Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — n®- ^^^ ^^^^^ _a i—^^^ ^ ^^^^^^^^ ^^^^^^ Abbrmamenti: Mese W ^ M * ^ / W * atra- m m m II J m in 10349 za inaerate. —— 1. in.erzlonL Podružnica) Izb* {a Tlak daa zjutraj rum ponedeljka b dneva po prazniku. F111 a 1 e I Novo mesto Novo mesto. Uredništvo lo apravai Kopltar|eva 6, Ljubljana. B Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega In tujega i Redazlone, Amministrazlone« Kopitarjeva 6, Lubiana. § Concesslonarla esclnslva per la pnbbllclta dl provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana a A, Milano. | Telefon 4001—4005. | ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano. Vojno poročilo štev. 524 Pomorska oporišča na Malti napadena Glavni Stan italijanskih Oboroženih sil objavlja: Naše letalstvo jo ponovno bombardiralo letalska in pomorska oporišča na Malti. Letala so z mnogimi bombami zadela cilje. Angleška letala so izvedla polete nad ozemlje južne Italije in Sicilije. V Geli je bilo zadetih nekaj stanovanjskih hiš in prebivalstvo je imelo tri mrtvece in dva ranjena. Sicer pa ni bilo niti žrtev, niti škode. Sestreljeni sta hili dve napadalni letali, in sicer eno od protiletalske obrambe v Cataniji, drugo pa od baterij v Crotonu. Daljši polet nad Brindisi, kjer so letala vrgla nekaj sto bomb majhne in srednje vrsto in sicer razdiralne in zažigalne bombe. Velika škoda na stanovanjskih hišah. Med razvalinami porušenih hiš so ugotovili in nabrali 40 mrtvih in približno 80 ranjenih. Obnašanje prebivalstva mirno. Na kopnih bojiščih v Severni in Vzhodni Afriki nobenega posebnega dogodka. Nemška bombna letala so napadla utrdbe in naprave v trdnjavi Tobruk, Med poletom nad Derno so naša lovska letala sestrelila sovražni bombnik. Siloviti boji na Krimu Letala potapljajo sovjetske parnike - Štiri angleške ladje potopljene Nad Nemčijo je bilo ponoči sestreljenih 27 angleških bombnikov Nemško vojno poročilo Hitlerjev Glavni stan, 8. nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Pri zasledovalnih bojih na Krimu so nemške in romunske čete na južnem pobočju Jaile uničile eno sovjetsko konjeniško divizijo. Na ožini proti Kerču je bila prebita ntrjeua črta, ki je bila globoka 10 km. Zasledovanje tukaj pobitega sovražnika je v teku. Letalstvo je v vodah južno od Jalte potopilo tovorni parnik z 8000 tonami. Romunska podmornica je v Črnem morju potopila sovjetske tovorne parnike s skupno 12.000 tonami. Na Atlantiku so podmornice potopile štiri sovražne trgovske ladje s skupno 28.000 tonami. Na angleški severovzhodni oboli je letalstvo podnevi uspešno napadlo pristaniške naprave v Blythu. Ponoči so močne skupine letal v vzhodni in jugovzhodni Angliji napadle rnz-na pristanišča, in sicer zlasli v Suuderlaudu. Bombni zadetki v polno na ladjedelnice in oskrbovalne naprave so izzvali močne eksplozije in obsežne požare. Vzhodno od Aberdeena so bombe potopile angleški rušilec. Sovražnik je ponoči na mnogih krajih priletel nad nemško državno ozemlje. Bombe na stanovanjske predele, med drugim tudi na glavno mesto, so povzročile civilnemu prebivalstvu le male izgube na mrtvih in ranjenih. Povzročena škoda je nepomembna. Angleško letalstvo talija ima zadostno količino goriva Nikdo več ne more delati Nemčiji težav zaradi bencina in petroleja Rim, 8. nov. lp. Sovražniki Nemčije so polagali svoje nade na to, da bo Nemčiji zmanjkalo goriva. Angleški radio je večkrat poudaril, da bodo nemška letala nekega dne obtičala, ker ne bodo imela dovolj goriva. Ta napoved pa se seveda v prvih dveh letih vojne ni izpolnila, seveda pa se ludi v bodoče ne bo izpolnila. Nemčija oskrbuje svoja letala predvsem s proizvodnjo sintetičnega bencina. Vprašanje izdelovanja sintetičnega bencina je Nemčija uredila ter dela vedno hitro in z bleščečim uspehom. O tem so oblasti iz pristojnega vira objaveli dovolj točnih številk. Že v 1. 1938 je proizvodnja sintetičnega bencina v Nemčiji znašala 1.7 milijonov ton. V letu 1939 je bilo zgrajenih še več tovarn za proizvodnjo tega goriva. Ko pa je vojna izbruhnila, je seveda kar najbolj uspešno doživela svoj razmah proizvodnja bencina. Danes je nemška proizvodnja sintetičnega goriva nekajkrat večja od one v letu 1938. Toda pri tem nI samo naraščala količina goriva, ampak tudi njegova kvaliteta. Ves ta sintetični bencin je danes že odlično gorivo za letala vseh vrst. Poleg tega pa so v Nemčiji proučevali tudi način proizvodnje dodatnih sredstev za gorivo. Povečali so proizvodnjo gazogena, ki ga uporabljajo skoraj pri vseh avtomobilskih vozilih. Tudi proizvodnja petroleja v Nemčiji sami se je zelo povečala. V letu 1938 so v Nemčiji pridelali 553 tisoč ton naravnega petroleja, dočim so ga v letu 1932 samo 251.000 ton. V letu 1939 so to proizvodnjo še povečali, ker so po nekaterih krajih Nemčije vrtanja rodila dobre sadove. Vsi vrelci petroleja v Nemčiji pa niso bili popolnoma izčrpani, ampak jih imajo samo za rezervo. Ko pa je Nemčija zasedla še Galicijo, so se zaloge petroleja v Nemčiji seveda še povečale, kajti sovjetska razdejanja niso bila tolikšna, da bi preprečila uporabo petrolejskih vrelcev v Galiciji. Petrolejski vrelci pa so v zadnjih časih dali po 500.000 ton petroleja. Poleg tega pa so Nemčiji na razpolago tudi petrolejski vrelci v Romuniji in Romunija črpa letno 5 do 6 milijonov ton petroleja. Ves ta petrolej je na razpolago državam Osi. Nemčija je tedaj popolnoma oskrbljena z zalogami bencina, petroleja in goriva za motorna vozila in pri tem je nobena zapora več ne more ovirati. Stalin zavrača krivdo za svoj poraz na Anglijo Rim, 8. nov. lp. Ob obletnici boljševiške revolucije je imel Stalin pred moskovskim sovjetom govor, ki so ga prenašale radijske postaje. V tem govoru je razložil ruski vojaški položaj v zvezi z zadnjimi bojnimi dogodki. Rdeči car je začel svoj govor z besedami, da se Rusija nahaja pred odločilnimi dogodki. Ker je sovražnik zasedel ogromen del sovjetskega ozemlja, je sovjetska zveza pred težko nevarnostjo, kajti Nemci so zasedli celo Ukrajino in Belo Rusijo. Petrograd je v težkem položaju, Moskva pa je tudi zelo ogrožena. Vse to pa samo dokazuje, da nobena druga država ne l>i niogla prenesti takšnih udarcev in tako velikih izgub. Vzroke poraza sovjetske vojske pa je Stalin razložil takole: 1. Pomanjkanje dvojne fronte v Evropi, ki naj bi zaposlila sovražno vojsko. To pomanjkanje druge fronte je nemškim silam in italijanskim zaveznikom, Fincem, Romunom in Madžarom omogočilo, da se niso vojskovali na dveh frontah in boljševiki so morali prenašati ves delež vojske; 2. Sovjetska Rusija ima premalo tankov in nima dovolj letal in v obeh ozirih je nemška premoč velika, k temu pa je treba prišteti še sredstva nemških zaveznikov. Stalin pa je rekel, da se morajo boljševiki kljub temu vojskovati naprej, da se uničijo sovražniki ruskega ljudstva, izdelovati se mora orožje, s katerim naj armada in mornarica zmagata v vojni, ki jo je on nazval »nacionalno«. Ob priliki obietnice sovjetske revolucije pa je angleški zunanji minister Eden poslal sovjetskemu obrambnemu odboru in sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu naslednjo brzojavko: »Imam izredno nalogo, da bi vaši vladi sporočil iskrene častitke angleške vlade ob priliki 24. obletnice sovjetskega narodnega praznika. Vlada Nj. Vel. in ves angleški narod sta polna občudovanja do zavezniškega naroda. Pod modrim in odločnim vodstvom vaše plemenite vlade se sovjetske sile upirajo sovražniku.« In Eden dodaja: »Vlada Nj. Vel. se je obvezala nuditi največjo pomoč sovjetski vladi in angleški narod vas zagotavlja, da bo ta obljuba izpolnjena.« Zanimivo je, da je ta Edenova brzojavka v hudem nasprotju s Stalinovimi besedami, ko se je lahko ugotovilo, da se je Stalin pritoževal nad tem, da Anglija ni ustvarila druge fronte proti Nemčiji. Odmev v Berlinu Berlin, 8. nov. lp. Za obletnico boljševiške Ru-«je je Stalin bil prisiljen imeti velik govor po radiu. Stalin pa s tem govorom ni hotel 6amo opogumiti sovjetskega prebivalstva, ampak je hotel dokazati tudi svoj optimizem, ki naj bi vplival na Angleže in na Amerikance. Včeraj je zastopnik zunanjega ministrstva v razgovoru s časnikarji v Berlinu podčrtal podobnost med Stalinovim in Rooseveltovim govorom. Ni izključeno, da 60 predhodno določili, kakšne vsebine naj bosta 6kupni Stalinovi in Rooseveltovi izjavi. Zanimivo je, da 60 pred govorom bile izmenjane prisrčne čestitke med Rooseveltom in Stalinom. Roosevelt je v svoji brzojavki poudaril, da želi prisrčnih osebnih vezi 6 Stalinom. Stalin pa je odgovoril, da je srečen. Sicer pa iz vsega Stalinovega govora veje na dan bojazen tistega, ki je popolnoma izgubljen. Znaki splošnega sovjetskega propada 60 vidni tudi v tem govoru. Nemška vlada je lahko zadovoljna, kajti iz Stalinovega govora se vidi, da je Stalin imel tri namene: 1. Uplivati na Nemčijo in jo oplašiti. 2. Dati pogum sovjetskemu prebivalstvu. 3. Izvajati pritisk na Angleže in posredno tudi na Amerikance. Da bi Stalinov govor mogel vplivati na Nemčijo, pa je smešno misliti. Boljševizem je v vojaškem oziru uničen in čaka samo še na milostni strel. Stalin pa je zahteval bojišče na zahodu proti Nemčiji. To je Stalin zahteval tako jasno, da je s tem odkril vojaško skrivnost, če pa Stalin ni mislil resno, tedaj se vidi, kakšnih sredstev 6e mora posluževati. pn je imelo zelo hude izgube. Nemška obramba je sestrelila 2? angleških bombnikov. Stockholm, 8. nov. AS. Dopisniki švedskih listov poročajo iz Londona o vtisu, ki ga je napravil Stalinov govor. Stalin je v svojem govoru rekel, da ee ni posrečilo na kontinentu ustvariti druge fronte proti Hitlerju. Ta izjava je izzvala izredno neugodno razpoloženje v Londonu in o teh besedah se sedaj v Londonu zelo prepirajo. Angleška vlada se sedaj trudi odvrniti pozornost angleškega javnega mnenja od te izjave. General Gort je objavil strokovno poročilo, v katerem pravi, da bi bil poskus invazije v Evropo dejansko samomor, kajti Anglija nima niti dovolj moštva, niti dovolj orožja. Berlin, 8. nov. AS. Včeraj je sovjetsko letalstvo izgubilo 41 letal, in sicer jih je bilo 37 sestreljenih v bojih, 4 letala pa so bila uničena na tleh. Berlin, 8. nov. lp. V zvezi e sovjetskimi izgubami, ki so konec avgusta 1941 znašale približno pet milijonov mož, izjavlja DNB, da 60 te izgube v septembru še zelo narasle. Med drugim je bilo uničenih 58 pehotnih divizij, 11 oklepnih divizij in ena divizija planincev. Carigrad, 8. nov. AS. Z vzhodnega bojišča 6e je vrnil v Carigrad general Erkilet, vojaški strokovnjak lista »Dšumhurjet«, ki je spremljal poveljnika turške vojaške akademije generala Erkena na vzhodno bojišče. General Erkilet je v listu napisal prvi članek, v katerem pravi, da zelo dobro pozna nemško armado, vendar pa mu je obisk na vzhodnem bojišču pojasnil, da je disciplina, moč in morala nemške vojske danes mnogo večja kakor pa v letu 1914. Tudi tehnična oprema nemške vojske in nemško poveljstvo sta boljša, kakor pa je bilo to v prejšnji nemški armadi. Berlin, 8. nov. AS. Nemško letalstvo je tudi včeraj nadaljevalo s svojimi napadi na sovjetske prometne zveze, ta sicer zlasti v območju okoli Moskve in na severnem odseku bojišču. V času od 1. oktobra do 6. novembra so nemška letala na vzhodnem bojišču uničila 4G0 železniških vlakov, druge 604 vlake pa hudo poškodovala, uničila pa so še mnogo lokomotiv, 122 železniških postaj in 6250 sovražnih vozil. Ce računamo, da vozi tovorni vlak s seboj po 45 vagonov, tedaj je bilo uničenih 20.700 vagonov, ki bi lahko prepeljali do 490.000 ton gradiva. Ce pa računamo, da en železniški voz lahko pelje :30 vojakov, tedaj bi_ ti železniški vozovi lahko prepeljali 621.000 mož. Stockholm, 8. nov. AS. »Manchester Guardian« je včeraj napisal, da je treba sleherno novo dejanje finskih vojnih sil ob železnici proti Murmansku smatrati za neposredno dejanje proti Angliji in Ameriki, ker Anglija in Amerika uporabljata to progo za dovoz potrebščin v Rusijo. Velike sovjetske izgube na Krimu Berlin, 8. nov. AS. Sovjetska katastroia na Krimu je vedno večja. Po uradnih poročilih je nemško letalstvo do včeraj potopilo 36 ladij, naloženih s sovjetskimi četami, le ladje so obsegale 151.000 ton. Od ostalih 40 ladij pa 60 bile mnoge zadete, ko so prevažale vojaštvo. Število ujetnikov na Krimu presega 100.000. Nemške čete, ki prodirajo proti vzhodu so zasedle Balaklavo. Nemci 60 6e že toliko približali Kerču, da mesto že vidijo v daljavi s prostim očesom. V zaledju Sebastof>ola Nemci čistijo gorovje, kjer so 6e skri-. vale f>osamezne sovjetske čete. Veliko je bilo ujetih. Povsod se nadaljujejo boji |x> načrtu. Zaznamovati je napredovanje proti Moskvi, posebno južno od me6ta. Na severu pa je najmočnejši nemški pritisk pri Ladoškem jezeru. Včeraj 60 Nemci sestrelili 55' sovjetskih letal. Velik odstotek sovjetskih letal so sestrelili Italijani. Zavezniško letalstvo je silne delavno in ie bilo samo včeraj z utpehom bombardiranih nad 150 prevoznih vlakov. Nemško ielal6tvo bombardira zaledje sovjet-6l ih čet, posebno pa je delavno nad Seba6topolom m nad Kerč->m. Vojna na zahodu Berlin, 8. nov. AS. Ponoči je sovražnik napadel na obsežnem bojišču nemške pokrajine, dosegel pa je le slabe rezultate. Letala so vrgla bombe na stanovanjske predele mesta, pri tem tudi na stanovanjske predele Berlina, kjer je bilo nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom. Po poročilih, ki so do sedaj prispela, je bilo 6 angleških bombnikov sestreljenih. Angleška letala so včeraj skušala napasti Oslo, toda protiletalsko topništvo je sestrelilo velik angleški bombnik, ki je padel v morje tako, da je trčil ob zasidran parnik. Dva angleška letalca sta bila mrtva, ostali pa zajeti. Berlin, 8. nov. AS. Med včerajšnjimi poleti angleškega letalstva nad francosko zasedeno ozemlje so nemška Lovska letala sestrelila trd angleška lovska letala. Bern, 8. nov. as. Ponoči je letalo, ki ga je smatrati za angleško, metalo zažigalne bombe na okraj St. Gallen. Bombe so padle na polje in niso napravile nobene škode. Potopljen angleški parnik Newyork, 8. nov. AS. Veliki angieški parnik »Singalese Prince« z 8500 tonami je bil potopljen v Atlantskem morju. 57 mož posadke je utonilo. Potopljena norveška ladja Newyork, 8. novembra. AS. Potopljena je bila 10.000 tonska norveška ladja, ki je plula v angleški službi. Ladja je bila potopljena v angleškem konvoju. Glasovanje v ameriškem senatu Washington, 8. nov. as. Ameriški senat je s 50 proti 37 glasovom izglasoval zakonski načrt, da naj se oborože ameriške trgovske ladje in da naj plovejo v vojno področje. Pred stavko železničarjev v Ameriki Chicago, 8. nov. AS. Železniški uslužbenci in nameščenci 60 razdeljeni na pet strokovnih zvez. Vseh pet strokovnih zvez pa je odbilo predlog, da naj se plače ta mezde zvišajo za 7 in pol odstotka, kakor je to predlagala zasebna komisija strokovnjakov, ki jo je dal sestaviti Roosevelt in katera naj bi proučila socialni položaj železniških name- Sovjetski padalci skušali pristati na bolgarskem ozemlju Vse padalce so ujeli in tako preprečili njihovo delovanje Sofija, 8. nov. AS. Bolgarsko uradno poročilo daje podrobnosti o pristajanju sovjetskih padalcev na bolgarskem ozemlju in o izkrcanju sovjetskih agentov na bolgarskem ozemlju južno od izliva reke Kamčija ob Črnem morju in sicer med Varno in Burgasom. Bolgarsko uradno poročilo pravi, da je skušalo pristati pet skupin padalcev. Nekaj padalcev je bilo ubitih, drugi pa so bili zajeti. Med padalci so bili predvsem bolgarski begunci in dva sovjetska državljana. Padalci so izjavili, da so jih letala odvrgla, da bi delali sabotažna dejanja v Bolgariji. Preden so odšii iz Rusije, so jim tam zatrjevali, da bodo komunisti v Bolgariji izzvali ujiore in da bolgarsko ljudstvo že zelo težko pričakuje prihoda sovjetskih vojsk. Podrobna navodila za sabotažna dejanja, za umore nemških in bolgarskih osebnosti, pa jim je dal prosluli komunist Dimitrov, zažigalec nemškega Reichstaga. Pri njih so našli velike vsote denarja. Dve skupini komunistov iz Rusije pa sta prišli s sovjetskimi podmornicami. Tudi med njimi so bili bolgarski begunci, nekaj jih je bilo takoj ubitih, nekaj pa ranjenih. Ti bi-morali razvijati komunistično propagando, organizirati sabotažna dejanja in pripravijaii upore. ščencev. Strokovne zveze so predlagale, da naj železniško osebje takoj začne stavkati, in sicer se naj strokovne zveze pri tem drže resolucije o stavki, ki je bila sprejeta dne 5. septembra. Ameriški poslanik pri Petainu Vichy, 8. nov. AS. Ameriški jaoslanik admiral Leahy je bil sprejet pri maršalu Petainu. Obisk je bil zelo kratek in zgolj vljudnosten. Velika eksplozija v Ameriki Newyork, 8. nov. AS. V Charlestonu v Virgi-niji je prišlo do hude eksplozije, ki je porušlfii veliko kemično tovarno. Tovarna je delala ca vojaške namene. Dve osebi sta bili ubiti, druge pa ranjene. Verjetno pa je, da je izgubilo življenje več oseb. Turčija odpovedala trgovsko pogodbo z bivšo Jugoslavijo Caribrod, 8. nov. AS. Objavljeno je bilo, da je Turčija odpovedala trgovsko pogodbo in pogodbo o plovbi z bivšo Jugoslavijo. Pristojni turški krogi so bili pooblaščeni, da naj ne izvajajo določb, ki so bile v omenjenih pogodbah. Smrtne obsodbe v Brnu Praga, 8. nov. AS. V Brnu je bilo obsojenih na smrt osem oseb, ki so jim dokazali pripravljanje sabotažnih dejanj in veleizdaje. Japonski parnik potopljen Tokio, 8. nov. AS. V japonskih vodah se je potopil japonski parnik »Taguyen Maru« (3500 ton), potopil pa se je ob zahodni obali Hokaida. Rešili so 24 članov posadke in z njimi 40 potnikov. Po^ veljnik ladje ta več mornarjev je utonilo. Vzroki nesreče še niso znani. Še ena japonska ladja potopljena Tokio, 8. nov. AS. Blizu otoka Hokaido je bil j)otopljen parnik »Hakuen Maru« 6 3.000 tonami. Polovico posadke je bilo mogoče rešiti. Med tem poročajo, da je bilo mogoče rešiti vso posadko z ladje »Kibi Maru«, ki je bila potopljena pred nekaj dnevi, ko je zadela na mino. Egiptovski kralj bolan Carigrad, 8. nov. AS. Radijska postaja v Kairu je včeraj objavila, da je kralj Faruk nenadoma zbolel. Odpovedane so bile vse avdience, ki so bile določene za prihodnje dni. Značaj bolezni ni znan. Pet saboterjev v Romuniji usmrčenih Bukarešta, 8. nov. AS. V Romuniji je bilo usmrčenih pet komunistov, med njimi štirje 2idje, ki so bili aretirani v noči na 2. november, ko so pripravljali sabotažna dejanja. Nadzorstvo nad prodajo čevljev v Parizu Pariz, 8. nov. AS. Javljajo, da bodo za tri dni zaprte vse trgovine z usnjem in čevlji, da bodo oblasti lahko ugotovile, kolikšne zaloge so še n določen v spodaj objavljenem razporedu. S temi obrazci mora družinski glavar ali