljubuje bolj in manj šibkim potresnim sunkom, ki so za tisti predel značilni. Obiskovalce prevzamejo tudi značilne ulice, ki se vzpenjajo in spuščajo čez več kot 40 gričev mesta. Prav na eni od ulic smo se mi preskušali v zbijanju cen s premetenimi trgovci fotografske opreme. Čeprav smo vedno ponosno odkorakali iz trgovine z vsaj 50% nižjo ceno artikla, so si trgovci za našimi hrbti gotovo meli roke. Naslednji dan smo si na hitro ogledali Sacramento, manj znano, a glavno mesto Kalifornije, ter nadaljevali pot do jezera Tahoe, kjer smo uživali en teden. Vaba za hazarderje Bistro gorsko jezero, na višini 2000 m, polni več kot 60 potokov in rek, poleti pa se dovolj segreje za vse vrste vodnih užitkov. Jezero je obenem tudi meja med državama Kalifornija in Nevada, tako da privlači prve hazarderje, ki upajo na žvenket kovancev v številnih kazinojih. Izgubljati smo se naučili tudi mi, čeprav nas je navadno kmalu obiskal kateri od kazinojskih delavcev ter preveril našo polnoletnost; ameriška merila (21 let) sta žal zadovoljila le fanta. V okolici jezera je veliko urejenih plezališč. Najdlje smo se zadrževali v sektorju Cave Rock s čudovitimi stenanji in pogledom na jezero. Fanta sta tam dosegla nove uspehe. Poleg številnih lažjih smeri je obema uspelo preplezati znani smeri Slayer (8b) in Phantom Lord (8a+/b). Obe sta precej dolgi (25 m) in zahtevata veliko mero vzdržljivosti. Tam smo tudi prvič prali perilo v znanih ameriških pralnicah, ki so z nizkimi cenami dostopne vsakomur. Navadno smo med čakanjem spoznali nove prijatelje, ki so bili presenečeni, od kod prihajamo (mimogrede, kje leži Slovenija ni vedel nihče od ljudi, ki smo jih srečali na potovanju), nam prijazno pomagali ali pa svetovali, katere od krajev v okolici moramo videti. Prvega avgusta smo, po celodnevni vožnji čez državo Nevada, prispeli do Salt Lake Citya, glavnega mesta države Utah, pri čemer smo prečkali Veliko Slano Puščavo, ki obsega kar 5000 kvadratnih milj, čeznjo pa vodi 80 milj popolnoma ravne ceste. Na obeh straneh smo opazili velike površine soli, ki je ostala po izhlapitvi slanega jezera. Tokrat smo prespali v enem od najlepše urejenih campov na naši poti, v Lagoonu. Poleg njega se razprostira zabaviščni park, vožnja z najrazličnejšimi vlakci smrti pa nam je krepko dvignila raven adrenalina v krvi. Naslednji dan smo se odpravili do plezališča Logan Canyon, kjer smo bili priča zanimivi predstavi domačih plezalcev, ki so se preskušali v nekoliko težjih smereh in delali veliko hrupa za nič. Medtem ko sta naša fanta pokazala, kako se pleza mirno in suvereno, so se domačini zaganjali v skale in obviseli na vrvi na prvem težjem detajlu, potem pa naslednjo uro razpravljali o lepotah te ali druge smeri. Mesto v kavbojskem slogu Popoldne smo prispeli v Jackson, turistično mesto države Wyoming, ki je urejen v pravem kavbojskem slogu. Tam smo po dolgem času zopet uživali v mehkobi postelje, saj nas je na svoj dom povabil Aljošin prijatelj Steve. Veliko smo si imeli povedati, ker je od njegovega obiska v Sloveniji preteklo nekaj let, sam pa ima na našo deželo lepe spomine. Med drugim je pri nas iskal svoje korenine. Njegova prastarša sta slovenska izseljenca. Njihov priimek Brejc spravlja prav vse Američane v zadrego, saj ga ne zna nihče pravilno izgovoriti. V Jacksonu smo eno dopoldne plezali še na umetnih stenah plezalne telovadnice. Tudi tam smo se dobro znašli, saj potekajo domači treningi večinoma na plastiki. Pot nas je vodila naprej do Sinks Canyona, kjer je bil Aljoša uspešen v smereh Killer (7b+) in Nirvana (7c+), Jure pa v še nekoliko težjih: Urchin (8a) in The Wave of Mutilation, ki poteka po močno previsnem balvanu in je opremljena za varovanje. Ker plezalca nista imela informacij o težavnosti, jo je Jure ocenil z 8a+. Ustavili smo se tudi v plezališču Wild Iris, kije dostopno po pešpoti skozi čudovit brezov gozd in kjer sva v nekaterih lažjih amereh uživali tudi dekleti. Glavni postanek in največja pričakovanja pa so bila povezana s plezališčem Rifle v državi Colorado. Skozi kanjon vodi več kilometrov dolga pot, kije na obeh straneh obdana z apnenčastimi stenami. V ameriškem plezalnem raju smo ostali teden dni. Dopoldne smo plezali, popoldne pa se vozili v 11 milj oddaljeno mesto, v dobro založeno trgovino in uživali prijeten počitek ob bazenu. Čudili smo se temperaturnim razlikam, saj nas je v plezališču, kjer smo kampirali, vse dni in noči zeblo, 300 m nižje v mestu pa se je šele v poznih večernih urah dovolj ohladilo za miren sprehod. Tam smo srečali štiri slovenske plezalne prijatelje, ki so svoje potovanje šele začenjali. Uspeh v previsni steni Naj končno omenim največje Aljoševe in Juretove uspehe. Jure je po štirih dnevih poskusov uspel v 15 m dolgi, rahlo previsni smeri Seven o'clock show, kije ocenjena z 8c. To smer je pred kratkim prvi preplezal Jean Baptiste Tribout, legenda športnega plezanja in jo tako poimenoval zaradi množice gledalcev, ki so se zbrali pod steno ob njegovem nastopu. Smer tolikšne težavnosti sta pred Juretom splezala le dva slovenska plezalca, kar priča o Juretovem izjemnem uspehu. Tudi Aljoša je prišel na svoj račun, ko je na pogled splezal smer Cryptic Egyptian, ocenjeno z 8a/a+, na katero je čakal že nekaj let. V plezanju na pogled je imel doslej največje uspehe v smereh z ocenami do 7c+. Prav tako mu je uspelo tudi v znani smeri Slice of Life (8b/b+). Obe sta dolgi približno 30 m in zahtevata veliko vzdržljivosti, kar Aljoši bolj ustreza, za razliko od Jureta, kije izredno močan in zato uspešnejši v težkih in kratkih smereh. Oba sta bila uspešna še v smeri Selektor (8a); Jure je v drugem poskusu splezal tudi Skull Fuck (8a/b). S tem je bilo plezanje v glavnem končano. V nadaljevanju smo večinoma uživali v lepotah ameriškega zahoda. Naš naslednji cilj je bil narodni park Arches, s čudovitimi rdečkastimi skulpturami iz peščenjaka. Skozi tisočletja so tamkajšnjo pokrajino oblikovale vode, ledeniki in veter. Okna in oboki, ki se dvigajo nad sicer dokaj ravno pustinjo, so gotovo ena izmed najlepših stvaritev narave. Nekatere skulpture so še posebno zanimive, saj lahko v njih ugledamo Tri Sestre, ležečega Leva ali pa tisto, kar pač sami želimo. Večinoma so dostopne po urejeni avtomobilski cesti, do nekaterih pa se je treba podati-peš. Delicate Arch je eden najbolj znanih obokov. Vsem, ki se bodo kdaj v prihodnjih poletjih sprehodili do njega, pa svetujemo, naj upoštevajo opozorila na začetku poti in vzamejo s seboj dovolj vode. Mi smo se vrnili na parkirišče popolnoma dehidrirani, kar je verjetno normalno za skoraj dveurni sprehod pod soncem s temperaturami do 45 C. Še bolj nam je ugajal park Monument Valley, ki leži na meji med državami Utah in Arizona. Zanj skrbijo pripadniki indijanskega plemena Navajo, ki so zdaj že »civilizirani«. Kamniti bloki se svetijo v močni rdeči barvi, najlepše trenutke pa zabeleži množica fotografov ob sončnem vzhodu in zahodu. Veliki kanjon Med 49 narodnimi parki Združenih držav, za katere skrbi Uprava narodnih parkov, ki skupaj merijo približno 324.000 km2, kar pomeni, da presegajo ozemlje Italije, je najbolj znan Grand Canyon v Arizoni. V 350 km dolg in od 1200 do 1500 metrov globok kanjon se stekajo številne soteske. Širina ureza je od 6,5 do 29 km, do 90 m široka struga pa vodi reko Colorado, ki daje vtis potočka, do Kalifornijskega zaliva. Vrtoglave skalne stene ponujajo nazoren geološki pouk, saj so tod zastopane vse formacije od kamrija do terciara. Grand Canyon osuplja s svojo velikostjo, vendar menim, da s'e po lepoti ne more meriti s parkoma Arches ali Monument Valley. Tudi Las Vegasa, mesta blišča in denarja, nismo obšli. Je največje mesto v državi Nevada in ima velike težave s preskrbo vode. Mesto so zgradili po drugi svetovni vojni sredi puščave. Problem vode so rešili z akumulacijskim jezerom Hooverjevega jezu na reki Kolorado. Ta veličastni 220 m visoki jez pomeni dragoceno rezervo namakalne vode in hidroenergije za vso južno Kalifornijo. Mesto je polno turistov, ki pridno polnijo igralne avtomate kazinojev. Ogleda vredni so številni hoteli, vsak zgrajen v svojem bleščečem slogu in s svojo nenavadno ponudbo. Po enem mesecu testenin in riža smo si privoščili obroke v t.i. »ali you can eat« (vse kar zmorete pojesti) restavracijah in spravili naše skrčene želodce v precej zahtevno situacijo, saj so imeli po vsakem kosilu za ves naslednji dan dela. Eno dopoldne smo preživeli v plezališču Red Rocks, kjer smo se lotili nekaterih lažjih smeri in kmalu spoznali, zakaj plezamo sami. Dan s 40 C zvabi v skale le melo plezalcev. Do konca našega potovanja nam je ostalo še nekaj časa, zato smo se za nekaj dni vrnili v Yosemitski park. Na poti do tja smo se ustavili v prijetnem mestecu Bishop in plezali v bližnjem Buttermilku, kjer smo se ponovno lotevali bal-vanskih problemov, vendar nas je vroča in pusta pokrajina z granitnimi gmotami kmalu pregnala. V Yosemitih smo nameravali posneti nekaj kadrov balvanskega plezanja (kamero smo kupili na poti), a smo doživeli prvo večjo nesrečo našega popotovanja. Pri ponovitvi smeri Midnight Lightning je Jure padel z balvana na skale in si poškodoval obe peti. Sledilo je nekaj dni bolečin in počivanja, za najnujnejše korake pa smo si v bolnišnici izposodili bergle. Stara drevesa Pot smo nadaljevali v smeri narodnega parka Sequoia, ki slovi po največjih drevesih sveta, saj dosežejo v višini tudi do 100 m. Obenem so drevesa tudi zelo stara, od 2000 do 3000 let. Med njimi posebej izstopa 83,8 m visoko drevo, General Sherman Tree, kije dobilo ime po ameriškem generalu Shermanu in je najbrž prostorninsko največje in najstarejše drevo na svetu. Zapeljali smo se še skozi park Joshua Tree. Zanimivo je, kako je to območje dobilo ime. Suhi griči so posejani z grčastimi kaktusi, ki iztegajo svoje veje v obliki prošnje, kar je zgodnje prebivalce spominjalo na preroka Joshua. Naše potovanje se je približalo koncu. Pred vrnitvijo smo si ogledali še Los Angeles. Zgradili so ga na prostoru nekdanjega španskega misijona, svoj razcvet paje doživel v 20. stoletju z razvojem avtomobilske in letalske industrije. Svojevrsten pridih mu daje tudi filmska industrija. Dandanes je Los Angeles drugo največje mesto Združenih držav, njegova nagla rast pa je prinesla številne težave, kot je npr. onesnaženost. Tam smo zaključevali popotovanje. Uživali smo na pacifiških plažah in se borili z visokimi valovi oceana. Zadnji dan smo si privoščili še vrnitev v otroške dni in se do poznega večera sprehajali po Disneylandu, ki je raj za najmlajše. 