Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico Stov. 16.
7. urednikom so moro govoriti vsak dun od 11. do 12. uro.
Rokopisi so no vračajo.
Inserafi:
Šoatstopna potit-vruta 4 kr., pri večkratnem p0. navijanji dajo so popust.
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsalt dan razen, nedelj in praznikov ob S. uri zvečer.
za Ljubljano
v upravnižtvu : za celo leto 6 gld., 7.a pol leta 8 gld., za čotrtlota 1 gld. 50 kr., na mosoo GO kr., pošiljatov na dom volja mo-hočiio 0 kr. vou.
Po pošti velja
za oeloloto 10 gl., za pol leta 5 gld., za čotrtlota 2 gld. 50 kr. in za jodon mc8cc 85 kr.
Štev. 50.
V	Ljubljani v torek, 8. marcija 1885.
Tečaj II.
Budgetna debata v državnem zboru.
Z Duuaja, 1. marcija.
Ne le posamezniki, tudi velike politične stranke imajo svoje muhe, katerim je čestokrat težko, najti razloge in nagibe. Tako smo
se večkrat užejxudili,. da hi r£Šili_jigaxjko,
zakaj združena levica, kateri se yender-,ne dŽLottrekaTi niti stroltovnjaškega znanja, niti govorniškega talenta, ba^ budgetn«^ debato redno otvori s svojim^nainesr^imejšim govornikom, s stajerskinV nfil^orom^ aT^Vr i N ih. Tudi letos cenjena opozicija' m opustila te nam vsaj nerazumljive razvade. Pomladansko solnce obsevalo je z gorkimi žarki široki dunajski „Ring“ ter pozlačevalo klasične stebre ( na osredji državne zbornice, notri pa v dvo-rani se je potil in rotil mali zastopnik šta-
• jerskega velikega posestniSa^ da bi z naj-. črnejšimi TŠarvSlni naslikal slabo gospodar-
• stvo Taaffejevega kabineta, in kruto prega-janje, pod katerim v sedanji dobi zdihuje avstrijsko nemštvo. Ca meri je pravi Jiolleu-breughel" yjxaŽ£Qi parlamentu, tedaj nismo razvajeni po izbirčnosti njegovi. Ali siromak je bil očividno v težavnem položaji. Ker drugače ne more biti interesanten, ker ima v svojem instrumentu le jedno samo melodijo, s katero je politični svet tekom zadnjega šest-letja dolgočasil, Bog zna pri kolikih prilikah, Ufl|)enja.-S3«)f-tenek_gIftsek ter mu izvahi-K«-dno višje, vedno bolj kričeče zvoke. I^tiua Už&4^č(yno7 toda Tetosje samega sebe prekosil s svbjimi karikaturami, katere so na
pesnici vzbujale le veselost in odkrito milo-^-Of^nje.
Kajti kako razsodbo more v Carnerijevem govoru izreči trezno misleč opazovalec! Dobro znamo, da vsaki opoziciji ugajajo sočnati izrazi, da ne štedi z dokazi svoje nezadovoljnosti, da ne polaga svojih besed na apo-tekarsko tehtnico. Ali če se strasti zaslepljen
Listek.
V	Skader
f
(Zlatorodov.)
Skader, ako ga gledaš z Marmarskega morja, se ti zdi kakor velika vas, raztresena po nabrežji. Ako ga pa gledaš z Zlatega roga, predstavlja ti podobo mesta. Kadar gre paro-brod naravnost k njegovi luki, takrat se •nestce širi in vzdiga. Grički, s poslopji pokriti, skačejo vunkaje, drugi za drugim; predmestja molč iz dolin, letovišča se raztresajo po višavah; obrežje, vse pisano in s hišami našarjeno, se razteguje, kakor daleč oko nese. To je ogromno mesto, sijajno, podobno gledališču, tako da ne umeš, kje je mogel bili tako skrit, mesto, ki se očesu pokaže v nekaterih trenotkih, kakor bi se bil dvignol velik zastor; osupnjen si, pa čakaš, kdaj bo spet zagrinjalo palo. Stopiš na leseno stopničevje, med množino ladijarjev, med konjske najemnike in vodnike, pa greš po veliki cesti, ki 8e legotno vzpenja, vijoča se med rudečimi in rumenimi kočami, obrastenimi z bršljanom in vojevino, med ograjami vrtov, polnih cveto-
strankarsk politik tako daleč spozabi, da celo položaj južnoštajerskih Nemcev smatra kot neznosen jarem, kot znamenje silovitega pritiska, ako izvoljenec najkonservativnejše volilne skupine lastno svoio domovino, cesarstvo avstrijsko v iedno vrsto stavi z razpadajočo, strohnelo Tjučijo ter znane defravdacije v
neEaterlh kreditnih zavodih na račun piše sedanjemu mini st erstvu — potem se niti ozirati ni več na tako prazno govoričenje, potem le nemo milovanje možu in stranki njegovi! Svoji usodi se sicer Jame j Car-neri ne bode odtegnil; še nam je v živem spominu, kako je Hausner predleti v bud-getni debati z neusmiljenim sarkazmom kosti prerahljal »veroueškemu sinu“. Letos sicer se zgovorni poljski poslanec baje ne bode udeležil generalne debate, qlL med Caragrijevim govorom videli gino finančnega mijustrajako marljiig delati žpazfceTlu mi vsaj" ueTBi ho-‘ haTTTarnertjeVem mestu, kedar bode vski nekoliko v roke vzel levičar-franc-tireura, zastopnika štajerskih ve-ikov.
