Leto XXVI. Ljubljana, 27. januarja 1944 štev. 4 DOMOVINA in KMETSKI LIST Yerwaltung and Schrtftleitung • Uprava ln uredništvo: Puccinijeva 5 — Tel. 81-23—31-26 — Erschelnt mielientlich • Izhaja vsak teden Festbezugsprels jHlirlich - Naročnina letno Lir 24 — Ein/elverkaufspre*« • Posamezna številka Cent. 80. Popolna zmaga Slovensko delavstvo Je zlomilo komunistično nasilje. 5745 tovarniških delavcev jo podpisalo božično prottkomunistično spomenico in listine s podpisi so bile svečano izročene prezidentu, generalu Leonu Rupnikii. Ta odločna manifestacija slovenskega delavstva pomeni dokončno zmago nad komunističnim nasiljem. Terorja komunističnih trojk po naših obratih je konec. Slovensko delavstvo je neustrašno Izpričalo svojo povezanost s slovenskim narodnim občestvom. Zato zasluži take življenjske pogoje, da bo v sedanjih časih lahko zmagovalo vse ovire ter dostojno preživljalo sebe in tiste, ki jih ima zbrane okrog svojega skromnega družinskega ognjišča. Prezldent Rup-nik. ki jo podal že dovolj dokazov svoje naklonjenosti delovnim slojem, je zagotovil vso nadaljnjo skrb. Treba je samo Se, da delodajalci do skrajne možnosti Izpolnijo svojo dolžnost nasproti široki narodni skupnosti, Iti bo v harmonični povezanosti odbijala vsak naval boljševizma pod katerikoli krinko. Komunistično nasilje zlomljeno Desetletja so komunist:čne trojke v posameznih tovarnah in obratih omejevale svobodo delavčevega udejstvovanja. govorenja in celo mišljenja. Delavstvo se je nevede vdalo pritisku komunističnih trojkašev, ki so delaii v premnogih primerih roko v roki z židovskimi bogataši. To sodelovanje je trojkašem preskrbelo boljša mesta raznih preddelavcev in mojstrov v tovarnah. Ko pa so enkrat prišli na ta"jnesta, so postali resnični diktatorji nad proletariatom« v malem. Od podrejenih delavcev so zahtevali redne tedenske pri-spevke v nekakšne »podporne svrhe«, ki pa so b:li uporabljeni za komunistično propagando, deloma pa so izginili v žepih dotičnih mojstrov in preddelavcev Komunistični teroristi, mojstri in preddelavet, so izrabili vsako priliko, da ustvarjajo med delavstvom nezadovoljstvo s tem. da ga po nepotrebnem šikanirajo, da vsiljujejo delavstvu svoje izprijene nazore itd. Ta teror se je še povečal, ko so iste pijavke začele pobirati po tovarnah tako zvanl »narodni davek«, že takrat so se delavstvu, ki je znalo misliti z lastnimi možgani, odprle cči 'n mnogi, ki so -v preteklosti teror trojk prenašali brez ugovora, so se odlciito uprli. Ustanovitev »Delavske enotnosti« pod okriljem OF je pomenila višek komunističnega terorizma nad delavstvom. Lažni delavski »voditelji«, ki so odšli v hribe, kakor: Leskovšek, Fajfar, Velka-vrh, Mazovec in Svetek, so svojim zaupnikom v tovarne pošiljali točna navodila, kako naj delavstvo terorizirajo in ga ščuvajo na nerede ln po-bune. Teror komunističnih trojk nad delavstvom je tako dosegel v zadnjem lanskem polletju svoj maksimum. Zdaj pa se mu je pošteno in narodno zavedno slovensko delavstvo uprlo z Izjavo, da je svobodno svojega mišljenja in narodnega prepričanja pripravljeno hraniti, če treba, tudi z železnimi i>estini. Tej Izjavi vsebovanj v uvodnem proglasu, ki ga je glavni odbor Delavske protikomuidstične akcije naslovil na slovensko delavstvo, se je sedaj pridružilo 5745 delavskih podpisov proti komunističnemu nasilstvu' In terorju. Slovensko delavstvo je in bo ostalo sestavni delavcev, izrazitih komunistov, vzdržalo podpisa, govori, da je bilo podpisovanje prostovoljno ln zlasti, da tako velik odstotek podpisnikov znač.1 enotno voljo slovenskega delavstva, da hoče ostati sestavni del skupnega slovenskega narodnega občestva. Gosp. prezident! Delavstvo vam jc iskreno hvaležno, da ste omogočili, da preko Delavske protikomunistične akcije danes okoli 7000 delavcev tedensko poskuša predavanja, ki prikazujejo v pravi luči obraz laži-?,osvobodilne fronte« in utrjuje delavstvo v narodni in stanovski zavesti. Delavstvo vam je istočasno najiskreneje hvaležno za vse ukrepe, katere, ste podvzell, da zagotovite obstanek in izboljšanje socialnega položaja delavcev in njihovih družin. Ob tej priliki pa si dovoljujemo na prošnjo delavstva nasloviti na vas; g. prezident., prošnjo, da izdate še nadaljnje ukrepe za izboljšanje delavskega gmotnega položaja in to zlasti v trstih podjetjih, kjer delavske plač" ne odgovarjajo današnji draginji in radi tega delavci ne morejo živeti svojemu stanu primerno. Prepričani smo, da boste v svoji naklonjenosti do delavstva Izdali v najkrajšem času tudi te ukrepe, in se vam zarije v imenu delavstva vnaprej najiskreneje zahvaljujemo. Odgovor prezidenta Rupnika Gospod prezident .se je zastopstvu glavnega odbora Delavske protikomunistične akcije prisrčno zahvalil in ga naprosil, da to zahvalo sporoč* vsem organizacijskim sodelavcem in vsemu delavstvu, ki jc spomenico v tako velikem številu podpisalo. Odziv, ki ga je delavstvo pokazalo ob podpisovanju spomenice, je dejal g. prezident, je najboljši dokaz, da /neti delavstvom ni narodnih teko* renlnjeneev in da ima vodstvo Delavske protikomunistične akcije močne korenine v narodno zavednem delavstvu. Narodno zavedno in pošteno delavstvo pa je najboljše jamstvo za, sodelovanje vseh slovenskih produktivnih stanov v duhu socialne pravičnosti. Nadalje je gosp. prezident pokazal globoko razumevanje za prošnjo delavstva t;stih podjetij, v katerih so delavci najslabše plačani, in obljubil, da bo podvzel potrebne ukrepe, da se tudi plačd teh delavcev pravično urede. Fo tem odgovoru je g. prezident z zastopstvom glavnega odbora Delavske protikomunistične akcije obravnaval še nekatere važne delavske zadeve in se zadržal z delegacijo še dalj časa v prisrčnem in iskrenem odgovoru, v katerem je pokazal, da dobro pozna delavske razmere, da pozrta delavska težave in jih skuša čim bolj olajšati ln ublažiti. Prispevajte za Zimsko pomoč! funkcionarjev delavskih institucij odgovor! Istočasno pa so delavski podpisniki božične spomenica iskreno hvaležni vsem funkcionarjem delavskih institucij, ki delavstva v teh trenutkih niso zapu* stili, temveč delajo za delavske koristi dalje pod geslom: Z delavstvom — za delavstvo! Nismo ne v Angliji, ne v Rusiji, temveč v Evropi! Kje smo Slovenci? Ali v Angliji ali v Rusiji? Ne, v Evropi smo! Toda marsikdo med nami si domišljuje, da se okrog Slovencev suče vsa svetovna politika! Kolikšna smešna zabloda! Svetovne sile izven Evrope se brigajo le za svoje lastne načrte in namene, ne pa za majhen, resnično majhen slovenski narod, ki v svetovnih načrtih nima nobene vloge. Streznimo se torej in stojmo na svojih tleh, v Evropi! Usoda nam je dodelila važen prostor. Ne bodimo na takem dragocenem prostoru kakor čreda zbeganih ovac! Ne zapravljajmo svojega narodnega slovenskega kapitala! Ne dopuščajmo več, da bi tekla naša kri zavoljo izkoreninjencev! Slovenska narodna zavest je popolno nasprotje komunistične miselnosti. Ta je propast, ona pa bodočnost slovenskega naroda. PREGLED VOJNIH DOGODKOV Letošnja zima na vzhodni fronti ni prinesla debelega snega in trdega mraza, marveč mlačno in megleno vreme, ki spreminja ogromne pokrajine v blato. Vojevanje na takih tleh je težavno, vendar se boji na vzhodni fronti razvijajo venomer z divjo silo. Zadnji teden so zlasti hude bitke pod Leningradom. V južni Italiji so Anglosasi poizkusili vojno srečo z izkrcanjem v bližini Rima. Med Nettunom in izlivom Tibere, kakih 50 km južno od Rima, so ustvarili mostišče. O razvoju bojev nam je podalo nemško vojno poročilo v torek 25. t. m. naslednjo sliko: Fiihrerjev glavni stan, 25. jan. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Pri Kerču so sovjetske čete ojačile svoj pritisk. Z oklopniki in bojnimi letali podprti sovražni napadi se nadaljujejo. Severnozapadno od Kirovgrada so napadli boljševiki z več divizijami. Po izprememb polnih bojih bo bili odbiti, neki vdor je bil s protinapadom zožen. Južnozapadno od Pogrebišča so zavzele naše Čete, ki sta jih uspešno podpirala topništvo in letalstvo, po hudih bojih močno izgrajene sovražne poetojanke. Sovjetski protinapadi so ostali brez uspeha. Boji se še vrše. Med Pripjetom in Berezino so se v težkih bojih zrušili ponovni siloviti boljševiški poizkusi, da bi prebili fronto. Več vdorov je bilo zajezenih. Tudi severno od Ilmenskega jezera ln na področju južno od Leningrada so sovjetske čete z naraščajočo silovitostjo nadaljevale poizkuse pi o-boja. Dočim so bili v nekaterih odsekih odbiti ali prestreženi, se na več mestih še nadaljujejo srditi boji. s prodirajočimi sovražnikovimi bojnimi skupinami. V južni Italiji so naše čete v zapadnem odseku odbile ponovne, s topništvom in bojnimi letali podprte sovražne napade. Sovražnik je imel ve-Jlke izgube. V težkih obrambnih bojih zadnjih dni se je pri Obrambi vseh sovražnikovih poizkusov, prebiti našo fronto, s svojo zgledno trdnostjo posebno odlikovala 15. divizija oklopnih grenadirjev pod vodstvom generalnega majorja Rodta. Na mostišču pri Nettunu je sovražnik na več mestih napadel naše prednje straže. Bil je zavrnjen. Z lastnimi izvidniškimi sunki so bili privedeni ujetniki. Letalstvo je ponoči in podnevi z dobrim uspehom napadalo z bojnimi ln torpednimi letali sovražno izkrcevaln^ brodovje pred Anzijem. Po za-časnih poročilih so bili potopljeni trije rušilci in ena trgovska ladja s 6000 tonami. Uničenje treh nadaljnjih ladij s skupno 26.000 tonami lahko smatramo za gotovo. 11 prevoznih ladij je bilo deloma zelo težko poškodovanih. Severnoameriški bombniki* so včeraj prileteli »ad področje Reicha. Vsled brezciljnega odmetavanja bomb je nastala v nekaterih krajih zapadno-nemških obmejnih področij manjša škoda. Po dosedanjih vesteh je bilo sestreljenih 15 srvražnih letal. Komodor jate nočnih lovcev major princ Sayn-Wittgenstein je v nočnem boju proti sovražnim terorističnim letalcem pri svoji 33. nočni lovski smagl in po uničenju 5 britanskih bombnikov našel junaško smrt. Ftihrer je počastil padlega nočnega lovca s podelitvijo hrastovih listov z meči k viteškemu križcu železnega križa. Z njim je Izgubilo nemško letalstvo enega svojih najboljših nočnih lovcev. * Velika zimska bitka pod Leningradom Zagrizenost, s katero nameravajo boljševiki nadaljevati na severu vzhodnega bojišča, predvsem na področjih severno od Ilmenskega jezera ter južno in južnozapadno od Leningrada, veliko zimsko bitko, v katero mečejo nove osvežene divizije in vedno več težkega orožja, topništva in tankov, je razvidna iz dejstva, da napada na sovjetski strani najmanj 40 sovjetskih divizij in okrog 20 oklopniških oddelkov. S to množestveno uporabo ljudi in materijala hočejo boljševiki z naporom vseh sil prodreti preko novgorodskih ruševin in ozkega prehoda v Kronštatskem zalivu ter na ta način zrušiti nemško severno bojišče. V neprestanih, od 15. januarja dan in noč trajajočih bojih, topniških dvobojih in tankovskih bitkah so nemške čete doslej preprečile vse poizkuse za dosego operativnega proboja nemških črt. Na področju pri Novgorodu so sicer prepustile sovjetskim četam, ki so pritiskale z najmočnejšimi silami in z množestveno podporo topništva in oklopnikov, močvirnato ozemlje zapadno od mesta, vendar so nekoliko dalje proti zapadu prestregle trdovratno pritiskajoče sovjetske udarne kline ter so jih odbile z najtežjimi krvavimi izgubami za Sovražnika. Dne 22. januarja so boljševiki z deloma sveže privedenimi oddelki še nadalje ojačili svoj pritisk proti novim nemškim postojankam, vendar niso imeli nikakega uspeha. Tudi med Vol-hovom in Ladoškim jezerom so bili sovjetski napadi v zadnjih 24 urah krvavo odbiti. Nekaj začasno izgubljenih krajev je bilo ponovno osvojenih, neki sovjetski vdor je bil zajezen in očiščen. Sestreljenih je bilo 16 sovjetskih oklopnikov. Južnozapadno od Leningrada so se enako z nezmanjšano silovitostjo nadaljevali težki boji. Čeprav je sovražniku uspelo, da je ponekod pridobil nekaj ozemlja, so nemške čete preprečile vse poizkuse prebitja fronte. V enem samem odseku so uničile 20 sovjetskih oklopniških voz. Baterije težkega Ln najtežjega topništva, ki so brez odmora obstreljevale sovjetska zbirališča čet in tankov, so uspešno podprla nemške gre-nadirje. S tem so odločilno pripomogle, da so se dosedanji poizkusi sovjetskih čet, da bi ostale v zanosnem napadu, vedno znova izjalovili z najtežjimi izgubami. Uspel letalski napad na London Močni oddelki nemškega letalstva so napadli v noči na soboto v več valovih London. Napad prvega vala je bil v petek ob jasnem nebu kmalu po 21. Nemški letalci so lahko dobro našli središče Londona in lok Temze in je večina bomb padla na določene cilje. Ze med temi napadi so posadke nemških bojnih letal utegnile opazovati številne velike požare. Po polnoči so nadaljnji močni oddelki nemškega letalstva nadaljevali napade na London. Z bombami težkega kalibra in številnimi zažigalnimi bombami so še ojačili učinek prvih napadov. Navzlic ojačeni sovražnikovi obrambi z nočnimi lovci, močnim protiletalskim topništvom in žarometi niso mogli odvrniti nemških letalcev od njihovih ciljev. Neki nemški poveljnik oddelka je med napadom preletel London prav nizko in potrdil načrtno izvedbo in uspeh napadov. Težki porazi tolp v Bosni Komunistične tolpe so utrpele pri poizkusu, da bi z močnejšimi silami zasedle vzhodnobo-sansko industrijsko mesto Tuzlo, ponovno težak poraz. Tolpe so zbrale okoli Tuzle močnejše sile in so jo zvečer 16. januarja po siloviti topniški pripravi napadle z vseh strani. Nemške čete so obdržale v nočnih bojih svoja oporišča in so posebno izjalovile močan sovražnikov napad na vzhodni del Tuzle. Naslednjega dne je neki nemški napadalni bataljon vrgel tolpe daleč od mesta. Samo v enem dnevu so izgubili komunisti 179 padlih in številne ranjene, nadaljnje občutne izgube pa jim je prizadelo nemško topništvo, ki je razbilo sovražnikove izhodiščne postojanke. Do 2000 metrov visoko dvigajo gore Dinarskih Alp v Bosni svoje zasnežene vrhove v zimsko nebo. Na teh pustih kraških področjih, kjer stalno divjajo snežni viharji, so bili te dni ogorčeni boji. Nemški gorski lovci so gnali komunistične tolpe v gore in vzlic najtežjim razmeram so jim bili stalno za petami. V ledeno-mrzlih snežnih zametih in do kolen globokem snegu so morali za seboj vleči orožje in ostalo gradivo po ozkih zaledenelih in zasneženih gorskih cestah. Majhno predstavo o izrednih ozemeljskih in vremenskih težavah podaja poročilo nekega polka gorskih lovcev, ki pravi, da so v 17 urah utegnili prekoračiti zgolj 15 km. 2e cele tedne je ta edinica neprekinjeno v dotiku s sovražnikom in si je priborila bistveni delež na uspehih proti komunističnim tolpam v Bosni. Poglavnik dosmrtno na čelu hrvatske države Poglavnik dr. Ante Pavelič je bil s posebnim zakonom določen za dosmrtnega državnega poglavarja na Hrvatskem. S tem je ustvarjena popolna jasnost v državnopravnem pogledu. Dne 8. aprila 1941 je stopil na čelo samostojne Nezavisne države Hrvatske dr. Ante Pavelič z naslovom Poglavnika. Dne 18. maja 1941 je bila med hrvatsko in italijansko vlado sklenjena pogodba o razmejitvi med Hrvatsko ln Italijo. Takrat je bil spoletski vojvoda proglašen za hrvatskega kralja. Ta mož, po imenu Aimone Savoya, si je v spomin na slavnega hrvatskega kralja, ki je vladal v srednjem veku, vzdel ime Tomislav. Na Hrvatskem so ga označevali za »design'rane-ga kralja«, ki pa svoje službe ni nikoli nastopil. Po ustanovitvi Nezavisne Hrvatske je vršil Poglavnik službo državnega poglavarja, pod njim pa je bil še ministrski predsednik, a tudi to funkcijo je kmalu prevzel Poglavnik ^am. Po izdajstvu Badoglija in italijanskega dvora ter po zopetni priključitvi Dalmacije k Hrvatski, je bil tujerodni hrvatski kralj odstavljen in sta se spet ločili funkciji državnega poglavarja in vladnega predsednika, za katerega je bil imenovan Nikola Mandič. z dosmrtnim imenovanjem Poglavnika je bil storjen zadnji korak v državnopravnem razvoju Hr-\atske. Se letos je pričakovati, da bo izvoljen Hrvatski sabor. Ko zatulijo sirene • • • Kljub izkušnjam drugod je opažati, da se Ljubljančani ob letalskem alarmu vedejo zelo nedisciplinirano in naravnost lahkomiselno. Ne daj Bog, da bi jih poučile izkušnje na lastni koži! Vidi se, da ljudje vse premalo upoštevajo ponovna navodila in opozorila protiletalske zaščite in če bi se res zgodilo, bi bilo zaradi take lahkomiselnosti verjetno mnogo docela nepotrebnih žrtev. Vsi, ki so kdaj koli doživeli kak letalski napad, soglasno potrjujejo, da nudi zaklonišče edino verno zaščito. Najsi je zaklonišče še tako skromno in nepopolno, je vendar mnogo bolje kot nič in marsikako življenje se ohrani, ki bi bilo sicer brezpogojno izgubljeno. Zato ponovno poudarjamo: Ko zatulijo sirene, to nikakor ne pomeni, da se naj ljudje ustavljajo na ulicah in iztegujejo vratove ter se ozirajo za sovražnimi letalci, da bi na to, ko nastopi resnična nevarnost, na vrat na nos bežali na vse strani in iskali zaklonišče. Nevarnost zmede, kj jo povzroči tako lahkomiselno in naravnost bedasto obnašanje, se z lahkoto prepreči, če vsakdo ob prvem znaku siren mirno in brez razburjenja poišče najbližje zaklonišče. Kdor se ustavlja samo v najbližji veži ali celo le pod obokom vežnih vrat, se mora zavedati, da se lahkomiselno igra s svojim življenjem. Izkušnje drugod so jasno pokazale da veže in hišni vhodi ne nudijo nikake zaščite. Brezpogojno pa je potrebno, da se ljudje ob letalskem alarmu nemudno pokoravajo odredbam policije in osebju protiletalske zaščite, saj oni pri tem ne izvršujejo le svojih službenih dolžnosti, marveč služijo interesom vsega prebivalstva. če spravljajo ljudi z ulic v zaklonišča. Prav tako je v zakloniščih treba gledati na red in se izogibati vsakemu razburjenju. Tudi če je zaklonišče prostorno in nudi dovolj možnosti za gibanje, nikakor ni priporočljivo se po njem sprehajati in s tem tudi druge nadlegovati. Zlasti je pričakovati od moških, da pre-puste sedeže ženskam in starejšim ljudem. Vhodi v zaklonišča morajo biti vedno prosti ln to tembolj, ker je zadrževanje pri vhodu tudi samo po sebi nevarno. Odhod iz zaklonišča pred konec alarma je ne le po obstoječih predpisih zabranjen. marveč tudi nevaren. Cesto se dogaja, da se sovražna letala po prvem napadu nepričakovano vrnejo in znova mečejo bombe ali pa obstreljujejo s strojnicami. Slei ko prei velja ob leMskem alarmu osnovno načelo: Takoj v zaklonišče! X Angleški škof o naraščajoči nenravnosti. Chelmfortski škof piše v svojem škofijskem listu, da v Angliji vedno bolj narašča nenravnost. število ločitev zakona vedno bolj narašča. Med ločenci je velik odstotek imen vodilnih družin, s čemer le-te pač ne vplivajo na široke množice z dobrim zgledom. Ljubezen joče. •. Kako sem spoznala svojega moža?« je odgovorila Matilda in gledala sanjavo v daljavo. »To je romantična zgodba. Takrat mi je bilo dvajset let in še nisem kaj prida vedela o svetu. Res sem se rada poljubljala s študenti, toda to so bili veseli poljubčki, in če me je kdo poljubil, sva se oba smejala. Saj poznaš mladostno prevzetnost, ki gre čez vse plotove in krade v sosedovem vrtu češnje, ne da bi človek pri tem kaj hudega mislil. Jaz pa sem živela s svojimi mislimi v pravljičnem raju, predstavljala sem si princa, ki bo na belcu z zlato uzdo jezdil čez grmičevje sedanjosti in ki bo pripravljen žrtvovati glavo, ako ne reši sedmerih ugank, in ki bo rajši umrl, če me ne dobi. Tako sem si predstavljala ljubezen. Tedaj je stopil Marinus na mojo pot« »To je bil princ na belcu z zlato uzdo?« »Pripeljal se je na kolesu. Pri prijateljih smo imeli malo vrtno zabavo. Sprva nisem ničesar opazila. Nič posebnega ni bilo na njem. Imel je vsakdanji obraz, ni bil posebno visok in ko me je prosil za ples, mi sprva niti ni bilo posebno všeč. Rajši bi bila plesala z mladim medicincem, ki me je že enkrat poljubil za grmom. Toda zdaj je dvoril moji prijateljici Marijani in sem pravkar videla, kako jo je odvedel za isti grm, za katerim je bil stal z menoj. Torej sem prikimala neznatnemu mlademu gospodu, se dvignila in šla plesat. Imela sem v roki droben robček, kakor je takrat bila navada mladih deklet pri plesu. Kako presenečena sem bila ko je moj plesalec vzel rutico, si obrisal obraz in jo potem položil spet v mojo roko. Med plesom mi je govoril, za slovo pa je še enkrat pritisnil robček na svoja usta. — Imam veliko prošnjo —, je rekel nato. — Ali vam jo lahko izpolnim? — sem vprašala. Prikimal je. Solze so bile v njegovih očeh. — Dajte mi robček, ki ste ga imeli pri najinem plesu —, je prosil. — Bom srečen, zelo srečen! — Kako nenavaden človek, sem si mislila; če bi me bil prosil za poljub, bi mu ne bila branila. Tako me torej ljubi, tako sramežljive so njegove misli, da jih lahko zaupa samo robčku, tihemu poroštvu ljubezni! Dala sem mu robček. Toda njegova sanjavost se me je lotila, da sem morala venomer misliti nanj. Vso noč nisem mogla spati in vse moje misli so bile pri mojem robčku in njegovi roki. Kako žgoča je bila njegova roka, ko je šel od mene. Torej je vendar na tem svetu nekdo, je vriskalo moje srce, ki ljubezni ne jemlje za lahko igro. Je torej na svetu vitez iz pravljične dežele, na katerega sem čakala Kako velika mora biti ljubezen moškega, ki mu je robček ljubljene ženske toliko vreden Ko je nekoliko let pred prvo svetovno vojno neki letalec nad Berlinom poskušal prve letalske akrobacije, je priobčil tamkajšnji humoristični list sliko čap-lje, ki je poskušala iste umetnije, pri tem grdo strmoglavila na tla ter dejala žalo&tno svojim vrstnicam: »Mislim, da se ptice vendarle ne bomo pošteno naučile letanja!« V tem dovtipu je tičalo nedvomno zrnce ti&tega ponosa, ki se rad pojavi po velikih napredkih, kadar doživi človeški duh kakšno novo zmago nad elementi. Tako je bilo tudi v sredini prejšnjega stoletja, ko so dosegli velik napredek z optičnimi instrumenti, zlasti z mikroskopom in daljnogledom, in si je marsikdo zastavil vprašanje, da-li niso te tehnične pridobitve prekosile zmogljivost človeškega očesa. Helm-holtz, znameniti fizik, je izrekel tedaj besede: »Če bi mi moj optik dobavil tako nepopolno orodje, kakršno je oko, bi ga odklonil!« — Danes smo sicer malo drugačnega mnenja in vemo, da ni instrumenta, ki bi prekašal čudovite sposobnosti očesa. Tudi navzlic vsem uspehom letalske tehnike sd ne domišljamo preveč, da smo že prekosili sposobnosti naravnih letalcev, ptic in žuželk. Če bi si kaj takšnega domišljali, bi zodstovalo, da pomislimo na neprestane težke letalske nesreče, kajti gotovo je, da nismo slišali še nikoli o takšnih nesrečah v ptičjem svetu, kvečjemu če bi ne hoteli prištevati sem tistih primerov, ko pade kakšen negoden mladič iz gnezda, pri čemer pa običajno ne utrpi velike škode. da prosi zanj s soliami v očeh! Pozneje sva se poročila in sva postala zelo srečna « * »Kako sem spoznal svojo ženo?« je rekel Marinus in se je zadovoljno posmehnil. »To je docela preprosta zgodba. Bil sem na majhni vrtni veselici in me je mučil tako hud nahod, da so mi solze stopale v oči. Vrhu vsega sem pa še robec doma pozabil, zato sem prosil neko mlado dekle zanj. Toda, prosim te, ne pripoveduj tega moji ženi, ker je nekoliko romantična in si je izmislila čudovito zgodbo, zaradi katere je zelo srečna.« Jo Hans Rossler Narava je za svoje stvore preskrbela pač na razsipen način in jih je opremila tako velikodušno za njihove naloge, kakor ne bomo mogli mi bržkone nikoli opremiti naših letal. Tu moramo navesti zLasti nosilne ploskve, ki zavisi od njihove razsežnosti v veliki meri vse delo, bodisi mišično ali strojno, ki ga je treba opraviti pri letanju. Pod temi nosilnimi ploskvami moramo razumeti pri pticah krila in rep, pri letalih pa krila in višinska krmila. Čim težje je breme, ki naj se dvigne v zrak, tem večje morajo biti nosilne ploskve. Te so pa pri pticah velikanske, zlasti pri najboljših letalkah. Tako bi mogla pri hudournikih in lastovkah nosilna ploskev enega štirjaško-ga metra nositi breme poldrugega ali dveh kilogramov (takšno ploskev in takšno težo bi sestavljala seveda cela vrsta teh ptic), pri štorkljah pa prenaša nosilna ploskev enega štirjaškega metra 3.5 kilograma teže in pri okornih divjih goseh celo 11.5 kilograma. Seveda leti divja gos temu primerno in zlasti v primeri z lastovko zelo slabo, toda to ni vse skui-paj nič v primeri z najlažjimi letali, kjer so nosilno ploskve na vsak štirjaški meter obremenjene s težo 15 do 20 kg, pri težjih pa celo s 30 do 40 kg! Tu je razlika, če jo primerjamo z najboljšimi letalci med pticami, tako velika, da jih bo menda nemogoče kdaj prekositi. Isto je z vzletno sposobnostjo. Kako hitro se lahko dvigne ptica — da o muhah niti ne govorimo — nas pouče vsak dan predrzni vrabci, ki nas puste mirno v svojo najneposrednejšo bližino, a se potem PTIČJI LET IN LETALA Nemški zvočni tednik je nedavno prikazal orjaško novo letalo »Gigant«, ki lahko prenese iz zaledja na fronto celo stotnijo vojakov s tanki, avtomobili, strelivom in vso oskrbo vred. »Gigant« je dokaz izredne nemške zmogljivosti, ki nehote sili k primerjavi med ptičjim letom in moderno letalsko tehniko. 23 Glas mi ni hotel prav ubogati, ko sem ji rekel: »Ako bi Eli vedel, da ste prišli sem in prinesli rože ...« »Ako bi vedel,« me je zavrnila in glas ji je zvenel tako odločno, tako trdo, tako docela drugače, da mi je bilo kakor da slišim glas tujega človeka. »Ni mu treba vsega vedeti. In po vaši zaslugi, Filip, so rože moja last.« Spet se je ozrla na grob in sočutno rekla: »Ko bi me bila Mahitabel le malo bolje poznala... ko bi bila govorila z menoj, bi jo bila nemara lahko zadržala od tega koraka.« »Tudi jaz bi dal vse, da bi ji mogel pomagati v njenem obupu, ako bi mi bila zaupala,« sem tiho rekel. »Vem, Filip. Dobri ste! Drugi pa so tako trdosrčni. A nisem mislila tega. Drugače bi ji bila lahko pomagala. Ako ženska noče otroka, si lahko pomaga. Res je, jaz imam svoja dva malčka, in zdaj ju zelo ljubim, toda ko sem ju pričakovala, se mi je zdelo to strašno. Pa tedaj sem bila na morju... Tam ni nobenih zelišč. Pozneje pa nisem dobila več otrok in jih tudi ne maram več. Eli pa bi jih imel najraje dvanajst. Vidim, da včasih premišljuje o tem. Toda o tem ne maram govoriti z njim. čudno, z vami se lahko o vsem porazgovorim ... Edini človek v Zionu ste, ki ima srce v prsih. Vsi drugi imajo kamenje mesto srca in vanje je Vklesanih deset božjih zapovedi.« »Mnogo več kakor deset,« sem menil. »V svetem pismu nič ne piše, da ne smemo kaditi in piti. Mislim pa, da so ti ljudje kljub temu prepričani, da je njihova nestrpnost upravičena. Tudi jaz rad priznam, da so ljudje v Zionu resnicoljubni, pošteni in delavni. Le nekatere izmed njih resnično sovražim ...« »Eli?« je naglo rekla Linda. »Ne, ne! Res je, da sem o mnogih stvareh drugačnega mnenja kakor Eli, vendar ga ne sovražim. Ne, mislil sem tegale hinavskega, nesramnega Thomasa. Ne bom mu tako kmalu pozabil hudobnega sumničenja, ki ga je bil v soboto izrekel proti meni.« »Saj veste, da se je v prepiru s Keziah postavil zoper Elija in mislila sem... celo upala sem, da se bo moj mož odrekel njegovega prijateljstva. Eli pa je samo rekel .Thomas ravna, kakor misli, da je najbolj prav,' in ostala sta si dobra prijatelja.« »To je zaradi tega, ker Eli zaupa pastorju, imajoe ga za pobožnega božjega služabnika. Ako bi bil jaz tako nastopil...« »Motite se, Filip,« mi je Linda segla v besedo. »Tudi naproti vam je enako pravičen. Ko je v soboto prišel domov, je rekel, da je vaša stališče sicer napačno, da pa je vaše mišljenje pravilno in iskreno. Vaši nazori da so posledica napačne vzgoje.« »Kako lepo od vas! Zdaj, ko to vem, bom gotovo mnogo boljo spal,« sem posmehljivo menil. »A pustiva šalo, — mar se vam, Linda, ne zdi, da je tako pokroviteljsko zadržanje tudi žaljivo?« Lindin obraz je dobil skoraj enak izraz kakor takrat pred davnim, časom, ko sem jo svaril pred svojim očetom. »Nikakor ne. Meni se ne zdi tako,« je resno odvrnila. »Eli gotovo nima namena, da bi bil pokroviteljski. Zdaj vem, da je njegov obzor jako omejen in da je v verskih stvareh jako nestrpen. Lahko je trd in brezčuten, ni pa hudoben, zahrbten, domišljav... Ali morda pač? Morda ga ne morem pravilno presojati, morda imam glede njega predsodke... Vidite, Filip, takrat v tistem strašnem času, ko sem videla, da je res vse kar ste mi bili govorili o vašem očetu, takrat... vem, da se sliši jako neumno... takrat mi je bil Eli skoraj kakor ljubi Bog. Kakor daleč se spomnim nazaj, sem imela vedno ob sebi svojega ubogega starega očeta, ki ga je človeška okrutnost oropala razuma, okrog sebe pa samo moške, ki so me preganjali s svojo poželjivostjo — moške v hiši, kjer sem stanovala, moške, katerim sva dolgovala denar, moške, ki so me zalezovali po cestah in me nadlegovali. Tedaj sem spoznala vašega očeta in zdel se mi je tako ves drugačen, tako dober in postrežen, pa je bil nemara celo slabši od vseh drugih. In potem je prišel Eli — Eli, ki mi je poln resnobe in prepričanja izjavil, da se mora oženiti z menoj, ker me je bil videl v raztrgani srajci... Ali razumete, Filip, da sem ga gledala kakor bitje iz nekega drugega sveta?. v zadnjem trenutku rešijo na drevo ali plot, Celo Škrjanec, ki se dviga v zavojieah, doseže prav znatno višino v času, ko je letalo še malo nad zemljo. Tudi tukaj moramo občudovati mater naravo, ki je skrbela za svoja bitja tako, da jim je z najmanjšo porabo mišične sile omogočila najhitrejši vzpon Že pionirja letalske stroke, brata Lilienthala. sta ugotovila, da se da zasločena ploskev teže premikati skozi ozračje kakor plana ploskev. Z drugimi besedami pravimo temu, da je zračni upor za zasločeno ploskev večji. Ta zračni upor pa Se znatno naraste če 6e ploskev ne premika kar naprej, temveč po zraku tudi udarja, kakor je to pri ptičjih krilih, ki so vsa bolj ali manj •lokasta In to pomeni, da se velik del mišične sile »preminja v vzgon ter da se ptica zato h tro dviga. Armada nesrečnih letalcev od Ikara dalje je bila tedaj navzlic vsemu na pravi poti, ko je skušala sestaviti krila, ki bi se gibala kakor ptičja krila. Ti ljudje so precenjevali samo zmogljivost človeškega telesa kot letalskega motorja. Kajti človek tehta povprečno 75 kg, a zmore komaj eno desetino konjske •Sle, medtem ko> opravijo modem, letalski motorji z toto težo 1000 k. s. in več. Ta velika zmogljvost je pač potrebna zaradi neznatne nosilne ploskve v primeri z veliko težo letal, medtem ko opravijo ptice » svojo pogestoma ogromno letalsko ploskvijo1 svojo nalogo z dosti manjšimi »motorji«. Motorne zmogljivost goloba cenijo na primer na eno tridesetino do eno sedemdc&etino konjske sile. Golob opravi tedaj približno tretjino tega. kar /more človek pri tem pa je ptica dvestekrat lažja od človeka I Seveda pa bi bilo nepravično primerjati celotno teio takšne ptice in njeno motorno zmogljivost s težo modemih letalskih motorjev, kajti teža kakšne pticc ne predstavlja teže motorja samega, temveč težo popolnega letala z motorji, kabinami, trupom, posadko in vsem drugim bremenom sploh. Če to pomislimo. dobimo popolnoma drugačne številke. Vsaka konjska sila »golobjega motorja« nosi težo 30 do 37 kg in konjska sila štcTkljinega motorja še vedno 20 kg, medtem ko nosi vsaka letalska konjska sila v najboljšem primeru okrog 15 kg. v slabših primerih pa dosti, dosti manj A vendar bi bilo napačno, če bi zavoljo takšnih primerjav naša letala podcenjevali. Pri teh gre namreč v prvi vrsti za dodatno težo,, ki jo lahko nosijo, ne da bi se zavoljo tega zmanjšala njih letalna zmogljivost. Prav v tem pogledu pa letalo daleč prekaša ptico, ki seveda ni njena naloga, da bi prenagla bremena. Sicer so opazovali, da postanejo selilke pred ©dletom do 30 odstotkov težje (zaradi rezervne tol-iče, ki jo dobe na pot), in to je prav tako dodatna teža, kakor če odne&e 1100 g težak sokol 1000 g težko gos v zrak, toda ti primeri v ptičjem svetu ne predstavljajo normale, to se dogaja le izredno in tedaj se letalna sposobnost ptic običajno hudo zmanjša, medtem ko' je prevažanje dodatne teže za letalo nekaj rednega. Že majhna letala prenašajo bremena, ki so za 60 do 100 odstotkov težja od njih Ženski vestnik Iz Gospodinjskega koledarja Tudi letošnji Gospodinjski koledar prinaša poleg drugega koristnega gradiva sestavke o prehrani in kuhanju jedil. Sodobna navodila naj omogočijo gospodinjam pogostejšo izpremembo jedilnika ter jim obenem nazorno pokažejo, kako je mogoče tudi preprosti hrani dati dober in zadovoljiv okus. Za vzgled naj vzamemo nekatere sodobne recepte: &pinočni zrezki. Sestavine: 1 kg špinače, slana voda; bešamel: 2 dkg masla, 4 dkg moke, Vs 1 mleka ali pa špinačne juhe; jajce, čebula, zelen peteršilj, 1 dkg masti, sol, poper; za paniranje: moka, jajce, drobtine; mast za peko. Spinačno juho skuhaj v slani vodi, potem jo dobro odcedi, nekoliko pretlači, umešaj z bešamelom, jajcem, opraženo sesekljano čebulo in petršiljem, osoli ln popopraj. Iz zmesi napravi ploske zrezke, jih posuj z drobtlnami in speci na vroči masti. Priloga: krompirjeva ali pa zelena solata. Spinačne zrezke izboljšaš, ako jim primešaš gobe, dušene na maslu. Kunec v enolončnici. Sestavine: % kg zajca, 4 dkg slanine, 1 kg krompirja, 2 skodelici drobtin, kadulja (žajbelj), 1 dkg čebule, sol, ingver, poper, 3 dkg masla ali masti, voda ali juha. Na dno namaščene ponve položi najpoprej polovico slanine, zrezane na tanke listke (če je nimaš, lahko tudi odpade), nato pa nekaj koščkov zrezanega zajca in olupljen krompir, zrezan na listke. Vse poškrobi z začimbo, napravljeno lz drobtin, nastrgane čebule, nekoliko kadulje, soli in popra, polij z zajemalko vroče vode in raztopljenim maslom ali raztopljeno mastjo. Na navedeno položi še ostale koščke zajca in zopet krompir ter oboje poškropi z isto vrsto začimbe. Na vrh položi drugo polovico slanine in zlij dve zajemalki vroče vode, dobro pokrij in kuhaj kaki dve uri. Krompirjeva inusaka. Sestavine: kg krompirja, 25 dkg zmlete govedine, 2 dkg masti 2 žlici sesekljane čebule, peteršilj, strok strtega češnja, pol žlice paprike, pest drobtinic, dve jajci, eno desetino litra mleka. Krompir olupi in zreži na tanke listke. Na masti prepražl čebulo, peteršilj, češenj m zmleto meso; dodaj papriko, drobtine in jajce ter vse dobro zmešaj. Potem položi na pomazano pekačo plast krompirja in nanjo plast zmletega mesa; to ponovi dvakrat, tako da je na vrhu krompir. Vse skupaj polij s tremi desetin-kami litra mleka, v katero vžvrkljaj dve jajci, nato pa peci eno uro v pečici. Jeemenji guljaš. Sestavine: po !4 kg mastne svinjine, fižola in ječmenčka. čebula, mast, paprika in kumna Prejšnji dan namoči fižol prevri, odlij vodo, ga znova zalij z 1 in % 1 vode, oeoli in kuhaj pol ure. V kozo daj žlico masti, na koščke zrezano meso in drobno narezano čebulo ter vse duši, da nekoliko zarumeni. Nato dodaj ječmenček, opran v vroči vodi, sol papriko in kumno, a ko vse zarumeni ,kuhaj fižol s fiiiolovko vred še dve uri. Pretlačen fižol in krompir. Sestavine: y4 kg (belega) fižola, srednje debel koren, 4 krompirji. 5 dkg ocvirkov, drobno sesekljan peteršilj in poper. Fižol namočen dan poprej, kuhaj četrt ure. Vodo odlij in zalij fižol z gorko vodo, dodaj osna-žen zrezan koren in razrezan krompir. Ko je vse troje do mehkega kuhano, pretlači skupno s če-trtinko litra juhe. Potem razgrej ocvirke ter zamešaj med nje žlico drobno sesekljanega peter-šilja, pretlačeno, in ščep popra. Se nekoliko pre-vreto jed postavi zatem na mizo. Grahovi zrezki. Sestavine: % kg suhega graha, 1 čebula, 1 krompir, 1 ali 2 žlici drobtin, jajca 5 dkg sesekane slanine. Grah, kuhan v manj Si količini vode, odcedi skozi sito. Na masti zarumeni drobno zrezano čebulo ter jo primešaj pre-tlačenemu grahu in pretlačenemu krompirju. Osoli, popopraj, prideni drobtine, jajce in slanino. Naredi manjše zrezke jih povaljaj v moki, jajcu in drobtinah ter speci na olju ali pa na masti. Drobni nasveti Pranje bat ista in inuselina. Beli batist in mu-selln opereš z milom, ki ga narežeš v mrzlo vodo in počasi kuhaš, da se raztopi. Ako je tkanina zelo fina, je ne peri z roko, marveč jo samo nekajkrat stisni. Ako so še kake lise, mencaj lahko in previdno. Nato izplakni v mrzli vodi, katero večkrat izmenjaj, dokler ne ostane čista. Za bele bluze uporabljaš milo, ki ga v vr oči vodi raztopiš, da nastane gosta kaša, s katero namažeš bluzo in jo pustiš 2 do 3 ure. Potem jo umij v mlačni vodi. kateri dodaš nekoliko zdrobljenega boraksa in po možnosti terpentinovega špirita. Bluzo splakni, kakor že omenjeno. Prlvijanje stenja pri petrolejkah, da bi pogorelo manj petroleja, je nepotrebna razvada. S tem, da je stenj premalo odvit, petrolej le deloma pogori, širijo pa se plini, ki zelo kvarijo zrak in so strupeni. Prlhiani se pa tako malo petroleja, da se ne izplača. O tem bi se lahko prepričali, če bi vzeli dve svetilki. Eno pustimo goreti s polnim plamenom, drugo pa privijmo. Razlika bo tako malekostna, da je škoda naših pljuč, da bi jih kvarili s tako slabim zrakom To je treba povedati kljub majhnim količinam petroleja v vojni dobi. Ribe, ki imajo zelo goste luske, očistiš hitro, ako jih poliješ z vročo vodo, ali pa jih za nekaj trenutkov držiš v vreli vodi. Seveda se mora to naglo vršiti, da vroča votla ne vpliva na ribje meso, katero bi postalo sicer premehko. Madeže od apna odpravimo s sukna, če najprej ostrgamo apno z ostro krtačo in ga potem močimo s čisto, v kis pomočeno krpo. Nekakor tako, kakor po očiščujoči kopeli... Tako mi je bilo. Lahko to razumete?« »Hm... v gotovem smislu da,« sem zamišljeno rekel, »na drugi strani pa... Da bi človek moral preživeti vse svoje življenje v taki očiščujoči kopeli, to pač ne more biti preveč prijetno.« Linda je nagubala čelo in videti je bilo, da je presenečena nad mojo drznostjo. Nato je mirno rekla: »Eli je strog in resen, toda pravičen. In kakor nalašč za Zion, se vam ne zdi, Filip? Velik in močan je in ničesar se ne boji. Prav za prav nisem dovolj dobra z njim. Varam ga v majhnih stvareh in morda po pravici trdi, da prizanašam otrokom ter da imam posvetno srce.« »Bogu hvala za to Linda. Zares se morava večkrat videti ter nekoliko vaditi vsak svoje posvetno srce, ki ga pač imava.« »Dobro, Filip. Ko nas bo zopet Kezijah osrečila, morda prideni malo sem. Kezijah ni nikoli odpustila Eliju, prihaja le, kadar njega ni doma. Otroke pa ima zelo rada, posebno Jamesa, malega pored-aeža. Zaradi tega vedno prihaja k nam, čeprav me ne sovraži. Tudi Sdaj je pri nas in se igra z otroci, pa bo gotovo kmalu odšla... Iti moram. Na svidenje, Filip!« Se enkrat se mi je nasmehnila ter se z dražestno kretnjo tesneje »vila v svoj plašč. V nekaj korakih, s katerimi je hitela od groba proti gozdu, je ležala vsa očarljiva ljubkost, ki sem jo bil nekdaj spoznal na njej. Spet se je je bila navzela, ker ni čutila kraj sebe Elijevega težkega koraka. Kakor hitro mi je izginila izpred oči, sem sedel na drevesni panj, *d prižgal pipo in razmišljal o Lindinih besedah. Jasno je bilo, da linda in Eli ne spadata skupaj, da se v mislih in čustvih jako razlikujeta med seboj. Bilo mi je pa tudi prav tako jasno, da je Linda 8e vedno močno pod vplivom Elijeve krepke narave. In še jasneje sem spoznal, da nima Linda niti najmanjše slutnje o mojih čustvih. O tem dovolj jasno priča neprisiljenost, s katero me gleda in klepeta z menoj. Kako je le mogoče, sem se vprašal, da ne more spoznati za mojimi lahkotnimi, včasih posmehljivimi besedami nemega priznanja moje ljubezni, da ne čuti divjega razbijanja mojega srca, da ne vidi žeje v mojih očeh. Vendar, hvalil sem Boga za to. Bolje Je bilo tako. Ena sama nepremišljena beseda, ena samovoljna kret- nja, in za večno bi lahko izgubil njeno prijateljstvo, — vse, kar sem imel od nje ... < Vstal sem, iztresel svojo pipo, še enkrat sem se ozrl na cvetje, ki je z njim Linda okrasila sveži grob in krenil domov. Ko sem prišel v zgornje nadstropje, sem v svoje največje presenečenje našel Judito, ki je na pomitih tleh gostinske sobe, kjer je bila ležala mrtva Mahitabel, oblikovala ogromen križ iz soli. Pravkar je zajemala iz lončene posode pest soli, da bi jo skrbno raztresia po ornamentu na tleh. Resnično, lastnemu očesu nisem verjel, kajti sol je veljala v naši naselbini za eno največjih dragocenosti, s katero smo na moč varčevali. »Kaj naj to pomeni?« sem vprašal. Judita se je napol vzravnala in si popravila bujne lase s čela. »Saj vendar ne želite, da bi duh samomorilke blodil tod okrog?« je odvrnila. »Nemara verjameš, da ga bo tvoj hokus-pokus od tega odvrnil »To vem zagotovo, gospod.« »Kaka neumnost!« sem vzkliknil. »Nehaj goltati sol, si razumela! Naša zaloga že tako in tako gre h kraju. V ostalem ... zakaj naj bi Mahitabel rušila naš mir, četudi bi to mogla? Ali nismo za siroto storili vsega, kar smo le mogli?« Kakor da ni čula mojih besed, je Judita dalje izpopolnjevala križ s polnim prgiščem soli- Potem je pokrila solnico. »To nima s tem nič opraviti,« je odločno odgovorila. »Mahitabel se je pač končala. In jaz vem, da je naše življenje natančno vnaprej določeno. Ce ga sami predčasno končamo, smo prerezali nit lastne usode.« Ne da bi bil hotel, so te presenetljive besede tako močno vplivale name, da sem za trenutek pozabil Judito ozmerjati. Stopil sera k odprtemu oknu in se zagledal v zimsko pokrajino, obsijano od zadnjih žarkov zahajajočega sonca. Nenadno mi je bilo, kakor da vidim svet ležati pred seboj nalik ogromnemu zemljevidu, nad katerim se nebo širi v neskončnost. In na zemlji sem videl ljudi mrgoleti naokrog kakor mravlje. Videl sem, kako se je skupinica odločila od drugih, se peljala čez morje, se prerinila nato trudapolno skozi prostrano deželo in naposled prispela na določeno mesto. Od skupinice so se spet odločila tri drobcena bitja — mravlja Eli, mravlja Filip tn Mož kez strahu pred vifiarjjetn Bilo je v Gospodovem letu 1792. Parnik »Victoria« je zapustil London in rezal valove v smeri proti Calaisu. Ponosno in mimo kakor labod se je zibal po morju, ki je bilo ono jutro čudovito mirno. V tisočih barvah se je prelivalo sonce po morski gladini in se poigravalo z valovi, ki so zdaj srebrnobeli, zdaj jcklenomodri pljuskali ob parnik. Na krovu je bilo živahno vrvenje. Številni potniki •o opazovali igro valov, uživali lepoto sončnega jutra na morju, živahno kramljali, sc smejali in šalili Prav osamljen pa je sedel na pomolu mož plemenitega obraza. Njegove mirne oči so zrle preko neizmernega morja v neskončno daljavo, ustnice so se rahli/ premikale, prsti njegovih lepih rok pa so prebirali jagode molka. Samotnega je objemal spokojen mir. Tiha sreča je dihala iz njega in ga popolnoma odmaknila od Živahnega hrušča sopotnikov, * Marsikateri sprehajajočih se po krovu jc samotnega ošinil s prezirljivim, zasmehljivim pogledom, mnogi je izustil celo pikro opazko. Zamaknjenega v pobožno molitev to ni motilo prav nič * Nič na svetu ni bolj muhasto ko morje. Iz. rahle meglice tam na obzorju se je dvignil temen zastor, ki je zakril sonce in se preteče spuščal na morje. Srebrnobeli in jcklenomodri vali so zrasli v mogočne, grozeče in peneče se valove, ki so divje butal ob parnik. hoteč ga zdrobiti in pogoltniti Nemir potnikov sc jc stopnjeval v smrten strah Z grozo v očeh •o zrli divji ples morskega viharja Ko pa so se peneči se valovi jeli zgrinjati preko parnika in pometati krov, so st preplašeni potniki umaknili v kabine. Samotni na pomolu pa se ni bal viharja Kot omamljen in ves prevzet od divjega plesa se je raz-iivel in preskakoval valove, ki so se valili preko parnika. Z glavo in s kretnjami in z vsakim gibom svojega telesa je posnemal gibanje parnika. njegov pretres, njegovo cvileče ječanje Bučal. tulil je z viharjem, zdaj pa zdaj pa je radostno vzkliknil: »Res je tako! Dobri mojster Nikolaj, res je tako! O ko bi mogel ti biti navzoč!« Čudno, nerazumljivo vedenje prej tako mirnega mt -ža je zadržalo- nekaj pogumnejših petn kov na stopnicah v medkrovju. odkoder so zvedavo zrli na poskakujočega moža. Bolj ko neustrašenost pred bes-nečim viharjem jih je zadrževala neprikrita radovednost in še misel, da je mož znorel * Kadar se morje sprosti in v silnem bučanju potegne vse reg;stre mogočnih, nevidnih orgel, se zopet umiri ln zaigra piano. Tako tudi sedaj Strahotno butanje penečih sc valov je ponehavalo m z njim tudi nevarno metanje in gibanje parnika. Rahel veter je trgal težki sivi zastor. izza katere"ga se je zopet po smejalo zlato s«ice in s svojimi žarki srkalo mlako na krovu in sušilo parnik. Kakor da vstajajo iz groba v novo življenje, so bledih obrazov prihajali potniki na krov. Radovednost jim je brisala z obrazov sledi prestanega smrtnega strahu Vse je šušljalo o norem, nerazumljivem ponašanju neznanega, ki je zopet stal na pomolu in vedrih oči ter smehljajoč se zrl na pomirjeno morje. Radovednost je kakor glad. ki mori človekia, dokler ga ne uteši. Iz gruče radovednih se je odluščil potnik in drzno nameril korak proti neznanemu možu. Nekam viso-kostno mu je rekel, naj dovoli vprašanje, ki zanima vse potujoče: »Kako je pač mogel v tem silnem viharju ostati na krovu, se tako razživeti in vprav radovati viharja, medtem ko so vsi ostali potniki iz groze in smrtnega strahu kar onemeli in se zatekli v kabine?« Nagovorjeni mu smehljaje se odgovori: »To je bil ljub spomin iz moje preteklosti Moj dobri mojster in učitelj glasbe, N'kolaj Porpora, mi je nekoč velel muzikalično predvajati vihar. Ker pa takega viharja še nisem doživel, mi je bilo to nemogoče. Zato sem prosil svojega učitelja, naj bi mi pomaga! s predstavo-. Da ste ga tedaj videli! Da ste ga čuli! Vsa lepota in divji, pošastni ples viharja je vstajal iz akordov. ko- je, živo posnemajoč divjo igro prirede. skakal, se zibal, tulil in bučal pred menoj, moj dobri, stari mojster glasov, Nikolaj Porpora. In danes sem z viharjem doživljal in užival neizbrisni spomin svojih mladih dni.« Iz neutešene radovednosti vstane novo vprašanje: »In kako, da se niste bali, da vas pograbi in odnese val? In se niste plašili, da bi razbesneio morje moglo pogoltniti parnik z nami vred? Smrt jc prežala na krovu in vi se je niste bali?...« Nov smehljaj preleti obraz vprašanega. »Smrti naj bi se bal? Z Bogom v srcu in z molkom v toki se smrti ne bojim Le z njo morem prestopiti v večnost, v raj. ki mi ga odpre venec, spleten iz čudodelnih rož.« »Kdo ste, gospod, in kam potujete?« je drznemu kar ušlo novo vprašanje. »Jožef Haydn sem in potujem na Dunaj.« je vprašani mirno odgovoril. Vročica sramu je spreletela predrzneža Jecljajoč opravičilo sc je z globokim poklonom oddaljil Kakor iskra je padla novica med radovedne. »Kaj, Jožef Haydn, znameniti skladatelj, jc oni skromni mož?« Z globokim spoštovanjem so odslej sopotniki pozdravljali Haydna. junaka, ki se ni bal prezira in sodbe ljudi, ne morskega viharja, ne smrti. Občudovali so njega, ki je bil veliki mojster glasov oče moderne instrumentalne glasbe, stvaritelj nesmrtnega dela »Štirje letni časi« Živel je od 1712 do 1809. IJtidi živi na svetu Mnogo je še na svetu krajev, ki so tako daleč ali pa tako težko dostopni, da število njihovih prebivalcev sploh ni znano, ali pa da ga poznamo samo po približnih cenitvah. V gor skih krajih Sumatre v južnoameriškem Gran Chaku v osrčju Afrike, v gorskih krajih Srednje Azije, povsod so še na zemljevidu bele lise in morda bo trajalo še več desetletij, predno bodo ti kraji raziskani. Kolikor je pa sploh mogoče dognati, prebiva na 134 milijonih 800 000 km- obsegajoči površini naše zemlje — seveda brez morij — 2.216,000.000 ljudi. Od tega odpade na Evropo 534 milijonov, na Azijo 1.235,000.000. na Afriko 160 milijonov, na Ameriko 276 milijonov in na Avstralijo z južnim otočjem vred 11 milijonov Nemški državni statistični urad je ugotovil, da je živelo leta 1800. na vsem svetu okrog 837 milijonov prebivalcev in da se je torej v zadnjih 140 letih povečalo za 2.5 krat. Najbolj nas zanima pri tem razvoj v Evropi. Tu se je povečalo število prebivalstva od 187 na 534 milijonov ali za 24.1% vsega prebivalstva naše zemlje, dočim se število prebivalcev Evrope v zadnj'h 1J0 letih ni niti po-trojilo, je naraslo v Združenih državah na 11-kratno število. Združene države so Imele 1. 1800. komaj 25 milijonov prebivalcev, predlanskim pa že 276 milijonov. Navzlic velikemu porastu pa pride v Ameriki še vedno na 1 kin" samo 6.4 prebivalcev, dočim jih pr'de v Evropi 46.8. V zvezi s tem lahko takoj omenimo, da pride v Aziji na 1 kma 29.9, v Afiiki komaj 5.3, v Avstraliji z južnim otočjem vred pa samo t.2 Evropa je torej mnogo pregosto naseljena, če jo primerjamo z drugimi deli sveta. Na 11,400.000 km'-, kolikor meri Evropa, prebiva 24.1% vsega prebivalstva sveta. V Aziji prebiva na 41,300.000 km" 35.7%. Afrika je skoraj triki at tako velika kakor Evropa, pa prebiva v nji samo 7.2% vseh prebivalcev ^veta. Amerika, ki je večja od Azije, ima 12.5%, Avstralija z južnim otočjem vred. ki meri 8,900.000 km*, ima pa celo 0.5% prebivalstva naše zemlje. Ti podatk5 slone ečinoma na ljudskih štetjih okrog leta 1940 in so torej najnovejši . Nekoč je bila literatura tempelj, danes je industrijska tovarna * Od doma v gostilno je le en korak, i/, gostilne domov sto korakov. * V zakonu se zamenja ljubezen z dolžnostjo. mravlja Linda. Tako velik je svet, toliko milijonov je že skozi stoletja živelo in jih živi še danes na njem — tako čudno je misliti, da prav ta tri prečudno majhna živa bitja trčijo vkup, se kličejo po imenu, govore med seboj in se morajo srečavati. Ali je bilo res vse v naprej določeno? In od koga? Od neskončno . daljnega, neskočno velikega bitja, ki je skušalo — trudno od svoje vsemogočnosti in vsevednosti — napraviti dolgočasni večnosti konec z majhno lutkovno predstavo. Morda to pestro razgibano življenje, ki se zdi nam lutkam tako hudo važno, bogu samemu ni več kakor kratko razvedrilo. Kaj potem pomeni, ako Lindo ljubim ali če je Elijeva žena ? Nič, prav nič ni na svetu pomembnega... Juditin glas, v katerem je drhtela bojazen, me je trznil iz sanjarij. »O, gospod, kaj vidite tam na večernem nebu?« »Nič,« sem zamišljeno odgovoril. »Prav nič.« Potem sem se z naporom utrgal nazaj v resničnost. »Kaj naj bi tudi videl, deklina neumna ? Mahitabel počiva v miru pod drevesi ob reki, njena duša «e je vrnila k Bogu.« Odstopil sem od okna. Toda v breznu, v katero sem bil pravkar pogledal, ni bilo ne boga, ne duše. Tam ni bilo nič drugega kakor ubogo, ranljivo, minljivo meso, telo, ki nas obdaja v kratki dobi našega bivanja na svetu. Ko sem začel stopati po stopnicah, sem razumel, da se moramo — četudi proti volji — okleniti vere v Boga. Kajti brez vere v Bmiseln načrt, brez zaupanja v roko, ki nas vodi, bi bilo vse preveč »trahotno, da bi to mogli prenesti. Ni pa treba, da bi to bil Elijev »trogi, neprizanesljivi Jehova. Bilo je že mnogo bogov pred njim; drugi mu bodo sledili. Vsak človek mora najti svojega lastnega Boga... »Odslej bomo Stedili s soljo, Judita!« sem kliknil dekletu. »Da, gospod!« je odvrnila in v njenem glasu ni bilo nobene naga-jivostd več. * Leto je šlo h kraju in spet je prišla pomlad na zunaj, čas setve in težkega dela na polju, na znotraj pa čas nemira, težko se drame-čega hrepenenja. Prišli so zame trenutki, ko je ljubezen obsipala Vsako drevo s popki upanja in je v njej zvenel glas vsakega ptiča tako vabljivo. V začetku meseca januarja je Hana Wrightova rodila sina, malega Harryja Jakoba, ki mu je bilo sojeno, da nikoli ne bo videl očeta, katerega so Indijanci tako grozovito pokončali. Čim je mlada vdova vstala iz postelje, je rekla, da bi se spet rada vrnila v mlin in nadaljevala obrt po pokojnem možu. Žalostni dogodki, ki so se bili tam odigrali, nikakor niso zgrozili te resne, zgodaj postarane žene. »Bistra ženska, pa naj je videti še tako slabotna in neokretna!« je Ralf izrazil svoje začudenje. In brž je začel hlastno pospravljali večerjo in se odpravljati od hiše. Nekega dne je nekoliko v zadregi priznal, da pomaga Hani pri delu v mlinu. Dela je pač več, kakor zmore ženska. Razumevajoče smo se smehljali in čakali, kaj se bo zgodilo. V februarju so plule divje gosi proti severu. Ovce so vdrugiČ povrgle svoja dolgokraka, svilnata jagnjeta. Bilo pa je tudi nekaj ljudskega prirastka: Lucija Stegglesova in Mary Carterjeva sta pestovalL Pomlad je opogumila tudi Jaka Cranea, ki ga je bila Judit zavrnila; zasnubil je Edito Lomaxovo in jo oženil. Ves ta čas sem vztrajal pri svojem sklepu, da se ne bom udeleževal službe božje. Moji ljudje so le preradi sledili mojemu vzgledu. Ralf je ob nedeljah že zgodaj romal k mlinu, da je pazil na malega Harryja Jakoba, medtem ko je bila Hana v molilnici. Dojiljo je igral na ta način, da je dojenčka lagodno položil na kup vreč, nakar je mlin pognal. Sele zvečer se je vračal truden in ves mokast, toda veselo prepevaje. Nekega večera ga je Mike kar naravnost vprašal, kaj se kani poročiti s Hano. »Nikoli!« je kratko odrezal. »Kaj se ne zanaša na to?« »Tega ne vem. Nekoč mi je rekla, da je njeno srce v moževem grobu, nakar se nisem trudil, da bi ga izgrebel.« »Spravil jo boš v slabo luč,« je svaril Mike. Prav resno je to rekel in ker sem vedel, da on, čigar poklic ga vodi k tolikim hišam, bolje ve kakor mi, kaj klepetajo v Zionu, sem vprašal: »Ali že kaj brusijo jezike o tem?« »O, ne! Vsaj meni nI nič znanega,« je Mike odgovoril kar tako mimogrede. Ko pa je Ralf zeha.ie šel SDat, je Mike rekel: »Tisto, kar sem vam prej odgovoril, gospod Filip, je bila laž. Kakor veste ,nl ta mesec še nobenkrat deževalo. Zanimalo vas bo DomaČe novice * Lažnive govorice. Neodgovorni elementi širijo vesti, da je bil prispevek, ki so ga morali Ljubljančani plačevati za Zimsko pomoč 31. XII. 1943. in 1. I. 1944. na cestni železnici in ob obisku gostiln, oddan domobrancem za njihove obleke. Domobranci sami so darovali za Zimsko pomoč dvakrat toliko, kolikor so dobili za evojce begunce. Da njihovih oblek ni mogoče kupiti z denarjem, ki je bil tedaj nabran, kaže celoten seznam zneskov, ki so bili pri tej priliki oddani Zimski pomoči: 1. dodatki 0.50 lir na vozovnice cestne železnice v dneh 31. XII. 1943 in I. I. 1944 29.627.50 lir; 2. prispevki po 1 liro od posetnikov gostinskih obratov v dneh 31. XII. 1943 in 1. I 1944 65.854 lir. * Poziv povratnikom! V poizvedovalnem oddelku Slovenskega Rdečega križa, Marijin trg št. 5, v Ljubljani, naj se javijo med uradnimi urami od 8. do 12. vsi, ki so se vrnili iz kon-finacije, internacije, vojnega ujetništva in iz zaporov v Italji ter morda od drugod, v kolikor tega še niso storili. Informacije potrebuje poizvedovalni oddelek tudi zaradi olajšanja postopka poizvedovanja za ostalimi internirana' itd Tudi svojce omenjenih povratnikov prosimo, da jih napotijo po povratku takoj k Slovenskemu Rdečemu križu, Marijin trg. Končno prosi Slovenski Rdeči križ vse osetoe. ki so pri njem poizvedovale po svojcih, da nemudno sporoče poizvedovalnemu oddelku morebitne vesti, ki so jih same o svojcih na kakršen koli način sprejele. » Nova žrtev komunističnega zločina. Smrtnim ranam, ki mu jih je zadala podla zločinska roka, je 22. t. .n. zvečer podlegel g. Stanko Heinrihar, star šele 42 let. Pogojnik je bil ugleden gospodarstvenik, čigar rod Izhaja iz škofje Loke. Pokopan je bil v torek popoldne v Ljubljani. Komunisti ubijajo lz zasede naše najsposobnejše može, in takemu podlemu zahrbtnemu početju pravijo »osvobodilna borba«! o * Belokranjski begunci v Ljubljani. Poleg drugih naših deželanov je tudi nad 300 belih rojakov našlo zavetje v Ljubljani. Nekateri so ostal: tu ob povratku iz internacije, drugi pa so prestali križev pot. preden so pribežall iz Bele Krajine. Bresti so morali čez Kolpo na hrvatsko stran, nakar so prišli v Zagreb in od tam v Ljubljano. Nastanjeni so v ljudski šoli na Ledini, na učiteljišču, v Križankah 'n drugod, precej pa se jih je prijavilo k domobrancem * Akcija za vojne ujetnike. V teku ie akcija ža izpust odnosno povratek onih bivših pripadnikov jugoslovanske vojske, ki so kot ujetniki v Nemčiji in Italiji. Svojce teh ujetnikov iz Ljubljane prosimo, naj se zglasijo v pisarni poizvedovalnega oddelka Marijin trg 5 zaradi iz- polnitve predpisanih tiskovin, v kolikor se to doslej še ni zgodilo. Svojci izven Ljubljane naj pa javijo Slovenskemu Rdečemu križu ime vojnega ujetnika, rojstne podatke, rojstni kraj, poklic, pristojnost, zakonsko stanje, število otrok, kdaj je prišel v ujetništvo, v katerem ujetni-škem taborišču se nahaja in katero številko ima kot ujetnik. Priporočamo tudi. da si svojci prej preskrbe od županstva iz najbližjih nemških oblasti potrdilo, da ne obstojajo proti povratku vojnega ujetnika nobeni zadržki. * Zaplemba imovine upornikov. Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja odločbi o zaplembi imovine upornika Josipa Jerasa, profesorja, stanujočega v Ljubljani, Črtomirova ulica št. 12. Petriča Ivana, trgovskega zastopnika stanujočega v Ljubljani, Celovška cesta št. 78 in Petrič Marije, zasebnice. stanujoče v Ljubljani, Celovška cesta št. 78. ter imovine njihovih rodbinskih članov. * V visoki starosti 82 let je v Mariboru umrl g. dr. Milan Ploj. Po rodu je bil iz Ptuja. Izprva je nameraval postati odvetnik kakor njegov oče, je pa prestopil v državno službo in je v bivši Avstriji dosegel čast dvornega svetnika. Pozneje je v bivši Jugoslaviji vršil važno službo kot delegat v Parizu. Leta 1932 je bil izvoljen za senatorja, naslednje leto pa za podpredsednika senata. Bil je mož velikih sposobnosti, -ia katerega smo lahko bili ponosni. Pokopan je bil pretekli ponedeljek na Pobrežju pri Mariboru. * Niko Stritof t- Preteklo sredo je umrl v Ljubljani komaj 54 let star, ugledni naš glasbenik, operni kapelnik Niko štritof. Njegovo ime je znano v vsej slovenski javnosti. Bil je iz stare ljubljanske družine in je že v gimnazijskih letih pokazal velik glasbeni talent. Sicer je študiral pravi na Dunaju, vendar se je nato v domovini posvetil glasbi. Bil je več let učitelj in zborovodja Glasbene Matice, nato pa dirigent našega Narodnega gledališča. Pripravil in dirigiral je vrsto odlično uspelih opernih predstav, ia katere je delno tudi sam izpilil slovensko besedilo. Bil je duhovit človek, ki je domisleke in stihe stresal kar iz rokava. Kdor ga je poznal, ga je imel rad. Njegova prezgodnja smrt je zbudila iskreno obžalovanje. ki se je pokazalo v številnih krasnih vencih in pa ob veliki udeležbi na njegovi zadnji i>oti. Slava spominu Nika štritofa! * Prvi ekonom ljubljanske ženske bolnišnice g. Alojz Turk je umrl 20. t. m., star komaj 52 let. Izčrpala ga je večletna srčna bolezen. Velik del svojega življenja je posvetil kot upravitelj bolnišnice našim bonim ženam ln mladim materam, ki ga bodo gotovo ohranile v najlepšem spominu. * Tistim, ki gredo na Dolenjsko. Vsi tisti, ki želijo potovati na Dolenjsko, naj se prej javijo v kmečki pisarni v Kolodvorski ulici v Ljubljani, kjer dobijo vsa navodila. * Samostojne trafike ie morajo ob delavnikih odpreti ob 7.30 in zapreti ob 18.30. V času od 12.30 do 14.30 morajo biti samostojne trafike za- prte. Ob nedeljah in ob obveznih praznikih morajo biti samostojne trafike ves dan zaprte; v teh dneh je tudi nesamostojnim trafikam prodaja tobaka prepovedana. * Mila je letošnja zima. 2e dokaj dni imamo sonce. Snega ni videti, razen na planinah. Tudi ledu pogrešajo podjetja, ki ga nujno potrebujejo. Stari Ljubljančani vedo povedati, da je že večkrat bilo podobno toplo zimsko vreme. Posebno mila zima je bila leta 1897. Tudi takrat je zelo primanjkovalo ledu. Mestna klavnica je bila primo-rana naročiti vagone ledu na Gorenjskem, da je založila svoje ledenice. * Obsojen zdravnik. Po treh dneh sodne razprave je bil pred ljubljanskim sodiščem obsojen zdravnik dr. Janko Hafner na tri ieta in 15 dni robije ter na plačilo denarne kazni 600 lir ln Izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta, ker je pokojni Nuši Tavzesovi pomagal pri dejanju, da bi ta zastrupila njegovega brata Milana Hafnerja. Izročila mu je namreč zastrupljen bonbon, ki pa ni bil sposoben povzročiti smrt. Državni tožilec je prijavil priziv zaradi prenizko odmerjene kazni. * Pregled žrebcev za 1944. V smislu zakona o pospeševanju živinoreje se odreja pregled žreb-ceo za pleme, ki bo v naslednjih krajih in sicer: 3. februarja na Vrhniki ob 10. na sejmišču, 4. februarja v Škofljici ob 9. pri Robežniku ter na bloku na Ižanski cesti pri Mokarju ob pol 16. in 5. februarja v Ljubljani ob 10 na sejmišču. Na pregled je treba pripeljati vse nad 2 leti stare žrebce, ki jih nameravajo posestniki uporabljati za pleme. Zaradi odbire mladih žrebčkov za nadaljnjo rejo naj posestniki pripeljejo tudi enoletne dobro razvite žrebčke. Najboljšim žrebčkom, ki jih bo komisija odbrala za nadaljnjo rejo, se bo priznala posebna vzrej-na nagrada, ako jih bodo lastniki še naprej dobro vzrejali * Praktično novodobno »Sadjarstvo«, ki ga je spisal sadjarski nadzornik Fran Kafol v Ljubljani, predstavlja kratek poljubno spisan pouk iz sadjarstva. Ta knjižica je zelo okusno in pa lepo izdelana ter je namenjena v prvi vrsti mladim sadjarjem-začetnikom. Pa tudi starejšim praktičnim in teoretično podkovanim sadjarjem bo služila ta brošura kot važno in trajno navodilo v kateri obravnava strokovnjak na kratko najvažnejša vprašanja novodobnega pridobitnega sadjarstva. Pisatelj objasnjuje pravo pot k novemu sad-jarjenju primerno za naše kraje in prilike, po kateri bi postalo naše sadjarstvo vseskozi dobička-nosna in trajna pridobitna panoga našega kmetijskega gospodariva v bodoče. Brez dolgočasne dolgoveznosti dobi čitatelj pravi nazoren pouk in nasvet v tej brošuri, ki obsega 105 strani in jo ponazoruje 81 krasno izdelanih slik. Zato jo priporočamo, da si jo nabavijo vsi naši člani. Kuji-žica stane 35 lir in jo Ima na zalogi »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6-I.v izvedeti, da je to zaradi tega, ker se že spet plaza greh v našo občino. Tu je na primer gospodarstvo — ni mi ga treba imenovati ki vsak teden skruni nedeljo. Temu gospodarstvu pripada mlad, samski moški, ki se prepogostokrat zadržuje pri mladi vdovi, katera je šele pred kratkim izgubila moža. V imenovani hiši so še drugi tiči, vdani kajenju in pitju. Vse to vpije do neba! Iz tega vzroka sta bila časti vredni gospod Filip Ollenshavv in moja malenkost kot člana pred-ctojništva povabljena udeležiti se jutri seje visokega sveta.« »Od kod pa to veste, Mike?« »Častiti gospod pastor Thomas me je danes ustavil, ko sem prišel od gospe Stegglesove. Ne gre ji dobro in dete še ni krščeno. Gospod Thomas je bil tja na poti, da opomni ljudi. Nisem mu tajil, da bo imel z mano opraviti, če bo mojo bolnico razburjal. Menite, da mu je to bilo všeč? Ne, to mu nikakor ni bilo všeč. In jaz bi stavil, da se je nakljub mojemu svarilu tja vtihotapil, čim sem jaz odnesel pete.« Naslednji večer po težkem dnevnem delu sva se jaz in Mike umivala in čistila. Res že cele tedne ni deževalo; zemlja je bila pokrita s plastjo prahu; tanki in žejni so stali zeleni klasa; samo plevel se je bohotil. Prah se je vjedel v lase, v oči, v nosnice. Temeljito očiščenje, občutje svežega perila na životu in dobra, topla večerja, ki nama jo je Judita postavila na mizo, — vse to me je spravilo v miroljubno, spravljivo razpoloženje. Spokojno sva stopala v mraku proti občinski hiši. Prejšnja ženska spalnica je bila preurejena v posvetovalnico, opremljena je bila s sedmimi stoli, z grobo napravljeno mizo in s preprostimi svečniki. Drugi so bili že vsi zbrani. Potem ko je gospod Thomas na kolenih prosil nebo, naj blagoslovi naš posvet, je važno in dostojanstveno zasedel svoj prostor in začel: »Sedemnajst mesecev je minilo, odkar so naše oči hvaležno prvič ugledale ta blagoslovljeni kraj. Resnično, nebo nas je obsulo z milostjo. In mi se hočemo izkazati tega vredne!...« Brezkončno so se pletle te blažilne litanije, toda meni ni bilo težko odkriti, kak smisel se je prav za prav skrival pod kopico lepih besed: v Zionu je treba odločneje napeti strune; treba je pričeti s čiščenjem, greh mora biti iztrebljen in izpuljen s korenino vred! V kratkih besedah so pastorjevi predlogi izzveneli takole: Vsakdo v naselbini mora poslej obvezno obiskovati nedeljsko službo božjo. Kletev, pijača, kajenje, naj prav tako zapadejo kazni, kakor izostanek od službe božje. Vsak gospodar je obvezan, da po premoženju prispeva k pastorjevim dohodkom, ker pač gospoda Thomasa duhovne obveznosti ovirajo, da bi delal na polju kaikor drugi. Nečistost in razposajenost se morata končati. In naposled je gospod Thomas sodil, da je treba zagovarjati uvedbo javnega sramotilnega odra in zapora, ki bosta učinkovala zastraševalno in zdravilno. To so bile glavne točke. Pastor je končal nagovor s pesniškimi besedami: »Ce bomo v teh vprašanjih ene misli, se nam ne bo moglo nič hudega zgoditi in bomo iz te blagoslovljene doline ustvarili nov rajski vrt, po katerem bo ob večerih pohajal sam Bog, motril svoje delo in spoznal, da je dobro.« Tem besedam je, ikakor se spodobi, sledil daljši molk. Potem se je rahlo zdrznil Mike in sem opazil kako so se vsi pogledi vprli vame. Bilo je tako, kakor da sem jaz zagrešil vse tisto, kar je gospod Thomas prej našteval in se torej moram zdaj oprati. Ko mi je bilo dovolj tega, da bi vsi prisotni buljili vame, sem se dvignil in začel: »Kar se službe božje tiče, se je že nekaj časa ne udeležujem.« »To vemo.« ; »Veste pa tudi vzrok, kaj ne? Ne prihajam, ker so se ljudje, ki si lastijo v naši naselbini veliko besedo, pokazali hladne in trdo-srčne, ko bi bila umestna človeško razumevanje in usmiljenje. Tisti dan, ko ste me vi, gospod Thomas, prisilili, da sem Piklejevo Mahi-tabel zakopal v neposvečeno zemljo in brez duhovnika, sem se zaobljubil, da službe božje ne bom obiskoval, dokler jo boste vi opravljali. Bodo pač morali nastopiti prav važni vzroki, da me odvrnejo od mojega sklepa!« Ko sem prejenjal, je vpadel Crane v milejšem tonu: »Priznati moraš, gospod 011enshaw, da nobeno občestvo ne more biti brez zakonitih določb. V žalostni zadevi hčerke našega prijatelja Pikleja, ki je zašla na stranpota, smo ravnali po svojem prepričanju. In čeprav si se ti Čudno trudil, da bi padel Pravici v naročje, je vendarle prav in pravično, da je greh kaznovan.« (Nadaljevani« po svetu X Rumunski kralj operiran. Kakor uradno javljajo iz Bukarešte, se je kralj Mihael podvrgel operaciji kile v dimljah. Mladi kralj je dobro pre-Btal operacijo in je njegovo stanje zelo dobro. Zdravniško poročilo so podpisali profesor Sauer-bruch in trije drugI zdravniki. X Sovjetski prevozni parnik z od gnanimi Italijanskimi otroci je naletel na mino. O tem poročajo iz Rima: Neki sovjetski parnik s 750 italijanskimi otroci v starosti od 5 do 15 let, ki bi naj bili preko Irana odgnani v Sovjetsko zvezo, je po poročilu rimskega radia naletel pred Port Saldom na mino, ki so jo Angleži položili v obrambo Sueškega prekopa. Koliko otrok je pri tem izgubilo življenje, doslej še ni znano. X Stara, a resnična napoved. Grški pisatelj Lukian, ki je živel v drugem stoletju po Kristusu, je napisal satiro »Ladja«. V tej satiri je položil nekemu Timoleonu v usta naslednje besede: »Ce bi imel zrakoplov ,bi mogel poročilo o zmagah pri olimpijskih igrah še v istem dnevu prenesti v Babilon, potem ko bi v Siriji zajtrkoval v Italiji pa večerjal.« Danes je to mogoče. X Prihod židovskih vojakov kot predhodnikov nekega od Angloameričanov ustanovljenega bataljona prostovoljcev za Južno Italijo je izzval med neapeljskim prebivalstvom veliko nevoljo. 2!dje, ki večidel prihajajo iz Amerike, so čisto odkrito izjavil1, da nikakor ne računajo, da bodo poslani na bojišče, temveč hočejo pomagati zaveznikom pri pomirjenju dežele. Takoj so se spustili v temne kupčije ter pričeli igrati vlogo posredovalcev med četami in prebivalstvom in to seveda za visoke dobičke. Predvsem organizirajo prodajo kruha iz vojaških pekarn, ki ga prodajajo za oderuške cene. X Smrtna kazen za zločine ob zatemnitvi. Rumunski listi javljajo o usmrtitvi 14 roparskih morilcev, med njimi treh ženšt, ki so bili od raznih vojnih sodišč zaradi umorov in tatvin ob času zatemnitve obsojeni na smrt. Med usmrče-nimi je tudi nekaj černoviških Židov, ki so se Izdajali za policijske komisarje. X Proti Židom na Francoskem. »Židovsko vprašanje je treba rešiti,« je bilo geslo velikega sobotnega zborovanja v wagramski dvorani v Parizu. Zborovanje je organizirala francoska prostovoljska legija proti boljševizmu. Govorniki so zahtevali, da je treba Žide obravnavati kot sovražnike, ki so v boju proti Franciji. Vse Žide je treba izgnati iz Francije. X Tudi Portugalska je bila prisiljena racioni-rati razna živila in vsakodnevne potrebščine, po-tudi z racioniranjem ostalih živil, sebno olje, sladkor ln milo. Računati je kmalu X Ukradeni dokumenti, švedski dnevnik »Sven-ska Dagbladet« javlja, da je bil te dni aretiran poljski begunec, ki je v nekem hotelu ukradel švedskemu poročniku njegov kovčeg, v katerem so bili tajni švedski vojaški dokumenti. X Krmilo s strihninom. Iz New Yorka javljajo, da se je tamkaj pričelo množestveno umiranje vrabcev in divjih golobov. Preiskave so dognale, da so ptice krmili s krmilom, ki je bilo mešano s strihninom. X Izvedba občinske samouprave na Slovaškem. Novi zakon o občinskih samoupravah na Slovaškem uvaja nove občinske trošarine na pijače, ki naj prinesejo letno okoli 100 milijonov kron. Polovico te vsote bo uporabila v obliki stalnih Izdatkov občina. S tem bo omogočeno znižati sedanje visoke občinske doklade v višini 200 %. Ostalih 50 milijonov kron pa bodo občine uporabile za različne gradnje in regulacije. * X Stroga disciplina pri oebrah. Kadar se približujejo cebre vodi, da bi se napile, ne planejo vse hkrati na breg, ampak gredo v določenem redu. Najprej pijejo samci, nato samice in končno mladiči. Ce se žejen mladič hoče zriniti naprej, ga takoj z brcami poučijo, naj mladina spoštuje starejše. X Ljudsko štetje v srednjem veku. V 12. stoletju so imeli v mnogih pokrajinah velike rimske države čuden način ljudskega štetja, šteli niso poedinih prebivalcev, temveč ognjišča. Na podlagi seznamov so ugotavljali, koliko je v poedinih občinah ognjišč, šele pozneje so zopet začeli šteti ljudi. X Brezuspešen sunek za zvišanje živilskih obrokov v Angliji. Londonski list »News Chronichle« je te dni apeliral na vlado ln zahteval skorajšnje zvišanje živilskih obrokov. List opozarja, da je nemški narod, čeravno je odrezan od svetovnih morij, prejel za božič posebne dodatke, angleški narod pa nič. žalostni jedilni list, ki je brez vsakih izprememb, ostaja množici angleškega naroda popolnoma neizpremenjen. Globoko so razoča* M&tierna in resna ženitno posredovanje O zarjavelih devicah ln zakrknjenih samcih je bilo izgubljenih že mnogo besed, večinoma posmehljivih ali celo žaljivih. Toda po večini so to prijetni, ljubeznivi ljudje, ki so v družbi zelo priljubljeni. Da so »obsedeli«, je bolj vredno obžalovanja, kakor pa posmehljivosti. Da v življenju niso našli pravega tovariša ali družice, je pač lahko več razlogov, ki so se v sedanji vojni prej povečali kakor zmanjšali. Mnogi izmed njih bi se prav radi poročili in ljubijo otroke. O tem važnem vprašanju razpravlja »Tagespost«, ki pravi: Mnogi za poroko godni moški so danes v vojaški suknji. In med njimi jih je mnogo, ki prav zato, ker so že cela leta pod orožjem, niso našli prilike, da bi si izbrali primerne družice. Redki dnevi dopusta po večini ne zadostujejo, da bi si vojak našel življenjsko tovarišlco. Pa tudi vsaki skromni deklici izbira zakonskega druga ni lahka, ker je čez dan kjerkoli zaposlena v službi domovine. Na drugI strani pa tudi razmere ne dopuščajo, da bi se družabno življenje tako razvijalo, da bi prišlo do zvez med fanti in dekleti. To je bil prej zelo važen činitelj. Razumljivo je, da mladi ljudje odklanjajo ženitno posredovanje, ki se izvršuje obrtno. Iz narodnih vzrokov ln da bi se zdravim ljudem, ki se žele poročiti, omogočilo medsebojno spoznavanje je bila urejena nova ustanova. To je državna zveza »Nemška družina«, ki jo podpira državni rasno-politični urad. Urejena je bila pisemska centrala, preko katere se najprej lahko zbližajo pari z dopisovanjem, kar se seveda izvrši v popolni zaupnosti. Prvo dopisovanje se opravi pod posebno številko. Oba dopisovalca si potem lahko sporočita svoji imeni. Dokler pa si dopisujeta pod dano številko, lahko prekineta dopisovanje, ako se izkaže, da zveza iz kakršnegakoli vzroka ni ustrezna. Kdor se želi udeležiti takega dopisovanja, se mora obrniti na državno zvezo »Deutsche Fami-lie«, Dresden, A 1, Neumarkt 15. Od tam pošljejo udeležencu več osebnih popisov brez navedbe imena. Med dopisovanjem se potem pokaže, ali sta dopisovalca drug drugemu všeč. V ostalem pa se lahko poslužita posredovalca ali zaupnika ki za določeno osebo (morda za nečaka ali nečakinjo) poiščeta zakonske druga. Seveda se lahko dopisovanja udeleže samo taki, ki so dedno zdravi. Udeleženec ali udeleženka morata torej najprej v preiskavo k zdravniku ali k zdravstvenemu uradu. Drugi pogoj je, da izpolnita posebno polo, na kateri natančno navedeta svoje življenjske podatke in istočasno imenujeta vsak svojega zaupnika, ki lahko dš. potrebna pojasnila. Na ta način se izključijo ljudje, ki so površni ali za zakon nesposobni. Kako se bo nova ustanova obnesla, zaenkrat ni mogoče prerokovati Gotovo pa se bo izpolnila želja marsikaterega zakonskega kandidata ali kandidatinje, ki želi imeti družinsko ognjišče. In s tem bo zamašena marsikatera vrzel, ki jo je napravila vojna. Angleške skrbi zaradi ameriške konkurence V angleških gospodarskih krogih vedno bolj zaskrbljeno zrejo na povojni položaj angleškega izvoza. Stalno narašča bojazen pred premočno ameriško konkurenco. Pritožujejo se, da vlada doslej še ni pokazala nikakih znakov kakšne ustvarjalne volje. Trg za trgom izgubljajo Angleži na ameriški račun. Nedavno so se pritožili zastopniki angleške Industrije za volno, da so izgubili vse trge izven angleškega Imperija, ker niso prejeli dovoljno surovin in izvoznih dovoljenj. Nasprotno pa je preskrbljena ameriška industrija z zadostgo množico surove volne in tako prodira na dosedanja angleška eksportna področja. Angleški trgovinski urad je na te pritožbe izjavil, da trenutno ni moči ničesar ukreniti. Tudi v pomorskih krogih so zelo zaskrbljeni, V nevtralnih poročilih označujejo članek predsednika angleškega plovbenega sveta Runcimana kot »nevarnostni signal prvega reda«. Runciman je izrazil odkrito bojazen vseh angleških plovbe-nih družb, ter je svaril pred ameriško konkuren- co in zahteval odločne priprave za borbo proti Izdajatelj angleškega obzornika »The Atlantic« Edward Weeks opisuje vtise, ki jih je kot gost angleškega propagandnega ministrstva dobil v Angliji in ki so zan miv doprinos k naraščajočemu nezaupanju Anglije nasproti Ameriškim Zedi-njen ni državam. Weeks dvomi, da bi utegnilo stopiti na mesto medsebojnega nezaupanja, ki je že tolikokrat kalilo angloameriške odnose, medsebojno zaupanje. Povsod v Angliji naletimo na nezaupanje. V ladjedelnicah je slišal govoriti može: »Vznemirja nas videti, kako Američani grade ogromno trgovsko mornarico, medtem ko mi tukaj izdelujemo zgolj vojne ladje. Kaj bodo Zedinjene države počele po vojni z vsemi temi tovornimi parni ki?« Ce bi Američani slišali govoriti angleškega letalca, potem bi občutili neizrekljivo zaskrbljenost nad tolikimi ameriškimi prevoznimi letali in oporišči. Angleži opozarjajo tudi na protislovje, da v Ameriki na eni strani govorijo o koncu angleškega cesarstva, na drugi strani pa zahtevajo, da mora biti Anglija močnejši zaveznik. Vpliv toplote in zraka na sobne rastline Za obstoj potrebuje vsaka višja razvita stvar svetlobo, zrak in toploto. Brez teh prvin nI življenja. Toda naše oči vidijo svetlobo tudi tam, kjer jo rastlina nič več ne zaznava. 2e narava nas o tem pouči. Ce stopimo na primer v kako votlino vidimo, da ne žive v njej več rastline, kvečjemu še kak praprot in mah; a svetlobe je za naše oči še dovolj. Iz tega sledi, da rastline rabijo mnogo več svetlobe za svoj obstoj ln torej ne morejo živeti v temnih sobah naših stanovanj. Neki botanik je v botaničnem Institutu v Wttrzburgu preračunal, da more sprejeti sobna lončnica, ki je 1 m oddaljena od okna, le eno petino one svetlobe, ki bi jo bila deležna na prostem. Ker pa so okna v naših stanovanjih še navadno zastrta, res ni mogoče, da bi cvetlice dobro uspevale Zaradi tega trpi večina rastlin, ki jih gojimo doma, na pomanjkanju svetlobe. Prav tako je potreben cvetici čist in svež zrak. Po stanovanju se nabere mnogo slabega zraka zaradi kurjave, plinove luči, cigaretnega dima in od raznih hlapov. Pokvarjeni zrak zastruplja rastline, kar najhitreje opazimo na praprotih in palmah, pri katerih prično rjaveti listne konice. Pri zračenju pa moramo paziti, da se rastlina ne prehladi zaradi prepiha. Cvetice so za prepih zelo občutljive in nam lahko kaj kmalu usahnejo. Zelo važno poglavje iz življenja rastlin je toplota, ki jo neobhodno potrebuje vsaka rastlina za svoje življenje. Ce ima cvetica premalo toplote, um rž od mraza. Za mnogokatero rastlino je že +5° C prehud mraz. Te meje pa so pri raznih lončnicah kaj različne. Naše sobne rastline so navadno iz toplejših južnih krajev ln ne prenes6 naše zime. Te potrebujejo čez zimo 6 do 8° C toplote. Da pa se tudi ta toplota nekoliko znižati, namreč s pomočja utrjevanja. Ako tako utrjevanje pravilno izpeljujemo skozi več rodov, dobimo rastline, ki preneso brez škode tudi nekaj stopinj mraza. Utrjenim rastlinam tudi hitro menjavanje toplote ne škoduje. Poleg svetlobe, zraka in toplote potrebuje rastlina vodo. Brez vode se jenja presnavljanje hrane in dihanje. Rastlina ovene ln ako traja suša delj časa, se posuši. Poraba vode je ob času, ko rastlina raste, in poleti precej večja kakor pozimi, ko cvetica spi. Da pa cvetica lahko diha, oddija skozi posebne raze vodo, in čim bolj suh zrak je obdaja, tem več vode mora izhlapotl. Najprimernejši zrak za cvetice vsebuje 65% vlage. rani ,ker doslej še niso prispele iz Sredozemlja nobene večje pošiljke sadja, bogatega na vitaminih. Vladni krogi pa na take pritožbe angleškega prebivalstva vedno znova opozarjajo, da ne more biti govora o zboljšanju obrokov, ker ni dovolj ladjevja za povišanje uvoza živil. X 38 milijonskih mest. Leta 1907. je bilo na vsem svetu samo 14 mest, Izmed katerih je imelo vsako nad 1,000.000 prebivalcev. Zdaj je naraslo število milijonskih mest že na 38. Po številu prebivalcev največje mesto na svetu je New York, S predmestji vred šteje 11 milijonov prebivalcev. Na drugem mestu je London, ki ima 8,500.000 prebivalcev, potem pa sledi Tokio, Berlin, Pariz, Moskva, Chicago, šanghaj, Petrograd, Osaka, Buenos Alres ln Philadelphia. Vsa ta mesta imajo po 2 milijona prebivalcev ali še več. Nad 1,000.000 prebivalcev imajo mesta Hamburg, Rim, Milan, Melbourne, Kairo, Kapstadt, Kioto, Nagasaki, Tientsin, Detroit, Los Angelos in Rio de Janeiro. Milijonsko mesto je bil prej tudi Carigrad ali Istambul, odkar je pa postala turška prestolica Ankara, se je število prebivalcev Carigrada znatno znižalo. smešnice BLAGA DUŠA Zenica slepemu sviraču: »Nate, siromak pol lire. Saj bi vam dala kovača, pa ga ne bi slišali, kdaj bi padel v torilce in bi vam ga morda še veter odpihnil.« PIJI PERUTNINARJU Gospa: »Dajte mi prav mehkega piščanca, kar imate najmlajšega.« Prodajalec: »če je tako, pa bi bolje storili, da vzamete jajce!« BRIHTNOST . Zdravnik: »Sestra, zakaj pa tako tresete bolnika?« Sestra: »Moram ga prebuditi, ker še ni vzel spalnega praška.« RAZTRESENEC Zvezdoznanec Bieiohiavek je prišel v svojo opazovalnico in ncpazoma obesil klobuk na konec daljnogleda. Opazuje in opazuje, nazadnje pa: »Prvič vidim popolni mrk, ki traja toliko časa.« USTREŽLJIV Gospa Skoplnova se jezi na zidarje, ki ji čistijo in belijo stanovanje: »Micika, pojdite v salon ter recite onemu mlademu zidarju, ki tako žvižga in prepeva, naj se malo požuri z delom ter da naj se ne drži lestve z roko, temveč s koleni, da bo lahko z obema rokama naenkrat delal.« Micka izroči naročilo ter se vrne h gospodinji: »Milostljiva, zidat je odgovoril, da lahko pr'.veže, če se vam tako mudi. na nogo še čopič, s katerim bo obenem mazal tla ...« ROJSTNI DAN »Tu draga Milena, dvajset b!serov k tvojemu rojstnemu dnevu; za vsako leto enega.« -»Ah. Janko, tako si dober nasproti meni, da | ti ne smem nič več lagnti. Moralo bi biti deset j biserov več! . Križanka št. 4 HITRA IZRABA PRILIKE »Hišico, ki sem si jo zgradil, morate priti pogledat, Vsi, ki so jo videli, so od samega občudovanja kar obmolknili.« »Tako? Potem bom pa takoj poslal svojo ženo k vam...« ŽIDOVSKI ODGOVOR Janez (vpraša Žida Abrahama): »Zakaj židje vedno odgovarjajo z vprašanjem?« Abraham: »Zakaj ne bi odgovarjali z vprašanjem?« V ŠOLI Učitelj: »Mirkec, kaj je tvoj oče?« Mirkec molči. Učitelj: »Le povej!« Mirkec (sramežljivo): »Mo-moj oče je-je po-strešček.« Učitelj: »Nič se ne sramuj! Saj je tudi postre-šček pošten poklic.« Mirkec: »Vem, vem, toda mati je pozabila številko dotičnega postreščka, ki je moj oče « NJENA BOLEZEN Mlada gospa Betica, žena trgovca Skopuhoviča, je poklicala svojega hišnega zdravnika, češ, da se počuti zelo nepovoljno in da jo vse boli. Zdravnik je revico preiskal, a ni odkril nikakega znaka bolezni. »Prosim vas, gospod sodnik, saj vendar čutim bolečine.« V zadregi se je zdravnik spomnil na svojega prijatelja, specialista za notranje bolezni, ter ji ga priporočil. Specialist je prišel in preiskal gospo. Ko se je vračal, ga je hišni zdravnik ustavil: »No, kaj si ji rekel?« »Priporoča! sem ji, naj ne j ž toliko sardin.« »Kako pa ti je to padlo v glavo?« Enostavno. Videl sem pod njeno posteljo več prazn'h škatel od sardin, pa sem jI predpisal recept. da ne sme jesti sardin. Bo vsaj dala zdaj mir!« <3ez nekoliko dni je gospa Betica zopet sitnarila okrog domačega zdravnika, češ. da čuti velike bo- lečine. Siromak je moral zopet poiskati specialista. Ko je ta opravil svoj posel, ga je vprašal hišni zdravnik, kaj ji je sedaj predpisal. »Svetoval sem ji, naj se ne vozi toliko z avtomobilom.« »Zadnjič sem sicer mogel razumeti, da si ji za-branil uživanje sardin, ker si videl pod njeno posteljo škatle od sardin, a tvoj novi, recept mi no gre v glavo. Saj vendar ne boš trdil, da ei videl avto pod njeno posteljo?« »Avtomobila res ni bilo pod posteljo, pač pa sem tam videl šoferja ...« NERAZUMLJIVO »Vaša žena je gotovo huda, da kolovratu« vedno tako pozno ponoči domov.« »K sreči nisem poročen.« »Zakaj hudiča, pa potem sploh tako pozno »a-puščate gostilno?« Domače zdravilne rastline Kako jib nabiramo in sušimo 36. DIVJI SLEZF.NOVEC. znan med ljudstvom tudi z imenom popeljui, rasle pogostoma kraj potov, ob plotih in hišah. Spoznati ga je precej lahko po listih in cvetih. Listi so prstasto necepljeni v pet ali sedem krp ki so po robu nazobčane. 2ile se razhajajo iz listnega dna naravnost v krpe. Pecelj je primeroma tako dolg kot ploskev in ima pri dnu dva suličasta prilistka. Cveti so zvezdasti. Caša j» peterolistna; pokrivajo j0 trije podporni listi. Venec sestavlja pet narobe srčastih listov z globoko zarezo; barve je modrikastordeče. V sredi cveta je šopek prašnikov, iz šopka pa mol« kakor čopič pestičevi vratovi. Plodnica je podobna narezanemu kolačku: pokrivajo jo v cevko zrasle niti prašnikov. Od slezenovca nabiramo listje in cvetje, in sicer oboje ob enem in istem času. Cvetje se trga s čašo vred. Ustom pa prikrajšamo peclje. Na listih se često pojavljajo rjavi trosni kupčki neke glive. Takih listov ne smemo brati, če si nočemo pokvariti vsega blsga. Suho cvetje postane modro Listje in cvetje sušimo v senci Bosede pomenijo: Vodoravno: 1. kmetijsko orodje, 5. red, ocena, 10. izmišljeno, neiesnicno, 17. obrambne naprave, 19. glasbeni instrument, 21. zahod; pristan, 23. brez nje je jed pusta in ne zdatna. 24 naznaniti, prijaviti. 26. pesmi 27. oče, 28 reven, 30 na-šopirjen, napihnjen, nasršen, 32. vrelci, 34. načelnik. predsednik. 39. Prešernov prijatelj. It. glas, zvok. 42. v zakonu »slabša« polovica. 44. ali, 45. tobačni strup. 47 nikalnioa. 49. slabokiv-neži, 52. otok v Donavi pod Beogradom, 54. pred-log; 55. gon lo, motor, 57. in (lat.). 58. vprašalna členica. 59 udeleženci na gostiji. 61. sveta podoba 62. vodna naprava, 65. vojaški oddelek, 67. okrajšan podredni voznik, 68. kazalni zaimek. 69. evropsko glavno mesto 70. osebni zaimek, 72. del noge, 74. kratica za označbo meseca, 76 nikaln'-ca, 7$: prednica Ljubljane, 80. igralna karta, 82. vrsta konjev (po barvi). 84. Capkova drama, 86. zalet, 88 starši, 91 krokodil, 93. vojaška vaja, poskus. 91. oče. 96 naporen, 9?. ara. predplačilo* 98. iztisnjen, izločen. Navpično: 1. z bolezenskimi sledovi, 2. ruska reka, 3. spada med hišno služinčad, 4. tek, 6. v molku, 7. država v USA, 8. znak za kemično prvino, 9. izdelovalec orožja,-10. sloveč, domač, 11. zimski pojav, 12. očetov (otroško). 13. prebivalci velike Celine, 14. predlog, 15. žalosten, 16. predsednik turške republike, 18. okrajšano žensko ime, 29. drobna turščica, malenkost, 22. del gledališča, 25. kazalni zaimek. 28. tatvine izvršene s silo (V — ti), 29. zapreka, 31. vseučiliško mesto v Angliji, 33. posmehovalec, zasmehovalec (tujka), 34, dva enaka soglasni ka, 35. športna trofeja, 38. šolske potrebščine, 39. odvržena cigareta, 40. vinska mera, 42. velikaš, dostojanstvenik; mestna hiša, 43. v bivši Jugoslaviji poslanec v mariborski oblasti, 45. zatem, potem, 46. kazalni zaimek, 47. diplomatsko pismo, glasbeni znak, 48. odredbe razglasi, zapovedi, 50. Massenetova opera, 51. podredni veznik, 53. fakultetni predstojnik, 54. veznik, 56. vrtni škodljivec 59. del monumen-talnejše stavbe, 60. stara mera, 62. zasledovanje, postopanje (zlasti kazensko), 63. moško ime, 64. predlog, 66. pesem, 71. masa, potrebna za potice, klobase, 73. znan slovenski planinec, župnik, 75. tovorne živali, 77. svetopisemska oseba, 79. ru- mimsko mesto, 81. določene barve (množina), 83. žensko ime (množina), 85. racionirano živilo 87. grška boginja, 89. osebni zaimek, 90. športna disciplina 92. njega, 93. začetek maja 95. v jati. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 3. Vodoravno: 1. Krek, 5. vran, 9. pivo, 13. posel, 18. trak, 20. step, 22. zaskrbeti, 25. Anam, 27. Ares, 29. re, 30. lej, 31. Om, 33. tren, 35. Oman, 37. voda, 39. Ra, 40. dur, 41. nrav, 43. opeto-vano, 46. al, 47. Lea, 48. ri, 50. Abel, 51. dama, 53. Ezav, 55. pare, 57. ol, 59. lira, 62. Adam, 64. gala, 66. opev, 69. šah, 70. rs, 72. Olaf, 81. Ihan, 83. nota, 85. elan, 87. Sora, 88. Aron, 90. moka, 92. Eros, 94. po, 95. aga, 96. in, 98. komi- sarka. 102. Samo, 104. ocet, 106. nego, 107. ersr, 108. Ir, 110. tona, 112. naval, 111. nova, 116. bi, 117. malarija. 11S. Atos, 119. rosa. Navpično: 2. rt, 3. era, 4. Kant, 6. rs, 7. ata, 8. Nero, 10. iz, 11. val. 12. os, 13. predal, 14. Ob, 15. sel, 16. eter, 17 lijak. 19. karnevali. 21 pero. 23. krov. 24. moda, 26. mera, 28. sapa, 32. mule, 34. na, 36. nebo, 37. vol, 38. anal, 42. vrag, 41. telo, 45. Omiš, 47. Lado, 49. Iran, 52. arak, 54. za, 56. elan. 58. čete, 60. ahat, 61. Kras. 63. mahagoni, 65. atom, 68. Velesovo, 71. stop, 73. fara, 75. otok, 7.7. para, 80. Eros, 82. no, 84. Akon, 86. nore, 89. Niča, 91. amen, 93. skrb, 95. Amor, 97. Neva, 99. Igor, 100. Agit. 101. Rim, 103. ata, 105. tat, 109. Ra, 111. aj, 113. lo, 115, as. Fiir das Konsortium — Za konzorcij »Domovine«: Josip Reisner. Direktor i. R. — direktor v p.. IgriSka 3. — Schriftleiter — urednik: Davorin Ravljea, Jonrnnllst — novinar, Stan trg 7. — Fiir dle Dniokerel — Za tiskarno »Narodna tiskarna«: Fran -Ioran, Direktor — ravnatelj, Alešovčeva 6. — Alta In Lalbaoh — vsi v Ljubljani.