30. avgusta nas je letalo pripeljalo nazaj čez lužo. Končni vtisi. Bilo je lepo, delavno, zabavno. Spoznali smo drobec velike dežele in le deloma okusili njihov način življenja, ki temelji na prepričanjih protestantske etike in demokracije, kjer sta največji vrednoti svoboda in neodvisnost, kjer ima vsak posameznik pravico do »enakih možnosti«. Naših 10000 kilometrov Združenih držav Amerike pač. Potovanje so omogočili: SLED, d.o.o., Občina Vrhnika, Športna zveza Vrhnika, Telekom, ŠOU, PD Rašica, Treking šport, Montana Tržič. BERNARDA LOGAR Aljoša Grom na eni izmed značilnih sten gorovja Amerike. PRAZNIK ŠPORTA NA VRHNIKI Alenka Bikar proglašena za športnico Vrhnike Športna zveza Vrhnika je v začetku meseca marca pripravila praznik športa na Vrhniki, kjer je bila proglašena tudi športnica Vrhnike za leto 1996. Prireditev je bila v polni dvorani Doma Karla Grabeljška, kar pomeni, da Vrhničani budno spremljajo dosežene in vrhunske rezultate svojih športnikov. V kulturnem programu je sodeloval oktet RASKOVEC ter glasbena skupina z Dejanom Mesecem, Borutom Drašlerjem in s pevko Evo Hren. Prireditev pa je povezovala Mirjam Suha-dolnik. Vse športnike in vabljene goste je najprvo pozdravil predsednik Športne zveze Vrhnika Igor Novljan, ki je med drugim povedal, da je bilo za 16 državnih prvakov leto 1996 prav gotovo leto uspehov, vendar pa je trener karateistov Qemal Mustafič, alpski smučarki: Mojca Suha-dolc (1975) in Irena Brenčič (1981) ter njen trener Peter Petrovčič smučarji tekači: Miha Grom (1976), Miha Zrnec (1987), Ajda Slavec (1984), Anja Mikulan (1984) in njihov trener Roman Rupnik, šahisti: Primož Šoln (1979), Niko Praznik (1979) ter trener Anton Praznik, tenisači: Aljoša Kucler (1983), Marko Veselinovič (1984), motokrosist: Miran Stanovnik. Nato so vsi državni prvaki v letu 1996 v različnih športnih panogah prejeli srebrna priznanja: kartista: Aleš Prek (1981) in Tomaž Gorenc športno ritmični gimnastičarki: Besedo je na koncu dobil tudi sedanji trener Alenke Bikar in dobitnice olimpijske medalje Bri-gite Bukovec Jure Kastelic. Njegove besede, da je bila prireditev na Vrhniki na višjem in boljšem nivoju jot pa podelitev športnika Slovenije, pa resnično povedo vse. Vrhničani znamo ceniti rezultate naših športnikov, čeprav brez finančnih zagat in problemov ne gre. Vendar pa tudi taka prireditev zbliža športnike in ostale športne delavce med seboj, pa tudi kakšni sponzorski dogovori se lahko rodijo. Za zakusko in dobro razpoloženje pa je poskrbela gostilna Močilnik z Janijem Marinčičem na čelu. Še enkrat športniki in športnice hvala vam . S.S. Alenka Bikar športnica za leto 1996 Alenka je svojo športno pot pričela pod strokovnim vodstvom Luke Drašlerja, kije kot strokovnjak in izkušeni trener ugotovil, daje Alenka perspektivna atletinja. V korist športa in boljših pogojev, ki jih imajo večji klubi jo je nesebično odpeljal v atletski klub Olimpija. Pod budnim očesom Jureta Ka-stelica je Alenka dosegla rezultate, ki so jo pripeljali v evropski vrh in ji odprle pot na olimpijskih igrah v Atlanti. Z nastopom na dveh predtekmo-vanjih in v kvalifikacijah za veliki finale je osvojila 13. mesto, kar je veljalo za eno izmed večjih presenečenj med atletinjami, ki tečejo na 200 m. Z lahkoto je ohranila naslov državne prvakinje. Zato jo je komisija izbrala za športnico leta 1996. Prejela je zlato plaketo in zlato značko z grbom Vrhnike. Polna dvorana Doma Karla Grablejška športnikov in vrhniških ljubiteljev športa ter številni gosti. bilo potrebno v to vložiti veliko volje, truda in osebnih odpovedovanj. Tudi veliko finančnih sredstev je bilo vloženih in vsak športnik se je moral znojiti kar najbolje sam s številnimi sponzorji. Športna zveza pa je pripomogla toliko kolikor je imela za to odobrenih sredstev. Pri uspehih športnikov pa se skrivajo anonimni amaterski delavci, od staršev, trenerjev in klubskih delavcev, ki so tudi zaslužni za številne uspehe in zaslužijo vso pohvalo in številna priznanja, kar naj bi bil stimulans za nadaljnje delo in morebitni uspeh v naprej. Sledilo je podeljevanje ustnih pohval, ki gaje opravil sekretar zveze Miro Gruden s člani komisije za priznanja. Tako so ustne pohvale prejeli: atlet Jak Rogelj (rojen 1981) atletinja Polona Grubič (rojena 1983) ter njun trener Luka Drašler ml. balinar Igor Frank (rojen 1977) ter trener Vojko Ržek športno ritmične gimnastičarke: Mojca Rode (1983), Tina Pajnič (1982), Urška Cvetko (1982) ter njihova trenerka Spela Mohar, ritmična gimnastičarka Nika Ven-gust Biljana Milašinovič (1984) in Dušica Jeremič (1982), najmlajša katrateistka: Sandra Mustafič (1988) lokostrelec: Rada Kržič (1955) športni plezalec: Aljoša Grom (1972) alpska smučarja: Aleš Prek (1981) in Dani Mattias (1977) smučarji tekači: Domen Zalar (1984), Mateja Mole (1984) in Miha Plahutnik(1979), strelec - trop: Matej Krašovec (1980) šahist: Matej Šebenik (1983) triatlon: Domen Denša (1976) atletinja: Alenka Bikar Najbolj svečan trenutek pa je postal, ko je bila Alenka Bikar razglašena za športnico Vrhnike v letu 1996. Priznanja ji je podelil predsednik Občinskega sveta Vrhnike Brane Jereb. Posebno priznanje je prejel tudi Luka Drašler za dolgoletno delo v atletiki, ob tem, daje bil tudi prvi trener Alenke. Alenka Bikar, športnica Vrhnike za leto 1996, s sedanjim trenerjem Juretom Kastelieom na levi in prvim trenerjem Lukom Drašlerjem, ki je prejel tudi posebno priznanje Športne zveze Vrhnika. NEDELJSKI DRUŽINSKI PREHODI Pot pod noge in na kosilo COMING VRHNIKA TV, VIDEO, HI-FI CENTRI Nedeljske družinske prehode organiziramo z namenom, da bi starši in otroci skupaj aktivno preživeli nekaj prostih ur. Seveda lahko na sprehod povabite tudi znance in prijatelje. Da bo mamica razbremenjena nedeljske priprave kosila, bodo pri organizaciji sodelovali tudi vrhniški gostinci - v aprilu bo to gostilna »PRI OBLAKU« na Stari cesti, ki jo sedaj vodi družina Cičeklič. Vsako nedeljo v aprilu boste med 9.00 in 11.00 uro v gostilni »PRI OBLAKU« dobili brezplačen načrt smeri sprehoda. Pot bo opisana in vrisana na zemljevidu, označene bodo kontrolne točke. V primeru, da boste želeli po končanem pohodu kosilo (med 14.00 in 16.00 uro), se boste pred odhodom prijavili in zahtevali kontrolni kartonček. Cena nedeljskega kosila (juha, pečenka ali zrezek, prilo- ga, solata, sladica) bo za odrasle 490 SIT in 390 SIT za otroke. Pohodi bodo ob vsakem vremenu, v primeru manjših padavin bomo načrtovali pot, ki jo lahko prehodimo z dežniki in primernimi oblačili oz. bomo organizirali druge aktivnosti. Nedeljske pohode bomo objavljali tudi na teletekstu TVS na straneh prireditev Športne unije Slovenije (str. 365, 366). Nasvet družinam z manjšimi otroki: otroci so za hojo bolj motivirani v družbi vrstnikov. Navdušite še sosede ali znance in se podajte na pot, presenečeni boste nad vzdržljivostjo svojih otrok! Pričetek pohodov bo v nedeljo, 6. aprila. Za kontrolno točko bo veljal tudi žig s pohoda na Ključ, ne pozabite se prijaviti na kosilo! Vinko Bizjak ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA Štev.: 61-97-1 Datum: 24. 3. 1997 KOLEDAR ŠPORTNIH PRIREDITEV 6. april ob 9.00 20. Pohod na Ključ izpred Gasilskega doma Dragomer Organizator: Planinska sekcija Dragomer 2. maj Tek in pohod po mejah Krajevne skupnosti Drenov Grič-Lesno Brdo Organizator: Športno društvo Dren april Prijave za Občinsko ligo v balinanju sprejemamo na Športni zvezi Vrhnika do 15. aprila -telefon 754-484, Miro Gruden. Mateja Mole (na levi), članica TSK Corning, državna prvakinja v smučarskih tekih na 3 km pri mlajših deklicah. Domen Zalar (v sredini) član TSK Corning, državni prvak v teku s smučmi na 3 km pri mlajših dečkih. Miha Plahutnik (na desni) član TSK Corning, državni mladinski prvak v maratonu na 21 km. * 1 \ Aleš Prek (prvi z leve), član AMD Moste, državni prvak v kartingu ju-nior do 100 cm3. Tomaž Gorenc, član AUSTRO CART MORI, državni avstrijski prvak že dve leti zapored. Dušica Jeremič (prva z desne), članica ŠRG Vrhnika, mladinska državna prvakinja, Biljana Milašinovič (v sredini), članica ŠRG Vrhnika, državna kadetska prvakinja, Sandra Mustafič, članica karate kluba Vrhnika, državna prvakinja pri mlajših deklicah v kategoriji kate. Aljoša Grom (na levi), član PD Vrhnika, državni prvak v prostem plezanju, stalni član državne reprezetance, Rado Kržič, član lokostrelskega kluba Dragomer, članski državni prvak v SLOUT klasični lok na 165 metrov Dani Mattias (na desni), član ŠD Partizan Vrhnika, državni prvak v slalomu pri starejših mladincih Aleš Prek (v sredini) član ŠD Partizan Vrhnika, državni prvak v veleslalomu pri mlajših mladincih Matej Krašovec (na levi) član strelske družine Vrhnika, državni prvak med mladinci v tropu in ligaškem tekmovanju Domen Denša (na levi), član Energia Triathlon TEAM Ljubljana, državni prvak v triatlonu. Matej Šebenik (na desni), član šahovskega kluba Vrhnika, državni prvak do 14 let v aktivnem šahu. KOŠARKAŠKI SAVEZ JUGOSLAVIJE .....Unmp..................roti v CLinvin Dvorana SD Partizan Vrhnika je zopet zaživela z veterani - igralci namiznega tenica. Namizni tenis se zopet vrača 15. marca je na Vrhniki potekal 16. turnir veteranov namiznega tenisa nad 40 let. Tokratna udeležba je bila rekordna, saj je nastopilo 34 igralcev te priljubljene športne panoge. Tekmovalci so prišli iz Kopra, Izole, Nove Gorice, Kranja, Idrije, Ajdovščine, Ljubljane, osmeri-ca igralcev pa je prišla iz Vrhnike. Vrhničani so se dobro odrezali, čeprav so igralci iz drugih krajev mnogo bolj izkušeni, pa tudi pogoje za trening imajo neprimerljivo boljše. Omeniti moramo, daje letos končno zaživel namizni tenis tudi na Vrhniki, saj je začela delovati namiznoteniška sekcija pod oriljem Partizana Vrhnika v domu KS Verd. Začela je delovati