Slaboglasni akord, s kojim se je bila pričela razprava o državnem proračunu od strani zjedinjene levice, razlegal se je tudi, dasi nekoliko skromnejše, v S c h a r s c h m i d o -vem in M a gg o vem govoru ter obširni raz
z državnim budgetoln za 1. 1885 se je sicer dr. Mag g bore malo bavil; tem bolj se je spodtikal nad tem, da ministerstvo vender ni po polnem gluho in slepo nasproti opravičenim terjatvam avstrijskih Slovanov, kateri s stališča ustavnega in naravnega prava svojo jednakopravnost reklamujejo. To je rahločutnega gospoda silno razburilo; v sveti jezi očital je ministerskemu predsedniku, da nima čuta za svoje dolžnosti, niti zvestobe do avstrijske države. Seveda, prva dolžnost avstrijskega ministra po nazorih gospoda M a gg a je pač, Slovana pritiskati na steno, in svojega
čega bilinja,	pod visokimi	špalirji, v	senci
velikih platan, ki skoro zadelavajo	pot.	Greš
memo kavarn, napolnjenih z azijskimi postopači, ki kadč debelih oči, uprtih nekam, sam ne veš, kam.	Srečujejo te	črede	koz,	težki
kmetski vozovi, katere vlečejo biki s cvetjem nališpanih glav, kmete pokrite s fesom in s turbanom, muslomanske pogrebe, trope vasujočih kadun, ki nosijo vence in vejice v rokah. Zdi so ti, kakor bi videl drugi Štambul, sicer manj veličajni, toda veselejši in bolj sveži od onega, ki je na sedmerih gričih. Skader iz-gleda kakor	veliko vaško	mesto.	Na	vseh
straneh ga obdajejo polja. Ceste in steze, za-krivane s kočicami, vodijo po dolinah in bre-žičkih, pa se izgubljajo v zelenjadi gajev in vrtov. V viših delih mesta vlada popolni mir, kakor v vasi; v nižih pa se rije ljudstvo gredoče po opravkih, kakor po primorskih mestih. Iz velikih vojašnic, stoječih tu pa tam, se sliši bučni ropot, pomešan z vpitjem, petjem, bobnanjem, tisoč tičic pa skače po samotnih cestah. Grede za nekim pogrebom, prideva iz mesta, stopiva na sloveče pokopališče, pa gaziva po velikem gozdu previsokih cipres, rastočih po jedni strani do Marmarskega morja, po drugi po širnem goratem zemljišču tj£i do
cemo, aa nam r i e n e r mnogo doij impo negQ_spfistični He r bst ajHnasM prof. Su Napačno bi bilo tedaj, prezirati izjave
avstrijskega rodoljubja ne more sijajneje obelodaniti, nego da izroči odlomku nemških prebivalcev, broječih vsega skup 8 milijonov v naši državni polovici ter zastopanih po združeni levici, neomejeno oblast nad blizu 14 milijonov Slovanov in nad nemškimi konservativci, kateri vender še ne bodo tako kmalu v isti rog trobili s svojimi liberalnimi rojaki, navzlic Lienbacherjevim spletkam in prilizovanju liberalnih četovodij!
Od korifej iz levičarskega šotora govoril je dosihmal Pl en er, dandanes uže prva merodajna osebaT ~me3~našimi nasprotniki. Mož se je veliko ucit^in marsikaj naučil — to tudi v mi radi priznavamo. Tudi govorniški sili nje- 1 govi se cadovoljno klanjamo, in naravnost rečemo, da nam P7 e n e r mnogo bolj imponuie
ejjs. tako
odličnega protivnika; vender se nam vidi, da številke jasneje govore nego vse umetno umovanje učenega politika, in kar se tiče čme-rikave kritike Plenerjeve o letošnjem proračunu, uverjeni smo, da bode finančni minister brez posebnega truda lehko ovrgel argumentacije, s kojimi je poslanec hebske trgovinske zbornice tako navdušeno odobravanje žel med svojimi pristaši.
Prvi del Plenerjevega govora bavil se je v istini z budgetom, drugi bil je posvečen za-konodavni in upravni delavnosti sedanjega ministerstva. Naravno, da je črna megjfma. oileiiLjazgriKinLjjez "vse. Jtar, iz TaaffajpvTh rok prihaja. Ali en passus Plenerjevega govora smo posebno globoko utisnili spominu ter priporočamo ga v resni preudarek onim domačim agitatorjem, katerim je neprestano napadanje ljubljanske , deželne vlade, dosledno sumničenje ( najčistejših njenih namenov vrhunec državniške modrosti in nepokvarjenega značajnega rodoljubja. »Kar je vlada na Kranjskem storila — tak6 je dejal Pl e n er — bilo bi dovelj razloga za vsakega Nemca, za
Zlatega roga. Vse okolo se je belilo nagrobno kamenje, kakor daleč seže oko, v kopah, neskončnih vrstah, sredi grmovja in divjega cvetličja, v velikanski mreži stezic in cestic, med tako gostimi debli drevesnimi — toliko da vidiš nebo. Greva dalje, bolj tako slučajno, po sredi naslikanih in pozlačenih uagrobnih strebov, ki so ali pokončno ali nagnjeni ali zvrnjeni, med ograjami posamnih družinskih grobnic, med majhnimi, ličnimi grobišči pač, med priprostimi stebriči ljudstva; tu in tam sva videla tudi kite ovenelega cvetja, temena lobanj, štrleča iz pok-njenih tal ter poslušala gorlukanje golobov, skritih med cipresami. Čim dalje greš, tem bolj se ti zdi, da se gozd le širi, da kamelje iz zemlje raste, da se ceste množe, da se svetla proga obzorja oddaljuje, da se kraljestvo smrti z vsako stopinjo približuje, pa jameva drugi drugega prašati, kako bova izišla — naenkrat stopiva na široko stezo, ki naju vodi na širno odprto ravan Hajdar-paše. Na tej ravani so se zbirale moslemske vojske, katero so se pripravljale na vojsko v Aziji; od tod obseženo z enim pogledom tudi Marmarsko morje, Carigrad, ustje Zlatega roga, Galato, Pero, vse tenko zagrinjaleno z jutranjim
. <1 zmiraj kljubovati sedanji vladi, kajti v nobeni : < deželi se niso opravičeni interesi Nemcev tako ) nazaj potisnili od vladne strani, nego na Kranj-■\skem.“ Res je sicer, da se v jadikovanji nemškega državnika o zatiranji nemštva na Kranjskem razodeva čudovito neznanje dejanjskih , razmer, kajti z natančno skrupuloznostjo va-rovala je napadana vlada ljubljanska vsikdar ! istinite pravice in koristi nemške manjšine, vender pa se usojamo vprašati, ali po pameti ravnajo oni narodnjaki skrajne stranke, kateri pri vsaki priliki p.ilena pod noge mečejo de-žgln^ladi ters^ojimi ekscentricitetami na jalove pritožbe takih ne-prijateljev, kakor so Plener in sodrugi njegovi Med govori, v katerib je desnica označila svoje stališče, se pač nobeden glede bogatega obsega in vnanje dovršenosti ne more meriti s Plenerjevo filipiko, toda z jedno samo izjemo, odlikovali so se po uprav državniški zmernosti. Ceha Zeithammer in Tonner govorila sta stvarno in prepričevalno, poznalo se jima je, da so Čehi kmalu postali realni politiki, kmalu spoznali prave razmere. Iz srca vzet nam je bil govor poštenega Tirolca dr. Kathreina, kateri je priznaval opravičenost narodnega prizadevanja avstrijskih Slovanov ter z jako toplimi besedami naglašal solidarnost nemških konservativcev z drugimi avtonomističnimi skupinami. Kar se tiče govora slovenskega zastopnika Bož. Raiča, je pač očividno, da bi razprava njegova, omissis omit-tendis bolj na mestu bila v špecijalui debati pri proračunu naučnega ministerstva; z generalno debato bila je po svoji vsebini premalo v zvezi. Omissis omittendis smo dejali in to poudarjamo; kajti videti je, da je rojak naš nekoliko na posodo bil vzel pri gromonosnein Carneriji. Pač znamo sami, da v spodnjem Štajerji jednakopravnost še ni dovršena, veliko manj še nego na Kranjskem; razumemo tedaj, da zaveden in vesten poslanec drage volje porablja vsako ugodno priliko ter zlasti pri budgetu razloži narodne težnje svojih volilcev in vsega naroda. Torta, n h lika, v kateri je spoštovani poslanec Raič objavil slovenska desideria, m bila pP55bno srečna, in mi se sklicujemo le na zdravo~razsodnost slovenskega ^-občinstva, ono naj sodi, če kaže, <^za_toi-nem stanj i govoriti nasproti_članii sedanjega kabineta v istem~lrenotfi7‘ ko ~s6“"strastneje ^ego kedaj od levičarskih sedežev dviguje Ljui<£: TEcrasez l' infame, proč s Taaffejevo Mi vsaj smo odločno tega mnenja, da Dima?sikaj lehko izostalo iz Raičevega govora, stvari sami v prid, dasi priznavamo potrebo, Carnerijevim in Plenerjevim izmišljotinam nasproti slikati razmere naše, kakor so v istini.
vzduhom in prevlečeno z rajskimi barvami, da kar zatrepetaš čudenja in veselja.
Ejub.
Kako bi mogel pozabiti nekropolo, pokopališče ejubsko. Tj&kaj se napotiva nekega večera o solnčnem zahodu; kakeršno sem videl takrat, obsevano od zadnjih solnčnih žarkov, tako mi je še zdaj v glavi. Legotno naju odpelje čolnič na konec Zlatega roga, in po strmi stezi prideva na „sveto zemljo" osmansko, z grobovi ob straneh. Tisti čas so bili uže domov odišli kamenoseki, ki po dnevi ob-delavajo stebre, ter mirno pokopališče napolnjujejo z jekom svojih glasnih udarcev: kraj je bil pust in prazen. Oprezno greva dalje ter gledava okolo, če se ne bo pokazal ostri obraz kakega imana ali derviša, ker tukaj se najmanj trpi posvetna radovednost nevernikov; pa nisva videla ni cilindra, ni turbana. Z nekakim strahom prispeva do one skrivnostne ejubske džamije, katere sijajne kuplice in lahke minarete sva tisočkrat videla z gričev nasprotnega obrežja in z vseh zatonov Zlatega roga. Na dvorišču v senci velike platane se vzdiga grobnica, podobna kiosku, zmeraj razsvetljena z vencem svetilk, v kateri leži
Zveza z orijentom.
Skoro neprecenljive važnosti za avstrijsko trgovino je pred kratkim vender uže jedenkrat rešeno vprašanje, da Turčija zgradi zvezne železniške proge. Dolgo, dolgo se je Turčija pomišljala, omahovala, konečno sklenila je vender z otomansko banko pogodbo gledč zgradnje njenih zveznih železniških črt: od vzhodne Rumelije do bolgarske meje, kakor tudi od Iskila na srbsko mejo do Vranje. Ali bode to delo izvršila otomanska banka, ali pa, kakor se je začetkom nameravalo: »družba orijentnih železnic (družba Hirsch)“, je za Avsto - Ogersko po polnem vse jedno. Glavna stvar je, da se gradnja teh prog v kratkem prične ter da se kolikor možno hitro dogotovi. Kakor se zdaj kaže, je upanje, da se bode delo dovršilo vsaj do meseca oktobra 1886. 1. Poroča se, da so se v tej zadevi izdali nže ukazi in naročila, naj se delo kolikor možno hitro prične. Tudi druge države storiju pri tem svoje dolžnost Bolgarsko so-branije je uže dovolilo, da se smejo graditi zvezne proge in dovolilo je tudi za to gradnjo primerno svoto. In gre zdaj jedino in samo za to, da se dobi podjetnik, kar pa menda vender ne bode pretežavno, dobiti ga, kajti po načrtu, za katerega se knez Aleksander sam prav zelo zanimlje, tekle bodo proge vedno po ravnem ozemlji in zelo neznatne bodo ovire pri gradenji. Tudi Srbija ne za-ostaje, da, storila je uže mnogo več nego njene sosede. Kmalu bode se nadaljevala proga uže dovršene črte Belgrad-Niš, saj je pa ta črta zanjo tudi izredne pomembe. Tudi pri črti Niš-Vranja, kjer srbska železnica teče do turške meje, se je uže pričelo delo; kratka proga Niš-Pirot pa se bode kmalu pričela graditi.
Kakor se zdaj kaže, pričakovati smemo, da se bode do konca bodočega leta dovršila železna cesta, katera bode vezala na jedni strani Dunaj-Pešto s Carigradom, na drugi strani pa s Saloniki. Ta železniška zveza bode gotovo prinašala Avstriji mnogo koristij, povzdignila se bode znatno trgovina z orijentom.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Včeraj nadaljevala se je v državnem zboru generalna debata o budgetu. Najprvi govoril je gospod finančni minister dr. Duna-jevski ter s krepkimi besedami zavračal levičarske napade, češ, da so nekateri nastavki v budgetu zakriti s pajčolanom. Veliko pozornost vzbujal je njegov govor v vsej zbornici, in često ga je burno odobravala desnica. Po-natančneje poročilo podamo jutri.