njegova žena ali drug odrasel član družine v ponedeljek, torek, sredo ali četrtek, 10., 11., 12. in 13. novembra t. 1. od 9. do 12. ali od 14. do 18. ure priti po oblačilne nakaznice na za to določen prostor v okolišu svojega stanovanja. V teh uradnih prostorih, ki bodo z večino po šolah, bodo v ponedeljek, 10. novembra od 9. do 12. in od 14. do 18. ure dobili oblačilne nakaznice dotičnega okoliša samo upravičenci z začetno črko A—F. — V torek, 11. novembra, od 9. do 12. in od 14. do 18. ure upravičenci od G—K. — V sredo, 12. novembra, od 9. do 12. in od 14. do 18. ure samo upravičenci od L—P. — V četrtek, 13. novembra, od 9. do 12. in od 14. do 18. ure pa samo upravičenoi od R—2. Vsak družinski glavar ali član družine, ki bo prišel po nakaznice, bo moral predložiti osebno legitimacijo, plačati za vsako nakaznico 30 cen-tesimov ter prejem nakaznice lastnoročno potrditi. Opozarjamo prebivalstvo, da bodo upravičenoi dobili nakaznice izključno samo na tistem kraju in le tisti dan, kakor je za njih določeno. — Zamudniki bodo dobili oblačilne nakaznice pozneje v mestnem preskrbovalnein uradu v Mestnem domu, kadar bo objavljeno. Razdeljevanje nakaznic bo na naslednjih krajih 1. šola v Zg. Šiški, Vodnikova c. št. 162: vsa Zg. Šiška, Dravlje in iz šentviške občine priključeni kraju — 2. Šola v Sp. Šiški, Gasilska ul. 17: vsa Sp. Šiška do kamniške in južne železnice, torej tudi Lattermanov drevored — 3. Drž. III. realna gimnazija v Linhartovi ulici: vsa vzhodna stran Tyrševe ceste do železnice in do tramvajske proge k Sv. Križu, na zahodni strani pokopališča do mestne meje. — 4. Šola za Bežigradom, Vodovodna cesta: vsa zahodna stran Tyrševe ceste do kamniške proge in mestne meje. — 5. Meščanska šola v Mostah, Mokronoškn ulica: vzhodno od tramvajske proge k Sv. Križu in pokopališča in mestne meje do proge južne železnice. — 6. Ljudska šola v Mostah, Zaloška c. št. 49: vse prebivalstvo med južno in dolenjsko železnico, Ljubljanico in mestno mejo. — 7. Mladinski dom na Ko-deljevein, Ob Ljubljanici št. 29: vse prebivalstvo na desnem bregu Ljubljanice ter vzhodno dolenjske železnice po Gruberjevem prekopu do stare mestne meje z v6o Štepanjo vasjo. — 8. Mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici: vse prebivalstvo na vzhodni strani Šmartinske ceste od podvoza pod južno železnico, vsa vzhodna stran Jegličeve ceste, Lipičeve ulice do Ljubljanice ter ves njen levi breg do dolenjske proge ter dalje po dolenjskip rogi do podvoza. — 9. Šola ne Le dini v Petrarkovi ulici: vse prebivalstvo vzhodno Resljeve ceste na levem bregu Ljubljanice do Lipičeve in Jegličeve ceste do podvoza po železnici do Resljeve ceste. — 10. V porotni dvorani ju stične palače na Rimskem trgu št. 1: zahodna stran Resljeve ceste, po Ljubljanici do tromostov-ja čez Marijin trg, severna stran Prešernove ulice ter vzhodna stran Tyrševe ceste do železnice s kolodvorom. — li. Mestni licej na Bleivveisovi ce. sti: zahodna stran Tyrševe ceste, Šelenburgove ulice, Gradišča, severna stran Ceste 29. oktobra, zahodna stran Tržaške ceste, severno Tobačne ulice do železnice, po železnici nazaj do Svetčeve ulice ter vsa severovzhodna stran Svetčeve ulice do Večne poti, vsa severna stran Večne poti z Rožnikom, Drenikovim vrhom in Podlurnom. 12. šola na Grabnu na Zoisovi cesti 5: južna stran Prešernove ulice, Marijinega trga do Ljub ljanice, levi breg Ljubljanice do Mandeljčeve ul., severna stran Mandeljčeve ulice do Karunove ul. njena vzhodna stran Čez Gradaščico, vzhodna stran Emonske ceste do Ceste 29. oktobra, njena severna stran do Gradišča, vzhodna stran Gradišča. Šelenburgova ulica do Prešernove ulice. — 13. Tehnična srednja šola na Aškerčevi cesti 9: za-padna stran Tobačne ulice, južna stran Ceste 29. oktobra do Emonske ceste, zapadna stran Emonske ceste čez Gradaščico, zapadna stran Karunove ulice, severna stran Ceste v Mestni log do Vipavske ulice, njena vzhodna stran, čez Grada' ščico, vzhodna stran Jadranske ulice do železniške proge ter po progi do Tobačne ulice. — 14. Nova meščanska šola na Viču, Tržaška cesta 74 južna stran Večne poti, zapadna stran Svetčeve ulice do železniške proge, po železniški progi do Jadransko ulice, po njeni zapadni strani čez Gra daščico, zapadna stran Vipavske ulice do Ceste v Mestni log, po njeni severni strani do nekdanje viške meje ter po njej do mestne meje z Brdom, torej ves Vič in Rožna dolina. — 15. Šola na Prulah št. 13: vse prebivalstvo na južni strani Ceste v Mestni log in Mandeljčeve ulice do Ljubljanice, po Ljubljanici do Hrenove ulice in .vsa njena južna 6tran, vsa Karlovška cesta z O r krvi m vrhom ter vozno potjo na Grad, Cesta za Gradom, po Gruberjevem prekopu do Ljubljanice ter dalje po njej do mestne meje. — 16. Gostilna IJsenik na Dolenjski cesti 23 a: od stare štepanj-ske meje po Gruberjevem prekopu in Ljubljanici, severovzhodna stran Jurčkove poti do mestne meje ter po njej do štepanjske meje (vsa Hradeckega cesta). — 17. Šola na Barju, Ižanska e. 303: vse ozemlje južno Jurčkove poti med Ljubljanico in mestno mejo. — 18. II. drž. realna gimn. v 8lrossmayerjevi ulici 1: desni breg Ljubljaniefe, dolenjska železnica, Gruberjev prekop do vozne M>ti na Grad, grajski drevored ter po pobočju \Ta stolbo, vzhodna stran Krekovega trga in Kopitarjeve ulice do Ljubljanice. — 19. Na magistratu v sobi št. 40 (nad prodajalno mestne elektrarne): desni breg Ljubljanice, severna 6tran Hrenove ulice, jjobočje grajskega hriba in po grajskem drevoredu ter po pobočju Na stolbo, zahodna stran Krekovega trga in Kopitarjeve ul. do Ljubljanice. V vseh naštetih uradnih prostorih bodo natanko r?zvidjie vse ulice in hišiie številke dotičnega okoliša. Ljubljanski šport med jesenjo in zimo Ljubljana, 9. novembra. Ljudje, ki imajo veselje s športom, so radi točno informirani o vseh dogodkih na zelenem in belem polju, v plavalnih bazenih in telovadnicah. Ten dogodkov pa je ravno v novembru, ko prehajamo v zimsko sezono, zelo malo. V sezoni velikih dogodkov oblegajo prireditelji tekmovanj športne poročevalce ljubljanskih dnevnikov s propagandnimi poročili in progno-zami, v »mrtvi sezoni« pa morajo časnikarji sami iskati stikov in poizvedovati, kaj bo novega. Včeraj sem zvedel, da bo za letos konec nogometnega prvenstva. Nisem mogel verjeti, zakaj prištevam se med one optimiste, ki upajo, da bo pred zimo še vendar par suhih, če že ne sončnih nedelj. Vprašal sem g. Buljeviča kaj misli SNZ o nadaljevanju prvenstva. »Še bomo igrali, če bo le vreme dopuščalo. To nedeljo ne, pač pa 16. t. m.« Po tem odgovoru sem se oddahnil; škoda bi bilo predolgo čakati na srečanje med Marsom in Hermesom, ki bo gotovo prav zanimivo. Prijatelji nogometnih borb bodo morali torej še en teden potrpeti... Zanimalo me je tudi, kaj delajo plavalci. Za ilirijanskega trenerja sem imel pripravljenih vrsto vprašanj. Ko pa sem potrkal na vrata zimskega kopališča Ilirije, sem ugotovil, da je zaprto. Plavalci so na počitnicah in čakajo, da bo kopališče založeno s kurjavo. Kaj več o tem bi mi lahko povedal blagajnik Ilirije, sem preveč obziren, da bi gledal v žep našim športnim klubom. Table-teniški dvoboj Mladika: Korotan Ker so Korotanci v zadnjem času dvakrat nadvladali Mladiko, ki sicer ni nastopala popolna, 6ta se omenjena kluba dogovorila za medsebojni dvoboj, ki bo v nedeljo 9. t. m. ob 9.30 v prostorih SK Mladike na Kodeljevem. Ta dvoboj bo odločil, kateri izmed obeh klubov je trenutno boljši. Ker so moči obeh precej izenačene, se obeta trd boj za primat. Da bo igra na višini, nam jamči dejstvo, da sta oba kluba najboljša v Ljubljanski pokrajini. Zato ni treba navajati imen sodelujočih, ker že samo gornje dejstvo dovolj izpričuje njihove sposobnosti. Publika se naproša, da si pride ogledat zanimiv dvoboj, ker je to tudi edina prireditev te nedelje. * 12 slovenskih atletov j« teklo letos na sto metrov izpod 12 sekund. To so: Lušicky, Planina, 11.2; šušteršič, Planina, 11.3; Račič, Her-mes, 11.4; Polak, Hermes, 11.4; Kolenc, Hermes, 11.5; Sodnik, Ilirija, 11.6; Bratož, Planina, 11.6; Boltavzer, Hermes, 11.6; Krenčič, Ilirija, 11.7; Zupančič, Ilirija, 11.8 ter Černe, Planina in Mravlje Planina z istim časom. Slovenski rekord v teku na 100 m drži Alfonz Kovačič, Pri-morje, s 10.7, svetovnega pa Jesse Chvens, Amerika, s 10.2. Zaostajamo torej točno za pol sekunde. Vrstni red najboljžih letošnjih' italijanskih igralcev tenisa je med moškimi tale: 1. Roma- Gospodarstvo Obnova stafeža živine v krajih, oškodovanih po vojnih operacijah Zakon z dne 24. avg. 1011-XIX St. 1045, objavljen v SI. listu št. 233 z dne 2. okt. 1941-XIX, določa dodelitev prispevkov, da se podpre obnova staleža živine te jsokrajine, ki je bil precej zmanjšan zaradi izvršenih rekvizicij po bivši jugoslovanski oblasti. Lastniki kmečkih posestev, ki so utrpeli škodo v svojem staležu živine zaradi omenjenih re-kvizicij\ in ki nameravajo okoristiti se z dodelitvijo prispevkov, morajo potom občin predložiti kmetijskemu oddelku Visokega komisariata do 30 nov. 1941-XX prijavo za živino, ki jo bo nakupila posebna komisija in ki bo odstopljena s popustom do največ 50%, in sicsr v mejah sredstev, ki bodo na razpolago. Za prijavo se morajo uporabiti obrazci, ki se dobijo pri občini. Prijava mora biti opremljena z izjavo občinske uprave, iz katere naj bo razvidno, da prosilec izpolnjuje gori označene pogoje. Popust bo dodeljen za nakup plemenske živine zboljševalnih pasem prvenstveno za nakup govedi (telic od 1 leta do menjave prvih zob, ne-breje telice od menjave prvih zob, breje telice, krave in bikci) sivorujave pasme. Živina se bo oddajala z žrebanjem. Pri oddajanju živine bodo upoštevani v prvi vrsti bolj potrebni živinorejci. Občine naj obvestijo o gornjem živinorejce in naj predložijo zbrane prijave najkasneje do 5. decembra 1941-XX. K gornji objavi ee v pojasnilo dodaja naslednje: V smislu gornjega zakona se bodo posestnikom, ki so zaradi vojnih razmer utrpeli škodo pri 3voji živini, priznale posebne podpore k nakupu dobre plemenske živine. V naši pokrajini morejo zaprositi za priznanje podpore samo oni posestniki, ki jim je bila brez odškodnine odvzeta živina in ki svojih živali niso prejeli nazaj, torej tudi tisti, ki imajo začasno v oskrbi in v uporabi tuje živali. Prvenstveno se bodo upoštevali res potrebni prosilci za plemensko govejo^ živino in le v manjšem obsegu, kolikor bo mogoče tudi oni prosilci za plemenske kobile. Živina se bo nakupila od domačih boljših rejcev na posebnih sejmih, ki bodo pozneje objavljeni. Prispevki prosilcev bodo znašali z ozirom na kakovost živine od 1000 do 4000 lir za govejo žival. Vse občine bodo prihodnje dneve dobile določeno število tiskovin, katere prizadeti posestniki točno izpolnijo. Prijave oziroma prošnje je najpozneje do kraja novembra predložiti občini, ker se na pozneje poslane prošnje ne bo oziralo. Pojasnilo glede nakupa oblačilnih predmetov. Italijanski listi opozarjajo vse potrošnike, da vsebujejo nova določila o nakupu obleke proti karti tudi tole: Predmete, katerih nakup je vezan za več kot 40 točk po vrsti karte, je izjemoma mogoče kupiti tudi v prvih 4 mesecih veljavnosti karte, če potrošnik ni izvršil nobenih drugih nakupov pred tem, tako da ni potrošil niti ene točke. Toaletno milo. Ministrstvo za korporacije je z ozirom na omejitve v proizvodnji toaletnega mila odredilo, da naj trgovci prodajajo potrošnikom samo po en komad to vrste blaga. Ratifikacija italijansko-slovaške trgovinske pogodbe je bila izvršena v petek v Bratislavi. Zvišanje taks za plemiške naslove v Italiji. V Italiji bodo zvišane na trikratno višino takse za podelitev plemiških naslovov. Naslov kneza bo veljal namesto dosedanjih 96.000 lir 288.000 lir, za navaden plemiški naslov pa se zviša n. pr. taksa od 13.500 na 40.500 lir. Razdelitev bivšega jugoslovanskega posla Julija Meinla. Meinlova družba v Zagrebu je imela pred aprilom letos 34 podružnic. Od tega leži 13 podružnic na hrvatskem ozemlju, kjer je ostala tudi tvornica v Zagrebu za praženje kave, zavijanje itd. Zagrebška tvrtlka ima 10 milij. kun glavnice. Z« podružnice v Srbiji, katerih je 8, pa je bila ustanovljena posebna delniška družba v Belgradu z glavnico 1.5 milij. din. Vendar pa je ta glavnica samo začasna, ker se bo pač ravnala po bodočih potrebah. Družba namerava tudi v Belgradu ustanoviti svoje tvomiško podjetje 3 podružnice na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem so prišle pod dunajski posel, druge podružnice pa so pripadle Italiji in Madžarski. Madžarska banka v Subotici. Madžarska bančna in trgovska d. d. d., Budimpešta, ki je že pred vojno imela podružnico v Subotici, bo odprla zopet lam svojo podružnico. Nova delniška družba v Belgradu je bila osnovana z imenom Surovina d. d. Družba se bo bavila z nakupom surovin, odpadkov in starih predmetov vseh vrst. Delniška glavnica znaša 2 milij. din. Racioniranje stekla v Srbiji. Centrala za kemične izdelke v Srbiji je racionirala potrošnjo okenskega stekla. Prodaja nad 5 površinskih metrov je prepovedana, vse zaloge nad 35 kv. m pa bodo popisane. Nova gospodarska centrala v Srbiji. Srbski ministrski svet je sklenil ustanoviti centralo za sladkor, melaso, pivo, špirit, kvar in glicerin. Centrala bo urejala cene in proizvodnjo. Oddaja kornze v Srbiji. Za zavarovanje prehrane Belgrada je žitna centrala v Belgradu odredila, da se morajo predpisane količine koruze iz belgrajske okolice prodajati samo Srbski delniški družbi za kmetijske pridelke, Najvišje cene koruze na Hrvatskem. Oblastva so določila z« umetno sušeno koruzo s 16% vlage najvišjo ceno 350 kun za 100 kg postavno vagon nakladalna postaja pariteta Hrvatska Mitrovica. Novo zvišanje dovoljenega obtoka bankovcev v Angliji. S koncem avgusta letos je bil zvišan kontingent za nekriti obtok bankovcev v Angliji od b80 na 730 milij. funtov šterlingov. Pričakovati pa je, da bo decembra letos zvišan obtok bankovcev za še več. Kajti po zadnjem izkazu Angleške banke je znašal že 693.3 milij. funtov. Skupni obtok denarja jc v Angliji od začetka vojne sem zrastel za 34%. Švicarski vojni stroški. Švicarski finančni krogi cenijo, da bodo znašali švicarski vojni stroški do konca leta 1932 4890 milij. frankov. Ti stroški so trikrat večji kot so bili v prejšnji svetovni vojni. Le del teh stroškov bo mogoče kriti z davki in posojili in sicer 1170 milij. frankov. Z novimi posojili in davki pa bo treba kriti že 3720 aiiilj. frankov. Tudi atleti počivajo. Po velikem številu letošnjih nastopov je prav, da imajo vsaj par tednov oddiha. Pri odbornikih Planine in Ilirije sem zvedel, da nameravajo v kratkem organizirati zimske treninge v telovadnicah. Dvakrat tedensko bodo prihajali v telovadnice, kjer bodo črpali novih moči za prihodnje leto. Razen vaj na orodju in iger s težko žogo bodo gojili tudi redne teke čez drn in strn. Janeza Kvedra, uglednega smuškega učitelja SPD sem vprašal, kaj bo letos s tradicionalnim tečajem smuške gimnastike. Zaenkrat mi ni mogel še nič točnega povedati. SPD si prizadeva, da bi tudi letos organiziralo pripravljalni tečaj za smučarje, so pa težave s telovadnico, katere doslej še niso dobili. Igralci hokeja na ledu so imeli že nekaj treningov v telovadnicah. Na Iliriji pa imajo skrbi, kako bodo letos vzdrževali drsališče. — Doslej so »de'ali led« ponoči, obvezna zamra-čitev pa jih bo primorala, da bodo uredili drsališče ob zgodnjih jutranjih urah. Iznajdljivi inž. Bloudek bo najbrž rešil tudi tokrat izhod, ki bo zadovoljil drsalce. Med smučarji ni za sedaj še nič novega, Če izvzamemo posvete glede preureditve skakalnice na Mostecu. Z ozirom na to, da je v Ljubljani precej dobrih skakalcev — velike smuške skakalnice pa so ostale izven meja Ljubljanske pokrajine — nameravajo skakalnico na Mostecu povečati, da bo omogočala daljše skoke. noni, 2. Cucelli, 3. Canapele. 4. Bossi, 5. Rado. Med ženskami: 1. Bossi, 2. San Donnino, 3. Quintavalle, 4. Tonolli, 5. Manfredi. Zagrebški Gradjanski je gostoval na po-vratku z uspešne turneje na Bolgarskem v Osijeku, kjer je odigral prvenstveno tekmo s Hajdukom. Gradjanski je bil ob tej priliki hudo radodaren in je nasul v malho Hajdukov kar 12 žog. Izid je bil 12:0. Na Zugspitze so imeli organizatorji nemškega smučarstva svoj reden letni sestanek, na katerem so razpravljali o novem tekmovalnem redu in pripravah za bodoče prireditve. Posebna poročila so podali C. I. Luther, prof. Paulacke, Toni Dur:a in stotnik Gaum. Zastopniki hrvatskih kulturnih delavcev v Rimu Rim, 8. nov. AS. V spremstvu osebnega atašeja za kulturne zadeve pri hrvatskem poslaništvu v Rimu, je včeraj skupina hrvatskih pisateljev, pesnikov in časnikarjev obiskala sedež narodne fašistične strokovne zveze avtorjev in pisateljev, prav tako pa tudi zvezo umetnikov in skladateljev. Ob obisku 60 bili navzoči zvezni predsednik narodni svetnik Fornelli di Marzio. tajnik strokovne zveze pisateljev in pesnikov Marinetti in drugi. Gospodarska pogodba med Italija in Slovaško ratificirana Bratislava, 8. nov. lp. Včeraj dopoldne eo bile med zunanjim ministrom Tuko in italijanskim poslanikom izmenjane ratifikacijske listine o trgovski pogodbi med Italijo in Slovaško. Pomanjkanje mleka v Stockholmu Stockholm, 8. nov. AS. Ze več dni traja veliko pomanjkanje mleka v Stockholmu ln to pomanjkanje nikakor ne mara popustiti. Oblasti se silno trudijo, da bi zagotovile prestolnici dovoz mleka. Dnevno ostane mnogo družin, ki imajo tudi otroke, brez mleka. Najbrž bodo morali uvesti karte za mleko. Usmrčena navijalca cen v Španiji Alicante, 8. nov. AS. V Alicanteju so usmrtili dve osebi, ki sta si nabavili čezmerno količino živil in ta živila nato zelo drago prodajali. Z njima je sodelovalo 28 oseb, ki so jima pomagale in so bile obsojene na ječo od 30 let do 6 mesecev. Prvič je bila tokrat uporabljena smrtna kazen proti navij alcem cen živilom. Zanimiva izjava angleškega škofa Rim, 8. nov. lp. Mnogo angleških dnevnikov, med njimi zlasti »Time6«, objavlja poročilo o predavanju, ki ga je imel v klubu »Rotarijcev« Ikof Barles iz Birminghama. List »Dadly Express< pise, da je škof med svojim predavanjem izjavil, da je Italija prva, An- Elija pa druga država, ki znata upravljati kolonije, kof je še dodal: »Glavni angleški očitek drugim narodom, da ne znajo upravljati kolonij, je ta, da ti narodi ne vedo upravljati kolonij ali pa v kolonijah slabo gospodarijo. Toda to je smešno. V vzhodnem delu Sredozemskega morja imamo Ciper, Italijani pa Rodos. Uprava na Rodosu je odločno napredna, uprava na Cipru pa je ostala na neki gotovi točki.« Letalska nesreča na švedskem Stockholm, 8. nov. AS: Letalo proge Helsinki -Stockholm je pri Turkuju padlo v morje. 12 potnikov je priplavalo na obalo, dva člana posadke pa pogrešajo. Maurice Leblanc umrl V Parizu je umrl Maurice Leblanc, znani pisatelj kriminalnih romanov, ki so bili prevedeni tudi v slovenščino. Znan je bilo po vsem svetu zaradi iznajdbe Arssena Lupina, gentleman-skega tatu. Leblanc je umrl v starosti 75 let ZAHVALA. Vsem, ki so mi o priliki prerane smrti mojega dragega, nepozabnega soproga, dobrega očeta, (ista, strica itd., gospoda FRANCA OVNA služitelja splošne bolnišnice izrazili svoje sočustvovanje, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo g. ravnatelju dr. Ferlanu in g. kuratu Slana, gg. ekonomoma, čč. sestram in vsem gg. kolegom. Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem. ki so ga v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Darovalcem cvetja iskrena hvala. Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 12. novembra ob 7 v cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 9. novembra 1941. Globoko žalujoči ostali. Javna dela zimske pomoči v Ljubljani Kot predsednik odbora za zimsko pomoč je j prispevke v blagu je mestni socialni urad razdelil župan dr. Juro Adlešič v četrtek popoldne sklical najpotrebnejšim. zaključno sejo odbora, ki se je je udeležila večina J jj dohodki so prispeli na račun »Zimske po- odbornikov s sodelavci iz mestnega uradniStva Po pozdravu je predsednik dr. Juro Adlešič imel daljše poročilo, iz katerega povzamemo: Županovo poročilo Že prvo zimo 1931/40 je odbor za zimsko pomoč zbral 611.716.40 din prostovoljnih prispevkov, ki 6mo o njih položili in objavili natančen obračun že dne 19. septembra 1940. Z istim dnem smo začeli zbirati prispevke za zimsko pomoč leta 1940/41, vendar pa moram pripomniti, da ta datum ni prekinil podpiranja nezaposlenih niti pobiranja prispevkov. Od 19. septembra 1940 pa do današnjega dne je pa dobrosrčna Ljubljana svojim revežem spet prostovoljno naklonila ter 6o Ljubljančani žrtvovali za namene zimske pomoči 1,141.214.35 din aLi 433.661.45 lir v gotovini in v blagu za 52.841.92 din ali 20.079.93 lir, torej skupaj 1,194.056.27 din ali 453.741.38 lir. Z ostankom prve dobe in z v tem času nabrano vsoto okroglih 434.000 lir smo od srede lanskega septembra pa do današnjega dne izdali za javna dela, ki so jih opravljali podpiranci zimske akcije. 509.123.01 lir. V zadoščenje vam bo, da ste s pridom in usr>ehom sodelovali pri največji socialni akciji, ki jih je doslej priredila mestna občina ljubljanska, 6aj 6mo vse leto zaposljevali in z zaslužkom podpirali povprečno po 120 ljudi na dan in s tem prav znatno olajšali nezaposlenost in bedo v naši občini. Uredili smo grajske Samce in letos preži- Ha} ne bo družine, ki v dolgih zimskih večerih ne bi vseh njenih članov zabavala in učila knjiga ..Slovenčeve knjižnice" ! Samo 5 lir vsaka knjiga. K.dor naroči vso zbirko 24 knjig, bo dobil 25. knjigo zastonj! davamo že tudi grajsko poslopje, omogočili smo vsaj deloma tudi novo ljudsko kopališče v Kole-ziji ter 6 tem pripomogli k zdravju Ljubljane, še posebno bo pa zdravju našega me6ta trajno koristilo novo veliko otroško igrišče v Tivoliju, ki ga bodo zanamci po pravici imenovali »otroški paradiž«. Ljubljano smo olepšali z novimi sprehajališči ter letos napravili krasno pot ob kapelici za Čadom, uredili Cesto na Rožnik od Škrab-čeve do Svetičeve ulice ter z njo v zvezi napravili tudi novo gozdno pot nad mestno vrtnarijo, a mestni vrtnariji 6tno pripravili zemljišče ob Kol-manovem gradu, da 6e bo lahko preselila tja, ko se bo morala umakniti otroškemu paradižu in veseli mladini V6eh 6lojev Ljubljane. Podprli smo pa tudi prizadevanja za preskrbo prebivalstva, 6aj 60 podpiranci zimske akcije obdelovali mestne parcele ter na njih pridelali dosti zelenjave in sočivja za prehrano najbednejših v cukrarni, za onemogle v zavetišču v Japljevi ulici ter za delavstvo in manj premožne sloje v Delavskem dotrwu« Denarni viri * Po tem splošnem obrisu uspehov akcije za Zimsko pomoč ie poročal vodja pisarne za zimsko pomoč Stane Flegar, da je pisarna pričela poslovati 24. septembra 1940 in je odposlala okrog 6000 prošenj za prispevke predvsem mestnim dobaviteljem, trgovcem, obrtnikom, industrijcem, denarnim zavodom, akademskim {»oklicem in zasebnikom. Dne 3. in 4. februarja 1941 je odbor organiziral nabiralni dan s sodelovanjem mestnega uslužbenstva in • skoraj vseh ljubljanskih dobrodelnih organizacij ter je bilo nabranih 120.514 din. Božične m novoletne razglednice 60 prinesle 2.629 din čistega dobička. O božiču in Novem letu 60 ljubljanski kinematografi nabrali 9.112 din, veseli Ljubljančani pri silvestrovanju v javnih lokalih pa 5.745 din. Razne ljubljanske organizacije so priredile 21 prireditev ter prispevale za zimsko pomoč 36.970.55 din, med njimi Avtoklub 11.406 din, kademija Združenja gledaliških igralcev in Ljubljanske filharmonije v operi 7.103 din, predstava v Narodnem gledališču 4.896.05 din, akademija Zveze fantovskih odsekov 3.000 din, drsalna prireditev SK Ilirije 2.820 din, predstava Šentjakobskega gledališkega odra 2.258 din, dirkalna tekma z motorji Žel. SK Moto-Hermes 1.000 din, a nadaljnji prispevki so manjši. Posebej je pa mastna občina ljubljanska z brezplačnim sodelovanjem pevskega zbora Glasbene Matice priredila spominski koncert ob smrti častnega meščana dr. Antona Korošca, ko je bil izvajan Verdijev Requiem ter je či6ti dohodek prinesel 16.717.50 dinarjev. Pohvalno moramo omeniti, da se je posebno odlikovalo Združenje trgovcev v Ljubljani, ki je s svojimi večkratnimi apeli med 6vojim članstvom mnogo pripomoglo k lepemu usj>ehu akcije. Mnogo trgovcev in tudi nekaj zasebnikov je pa prispevalo obleko, obutev, živila in tudi kurivo. Vse moči« v Poštno hranilnico in v Mestno hranilnico ljubljansko in sicer: Poštno hranilnico din 550.805.37 Mestno hranilnico ljubljansko » 590.408.98 Prispevki v blagu znašajo Skupni dohodki v letu 1941/41 din 1,141.214.35 52.841.35 din 1,194.056.27 ali lir 453.741.38 Stanje gotovine s 1. novembrom t. 1. je naslednje: 1. V mestni blagajni L 14.450.74 2. V Poštni hranilnici « 19.977.95 3. V Mestni hranilnici ljubljanski « 404.31 Današnja gotovina 6kupaj L 34.833.— 6 katero razpolaga še akcijski odbor iz akcije v letu 1940/41. Nedosegljivi znesek v Poštni hranilnici je založila mestna blagajna, da odbor razpolaga z vso vsoto. Kaj se je zgradilo s tem denarjem Ko je bil obračun brez ugovorov odobren, se je predsednik zahvalil Stanetu Flegarju za vzorno m vestno vodstvo pisarne, nato je pa podal besedo vodji javnih del s podpirainci zimske akcije, mestnemu inženirju Milanu Gjudu, ki je poročal z vsemi podrobnostmi in natančnimi številkami, kaT posnemamo samo prav na kratko: Poslovno leto je po sklepu odbora trajalo od 1. septembra 1940. do 30. oktobra 1941. ko je tehnični oddelek po odobritvi odbora izvedel naslednja javna dela: .... 1. Grajske šance. Dodelana je bila pot okrog utrdb in pobočje »Na zračnem«, namenjeno za otroško igrišče. V6a dela so vrtnarsko urejena 6ku- • • . t-v _ i __ •__: x„i _ x _ 1 no o tembra 1940. do julija 1941. znašali 70.992.83 L, od tega dne dalje so bile pa mezde izplačevane iz podpore Visokega Komisarja, Nj. Ekscelence Emilia Graziolija. 2. Zvezda. Jeseni 1940 je bilo treba posekati kostanje in zemljišče primerno izravnati. V ta namen je bilo prevožene okrog 600 kub. m. zemlje. Urejene 60 bile nove zelenice, spomladi je bilo pa končano podiranje kostanjev in napravljen kavarniški vrt. Ve6 kostanjev les je mestni socialni urad razdelil najbednejšim. Zaposlitev je trajala od 21. septembra do 13. decembra 1940 in od 8. marca do 22. maja 1941 ter so mezdni stroški znašali 18.591.% L. 3. Regulacija Gallusovega nabrežja, kjer so bili stari kostanji zamenjani z novim drevjem in je bilo izravnano kadunjasto vozišče ter je delo trajalo od 19. septembra do 29. novembra z mezdnimi stroški 1.979.04 L. 4. Regulacija Ambroževega trga je bila v glavnem končana že lansko jx>mlad, jx>zneje 60 bile pa še položene okolici primerne betonske stopnice ter je delo trajalo od 2. novembra do 29. novembra 1940. Pomagali 60 tudi delavci zimske akcije, ter zaslužili 576.08 L. 5. Na Dolenjski cesti je bilo odstranjenih 83 košatih kostanjev, ker so delali vlago na cesti in hodniku. Razžagani les so dobile najbednejše družine. Delo je trajalo od 7. decembra 1940. do 7. februarja t. 1. ter 60 fKKlpiranci zaslužili 10.937.16 L. 6. V kopališču Kolezija je bilo mogoče v večjem številu zaposliti delavstvo tudi fjozimi pri kopanju globokih bazenov ter se je delo pričelo 13. decembra 1940, zaradi mraza in vojnih razmer je bilo pa prekinjeno že 18. aprila t. 1. ter so podpiranci zaslužili 49.031.68 L. 7. Za otroško igrišče v Tivoliju bo treba izkopati in prepeljati velike množine zemlje ter 6e je delo pričelo 22. februarja t. 1. in je bila velika terasa ob ribniku v grobem izravnana do 31. oktobra t. 1., ko je bilo prepeljanih okrog 7.000 kub. m. zemlje. Do 11. julija t. 1. je bilo izplačanih 27.462.22 L mezd, dalje do 31. oktobra t. 1. pa iz podpore Visokega Komisarja. 8. Na Bleiweisovi cesti so podpiranci odstranili nekaj starih dreves, delali 6o od 21. decembra 1940. do 3. januarja t. 1. in zaslužili 2.188.80 L. 9. Tudi na Celovški cesti ob velesejmu so bili podrti stari kostanji ter razdeljeni najbednejšim. Za delo od 4. januarja do 7. marca t. 1. je bilo zaradi izredno opreznega dela izplačanih mezd za 10.492.37 lir. 10. Pot oh kapelici za Čadom je bila preložena in učinkovito arhitektonsko urejena ter je delo zaradi zamudnih kamnoseških del trajalo od 11. januarja pa do 17. julija t. 1., ko so podpiranci zaslužili 28.856.06 lir. 11. Pri regulaciji Ceste na Roinik so bili podpiranci zimske akcije zaposleni od 8. februarja do 31. oktobra t. 1., kjer je bilo narejenega tudi 374 m novega kanala. 12. Hkrati s Cesto na Rožnik je bila pa na-1 rejena tudi sprehajalna pot nad mestno vrtnarijo Novi prispevki in odtegljaji Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine Po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 120, se od f. XI. 1941 dalje zvišajo prispevki za Pokrajinsko delavsko zvezo od dosedanjega 0.3 na 0.7. Zato je od 1. XI. 1941 dalje dovoljeno odtegniti od delavskih plač sledeče zaokrožene zneske: A. Za osebe, ki so obvezno zavarovane za onemoglost, starost in smrt: Mezdni razredi: o I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. na dan lir Za mezdni razred z oznako O, niso dovolje ni nobeni odtegljaji Celotna tabela o prispev kih in dovoljenih odtegljajih bo objavljena v prihodnji številki »Delavskega zavarovanja. ter so bili podpiranci zimske akcije zaposleni od 8. marca do 18. septembra t. 1., zaslužili so pa pri Cesti na Rožnik in pri tej gozdni poti skupaj 137.820.74 lir, vendar je pa dobila zimska akcija od cestnega odseka, cestnega nadzorstva in od socialnega fonda povrnjenih 20.809.68 lir. 13. Črtomirovo ulico ob nekdanji orožniški šoli so tudi pomagali razširjati podpiranci zimske akcije od 15. februarja do 14. marca t. 1. ter so zaslužili 4445.05 lir. 14. Pri restavriranju grajskega poslopja in gradbenih delih za restavracijo so delali podpiranci od 2. februarja t 1. do 11. julija ter zaslužili v tem času 42.236.79 lir, od tega dne dalje imajo pa zaslužek iz podpore Visokega komisarja. 15. Zemljišče ob Kollmanovem gradu so podpiranci zimske akcije pripravili za preselitev mestne drevesnice iz mestne vrtnarije ter delali od 15. februarja do 19. junija t. 1. in zaslužili na mezdah 22.701.20 lir. 16. Pri delavski koloniji ▼ Mestnem logu so >odpiranci zimske akcije pomagali urediti vrtove n razširiti jarek za odtok vode, posuli so pa tudi hodnike okrog hišic ter delali od 15. marca do 4. septembra t. 1. in zaslužili 12.339.78 lir. 17. Naposled so pa podpiranci zimske akcije na mestnih zemljiščih pridelovali povrtnino za prehrano revnih in delavstva v cukrarni, v zavodu za onemogle in v Delavskem domu ter obdelovali zemljo od 1. marca do 17. julija t. 1. in zaslužili 16.149.66 lir. Pri vseh 17 naštetih delih so imeli torej podpiranci zimske pomoči 456.791.43 lir zaslužka. V glavnem so vsa ta dela končana, razen otroškega igrišča v Tivoliju, grajskega poslopja in malenkostnih del na Cesti na Rožnik. Pri grajskem poslopju podpiranci zimske akcije še vedno delajo njenimi sredstvi od 1. novembra dalje. Seveda so pa morali biti tudi podpiranci zimske akcije zavarovani pri bolniški blagajni, kar je veljalo 24.814.49 lir. Nakupiti jim je bilo treba tudi nekaj najpotrebnejšega orodja ter so znašali stroški 8517.09 lir. Februarja meseca so pa zaslužili tudi s kidanjem snega 19.000 lir, tako da skupni izdatki za mezde, bolniško blagajno in materialne izdatke znašajo 509.123.01 lir. Od te velike vsote pa moramo odšteti prej omenjeni vrnjeni znesek 20.809.68 lir, kar pa nikakor ne zmanjša zaslužka. Pri tem pa moramo še posebej podčrtati, da so bile pri vseh naštetih delih plačane vse vožnje in vse raznovrstno gradivo iz kreditov mestne občine, samo mezde je plačevala zimska akcija. Pri delih 60 bili zaposleni izključno samo najpotrebnejši, predvsem pa najpotrebnejši družinski očetje zlasti z velikimi družinami, a pripadali 60 rajrazličnejšim poklicem. Na dan je bilo povprečno zaj>oslenih po 120 ljudi, ki drugje niso mogli dobiti zaslužka. S pohvalo je pa treba omeniti, da vse leto ni bilo nikakih 6f>orov, ki bi ovirali dela, pač je bilo pa delavstvo mnogo bolj disciplinirano m delavoljno kot prejšnja leta in s tem je dosežen tudi glavni namen človekoljubne zimske akcije, ki jc obvarovala delavstvo pred postopanjem in bedo. Podpiranci so res dobri delavci in vsega priporočila vredni za sprejem v službo z boljšim in trajnim zaslužkom. Županova zahvala IJeveda je bilo tudi to poročilo brez ugovorov in 6 pohvalo odobreno, na kar je župan dr. Juro Adlešič zaključil akcijo za zimsko pomoč z naslednjimi besedami: »S tem je v glavnem zaključena naša naloga pri tem pomenljivem delu za zimsko pomoč mestnim revežem ljubljanskim. Zaključujem jo pa s hvaležnim srcem prav vsem, ki so kakor koli pomagali, predvsem pa Vam, gospodje odborniki, ter našim marljivim pomočnikom iz vrst mestnega uradništva. V imenu mesta Ljubljane izrekam najtoplejšo zahvalo vsemu iinpozantnemu številu do- Iz razvalin - novo živlien;e Spet in spet se ponavlja vprašanje, zakaj da Bog dopusti vojno. Zakaj jo dopusti? L določenim dobrim namenom. Če je vojna vedno krivična, bi je tudi ljudje ne smeli in ne mogli sprožiti. Pa jo sprožijo tokrat, kadar upajo z njo doseči nekaj boljšega. Vojna je res zlo, vendar utegne služiti višjemu namenu, ki nesrečo odtehta. Če bi vprašali rimski kristjani, zakaj je Bog dopustil krvave navale barbarskih narodov, bi bili tudi v zadregi za odgovor. Pa nam pove zgodovina, da je iz razvalin zrastel nov svet. Človeštvo piše zgodovino, ki je prepolna grozot. Med grozotami pa je tudi obilo srčne pl "menitosti, ki so cvet duha: velike ideje, ki iz ruševin dvigajo narode. Če je res, da so davni predniki živeli po drevju, je tudi res, da so prišli z njih. Če so živeli po jamah, so jih tudi zapustili. Po tisti dobi pa je ustvaril človeški duh Panteon, veliko kartuzijo, cerkev sv. Petra, stotine umotvorov duha in plemenite socialne ustanove. Človštvo se presnavlja stopnjema. Vojna je okrutna stvar. Ali ni potrebna? Pa je neizbežna, kot vidimo, in mogoče le gremo v dobo, ko je ne bo več treba. V 7.ačetku znamenite staroindijske knjige beremo o mladem knezu, ki okleva, ali bi šel v boj ali ne. Kliče nebo na pomoč. Prikaže se mu bog in mu reče: »Tvoja vojna je pravična. Izpolni svojo dolžnost.« — Kaj pa tisti, ki bodo padli?« — »Vsakemu je določeno umreti: kdor umrje v izpolnjevanju dolžnosti, bo srečen. Nesre&^n pa je nepravični in strahopetec.« Zares je srečen tisti, ki izpolnjuje svoje dolžnosti. Tudi katekizem govori o tem. Kdor o tem zdvaja, ne veruje več v Boga. In vendar: Zakaj Bog dopušča vojno? Pod vlado Boga pride vedno tisto, kar je prav, do svojega srečnega konca. Pravičnemu sreča n,? more ubežati. V božjem vesoljstvu pride čednost vedno do veselja, saj plove naš čolnič vedno navzdol, vedno proti morju. Res je, da so ovinki, da so brzice in slapovi in nevarni vrtinci in valovi. To je potem trpljenje. Ali ne v"rja; mete, da je sreča združljiva s trpljenjem? Saj sreča ni v tem. da je kdo zakopan v udobnosti. Sreča je le v ravnodušnosti med zapletki, skozi katere vodi zanesljiva pot zadoščenja. Trpljenje ni večno, zato tudi ni nesreča. Trpljenje je pot do sreče. Vse trpljenje je prehodno, a tudi naše veselje je le bežno. Veliko je nesorazmerja med kratkimi dn?vi, kj jih živimo, in med silno večnostjo, kamor naši dnevi teko. Vsako trpljenje mine. Ne preide pa sad trpljenja. Kdor tako preudarja smisel in nesmisel vojne, ne bo obtoževal božje Previdnosti. Vojne so operacije, ki jih večni Bog dopušča, kot so potrebne operacije na bolnem telesu. brotnikov, ki 60 prispevali za zimsko pomoč ljubljanskim revežem, prav tako pa tudi vsem članom in članicam naših humanitarnih in karitativnih društev, ki so v okrilju Vrhovnega socialnega sveta tudi nam vedno z zgledno požrtvovalnostjo pomagali do tako krasnega uspeha. Našo akcijo za zimsko pomoč vsem ljubljanskim revežem in vsem f>odf>ore potrebnim, ki 6o iskali in še iščejo v dobrosrčni Ljubljani pomoči, obenem zaključujem tudi s trdnim upanjem, da bo letošnja akcija rodila še lepše uspehe. Letos bo namreč to akcijo osnoval sam Visoki Komisar, Nj. Ekscelenca Emilio Grazioli, ki je ob vsaki priliki pokazal veliko naklonjenost Ljubljani, v našem smislu j>a predvsem tudi nezaposlenim ter jim naklonil 200.000 L, ko so naša sredstva šla h koncu. Njegovo vodstvo je najzanesljivejše jamstvo za še lep>še usj>ehe. Zato pa že danes prosim vso našo javnost, naj podpre zimsko akcijo pod vodstvom Nj. Ekscelence Visokega Komisarja tako kot zahteva sloves zlatega srca Ljubljane.« Iz Hrvatske Novi dekani na hrvatski univerzi. Razen na medicinski in pravni fakulteti so že izvoljeni novi dekani na zagrebški fakulteti. Ti so: na filozofski fakulteti dr. Stjepan Škreb, na veterinarski dr. Lovro Bosnič, na teološki dr. Gjuro Gračanin, na j>oljedelsko-gozdarski dr. Pavao Kvakan in na tehnični fakulteti dr. inž. Franjo Bošnjakovič. Nova poštna centrala v Zagrebu. Šest tednov je mnogo delavcev neumorno popravljalo poslopje zagrebške poštne centrale, ki je bila močno poškodovana. Ta dela so že dokončana, vendar je za Zagreb sedanje jx>slopje poštne centrale premajhno in bodo zato v Krapinski ulici sezidali novo poštno centralo, ki bo stala 25 milijonov kun. Od sedaj naprej bo telefonski promet na Hrvatskem zopet normalen. Nemško šolstvo na Hrvatskem. Prosvetno mi-nistrstio v Zagrebu ie izdalo dopolnilno zakonsko odredbo za izgradnjo nemškega šolstva na Hrvatskem. V prosvetnem ministrstvu je bil ustanovljen posebni oddelek za nemško šolstvo, po državi j>a osem inšpektoratov za ljudske nemške šole in to v Zemunu, Rumi, Vukovarju, Vinkovcih, Osjeku, Našicah, Virovitici in Banji Luki. Dosedanji nemški oddelki pri hrvatskih šolah bodo jiostali samostojni zavodi. Proti nasilnikom. Po Zagrebu so nekaj časa hodili od hiše do hiše razni ljudje in pregledovali zaloge. Mnogim Zagrebčanom so jih odvzeli. Mestno poglavarstvo sedaj opozarja meščane, da so bili to navadni izsiljevalci in da nihče nima pravice pregledovati ali čelo odvzemati zaloge hrane, obleke ali obutve. 1.00 1.20 1.50 1.90 5.80 7.30 8.80 llTo 0.40 050 0.60 0.70 na teden (6 dni) lir 2.20 2.90 3.60 4.40 Za oseb^, ki niso obvezno zavarovane za onemoglost, starost in smrt: Mezdni razredi: I. il iii. iv. v. vi. vii. vin. na dan lir 0.30 0.40 0.50 0.60 0.70 0.90 1.10 1.50 na teden (6 dni) lir 1.70 2.20 2.80 3.40 4.50 5.60 6.70 8.90 »Slovencev koledar« lahko prednaročite in plačate še do vključno 25. nov. 1941 Tega roka ne bomo več podaljševali! Za naročnike naših listov in »Slov. knjižnice« velja le 9 lir in 2 liri za pošiljatvene stroške, skupaj 11 lir. — Za vse druge pa 20 lir. Naročile in plačajte koledar takoj! 7aetAI%nilri f 25, m' z oso "nemn> da bo vsaka druiina v vaši in sosednji £2ISl0pnilVl . fari imela koledar! Sezname naročnikov moramo dobiti vsaj do 27. t. m. Nafvfšle cene na l.ubljanskem živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki kon-sumentov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad Visokemu Komisariatu predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani tudi za prihodnji leden ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII'2 št 1319/1 Visokega Komisariata za Ljubljansko jx>krajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 10. novembra zjutraj do nedelje 16. novembra t. I. zvečer. Najvišje cene, ki je f>o njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Domači krompir na drobno 1.20 L; zeljnale glave na drobno i?jx)d 10 kg 0.60, zeljnate glave na debelo 0.50 L; kislo zelje na drobno 2 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.70 L; repa na debelo 0.50 L; kisla repa 2 L; rdeče zelje 1 L; ohrovt 0.80 L; cvetača 3.20 L; brstni ohrovt 5 L; koleraba 1 L; koleraba do 4 komade na kilogram 1.50 L; rumena koleraba 0.50 L; rdeča pesa 1.50 L; rdeči korenček brez zelenja 2.50 L; rumeno korenje 0.50 L; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.20 L; pe-teršilj 2.50 L; por 3 L; zelena 2.50 L; črna redkev 1.20 L; osnaženi hren 3 L; domača čebula 2 L; šalota 2 L; češenj, 25 glavic na kilogram, 4 L; ctrebljena endivija 3 L, veliki otrebljeni motovileč 6 L; mali otrebljeni motovileč 8 L; mehka špi-nača 2.50 L; trda špinača 1.50 L; liter 6uhih be-zgovih jagod 3 L; liter šipka 2 L; kilogram letošnjega suhega lipovega cvetja 20 L. Domača žlahtna namizna jabolka 3.40 L; domača jabolka I. vrste 3 L; domača jabolka II. vrste 2 L; nagnita, obtol-čena in črviva jabolka za vkuhavanje 1.50 L; domače hruške od 2 do 4 L; domače kutine 3 L; žlahtno domače grozdje 4.50 L; domače grozdje samorodnic (izabela, šmarnica) 3 L; domači kostanj 3 L; Gobe: a) rumeni in rjavi ježek, štorov-ke liter 1 L; b) liter lisičk in večjih zimskih kolo-barmc (mraznic sivk) 1.50 L; c) liter sirovk, možka (jelenovega jezika), žemljevca, ovčjega vimena 2 L; d) liter malih sivk za vlaganje (mraznic) 2.50 L: kilogram mladih čebularjev ali maslenk 3 L; kilogram jurčkov z zaprtim klobukom 10 L; g) kilogram jurčkov z odprtim klobukom 6 L. Kunci žive teže 10 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da V6e te cene velja/o samo za blago, ki je pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 4 na oranžnem papirju. Vse te ali nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blaga itekače Koledar Nedelja, 9. novembra: Marijino varstvo; Teodor, mučenec. Ponedeljek, 10. novembra: Andrej Avelin-ski, spoznavalcc; Nimfa, devica in mučenica; Trifon, mučenec. Torek, 11. novembra: Martin, škof; Mena, mučenica; Veran, škof; Bartolomej, opat. Novi grobovi + Jerica Janežič, žena trgovskega vrtnarja v Mengšu, je umrla v petek na svojem domu v Mengšu. Dosegla je častitljivo starost 80 let. Raj-nica je bila mati o. Petra Janežiča, oskrbnika pokopališča pri Sv. Križu v Ljubljani. Sinu in vsem sorodnikom izrekamo svoje sožalje. Pogreb bo v nedeljo ob 9 dopoldne na pokopališče v Mengšu. Naj [>očiva v miru! Rdeči križ sporoča Pošto naj dvignejo na Tyrševi 11-1.: Bavdek Slojan, Marijanišče, dr. Borštnik Vladimir, Božič 1'epica, Albanska '27-1, Cerar Danica, Streliška, čertalič Ante, Zavrti 4, Čuk Tončka pri Kozina, Tyrševa, inž. Maks Dekleva, banska uprava, Demšar I., Sv. Petra, »Dobrota«, zavarovalna družba, Drčar Cirila pri dr. Perko, Vodmatova, »Dunav« zavar. družba, Gagel Gusti, Pred škofijo, Gec Marija, Gosposvetska 4. Golob Franc inž., Zaloška 2, Gregorc Metod, kurilnica na kolodvoru, cand, inž. Pavle Hafner, Hergouth Sonja, Tavčarjev zavod, Jemec Janko, vas Rašica 46, dr. Kos Dana, Gledališka 14, Kovač Mici, Ravnikarjeva 10, Krašek Avgust, Cukrarna, Krivokotov Meri, Mestni trg, dr. Lapajne Stanko, Gosposvetska, inž. Lavrenčič Zora, Lazar, plelilnica, Rimska cesta, Logar Viktor, tobačna tovarna, Majcen Mihael, univerza, dr. Mihalič Boris, sodišče, Markič Mica, sod. uradnica, Matjašič Miroslav, svetnik direkcije ppt., Nahtigal Majda, Zg. Šiška, Nanut Pepca, Vzajemna pos., Novak Janko, Povšetova 33-a, Novak France, mlekarna pasaže, Poulič Majda, Škofja 12-11, Pen-ko Josip, direkcij pošte, Perko Alenka, drž. bolnišnica, inž. Pip, magistrat, Pučko Franjo, vzgaja-lišče, Moste, Ramšak Marica, Mariborska 114, Rant Terezija, Pokopališka, Robič Franček, akad. kolegij, Rozman Maksirn, profesor, Rudolf Mimi od. Sep, dr. Seliškar Albin, univ. prof.. Sokova Lenči, Bolgarska c., Spindler Martin, pomočnik fin. pov. v p., Starec Berti, Galetova, Stupica Truda, Aleksandrova, Šah Maks, univerza, Schauta Pauly, Dukičev blok. Švigolj Jože, Pleteršnikova 16, Tar-man Gena pri Debeljak, Udir Tone, OUZD Urbane Feliks, Verli Adela pri g. Bohu, Vodopivec Josipina, Pot na Drenikov vrh 12, Zajec Dragica pri g. Kump, Zamejič Ema, Zarnikova 1. Dokumente oz. pakete naj dvignejo: Pregl Ivo, Kotnikova 17, Godnik Ana, Belgrad, Suvobor-ska 18 ali znanci, ki so ji poslali zavitek v Belgrad, Gregorič Stevan, Sv. Petra 56, Kobi Nada, Podpeč-Preserje, Leskovar Olga, Poštna hranilnica, Makuc Vlasta, Gregorčičeva 30, Skrlj Jože, Fužine 2, dr. Trampuž Vlado, Tavčarjeva 6. Kdor je j>oizvedoval po Antonu Zgalinu, naj se javi v tajništvu. Naj se javijo svojci spodaj navedenih vojnih ujetnikov: Perše Venceslav, Eržen Ignac, Fele Luka, Penič Maks, Smuk Rudolf, Vidner Jože, Deu-tseher Anton, Vorša Jakob, Blatnik Jože, Bizjak Mihael. Dalje v raznih zadevah; Zupančič Matija, Poljanska 15-V-I, Janežič Milan, dijak 3. drž., Sre-bot Mici, Srbska 7, Mrdavšič Aleš, Vidmar Franc; po šolska spričevala: Mravijak Peter, Mravljak Anton, Kuhar Frančiška, Mravljak Marija, Furlan Marija, Primar Alojz. Rdečemu križu so darovali: Kraljič Jože 50 lir, neimenovani 50 lir, tvrdka »Platno« 100 lir, dr. Milan Vidmar, vseuč. prof. namesto venca na grob ge. Killer Marije 100 lir. Vsem darovalcem najiskrenejša hvala 1 žima: MEHANIČNA PREDILNICA Uvoz Buroffatov I. JAGER, Sv. Petra cesla 17-Fužine — Na realni gimnaziji v Kočevju bo začetna služba božja v četrtek 13. novembra ob 9. Vse dijaštvo je dolžno, da se službe božje udeleži. Istega dne se bo razglasil razpored pouka, ki se bo začel naslednjega dne, v petek 14. novembra. — Ravnateljstvo. — Uradne ure na poštah. Z 10. novembrom bodo vse pošte z deljenimi uradnimi urami ob delavnikih odprte za promet s strankami od 9 do 13 in od 15 do 18, one z nedeljskimi uradnimi urami pa od 8 do 20 — Vse osebe, ki so spremenile svoje bivališče in imajo veljavne zavarovalne življenjske police pri Assicurazioni Generali, pozivamo, cla čimprej javijo svoj današnji naslov najbližjemu društvenemu poverjeniku ali naravnost na naslov Assicurazioni Generali v Trstu, generalni zastopnik Ljubljana, Sv. Petra c. 2-1. — Hitro se je vreme spremenilo. V petek zjutraj temperatura za 2 stopinji pod ničlo, v soboto nasprotno za 2.9 C nad ničlo. V petek je bila tudi razmeroma visoka dnevna toplota, ko je bila v četrtek le 3 stopinje nad ničlo, je bila v petek najvišja 7 stopinj nad ničlo. V petek je bil zaznamovan primeren dvig barometra, v soboto padec in je bilo stanje 761.9 mm. V soboto zgodaj je začelo celo počasi rositi. Ljubljanica je zelo upadla. Sneg je močno skopnel, tako da je za silo mogoče po njivah spravljati repo in druge pridelke domov. — Dobrega gospoda prosi reven dijak še-stošolec za kakršno koli ponošeno obleko ali obutev. Darove sprejema uprava »Slovenca« pod »llcveu dijak«. Gotovo so zimski večeri, ki so nastopili, zares dolgi. Na'lepše bo-te izpolndi čas teb vtčerov, če boste brali — V počastitev spomina f dr. Joža Bohinjca je kegljaški klub »Tonček« podaril 100 lir za Proituberkulozno ligo. — V isti namen je industrijalec g. Anton llojina tudi daroval 100 lir. — Prijateljem jaslic — lep dar. Dne 22. t. m. izide okrog sto strani obsegajoča knjižica »Delajmo jaslice«, ki jo je spisal prnl. Niko Kuret. — Slovenci še nimamo dela, v katerem bi bilo duhovno bogastvo in poezija jaslic tako izčrpno zajeta. Preglednemu zgodovinskemu orisu slede globoka, a izredno živahno podana razmišljanja o vsem, kar nam naj jaslice so in bodo, zlasti v teh časih. Klene in lepe adventne misli, ki bodo v vsakem čitatelju vzbujale pravo adventno ubranost. Meditacijo pa naj poživi delo. Zato daje pisatelj v obširnem drugem delu knjižice podrobna navodila, kako naj si v adventu sami gradimo jaslice čim ceneje, čim lepše in čim bolj domače, da bomo tudi mi ob njih doživljali tisto pristno religiozno veselje naših prednikov, ki ga tako živo opisujeta Trdina in Erjavec. — Da bi pa vsi prijatelje jaslic knjigo čimprej in čim ceneje prejeli, jih vabimo, da jo naroče vnaprej z dopisnico, ki jo pošljejo na naslov založbe »Nova stvar« — Ljubljana. Kdor naroči knjigo do 20. t. m., jo prejme takoj ob izidu na dom za izjemno ceno šestih lir. Ta cena pa velja le za tiste, ki knjižico naroče vnaprej in ki navedeni znesek po dostavljeni položnici čim prej poravnajo. Naš novi podlistek Danes pričnemo priobčevati naš novi podlistek, napeti sodobni detektivski roman Kap jih je zadela... To ie izredno razgibana in zapletena detektivska povest o strahovih na škotskem gradu, kier gospodarit zapored umirajo od kapi, kakor je ugotovila zdravniška znanost, ki pa se pozneje v teku dogajanja dokaže, da imajo vse te navidezno naravne smrti kriminalno ozadje ... Strah na škotskem gradu bi lahko tudi imenovali to povest, ki pa je pisana vsa v sodobni tehniki detektivskih povesti z uporabo znanosti in zapletenosti mednarodnih razbojniških organizacij. Napet detektivski roman, ki vsakega privlačil Zato takoj naročite »SLOVENCA«! Vsaka knjiga le 5 lir. Kdor se naroči na vso zbirko 24 knjig, bo dobil 25. knjigo zastonj. — Darovi ca bolniški sklad Društva slovenskih likovnih umetnikov. Od 8. okt. do 6. nov. je prejelo DSLU za svoj bolniški sklad sledeče darove. Darovali so: 200 lir: Ivan Jelačin, veletrg. v Ljubljani; 50 lir: lekarna Bakarčič, Ana Stro-janšek, trg. z manufakturo; mr. R. Sušnik, lekarnar; dr. J. Volavšek, zdravnik — vsi v Ljubljani. 20 lir: Božo Račič, ravnatelj ZZDO; Ivan Slokan, stavbenik; Fran Štele, univ. prof.; Marija Vehar, strok. učit. v p.; Ign. Žargi, modna trg. — vsi v Ljubljani. 10 lir: Peter Čapek, uradnik; Franc Suher, prof. v p. — oba v Ljubljani. Vsem dobrotnikom izreka DSLU svojo iskreno in toplo zahvalo. — Starši iii vzgojitelji, poskrbite dorašča-jočim fantom knjižico: »Leta, mlada leta«. Cena knjižici (50 cent.!) vas ne more izgovoriti, da ne bi vsaj nekaj storili. Zanimiva vsebina je podana v okviru dijaškega življenja, koristila pa bo prav tako podeželskim fantom! Ne zamudite prilike!! Za tak denar še niste dobili tako lejK) obdelanih mladostnih problemov! Zavedajmo se vendar odgovornosti, pomagati v človeka vredno življenje našim doraščajočim fantom. Naj pride ta knjižica v roke vsakega mladostnika!! Ljubljana 1 Druga vnanja Marijina kongregacija pri uršulinkah v Ljubljani ima danes ob 14 shod. Pridite vse I Voditelj. 1 Akademska služba božja pri oo. frančiškanih se spet začne danes, 9. t. m. ob 11. Najprej bo ob 11 kratek nagover, nato pa sv. maša. 1 Sv. maša zadušnica za t drž. svetnika Ivana Skarja. škarja Ivana 6poroča, da 6e bo brala maša zadušnica za njenega blagopokojnega moža Ivana Skarja, državnega svetnika, ki je umrl 29. junija v Belgradu v ponedeljek dne 10. t. m. ob 8 zjutraj v Križankah, Napoleonov trg. 1 Vodstvo po razstavi kiparja Zdenka Kalina in slikarja Maksima Sedeja bo imel danes v nedeljo ob 11 v Jakopičevem paviljonu g. profesor Saša Šantel. Razstava je deležna s strani občinstva velike pozornosti, ter je dobro obiskana, odkupljenih je tudi več del, po eno delo od vsakega raz6tavljalca pa je za svojo zbirko odkupila Narodna galerija. Ker je razstava odprta le še malo dni, opozarjamo umetnc»t ljubeče občinstvo naj 6i jo čim prej ogleda. 1 Vsesvetska dobrodelna akcija vabi na plenarno sejo Vrhovnega soc. sveta mesta Ljubljane, ki bo v i>onedeljek, dne 10. novembra 1941 ob 17 v sejni dvorani mestnega poglavarstva. Dnevni red: 1. Poročilo o uspehu vsesvetske dobrodelne akcije. 2. Slučajnosti. 1 Vpis na začasni oddelek Višje pedagoške šole v Ljubljani. Dekanat filozofske fakultete opozarja slušatelje, ki so se priglasili za vpis na začasni oddelek Višje pedagoške šole v Ljubljani, da je rok za inskripcijo do 20. novembra 1941. Ker so se predavanja že pričela, naj se takoj vpišejo. Gospod Strehovec Franc pa naj pride takoj polagat letni izpit. 1 Namesto venca na grob g. Ivana Samca je daroval zobozdravnik g. dr. Milan Perko Kolodvorskemu misijonu 100 lir. Za ta velikodušni dar se Kolodvorski misijon gospodu darovalcu iskreno zahvaljuje. 1 V Ljubljani so nmrli od 31. nkt. do 6. nov.: Inž. Janda Frančišek, 84 let, rbdniški inž. v p., Cesta 29. oktobra 17; Jesih Frančiška roj. Bricelj, vd. Vrtačnik, 70 let, žena invalida. Tesarska 3; Čeme Pavla. 57 let, uradnica drž. žel. v p., Tabor št. 6; Teršan Gvido, 39 let, akademski slikar, Ljutomer; Košir Janko. 78 let, vil. rač. sv. v p., Bicivveisova 16; Markic Marijana, 80 let, vdova sluge, Japljeva 2; Kaplan Jožef, 59 let, čevljarski ■ mojster, Vidovdanska 9; Kump Berta, 46 let, žena kmetovalca, llršua sela 58, obč. Toplice pri Novem mestu; Megušar Hermina Marija, rojena Goslar, 67 let, učiteljica v p., Rožna dolina c. V-4; Prek Jakob, 86 let, vpok. tob. tov., Tržaška 50; Oven Franc, 64 let, služitelj spi. bolnišnice, Cankarjeva 14; Bračič Ivan, 73 let, pregldenik fin. kontrole v p., Draga 43; Samec Ivan, 75 let, vele-trgovec, Mestni trg 21; dr. PikuŠ Janko. 57 let, odvetnik, Rožna dolina c. XV-34. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Verovšek Jurij, 3 dni, sin trgovca, Tyrševa 16; Lapajne Vladimir, 47 let, prof. I. drž. real. gimn., Tržaška 7; Šibenik Jožef, 54 let, podvlakovodja drž. žel., Triglavska 4; Colarič Jožica, 41 let, zasebnica, Ljubljana; Schar-lach Hedvika, 25 let, hči plač. natakarja, Mestni trg 3; Majcen Mirko, 31 let, sodni uradnik, Žu-žemberg 145; Grampovfnik Ivana, 65 let, zasebnica, Verd 27 pri Vrhniki. 1 Namesto cvetja na grob ge. Minke Megušar daruje Učitelj, odboru za soc. [>omoč 100 lir Magda Slerletova, soproga kasacijskega sodnika v p. — Odbor se ji najlepše zahvaljuje. 1 Namesto venca na grob g. Slavka Delkina, viš. pošt. kontr., je bilo zbranih po g. Ostanku 100 lir za Učiteljski odbor za soc. pomoč. Odbor se darovalcem toplo zahvaljuje. 1 Borci Kristusa Kralja imajo danes ob 5 sestanek tam, kjer zadnjič. 1 Seznani naknadnega posebnega dodatka za obrate po čl. 53 a zakona o neposrednih davkih, prav tako pa tudi seznam osnov davčnih zavezancev s Trate je razgrnjen do vštetega 20. t. m. med uradnimi urami v sobi vratarja v pritličju leve hiše mestnega magistrata. 1 Predavanje v novodobnih plinskih štedilnikih. V ponedeljek ob 16 bo predavala zastopnica milanske tvrdke »Triplex< o prednosti novodobnih plinskih štedilnikov in kuhalnikov v razstavnem prostoru Mestne plinarne pri trimosjovju. O kvaliteti jedil, pripravljenih na plinu, se bodo gosjK>dinje same prepričale. Vsi, ki se zanimajo za pripravo jedil s plinom, ki je gotovo najcenejše kurilno sredstvo, vljudno vabljeni 1 1 Tečaj za električno in avtogensko varjenje (popoldanski od 14 do 18) se bo pričel v torek, dne 18. novembra, v šolski varilnioi tehniške srednje šole v Ljubljani in bo trajal 8 dni. Prijave sprejema do 17. novembra šolska uprava. 1 Knjigarna Kleinmayr Bamherg, Miklošičeva c. 16, dobavlja redno in hitro domače in inozemske knjige, časopise, muzikalije itd. 1 Pevski zbor Glasbene Matice: vaja moškega zbora v ponedeljek ob 7 doma, mešanega zbora v torek ob 6.20 v Operi in v četrtek doma. Odbor. 1 Rokodelski oder priredi danes ob 5 »zabavni večer«. Na sporedu je veseloigra: »Fest fant«, »Slavni dirigent«, »veseli kvartet«, »razbito ogledalo«, naša stara znanca »Tinček in Tonček« in drugo. Predprodaja od 10—12 in eno uro pred predstavo v pisarni Rokodelskega doma, Petrar-kova 12, I. nadstr. Občinstvo opozarjamo, naj se predstave danes udeleži, ker se prihodnjo nedeljo ne bo ponavljala. 1 Nekatere posestne spremembe. V zemljiški knjigi je bilo v tem.tednu zaznamovanih več kupnih pogodb. Nepremičnine so med drugimi prodali: Ivan Čepon, posestnik v Babni gorici Alojziju Mrkunu, pasarskemu pomočniku v Ljubljani, stanujočemu v Pijavi gorici in njegovi soprogi ter njegovima dvema otrokoma nepremičnino vi. št 832 k. o. Rudnik (hiša št. 15 v Babni gorici in vrt) za 19.000 lir. Ivana Dimnikova, posestnica v Ljubljani, Jarška cesta je prodala Stanku Grčarju, zasebniku v Ljubljani, Gasilska cesta št. 15 nepremičnino vi. št. 463 k. o. Brinje, obstoječo iz parcele št. 657-2 njiva v izmeri 1293 kv. m in na njej še ne dozidane hiše za 140.000 lir. Anton baron Codelli, graščak na Kodeljevem je prodal Pavlu Poglajenu, Ljubljana, Zadružna ulica št. 1. in Mihaeli Lesarjevi, Ljubljana, Zaloška cesta 35, vsakemu do polovice parcelo št. 179-52 k. o. Ud-mat v izmeri 686 kv. m za 15.200 lir. Kregar Karel, posestnik v Ljubljani, Medvedova ulica št. 8 je prodal Franu Kalčiču, trgovcu Ljubljana, Metelkova ul. 5 parcelo št. 64-3 k. o. Petersko predmestje II. del za 60.448.50 lir. 1 Rektor Anton Trost je naše gore list, ki je študiral poleg gimnazije v Ljubljani tudi klavir na šoli Glasbene Matice kot izredno nadarjen gojenec, kar so v polni meri dokazali njegovi nastopi na javnih produkcijah šole Glasbene Matice. Klavirske študije je dovršil na dunajski glasbeni akademiji ter se nato vrnil v Ljubljano kot učitelj Glasbene Matice. V tem času je tudi spremljal znanega violinista Zlatka Balokoviča na njegovih prvih umetniških turnejah po inozemstvu. Na teh Balokovičevih koncertih je nastopal tudi kot solist. Nato se je stalno naselil na Dunaju, kjer je bil zelo upoštevan pedagog in pianist s stalnimi umetniškimi nastopi. Zveze z domovino ni izgubil nikdar, stalno je prirejal koncerte v naših krajih, dokler se ni zopet vrnil leta 1940 v Ljubljano, ko je bil imenovan rednim profesorjem in prvim rektorjem naše Glasbene akademije. Pianist Anton Trost je velik' umetnik klavirske igre z izredno bogatim sporedom. Njegova tehnika je na višku, prav tako pa tudi njegova izrazna zmožnost, ki nam podaja dela najrazličnejših avtorjev v dovršeni interpretaciji. To bo dokazal tudi na svojem koncertu, ki bo jutri v ponedeljek, dne 10. novembra ob pol 7 zvečer v veliki filharmonični dvorani. Gledališče Drama: Nedelja, 9. nov.: »Nocoj bomo improvizirali«. .Izven. Globoko znižane cene. Začetek ob 17.30. — Ponedeljek: Zaprto. — Torek, 11.: »Hamlet«. Red Torek. Začetek ob 17. Opera: Nedelja, 9. nov.: »Princeska in zmaj«. Mladinska predstava. Globoko znižane cene. Začetek ob 10. — »Netopir«. Izven. Znižane cene. Začetek ob 17. — Ponedeljek: Zaprto. — Torek: Zaprlo. t Radio Ljubljana Nedelja, 9. novembra: 8 Napoved časa. radijska poročila v slovenščini. — 8.15 Radijska poročila. — 8.30 Organistični koncert, prenos iz bazilike Carmine Maggiore iz Napolija. — 11 Prenos pete maše iz bazilike Carmine Maggiore v Napoliju. — 12 Branje in razlaga evangelija v italijanščini (F. G. Marino). — 12.15 Branje in razlaga evangelija v slovenščini (p. G. Sekovanič). — 12.35 Koncert klasičnega tria. 13 Napoved časa. Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Olvoroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Na sejmu pesmi, orkester pod vodstvom Angelinija. — 14 Radijska poročila — 14.15 Orkester EIARja pod vodstvom D. M. Šijanca. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Pahor Robert: Važnost živilskih surovin v gospodarstvu. Predavanje v slovenščini. — 17.35 Koncert kvarteta Jožek. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. 19.45 Pisana glasba — 20 Napoved.časa. Radijska poročila. — 20.20 Komcntnr k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20 35 Simfonični in vokalni koncert |x>d vodstvom Vittoria Ouifa. 21.15 Pogovor v slovenščini. — 21.:5 Bleščeča H Predstave ob 16 in 18.15, ob nedeljah In pra-inltrtti pa ob 10.30, 14.30. 16.30 in 18.30 i'"ilin v uaravuih narvoh Pustolovščina lady X Sltajnu komedija rom.nt. pustoio večin — FIlm smeha. zabave in razvedrila Merle Obernn, Ijaurenre Ollver _KINO UNION - TEL. 28-»«_ L)v» največja umetnika filmskega platna CONTOHITA MONTENEORO In AMAPEO NA '.Z Alti v odlični moderni veselogri Mož lz romana _KINO MATICA - TEL. 22-4«_ Zauavna filmska komedija Paradiž v dvoje Glasba petje, balet in razkošne revije. PATlUOIA 15LLIS, JACK HULBERT K1IMO ST.OOA - TEU 27-30 Pesem ves lih mladih dni. prve l.iuDezni ln stu-dentovnkih pustolovščin Zbogom, mlada leta Maria D, n s, Adriano Rimoidl NaJhoijSa filmska veseloigra sezone Boris ICarloff v talinotvpnem filmu D i ti smrti Predstave: vnak delavnik od 18 do 2P.30 ob nedelh 'h 14 30 in 17 KINO KODELJEVO tel. 41-94 glasba pod vodstvom Arlandija. — 21.55 Pihalni orkester pod vodstvom Storacija. — 22.25 Pisana glasba pod vodstvom Prata. — 22.45 Radijska poročila. Ponedeljek, 10. novembra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Slovenska glasba. Vmes ob 8 napoved časa. — 8.15 Radijska ■poročila. — 12.15 Sekstet Jandoli. — 12.35 Koncert pianista Marjana Lipovška. — 13 Napoved časa. Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17 Filmska glasba, orkester pod vodstvom Angelinija. — 14 Radijska poročila. — 1415 Orkester EIARja pod vodstvom D. M. šijanca. 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert komornega ljubljanskega tria. — 19 »Parliamo 1'italiano«, prof dr. Stanko Leben. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Operetna glasba. — 20 Napoved časa. Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Simfonično-vokalni koncert pod vodstvom Berettonija. — 21.40 Ra-bagliati poje. — 22 Orkester EIARja pod vodstvom D. M. Šijanca. — 22.45 Radijska poročila. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Leustek, Resi jeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 48; v ponedeljek: dr, Piccoli. Tyrševa c, 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška c. 47. Poizvedovanja Izgubljena je bila pred mesecem dni dam-ska ročna torbica z dokumenti. Pošten najditelj se prosi, da jo odda proti nagradi v uprav-ništvu »Slovenca«. Pred nekaj tedni je zgubila ali kje pozabila deklica temnoplav dežnik z rumeno bordurico. Pošten najditelj naj ga odda proti primerni nagradi na uršulinski notranji porti ali Zaloška 24. Najdena je bila moška zapestna ura dne 21. oktobra. Dobi se pri Matiji Germ, Glince, Gostil-ničarska ulica 17. Iz Spodnje Štajerske 409 jezikovnih nemških tečajev je Štajerska domovinska zveza priredila samo v celjskem okrožju. Teh tečajev se je baje udeleževalo 17.000 ljudi, kakor poročajo nemški listi. Ti v uvodu k temu poročilu tako le pravijo: »Za sodelovanje pri prenovitvi domovine je poleg stalnega članstva Štajerske domovinske zveze ter poleg aktivnega dela treba znati tudi nemško v govoru in pisavi, se ljudje vedno bolj priglašajo k jezikovnim tečajem.« Prijet tihotapec. V Mariboru so prijeli možaka, ki je ze več mesecev protipostavno tržil z medom, malinovcem in drugimi živili, pri čemer je za svoje blago zahteval cene, ki so znatno višjo kakor oblastno dovoljene. V Dravi je utonil pomožni tesar Tomaž Frei-del, ki se je ponoči iz Dravograda hotel v čolnu prepeljati čez Dravo domov. Čoln pa se je prevrnil in Freidel je utonil. Iz Srbije Nov ravnatelj belgrajske opere. Za vršilca dolžnosti ravnatelja belgrajske opere je bil imenovan skladatelj Svetomir Nastasijevič. Velika tatvina v srbski biblioteki. V srbski biblioteki je bilo ukradenih mnogo dragocenih starih rokopisov. Ukradel jih je neki dnevničar, ki je bil uslužben v biblioteki. Doslej ga policija še ni mogla prijeti. Da bodo točno ugotovili, kaj vse je bilo ukradeno, bodo morali v najkrajšem času pregledati nad 30.000 knjig in rokopisov. Uradno sporočilo merodajnih oblasti. Vsi 6rbski listi, tako n. pr. tudi »Novo Vreme« z dne 6. novembra t. 1. so objavili naslednje uradno sporočilo: Iz merodajnega mesta se sporoča: Na temelju določenih vesti, s katerimi je ugotovljena zveza vodilnih belgrajskih masonov in drugih plačancev iz Belgrada z odmetniki, je bilo odrejeno, da bodo zaprli kot talce veliko število oseb iz Belgrada. V prvi vrsti gre za predstavnike politične korupcije, katerih splošno zadržanje nosi del odgovornosti za nesrečo srbskega naroda. Oni s svojimi življenji jamčijo za varnost v srbskem prostoru. Njihova aretacija dokazuje, da z ukazanimi odredbami ni prizadet samo kmet in delavec, ki se je pridružil upornikom, temveč v prvi vrsti nasnovatelji tega zločinskega sistema in njihovi politični prijatelji.« Stroga kazen ra pluvanje po ulicah. Oblasti opozarjajo Belgrajčane, naj ne pljuvajo po ulicah. Mesto nima na razpolago cele vojske čistilcev in pometačev, kakor poprej. Zato bo vsak, ki ga bodo zalotili, da bo pljuval na ulici, strogo kaznovan. Nov voditelj ruskih emigrantov v Srbiji. Na vodstvo ruskih emigrantov v Srbiji je prišel Vladimir Krajter, ki je v Srbiji že 20 let kot ruski emigrant in je bil profesor na trgovski akademiji v Nišu. Drva prihajajo. Dne 6. novembra so začela prihajati drva v Belgrad. Prebivalstvo je takoj navalilo na zaloge, tako da so morale oblasti določili red za razdeljevanje. Sanacija banknrstva. Ministrski svet je izdal novo uredbo o ureditvi poslovanja bank in hranilnic; s lo uredbo so ustvarjeni poeoil za sanacijo srbskega bankarstva. Pozna jesen na vrtu V sedanjih vojnih časih se najbolj učimo spoznavati pravo vrednost vrta. Marsikdo bi lansko jesen obdelal svoj vrtiček vse popolneje in intenzivneje, da bi takp letos užival iz vrta izdatno pomoč pri prehranjevanju družine. Mnogi 60 šele sedaj začeli prav ceniti skrbo obdelan vrt, ki je potreben predvsem meščanskim in delavskim slojem. Skoraj gotovo je, da bomo prihodnje leto še bolj navezani sami na 6ebe, zato je prav, da že jeseni skrbno premislimo, kako bi domači vrt čimbolj izkoristili, popolneje uredili in obdelali. Tako nam ne bo treba 6 tako skrbjo gledati v bodočnost. Pomislimo samo, koliko so v tem pogledu napredovali razni kraji v Italiji. Obdelani so vsi parki, javni nasadi, državni in zasebni vrtovi — (BV B C D t vrnmr/tm c H 1 K A, jAj A, Ar K Ai f>- 2>r Vim C D *- A a H J K * na. C in / «'« A Aj B, A, X Cl Cj cr 2 eno besedo — vsako ped zemlje so skrbno ob; delali in zasadili z raznimi vrtnimi in jDoljskimi sadeži. Pa mi? Pri nas najdemo še vedno zanemarjene in neobdelane vrtove in prazne parcele. Ce hočemo iz vrta pridobiti čimveč polnovredne ]»ovrtnine, moramo zemljo temeljito obdelati. Obdelovanje se vrši na več načinov. Tako prst rahljamo, lopatimo ali prekopavamo, drobimo in rigolaino ali globoko kopljemo. Ker rigo-lamo vedno v jeseni, zato 6€ hočemo [»meniti najprej o tem. Rigolanje lahko izvršimo na 3 načine: 1. dw spravimo mrtvo zemljo na p>ovršje, živo, rodno zemljo pa v primerno globino. To rigolanje izpolnjujemo največkrat v vinogradih, v vrtu pa le tam, kjer je vrhnja plast zemlje že zelo oslabela, globinska prst pa je zdrava in polna hranilnih snovi. Prvo leto sadimo na tako rigolano zemljo le one rastline, ki ne potrebujejo tako veliko hranilnih snovi. Šele čez nekaj časa jx*tane prst pod vplivom zraka, sonca in mikroorganizmov sj>060bna, da lahko v zadostni množini prehrani V6e vrtne rastline. Drugi način rigolanja je, da zemeljske plasti mešamo, to se pravi, da pride na površino pol mrtve ali globinske zemlje in pol žive ali vrhnje zemlje. To rigolanje je najobičajnejše po vrtovih, ki morajo bih stalno zasajeni. Tako globoko prekopavanje izpeljujemo vsaka tri leta, medtem ko po prvem načinu zadostuje rigolanje vsakih sest let. Po drugem načinu prerigolana zemlja je sposobna že spomladi dovolj prehraniti vse rastline Tretji način rigolanja pa izpeljemo v vrtu le tedaj, kadar je zemlja na jjovršimi popolnoma nerabna, v globini pa najdemo še dobro pret. Na isti način rgolamo tudi v sadovnjakih in pri onih yrtaih kulturah, kjer sejejo koreninice rastlin preko pol metra v zemljo. Kadar rigolamo, navadno vrl tudi gnojimo. Tu uporabljamo le dober hlevski gnoj, ki pa mora biti star in preležan, ali pa kompost, odno6no li- 6tovko. Če zemlji primanjkuje peska ali apna, imamo pri rigolanju najlepšo priliko, da ju v primerni količini dodamo. Sploh moramo pri rigolanju skrbeti, da zemljo v vsakem f>ogledu čimbolj izboljšamo, to 6e pravi, da ji [»onudimo vse one snovi ali sestavine, ki jim manjkajo. V dobro rigo-lani zemlji se radi rahlosti, sonca, vode, zmrzali in mikroorganizmov pretvorijo v hranilne 6novi vse, drugače mrtve sestavine. V taki zemlji bujno uspevajo V6e vrtne rastline, ker je topla, rahla in zdrava. Vsakega izmed teh načinov rigolanja izvršimo na drug način. Po prvem načinu, ki nam ga kaže slika 1., rigolaino tako, da ves prostor, ki ga mislimo obdelati, razdelimo na primerne oddelke. Najprej iztnečemo iz prvega oddelka vso zemljo, mrtvo kakor živo, na dva kupa. Iz naslednjega oddelka (II.) izmečemo na prvi, že izpraznjeni prostor najprej vrhnjo plast in nato še globinsko zemljo. V drugi oddelek pride zemlja iz tretjega itd. Zadnji, šesti oddelek, napolnimo z zemljo prvega oddelka. Med posamezne plasti zrigolane zemlje jx>lagamo v poševni smeri gnoj ali kompost. Drugi, najobičajnejši način pa Izvedemo prav tako, le da tu obe plasti med 6eboj pomešamo. Lahko pa tudi spodnjo plast 6aino prerahljamo, vrtno rodovitno pret pa obrnemo na njej, kot nam kaže slika. Tretji način rigolanja izvršimo tako, da razdelimo celo parcelo na tri enako dolge grede, ki jih med 6eboj še predelimo. Pri tem rigolanju, ki seže 75 cm globoko v zemljo, obrnemo zadnjo plast zemlje na mestu, nanjo pride živa zemlja, nato druga plast. Lahko pa tudi prst preobrnemo tako, da pride v globino rodna zemlja, nato srednja pla6t, na vrh pa damo globinsko prst. Ta zadnji način rigolanja 6koraj nikjer ne uporabljamo, ker pride živa prst le pregloboko v zemljo. Na prerigolan svet posadimo prvo leto različne kapusnice, drugo leto korenaste rastline in solato, in šele tretje leto ostalo povrtnino. Ime »rigolanje« pride od francoske besede »la rigole«, kar bi se po naši reklo »jarek«. Prave slovenske besede za rigolanje mi še nimamo, beseda »prekopavanje« pa nam služi za splošno obdelavo vrta. Ne šivaj, hči, obleke si še bele ... (Narodni baladni motiv.) Mati: »Ne šivaj, hči, obleke si še bele, čemu pomerjaš prstan, pajčolan, ne bo še svatbe tvoje zdaj vesele, saj ženin tvoj leži hudo bolan.« Hči: »Ni več bolan moj mladi ženin zvesti, mi danes pismo drobno je poslal: .Prišel bi k tebi, lj ubljeni nevesti, po sem, oh, glej, za vekomaj zaspal. Zato te, draga, v pismu drobnem prosim, ne jokaj, vzemi prstan, pajčolan, in pridi, v srcu zvesto te še nosim, huao je v črnem grobu, ker sem sam.' »Prisegla sva oba čez smrt zvestobo, zato si, mati šivati hitim, ob stran že legla rada bi njegovo, da se, čeprav z umrlim, poročim ...« (Mirko šušteršič.) Moderne drobnarije Znano Je, da pri ženski ni toliko »obleka, ki dela človeka«, ampak so zanjo bolj j>omembne tak-šnele drobnarije, kot jih vidiš za zgled na tejle risbi. Na levi 6podaj je, na primer, lep popoldanski pas iz usnja. Dalje vidiš praktično torbico za čez dan z jermenčkoin. Dežnik, ki ima zdaj daljšo palico, ima ročaj ovit z vrvico. Še dalje vidiš razne okraske, pentlje, rokavice, obeske, čevlje in več vrst torbic, kakršne 60 letos moderne. KUHA Makaroni z jabolki brez masti. Makerone po-parim s kropom, dobro operem v mrzli vodi, pristavim z osoljenim kropom in samo na pol skuham. Kisla jabolka olupim in razrežem na Hstke. Kožico prav malo narriažetn z mastjo in devam vanjo menjaje makarone z jabolki. Spiodnja plast naj bodo makaroni. Po njih nakladam tanko plast jabolk. Te potresem prav malo 6 sladkorjem in cimetom. (To dvoje tudi lahko izostane). Na jabolka naložim zopet makarone. Vrhnja pla6t naj bodo makaroni. Kožico postavim v pečico in f>ečem pol ure. Makarone serviram kot samostojno jed. Krompirjevi kosi. Krompir olupim, razrežem na kose in skuham do mehkega. Krompir zalijem le toliko, da voda krompir komaj pokriva. Obilica vode odvzame krompirju preveč redilnih snovi. Prepir v sadovnjaku Gole veje sadnega drevja se pripogibajo jxxl težo snega. Iz dimnikov vaških hiš se dvigajo svin-čeno-sivi stebri dima visoko v nebo. Vscnaokrog je tišina. V6e 6e je fioskrilo v notranjost. Le kaka »osamezna einica stopiclja krog hišnega praga, a jata vrabcev 6e 6preletava zdaj na ta, zdaj na oni plot. V vihravem živžavu se pogovarjajo, kam da jojdejo, kje da so in kako jim je. živeža je zmanj-calo, suhih zrnc je malo, in še to, kar jih je, je pod streho. Rezka burja pa piha in reže ko klina noža. Mraz je hujši in hujši. V drevju je začelo pokati. To je prevzelo tudi otroke. Spomnijo se, kaj se pravi biti v zimskem mrazu brez hrane in strehe. In sklenili so, da bodo ubogim pticam pomagali po svojih močeh. Pri pouku ročnega dela 60 napravf 1 namesto igrač — ptičjo hišico. Vanjo so natresli krušnih drobtin in so jo zvečer postavili in pribili na najvišjo jablano v sadovnjaku poleg hiše. Zjutraj so vsi zadovoljni s svojim delom izgledali skozi okno iz svoje tople hiše, katera ptička bo prva priletela v novo hišico. Toda vse jutro je bila hišica prazna in od nikoder ni bilo nobene ptičke vanjo. ....... A čim sta dve sinici prilezli iz skrivališča na dan, sta prvi zapazili, da je nekaj novega v njihovi okolici. „ . . . , . „ , •Črnk, čink, Čirrr..,! Kaj pa je zdaj to!?« je prva začivkala in od daleč obletavala hišico. '/. veje je odstranjen sneg, a na njej je nekaj cudo- Ko je krompiT skuhan, ga odcedim in potresem z na listke narezano in v ponvici zarumenelo čebulo. Tak kromj>ir ne 6me biti j»ostan, ampak ser-viran takoj, ko je kuhan. Gledati je treba tudi na to, da 6e krompir prav hitro 6kuha, kar se zgodi, ako hitro zavre. Znak modernega časa Neka gospa pride v vagon in vpraša z ogorčenim glasom: »Kaj je tukaj dovoljeno kaditi?« »Ce drugi gospodje nimajo nič proti temu — kar izvolile — zaradi mene lahko kadite, kolikor hočete.« ii odeovori starejši 80-i spod in se ji poredno muza. ^ vitega! Po sadovnjaku so videti sledovi človeških nog Le odkod so se vzeli baš v naš sadovnjak.' Le zakaj so vdrli ljudje prav k nam? Ali ni mogel tega nihče preprečiti?« se je čudila. »Čink, čivitl« je druga posegla v besedo. »Ta čudovita reč ni živa! Ali ne vidiš, da se nič ne giblje? Molči! To so ljudje semkaj postavili.« »Kako pa ti veš, da ta reč ni živa? Mogoče se samo ponareja in se tako dela, dokler se ji ne bova približali! A tega pač ne bova 6torili.« »Veš, kaj?« pravi spet prva, »zdaj sem se i>a spomnila! To je past! Meni je moja babica pripovedovala, da brezsrčni otroci nastavljajo pa6ti, da nas lahko polovijo. Otroci so zdajle kje skriti m čakajo, da bova šli v past in naju bodo nato ujeli...« , ; »Uf, kako sta vedve zabiti!« se je vmešal v pogovor neki razboriti, pisani lišček, ki se je pravkar usedel na sosednji grm. »Le kakšna past neki! To se je dogajalo časih, ko še ti malopridni in nespametni otroci niso vedeli, da smo ptiči ljudem koristni. Zdaj nam pa časih še pomagajo in nam narejajo hišice in na6 krmijo. In tole je prav zares taka hišica in je v njej tudi nekaj živeža. Torej — ko sta jo vedve prvi zagledali — ali gresta noter? Ali pa pojdem jaz m jo zavzamem za svojo dru- žinico?« ...... ... , »Jej, kako si neumen!« sta vzkliknili sinici. »Le kakšna hišica naj bi bila to! Medve Ze ne greva vanjo, ti pa — tvoja glava, tvoj svet!« Sinica ni še prav dokončala stavka, ko je pri-frčal vrabec in se vsedel vprav na deščico pred vhodom v hišico. ..... »Živ, žav, živ! Jej kakšna lepa hišica je to!« je veselo začivkal. »Nisem se nadejal, da bom za mojo družinico našel takšno lepo stanovanje! Saj sem se v poslednjih dneh zadosti nagaral in izmučil zaradi prehrane! Zdaj bom pa užival in si vsega privoščil,« je dodal in začel stopicati v hišico. »Oho, to pa ne bo kar takole!« je lcriknil lišček. »Ta hišica ni pripravljena za vas, vrabce! Le kdo bi vas mogel naseliti po hišicah, ko vas je kar na tisoče! Vi ste krepki in vas je veliko, pa si lahko najdete živeža povsod — v kašči, na skednju, na mrvi. To je za nas, za bolj slabotne ptičke! Kar se tiče te hišice, pa jo imata pravico zavzeti ti dve prezebli sinički, ki sta jo tudi najprej zagledali!« »Seveda, seveda!« 6ta se zdaj odzvali 6inici in prifrčali k hišici. »Medve 6va bili prvi!« »Že verjamem,« je odvrnil vrabec. »Vendar se jaz ne umaknem! Imam sedem otročičev in bo še zame premalo,« to rekši je zlezel v hišico. »Joj, kako sem vesel,« je vzkliknil vrabec, na-gnivši 6e iz hišice z drobtino v kljunu. »Ali ti je bilo živeža tu notri! Kaj takega pa res nisem pričakoval. Tisti, ki je to hišico pripravil, je pa res velik prijatelj ptičev. Zasluži, da mu ta sadovnjak spomladi očistimo prav do poslednje gosenice. Tako je! To bomo tudi 6torili!« »Nikar ne trapaj — pa brž pojdi, odkoder si prišel, da 6e bova medve naselili,« 6ta srdito in razburjeno kričali sinici na vrabca in pridružilo se je njima še nekaj drugih njunih vrstnic. »Alo, ven, razbojnik, sicer boš revež! Ce ti vsaka od na6 izpuli po eno [>ero, te ne bo prav nič ostalo! Zadosti je, da si si najx>lnil svoj želodec! Ajdi v slamo, dokler si še živ!« »Živ, živ, žav!« je odvrnil vrabec z gromkim glasom. »Ali me hočete nasilno spraviti ven. Ali menite, da sem jaz sam? Živ, čiv!» je spet razjarjeno zavpil. Na ta poziv je priletela vsa njegova družina. »Čir, čink, čivitl« so se jezile sinice na vrabca. »Me smo bile prve!« »Živ, žav!« so odgovorili naščuvani vrabci. »Ce 6te bile ve prve tukaj, zakaj pa niste hišice zasedle, strahopetnice! Brez dvoma ste se bale, da vas ne bi kaj ugriznilo? Zdaj pa kar »hišo sem«! Saj nismo neumni!« Zdaj =e je vmešal v prepir še lišček, da bi jih pomiril in rešil spor na lep način. A vse je bilo zaman. Med 6ivimi vrabci in modrimi sinicami se je razvil še hujši prepir. Nastala j« huda vojska. V tem hipu, ko se ni pomirila nobena plat, je priletela sraka. »Krek, krek,« je kriknila in se je usedla na bližnjo vejo. Na ta glas 60 se vrabci na mah poskrili v novo hišico, a lišček in sinice so šinili proč ko blisk. Nato je bilo v sadovnjaku 6f>et vse tiho in snežinke so 6e začele polagoma usipati izjpoa neba. 40 Mišek in Netopir Lisjak je jahal spredaj in ni tega nič zapazil. Anzelj pa je začutil, kako ga v temi nekaj grabi in je ves moker od strahu spodbodel konja. Mišek se ni prav nič obotavljal, brž je zlezel z drevesa in se vrnil k Streli, ki ga je mirno in potrpežljivo čakala med grmičjem. Mišek je bil ves navdušen. »Zdaj sem zadovoljen, da imam vsaj orožje! Človek brez orožja v mojem primeru še piškavega oreha ni vreden!« Tudi Strela jc bila zadovoljna, ko jo je Mišek rešil mučnega ždenja na tleh. Malo zatem je Lisjak zapazil prazno torbico v pasu načelnika. »Kaj pa ste storili s svojim samokresom go-sjx>d načelnik,« ga je vprašal. »O, za 6to vragov,« je ves prestrašen zavpil Anzelj. »Ta Netopir je pa cel čarovnik! Uničen sem! Kar domov 6e moram vrniti!« Pokimal je z glavo svojim možem in je ko kak Indijanec zdrevil v noč. Mišek je bil primoran prebiti noč pod milim nebom, zunaj v samotnih gorah, ves zapuščen, le Strela nru je delala družbo. »Strela, ljuba moja prijateljica,« je dejal, »veš, ves čas mi le to noče v glavo, da sta Netopir in gosjjod Lisjak ena in ista oseba. Dobro se nama bo treba postaviti, da še naju ne bodo imeli za razbojnika.« Konjiček je globoko zavzdihnil. Za mlade risarje. M E M E N T O (V album) _ Ko karneval, moja bralka, boš gledala kdaj, kako ves znorel čez trg promenira, ne zabi nikar, oh ne zabi tedaj, da v bOInici mnogo jih — mnogo umiral Ko stopala ljubka v soban boš sijaj, kjer godba k veselemu plesu svira, ozri se! — in slišala bodeš sirote jecaj, ko solze grenke na kamnu |>ožira. Ko v smehljaju oči fi ljubezen izd* se in milo kot sončni pramen zasveti, vedi tedaj! — da ubogim ljubav ne smehlja se. da z enim draguljem od vseh, kar jih krasi lase, umirajočega smrti bi mogla oteti. (Po Lorenzu Stecchettiju — I. L.) Z ma potezo. Otrok izpra.šuje... »Oče, ali je morje deset metrov globoko?« »Ne vem!« »Ali je luna zares iz sira?« »Ne vem, ne vem ...« »Ali tudi ljudožrci dajajo znamke na svoja pisma?« »Ne vem. no, tak daj že enkrat...« »Pa očka, kako potem, da si profesor po« stal?« A.: Kadarkoli bi moral srečali koga, ki sem mu dolžan, grem brž na drugo stran ceste.« B.: »Ali se ne utrudiš, ko moraš tolikokrat švigati zdaj tja, zdaj sem čez cesto?« Krim, obljubljena dežela mnogih narodov Gospodarji se menjujejo — Krim pomeni trdnjavo — Med pusto stepo in nebeško lepimi kraji Po predoru skozi sovjetske obrambne postojanke na Pe-rekopski ožini so 6topile nemške čete na tla, ki so bila v zgodovini že neštetokrat prepojena s krvjo. Za malokateri kos zemlje so ne narodi v zgodovini toliko borili, kakor za Krim. Skiti, Taurijci, Grki, Rimljani, Vzhodni Goti, Huni, Mongoli, Tatari, Turki in Rusi so bili že gospodarji polotoka med Črnim in Azovskim morjem, ki ga loči od Kavkaza le pet kilometrov širok morski preliv. Na Krim 60 6e večkrat umaknila na ruskih stepah zaostala plemena, ki so jih odrinili navali novih hord iz vzhoda. Gorovje Jajla je na •>everu naravni branik poloto-a, dočim je južni del izjx>-tavljen napadom iz morja. Ze v šestem stoletju so ustanovili jrki na Krimu, ki so ga imenovali jx> verjetno in Kavkaza priseljenih Taurijcih Tauriški Herzonez, nekaj kolonij. Najznamenitejši 6ta bili Theodo-zija, današnja Feodozija in Pantikapeon, današnji Kerč, ki sta bili takrat cvetoči trgovski mesti v daljni deželi Taurijcev. Kdo ne pozna pripovedke o Iligeniji iz Tavrov, svečenici v Artemidinem templju, zastopnice grške kulture v deželi barbarov? Okrog leta 480 pred Kristusom je nastalo na obeh 6traneh krimskega Bospora velik) cesarstvo, ki je doseglo višek za vlade Mitridata, pozneje pa so 6i ga jx>dvrgli Rimljani (47. pr. Kr.). Med preseljevanjem narodov iz vzhoda na Krim hunska imela hunska plemena in pa Vzhodni Goti. Nekaj razkropljenih gotskih plemen, ki 60 po odhodu Gotov na zahod ostala na Krimu, je ohranilo svoj narodni značaj in jezik do srednjega veka. Najprej so imeli lastne poglavarje, v četrtem stoletju pa so jih podjarmili Huni. Cesarjev ca-rigrajski jx>slanik Bubesca je nabral na Krimu okoli 560 gotskih besed, edini 06tanek, ki je ohranjen od krimskih Gotov. Se danes pa so ohranjene ruševine gotskega mesta Mangupkale, ljudstvo samo pa se je 6topilo z Grki, Tatari in Genovljani. < Torišče neprestanih vojska V sedmem stoletju po Kristusu 60 pridrli na krimski polotok Kozari, zanimiv narod turškega porekla, ki je sprejel judovsko vero in je imel svojo državo v severnem Kavkazu. V okolici izumrlega mesta Cufut-Kale so se še menda do danes ohranili potomci Kozarov v današnjih Karaimcih. Tudi Karaimici so Mojzesove vere, ne priznavajo pa talmuda in si v tem pogledu nasprotujejo z ostalimi Judi. Leta 1016. je bizantinski ce6ar Ba-sileos II. uni&l cesarstvo Kozarov. Toda že nekaj stoletij pozneje so vdrla na Krim divja 6tepska plemena s severa. Trdno cesarstvo so ustanovili na Krimu potem šele Tatari v 13. 6toletju. Oni so dali Krimu tudi sedanje ime: Krim jjomeni v ta-tarščimi trdnjavo. Dočim 60 obvladovali Tatari višje predele, 60 se na jugu ob obali zasidrali Genovljani in so tam ustanovili več trgovskih naselbin. Najbogatejše mesto na Črnem morju je bilo pod Genovljani mesto Kaffa (Feodozija). Tatarski Krim je spadal do leta 1441 h kraljestvu Zlate horde, potem je bil nekaj časa samostojni kanat, dokler ga ni leta 1475. zavojeval 6ultan Mohamed II. in spravil j>od turško nadoblast. Pod Petrom Velikim so začeli Rusi napadati Krim, ki 60 mu morali Turki 1. 1774. priznati samostojnost. Sto let pozneje je odstopil zadnji kan v korist Rusom. Leta 1854/55 je bila na polotoku znana krimska vojna, ki naj bi prinesla jx> načelih Turkom sovražne politike Nikolaja I. rusko zaščito romunskim podonavskim knezom, Srbiji in Bolgariji. Med svetovno vojno je bil Krim od aprila do novembra 1918. pod nemško zasedbo, leta 1920. pa glavno oporišče generala Wrangla, ki se je upiral revolucionarnim boljševikom. Po WrangIovem umiku so zasedle Krim rdeče čete in 1. 1921. je postal samostojna sovjetska republika. Riviera nekdanjih carjev Kakšna je bila privlačna sila najrazličnejših narodov, ki so se borili za Krim? Morda njegova rodovitnost? Nikakor ne. Ves severni del pokriva južna ruska stepa, široka in pusta, suha in izžgana poleti, brez posebne koristi jjozimi. Tri četrtine polotoka zavzema taka stepa, tako da 6e polotok v teh predelih prav nič ne loči od ostale ruske 6tepe. Najbolj privlačen je bil polotok zato, ker je bilo lahko braniti dohod na Krim, ki ga tvori tesna Po brezkončnih planjavah Sibirije Ostra sapa poje pesem mraza in ledu - Bajno, pa neizkoriščeno bogastvo Ena sama železna cesta od Urala do Vladivostoka cydž D L i c m" E S 'O TSCHCUABmi TCIžP^ it ,. Mi ^ -fr \Steirtifei, _ ni M. .-v? / ,.■■••>">? *% vrsti od vzhoda proti zahodu veriga obljudenih otokov, poseljenih z ljudmi. Deloma po teh »otokih«, deloma pa med njimi 60 raztreseni ti6ti pravljični zakladi, o katerih 6mo tolikokrat slišali in brali. Res je, veliki so, toda niso takšni, kakršne potrebuje vojna industrija. Sibirija je bogata na zlatu, Sovjeti pa v vojni potrebujejo tanke, tojjove, letala... Sibirija ima mnogo premoga. Bogat je Kuz-neeki revir, kjer premogovo rudo na veliko izkoriščajo. Železa pa ni v tej [»krajini. Najbližja ležišča železne rude, ki bi prišla v poštev, 60 pre-neznatna. Železa je mnogo na Uralu, do tja pa je iz Kuzneckih revirjev (Stali neka) 2000 kilometrov daleč. Ena sama proga vodi preko neznanske planjave, ki pa služi za celotno Sibirijo zlasti za prevoz premoga. To je približno tako, kakor če bi do-važali Kruppovim tovarnam v Porenju premog iz Alen. Sicer je res, da so Sovjeti precej industrijskih strojev prenesli na vzhod onstran Urala in da so tam že prej ustanovili znatno vojno industrijo, imeli pa bodo vedno težave s surovinami in prometnimi sredstvi. Črno in rumeno zlato V Sibiriji pa so še tudi drugi zemeljski zakladi. Na natančnejših zemljevidih jih najdemo vse polno. Tako opaziš črne pike ob jiolarni obali, to so ležišča črnega premoga; tu so zopet znamenja za ležišča rjavega premoga, ki pokrivajo tisoče kvadratnih kilometrov. Na zemljevidu vidiš nadalje raznobarvane prizme, kvadrate in trikotnike, znamenja za železo, baker, cink, svinec, mangan, volfram, grafit, azbest, platino... in tu je veliko, rumeno znamenje — znak za zlato, ki kakor čarobni pajčolan zagrinja zamrznjena močvirja in temne gozdove vzhodne Sibirije. Kolikšno bogastvo! Slabo je le to, da leži vse to bogastvo še v naročju matere zemlje in ga je treba šele izkopati in predelati. Med železom in premogom, brez katerih pač ni mogoče pridobivati in topiti, pa je razdalja tisočev tilometrov. Prometno vprašanje je ožina Perekopa. Gorovje Jajla kakor mogočna stena ščiti pred severnimi vetrovi južno obalo polotoka, ki ima zato milo subtrofisko piodnebje, krasno rastlinstvo in prijetna kopališča ter letovišča. Ta nebeško lepa pokrajina z mnogoterimi pestrostmi in slikovitostmi, 6 6tarimi gradovi, razvalinami iz davne preteklosti, tatarskimi mošejami, vinskimi goricami in olivnimi nasadi je bila v ca-ristični dobi najljubše letno bivališče ruskih carjev. Tudi slika krimskega prebivalstva je pestra. Od 714.000 prebivalcev je 300.000 Rusov, 180.000 Tatarov, 70.000 Ukrajincev, 40.000 Judov, ostalo pa 60 Grki, Bolgari in ostanki starih plemen, ki so živela njega dni v teh krajih. Po večini so poljedelci. Kajti tudi na 6everni stepi je plug polagoma odstranil suho travo. V prvi vrsti pridelujejo pšenico, potem koruzo in ječmen. V dolinah med bregovi in južnem delu polotoka so sadovnjaki, vinogradi in tobačni nasadi.' Na zemeljskih zakladih Krim ni bogat. Pri Simferopolu je nekaj rjavega premoga, pri Asfaltu na polotoku Kerč je nekaj nafte, 6oli, manganove rude in mineralnih vrelcev. Na Krimu izdelujejo tudi cement. Industrija je 6labo razvita. Večinoma predelujejo poljedelske proizvode. bilo že od nekdaj prekletstvo Sibirije. Sibirija [x> trebuje ljudi, še bolj pa železnice. Velikanski kontinent visi na eni 6ami nitki, edini železnici, ki vodi preko Sibirije in povezuje med 6abo obljudene »otočke« med Uralom in Vladivo6tokom. Najhitrejši brzovlak potrebuje štiri dni za to pot. Medved ne gre iz brloga ... V Sibiriji je pa še neko drugo, starejše prometno sredstvo — velike sibirske reke. Plovba po Tunguzinja iz rodu Goltov. — Poamnr v Sibiriji. teh rekah pa je 6labo razvita, ker ni dovolj prebivalstva ob njih. Posebnost vseh sibirskih rek je tudi to, da se vse iztekajo v Severno Ledeno morje in da jih pol leta pokriva dva metra debela ledena skorja. Sedaj so že vse zamrznjene. Ribe gredo v velikih množinah na blatno dno, ni jih mogoče uloviti. Medved je že skrit v brlogu in spi zimsko spanje, debel snežni obok leži nad redkimi vasicami in mesti, mrzla sibirska sapa poje svojo 6taro pesem mraza in ledu. V neizmerni, tihi pokrajini se kopiči vedno več 6nega. Tudi grmenje strojev, ogenj velikih plavžev, ki tu in tam plapola v teh astronomskih razdaljah, ne more premagati ledenega molka. Tu bi se bilo res težko vojskovati ... Raznoterosti Pravijo, da se sovjetske armade, če bile v Evropi premagane, lahko umaknejo v Sibirijo. Toda, kaj Sibirija? Kaj 6kriva v sebi ta dežela, ob katere imeni nas spreleti mraz, če ga slišimo? Na zemljevidu nam predstavlja Sibirija velikansko zemeljsko površino, ki pokriva celokupno azijsko celino na severu. V resnici je Sibirija na severu dolga, strašno dolga, mrtva obala brez pristanišč, ki jc fjokriva divja polarna tundra. Na jugu je neskončna, nepregledna tajga, deviški pragozd, velikansko barje, močvirje, večje, kakor mnogotera evropska država, mestoma ograjena z gorskimi verigami, ki 6e ti zde na zemljevidu brezjio-membne, v resnici pa le malo zaostajajo za Al- Eami. In skoraj nikjer ne vidiš živega človeka ... e ob obronkih 6tep, ki se vlečejo na jugu 8000 kilometrov daleč od Urala do reke Amur so posebno na zahodnem delu gostejše človeške naselbine. Ta del je rodoviten ob Uralu in Celjabinsku (2000 kilometrov); tu je osredotočeno sibirsko f>o-ljedektvo, tu je ludi glavno sibirsko mesto Ncvo-eibirsk, ki ima nekaj nad pol milijona prebivalcev. Od tu izvažajo v evropsko Sovjetsko Rusijo pšenico in sladkor, v teh pokrajinah 60 že za časa carjev gojili krasne ovce. V južni Sibiriji so živeli nekoč imoviti, zdravi, krepki kmetje, ljubitelji svobode, vztrajni potomci »političnih zločincev«, t. j. ljudi, ki so morali daleč od doma trpeti pregnanstvo zaradi svojega političnega prepričanja. Ob izbruhu komunistične revolucije so jih proglasili za kulake in njihove kmetije likvidirali. Danes so tam kolektivizirane kmetije name6tu prejšnjih svobodnih kmetij, prejšnji lastniki pa poljedelski delavci, v kolikor so še ostali. Po uvedbi kolhozov je bil pridelek na sicer rodovitni južnosibirski zemlji slab, pozneje pa se je izboljšal, vendar pa pravijo, da v Sibiriji nikakor ne morejo pridelati toliko, da bi bilo dovolj za prehrano prebivalstva in še armade, ki bi se eventualno umaknila za Ural. En prebivalec na četverni kilometer Sibirska pokrajina je velikanska, da, neskončna. Meri 14 milijonov četvernih kilometrov, ima pa 19 milijonov prebivalcev, na en četverni kilometer pride torej 1.4 prebivalcev. Sibirija je ocean gozdov in močvirij. Sibirija je res pravi ocean, v njem se Apno je nevarno za oči Ce vam pade v oko apno, pa četudi 6amo zelo majhna količina, vam lahko povzroči kaj hude motnje. Vseeno je, je li apno gašeno ali negašeno. Prav tako je, če vam pade v oko cement ali kako umetno gnojilo, ki vsebuje apno. V6e apnene delce, ki so proti vaši volji obiskali vaše oko, morate brezpvogojno takoj odstraniti. Najlaže bo to 6toriti 6 koščkom vate. Apno namreč razjeda očesno tkivo. Ce še potem, ko je apno odstranjeno, ni dobro, ga je dobro izpirati z vodo, v kateri je raztopljen sladkor. Očesa ni dobro preveč treti. V vsakem resnem primeru mora bolnik poiskati zdravniško pomoč. Bolni zob povzroča bolezen v prebavilih in grdo kožo šele v zadnjih dvajsetih letih 60 zdravniki dognali, da je pri mnogih boleznih, za katere je težko ugotoviti, kako 60 nastale, iskati vzrok v nezdravih bolnikovih zobeh. Mnogo takih primerov so ugotovili pri obolenjih ledvic, želadca, črev, jeter, 6rca itd. Ze en 6am zob z gnojno korenino povzroči tako bolezen, ki preneha šele, ko je zob ozdravljen ali izdrt. Mnogo manj je znano, da 60 nezdravi zobje često tudi vzrok nečiste, čiraste kože, zlasti pri ženskah. To dejstvo sta dognala dva pariška strokovnjaka za kozmetiko, ki pri nekaterih ženskah nista mogla ozdraviti nečiste kože, pri drugih pa 6ta uspiela. Hitro ozdravljenje kože po odstranjen ju ali ozdravitvi bolnega zoba ju je privedlo do spoznanja, da je lepota kože v veliki meri odvisna od nezdravih zob. Mleko kot kozmetično sredstvo Mleko je že izza davna znano kot izredno kozmetično sredstvo. O tem nam pričajo mnoge pripovedke o kraljicah in lejjoticah, katerih lepota je izvirala odtod, ker 60 se umivale ali celo kopale v mleku. Danes je mleko vse predragoceno, da bi se z njim umivali ali celo kopali v njem, dejstvo pa je, da so zadnje ča6e zopet začeli pogosto uporabljati mleko v kozmetiki. Ugoden učinek na kožo ima le surovo mleko, ki jo naredi zopet mehko in baržunasto. V6e drugo je bajka, zlasti kar se tiče kuhanega mleka ali mlečnih preparatov. Ni pa bajka, da surovo mleko prijetno učinkuje na živce. Mlečni obkladki tešijo živčne bolečine in mirijo živce. Razumljivo je, da se mora v te namene uporabljati le mleko zdravih krav. Kako zdravimo čire Gnojne čire navadno zdravimo tako, da dozorel čir prerežemo ter iz njega iztisnemo, oziroma odstranimo gnoj. To pa ni brez posledic. Na tistem mestu, kjer je bil čir, po takem postopku vedno ostane navzlic največji pažnji majhna brazgotina, kar je neprijetno, zlasti če je bil čir na obrazu, posebno še na ženskem. Ker take brazgotine nikomur niso v okras, so začeli zdravniki zadnje čas« odpravljati čire brez operacije. Obsevajo jih z ultravijoličastimi žarki, mažejo s sivo mastjo in dajejo nanje vroče alkoholove obkladke. Važno je, da bolnik med takšnim zdravljenjem čim manj govori in da uživa po možnosti tekočo hrano. Treba si je prizadevati, da se mišice na obrazu čim manj gibljejo ter 6o čim bolj mirne. Sicer pa za lepoto ljudje — zlasti nežni sjdoI — radi marsikaj pretrpe... Amerikanska Hotel sem 6e osebno prepričati o sposobnostih nekega privatnega detektivskega urada v nekem večjem mestu v inozemstvu. Stopil 6em k lastniku zavoda in 6j>oročil čisto izmišljeno zadevo. »Moj 6tric,« sem rekel, »o katerem že nad petdeset let nisem več ničesar slišal, je umrl v Ameriki in mi je zapustil 100.000 dolarjev. To vsoto mi je zapustil le jx>d pogojem, da sem oženjem« »Vi torej na hitro potrebujete ženo? To ni prav nič težko. Naš oddelek, ki posreduje sklepanje zakonov, je nenadkriljivo dobro urejen,« pravi lastnik in se dobrodušno 6meji. »Vi samo izpolnite vprašalno fiolo: barva la6, številka rokavic, značaj, premoženjske okoliščine ...« »Prosim, gosjx>d ravnatelj, tako priprosta pa ta zadeva zopet ni. Jaz namreč ne bi bil rad ože-njen. Meni ie 6amo za to.. »Da dobite dediščino, kajpak. Mi vam bomo torej preskrbeli soprogo, ki se bo treh dneh — morda želite že po dveh — zopet ločila. To seveda ne bo tako lahko, toda z dobrimi zvezami, ki jih imamo, se bo tudi to dalo izvesti.« »Toda,« ponovno pripomnim, »v mojem primeru je stvar še težja. V oporoki stoji zapisano, da moram biti že tudi oče dveh otrok!« »Ki pa jih vi nimate?« Lepo! Oskrbeli vam bomo torej vdovo z dvema otrokoma. O, pri nas ni nič nemogoče!« Sedaj nisem mogel več drugega, kakor da sem mu povedal resnico: »Moram vam povedati, go^ spod, da nimam v Ameriki nobenega strica, ki bi mi zapustil oporoko!« »Ne? O, potem vam ga bomo vsekakor priskrbeli,« odgovori ravnatelj tolažljivo. Za dobro voljo Prevaral ga je. V neko gostilno pride gospod Prepir in vpraša nekega gosta: »Ali ste vi gospod Perne?« »Da jaz sem.« Prepir mu hitro prisoli zaušnico, tako da revež omahne pod mizo, Prepir pa jo naglo odkuri. Kmalu nato pogleda Perne izpod mize in pravi: »Pa sem ga le potegnil, bedaka! Jaz 6ploh nisem Perne, ampak Senica.« Med zaljubljenci. Sedela sta v kotu v kavarni in se šepetaje pogovarjala. »Vse bi rada vedela o tebi, Stojan,« de ona ljubeznivo. »Ali kadiš?« »Ne, draga.« »AH piješ?« »Nikdar, otrok moj.« I »Imaš kakšno drugo?« \ »Doslej še ne.« »Potem pa sploh nimaš nobene napake?« »Oh, eno imam na žalost!« »Katero pa?« »Lažem.« Dober voh. Maksi: »Moj pes ima čudovit voh. Celih deset kilometrov daleč je pritekel za menoj. Kaj praviš ti k temu, Polde?« Polde: »Morda bi bilo dobro, če bi si včasih umil noge.« Možje med sabo »Kako pa kaj tvoja žena?« »Ce ti po pravici povem, je vsa zadevščina z njo zelo čudna. Iz dneva v dan je starejša, a iz leta v leto mlajša. Njeni in moji dnevi potekajo istočasno, starostna razlika med nama pa je vsako leto večja ...« | Pri zdravniku. »Rekli ste mi, gosjx>d doktor, naj pokažem jezik, pa ga niti pogledali niste.« »Je že dobro, gospodična. Hotel sem 6amo imeti mir, ko sem vam pisal recept.« Dober nasvet. Neki ameriški farmar je prosti uredništvo svojega lista, naj mu da nasvet v sledeči zadevi: »Imam konja, ki od časa do časa popolnoma oslabi, včasih pa je videti čil in svež, kakor da bi mu nič ne bilo. Večinoma pa je bolan. Kako bi se dalo temu odpomoči?« Uredništvo mu je pioslalo tale odgovor: »Kakor hitro bo vaš konj videti zdrav in svež, ga nemudoma prodajte.« Razlika med puško in strojnico. Oče je prišel za nekaj dni na dopust od vojakov. Doma je pogovor večkrat nanesel na vojskovanje. Mali Mirko ga je vedno napeto poslušal. Ob neki priložnosti ga je vprašal, kakšna je razlika med puško in strojnico. »To pa je tako, Mirko, kakor kadar 6e krega mama ali ata.« Nepotrpežljivost. Pavle je stopil s prižgano cigareto v oddelA za nekadilce. Potniki so ga ogorčeno gledali in zahtevali, naj zapusti oddelek. »Kako so nepotrpežljivi,« si misli Pavle. »Ce pa stopi kdo v oddelek za kadilce iti nima cigarete v listih, se nihče oe razburia.« MALI OGLASI V malih oglasih vsili pri Iskanja službe vsaka beseda L 030, pri lanllovinjsklh oglasih |e beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa I« beseda po fr 0.60. Davek se računa posebe). Male oglase |e treba plačati tako) pri naročilo. B SUižte B Dobe: Kmečkega hlapca mlajšega, Iščem za stalno službo. Istotam sprejmem raznašaiko za cvetličarno. Naslov v upravi »Slov.« št. 12540. b Dekle ea pomoč v -ilekarni — Iščem za takoj. Naslov v upr. »Slov.« pod 12556. (b Tekača mlajšega fanta od 16 do 20 let, kl zna voziti kolo, sprejmem za raznašanje ln lažja dela. — Pavel Obersnel, Ljubljana VII, Vodnikova 89. (b Hlapca takoj sprejmem h konjem Vertačnlk Franc, Jenkova ulica 7. b Kuharico sprejmemo na posestvo blizu Ljubljane, z dežele, 30 do 50 let staro, kl Je vešča kmečke in nekaj boljše kuhe, zna peči kruti ter da je poštena, pridna, zanesljiva ln mirna. Plača po dogovoru. Nastop službo takoj. Plsm. ponudbe na upravo Slov. pod »Kuharica« 12582. b Zaščitna sestra Tricikel | nov, močna Izdelava, na-1 prodaj. - Ambrož, meha-| nlk, Tyrševa e. 71. Kuhinjo in spalnico | orehovo, popolnoma no-prodam. Hiti Karo- Petstanovanjsko hišo I Moško kolo I Filatelisti, pozorl Trnovem, pritlično, z I ugodno prodam. . Naslov | Najugodneje kupite velikim vrtom — ugodno | v upravi »Slov.« št. 12588. prodam. Naslov v upravi »Slov.« fit. 12531. (P Kot postrežnica »Slov.« pod št. 12600. tn vnovčite mamki vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigami Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva «. resna tn vajena dela, lgče Una, Krakovski nasip 14 primerne eaposlitve vj i n..j._ Ljubljanski pokrajini. ce.| Rabljen »verk« rroaam . Knv-rfni™ njene ponudbe na upravo I za žago 8amlco (venecl-1 gospodarsko poslopje s I IMIVdUlIllrU »Slov.« pod »Vesna 24« j janko) radi nakupa moč-1 hišo v Zalogu, pripravno I z vseir orodjem ln »tast. 12551. (a | nejšega ugodno napro- *a skladišče ali delavni- novanjem. na prometni daj. - Naslov v upravi co, ter 1000 kvad. metrov točki, oddam blizu ^Jub- prllepke. Zb,rajte 11 vrta. Cena po dogovoru. I ljane. Naslov v upravi | . r. ," Naslov v upravi »Slov.« | »Slov.« pod št. 12457. pod št. 12506. (P Pravi filatelisti [ znamk ne lepijo I Edina tn polno vredna znamka ali gospodinja sprejmem mesto. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zanesljiva« štev. 12536. a| Lokal Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. Plačam takoj. Naslov v Uradnika(co) za takojšen nastop, veščega italijanščine, sprejmemo za pisarniške posle. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Vešč« št. 12548. Žagarja vajenega v mlinu, sprejmem. Oven Ivan, Dobrova 33 - pri LJubljani, b Postrežnico ea ves dan, pošteno ln pridno, veščo kuhe in gospodinjskih del, sprejmemo. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Poštena št. 12509«. Postrežnico pridno in pošteno, sprejmemo. - Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 12432. b i>11 Uradnika tudi začetnika, s srednješolsko izobrazbo ln z znanjem italijanščine — sprejmem. Predstaviti se je takoj obč. uradu Do-brunje pri Ljubljani. -Telefon 46.15. b 1 iliižte B IStelo: Gospodična s srednješolsko Izobrazbo ln trgov, tečajem sprejme kakršno koli zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« pod »Poštenost« štev. 12228. a Prodajalka išče službo; gre tudi k otrokom ali pa prevzame I upr. »Slov.« St 12368. ročno štrlkanje Jopic, ro-1 —————— kavlc In nogavic na dom. I BlW]3 Naslov v upravi »Slov.« I za sedn0 kopel (SItzbad), I p i m o : hiše do 100.000,1 v vložnlh albumih najboljše kvalitete — Jol —, ki jih dobite v vseh for- I ------------■ matih v knjigarni Janez naprooaj. I so takoj odda. Celovška I Dolžan, Ljubljana, Stri Hiša, gostilniška, z vin-1 c. 63. Polzve so v trgo- J tarjeva «. sko kletjo, večjim suhim | vini Rebolj skladiščem ln senčnatim vrtom, na lepi točki Ljub- I ljano ; vila, v južnem do-1 ln mesta; parcele v raz-1 nih delih mesta. — Ku- pol štev. 12537. Postrežnico za vsak popoldan sprejmem. Naslov v oglasnem odd. »Slov.« št. 12583. b Ženska srednjih let, varčna, zanesljiva, skromna, Išče službo kjerkoli. Ponudbe na upravo »Sloy.« pod »Gospodinja, prodajalka« St. 12350. (a Grem kot dojilja Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 12510. Natakarica z večletnimi spričevali išče službo v boljšo gostilno. Zmožna kavcije. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 12444. a Absolventinja zasebne bolnlčarske šole išče mesto asistentke pri kakem zdravniku ali za dobro ohranjeno, kupim. I 300.000 ln 1,000.000 lir. -Ponudbe na upravo »SI.« I Pojasnila: Zaje Andrej, pod »Knajpanje« 12549. I realitetna pisarna, Tav (k | Carjeva ul. 10, tel. 35-64. | trK.""go"la."Trgovski' dom. Prijave tel. št. 33-40. u| t *-• u vv. , Posteljne vložke lecaj italijanščine jIzaolUje m sprejema (naprednejši) za poslovne J popravilo. - Alojz Andlo-ljudl in tečaj nemščine j vl0, Gregorčičeva ul. otvarja 10. nov. Privatna Gumijeve odpadke I Dvostanovanjsko hišo vodu. Spričevalo prav do- I VBa^0 Količino vseh vrst, I skoraj noVo, z urejenim bro. Cenj. ponudbe upra- kupuJe m piaea najbolje I vrtom, za Bežigradom, Frar.^aise _ , .—----- - - i — ——---------i donne le$ons do conver , „.,. NnSiov v vs< vi »Slovenca« pod: »Zelo .Metalia«, Gosposvetska Ugodno prodam. - Naslov Latlon. S'adr. bureau du Llovainicah »Slov vestna« št. 12464. a | cesta 16. tel. 82.88. k | v upr. ,Blov.« it. HSBJ. j0Urnal sous slovalnlcah »blov. u I Damski salon znani in ugledni, Jo brez dela. Priporoča se za no va dela ln stara popra vila. Naslov v vseh po-pod Monograme u robce to perilo, gumbe, gumb-niee. entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-njo oblek, vezenje perila. Matek & Mike* LJaMjMu. FraadSkaMka ulica auproti hotela Union Zavese za zatemnitev lz papirja nudi solidno ln poconl Puc Danilo tapetnik Ljubljana, Slomškova 9 Telefon St. 35-71. Travnik prej njiva, primeren za bo^rn^rdružm,. Na- j ™ ^ ^ nSo. 9Ma EIAR-Radio Ljubljana Parliamo 1'italiano! Schema della XX lezione che verra tenuta dal prof, dott. Stanko Leben lunedi, 10 novembre 1941-XX, ore 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vedno ob 19 zvečer. Lezione ventesima. Un glovane come si deve. ,Un giorno, un signore e una signora parlavano in treno. Avete bambini, signora?. Si signore, ho un figlio. £ buono, Ohl si, molto buono. Si comporta benissimo, e non mi risponde mai quando gli faccio delle osservazioni. Gioca alle carte?. Mai, signore. Fuma? Ohl questo poi no; non ci mancherebbe altro I Va al caffe, la sera? Ne, non esse mai senza di me. Va sempre a letto presto, subito dopo cena. Beve birra, sidro, o vino? No, signore; mio figlio non beve che latte. Ma č meraviglioso, signora; non ho mai sen-tito parlare di qualcosa di simile; vostro figlio č un giovane come si deve; č un modello di virtu. A proposito, quanti anni ha?. '-"X Quattro mesi, signore. Aggettivi e pronomi possessivl. il mio libro il tuo libro il suo libro il nostro libro il vostro libro il loro libro la mia časa la tua časa la sua časa la nostra časa la vostra časa la loro časa i miei libri i tuoi libri i suoi libri i nostri libri i vostri libri i loro libri le mie čase le tue čase le sue čase le nostre čase le vostre čase le loro čase. 1. mio padre; mia madre ii padre mio; la madre mia il mio caro padre; la mia cara madre i nostri padri; le nostre madri mio zio (il mio zio), figlia, figlio, fratello, sorella, zia, nipote, marito, moglie, cogna-to, cognata, cugino, cugina, suocero, ecc. 2.11 mio babbo, la mia mama, il suo figliuolo, la sua figliuola, il nostro nonno, la nostra nona. 3. Spendo il mio proprio danaro. — Vende la propria časa. Eserclil. 1. Cambiate il signore" in plurale e viceversa: II mio cane. — La nostra abitazione. — Le loro sorelle. — II suo pensiero. — I loro amicl. — II mio profesore e il tuo. — La loro nuova automo-bile. — I nostri occht e i vostri. — II mio dove-re. — Aspetto la visita di un certo mio amico. — La sua lunga assenza mi preoccupava. — Ho veduto col mio proprio occhio. — Questo omhrel-lo e mio. — II tuo consiglio era piezioso. — II contadino ritorna al suo lavoro. 2. Coniugate col possessivo le seguenti frasi: Rivedere il... passe nativo. — Avere veduto un ... amico — Fare il... proprio dovere. — Andare a prendere ia ... sorella. — Iu a.vere i... difetti. — .Voler bene a.„ fratel*- slov v upravi Slovenca cesta B0, avorIsee. pod štev. 12578. a Smolo D&klira utu I smrekovo, prekuhano — sirota brez staršev, stara | kUplm. Inž. Prezelj, LJub-16 let, pridna in poštena, ] ijana, Wolfova 3. k s perfekt. znanjem Ital. jezika, sposobna za vsa hišna dela, gre za vso oskrbo brezplačno k dobri družini. Rada bi se izučila pod istimi pogoji kakršne koli obrti. . Ponudbe je poslati občini Velika Loka. a staje Novo mesto, naprodaj. Površine okoli 5000 I kvad. metrov. Informacije I v trafiki Lukmant Novo I mesto. (P | Hišo kupim za ca. 100.000 lir, z večjo hipoteko. Naslov I v upravi pod št. 12534. p| IZDELOVANJE HARMONIK Njiva I na lepem kraju, i sončna lega, , 3000 m', v okolici Bftanovanlal Oddalo: Dvosobno stanovanje kuhinjo in predsobo takoj oddam. Naslov pove I Ljubljane, naprodaj. Na-uprava »Slov.« št. 12598. I slov v upravi »Slovenca« I I£tC|OS I pod štev- 124B5, pl 200 lir nagrade Parcelacijski kompleksi jev, želi premeniti služ-1 dobi, kdor ml odstopi čl- I na mestni meji, vzhodno, bo. Naslov v upravi Slo-I sto- zračno, enosobno sta-I po 5000 m' dalje, suh te-a I novanje aii enosobno s I ren, lepa lega, ugodno kabinetom za december I proda »Globus«, Petrar ali pozneje v mirni hiši. I kova ulica 26 (Komen Plačam najemnino trime- I skega), 'al. 31-03. sečno. Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Za stalno« Stev. 12492. C Damska krojačica zmožna samostojne izdelave plaščev in kostumov, vešča v izdelovanju kro- venca pod št. 12564. Mreže [ za postelje dobite najceneje in rabljene sprejemam v popravilo. - Ko-1 menskega ulica 34. 1 B Ženltte B Gospodična 28letna, se želi poročiti z dobrosrčnim gospodom, najraje vdovcem srednjih let. Naslov v upravi »SI.« pod »Dobra gospodinja« št. 12553. (ž Novi naslovt Frančiškanska al. 8. Telefon 45-13. »Štiflete« št. 39 skoraj nove, menjam za štrapae čevlje št. 40 alt gojzerlce. - Janežlč, Poljanska cesta 43. r Berite •Sloilencct in oglašujte v njem! Prodamo Divji zajec1 •X VM Sadjarji, Škode na sadnem I StanOVBnje i drevjn vas obvaruje inženir I 4—5 sobno, Išče zdravnik | Prezljevo LEPUSIN—mazilo. I za takoj ali 1. februarja Ljubljana, Wolfova ulica 3,1 v centru. Ponudbe upravi telefon 84-73. I »Slovenca« pod : »Zdrav- lnik 1941« št. 12449. c Poceni naprodaj lep nov zelen dežni plagč I za močno damo. Naslov | v upr. »Slov.c št. 12555. <1 I Krzneni jaket damski, pravi Seal Bl-zam, prodam. Ogledati si v ponedeljek ln sredo od 2—5. Cigaletova 13, na dvorišču. (1 Štedilnik ~~~~ za vzldavo, nov, 2 plogčl In pol, 21 col, pod ceno naprodaj. Trnovski pristan 32. (1 1 Sptee I Oddalo: Sobo Vse denarne in trgovske posle | Izvršim hitro In točno. Obrnite ee na: Rudolf Zore Gledališka ulica Stev. 12. | Telefon 88-10. Družabnika-co s 25.000—30.000 lirami Iščemo. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Mesečni stilno s senčnatim vrtom | zaslužek 4000 lir« 12601. za 340.000 lir ter več parcel na promet, kraju. I Hišo na periferiji Ljubljane za 70.000 lir, vsa kovrstne nepremičnine -kupim. - Andrej Zajec. | Vsak Slovenec, ki le more naj naroči »Slovenčevo knjižnico«. — To je njegova kulturna in socijalna dolžnost. Knjige lahko plačujete mesečno (f z žago kupim na Dolenjskem. Ponudbo pod šifro »Kjer-I koli« št. 12581. k | Prodam hISe v Ljubljani za 5001 tisoč lir, 375.000 lir, 300 | tisoč lir, 210.000 lir, go- KRIŽANKA I t • v. 4 PitffltfB | Foto 9x12 na plošče, dobro ohranjen, s stativom, kasetami ln vsem priborom, poceni prodam. - Naslov v upravi lista gt. 12502. 1 Naprodaj majhna želez. Werthelm blagajna in nekaj pisarniškega pohištva. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 12505. 1 Prodam gramofon s ploščami, radio, dvocenl in otroško mizo s sedeži. Vse v dobrem stanju. Gllnška 7, I. nadstr. vrata 8. g Ugodno naprodaj več harmonik, koles, šivalnih strojev in otroških vozičkov pri »Prometu«, naspr. križanske cerkve. Turški šal (ruto), jčlsto volneni, 3.50 m dolg, 1.75 m širok, zelo ugodno prodam. Kje, pove uprava »Slovenca« pod gt. 12590. 1 2 konjska komata poceni naprodaj. Domobranska cesta 1, pritlič. levo. 1 Peči in štedilnike (železne), različne velikosti, več triclkljev in nove pisalne mize naprodaj. Generator dolav ntca, TyrSeva cesta 13 Važno za izseljence! oddam. Naslov v upravi I realitetna pisarna, Tav-1 UPravo hiš ln obratov »Slov.« pod št. 12597. s {arjeva 10, tel. 35-64. p JStelo: Neopremljeno sobo iščemo v bližini Glasbene Matice, v katero bi se lahko postavile male orgle in klavir (radi pouka). Oferte na pisarno Glasbene akademije (Gosposka ulica 8). s IŽtoollB Kanarček svetlo rumen, je ugel; sliši na ime »Jaki«. Sporočiti: Hrvats'-! trg št. 3, pritličje. r Kobilico lipicanko za ježo ln vožnjo, pohlevno, prodam zaradi pomanjkanja prostora samo dobrosrčnemu gospodarju. - Lavrič, 6t. Vid pri Stični. Konja 2 leti starega, ameriške pasme, dobrih lastnosti kot dirkač in kot vprežni konj, prodam. - Ponudbe na upr. »Slovenca« pod: »L 8000« št. 12569. j Kravo s teletom dobro mlekarico, kupim, - Verblč, trgovina, Stri-tarjeva ulica. Vajenca sprejme takoj Miškec Mirko, brusllnica stekla in ogledal, Ljubljana 7 -Medvedova 38. v 2 vajenca za mizarsko obrt takoj sprejmem. Franc fieplc, Ljubljana - Blelvtreisov« .(Flgovec,, levo dvorišče^. I cesta 51- Lepo stavbno parcelo v Izmeri 970 m1, ugodno prodam. - Poizve se pri dr. Tomšiču, Tavčarjeva ulica, Ljubljana, ali pa pri Iv. Kogovšku, Kam-nogorišlca 26, Ljubljana. Vilo enodružinsko, komfortno urejena, 8 sob, prltlkll-ne, centralna kurjava, velik vrt, Sp. Slška, prodam za 350.000 lir. - Naslov v oglas. odd. Slov. pod štev. 12599. p iJ. \ 411D111' Oblastv. koncesionirana šoferska šola za poklicne šoferje in amaterje I. Gaberšček bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska nllca št. 43 Telefon št. 28-28. Naprodaj Opel Blitz, tovorni, 3-tonski, Aaero limuzino 1000 ccm, novo, več prvovrstnih motoclklov. - Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. 'I Bencin ne rabite, ako si pustite predelati Vaš avto na pogon z ogljem. Generatorje najnovejših modelov na zalogi za vse vrsto avtomobilov, motor nih koles in stabilnih motorjev dobite na po izkus brez predplačila. -Najboljšo rcference na razpolago. Generator do lavnlea, Tyr*eva c. 13, Fisovect levo dvorišče. prevzame po strokovnih močeh koncesionirana poslovalnica »Globus« za nakup in prodajo nepremičnin, LJubljana - Pe-trarkova 26 (Komenske-ga), tel. 31-03. p Pohiitvo Modroce patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana, Mestni trg IS Več oprem spalnih, jedilnih ln ku hlnjskih imam v zalogi. Cerne Avgust, Vodnikova St. 83. (š Vsakovrstno pohištvo Izdelujem ter sprejemam tudi v popravilo in pre-polltlram na novo. Plač ljlvo tudi na obroke. Povše Avgust, mizar, Rožna dolina, Cesta na Brdo 3 Kličite telefon št. 29-23. (i mm Najboljše šivalne stroje dobite pri znani tvrdkl Ivan Jaz ln sin, Tyrse-va cesta 36. 1 L ■i r- 4 r-]r- 1 8 9 10 TT TT 13 14 15 16 1 17 18 | 19 20 21 22 1 ■i A 25 26 ■h 2B 2'J kl 31 12 33 34 15 37 - 39 10 41 42 43 44 1 45 46 17 4« 49 50 52 1 53 a« 55 56 &7 Vj 59 lil) r 82 63 64 1 65 1 |66 67 S» 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 8U 81 Šivalni stroji velika zaloga različnih znamk: Anker, Verltas, Central Bobbln, tudi Italijanske stroje, za šiviljo, krojače ln čevljarje, tudi rabljene, prodaja najce-nejo »Triglav«, Resljeva cesta št. 16, Vodoravno: 15. hlapljiva tekočina, 16. izraz pri kartanju, 17. del sobe, 18. odboj svetlobe, 20. sončni sijaj, ipripeka, 22. rusko mesto, 23. brusilna priprava, 24. nemško mesto, 26. šivalna potrebščina, 28. znamenje veselja, 30. afriška pokrajina 32. žensko ime, 34. angleško pristanišče v Arabiji, 33. žensko ime, 37. italijansko mesto, 38. tuja beseda za sliko iz vsakdanjega življenja, 40. slovenski pisatelj, 41. tuja beseda za negovalca rok, 45. živalski glas (narobe), 47. del obraza, 49. kratica za znan smučarski kraj, 52. del šolske opreme, 53. istrsko zdravilišče. 56. ribiška potrebščina, 58. sve-topisenibka oseba, 60. slovenski slikar, 62. goriški vrh, 64. kemična prvina, 65. moško ime, 66. afriško pristanišče. Navpično: 2. zemeljski pomol, 3. nordijski denar, 4. namizno pregrinjalo, 5. slovenski pedagoški pisec, raziskovalec Slomška in Kreka, 6. električna naprava, 7. grška črka, 8. hudo, hudobija, 9. zasolitev, pTcpariranje, 10. ruska reka, 11. pesniška oblika, 12. znamka motoci-klov, 13. zemljina, kontinent, 21. Verdijeva opera, 27. del človeka, 28. vrsta padavine, 29. kratica za ploskovno mero. 30. vojaška priprava, 31. Pregljeva povest, 32. indijska kasta, 36. kratica dolžinske mere, 42. nekdanja poročevalska agencija, 43. zagrebška ulica, 44. lesena posoda, 48. vrsta rib, 50. pribežališče, zatočišče, 51. slovenski književnik izza Stritarja, 54. balkansko gorstvo, 57. kuhinjska začimba, 58. starorimski datum, 59. oseba iz Vombergorjeve Vode, 60. plod, pridelek, 61. del cerkve, 62. draga tekočina. V obrobnih kvadratih, zaznamenovnnih s številkami: 1, 2, 3, 4, 5, 6. 7, 8, 9, 10, U, 12, 13, 14, 19, 25, 33, 39, 46, 55, 63, 67, 81, 80, 79, 78, 77, 76. 75, 74, 73, 72, 71, 70, 69, 68, 64, 56, 47, 40, 34, 26, 20 in 15 dobiš pri pravilni rešitvi naslove prvih treh knjig iz Slovenčeve knjižnice. Rešitev križanke St. 3: Vodoravno: 1. Slovenski dom, 13. lepilo, 14. Polom, 15. ep, 17. Onega, 18. Sodoma, 20. nos, 22. Vorro, 24. bramor, 25. trn, 26. era, 28. Ero, 29. skala, 30. Osa. 32. navdih, 34. panj, 36. oreh, 37. Eva, 38. Bogoljub, 41. tla, 42. cev, 43. via, 44. blago, 47. Nero, 49. zebra, 51. Arad, 52. Laba, 53. Didek, 54. Ada, 55. Ina. Navpično: 1. Slovenec, 2. Lena, 3. opere, 4. Vigred, 5. Ela, 6. nos, 7. spor, 8. Kodak, 9. il, 10. Domoljub, 11. omara, 12. Mentor, 16. por, 19. Oman, 21. snaha, 23. Orion, 24. boli, 27. raven, 29. spoved, 31. sel. 33. Vavel, 35. alibi, 36. oblak, 38. hira, 39. gaza, 40. jard, 41. Tera, 45. gad, 46. oda, 48. Ob, 50. ae. Prva partija 85 Ko 6e je prebudil, je imel nad seboj nekakšen drugačen bel 6trop in je ležal v beli postelji. Pri postelji stoji (ista bela debela sestra in drži v roki kozarec z rumeno tekočino. »Tole lejx> izpijte,« je rekla, »potem pa lahko noč!« Stanko je hlastno iz-"il grenki kozarec in se zleknil nazaj na blazino, 'se 6inrdi po jodoformu ali čem, ampak to je že vseeno. Nekje daleč nekaj boleče trza, to je menda roka; Stanko jo dviga in odkrije, da ima namesto roke nekaj kakor velikanski bel popek iz obvez in povojev. •Boli?« »Ne.« Samo da ni več tistih krvavih prstov, misli Stanko zaspano. »Koliko je ura?« »Pol osmih.« Pol osmih. Čez pol ure bo torej konec posada. Pride nas zamenjat druga partija. Javlja 6e paznik Andres, kopač Adani, Kopač Suchanek, tesar Martinek, zidar Matula, pomožni kopač Falta in vozač Pulpan Stanislav. Gut. Gut. Najprej je pe-zdec rudarja, potem dolgo nič, in šele nato pride vozač. Vozač Pulpan Stanislav. Si junak, Stanko, atnpak to se nauči — glavo varovati in odskočiti. Ne, tako to ni, to je drugače — kako so že rekli? Aha, štejte do dvajset in globoko dihajte! Globoko dihajte! Ena, dve, tri — In vozač Pulpan Stanislav je zaspal kakor majhen otrok. XXIV. Ko 6e je zjutraj prebudil, je kakor maček predel od ugodja; dane6 mi ni treba v šolo, 6i z naslado misli in znova zapira oči. Res. roka boli, ampak nekako oddaljeno, kakor da ni čisto njegova; in v trebuhu ima občutek praznote kakor iz-irebljen golobček. Spet je odprl oči in gleda okrog 6ebe: bela sobica, polna svetlobe, skozi okno je videti vrhove drevja, ob nasprotni steni druga bela postelja, toda prazna; ob vzglavju nočna omarica s kozarcem vode in belim robcem, celo zvonček je tam — no, prekrasno. Stanko je spet legel, tisti veliki popek iz belih povojev si je položil na prsi iin se zadovoljno pretegoval. Kaj bi se neki zgodilo, premišlja, če bi jjozvonil na ta zvonček; morda bi kdo pritekel in se jezil — kaj delate, v zavodo-vem špitalu zvoniti! — Jaz nisem zvonil, bi se branil Stanko. Ampak ko bi mu vsaj nekdo povedal, kje je stranišče! Stanko zeha, od samega ugodja ne ve, kaj bi počel. Bom vendarle jx>zvonil, si pravi, bom videl, kaj bo. Na kratko, plašno je pritisnil na gumb, pa ni bilo nič, nikakega hrupa; bila je prijetna, svetla tišina, 6amo nekje daleč se slišijo glasovi in koraki. Stanko 6e je oddahnil; toda nenadno 6liši klap, klap in skozi vrata vstopa tista druga, tista drobnejša strežnica in nese oprezno j>odstavek. »Dobro jutro!« pravi prijazno. »Kako ste se naspali?« Stanko je sedel in si brž jx>pravlja srajco na prsih. »Dobro, dobro,« mrmra in 6e mrači od same zadrege; s|x>mnil se je, da ga je tale bela strežnica včeraj slačila do kože. Sestrica pa se za njegovo mračen je še zmenila ni; jjozorno mežikaje z dolgimi trepalnicami postavlja j>ostavek na nočno omarico. To menda ni za mene, se je ustraši! Stanko. Skodelica čaja, na krožniku umešena jajca, še en krožnik 6 šunko, j*o še kos kruha z maslom. — Bela sestrica je kar tako pomežiknila na Stankovo obvezano roko. »Jaz vas bom nakrmila, nočete?« »Ne, bom 6am,« se brani Stanko i« g-ubanči čelo. »Vam bom pa držala krožnik.« In že 6edi na kraju postelje ter podaja Stanku žlično in krožnik z jajci. Kaj hoče, Stanko mora jesti, ko mu drži strežnica jed pred nosom; mračno se maši z jajci, sklonjen nad krožnikom, s čelom se malone dotika njene rame. Vidi njene bele, gladke prste, kako držijo potrpežljivo krožnik, vidi mirno dihati njene drobne, mlade prsi pod trdim predpasnikom. Hitro ji je pogledal v obraz; imela je oči povešene na krožnik in f>od njimi modre kolobarčke na prosojnem obrazu. Ljubko se je Stanku nasmehnila, oči pa ni dvignila. »Ste bili že lačni, kajne?« »Mm,« pravi 6tanko s polnimi ustmi in 6e sklanja nad krožnik. Kakšne biserne nohte ima, in te trde bele manšete na zapestju — Stanko ni še nikoli videl tako lef>e in nežne roke. Lasje mu padajo na čelo, ko se sklanja nad krožnik, in čuti v njih njen slabotni dih, da ga kar mrazi. Ejdun, ko bi 6e tale kupček jajc ne manjšal tako naglo! Stanko je, kolikor more, počasi — »Nočete več?« »Mm.« Ravno zdaj mora imeti jx>lna U6ta! Sestra odstavlja krožnik in naliva Stanku zlati čaj, mežika z dolgimi trepalnicami in na f>ol odpira ozke ustnice, jx>zor, ne politi! »Veliko sladkorja?« »Še,« momlja Stanko, samo da bi iznova videl, kako drsi bela kocka sladkorja iz njenih drobnih prstov. Sestra prijazno gleda s sivimi očmi, kako Stanko pije. »Ob enajstih bo prevezovanje.« »Mm.« Stanko 6i je oparil grlo s čajem, da so se mu kar oči zalile. Sestra reže medtem kruh in šunko na lepe koščke. »Tako, usta odpreti,« pravi in med dvema jjožirkoma čaja daje Stanku v usta koščke kruha z maslom. Gleda mu z jasnimi očmi v U6ta in jx)zorno mežika, — očitno ne misli na nič drugega, kakor da bi jedel. Stanko odpira U6ta, kakor da ga krmi mama; mrači se in požira, da bi se lahko zadavil. To je namreč tako lepa igra: vselej, kadar mu hoče dati sestra košček v usta, mu sama nekoliko odpre ustnice; Stanko že čaka na to, odpre jxjslušno usta, in že ima košček v njih. Potem zapije s čajem, 6estra pa vzame medtem novo kocko kruha v prste in potrpežljivo čaka. Stanku je tako prijetno, da bi kar umrl; kakor da je mamino malo dete in pri tem —■ no, tako prijetno je to. Tako. to je že poslednji grižljaj, zadnjikrat so se ti nežni končki prstov dotaknili Stankovih ustnic; in Stanko je pogoltnil cel grižljaj, da 60 mu kar oči zlezle iz jamic. Sestra ga prijazno gleda in se 6mehlja. »Samo, da vam je šlo v slast.« Vidi 6e, da je vesela, kakor da je to Bog ve kakšen usf>eh. In Stanko bi bil pripravljen, da bi pojedel še tri take zajtrke, da bi ji ustregel. Bela sestra hitro in oprezno pospravlja posodo na podstavku. »Boli tale roka?« »Ne boli.« »Bi hoteli še kaj?« »Ne, hvala.« Sestra je že odšla, Stanko se zadovoljno pre- vezovanju — Niti obrit nisem, 6e jezi Stanko in otipava |x>d nosom in na bradi tistih nekaj šče-tinic; škoda, da ni tukaj zrcala! Odpirajo se vrata, in k Stanku gre počasi tisti mladi doktor v belem plašču, s časopisi pod pazduho. »Torej kako je?« »Hvala, dobro,« mrmra Stanko. »Prosim... kje je stranišče?« Doktor mu ravno vtika toplomer pod pazduho. »Saj imate pod jjosteljo, ne?« »Potem pa na hodniku, na levo. Plašč imate tamle.« Mladi doktor 6e je postavil k oknu in gledal na drevje. »Vi 6e poznate... z go6jx>dom Hansenom?« Stanko tišči toplomer j>od pazduho. »Ne, samo tako... iz Kristine. Enkrat sem mu držal pi-ket —« »Pa je vprašal telefonsko po vas.« Doktor nekaj ča6a molči in gleda skozi okno- »On je... Njegov oče ima na Švedskem premogovnik. Gospod Hansen dela na nekem rudniškem patentu, baje bo to nekaj velikega —« Doktor bobna s prsti f>o oknu. »Mislil sem, da 6e z njim poznate. Ali pa ... z njegovo gospo.« Stanko molči in tišči z V60 silo roko k trupu. »No, pokažite!« Doktor se je obrnil in jemlje Stanku toplomer. »No, nič. Je dobro Tu v?m go-spod Hansen pošilja časopise, da boste brali. Ob enajstih ... pojdete k prevezovanju.« LAGOMARSINO TOTALIA SEŠTEVALNI STROJ, KI PIŠE samo na 10 tipk Najboljši pripomoček za pisarno Dobavlja: Radioval - Ljubljana Dalmatinova ul. 13 —Telefon 33-63 Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! ljudska pcscillnita v Ijublituti zadruga z neomejenim jamstvom ^_ v lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva c. 6 nasproti hotela Union sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vkniižbo in proti poroštvu. Posojilnica je bila ustanovljena 1.18 Cedesi completo assortimento per corpo di banda di einquanta strumenti musicnli in perfetto stato della primaria Ditta Ramponi & Cazzani di Milano al prezzo di Lire ita-liane undicimila. Rivc leersi a 6. B. PRIMATESTA - B0RG0MANER0 (Hovara) Priložnost Kompletno zbirko 80 glasbenih instrumentov za orkester r popolnem stanju odstopa vodilna tvrdka Ramponi & Cazzani v Milanu za 11.000 lir. Obrnite se na G. B. PRIMATESTA - B0R50MANER0 (Novara) t NaročiteSlovencev koledar"! la lampada di qualita prodotto nello stabilimento di Milano della TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A. Kakovostno žarnica proizvafana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A. © Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob smrti moje srčno ljubljene mamice, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni poslednji poti, prisrčna zahvala. Posebno iskrena hvala g. zdravniku dr. Jos. Volavšku, ki je storil vse, da bi ohranil življenje moji najdražji mamici. Ljubljana-Rožna dolina, dne 8. novembra 1941. Vida Leskovic, roj. Megušar, zase in ostale žalujoče. Sv. maša zadušnica bo brana v torek, dne 11. nov. 1941 ob 8, v farni cerkvi sv. Antona na Viču. ZAHVALA. Vsem, ki so nam ob smrti našega očeta, starega očeta in brata Ludvika Fleša izrazili pismeno ali ustmeno sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo toplo zahvalo. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 10. novembra ob pol 8 v cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 8. novembra 1941. ŽALUJOČI TUNGSRAM ZAHVALA Vsem, ki ste prišli kropit in ki ste spremili mojega dragega moža, gospoda Janka Koširja višjega rač. svetnika v p. na poslednji poti in vsem, ki ste mu lajšali težke dneve bolezni, se najiskreneje zahvaljujemo. Ljubljana, dne 8. novembra 1941. ŽALUJOČA ŽENA Kap jih je zadela... Predigra Mistress Helena Chappell je občudovaje opazovala svojevrstno pokrajino. Komaj kake tri metre od kamnitega pobrežja, na katerem je štrlel proti deževnemu nebesu grad Heatherstone s svojimi belimi zidovi, so butali ob čeri kratki valovi Irskega morja. Posledica tega najbližjega sosedstva z morjem je bilo neprestano šumenje, ki je rahlo prihajalo V notranje sobane prostranega gradu. »Ali nisem prav storil, ko sem bil kupil to močno poslopje? Štel sem zanje 120.000 dolarjev,« spregovori mister Casserton. Mistress Chappell je preslišala opazko. Ta visoka vsota, s katero ji je brez dvoma hotel ugajati mister Casserton, ji je bila v tem trenutku brezpomembna. Mistress Chappell je bila namreč kiparka. In pri jx>gledu na škotsko pokrajino se vselej razvnamejo občutja kakršnih koli umetnikov. Na ravni ploskvi štirioglatega stolpa, ki ga je dal preurediti mister Casserton v drugem nadstropju za Helenin atelje, je stal razen mistress Chappell in Cassertona še Bobby. Bobby, s pravim imenom Marmaduke Wa-shington, pa je izhajal iz chicaških gangsterskih krogov. Zdaj ga je bil uvrstil Reg Chappell, mož kiparke Chappell, v svojo detektivsko gardo. In eel6 ta Bohby, čigar brezbrižnost za {»krajinske lepote je bila posledica njegovega rodu, cel6 ta Bobby ni mogel zatajiti vtisa, ki ga je napravilo nanj otožno razjx)loženje škotskega morja. Molčč je strmel dalj časa v daljno morsko plan. Potem se je okrenil in opazoval kraj pred sabo. Več milj daleč ni bilo v pokrajini nobenega človeka. Na južni strani gradu se je blestel žoltorjav pesek, na katerem so se razbijali v enakomernih nihajih valovi Irskega morja. V ozadju strani, obrnjene v notranjost, se je razširjalo barje. Te sivkastozelene, razlegle ploskve so zgle-dale grozno puste v svoji osamelosti. Čeznje je nepremično ležala tenka, komaj meter visoka meglena plast, skozi katero je prosojno žarela škrlatna daljava. Bel, surovo zidan stolp so vreščč obletavali svetlopernati galebi in napravljali z žalostnim krikom samoto še bolj nevzdržno kot je že bila. »Tak6 sem si vselej predstavljal kraj, kjer straši,« reče Bobby. >Tu mi ne ugaja .. .< Cassertonova se zasmeje. »Imate prav, mladi mož!« pravi dostojanstveno. Bobby je prenesel marsikaj. Toda nihče ga ni smel nagovoriti z »mladim možem«. »Saj sem doživel kot gangster toliko, kolikor navadni meščani ne dožive niti vse življenje,« je navadno vselej pristavil Toda bogatemu mistru Cassertonu si ni upal ugovarjati, kajti mlademu Bobbyju, ki so mu vihrali raz.mršcni, svetloplavi lasje v ostrem vetru od morja, je ugajal denar — ni čudno, saj je bil pravi yankee ... »Seveda imam prav!« odgovori jezno Bobby. Henry Caserton se ni nikoli brigal za občutke svoje okolice. Bilo mu je vseeno, kaj so drugi mislili. Toda. če mu je bil kdo pokvaril efekt, s katerim je hotel presenetiti, je lahko postal zopern. »Kako to, da že veste?« vpraša nejevoljno. »Kaj vem?« sprašuje Bobby. Njegoše svetlomodre oči so se razširilo. Bobby je slutil senzacijo. »Za skrivnost heatherstonskega gradu!« spregovori tiho Casserton, da bi dodal svojemu poročilu še večjo tehtnosti »Skrivnost?« vpraša Bobby grobo. »Skrivnost? Star okostnjak ali mučilnica? Ali kaj drugega?« »Skrivnost?« se vmeša sedaj še mistress Chappell. »Imajo tile gradovi zmeraj kake skrivnosti?« Casserton prikima. »Tale grad ima posebno zanimivo skrivnost!« »Ne bi hoteli pričeti s pripovedovanjem?« »Zelo rad! V heatherstonskem gradu strašit« Bobby se na glas zarezgeče. »Koga naj tole preplaši? Kvečjemu kako staro babo, ki verjame v duhove!« Henry Casserton se močno opre na prečni doprsni zid, ki je bil že precej preperel. »Tole mlado fantč pa je že od sile!« pomisli nejevoljen. »Kdo neki se naj zanimivo zabava v prisotnosti takega-le zoprnega tipa in to še s tako lepo gospo?« Henry Casserton je bil v dva in štiridesetem letu. V lice je bil nenavadno bled. Oblika njegove glave je bila še dokaj zanimiva, vendar ji je dodajal monokel na desnem očesu nekak žboten izraz. Gladko polizani, nazaj počesani črni lasje so bili že sivo nadahnjeni. Toda celotna Cassertonova postava, še vedno prožna, je pričala, da je bil nekoč dober športnik. Henry Casserton je bil svoje čase artist. Postal je bogat po svoji lakomnosti, po srečnih špekulacijah in po raznoterih gostovanjih v daljnem svetu, ki so mu prinesli zmeraj pojioln svetovni uspeh. Tudi mistress Chappell se je malce zaničljivo nasmehnila. »Strašilo?« vpraša veselo, »ki naj straši tu? Ima svojo izbo?« Casserton pravi žalostno: »O madam! Vi mi ne verjamete?« »Kaj, ali moramo pravljico o strašilih jemati resno?« »Vsaj na Škotskem!« »ČvekanjeI« odseka Bobby. Mister Casserton ga žalostno pogleda. »Mister Washington,« nadaljuje Casserton. Toda ta ga prekine: »Vsemogočni! Gospod, ali me hočete žaliti?« Casserton ga zbegano pogleda. Pritožba, ki jo je hotel izreči neljubeznivemu detektivu, mu je ostala na jeziku. »Jaz, žaliti Vas?« »No, prosim, potem nobenega ,Washingtona'l Jaz vendar ne morem za to, če nosim tako ime!« »Toda...« »Recite mi Bobby!« »Upajmo, da me ne mislite klicati tudi vi ,Henry'...« Bobby se zareži. Potem jjoloži grajskemu lastniku roko na rame, za kar je moral seči precej vsoko, kajti bil je nizko rasel, a Casserton je bil precej visok. »Ne, ne, dragec!« zagotavlja Bobby pomirjevalno. »Saj nisva skup krave pasla, da bi si bila tako zaupna ...« Nejevoljno se je hotel Casserton izviti lz njegovega objema. Toda Bobby je trdno držal. »No, in sedaj že končno na dan s tistim strašilom!« ga pozove mali detektiv. Casserton skomigne zaničevalm z rameni. »Ta fant je nemogoč!« si misli pri sebi. »Toda seda j se ga ne morem več ogniti I« »Da, za to strašilo še nihče ne vel« reče glasno. »Najbrž ga sploh ni!« mu drzno seže Bobby v besedo. »Da,< ga lakonično zavrne Casserton, »bo že najbrž tako! Poglejte, vidite tu spodaj tistile obok grobnice heatherstonskega gradu?« Mistresp Chappell prikima Bobhy vpraša: Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: inž. Jo2e Sodji Urednik: Viktor Centi!