tudi namiznoteniška šola za najmlajše, ki jo vodi g. Di-mač. Udeležuje seje 30 učencev. Rezultati turnirja veteranov: veterani 40 - 50 let 1. Lukeš (Nova Gorica) 2. Staut (Koper) 3. Žgavc (Nova Gorica) 4. Jakin (Nova Gorica) nastopilo je 14 igralcev veterani 50 - 60 let 1. Jug (Nova Gorica) 2. Veselinovič (Izola) 3. Stropnik (Koper) 4. Beginc (Vrhnika) nastopilo je 10 igralcev veterani nad 60 let 1. Svoljšak (Kranj) 2. Kosovel (Nova Gorica) 3. Petrovič (Kranj) 4. Bratuž (Nova Gorica) 5. Pihler (Nova Gorica) 6. Dimač (Vrhnika) dvojice 1. Jakin-Žgavc (Nova Gorica) 2. Lukeš-Jug (Nova Gorica) 3. Veselinovič-Trbovc(Nova Gorica^ 4. Semrov-Stavt (Ljubljana Zalog) Za uspešno izvedbo turnirja ter zadovoljstvo nastopajočih so poskrbeli sponzorji: Športna zveza Vrhnika, Gostišče Močil-nik (Jani Marinčič), IMCO servis Ljubljana, Komunalno podjetje Vrhnika, Graverstvo Bruno Kosi ter prizadevni člani - veterani iz Vrhnike in Verda. Nekdanja asa Jože Berojenc in Marko Kržič sta zopet zaigrala po dolgih letih. Lokostrelci ponovno uspešni Člani LK Dragomer-Lukovica so bili na dvoranskem državnem prvenstvu, ki je bilo 1. in 2. marca v Brežicah, zelo uspešni. Goran Pivk je dokazal, da je med člani v instinktivnem slogu tudi psihično trenutno najmočnejši. Z veliko prednostjo (dosegel je kar 529 krogov) je zmagal že prvi dan v kvalifikacijah, Damjan Oblak pa sije s 476 krogi kot osmi še zagotovil na- stop v finalnih bojih. Sonja Ralca si je finale priborila s 476 krogi in tretjim mestom v kvalifikacijah. Finalni krog (Olimpic Round) se strelja kot na olimpijskih igrah na izpadanje. Oblak je moral v prvem krogu v boj s Pivkom in izpadel s 85:102. Na koncu je zasedel sedmo mesto. Pivk je premagal še dva tekmovalca in prepričljivo osvojil naslov državnega prvaka. Ralca je boj za prvo mesto izgubila proti boljši Bredi Vakaričič iz Škofje Loke s 96: 89. Letošnje DP Je bilo številčno najmočnejše, saj seje prvič zgodilo, da so finalni boji potekali v vseh slogih. V instinktivnem slogu je v kvalifikacijah tekmovalo 16 članov in 10 članic. S. R. Uu krnica br. Mci. ........BHnMlU...... Sudijo Datum gg..............H) it i m.........LM) .PREDTEKMOVANJE : . 1. kolo : PRUCTAL (Ajdovščina) 2. kolo : KOPER 3. kolo : RUDAR (Trbovlje) Polfinale : 4. kolo : TRNOVO (Ljubljana) FINALE: VRHNIKA 72 (39:34) VRHNIKA : OLIMPIJA 77 Pokalni prvak R Slovenije 1 4 - Gorenc Janko; 5 - Gantar Tomo; Seljak Simon; 7 - Drašler Janez; 8 - Obid Silvo; 9 - Brenčič Janez; 10 - DeGleria Dušan; 11 - Božič Jure; 12 -Globačnik Ilija; 13 - Gantar Marjan; 14 - Kukec Stane; 15 - Modrijan Franjo TRENER: Žakelj Viktor Državno prvenstvo invalidov v pikadu na Vrhniki Sobota, 22. 3. 1997, je bila za invalide Vrhnike preizkus sposobnosti organizirati državno prvenstvo. Osemdeset tekmovalk in tekmovalcev iz 22 društev invalidov Slovenije, kateri so se na predhodnih področnih tekmovanjih uvrstili na državno prvenstvo, je potrdilo, da je DI Vrhnika izredno uspešno organiziralo prvenstvo. Tekmovalo sej e v štirih kategorijah: ženske do 60 let ter ženske nad 60 let, enako pri moških. Doseženi so bili naslednji rezultati: Ženske do 60 let: — Žagar Jožica, Ajdovščina — Šinkovec Mira, Vrhnika — Gosak Andreja, Lenart — Mahnič Dorica, Sežana — Mlinar Marija, Piran Ženske nad 60 let: Kocjančič Bruna, Izola Marinčič Vera, Izola Prestor Ana, Škofja Loka Šavc Betka, Ravne Kavčnik Marija, Vrhnika Moški do 60 let: — Džukes Ivan, Cerknica — Slivšek Milan, Brežice — Novoselc Marjan, Brežice — Ivanko Darko, Žalec — Kovač Branko, Cernica Moški nad 60 let: Matvoz Stanko, Ravne Ozmec Peter, Ravne Pugelj Janez, Murska Sobota Triler Matevž, Škofja Loka Šehič Teofik, Velenje Organizator tekmovanja DI Vrhnika se zahvaljuje podjetju Škocjan iz Rakeka za njihov pristop pri organizaciji tekmovanja, saj so nas popolnoma opremili z napravami za tekmovanje. Posebna zahvala dir. podjetja g. Modicu, je s svojo navzočnostjo potrdil podporo našim prizadevanjem. Enaka zahvala g. Janiju Marinčiču, za celodnevni odstop nam potrebnih prostorov. DI VRHNIKA PD VRHNIKA — VESELI TRIGLAVCI Po vrhniški planinski poti V aprilu bomo vrhniški planinci hodili po odsekih VRHNIŠKE PLANINSKE POTI, ki poteka po hribih okoli Barja. Začeli bomo 6. aprila ob 9-tih s pohodom iz Dragomera na KLJUČ, ki ga vsako leto organizirajo Dragomerčani. Če bo lepo vreme, bomo nekateri nadaljevali peš čez Koreno in naprej proti Vrhniki. Že naslednji teden, 12.4. organizira PD Železničar tradicionalni pohod »ŠTAMPETOV MOST«. Iz Ljubljane pripelje pohodnike muzejski vlak na Verd ob 9. uri, potem pa gremo peš čez Jerinovec in Žavrh na Pokojišče, od kjer se spustimo na Lašče in naprej do cilja v Borovnici. Planinsko društvo Vrhnika -sekcija VESELI TRIGLAVCI tudi letos organizira tradicionalni pohod po VRHNIŠKI POTI, ki bo 27. aprila. Zbrali se bomo na trgu Karla Grabeljška ob sedmi uri. Pot nas bo vodila na Planino, kjer je prva postaja poti, Sledil bo spust v Star maln in nato vzpon čez magistralko na Raskovec, nato pa čez avtocesto proti Ljubljanskemu vrhu na Jerinovec, od koder je le slabo uro hoda do glavnega cilja pohoda, koče v Dolgih talih za Ljubljanskim vrhom. Za okrepčilo bo poskrbljeno, kot se spodobi. Čez Češnjico do Verda je potem le kako uro hoda, pa smo spet doma. Vendar se doma v maju ne bomo držali, saj smo prvo soboto v maju namenjeni v Poljansko dolino in naprej na Blegoš, konec maja pa gremo na preko 2200 m visoki Stol. Planinski pozdrav! S. J. Uspešna lokostrelska ekipa Vrhniški tekmovalci člani Društva invalidov Vrhnika so kar uspešno zastopali svoje barve na državnem prvenstvu v pikadu, ki je bilo v gostilni Močilnik. Planinsko društvo Vrhnika obvešča vse obiskovalce Planine nad Vrhniko, da bo zavetišče ob lepem vremenu odprto tudi ob sobotah od 12. do 19. ure. Ob sobotah bo odprto v mesecih aprilu, maju, juniju, septembru, oktobru in novembru. Ob nedeljah in praznikih pa je zavetišče odprto: - od začetka maja do koncaseptembra od 8. do 20. ure - v ostalih "mesecih v letu pa od 9. do 18. ure POSLOVNO — INFORMACIJSKI CENTER ZA RAZVOJ PODEŽELJA, VRHNIŠKA C. 1, LUKOVICA, 1351 BREZOVICA, TEL: 653 -237, FAX: 653 - 223, URADNE URE: VSAK DAN: 9. - 12. ure IN 14.30 — 18.30, SOBOTA: 9. - 13. ure, NEDELJA: 14. - 18. ure KOLEDAR PRIREDITEV OBČINA BREZOVICA Sobota, 5. 4.1997 ob 20. uri v prostorih KUD-a J. Jalen v Notranjih Goricah - REVIJA SKUPIN IZ BIVŠE OBČINE VIČ; na reviji bo uprizorjena tudi predstava KUD-a J. Jalen: »RODIL SE JE OČKA« in podelitev priznanj Sobota, 5. 4.1997 ob 20. uri v Domu krajanov v Vnanjih Goricah - PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI POPOTNIKA TOMA KRIŽN ARJA; vstopnina 500 sit, vabi Društvo mladih Brezovica Sobota, 5. 4. 1997 - RIBIŠKA DRUŽINA VRHNIKA ČISTI LJUBLJANICO IN NJENO OBREŽJE Sobota, 12. 4. 1997 - TURISTIČNO DRUŠTVO PODPEČ - JEZERO ČISTI KRAJE V PODPEŠKI ŽUPNIJI Sobota, 12.4.1997 ob 20. uri v Domu krajanov v Vnanjih Goricah - KONCERT ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA BREZOVICA pod vodstvom S. Sojer Sobota, 26. 4.1997 ob 19. uri v Domu krajanov v Vnanjih Goricah - 15. OBLETNICA DELOVANJA FOLKLORNE SKUPINE ROŽMARIN; vabi FS Rožmarin iz Vnanjih Goric OBČINA DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC Ponedeljek, 31. 3.1997 ob 16. uri v Domu krajanov v Črnem vrhu - komedija: IZGUBLJENI IN ZOPET NAJDENI MOZ; gostuje gledališka skupina iz Podlipe Sobota, 5.4.1997 ob 19.30 uri v Kulturnem domu na Dobrovi - JUBILEJNI KONCERT OB 20. OBLETNICI MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA KUD DOLOMITI, DOBROVA Sobota, 5. 4. 1997 20. uri - SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN V KULTURNEM DOMU JANEZ JALEN V NOTRANJIH GORICAH Nedelja, 6. 4.1997 v Kulturnem domu v Polhovem Gradcu - DOBRODELNI KONCERT ZA BEGUNSKE OTROKE IZ BOSNE; vabi župnijska Karitas Polhov Gradec Od 18. 4. - 21. 4. - GOSTOVANJE MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA PROSVETNEGA DRUŠTVA HORJUL V BUDIMPEŠTI Sobota, 19.4.1997 ob 20. uri v Kulturnem domu v Šentjoštu - DOBRODELNI KONCERT ZA DOGRADITEV PRIZIDKA H GIMNAZIJI ŽELIMLJE; vabi KPD Šentjošt Petek, 25.4.1997 ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Velikih Laščah - SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Sobota, 26. 4.1997 ob 19.30 uri v Kulturnem domu na Dobrovi - SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN OBČINA VRHNIKA Do 13. 4. v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki - RAZSTAVA SLIK MARTE JAKOPIČ KUNAVER Sreda, 2. 4.1997 ob 20. uri v Gasilskem domu v Podlipi - PREDAVANJE g. ZGONCA O NEGI IN VZGOJI SOBNIH IN BALKONSKIH RASTLIN; vabi odbor CRPOV Podlipa Petek, 4. 4. 1997 - IZLET NA PTUJ IN OGLED RAZSTAVE »DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ«; vabijo Društvo kmečkih in podeželskih žena Vrhnika in Društvo podeželskih žena Ajda Borovnica ter Kmetijska svetovalna služba Petek, 4.4.1997 ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki - gledališka predstava: PO NEMŠKO (NE)ZNAJO; uprizarja KUD Pirniče »Oder treh herojev« Sobota, 5. 4.1997 od 9. -18. ure v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki - STROKOVNO SREČANJE IN OBČNI ZBOR DRUŠTVA FI-ZIOTERAPEVTOV SLOVENIJE Nedelja, 6. 4.1997 - JUBILEJNI 20. POHOD NA KLJUČ; zbirališče pred Gasilskim domom Dragomer - Lukovica Petek, 11.4.1997 ob 19. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki - 30. JUBILEJNA OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV Sreda, 16. 4.1997 ob 19. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki - OTVORITEV RAZSTAVE GRAFIK BOJANA KLANČAR.JA IZ CERKNICE; razstava bo odprta do 25. 5. 1997 Četrtek, 17. 4. 1997 ob 19. uri v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki - PREDSTAVITEV SIMI-ČEVE KNJIGE SOŠKE FRONTE Z DIAPOZITIVI IN PRODAJO KNJIGE Petek, 18.4.1997 ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki - POGOVOR Z ROJAKI (Matjaž Pograjc) Ponedeljek, 21.4.1997 ob 10. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki - POSVET O TURISTIČNI PROMOCIJI IN SODELOVANJU KRAJEV, KJER SO POMNIKI VELIKANOV SLOVENSKE KULTURE Sobota, 26. 4. 1997 ob 16. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki - LUTKOVNA PREDSTAVA LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA; v sodelovanju z ZKO Vrhnika AVÏOTRADE a Sinja gorica 11, VRHNIKA, tel.:061/755-199, 751-346 ZASTOPSTVO ZA PRODAJO IN SERVIS VOZIL BOOB ® LANCIA • UGODNI KREDITI • MENJAMO STARO ZA NOVO AKCIJSKA PRODAJA VOZIL FIAT MAREA OBIŠČITE NAS!! TRGOVINA MERCATOR -TRGOAVTO Zadovoljiti vsakega kupca V mesecu februarju je zasebna trgovina M-Trgoavto praznovala četrto obletnico delovanja na Vrhniki. V vsem tem času si je zagotovila širok krog kupcev in obiskovalcev, saj tudi redno skrbi za oglaševanje na širšem notranjskem in obno-tranjskem področju. Trgovina je prvotni osnovni program, kije slonel na prodaji rezervnih delov za tovorna vozila (TAM, ZASTAVA, IVE-CO,...) in za osebna vozila (ŠKODA, GOLF, ZASTAVA,...) razširila še na prodajo malih priročnih električnih orodij (FELISATI) ter na prodajo lahke kmetijske mehanizacije (GOLDONI - Italija). S tem programom je v določeni meri trgovina ugodila potrebam kupcev iz vrhniškega širšega prostora. Vendar pa so potrebe po razširitvi asortima-na ter tudi želje kupcev in nenazadnje tudi raziskava trga lastnika trgovine Ivana Petrovčiča napeljale k temu , da je sproti razširjal program prodaje in tudi zastopstvo znanih svetovnih proizvajalcev. Predvsem je zanimiv program za šport inre-kreacijo, kjer vam ponudijo različna kolesa (ROG, ATALA, K(STLE), motorje in vespe PI A-GGIO, razna sobna kolesa ter telovadna orodja (LINEAF-LEY). Poleg tega naštetega programa pa v trgovini lahko dobite tudi akustiko firme CLARION, stroje za pranje pod pritiskom (LAVOR, WASH), motorne žage in kosilnice HU-SQUARNA ter še številne zanimive izdelke za vsakdanjo tehnično rabo. Sama trgovina je v sklopu METALOTRGA iz KOPRA in je v prostorih bivšega kegljišča hotela Mantova, z lepim parkirnim prostorom, s štirimi zaposlenimi prodajalci. Moto lastnika trgovine pa je »ZADOVOLJITI VSAKEGA KUPCA«, kar mu ob širokem prodajnem programu tudi uspeva. S.S. Kulturno-prireditvenl center in okrepčevalnica Nova pridobitev PIZZERIJE BOTER Lastnik Pizzerije Boter Franci Pišek je s svojim kolektivom dosegel nov delovni uspeh. Na sedaj že bivšem letnem vrtu je v sredini marca »neuradno« začel delovati na novo postavljen zimski vrt. V svetlem in z zelenjem obdanem vrtu je možno sprejeti okoli 80 gostov, kar daje PIZZERIJI BOTER novo kvaliteto dobre in kakovostne ponudbe. Kot pravi lastnik, bo v začetku ostala še dosedanja gostinska ponudba, v nadaljnem času pa bodo ponudbo razširili in jo še popestrili. S. S. HE VRHNIKA TRGOAVTO Z METALOTRGOM ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 tel. 061 756-210 061 756-211 faks 061 756-210 Rezervni deli za tovorna vozila: TAM, ZASTAVA, IVECO Rezervni deli za osebna vozila: ŠKODA, GOLF, ZASTAVA 3t UGODNO!!! Motorna kolesa Tomos: APN-6 129.600,00 SIT COLIBRI 102.000,00 SIT BT-50-S 211.300,00 SIT ATX 199.800,00 SIT Betonski mešalec 120 I. LIV 44.888,00 SIT Samokolnica LIV 5.989,00 SIT Piaggio scooter že v prodaji ZIP 50 RST SFERA 50 RST ZIP 50 FIRST RIDER SFERA 125 4T RST ZIP 50 SP VESPA ET4 125 TYPHOON 50 RST HEXMGON 150 NRG 50 BIMOTA - MANTRA Možen nakup na 4 obroke na čeke, brez obresti ali več z obrestmi, tudi kredit M-banke. Delovni čas od 7. do 19. ure NON STOP sobota od 7. do 12. ure P l Z Z H R I J A PIŠEK FRANC, TRŽAŠKA 6, VRHNIKA Tel.: (061) 754-100 PEDIKURA tel. 752 530 Vaš lipov list na drogu novega gasilskega prapora PGD Bevke bo ob svojem jubileju, 85 letnici ustanovitve društva, razvilo nov društveni prapor. S tem bomo poleg novo sprejetega statuta tudi na zunaj pokazali novo podobo društva na slovenskem. Ob tej priložnosti se obračamo tudi na Vas člane društva, na vse simpatizerje in prijatelje društva, na vsa sosednja - prijateljska društva, da prispevate svoj lipov list na praporu. Zelo pa se bomo razveselili, če se odločite za sponzorstvo ali če darujete spominski trak na novem praporu. Prispevek za zlat lipov list je 4.000,00 SIT Prispevek za srebrn lipov listje 3.000,00 SIT Prispevek za spominski trak je 35.000,00 SIT Prispevek za VAŠ lipov list na drogu prapora, ali za VAŠ spominski trak na praporu Prostovoljnega Gasilskega Društva BEVKE nakažite na ŽR 50110-678-86933 in o svojem nakazilu obvestite predsednika PGD BEVKE Vinka Kršmanca na tel. 653- 875 ali tajnika PGD BEVKE Marjana Lenarčič na tel. 654- 365. LAHKO PA TUDI POKLIČETE ALI SE OSEBNO POGOVORIMO O VAŠEM SODELOVANJU S PGD BEVKE. Za VAŠO ugodno odločitev in prispevek se Vam vnaprej zahvaljujemo in Vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom NAPOMOČ!!! 4. maja 1997 bo v župnijski cerkvi sv. Križa v Bevkah ob 9. uri FLORJANOVA maša za pokojne gasilce pri kateri bo gospod župnik prapor tudi blagoslovil. 21. junija 1997 pa bo zunanja slovesnost 85 letnice PGD BEVKE s parado, svečanim prevzemom prapora, podelitvijo priznanj in veliko vrtno veselico s srečelovom. PREDSEDNIK PGD BEVKE Vinko Keršmanc SPORED VRHNIŠKEGA KINA V APRILU 1997: 5. 4., sobota, ob 19.00: SVETLOBA — amer. akcijski DAYLIGHT REŽIJA: Rob COHEN V gl. vi.: Sylvester STALLONE, Amy BRENNEMAN Predor — prometna nesreča — eksplozija — katastrofa — in našel se bo junak — S. S. 6. 4., nedelja, ob 20.30: KLUB VRAŽJIH BABNIC — amer. komedija The FIRST WIVES CLUB Režija: Hugh WILSON V gl. vi.: Goldie HAWN, Bette MIDLER, Diane KEATON Če se združijo prevarane žene, je njihova iznajdljivost najučinkovitejšega maščevanja neizmerna. 12. 4., sobota, ob 19.00: KOSEC 2 — amer. grozljivka LAWNMOWER MAN — (BEYOND CYBERSPACE) Režija: Ferhad MANN V gl. vi.: Patrick BERGIN, Matt FREWER, Austin O'BRIEN Znanstvenofantastični »šoker«, ki ga ne bodo igrali ljubljanski kinematografi. 13. 4., nedelja, ob 18.00 in 20.30: OUTSIDER — slovenski ljubezenski film Režija: Andrej KOŠAK V g. vi.: Davor JANJIČ, Zijah SO-KOLOVIČ, Nina IVANIČ Jesen 1979 — Sead, oficirski sin v četrtem letniku ljubljanske gimnazi- je se zaljubi v Metko... Čas Titove smrti, začetek konca Juge lahko odseva nostalgične reference... — pa ne za tistimi časi, ampak za izgubljeno mladostjo. 15. 4., lorek, ob 20.30: PRED-PREMIERA MESECA: MARS NAPADA — amer. znanstvenofantastična parodija MARS ATTACKS! Režija: Tim BURTON V g. vi.: Jack NICHOLSON, Glenn CLOSE, Pierce BROSNAN Po dnevu neodvisnosti Zemlji grozi nova invazija. Vesoljske ladje so manjše, jih je pa zato toliko več... 19. 4., sobota, ob 19.00: VOJNA ZVEZD — amer. znanstvenofantastični STAR WARS Režija: George LUCAS V gl. vi.: Mark HAMILL, Harrison FORD, Carrie FISHER G. Lucas je poslal v kinodvorane VOJNO ZVEZD in povzročil še večjo histerijo kot pred dvajsetimi leti. Najbolj gledana vesoljska saga vseh časov. 20. 4., nedelja, ob 20.30: EVITA — amer. glasbena drama Režija: Alan PARKER V gl. vi.: MADONNA, Antonio BANDERAS, Jonathan PRYCE Biografija Evite. 26. 4., sobota, ob 19.00: SPACE JAM — amer. kom. Režija: Joe PYTKA V gl. vi.: Michael JORDAN, Zajček DOLGOUHEC, Don MURRAY 27. 4., nedelja, ob 18.00 in 20.30: 101 DALMATINEC — amer. igrana risanka Za lepšo podobo kraja so odgovorni vsi Društvo »MEČEK«, je bilo ustanovljeno pred dvema letoma in je z »MEČEK« delom začelo takoj po ustanovitvi in-tenzivno v smeri svojega poslanstva. LESNO BRDO _ , j . To poslanstvo je predvsem varstvo naravnega in bivalnega okolja, sem sodi tudi ravno tako varovanje kulturne dediščine našega področja. Dokaj veliko število ljudi se je takoj včlanilo v društvo in bilo pripravljeno z lastnim znanjem prispevati h kvalitetnem delu. Prvo leto je hitro minilo in plan dela je bil izpolnjen. Že naprej pa smo vedno s strahom pričakovali, da se nekateri ljudje le ne bodo pridružili našim aktivnostim in v nasprotnem primeru delovali za društvo zaničevalno. Na take izkušnje so nas opozarjali člani podobnih društev po drugih krajih. Nikoli ne bi želeli, da bi v lastnem okolju ne mogli delovati v korist vseh krajanov. Res moramo priznati, da pride do kakšnih nerodnosti, vendar kritizirati vse vprek vendarle ne smemo. Vedno je namreč tako, daje treba pod nujno dati pripombo na delo nekoga, ki se z nečim trudi in je v tem tudi uspešen. Ne vem, zakaj ljudje ne iščemo raje pozitivne strani dela? Zakaj je treba izničiti stvar, ki zadeva vse krajane tako Drenovega Griča kot Lesnega Brda. Varovanje čistega okolja je treba v celoti negovati, ne glede na to, kdo je član društva in kdo ni. Ne glejmo posameznika, še manj njegove osebne zadeve, ker so za drugega nedotakljive. Poiš-čimo dobre strani, na slabe pa po svojem občutku ali prizadetosti direktno opozorimo v mejah dobrega okusa. Najslabša oblika kritike je »zahrbtna«, nedosledna in nepoštena. Društvo »Meček« bo ostalo, ker je bilo ustanovljeno dobronamerno. Pričakujemo predvsem od vodilnih v krajevni skupnosti več posluha in podpore. Samo kritizerstvo jemlje »sapo« aktivnim članom in zbija moralo. Kdo bo še z veseljem deloval, če se nekdo takoj spravi nanj. Dosedanji predsednik društva Meček g. Ferdo Kozjek je pred nedavnim nepreklicno odstopil. Društvo je organiziralo letni občni zbor, kamoi pa ni bilo celo tistih članov, ki so privolili v sodelovanje v izvršnem odboru. Nekaj se jih je predhodno opravičilo, drugi pa so izostali brez predhodnega opravičila. Tako je zbor potekal okrnjeno, novega vodstva se ni dalo postaviti zaradi omenjenih manjkajočih ljudi. Prav zato bomo občni zbor ponovili in v vodstvo predlagali ljudi, ki imajo radi naravo, skrbijo zanjo in so naklonjeni ljudem. Od krajanov in drugih udeležencev v krajevni skupnosti pa pričakujemo skupno strpno sodelovanje. Upamo, da bomo ljudje končno dojeli, da je naša skrb za domače okolje ogledalo za vsakega, ki vanj stopi. Občni zbor društva »MEČEK« bo v torek, 15. aprila 1997, ob 19. uri v prostorih Osnovne šole na Drenovem Griču. J.D. - član društva Strojno ključavničarstvo inž. Marko Popit Log, C. Dolomitskega odreda 4 1351 Brezovica Tel.: (061) 653-036, fax: (061) 654-432 CISTERNE ZA KURILNO OLJE, ATESTIRANE — OD 1000 DO 4800 I — PLOČEVINA DO 3 mm NERJAVNE POSODE ZA VINO IN SOKOVE — OD 25 DO 300 I DOBITNIKI ZLATEGA CEHA ZA KAKOVOST NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU trgovina KO T NT I K telefon: 061 753-340 fax: 061 753-302 LJUBLJANSKA 10, 1360 VRHNIKA m JELOVICA STAVBNO POHIŠTVO OKNA VSEH VRST IN DIMENZIJ NOTRANJA VRATNA KRILA S PODBOJI VHODNA IN GARAŽNA VRATA VSE VRSTE SENČIL STENSKE IN STROPNE OBLOGE SMREKOV OPAŽ IN LADIJSKI POD LAMINATNI PARKETI AKCIJA V APRILU! lamelni parket HRAST 12x12 I. klasa 1.940,00 SIT/m2 II. klasa 1.740,00 SIT/m2 Cene so z davkom! KOLIČINE OMEJENE! % CERDOMUS KERAMIČNE PLOŠČICE PREKO 100 VZORCEV STENSKIH IN TALNIH PLOŠČIC STALNO V ZALOGI TERACO PLOŠČE .CERCOM' — 6 VZORCEV PRANE PLOŠČE 40x40 V ŠTIRIH BARVAH SANITARNA KERAMIKA, BANJE, TUŠ KADI, KABINE... NOVOST NA TRŽIŠČU! RUSTIKALNI GRANITOGRES »Antični Lidi« za terase, balkone, stopnice, lokale.... ZA VSE PRI NAS KUPLJENE PROIZVODE VAM NUDIMO MONTAŽO OZIROMA POLAGANJE! NOVO - NOVO - NOVO V PTC LOKA trgovina MODA za mlade in mladostne Pridite, ne boste razočarani Najdete nas v PTC — LOKA, Robova 6, Vrhnika (1. nadstropje) NOVO - NOVO - NOVO V PTC LOKA «OPEKARSKA C. 14 1360 VRHNIKA TEL:06I /755-420 SERVIS KOLES PANTER popravila vseh vrst koles delovni čas od pon. do pet. od 9.00 do 12.00 od 15.00 do 19.00 ob sobotah od 8.00 do 13.00 EXPRESS f Fcfro Marked STARA CESTA 5 TEL:(0611 756-044 foffr i -PET 9-12.14-18 TEL:{D61> 751-416 -PET. 9-1 ?. 