truplo silovitega zastavonosca prorokovega; zastavnik ta je umrl s prvimi muslomaui pod Bizantijem, a najden je bil osem stoletji pozneje ter zakopan na tem obrežji po zapovedi Muhameda zmagovanca. Muhamed mu je posvetil to džamijo, kamor hodijo turški cesarji slovesno se opasovat s sabljo Osmanovo. Ta džamija je najsvetejša izmed vseh v Carigradu, kakor je tudi pokopališče, ki jo ob-daje, najsvetejše izmed vseh pokopališč. Okolo džamije v senci visokih dreves se vzdigajo grobnice (turbe) sultanov, vezirjev, dvorskih velikašev, okrožene s cvetjem, bleščeče marmorja in zlatih arabesk in okrašene s sijajnimi napisi. Na strani stoji mrtvaško poslopje muftijev, pokrito z osmovogelno kuplo, v katerem počivajo veliki duhovniki, zaprti v ogromnih črnih odrih, na katerih stojč silno visoki turbani iz musoline. To je celo mesto grobnic, vse belo, senčnat in kraljevski veličasten, ki te razen verske žalovnosti prešinja tudi z neko posvetno podložnostjo; ta kraj je kakor predmestje velikašev, nem, bahavo molčeč. Greš med belimi zidovi, mimo tenkih omrežin, s katerih visč venci in kite zeleuja, ter strše veje akacij, hrastov, mirt; skozi mrežnice iz pozlačenega železja, ki zapirajo
V seji odseka za pristojbine izjavil je načelnik Henrik Clam, da mu zaradi bolehnosti ne bode možno udeleževati se večernih sej, naj se torej voli njegovim namestnikom yitez Kalif, kar se je zgodilo. Načelnik je potem dejal gledč pristojbinske novele, da so v sklepu poslanske zbornice nekatera protislovja, da pa je navzlic temu prepričanja, da mora odsek predelati novelo. Naročilo se je potem poslancu Kalifu, da kmalu zvršf to predelanje ter je potem predloži odseku.
Konferenca škofov na Dunaji trajala bode baje delj časa, nego se je to začetkom nameravalo. Minoli teden shajali so se škofje vsak dan v posvetovanje. Kaj	se	je sklepalo,
se	nič ne vč, o vseh sklepih velja stroga taj-
nost. Do kdaj bode trajala konferenca, se še ni nič določilo, skoro gotovo še ta teden ne, ker so škofje v hotelih naznanili, da ostanejo še	8 ali 10 dnij	v stanovanji.
V Ogerski	obhajala se	je	desetletnica
Tiszinega ministrovanja kakor narodni praznik. Prvo poklonilo se mu je zastopstvo glavnega mesta ter poudarjalo v svojem nagovoru, kako velike napredke je storila dežela v dobi desetih let, za kar gre zasluga vladi. Liberalna glasila ozirajo se ob tej priliki na položaj Ogerske v letu 1875 in zdanji nje položaj. Radostno omenjajo, da se je v tem času povzdignil državni kredit Ogerske, in to da je velika, največja zasluga desetletnega ministrovanja Tiszinega. Izmed drugov, kateri so v 1. 1875 stopili z njim v kabinet, je zdaj v njem samo še Trefort.
Tuje dežele.
če so vsa poročila istinita, zaznameno-vati ima ital^anska naselbinska politika lepe vspehe v Afriki. Najnovejše poročilo pravi, da so načelniki domačinov v Beilulu naznanili italijanskemu komisarju, da se mu hotč podvreči.
Iz itima se poroča, da se je polkovniku Saletti zaukazalo, da dozdanje utrdbe v Mas-sauhi razširi, da potem dalje prodre do ravnine Bogos ter tam postavi trdnjave, da se tako prepreči vsak napad na Massauah. Saletta je brzojavil, da potrebuje 150 ženijskih vojakov navpomoč.
Iz Švice se poroča, da so zopet zaprli več anarhistov v mestu Bernu; baje so tudi v drugih mestih zasledili anarhistične rovarje ter jih zaprli.
Ruski knez Dondukov-Korzakov, gouver-ner v Kavkazu, prosil je carjevega dovoljenja, da bi smel nastopiti znanstveno potovanje ozemlje, katero meji na ono ruskih Turkmenov.
V Angleški se še vedno živahno razpravlja vprašanje o ministerski krizi. Do zdaj se ni še nič gotovega ukrenilo; kabinet se brani odstopa, češ, da še ni dovršilo posvetovanja o položaji. Sabotni angleški listi skoro
oblokana okna turb ali grobnic, vidijo se znotraj v blagi luči rakve iz marmorja, pobarvane z zelenim odsevom dreves. Nikjer v vsem Carigradu se ne kaže tolikanj nežno muslomanska umetnost, lepšati sliko smrti in misliti nanjo brez strahu. To grobišče je kraljevska palača, vrt, panteon, tožnolep, ki ti vabi na ustnice molitev in smeh. Na vseh straneh se okolo razprostirajo pokopališča, ob-senčena s stoletnimi cipresami, presekana z ovinkastimi poti; vmes pa se belijo stebriči, tam doli na robu, kakor bi se hoteli kopati
v morji, tam gori ob stezah, kakor bi hoteli videti mimosehiteče duhove. Izmed tisoč temnih kotičev, ako grmovje narazen pretisneš, vidiš na desni bolj nejasno dalnji Stam-bul, ki se ti zdi kakor skupina modrih mest, odločeno drug od drugega. Pod seboj imaš Zlati rog, na katerem sijo zadnji solnčni žarki, pred seboj predmestja Siiltidže, KalUdži-Oglu, Piri-pašo, Has-Kjoi; dalje veliko predmestje Kasim in nerazgovetni obris Galate — vse to se gubi v neskončni ljubkosti tresočim in za-pletujočih barv, kakor bi ne bilo od tega sveta.
M uz e j.
Sprehajam se po prav dolgih, golih, pustih sobanah, med dvema nepremakljivima vrstama
vsi trdijo, da se ministerstvo ne bode moglo vzdržati. „Daily Telegraph“ piše, da bode vlada odstopila, sicer pa to zahteva tudi Glad-stonovo slabo zdravje, on se mora varovati. In če bode on uvidel, da ne more več dalje delati, odstopili bodo z njim tudi drugi članovi iz solidarnosti. Konservativni listi radostno zatrjujejo, da bi mogli ti ministri se na dalje ostati in opominajo, opozicijo naj bode pripravljena za slučaj Gladstonovega odstopa.
Te dni imeli so londonski meščani shod, da se pogovarjajo o zdanjem političnem položaji, kakor o vprašanji, ni li vlada zapravila s svojim postopanjem zaupanje dežele. Govorilo se je strogo proti Gladstonu ter se mu predbacivalo, da je on zakrivil Gordonovo usodo. Konečno sklenila se je naslednja resolucija: „Ker je Gladstonova vlada po svoji neodločnosti in pomanjkanji kake politike našo trgovino in vpliv po vsem svetu znatno oškodovala, pro-vzročila brezivladje in pretakanje krvi v južni Afriki, Rusijo privela do vrat Indije, nam odtujila prijateljstvo evropskih vlastij, vsak interes oškodovala, žrtvovala po nepotrebnem velike svote in življenje marsikaterega najboljših sinov Angleške za nejasen in breziko-risten smoter, pokazala je s tem po polnem svojo upravno nezmožnost. Glede na to je zdanja vlada zapravila zaupanje dežele, in pozove naj se, da odstopi." Kaj se bode zgodilo, pokazalo se bode v naslednjih dnevih.
Iz Dublina dohahejo resna poročila. Družba „ United Ireland“ preti s sovražnimi demonstracijami med nameravanim obiskom princa Waleškega v Dublinu. V palači, kjer je za princa stanovanje odločeno, našli so več pretilnih pisem; raznim drugim osebam došli so tudi uže opomini brez podpisov.
Na vznemirljive članke nekaterih angleških listov, da hoče Rusija zasesti Afganistan prinaša „Nordd. allg. Zeitung" dolg članek, v katerem pojasnjuje, da Rusija nikakor ne namerava zasesti tega ozemlja, da so njene meje 80 angleških milj od todi. Če bi se mogel pač vneti kak prepir, bi se to moglo zgoditi 8a'no zaradi železnice Pendjeb, katero so za-seli v prošlem poletji Afganci; sicer pa se bode tudi lehko doseglo sporazumljenje, in noben anglešk ali rusk državnik da ne more najti v tem casus bdli.
S sudanskega bojišča se poroča, da se Bullerjev oddelek prav brzo nazaj pomika od Abukleje v Gakdul. To hitro pomikauje, hitreje še nego se je začetkom nameravalo, pa ima svoj vzrok v tem, da je G000 mož vstašev na poti proti Abukleji.
Iz Massauaha se poroča: Pad Kartuma bode spremenil tudi politiko, katero je imela do zdaj Ab e si ni ja gledč sudanskega vprašanja. Kajti ne gledč na to, da v Kartumu Živi navadno okolo tri tisoč Abesincev, kateri
podobščin, ki so videti kakor trupla na stene Pribita. Ne domislim se, da bi me bilo kdaj bolj groza, razen v Londonu v zadnji dvorani muzeja Tussanda, kjer se v temi vidijo najstrašnejši razbojniki Angležke.
To ti je kakor muzej pošasti, odprt grob, v katerem kakor mumije ležč najbolj sloveče osebe stare Turške, sijajne, čudovite in srdite, ki je le še v spominu starih ljudi in pa v domišljiji pesnikov. Tu je nekaj sto lesenih soh, pobarvanih in po starem oblečenih, pokončnih, zravnanih, ošabnega držanja, visokega obraza, debelogledih, z roko na mečevem ročaju, kakor bi čakali znamenja, da potegnejo meč in začn6 klati, kakor v lepem starem času.
Najprej je na vrsti sultanska hiša: veliki kopljenec, veliki vezir, muftij, visoki častniki, glave pokrite s turbani vsakovrstne barve in oblike: piramidalnimi, okroglimi, čveterovogla-timi, neurejenimi, čudovitimi; v kaflanih iz kodravine leskave barve, z vezili posutih; s haljicami iz rdeče in bele svile, zvezanimi okolo Pasa s kašmerskimi tkanicami; v pozlačenih opravah, z zlatimi in srebernimi pločami pokritih prsi, v cesarskem orožji: dolgi dve vrsti budnih in belestečih strašil, kateri očivestno
so nepogojno v rokah vstašev in da je med Kartumom in Abesinijo vedno živahen promet, je Mahdi zdaj, ko mu je podložen ves svet med belim in višnjevim Nilom, tudi njih sosed. Torej se bodo vršile vedno praske. Da, poroča se uže, da gotovo ne bodo prešli trije meseci, in abesinska vojska prekoračila bode višnjevi Nil ter napala Mahdijevo ozemlje.
Razne vesti.
— (Koliko zrn različnih žit drži en liter.) Predsednik kmetijske družbe v Hirsclibergu potrudil se je ter jo soštel, koliko zrn različnih žit so zamore v on litor spraviti. Dobil je naslednja Števila: pšeničnih zrn gre v en liter 21 700, rženih 28 000, ječmenovih 18 100, ovsenih 12 500, a grahov se da 5400 v en liter spraviti. Ako kdo tega ne verjame, naj pa sam šteje.
— (Lepa dota.) V italijanskih časopisih se čita: „Princesinja Letitia Bonaparte, hči kneginje Clotilde, zaročila se jo z vojvodo Leopoldom Torlonia v Rimu. Trdi se, da hoče stric ženina, knez Alessandro Torlonia, nevesti podariti za doto sto milijonov lir. Princesinja stara je 19 let, a ženin 32 let.
— (Razumljivo.) Kakor se poroča „ P, C. “ iz Aleksandrijo, nameraval je princ Ludvik Napoleon, 211etni sin princa Napoleona, pridružiti se angleški armadi v Afriki, a po zadnjih dogodkih v Sudanu premislil si jo in bode raji v Sirijo in Palestino popotoval. — No, v tem oziru bi si bil tudi še kodo drugi premislil!
— (Usodepolni naslodki mačje godbe.)
V	Mirandoli na Mantuanskem napravili so ondotni fantje 501etnemu posestniku Josipu Tereri sijajno mačjo godbo, ker je baje nameraval najlepšo deklico v celi okolici vzeti za ženo. Ko Tererija strašanski hrup iz spanja splaši, popade ga vsled toga zasramovanja taka jeza, da snamo s stene puško in vstroli mod pod oknom zbrane mladeniče, tako da sta se precej pri prvih strelih zgrudila dva smrtno ranjena k tlam Tererija pa je streljal še daljo in dalje, tako , da je palo razen prvih dveh, šo sedem druzih. Zločinec je potem sam sebe v bližnjem močvirji vtopil.
— (Novo sredstvo dopisovanja.) Da materam časih vsa njih pazljivost svojim hčoram nasproti nič no pomaga, temu dokaz je način dopisovanja, ki so ga znašlo bistro glavice lepih Evinih hčera v Zedinjenih Državah. Tam prišlo jo namreč v navado, da se nekaj vrstic s prav drobnimi črtami napiše na zavitek pisma in da se na tisto mosto potom prilepi marka. In koliko se ne da časih v malih besedah povedati, kako veli-cega pomena besede se lehko skrijejo pod malo marko 1 Brez skrbi izroči se potem pismo skrbni materi, da ga prebere, v njeni navzočnosti se lehko odda kršenci, da ga ponese na pošto, nihče ni prižel na to, kaka naročila, kake goreče prisege in druge dokaze plamteče ljubezni ponese
———I—1
kažeta narav starega otomauskega dvora, ne-sremno veličajnega in barbarski ošabnega dvora. Za njimi sled6 paži, noseči cesarske kožuhovine, turbane, podnožja, sablje. Na to pridejo vratarski in vrtarski čuvaji, sultanske straže; beli kopljenci, črni kopljenci, z obrazom čarovnikov in malikov, beleskeči, s perjanicami, glav s perzijskimi klobuki pokritih, kovanimi čeladami, rdečimi kapami, s čuduimi polume-sečniini turbani, rti in zvrnjeni piramidi podobnimi; oboroženi z jeklenimi šibami, bodili, biči, kakor tropa razbojnikov in rabljev. Ta gleda zaničljivo, oni škriplje, tretji buli krvo-željne oči, četrti se smeja zasramljivo, satansko. Naposled je videti četa janičarjev, z njihovim svetnikom Emi-babo, okostji podobnim, z belo haljo pokritim; častniki vsake stopnje, z znamenji raznih kuhinjskih opravkov; vojaki vsake vrste z znaki in trakovi one uporne vojske, katero je Mahmud postreljal s krtačami. Tu vidiš šemaste in otročje posebnosti oblek, pomešane s strašnimi spomiui, ki ti predstavljajo norsko divjaštvo. Najrazujzda-nejša slikarska domišljija bi ne mogla nikdar napraviti tako blaznovite zmešnjave oblek kraljevskih, duhovenskib, razbojniških, norskih.
Vodarji, juharji, viši kuharji, glavarji po-
drobni listič med svet. Tako piše prijateljica prijateljici pismo čisto nedolžnega zapopadka, a pod marko stoji zapisano: „Reci svojemu bratu, dame ob toj in toj uri zvočer čaka tu in tu — mojo srce hrepeni po njem!“ In dobra prijateljica storila je lehko to uslugo. Vender jo časih kako tako naročilo prišlo tudi v neprave roke. Tako se je prigodilo v nekem malem mesteci, da je poštna upraviteljica, ki jo se ve da tudi poznala to zvijačo, iz samo ženske radovodnosti pri pismih svojih znank jemala marke doli, prebrala dotične vrstico, a potem morda iz samo žensko zavidljivo-sti marsikateri shod zaljubljencev onomogočila. Nazadnje pa je prišlo to njeno početje na dan in ena njenih prijateljic jo toži zaradi prelomitve pisemsko skrivnosti. Bodo li sodniki v tem početji res zapazili ta pregrešek, ali ne, je vsakako dvojljivo.
—	(Gora — ki ne miruje.) Iz Ale se piše z dne 28. februvarija: Uže zdavnej je znano, da se v notranjem gore „Monte Baldo“, ki je naj-višji vrh gorovja ob tirolsko-italijanski meji, časih nekaj vrši; kajti uže večkrat prišli so prebivalci ob vznožji te gore bivajoči v velik strah vsled bobnenja, ki je prihajalo iz notranjega gore in vsled vednega majanja hriba. Tudi letos pričelo se je življenje v votlinah gore, in sicer s takim hrupom, da to celo oddaljena mesta, kakor Verona, Ala, Roveretto in celo mesto Milan čutijo. Najmočneji sunek čutil so je v navedenih krajih dnd 21. prot. m. in sicer malo pred polunočjo. Drugi, nekoliko sla-beji sunek čutil se je 26. febr. okolo desete ure zvečer, od tedaj pa se ponavlja sunek za sunkom. Da izvira to vodno majanjo zemljo iz gore Monte Baldo, se ne more dvojiti, kajti konstatovalo se je, da vsi valovito daljo pomikajoči se sunki radialno iz dotične gore prihajajo,
Domače stvari.
— (Potovanje cesarjeviča in cesaričine.) Iz Carigrada se brzojavlja: Generalni guverner Syrije, Hamdi paša, pride jutri (v torek) z vojaškim spremstvom v Bejrut, da pozdravi avstrijskega prestolonaslednika v Sultanovem imenu tor ga spromi v Damask. — Odsek za sprejem cesarjeviča in cesaričino pri dohodu na Roko je sklonil, da so prostor, kjer so v pristanišči vstavi ladija, napravi šator in slavolok, ceste pa naj se slovesno okrasijo. Cosaričini se bode izročil krason šopek cvetic z dragocenim trakom, cesarjeviču pa album fotografij iz okolice reške. Če ostaneta jedno noč na Reki, priredila se bode serenada. Oo bosta visoka gosta napravila izlot v Abacijo, spremljalo ja bodo več parobrodov.
— (Poslanec dr. pl. Plener in kranjska vlada.) V svojem govoru, katerega je poslanec pl. Plener te dni govoril pri generalni debati v	državnem proračunu, spomnil	so	jo	tudi
deželne vlade kranjske, in sicer je izrekel v tej
sodopravcev, vojaki vsakatere službe zvrščeni so tukaj v dolgih redovih, z metlami, žlicami, v turbanih, z zvončki, od tal visečimi, z mehovi, z glasovitimi kotli, s katerimi se je dajalo znamenje za vstaje, z dolgimi krznenimi kapami, v širokih oblekah, segajočih kakor plašč od tilnika do stegni, s širokimi pasovi iz kovanih ploč, z orijaškimi sabljami, izvaljenih oči, v ogromnih oklepih, z obrazom polnim zasrambe ali pretenja ali razžaljenja. Zadnji so serajski nemi s svilenimi konopi v rokah, nato pritlikavci in norci, grdega obraza kakor kafji topoglavci in s smešnimi venci na glavi.	Velike	steklene omare, v	katerih	so
zaprti	vsi ti	ljudje, predelavajo	ta	kraj v
razudbarski muzej, ki stori, da res verjameš, kar vidiš, in da se večkrat z grozo proč obrneš. Ko prideš na konec, zdi se ti, da si prehodil	dvorano	starega seraja, in	da	je	ves
dvor okamenel, ker je Sultan strašno zakričal nad njim. Ko izideš in prideš na trg Atmejdan ter srečuješ paše v črnem suknu, pa nizame skromno zuavski oblečene, o kako krotka in ljubezniva se ti zdi Turčija današnjih dni!
(Konec prihodnjič.)
zadevi naslednje besede, katere podamo v zabavo vsem onim, ki kranjsko razmero bolje poznajo. ..Kar- je vlada ja..Kr;iii.iskem~fltqrila.‘‘ tak<5 je poudarjal, „hiL bi za vsakega^Homca, ka^oi^raamero i^atajiko pozna, no polnem zadosten vzrok, da stopi za vselej v opozicijo proti zdaniemn ministex§tm, ■ ker se nišo vnobetu ffežoli opravičeni interesi J Nemcev od vladne strani tako prezirali, kakor v Kranjski. In ni li tudi za Avstrijca, da, za Evropo žalosten pogled, če se pride dandanes v Ljubljano in so spomni, kaj jo bila Ljubljana pred desetimi, ali več kot pred dosetimi loti? Prej bila jo nemško mesto in zdaj so je šiloma poslovonila, in prišlo je tako daleč, da danos v Ljubljani, v nekdanjem nemškem mestu, ni niti nemško ljudske šole, in da deželni predsednik, ko je nameravala hranilnica, katera jo na srečo, dasi morda la še za malo časa. V-nemških rokah, ustanoviti ~nem3Fo ljucfsko šolo, iste ni dovolil, ovrgši njo sklep. Take so razmere dandanes v Kranjski." — Kaj poreko k temu naši radikalci? Čuješ li „Soča“, čujeta vidva Ivana: dr. Ivan Tavčar in Ivan Hribar, kako hvali dr. pl. Plenor kranjsko nemškutar sko vlado? Bog vam daj pravo p amot!
— (Dvorana porotne sodnije) raz-svitljona je izza slednjega zasedanja s plinom. Eazsvitljuje jo 22 plinovih lučij. Tudi v drugih prostorih porotnega sodižča je vpeljana plinova razsvitljava.
— (Iz sodnice.) Včeraj pričelo so je prvo letošnjo zasedanje porotne sodnijo pri tukajšnji dežolni sodniji. Porotni sodniji predsedoval jo nad-sodnijo svetovalec gosp. Kočevar, votanta pa sta bila gg. deželne sodnijo svetovalca baron Recli-bach in Lodenig. Državno pravdništvo zastopal jo državnegapravdnika namestnik gosp. Pajk. Zagovornik je bil gosp. dr. Ahačič. Zatožen je bil 191etni kmetski sin Anton Mihelčič iz Snoberij zaradi uboja. Fantje so so stepli mod soboj; Mi-helčil zgrabil je kol ter udaril Antona Erjavca tako hudo na glavo, da jo takoj mrtev obležal. Zatoženoc ni tajil zločina. Obsojen je bil v štiriletni zapor, poostren s postom in temnico.
— (Ogenj) nastal jo včeraj pop61udn<5 v dimniku neke gostilne na Poljanah. Ognjegasci prihiteli so takoj na pomoč ter brzo udušili plamen.
— (Preveč zaupljiv) bil je, kakor se nam poroča iz Spodnje Šiške, pek g. M. M. Prišel jo k njemu potepuh A. Mrhar iz G6rnje Šiške in ker se mu jo baje smilil, hotel mu je pomagati do zaslužka. Izročil mu je tedaj jerbas kruha, katerega je pregrnil z belim prtom, in da bi pri prodajanji kruha lepšo izuzemal, dal mu je tudi srajco in predpasnik. Ta šol je prodajat, a vrnil se več ni. Oblastnija ga sedaj išče zaradi izne-vorjenja. Vrednost vsega, kar so mu je izročilo, znaša 5 gld. 20 kr.
— (Graščino Poganice) pri Novem Mestu kupil jo nekov gosp. Seeraan z Dunaja za 50 000 gld. Novi lastnik se jo uže preselil vanjo.
— (Na železničnom vozu umrla.) Kakor se nam piše iz Št. Petra, umrla jo 28ega m. m. na železničnem vozu soproga finančnega tajnika Giso pl. GyOrttyja iz Budimpešto, ko se jo iz Reke na Št. Peter s poštnim vlakom vozila. Truplo prenesli so v Št. Petru v mrtvašnico, a ga bodo prepeljali v Budimpešto.
— (Občinska volitev.) Pri volitvi novega občinskega zastopa za občino Št. Vid pri Vipavi, okr. postojinski, bil je županom izvoljen Anton Uršič, občinskim svetovalcem pa Josip Kopatin.
— (Umrl) je dnč 1. t. m. v Trnovem pri Notranjski Bistrici dekan gospod Janez TJ r -banček. — Včeraj umrl je tukaj bogoslovec gospod Karol Zavodnik, slušatelj III. lota. Danes prepeljejo ga v njegov rojstveni kraj Žužombork, kjer ga pokopljejo.
— (Nesreča.) Kakor se nam piše z Bele Peči. razpočil se jo dne 27. m. m. na fužini brus in jo bil pri tem ubit delavec Pran C op, ki je ondi pilo brusil.
— (Varujte bolunoc.) Avstrijski klub turistov uložil je pri vseh deželnih zborih v planinskih deželah prošnje, naj bi so sklonili zakoni, s katerimi bi se prepovedovalo izkopavati belunoc (planiko, BEdelweiss“) s korenino in postavilo naj
bi se za to primerne kazni. V prošnji se naglaša, da jo izkopavanje belunca postalo nokak rokodelsk obrt, da se nahajajo posebni podjetniki, kateri na stotisoče te rastline, s korenino izkopano, pošiljajo na daleč okolo, celo v Ameriko; bati se je torej, da se s takim počenjanjem ta rastlina po popolnem zatare, Pri tem se opozarja tudi, da v Švici uže dolj časa veljajo zakoni, kateri strogo prepovedujejo izkopavanje te rastline s korenino in njo razpečavanje.
— (Vreme.) V slednjih dneh imeli smo prav gorko vreme. Prebivalci pričeli so so oblačiti uže v pomladansko obleko, kajti solnco bilo je op6ludne uže zol6 pekoče. Danes v jutro pa nas je zopet iznenadila bela odeja, sneg pokril je zopet talova tla, in zopet vejejo mrzli vetrovi. Sneg je pop<51udn6 ponehal.
— (Tatovi dinamita.) Iz Gradca so poroča : Prebivalci mnogih okrajev južno Štajerske bili so v slednjem času v velikem strahu, ker so neznani tatovi v kratkem času na več krajih, kakor na pr. v Brežicah, v Vidmu, v Globokem ukrali več ali manj dinamita. Mislilo se je, da so to storili članovi anarhistične stranke. Kakor pa se je zdaj pokazalo, ukrali so ljudje dinamit, da so z njim pregnali iz nekaterih rek ribe. Najhujšo je bila zadeta Sava ob kranjsko-štajorski meji po teh roparjih. Pred nekaterimi dnevi posrečilo se je vender v Vidmu zaseči jednega tatu in roparja. Provzročena škoda je precej velika; na mnogih krajih ležalo so na obaleli reke mrtve ribe.
V civilni b6lnici:
Dnč 2. marcija. Jera Kračman, gostinja, 81 1., opešanje. — Ivan Fink, zasebni uradnik, 80 1., opešanje. — Fran Dolinar, gostač, 80 1., opešanje,
Meteorologično poročilo.
C rt Q d c3 S	Čas opazovanja	Stanjo baro-motra v mm	Tempo- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733'63 733 13 734-25	— 0'4 7'6 4-4	jzpd. sl. jzpd. » zpd. »	jasno d. obl. oblo	000
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 3. marcija. Cesarjevič in cesaričina prišla sta ob zel<5 ugodnem vremena danes v Bejrut. Jutri odpeljeta se dalje v Damask.
.Prag, 3. marcija. „Politik“, „Pokrok“ in „N&rodni Listy“ izjavljajo, da je govor finančnega ministra napravil zelo dober vtis na vso desnico, da bode na vsak način še na dalje po vseh svojih močeh podpirala vlado.
Budimpešta, 3. marcija. Dolenja zbor nica rešila je še ostali del zakona o pre-ustrojbi gorenje zbornice nespremenjeno; le § 28 (pri prvi sestavi gorenje zbornice naj se jemlje ozir na one, kateri so slednja tri leta redno se udeleževali sej v gorenji zbornici) se je odvrgel sporazumno z ministerskim predsednikom.
Telegrafično borzno poročilo
z dne 3. marcija.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.................83'85
»	»	>	»	srebru...................84‘20
Zlata renta........................................108'30
5% avstr, renta.......................................99	40
Delnice ndrodne banke................................ 866’	—
Kreditne delnice..................................... 307'	—
London 10 lir sterling.............................124'10
20 frankovec....................................... 9'79
Cekini c. kr....................................... 5'80
100 drž, mark......................................60'40
Tiyei.
Dnž 2. marcija.
Pri Maliči: Lustig, Austenitz, Taifel, Sperling, Schnee-berger, trgovci, z Dunaja. — Archinger, zasebnik, iz Trsta.
Pri Slonu: Rilke, trg. potov., iz Bremena. — Graf, gled. igralka, z Dunaja. — Krikovec, zasebnik, iz Plzna. — Perattoner, c. kr. stotnik, iz Gorice. — Kette, c. kr. sodn. pristav, in Lah, zasebnik, iz Loža.
Pri Tavčarji: pl. Gyorffy, kr. ogerski finančni tajnik, iz Budimpešte. — Bronzen, zasebnik, iz Trsta.
Pri Jnž. kolodvoru: Maroš, trg. potov., iz Francije. — Winter in Spielmann, trgovca, z Dunaja. — Strom-berger, pivovarnik, iz Gleiwitza. — Gorišek, zasebnik, iz Pulja. — Drelovič, zasebnik, iz Gorice.
Pri Avstr, carji: Grof Lanthieri, graščak, iz Vipave. Majdič, kletar, iz Gradca.
XJmi*li so:
Dn6 28. februvarija. Neža Hrašar, gostinja, 56 1., Kravja dolina št. 11, plučno otrpnjenje.
D n 6 2. marcija. Marija Sicherl, soproga c. kr. davk. pristava, 57 1., Sv. Petra cesta št. 47, mrtvoud.
—	Karel Zavodnik, bogoslovec, 22 L, Semeniške ulice št. 4, meningitis.
Upravništvo graščine mokriške
(pošta Jesenice ob Savi) prodaja:
1.) Krompir, najboljše vrste, kakor : Gryflcastle, imperator, magnum bonuin 100 kilo . . 8—12 gld.
2.) Smerekloe, iz drevesnice, v butaricah, vsakovrstne velikosti, po...................10—40 kr.
3.) Vrbice, salix viminalls, purpurea itd. 100 sadik 2 gld. tudi take iz drevesnice za pletenje, 100 kilo 14 »
4.) Bukve (krvave), po.........................i	»
Yucca gloriosa ali recurvata po . 60 kr. — 1 » Thuje, raznovrstne po . , . . 50 kr. — 1 » Lepotno grmičevje, 100 komadov po . . . 8 » 200 bržz, kolarski les.	(17)
B1
Predsodki
1|
in sumničenja naj še tako ovirajo — pravo dobro vender prodira! Da je to istina, dokazuje vedno večje povpraševanje po pristnem „Anker-Pain-Expellor“. To staroznano, osvedočeno domače zdravilo rabi večini rodbin kot liaj-učinkujoče tretje zoper protin, revmatizem in trganje itd., ter ga vsakdo, kdor se je uže posluževal tega zdravila, priporočeval dalje iz hvaležnosti. Kdor se iz svoje lastne skušnje hoče prepričati o istinitosti tu omenjenega zdravila, blagovoli naj uljudno zahtevati izrecno »Richterjev Anker - Pain - Expeller» in naj ne vzprejemlje ponarejanj. Skoro v vseh lekarnah se prodaja la lek po 40 in 70 kr. F. Ad. Richter in drug, Dunaj.— Glavna zaloga: Lekarna «pri zlatem lovu», Praga; Nikolajev trg št. 7. (23) 5—1
V našem založništvu je izšlo:
Predelal H. Maj ar.
Trije del! — 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skups vazani I gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr.
O tej knjigi piše prvi naš leposlovni list .Ljubljanski Zvon»:
‘Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine in književnosti naše bode za tegadel hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Te dni je prišla na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.* Predelal H. Maj ar. Poučno zabavna knjiga v treh delih o I. Kolumbu, II. Kortesu, III, Pisaru. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, moč&n, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezani knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, pritegniti moramo, da razven Ciglar-Tom-šičeve «Sreče v nesreči* ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike.* Preverjeni smo, «da se ta lepa knjiga skoro udomači po slovenskih hišah in šolskih knjižnicah.»
Dobiva se pri
Ign. pl. Kleinmayr k Fed. Bambergu
v Ljubljani.
Vozni nakladni listi
dobivajo se v tiskarni
J Kleinmayr & Bamberg jjjj
v Ljubljani.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.