15-18. SOB. 9-12 agfacold« Ni prvoaprilska šala, ampak ugodnost v mesecu aprilu. Brezplačno razvijanje filmov Foto Markelj — Vrhnika nudi fotografske storitve, kot so: fotografiranje za osebne dokumente »TAKOJ«, fotografiranje raznih dogodkov, kot so rojstni dnevi, poroke in druga slavja, fotografiranje pogrebov in izdelava žarnih fotografij. Razvija in izdeluje fotografije iz vaših filmov v raznih velikostih »tudi v eni uri«. Fotografske storitve nudi v studiu na Petkovškovi 4 in poslov, prostoru na Stari c. 5. Se priporočamo! VULKANIZERSTVO IVAN MOLK, s.p. Ramovševa 2 Borovnica Telefon: 061/747-102 — velika izbira letnih in zimskih avtoplaščev za osebna vozila (SAVA, SEMPERIT, MARSHALL, MICHELIN) — velika izbira nalitih gum BANDAG — montaža in popravilo traktorskih plaščev — traktorske gume po naročilu — možnost plačila na 4 čeke — 5% popust na gotovinsko plačilo PRI NAS KUPLJENE GUME SE MONTIRA BREZPLAČNO! DELOVNI ČAS: Ponedeljek — Petek 8.00 — 12.00, 14.00 — 19.00 Sobota 8.00 — 12.00 MALI OGLASI Inštruiram matematiko, angleščino in biologijo za osnovne šole. Tel. 752-646 Prodam parcelo 1 ha v Vnanjih Goricah. Štrukelj, Loška c. 24, Log. Prodam njivo med Drenovim Gričem in Sinjo Gorico (Frti-ca). Informacije na tel. 061/791-270. Prodam dekliški kostim za birmo, marelične barve, telefon 754-468, popoldan. P E D I K Ü R A tel. 752 530 Uredništvo Našega časopisa lahko pokličete tudi na mobitel številka 0609/650-186. TERMO tel./fax.:(061) 746 - 209, mobitel:0609 644 -173 Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica - WVC OKNA M3SÍ VRAM V4UU* OJBJEJHC MKT VJBXJC - IVOVOGJtAJDMUKA MX* «1 OBNOVA - xjB»**E*rjnB nj&stwufixm • S StWX~*MCON&*CM**M CEV C30% &mUÍXKmj*JNfWLMC JEM D0LNIČAR & C0. kamnoseštvo NAGROBNIKI KAMNITI PULTI STOJALA ZA PRŠUT Vaze, pepelniki, okenske police izdelava in obnova, iz granita, marmorja... na razpolago široka paleta barv za gostinske lokale, kuhinje, kopalnice. Polepšajte svoj dom z lepoto naravnega kamna! podarite nekaj trajnega - zelo izvirno tudi kot poslovno darilo - spomin iz Slovenije in ostali izdelki iz kamna. D0LNIČAR & CO. kamnoseštvo d.o.o, • Sinja gorica 34 • 1360 Vrhnika • tel.: 061/ 752 950 • lax: 061/ 447 640 AVTO RENAULT CENTER, d.d V prejšnji številki »Našega časopisa« smo Avto center, d.d., predstavili kot pooblaščeni servisno prodajni center za Renaultove avtomobile kot celoto, z nekaterimi poudarki na posameznih aktivnostih omenjene firme. Podrobnejšo predstavitev dejavnosti Avto centra, d.d., bi danes in pa v prihodnjih številkah še nadaljevali. V tej številki časopisa bi vam še posebej želeli predstaviti servisni del Avto centra, d.d. Od ponedeljka do petka imamo delovni čas od 7. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Naročilo za sprejem vašega avtomobila v naš servis lahko opravite osebno, po telefonu ali telefaksu. Najprimernejši sogovornik za te stvari s strani Avto centra je vodja servisa g. Marko Krvina (tel.: 061 /755-730, fax: 061 /756-150). Da je servisiranje avtomobila zelo pomembna in odgovorna dejavnost, potrjuje tudi dejstvo, da za avtomobile Renault velja 12-mesečna garancija le v primeru, če je bil avto servisiran pri pooblaščenem serviserju (to je Avto center), prav tako za vsa opravljena dela in material, ki ga vgradimo, dajemo 12-mesečno garancijo. Tudi 6-letna protikorozijska garancija velja le v primeru, da je bilo vozilo v tem obdobju servisirano v Avto centru oz. pri pooblaščenem serviserju. Dodatna oprema: centralno zaklepanje, alarmne naprave, električno dvigovanje stekel, radijski aparati, klima naprave ter številna druga dodatna oprema iz naše trgovine pa so stvari, ki voznikom v znatni meri polepšajo vožnjo z avtomobilom. Vse to vam hitro, strokovno in po konkurenčnih cenah lahko vgradimo v vaš avtomobil. Izkušnje kažejo, da kupci za omenjeno opremo pogosto nimajo dovolj pomembnih informacij, zato vas vabimo, da nas obiščete, ker vas bomo o tem dobro informirali, vi pa se boste lažje odločili. Vulkanizerstvo, tudi to je del naše vsakdanje servisne aktivnosti. Avtomobilski plašč je izrednega pomena za varno vožnjo in majhno porabo goriva. To vemo skoraj vsi, vendar pa pogosto na to pozabimo. Menimo, da je ena od naših dolžnosti tudi ta, da vas na to opozorimo, kot tudi to, da je prišel čas za menjavo zimskih plaščev z letnimi. Ta hip imamo posebno ponudbo kvalitetnih letnih avto plaščev znamke MICHELIN in platišča iz lahke litine, oboje po izredno ugodnih cenah. Dodatna oprema in vulkanizerstvo je dejavnost, ki lahko ponudi svoje izdelke in storitve vsem lastnikom avtomobilov, ne glede na blagovno znamko, na kar bi še posebej radi opozorili. In ne nazadnje: priprava vozila na tehnični pregled, ne glede na blagovno znamko, ter možnost podaljšanja zavarovanja le-tega. Poleg že omenjene ponudbe želimo bralce »Našega časopisa« spomniti na naslednjo ponudbo: • Akcija (le do konca aprila) Tvvingo in Clio na kredit T+3%, do 36 mesecev, že za 1.332.165,00 SIT oz. 1.363.680,00 SIT. • Velika izbira (več kot 100) rabljenih vozil različnih blagovnih znamk, tudi na kredit. • Megane — 5 vrat, leto izdelave 1996, s klima napravo za polovično ceno oz. ugodnost po »dogovoru«. • Megane Classic, na kredit T+6%. • Možnost dogovora za testno vožnjo, kar vam bo pomagalo pri odločitvi, katerega izmed Renaultovih avtov boste kupili. Za konec javljanja v današnji številki »Naš časopis« bi želeli izkoristiti priložnost, da bralkam in bralcem zaželimo lepe velikončne praznike. AVTO CENTER, d.d., Vrhnika AVTO CENTER, d.d., Jelovškova 6, Vrhnika tel.: 061 /755-730, 755-145 SALON LIKU TRŽAŠKA 11 VRHNIKA LIKO VRHNIKA V Salonu LIKO Vam nudimo: • jedilniške sedežne garniture z veliko izbiro miz in stolov • svetila • reprodukcije znanih slikarjev • originalno perujsko keramiko in vse kaj drugega Delovni čas vsak dan od 9.30 do 17. ure in v soboto od 7.30 do 12. ure, tel. 061/754-880. Vljudno vabljeni! SA NI K ER d.o.o. Opekarska c. 18., VRHNIKA Telefon: 753-618, 751-376 ADAPTACIJA KOPALNIC Z VELIKO IZBIRO KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME • zidarska dela, • zamenjava vodovodne instalacije, • polaganje keramičnih ploščic, • montaža sanitarne keramike, mešalnih armatur in kopalniškega pohištva, • odvoz odpadnega materiala. ■Mil' GARANCIJA IN ROK IZVEDBE ZAGOTOVLJENA. ? Hvala za zaupanje! REAN inženiring, d.o.o. 1357 NOTRANJE GORICE Podpeška cesta 236 tel./fax: 061/651-309 mobitel 0609/642-085 Najugodnejša ponudba atestiranih cistern 1.000—3.800 I z dostavo na dom in montažo. Dobava in montaža oljnih gorilnikov THYSSEN, API, ECOFLAM in OL YMP s prostorskim uravnavanjem temperature. Dobava in montaža peči FERROLI20—200 kW z gorilniki Minor Ecoflam MOŽNOST ZAMIKA PLAČILA 10 Dr. B.THYSSEN Kompletna predelava centralnega ogrevanja na kurilno olje in plin VETERINARSKI ZA VOD LJUBLJANSKE REGIJE RAZGLAS Lastnike in imetnike psov obveščamo, da bomo vršili obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 1997 na območju občin VRHNIKA in BOROVNICA po naslednjem razporedu: PONEDELJEK, 7. 4.1997 od 8.30 do 9.00 pred trgovino v Dragomerju od 9.15 do 10.00 pri trgovini na Logu od 10.10 do 10.30 pri Verbiču na Logu od 10.40 do 11.00 pri Skodlarju na Logu od 11.15 do 12.0 pri vet. higieniku na Drenovem Griču od 12.30 do 13.00 pri gostilni Kavčič na Drenovem Griču od 13.20 do 13.30 na Frtici od 14.00 do 15.00 ponovno v Dragomerju pri trgovini takoj za glavno cesto od 15.15 do 16.15 ponovno na Logu pred trgovino TOREK, 8. 4. 1997 od 8.00 do 8.45 pri Špelaku v Bevkah od 9.00 do 9.30 pri Lahu v Blatni Brezovici od 9.45 do 10.00 pri Frenku v Sinji Gorici od 10.10 do 10.30 pri Kozincu v Sinji Gorici od 11.00 do 11.30 pri Popitu v Mali Ligojni od 12.00 do 12.30 pri Cankarju v Veliki Ligojni od 12.45 do 13.00 pri Toncu v Veliki Ligojni od 13.15 do 13.45 pri Tomažu na Stari Vrhniki SREDA, 9. 4. 1997 od 8.00 do 8.20 na križišču v Razorsko dolino od 8.30 do 8.40 pri avtobusni postaji pod Donatom od 8.50 do 9.20 pri Trohi v Podlipi od 9.30 do 9.40 pri avtobusni postaji za Kajndol od 9.50 do 10.00 pri avtobusni postaji na Samiji od 10.15 do 11.00 pri kasarni v Smrečju od 11.50 do 12.00 pri Mivšku v Zaplani od 12.10 do 12.20 pri cerkvi v Zaplani od 12.30 do 13.00 pri gostilni Prčon v Zaplani od 13.15 do 13.25 pri Bizjanu v Zaplani ČETRTEK, 10. 4. 1997 od 8.00 do 8.45 na Bregu pri Mikužu od 9.00 do 10.20 pri Kosu v Borovnici od 11.00 do 11.15 pri Ivanu v Brezovici od 11.25 do 11.45 pri Bizjaku v Ohonici od 12.00 do 12.30 pri Majerju na Dolu od 12.40 do 12.50 v gradu Bistra od 13.00 do 13.20 pri Petričku na Verdu od 13.50 do 14.10 pred trgovino na Pokojišču od 14.30 do 15.00 na žagi na Verdu od 15.15 do 15.45 pri gostilni Marinčič na Verdu PETEK, 11. 4. 1997 od 8.30 do 9.15 pri gostilni Matilda na Vrhniki od 9.30 do 10.15 pri gostilni Turšič od 10.25 do 10.45 na dvorišču pri Lavrenčiču od 11.00 do 12.00 na Veterinarski postaji, Cesta gradenj 1 SOBOTA, 12. 4. 1997 od 8.00 do 10.30 za zamudnike cele občine Vrhnika in Borovnica na Veterinarski postaji na Vrhniki, Cesta gradenj 1 ■ Cepljenje je obvezno za vse pse, starejše od štirih mesecev. Psa naj na mesto cepljenja pripelje odrasla oseba. Vodja enote Brus Andrej, dr. vet. med. Veterinarski zavod ljubljanske regije VRTNARIJA K R A S N I K OPEKARSKA 37, VRHNIKA, tel.: 753-496 NUDIMO VAM: — BALKONSKO CVETJE: BRŠUANKE, SURFINIJE, BIDENS, BRAHIKOME, PELARGONIJE, FUKSIJE, VODENKE, VRBENE,... — CVETJE ZA OKRASNE GREDICE — OBEŠANKE — SADIKE ZELENJAVE DELOVNI ČAS: od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure, nedelja zaprto n ■KttKO.tll« BIOBRAZDA PROIZVODNJA — SEMENARNA Dragomer, Pod Lovrencem 1, tel. 061 /654-580 Odprto vsak dan • od 8. — 19. ure, sobota od 8. — 13. ure Tudi letos smo vam pripravili veliko izbiro: • balkonskega cvetja, surfinije, bršlinke, bidens • grmovnice, čebulnice, sadike sadnega drevja • semenski krompir-uvoz, semenska koruza, gnojila • vse za male živali, krmila, drobljenec • posode za rože vseh vrst iz PVC, gline, keramike • orodje, vodni program, bio zaščita MEŠANICE PRSTI ZA SOBNO IN BALKONSKO CVETJE 100% NARAVNO GNOJILO ZA VRT, SADJE IN TRATO KAMENA MOKA IN ŠE VELIKO DRUGEGA! Možnost zamika plačila! SE PRIPOROČAMO!!! (b ucir galciAl d.o.o. HORJUL - SLOVENIJA PROIZVODNJA AVTO DELOV Orodjarja, strugarja ali strojnega ključavničarja zaposlimo. Delovne izkušnje zaželene. Pisne prijave pošljite na naslov: VARGALANT, d.o.o., HORJUL 227, 1354 HORJUL, ali pokličite na telefon: 061/749-227. OBVESTILO Ob dnevu zdravja, ki bo v ponedeljek, 7. 4. 1997, vas Območna organizacija Rdečega križa vabi na Trg Karla Grabeljška, v šotor, kjer boste lahko opravili brezplačen preventivni pregled — merjenje krvnega tlaka in pogovor z zdravnikom. Obiščite nas od 9. do 17. ure. OO RK VRHNIKA OBMOČNA ORGANIZACIJA VRHNIKA ŽELI OB MA TERINSKEM DNEVU VSE NAJLEPŠE IN ŠE MNOGO ZDRAVIH DNI V KROGU NAJBLIŽJIH. SANTELJ SALON KOPALNIŠKE OPREME Vrhnika, Stara cesta 44 tel./fax: 754-844 Naša ponudba obsega: klasične kopalne kadi, masažne kadi, tuš kadi, tuš kabine, sanitarno keramiko, kopalniško pohištvo, keramične ploščice, itd. Posebna ponudba: - velika izbira kopalniških sestavov in kopalniških dodatkov. Nakup na obroke, dostava na dom. Prepričajte se! Vse na enem mestu. Odprto: dopoldne od 9.00 do 12.00 popoldne od 15.30 do 19.00 sobota od 9.00 do 12.00 tlflPOT* TRGOVINA ZA CENTRALNO KURJAVO IN VODOVOD DRAGOMER, DRAGOMERŠKA 38 1351 BREZOVICA UGODNO! LTŽ PEČI, RADIATORJI, OBTOČNE ČRPALKE GRUNDFOS, RP DIMNE CEVI IN KOLENA, PIPE IN VSE OSTALO ZA VODOVOD IN CENTRALNO KURJAVO VEDNO IMAMO NA ZALOGI RAZNE OLJNE GORILCE, ZA KATERE VAM NUDIMO TUDI MONTAŽO. Tel./fax: 061/653-824 Tel. 061/654-598 DELOVNI ČAS: PON.—PETEK OD 14. DO 19. URE SOBOTA OD 8. DO 12. URE REDNO ZAPOSLIMO delavca z nižjo ali brez izobrazbe v obratu za predelavo kovin in plastike. Pogoja sta odslužen vojaški rok in starost do 35 let. KOVINOPLASTIKA Gabrovšek 1354 Horjul 125 tel./fax: (061)749-048 Tržaška 3, Vrhnika, tel.:-061/752-714 Majhna punčka zna biti pogosteje slajša (in porednejša) kot kdorkoli drug na svetu. (ALAN BECK) IZBOR OKRASNEGA BALKONSKEGA CVETJA Odprto: vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure • dvižna garažna vrata HORMAN • montaža in nabava avtomatike za odpiranje zapornic, garažnih in SV dvoriščnih vrat • montaža domofonov in videofonov JBLPI • elektroinstalacije • strelovodi Drenov Grič 33 61360 Vrhnika PILTAVER ANTON Tel./Fax: (061) 755 443 INFORMACIJE: dopoldne od 7.00 — 8.00 ure popoldne po 16.00 uri VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO TURSIČ VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117 — servisiranje in popravila vozil VW — velika ponudba avtoplaščev znanih proizvajalcev: MICHELIN, DUNLOP, SAVA, SEMPERIT ... — možnost plačila na tri (3) čeke — gotovinsko plačilo 5% popusta DELOVNI ČAS: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure tapetništvo a FOTELJCEK ZDRAVKO KERŠMANC s.p. Bevke 82 ,1360 Vrhnika, tel. 061/ 631-262 izdelava in predelava sedežnih garnitur po meri in designu v ALCANTARI, USNJU ali BLAGU ostale tapetni ke usluge PONUDBA S KB banke Karanta - nova domača plačilno-kreditna kartica Plačllno-kreditne kartice postajajo Iz dneva v dan v sodobnem dinamičnem svetu vse bolj potrebne In zaželene. Moderni potrošniki si želijo plačevati hitro in učinkovito. Prav to vam SKB banka omogoča z novo domačo plačilno-kredltno kartico Karanta. Prednost nove plačllno-kreditne kartice Karanta je široka mreža plačilnih mest v Sloveniji. S kartico lahko imetnik plačuje na vseh prodajnih mestih z oznako Karanta. Trenutno je teh okoli 12.000, z intenzivno akcijo pa bomo njihovo število še močno povečali, tako da bo Karanta postala najmočnejša vseslovenska bančna kartica. Nova plačilno-kreditna kartica Karanta, ki jo je izdala SKB banka skupaj z Novo LB in tudi z nekaterimi drugimi slovenskimi bankami, vam nudi odloženo plačilo ter varno in enostavno plačevanje. Karanta je namenjena imetnikom tekočih računov, ki imajo redni mesečni priliv in nimajo nedovoljenih prekoračitev za plačevanje blaga in storitev. Zanjo velja načelo "Kupim sedaj, plačam kasneje". To pomeni, da se imetnik kartice odloči za poravnavo obveznosti enkrat mesečno na dan, ki si ga sam izbere (8., 18. ali 28. dan v mesecu). Karanta je plačilno-kreditna kartica za brezgotovinsko poslovanje, z njo ni mogoče dvigovati gotovino na bančnih okencih in bankomatih. Glede na boniteto imetnika matična enota banke določi mesečni limit porabe, v okviru katerega lahko imetnik uporablja kartico. Za podrobnejše informacije o domači plačilno-kreditnl kartici Karanta lahko pokličete SKB banko Ekspozitura Vrhnika ali Zeleni telefon 080 1515. EKSPOZITURA VRHNIKA Cankarjev trg 8 Tel.: 755-411, 752-327 l^lltj Fa*: 753-135 SKB mika M. Za Danes. In za Jutri. d.o.o. Z DOBRIM IMENOM Telefon: 125-42-04 Tržaška 2 - LJUBLJANA Uradne ure so vsak dan od 10. do 16. ure ponedeljek in sreda od 10. fo 18. ure IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO — brezplačen tečaj CPP organiziramo 2 x mesečno ob 16.30 na Tržaški 2 — v aprilu bo tečaj CPP 7. in 21. v mesecu — organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom, ki bo 10. 4. ob 17.00 uri — dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji — nudimo izposojo literature AVTOELEKTRIKA i IS š5| Igor Petrovčič s.p. Preserje 50,1352 Preserje tel./fax.: 061/631 124 GSM: 041/ 663 373 < 5 □ 2 Prodaja in montaža GSM telefonov, montaža radio aparatov, alarmnih sistemov, centralnega zaklepanja ter popravila elek. napeljav in agregatov na tovornih in osebnih vozilih. GOSTILNA Katarina Bašič Sinja Gorica 109 1360 Vrhnika tel.: 061/754-199, 753-509 Odprto 9. — 23. ure sreda zaprto V naši gostilni ob magistralni cesti Vrhnika — Ljubljana, v Sinji Gorici, vam nudimo: tople malice družinska kosila in večerje jedi na žaru različne ribe morske posebnosti domača odprta primorska vina. Za večje skupine, zaključene družbe in poroke damo 20% popusta. VSAKO SOBOTO GOSTE ZABAVA ANSAMBEL »DOBER DAN«. P E D IKU RA odstranjevnaje kurjih očes, debele kože, reševanje vraščenih nohtov in DEPILACIJA Mateja Bizjak, Kopališka 4, VRHNIKA odprto od torka do petka od 9-12 in 16-19 ure naročanje osebno ali po telefonu: 061 752 530 AVTOŠOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE STORITVE IN FOTOKOPIRANJE AVTOŠOLA s tradicijo in dobrim uspehom VSAK MESEC TEČAJI CCP A, B, C, E in F KATEGORIJE. PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENT110% POPUST! Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CCP opravili pri drugi avtošoli. ORGANIZIRAMO TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM IN TEČAJ ZA MOPEDISTE. TURISTIČNA AGENCIJA ZIMA NA MORJU IN SNEGU zavarovanje CORIS PRODAJA TURISTIČNIH ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ PLAČILO NA 6 ČEKOV LETALSKE KARTE POMOČ IN SVETOVANJE PISARNIŠKE STORITVE FOTOKOPIRANJE URADNE URE: pon. - pet. od 9. do 18. ure, sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: COM-TAR, d.o.o., PTC LOKA, Robova 6,1360 VRHNIKA, tel./fax: 061/755-828, 755-023 Strojno ključavničarstvo inž. Marko Popit Log, C. Dolomitskega odreda 4 1351 Brezovica Tel.: (061) 653-036, fax: (061) 654-432 CISTERNE ZA KURILNO OLJE, ATESTIRANE — OD 1000 — 4800 I — PLOČEVINA — 3 mm NERJAVNE POSODE VINO IN SOKOVE — OD 25 DO 300 I DOBITNIKI ZLATEGA CEHA ZA KAKOVOST NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU ČISTILNI SERVIS Friderik Sajovic, s.p. Log, Cesta v Lipovce 28 1351 Brezovica Tel.: 061/653-714 Čistimo: — lamelne in plisirane zavese — itisone in tapisone — sedežne garniture in preproge — odstranjujemo stare premaze s talnih oblog: vinaz, pvc, kamen itn. in jih na novo zaščitimo PEDIKURA tel. 752 530 PGD Verd tovarišu Gustlnu v slovo Zelo nas je prizadela novica, da si izgubil boj s smrtjo. Več mesecev si se boril, ampak bolezen je bila prehuda, tako da si nas zapustil in odšel v prerani grob. Nam gasilcem boš ostal še dolgo svetal zgled, kakšen mora biti pravi gasilec. _ Rodil si se v številni družini Zakljevih, po domače Črnčevih v Podlipi, ki je štela 11 otrok. Rodil si se šesti po vrsti, zato si moral že kot 7-letni otrok oditi od doma služit kot pastir v Žažar. Po dveh letih služenja v Žažarju si odšel za pastirja k Petričku v Verd. Že v rani mladosti si okusil težo življenja, saj si moral poleg dela na kmetiji opravljati obvezno osemletko na Vrhniki. V letih odraščanja v moža pa si hlapče-val pri raznih kmetih v Verdu. Med drugo svetovno vojno si se izkazal kot zaveden domoljub, saj si sodeloval z OF. Zaradi tega svojega prepričanja in zavednosti si okusil življenje interniranca. Po končani vojni si sodeloval v Narodni zaščiti ter se zaposlil. Leta 1949 si se poročil in si osnoval družino. V zakonu sta se ti rodila sin Janez in hči Boža. Po poroki si se za šest let preselil na Vrhniko. Med bivanjem na Vrhniki pa si začel z gradnjo hiše v Verdu, v katero si se po dokončanju skupaj z družino vselil. Že kot petnajstletni fantič si se včlanil v naše gasilsko društvo Verd davnega leta 1935. Bil si zelo požrtvovalen in pogumen, zato si zelo hitro napredoval v napadalca. S svojim pogumom si vzpodbujal svoje tovariše gasilce v najbolj težkih trenutkih, od katerih jih bom omenil le delček. Ta svoj pogum in požrtvovalnost si izkazal že leta 1938, ko sta gorela Krncova kašča in skedenj in si iz gorečega poslopja rešil domačega sina Cirila. Pri tem si izpostavil svoje življenje, saj ti je spodnji del obleke s čevlji zgorel, zaradi česar si dobil ope- kline. Tako si tudi ob udaru strele sredi noči 1964-leta. ki je zažgala hlev na državnem posestvu, bil najbolj zaslužen za rešitev vseh 120 telic, za kar si bil javno pohvaljen. Sodeloval si pri gašenju Hre-ničevega osemštantnega kozolca, kjer si preprečil širitev ognja na sosednja poslopja. Prvega aprila 63. leta pa si med prvimi reševal živino v požaru hleva pri Ceglarju v Verdu. To je bilo le nekaj primerov iz tvojega gasilskega življenja, polnega z bogatimi izkušnjami. Poleg tega pa si še vedno čutil potrebo po pridobivanju novega znanja in opravil tečaj za nižjega gasilskega častnika. Po končani vojni si šest let deloval v gasilskem društvu Vrhnika, kjer si opravljal delo tajnika in gospodarja. Leta 1955 si dokončal hišo in se vrnil v Verd ter se zopet včlanil v naše gasilsko društvo, v katerem si deloval do svoje prerane smrti. V našem gasilskem društvu si opravljal delo praporščaka in gospodarja celih trideset let. Bil si tudi izvoljen v odboru GZ Vrhnika, kjer si kot član zveze deloval osem let. Dragi Gustl, med gasilskimi tovariši klicani Rudko, poleg svojega družinskega življenja si vedno priskočil na pomoč pri raznih aktivnostih v kraju, od gradnje kanalizacije, telefona in javne razsvetljave do mnogih drugih del. Se posebno pa si izkazal svojo ljubezen do gasilstva ob graditvi novega gasilskega doma leta 1984, pri katerem si zasadil prvo lopato. Graditev je trajala polnih šest let. V tem času si se zaradi svoje ročnosti lotil vseh del, od zidarja, malovarja, železokrivca do krovca. S prostovoljnim delom pri graditvi si opravil 3600 udarniških ur, za katere se ti gasilsko društvo šele zdaj zahvaljuje- Za svoje delo v gasilstvu si prejel več priznanj in odlikovanj. Zadnje si dobil leta 1993 — medaljo veterana. S tem se ti gasilci in krajani Verda oddolžujemo za tvoje nesebično delo v gasilskih vrstah kakor tudi v kraju samem. Slava ti! PGD VERD Janezu Gianiniju v slovo Slovo je najtežja stvar na tem svetu. Tega si ne želimo, tega se kar bojimo, vendar se mu ne da izogniti. Dragi.Janez, tako kot zaslužiš, tako kot je po naše prav, si v tem globokem poslovilnem trenutku obkrožen s svojimi najbližjimi in z nami, ki smo se kakor koli že srečali s teboj, te poznali, skupaj delali, morda bili tvoji sosedje ali pa tvoji znanci. Srečati se s teboj pa ni bilo nikdar problem, saj si bil v bistvu preprost in vedno dostopen človek. Čez en mesec bo polnih 39 let, odkar se poznava. Vseskozi sva si bila več kot znanca ali pa samo sodelavca. Nikdar ni bilo med nama nobenega nesoglasja. Drug drugega sva spoštovala. Dovoli, Janez, da povem tu prisotnim, da si po končani vojaščini, nekje 1958. leta, pričel z delom v takratni Teli na Rimski cesti in potem na Savski, nazadnje in do konca pa v Stegnah v Šiški. Kot pridnega in sposobnega so te kaj kmalu opazili in si, kot je to navada, postal najprej skupinovodja, pa potem vodja delavnice in na koncu smo le srečevali na najvišjih vodilnih mestih. Toda vseskozi si bil isti preprosti, skratka dober človek. Tvoje življenje je bilo bogato. Kot priznan in strokoven človek si moral biti vključen v vse ta- kratne pore življenja. Ni ga bilo delavskega sveta, ne domačega in ne centralnega, da ne bi bil vodilni v njem. Od 30.000 iskrašev te je poznalo vsaj polovica. Tvoje ime je bilo povezano z neštetimi odločitvami in dosežki. Pomenljivo je bilo, če seje slišalo, da je Gianini to rekel. Kar je res, je res? Ljubil si naravo, od športov pa, kolikor vem, ti je bilo najljubše kegljanje. Pa gobarstvo... Samo dve leti si užival zasluženi pokoj. Kako je narava lahko krivična... Bil si dober, skrben mož, oče in dedek. Spomnim se te, kako si bil potrt ob ženini težki bolezni. Pa otroci in vnučki. Le kako te bodo preboleli, ko si pa vsem toliko pomenil. Tako iznenada, tako nepričakovano si odšel. Kamor si doslej šel, si se vedno vrnil, toda sedaj, sedaj si tu pred nami nebogljen, simboličen, vendar vseeno velik, zelo velik. Janez, prijatelj, ko gledam tu zbrane znane in nepoznane obraze, globoko potrte in pretresene ob tem slovesu, dovoli, da ti v njihovem imenu rečem le hvala za izreden spomin na tebe. Hvala, ker si bil to ti. Vsemu tvojemu žalujočemu sorodstvu in vsem tvojim dragim, Janez, pa izražam najgloblje sožalje. Janez, počivaj. Naj ti ne bo pretežka ta prezgodnja zemlja. Počivaj v miru. Ljubljana, 14. 3. 1997 LIKO VRHNIKA NE PREZRITE! VELIKA RAZPRODAJA REPROMATERIALOV LIKO VERD (V SKLADIŠČU REPROMATERIALA PODJETJA LIKO LES - VERD) 3. in 4. april 1997, 10. in 11. april 1997 od 12" do 17" REPROMATERIAL: LAKI LUŽI L A VIJAKI ŽAGE (KROŽNE) BRUSNI MATERIAL REZILA, NOŽI OKOVJA KARTONSKA EMBALAŽA IN ŠE IN ŠE! PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! AVTOELEKTRIKA AVTOAKUSTIKA AVTOALARMI ZALAZNIK MOBILNA TELEFONIJA GSim\ NMT Pot čez gmajno 91, 1111 Ljubljana, tel/fax: 061 273 066 ZAHVALA Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal. V 65. letu starosti nas je zapustil naš dragi Pavel Sedej Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem in vsem, ki ste ga od blizu in daleč v tolikšnem številu prišli kropit. Hvala g. dekanu Božnarju za besede tolažbe in upanja, sv. mašo in pogrebni obred. Hvala dobrim sosedom, posebno družini Krvina, vsem za darovano cvetje in sveče, darove za sv. maše in za našo cerkev. Hvala ženskemu cerkvenemu pevskemu zboru iz Ligojne in pevcem bratov Zupan iz Tržiča, g. Marinki za lepe besede v slovo v imenu vaš-čanov in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala g. dr. Cukjatiju za zdravljenje v času njegove težke bolezni in pa-tronažni sestri Habetovi. Hvala pogrebni službi g. Toneta Vrhovca za opravljene storitve. Se enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti v našo cerkev in na pokopališče. Hvala vam. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega ljubljenega moža, očeta in ata Janeza Gianinija se iskreno zahvaljujemo za vsa pisna ali ustna sožalja. Posebna zahvala prijatelju Stanetu Goliju in gospodu Dragu Stanovniku, županu občine Brezovica, za tople poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri pogrebu in našli tolažilne besede ob boleči izgubi. Hvala za darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žena Tatjana, hči Kosanda in sin Samo Vnanje Gorice, Brezovica, 21. 3. 1997 Zakaj toliko bolečin, trpljenja? Zakaj si ugasil sonca, ki sijih sam prižgal? Umreti moram, da bom večno živel v ljubezni, ki nikoli ne ugasne. ZAHVALA Premagan od dolgotrajne bolezni je tiho, kakor je živel, zaspal naš dobri mož, ati in ata Jakob Kenk iz Vrhnike od katerega smo se poslovili 7. marca na vrhniškem pokopališču. V žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v času bolezni obiskovali in mu tako krajšali dolge dneve. Posebna zahvala velja dr. Francu Cukjatiju in sestri Tončki za dolgoletno zdravljenje in krvodajalcem za darovano tekočino življenja. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob njegovi smrti izrekli sožalje in ga v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, mu darovali cvetje in sveče. Lepa hvala gospodu dekanu Florjanu Božnarju za opravljeni cerkveni obred, oktetu Raskovec za občuteno zapeti pesmi in gospodu Antonu Vr-hovcu za lepo opravljene pogrebne storitve. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki se ga spominjate z lepimi besedami. Njegovi: žena Ivanka in hčerka Irena z družino Vrhnika, Drenov Grič, 11. marca 1997 ZAHVALA ob izgubi mame, babice in prababice Frančiške Gutnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika za njihovo skrb v času njenega bivanja, pogrebni službi Vrhovec in Pieta ter g. dekanu za opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, tašče in stare mame Pavle Tursic iz Brezovice pri Borovnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se tudi župnikoma g. Janezu Silarju in g. Jakobu Turšiču, pevcem in pogrebcem za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi sodelavcem SCT Elektroobnove, Fenolita, Plinarne in vsem, ki ste sočustvovali z nami in jo pospremil na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V 96. letu starosti je umrla naša mama Marija Pišek iz Velike Ligojne Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam stali ob strani, ter pevcem in g. dekanu Božnarju za lep pogrebni obred. Vsi njeni: sinova Ivan in Vinko z-družinama ter hčerka Marija z družino ZAHVALA Ob izgubi naše drage mami, babice in prababice Marije Meri Božičnik iz Gaberja pri Dobrovi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Posebna hvala dr. Trčičevi, patronažni sestri Anki, gospodu Žerovniku od organizacije ZBNOV za lepe poslovilne besede, GD Hruševo, gospodu župniku Golobu za opravljen obred. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega dragega in nenadomestljivega očeta, starega očeta in prijatelja Jožeta Lazarja z Vrhnike, Na Zelenici 5/b se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za sosedsko pomoč in obiske in tudi vsem drugim, ki ste ga obiskovali v času njegove dolgotrajne bolezni, predvsem pa se zahvaljujemo dr. Kavčiču in zdravnikom ter bolniškim sestram zdravstvenega doma na Vrhniki, posebno pa dr. Francu Cukjatiju za nesebično zdravstveno pomoč. Zahvaljujemo se tudi Društvu upokojencev Vrhnika za udeležbo na pogrebu kakor tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje in sveče. Žalujoči: hčerke Joži in Sonja z družinama, Zlatka ter Ana z družino ZAHVALA V 86. letu starosti se je za vedno poslovila od nas naša draga mama, stara mama Jožefa Petelin iz Rakitne 107 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, našim prijateljem in sorodnikom, ki so nam v času njene bolezni stali ob strani, nas bodrili, našo drago mamo pa obiskovali v bolnišnici. Zahvala velja tudi vsem za izražene besede sožalja, vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, vsem, ki ste poklonili cvetje, številne sveče. Posebno se zahvaljujemo tudi gospodu župniku Setini za opravljeno sveto mašo ter pogrebcem in pevcem. Hvala iz srca vsem, ki ste našo mamo imeli radi in jo ohranili v lepem spominu! Hčerka Tončka z družino Rakitna, 24. 3. 1997 ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in tast Anton V 4 Cankar - Zvone iz Podrebri pri Polhovem Gradcu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in krajanom Podrebri za darovano cvetje in sveče, ter moralno oporo, ki ste nam jo ob teh težkih trenutkih nudili. Posebna zahvala velja gospodu Antonu Vrhovcu, kije nudil pomoč pri pripravi za pogreb. Zahvaljujemo se tudi pevcem ter trobentaču za prelepo Tišino. Iskrena hvala tudi družini Ronchi ter g. Branku Dobravcu ter g. Janezu Valaju za zelo čustvena in do srca segajoča govora. Zahvala velja tudi članom OOZB NOB Polhov Gradec ter članom upokojencev Polhovega Gradca in Ljubljanskih mlekarn za udeležbo pri slovesu od pokojnega. Iskrena hvala tudi predstavnikoma KS Polhov Gradec za venec in izkazano čut do pokojnika. In ne nazadnje se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Polhov Gradec, 24.3.1997 t POGREBNE STORITVE naročila na domu prevozi prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam — pevci, glasba — venci, cvetje, sveče — urejanje grobov — urejanje dokumentacije — prevozi v pogrebnem11)© spremstvu ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061 /751 -437, 751 -435, mobitel 0609 637 617 Nepričakovano je tiho zaspal in za vedno odšel naš ljubi ata Izidor Selan iz Notranjih Goric Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, podjetju PAPTelematika in vsem drugim, ki ste ga imeli radi, da ste nam v težkih trenutkih sočutno stali ob strani. Zahvaljujemo se župniku gospodu Hamu za pogrebni obred in pogrebni službi Pieta. Hvaležni smo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Njegovi najbližji ZAHVALA Nič več ne bomo imeli naše drage mame Marije Jarc iz Verda Z globokim spoštovanjem smo hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, pomoč in tolažbo, ki ste nam jo nudili v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala dr. Peršičevi, g. dekanu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Vrhovec, pevcem Raskovec ter pogrebcem. Hvala vsem za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se je boste spominjali z lepo mislijo. Vsi njeni Komaj leto dni smo bili skupaj in že. se je moral posloviti od nas naš mali sinko Anže Pleško Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti ter zasuli njegov prerani gro-bek z lepim belim cvetjem, mu poklonili lučke in za izrečeno sožalje. Zahvala g. Janezu Komparetu za lep obred in tola-žilne besede, zahvala trobentaču in pogrebni službi Pieta. Z žalostjo v srcu vsi njegovi ZAHVALA Prekruta je bila tvoja odločitev, draga Zeljka Senič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, za darovano cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V 83. letu starosti se je za vedno poslovila od nas draga mama, tašča, stara mama in prababica Ivanka Stražišar iz Notranjih Goric Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pa velja gospodu župniku Janezu Hamu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Pieta z Vrhnike ter pevcem za občuteno zapete pesmi. Vsi njeni Za vedno je zaspala naša draga mama Ivanka Nagode iz Velike Ligojne Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za spremstvo na zadnji poti ter za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodu dekanu Božnarju za pogrebni obred. Zahvala tudi pogrebcem, gospodu Vrhovcu za opravljene pogrebne storitve ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Velika Ligojna, marec 1997 ZAHVALA Za vedno je zaspal in se od nas poslovil naš mož in ata Valentin Surca Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče in vsem, ki ste nam izrazili sožalje. Iskrena zahvala dr. Heleni Rozmane Drašler za zdravniško pomoč. Hvala g. dekanu Florjanu Božnarju za opravljen obred. Hvala tudi bivšim sodelavcem IUV, Društvu upokojencev Vrhnika, ZB NOV Vrhnika za poslovilne besede, DGMŽ, pevcem, trobentaču, pogrebcem in g. Vrhovcu za organizacijo pogrebne slovesnosti. Vsi njegovi KAMNOSEŠTVO SVETE Izdelava in obnova nagrobnikov, več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov zeleni, rdeči, črni lučke, vaze, izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov, mize, Plačilni pogoji let rok dobare po dogorotvl Delovni čas: 700 - 17°° KAMNOSEŠTVO SVETE s.p. Jezero 097, 61352 PRESERJE Tel. Fax 061/631-294 ali Mob. 0609 633-250 MODELARSKO DRUŠTVO BLISK Prva dirka radijsko vodenih modelov za državno prvenstvo Modelarsko društvo Blisk iz Vrhnike je eno najmlajših društev v občini. V nedeljo 16. marca so na asfaltni ploščadi športne zveze Vrhnika pripravili in izvedli prvo izmed dirk za državno prvenstvo radijsko vodenih modelov avtomobilčkov. Lepo vreme je pritegnilo največje število tekmovalcev do sedaj iz petih klubov v Sloveniji pa tudi gledalci so si z zanimanjem ogledali srdite boje malih avtomobilov, ki jih tekmovalci radijsko vodijo po označeni progi - dirkalni stezi. Rezultati v dveh kategorijah so bili naslednji: ELEKTRO: Vignjevič 10 2. Anže bljana) 3. Dušan (Vrhnika) in 8. Aleš Šubelj (Vrhnika) Čeme 98 krogov (Lju-Mihelič 95 krogov 1. Gorazd (Vrhnika) 2. Andrej (Ljubljana) 3. Simon (Vrhnika) Jeznec 9 Šušteršič 7 krogov krogov krogov Pred dirko obvezni pregled frekvenc vodenja. RALLY 1. Tomaž Šinkovec 100 krogov (Ljubljana) 2. Jaka Ulaga 99 krogov (Ljubljana) 3. Gregor Prodan 97 krogov (Ljubljana) in 6. Aleš Nader 82 krogov (Vrhnika) C-razred 1. Miha Prcmk 99 krogov (Ljubljana) Razvrstitev klubov 1. DM Ljubljana 41 točk 2. MD Blisk Vrhnika 35 točk 3. VVM Ljubljana 29 točk 4. MD Nebec Ljubljana 29 točk V letošnjem letu bo vrhniško modelarsko društvo Blisk še štirikrat organiziralo dirke za točkovanje državnega prvenstva. Koledar pa je naslednji: 6. april 1997 - v Prcserju (Trgovina NANA) 11. maja 1997 - Kamnik pod Krimom (pri šoli) 21. junija 1997 - na Vrhniki 14. septembra 1997 - na Vrhniki Tako že zdaj vabijo na ogled vseh teh dirk, ki so zelo atraktivne in zanimive tudi za najmlajše gledalce. Za zadnjo prvo dirko pa se zahvaljujejo Športni zvezi Vrhnika za vso pomoč pri izpeljavi zahtevne organizacije in upajo še' na nadaljnje sodelovanje. Kot smo že omenili, je MD BLISK eno najmlajših društev, kije bilo ustanovljeno v začetku leta 1996. Sedaj šteje preko 25 članov, ki V športnem parku na Vrhniki se je zbralo veliko tekmovalcev ter tudi precej gledalcev. Tekma formule 1 v miniaturi. s svojim amaterskim pristopom in zagnanostjo organizirajo dirke ter tudi na njih tekmovanja. Ustanovili so se prav z namenom, da lahko organizirano tekmujejo z radijsko vodenimi modeli avtomobilov, ki so v merilu 1:8. Ustanovni člani so na začetku sami prispevali finančna sredstva ter tudi vložili veliko prostovoljnega dela, da so naredili montažni oder za tekmovalce, kateri lahko iz višine vodijo svoje male dirkalnike. V svojo sredo pa poizkusijo vključiti predvsem mlade člane, ki jih zanima modelarstvo, saj je to del tehnične kulture, ki mladega človeka navaja tudi na nadaljnjo poklicno usmerjenost. Zato tudi vabijo vse, ki jih modeli avtomobilov zanimajo, da se jim pridružijo ter spoznajo njihovo zanimivo delo. Kontaktna oseba društva BLISK je Žele Grubič, dobite pa ga na telefon 756 035 v popoldanskem času. Na koncu naj navedemo še nekaj odličnih rezultatov, ki so jih dosegli v letu 1996 ter bili tudi organizatorji 6 dirk za točkovanje državnega prvenstva. V kategoriji affroad so dosegli v skupnem seštevku 1. mesto, v razredu rally pa 3., 6., 8. in 11. mesto. Tretje in četrto mesto pa prav tako v skupnem seštevku točk v razredu Cl. Med klubi pa so osvojili 2. mesto za DM Ljubljana. Kot vidimo so uspehi bili že v prvem letu delovanja kluba. Prav uspehi pa so povečali tudi število članstva, saj se kar nekaj mladih ukvarja s to športno - tehnično panogo, ki ima v Sloveniji še veliko možnosti za nadaljnji razvoj. Vrhničani pa dosedaj že krojijo vrh med tekmovalci z radijsko vodenimi modeli avtomobilov. S.S. Nagradna križanka COM - TAR Sponzor nagradne križanke v 231. številki Našega časopisa je Turistična agencija COM - TAR, ki ima sedež v Poslovno trgovskem centru LOKA, Robova 6 na Vrhniki. Agencija COM -TAR se je v vrhniškem prostoru že kar dobro uveljavila in se ukvarja z dejavnostmi, ki vplivajo na življenje Vrhničanov. tako poleg dejavnosti turizma skrbijo za šolanje mladih voznikov in organizacijo tečaja CPP ter učne vožnje z lastnimi vozili in priznanimi inštruktorji. Za nagrade prvim štirim pravilno rešenih križank pa so pripravili naslednje nagrade: 1. nagrada: izlet v Gardaland za eno osebo 2. nagrada: tečaj CPP + 2 uri vožnje 3. nagrada: tečaj CPP + 1 ura vožnje 4. nagrada: tečaj CPP Rešene križanke pošljite do 20. aprila 1997 na naslov: Naš časopis, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika, v ovojnici s pripisom »KRIŽANKA« S.S Izžrebali nagrade za križanko »AVT0VLEKA« V prejšnji številki Našega časopisa je bil sponzor nagradne križanke lastnik »AVTOVLEKE« Stanislav Cepon iz Lesnega brda 24. Izžrebali smo prve tri pravilno rešene križanke, nagrade pa prejmejo: 1. nagrada: prevoz osebnega avtomobila do 100 km. Andrej Korenčan, Horjul 39a, Horjul 2. nagrado: prevoz osebnega avtomobila do 80 km: Elfrida Podržaj, Obrtniška 1, Borovnica 3. nagrada: prevoz osebnega avtomobila do 60 km Zmaga Žnidevič, Podpeš-ka 53, Brezovica Vsi trije nagrajenci nagrade prejmejo na sedežu »AVTOVLEKE ČEPON« na Lesnem brdu, med krajema Log in Drenov grič. Lastnik podjetja je tudi obljubil, da se bo dalo o nagradi drugače dogovoriti, če ni potrebe po prevozu osebnega avtomobila. S.S. NAS ČASOPIS Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222 in 291. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567. Pokličete nas lahko tudi na mobitel 0609/650-186. Gradivo za brezoviške strani sprejema Časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je. Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana.