Poštnina platana v gotovini.
Posamezna Številka 3 din
Leto m.
TRBOVLJE, 7. aprila 195«
Štev. 14
Govor maršala Tita zastopnikom inženirjem in tehnikom
Socrealizem ne gradimo samo z ljudmi, ki so visoko zavedni m ki »tora vse, kar morejo, ter prostovoljno delajo čim več, ne da bi gledali na gmotno stran, čeprav je dolžno«* poslovodij, da jih zadovolje tudi
v tem oziru
Minuli teden so zborovali v Beogradu J^Spstovanšid ihženirjl In tehniki, ki sp se udeležili .prvega posvetovanja inženirjev in tehnikov, da se pogovore Ppleg raznih vprašanj tudi o možnosti diviga storilnega dela. V soboto 1. aprila je sprejel delegacijo 30 inženirjev, tehnikov, novatorjev, raclonalizatorjev in večkratnih udarnikov v Belem dvorcu naš maršal Tito, ki je ostal z njimi tri ure v prisrčnem razgovoru. Ko je bilo govora o ciljih posvetovanja naših inženirjev in tehnikov v Beogradu, zlasti pa o nadaljnjem tehničnem napredki naše države, je maršal Tito dejal, da so taka posvetovanja in medsebojne izmenjave mtsli in Izkušenj zelo koristne, ker dajejo možnost, da se lahko rnnogo vprašanj reši z našimi lastnimi sredstvi in močmi. Maršal Tito se je dotaknil tudi nagrajevanja in drugih Pogojev, ob katerih delajo naši Strokovnjaki, in rekel med drugim naslednje:
»Vem, da so pomanjkljivosti, da so tekst ve tudi zaradi stanovanj in drugih življenjskih in delovnih pogojev, da se še vedno povsod ne sfcTbl za strokovnjake in da nagrajevanje ni vedno t&fto. kar BI jim moralo dati spodbudo za doto. Toda vedeti morate, tovariši, da naenkrat ni mogoče vsega doseči.
PčflaiBoma napredujemo tudi tu in pri tem popravljamo napake. V zadnjih letih je bilo vendar precej napravljenega in popravljenega. Večkrat tudi sam pri reševanju posameznih primerov pravim, da je tisti, za katerega gre,
Preslabo nagrajen, če se upošteva čas.
•ti ga je prebil v šoli, in njegovo strokovno znanje. Primeri, da so nekje strokovnjaki slabše nagrajeni kot nestrokovnjaki, so posledica nezadostne skrbi za te ljudi. Toda, kakor sem dejal. vse to popravljamo in prepričan sem, da bodo naši strokovnjaki živeli bolje kot v stari družbi, da bodo v najkrajšem času imeli boljše pogoje za delo in življenje. Skratka, že danes si prizadevamo, da bi, kakor vsi naši delovni ljudje, tudi oni ne samo dali vse, kar morejo, temveč tudi dobili vse, kar jim .je potrebno. Zboljšanja življenjskih Pogojev pa ni mogoče doseči samo z Zvišan jem piač. V obtok lahko spustimo samo toliko denarja, kolikor imamo blagovne proizvodnje, ker hi sicer nje-®ova vrednost padla. Vprašanje nagrajevanja je ozko povezano s tem. in ljud-fc se s tem večkrat težko sprijaznijo.
Lahko pa se spremeni razmerje osnovah plač lin dodatkov v korist osnovnih Mač. Ce nagrade ni mogoče povečati,,
* lahko zviša osnovna plača, ki vendar bcimeni nekaj drugega kot dodatek.
P°daitki so potrebni, toda osnovna pla-je R!avno.a
Med tem razgovorom je maršal Tito navedel primer napačnega odnosa do nekega strojnega strokovnjaka, ki se ga poklicali na odgovornost zato, ker So nestrokovnjaki mislili, da ni ukrenit y®cga potrebnega za zavarovanje stroja, te se je pri delu poškodoval, S tem v ^ezi je maršal Tito dejal:
»Laik ne more presoditi, ali Je stro-kovnjak kriv ali ne. Proli temu se bo-r«n*> m hočemo naučiti ljudi, da tisti,
ki stvari ne razumejo, ne morejo dajati ocen, če Je bilo ravnanje in delo strokovnjaka pravilno ali ne. Kaj takega mora oceniti strokovnjak, o tem mora dati, če treba, oceno strokovna komisija, ki naj pove, če je bilo nekaj povzročeno namenoma ali slučajno. Napake pa so lahko vedno. Taki primeri so lahko, zlasti pri preciznem delu. navzlic največji pozornosti in vestnosti. Vem, da je malo ljudi, ki so spoznali bistvo stroja in ki hi ga ne ljubili kot živo bUJe, zato sodim, da Jim Je treba verjeti. Kadar pa se nekaj zgodi, je treba presoditi, če gre za subjektivno ali objektivno stvar. Zato bomo ved no pazili na to, da vestni ljudje ne bodo odgovarjali, če se Jim bo vendar nekaj zgodilo. Terjamo pa od vas vseh, da strokovnjaki, ko se lotijo kake stvari, v polni moči precenijo, če je stvar mogoča ali ne. Seveda pri tem ne smete iti v drugo skrajnost in težiti za tem, da bi dosegli popolno zanesljivost, recimo na ta način, da bo n. pr. hiša. ki laMco stoji na temelju, ki ima 20 mi zaradi večje varnosti postavljena na temelj. Id Ima SO m*. To je za nas preveč, ker še nimamo dovolj gradiva. Vprašanje lizika je torej važna stvar, toda brez njega ne moremo delati. V skladu pa mora biti z realnostjo, s tistim kar zmoremo. Na vsak način moramo poudariti, da bi bilo zelo škodljivo, če bi se naši ljudje bali, da bo od-
govornost za nekaj padla samo nanje; borili se bomo proti takemu naziranju, da bi vso krivdo zvračali na strokovnjake, da bi takrat, če kaj ne uspe, rekli, da je kriv strokovnjak, kadar pa uspe, pa ne bi bila njegova zasluga.«
V razgovoru o posameznih objektih, ki se grade, je tovariš Tito dejal, da si moramo vedno prizadevati, da dosežemo najvišjo stopnjo v delovni storilnosti, da pa je treba predvsem paziti na kakovost. Prav tako si je treba prizadevati, da se bodo znižali proizvodni stroški, zvišala pa delovna disciplina in vestnost naših delovnih ljudi. Pri organiziranju dela je treba paziti, da ne bi dobrih delavcev jemali Iz produkcije za administrativne posle Prt administrativnem delu, ki gg ne poznajo, ne morejo koristiti toliko kot pii svojem delu. poleg tega pa jim nižja plača ne more biti spodbudna za delo.
Tukaj je maršal Tito dejal sledeče:
»Jaz sem proti takemu ravnanju, to te izraz nepoznanja stvari In je gola škoda za naše gospodarstvo. Prav tako sem proti primerom nezadostnega nagrajevanja dobrih delavcev. Težnja za izenačenjem ne giede na storilnost ln kakovost dela ni koristna. Kjer se to dogaja, moramo popravljati. l)a pa se naši ljudje vzlic takim pomanjkljivostim trudijo v največji meri, je zato, ker ljubijo svojo državo, ker verujejo da so napake in težave prehodne, ker vedo, da bo končno vendar dobro Naša dolžnost Je, da take napake popravljamo, da se ne bi ponavljale do brezkončnosti.«
»Naši ljudje so zavedni, tovariš maršal,« je dejal nek delegat. »Da. Treba pa je skrbeti za pravilno nagrajevanje. Socializem ne gradimo samo z ljudmi, ki so visoko zavedni In ki store vse.
kar morejo (er prostovoljno delajo čim več, ne da bi pri tem gledali na gmotno stran, čeprav je dolžnost poslovodij, da jih zadovolje tudi v tem pogledu. Med našimi delovnimi ljudmi so tudi taiki, ki so bili nekoč bolje plačani, katerim pa danes večkrat nismo mogli dati toliko, kot so imeli poprej. Ti ljudje se vprašujejo, zakaj ne bi bili pravilno nagrajeni, če je to mogoče, in izgubljajo veselje ne glede na zavednost. Zato moramo popravljati te stvari in ne smemo računati, da samo naši večkratni udarniki napravijo vse, kar morejo. Gledati moramo tudi na tiste, ki so prav tako zelo potrebni. Pri raznih strokah imamo delovne ljudi, prt katerih se vrednost dela ne opazi takoj, temveč šele, kadar končajo delo, kot n. pr. pri kovinarjih, pri orodjarjih, pri tistih delavcih, ki delajo pr) tuširanju ležajev in pri mnogih podobnih delih. Brez leh ljudi ne moremo biti, Ti pa večkrat niso dovolj nagrajeni ten nimajo zanimanja, da bi postati mojstri. ker kot navadni delavci lahko več zaslužijo. Pri njihovem delu ne mora biti naglice, vi pa veste, da 90 stvari, pri katerih naglica sploh ni dobra, ker lahko pokvari tudi najboljši stroj.«
Maršal Tito je nato dejal, da Je treba približati umsko in fizično delo. da se bo tisti, ki fizično dela, zavedal, da brez umskega delavca ne gre, da pa bo prav tako umski delavec videi, da je fizični delavec zelo dragocen človek! in da brez njega ne gre.
Razgovot jc nato prešel na. razna on-ganizacijska vprašanja v podjetjih, na ustanovitev posebnih svetov v podjetjih in še razna druga vprašanja.
Ob koncu je maršal Tito izrazil prepričanje, da bodo to prvo in prihodnja posvetovanja prinesla našim strokov* njakam koristne uspehe ter jc po članih delegacije sporočil svoje pozdrave vsem udeležencem prvega posvetovanja inženirjev in tehnikov FLRJ.
Okrajni sindikalni svet Trbovlje je polagal
račune o delu preteklega leta
Pri organizaciji tekmovanja se morajo nate sindikalne podružnice naslanjati na ustvarjalno nfciativo in revolucionarni polet delovnih množic
Redna letna skupščina Okrajnega | sindikalnega sveta Trbovlje, ki se je vršila v nedeljo 2. aprila v Delavskem domu v Trbovljah, je kritično analizirala uspehe in neuspehe sindikalnih podružnic v območju OSS v Trbovljah. Skupščini so prisostvovali voljeni delegati iz vseh podružnic, vendar je tre. ba pripomniti, da so se ravno delegati našp rudarske podružnice konference, udeležili v zelo majhnem številu.
Poleg delegatov so bili navzoči člani Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije tov. Černe zastopnik Okrajnega komiteja Trbovlje tov. Sušter in zastopnik uprave Trbovlje inž. Pinterič.
Po izvolitvi delovnega predsedstva je podal referat predsednik ODD tov. Kreže Jože.
Ob uvodu je prikazal velik pomen današnje letne skupščine, ki se vrši v času največjih naporov naših ljudi za izvrševanje planskih nalog v četrtem letu Titove petletke kot odločujočem letu izgradnje socializma v naši državi.
Pri nadaljevanju političnega referata se je dotaknil razvoja enotnega sindikalnega gibanja. Takoj po osvo-
boditvi Beograda se je enotnost te organizacije izvršila na državni konferenci 23.—25. januarja 1945 v Beogradu. To je bila predvsem samo obnovitev predvojnega sindikalnega gibanja, ki je bilo pred vojno razdrobljeno na razne delavske organizacije. Ustanovitev enotne sindikalne organizacije Jugoslavije je pomenila za delavski razred Jugoslavije zmago ideje razrednega sindikalnega gibanja, za katero so se že v stari Jugoslaviji pod vodstvom Partije borili najzavednejši in najnaprednejši delavci. Organizacija se je od leta 1945 do danes ogromno razširila in narasla, saj je štela leta 1945 225.000 članov, do meseca maja 1949 pa je to število naraslo na 1 milijon 500.000 članov.
Značilnost enotnosti Sindikalne organizacije se vidi v tem, da je lahko član vsak, ki priznava statut in plačuje članarino. Organizacija zajema vsa področja gospodarstva, zadružna, drilžbena in privatna podjetja, kar v predaprilski Jugoslaviji ni bilo mogoče. Ravno tako je značilno, da je v štiriletnem razvoju sindikalne organi zacije ICP Jugoslavije uspelo likvidi-
rati vpliv socialdemokratskih tendenc in nacionalističnega šovinizma. V svojem referatu se je dotaknil tudi ln-formbirojevske resolucije ln gonje proti našim narodom ter izključitve Djura Salaja iz SSF. Hkrati pa je prikazal, s kakšnimi gigantskimi uspehi odgovarja naše delovno ljudstvo na to obrekovanje, iyi čemer nam služijo kot vzor Alija Sirotanovič, Zagorišek Anton, Petek, Klemen, Magister in še nešteto drugih delavcev, ki rušijo stur način dela in delajo že za drugo petletko. Najučinkovilejša oblika bitke za visoko storilnost pa je nedvomno brigadni način dela. Tako dela danes pri rudniku Trbovlje 10 brigad s 100 brigadirji, rudnik Hrastnik ima 5 brigad s 80 brigadirji, rudnik Zagorje pa ima 8 brigad s 94 brigadirji, Cementarna Trbovlje ima 30 brigad s 175 brigadirji; steklarna Hrastnik 82 brigad s 690 brigadirji. Vse te brigade presegajo planske naloge od 25 do 30 °/o- Vse premajhno pa-žnjo pa še vedno posvečajo sindikalne organizacije ter uprave podjetij širjenju brigate nega sistema dela, da se to delo čim bolj posploši z ustanavljanjem novih brigad. Gibanje za visoko storilnost dela dobiva vsak dan boljše rezultate, in to v vseli vrstah industrije našega okraja. V rudniku Trbovlje se je storilnost od leta 1948 do 1949 dvignila; za 5%. v rudniku Hrastnik za 3.00/®, v rudniku Zagorje pa za 8%, nadaljB
IV Cementarni Trbovlje za 6.42»/» in v Steklarni Hrastnik za 6"/*.
Ti uspehi naših delovnih ljudi so pomembni, ker je ta dvig skoraj izključno rezultat boljše organizacije dela in večjega prizadevanja delavcev.
Govoril je tudi o napakah v sindikalnih organizacijah, kakor tudi na samem OSS, in to pri posameznih funkcionarjih, ki nimajo pravega čuta odgovornosti do* dela, vendar je prepričan,- da se bodo te napake v letošnjem letu odpravile. Dotaknil se je izključitve Djura Salaja iz svetovne sindikalne federacije, češ da je po mnenju SSF fašist, vohun in izdajalec Svetovnega proletariata kot so Tito, Rankovič; prav s tem hoče SZ preprečili vsako zvezo naših sindikatov s svetovno javnostjo ter zakriti svoje nedemokratične cilje glede izgradnje gocializma v Jugoslaviji. Naš delavski razred vedno na vse to gnusno obrekovanje odgovarja s preseganjem dnevnih, mesečnih in letnih planov. S tisoči tonami premoga, ki so ga nakopali baši rudarji, s predčasnim izvrševa Injem raznih reparatur po naših to-muh pa jasno in dejansko odgovarja naše delavstvo vsem obrekovalcem Baše države.
Ob koncu govora predsednika OSS tov. Krežela poda po dolgotrajnem ploskanju in vzklikanju organizacijsko poročilo tajnik tov. Kužnik Dominik.
V sestavi KS Trbovlje deluje 28 sindikalnih podružnic s 24 pododbori in 177 grupnimi poverjeniki. V teh podružnicah je zaposlenih okrog 7366 delavcev, kjer je organiziranih 7006 delavcev in nameščencev, neorganiziranih pa je 360. Vse le podružnice so že izvedle občne zbore zelo zadovoljivo. Vsa borba je bila posvečena planskim nalogam; neupravičeno izi>sialim, visokemu staležu bolnih, namišljeno bol-pih, slabemu izkoriščanju kapacitete Strojev, neracionalnemu Izkoriščanju delovnega časa in delovišč in nepravilnemu nagrajevanju delavcev itd. Poleg vseh teh glavnih nalog pa so se še pojavljale drobne naloge, na katere je bilo treba polagati pažnjo. Naj-
Boljša organizacija ustvarja prt nas Večje družbeno bogastvo. Med osnov-niml pogoji za dosego le boljše organizacije dela so pa prav gotovo pravilno postavljene norme dela in pa tekmovanja. Ta pobuda je danes že življenjska stvarnost, ki jo predstavlja udamlitvo, novalorslvo in racionali-zatorstvo. Poleg stoterih udarnikov, ki jih je rodilo preteklo leto, so se opažali zlasti napori naše rudarske mladine, ki je dala iniciativo za brigadni sistem dela. Ako analiziramo statistiko dela po normah, lahko rečemo, da dela 72»/o vsega delavstva po normah. V tem napreduje rudarska industrija, kjer dela po normah 92% delavstva. Rudnik Trbovlje je imel v preteklem letu 10 delovnih brigad, ki so dosegale zelo lepe rezultate. Prva brigada pa je bila nedvomno mladinska brigada Alojza Petka, ki je nakopala na dan tekmovanja 517 ton premoga. Najboljša brigada v medsebojnem tekmovanju pa je bila brigada Antona Zagorska, ki je ne*opala 864 ton premoga, na dan 1. novembra v čast konference oblastnega sindikalnega odbora pa 910 ton prj-moga. Storilnost ozir. učinek v rudniku Trbovlje se je dvignil v letu 1949 v primeri z letom 1948 za 5»/* Brigadni sistem dela je zajel tudi ob tale kolektive CRD, Cementarne, Elektrarne, podjetje »Zidar« ter krajevno industrijo in obrt. Cementarna lana 30 delovnih brigad, CRD 15 brigad po posameznih strokah. Elektrarna je plansko nalogo za leto 1949 Izvršila 109.2*/», kar je vsekakor proti letu 1948 velik uspeh. Lepe uspehe zaznamujejo v minulem letu krajevna industrija in obrt, norme so uvedene v vseh delavnicah; tudi tekmovanje za večjo storilnost dela je bilo razgibano in je v veliki meri pripomoglo, da se je plan v teh strokah predčasno izvršil. V lanskem letu je bilo proglašenih 1451 udarnikov, od teh je bilo: enkratnih 130, dvakratnih 281, tri fcratnih 193, štirikratnih 155, petkratnih 92, šestkratnih 56. sedemkrat-
bolje so vršile delo: sindikalna podruž- . niča 0LO Trbovlje, ki je bila na prvem mestu v Sloveniji, nato podružnica Elektrarne. Obe ti podružnici sta bili tudi nagrajeni s strani najvišjih sindikalnih forumov. Dobro organizacijsko utrditev ima tudi sindikalna podružnica Cementarne. -V lanskem letu je organizacijsko delo po podružnicah precej šepalo, to pa zaradi tega, ker so se posamezni funkcionarji zadolževali z izvršitvijo raznih odkupov in zaradi stalnega premeščanja kadrov itd. Enake težkoče je imel tudi sum OSS in zaradi tega ni mogel nuditi dovolj pomoči podružnicam. Zgodilo sc je tudi, da nekatera podjetja niso imela pravilnega odnosa do sindikalne organizacije in je izgledalo, da podjetje vodi sindikalno delo; pri takšnih odnosih je pa avtoritativno delo sindikalne podružnice nemogoče. Tak primer smo imeli pri sindikalni podružnici krajevne industrije in obrti v Zagorju. Vse te ne-prilike so se pa v letošnjem letu že v veliki meri popravile. Ako torej analiziramo izvrševanje planskih nalog v posameznih podjetjih, potem lahko rečemo, da so po večini vsa podjetja plan v letu 1949 častno izvršila. Tako je rudnik Trbovlje kljub trdovratni bitki izvršil že 8. decembra 1949 svoj plan, vendar pripominjamo, da so ogromno pripomogle planu individualne obveze, ki so dale ca 17.000 ton premoga. CRD so plan do 29, decembra presegle za 4.5%, Elektrarna Trbovlje je prekdi-ačila plan za 9.1»/«, edino Cementarna ni dosegla svojega plana, to pa zaradi objektivnih razlogov in tež-koč. Krivdo je iskati v iztrošenih dro-bilnih strojih, pomanjkanju delovne sile in nadomestnih delov za stroje, ki jih je Cementarna dobivala Iz inozemstva, vendar so le težkoče v letošnjem letu že odpravljene. Nadalje je govoril še o mnogih drugih težavah, ki pa jim bomo kos le tedaj, čc se bo sindikalno delo dnevno ulrjevalo, ustalilo funkcionarje, nadalje) če bomo imeli ozko sodelovanje med upravami podjetij tn sindikalnimi podružnicami
nih 23, osemkratnih 14, devetkratnih 3, desetkratnih 2, enajslkrulnih 2, Od vseh teh udarnikov je tudi všteto 57 žen-udarnic, Pripomniti moramo, da je v lanskem letu bilo odlikovanih z medaljo dela 22 tovarišev, z redom dela III. stopnje 34 tovarišev, ž redom dela II. stopnje 8 tovarišev, z redom dela I. stopnje 1 tovariš, in sicer Ant Zagorišek.
Referenti podružnic naj posvetijo 'emu sektorju več pažnje kot v preteklem letu.
Socialno zavarovanje in odtlih
V letu 1949 se je socialno zavarovanje v območju OS precej poživilo, kar nam dokazujejo naslednji rezultati. Ustanovljene so bile tri nove ambulante in diagnostična postaja v Trbovljah. Tovariška pomoč je v preteklem letu z obiski bolnih in namišljeno bolnih, število bolnah znižalo za 19—15«/». Na oddih je bilo poslanih 230 članov, medtem ko se štiri uput-nice niso izkoristile. V šestih ambulantah v Trbovljah je bilo pregledanih 171.400 bolnikov, tako da pride na posameznega zdravnika 28.566 članov; iz tega je jasno razvidno, da so bili naši zdravniki z delom preobremenjeni. Zaznamuje se napredek v zdravstvu po ustanovitvi mlečnih kuhinj v naših šolah. V rudniku Trbovlje so se ustanovile »Dečje jasli«, zaželjeno pa je, da tudi druga podjetja pristopijo k ustanavljanju jasli.
Letni dopust so izkoristila vsa podjetja, razen rudnika Trbovlje, Po ustanovitvi koordinacijskega odbora sc zaznamuje v drugi polovici leta padec nezgod 1.1«/«, porasle pa so nezgode privatnega značaja za 1 «/„. Pri popustu na vožnji je bilo od strani OS v korist članov znižano za 255.171 dinarjev. Iz fonda za oddih so člani teh podružnic izkoristili 412.000 dinarjev, v pomoč članstvu pa so podružnice izdale 680.430 dinarjev.
liultura in prosveta
Revolucionarne politične in držabno-ekonomske spremembe v Jugoslaviji so silno vplivale na kulturno življenje jugoslovanskih narodov, zlasti pa še na kulturno življenje delavskega razreda. Naša domovina je postala tako na ostalih področjih, kakor *udi na področju kulturnega življenja dežela globoke kulturne preobrazbe. Prvo in najvažnejše vprašanje v naših osnovnih sindikalnih organizacijah bi moralo biti ravno kulturno - prosvetno delo, to pa zaradi tega, ker je kulturna revolucija in preobrazba silno težka. Iz poročil je razvidno, da so bili voljeni za kulturno - prosvetne referente ljudje, ki sploh niso imeli vpogleda v kulturno delo, da so nekateri referenti mislili, da zadostuje, če delajo na kulturno - umetniškem področju. Kritike vreden je ideološki sektor. Vseh študijskih sestankov je registriranih 204 in to samo v 6 od 26 podružnic, pri podružnici rudarjev pa v 2 od 13 pododborov, Predavanj v lanskem letu je bilo samo troje in to centralne. Po obratih so se vršila politična predavanja; pripominjamo, da so to izvrševale samo ene in iste podružnice. Zborovanj je bilo 6 centralnih in 13 po podružnicah. Bralnih krožkov je bilo 12 s skupno udeležbo 212 ljudi. Literarnih večerov je bilo 5.
Agitacija in tisk
Ozvočenja obstojajo pri podružnici rudarjev, vzhodnem obratu, na zahodnem obratu, separaciji in rudniškem DUR, dalje CRD in Cementarni. Redna oddaja je -Samo pri podružnici rudarjev. Ozvočenja pa ne služijo še svojemu pravemu namenu. Kulturnoumet-niški sektor ne zaznamuje mnogo uspeha v preteklem letu. Igralska družina SKUD »Lojze Hohkraut« je bila precej mrtva ter zaznamuje v lanski sezoni eno samo igro in sicer »Žalujoči ostali«. V novi sezoni je pa 'igralska družina pričela bolj aktivno delati. — Od vseh sekcij je bila najboljša godba na pihala, ki je zasedla pri državnem tekmovanju prvo mesto. Godba je imela 5 promenadnih koncertov, 4 koncerte in 7 gostovanj ter sodelovala na 14 prireditvah.
Pevski zbor tudi ni pokazal vseh svojih sposobnosti, to pa zaradi organizacijskih pogrešk v zboru. Na novo se je ustanovil mešani pevski zbor, ki šteje že nad 100 članov in članic.
Ce ob pogledih na nekatera vprašanja kulturnega dela napravimo zaključek, moramo poudariti, da bo treba posvetiti mnogo več pozornosti temu sektorju, ki je eden najvažnejših, če hočemo ustvariti vsestransko sposobnega človeka za življenje v novem času.
Zaščita dela in inšpekcija
V nobeni kapitalistični državi se ne polaga toliko pažnje temu sektorju, kot je to mogoče v naši socialistični državi. Razna podjetja in sindikalne podružnice niso posvetile v preteklem letu dovolj pozornosti vprašanju zaščite dela, kot je to potrebno, zato še vedno najdemo ogromno napak, ki pa se morajo v letošnjem letu odpraviti. Se vedno so nezgode, ki bi se s pravilno zaščito dela omejile. Kjer so uprave podjetij upoštevale predpise o higiensko-tehnični zaščiti dela, so se tudi planske naloge izvrševale.
Fizkultura in šport
Ze v začetku leta 1949 se je po sindikalni liniji fizkulturno delo precej razgibalo; ustanovili so se po podjetjih nogometni aktivi, ki so med seboj tekmovali in dosegli lejoe uspehe. V vseh aktivih so bile nadalje prav lepo zastopane šahovske sekcije. Lepe uspehe ,je tudi doseglo nogometno društvo »Rudar« V tekočem letu je nujno potrebno, da se bodo vsa formalno formirana obratna moštva vključila v obratne fizkulturne aktive in postala registrirana OTO.
Delo komisije za žene
Ta komisija v preteklem letu ni une-la ustreznih uspehov zaradi nerazume* vanja sindikalnih podružnic, ki so po-lagale premalo pažnje zaščiti delovne žene. V letu 1949 je bilo v posameznih podjetjih vključeno 742 žen. kar je našemu okraju v veliko korist, ker pri* manjkuje moške delovne sile. Da žene obdržimo v podjetju, je nujno, da se ustanove otroški zavodi, zakur so imela razumevanje v minulem letu le večja podjetja. Lahko trdimo, da je bilo 30«/o žena na važnih produktivnih j mestih, kar je v veliko korist podjetjem v času, ko nimamo ustrezne m<»-ške delovne sile. Videti je, da je žena v nekih primerih enakovredna moškemu, saj je bilo v letu 1949 proglašenih 57 udarnic. Komisija za ta sektor naj v letošnjem letu stori vse, da se bo čimvečje število žena vključilo V proizvodnjo.
Iznajdbe in racionalizacije
Ta sektor dela je eden najvažnejših, zlasti danes, ko je naša država blokirana od Vzhoda in Zahoda." Palriotična zavest posameznih ljudi nam je v minulem letu veliko pripomogla, da je bil plan v rudnikih, CRD, Cementarni in Elektrarni izvršen. Tako je ing. Babič Rudolf v CRD v Izredni meri pripomogel k večji storilnosti strojev, pri čemer se je prihranilo 574.000 dinarjev; Ocepek Janez je prav tako s svojim izumom ogromno pripomogel, da je bil plan dosežen do 29. novembra, ker je pri tem na času prihranil 240«/», na delovni sili pa 30«/«. Prav tako tudi Osredkar Valentin. Rudnik Trbovlje je imel v letu 1949 dva racionalizator-ja in enega novalorja. Pri vseh jamskih racionalizatorskih delih se je prihranilo 5.750.900 dinarjev, pri žičnici Gvido-Retje 101.150 dinarjev, z uporabo starega železa pa 60.320 dinarjev. Vse te številke so nam jasen dokaz, da bo treba v tem letu posvetiti temu delu še več pozornosti.
Preskrba in stanovanja
Priznali moramo, da preskrba v letu 1949 še daleč ni ustrezala kot bi bilo to potrebno. Ce bi bilo malo več čuta odgovornosti pri ljudeh, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, ne bi imeli take neprilike pri odkupu, ki je bil izveden 93«/*, in to zaradi tega, ker imamo na vasi še veliko število špekulantov, ki v pretežni meri zavirajo 100»/» odkup. Samo po sindikalni liniji je v preteklem letu OS izdal na posar mezne podružnice sledeče količine artiklov: za november in novo leto je bilo nakazano 7450 kg moke, 1720 kg sira, 3600 kg mesa, 945 kg sladkorja in 720 kilogramov masti; nadalje je bilo v letu 1949 izdano 36 kompletnih spalnic, 12 garnitur za samce ter 20 kompletnih kuhinjskih garnitur, 23 štedilnikov, 1050 gumi,plaščev in zračnic za kolesa, 200 dežnikov, 700 parov copat in 48 parov moških sandal.
Kočljivo vprašanje je bilo vprašanje dodelitev stanovanj, kjer so se dogajale velike napake. Stanovanjska komisija ni čutila potrebe, da dela s sindikatom, marveč je sama reševala to vprašanje. V letu 1949 je bila zgrajenih 76 družinskih stanovanj, 93 samskih, 2 baraki za družinska stanovanja. Potrebno je še 700 družinskih in 300 samskih stanovanj.
Najbolj agilna izmed vseh sekcij pa je bila nedvomno smučarska sekcija> ki se je poleg svojega rednega dela in udejstvovanja pri izgradnji skakalnice ter v različnih tečajih udeležila večkrat dela v produkciji z 200 člani. — Vendar je zaželeno, da referenti za fizkulturo po podružnicah v letošnjem letu posvetijo več pažnje vsem področjem fizkullure, saj je ta sektor zelo važen faktor in tesno povezan * napori izgradnje socializma.
Nadaljevanje na 3. strani
Tekmovanje in gibanj e za večjo storilnost dela
Sindikalne organizacije ne smejo izgubljati
izpred oči svojih osnovnih rafeg
Tone Seliškar-petdesetletnik '
Delavski pesnik in pisatelj Tone Seliškar se je 1. aprila tega leta srečal 2 Abrahamom. Prav radi se spotni-ojatno v Trbovljah našega jubilanta, ki je v prvih letih po prvi svetovni vojni učiteljeval v naši dolini in vzbudil takrat veliko pozornost s svojo Prvo pesniško zbirko »Trbovlje«, Go-
vorih smo tedaj z njim o njegovi knjigi in o slovenskem prevodu knjige Petra Bezruča »Slezke pesmi«, ki smo jih pred 30 leti recitirali v Trbovljah. Tovariš Seliškar nam je takrat pripovedoval — na travi v Urhovčevl Loki *®»o sedeli — da Petra Bezruča do tedaj ni bral, da ne bi podlegel njegovemu vplivu. Tako je tovariš Seliškar Papisal vse svoje, za tiste čase revolucionarne pesmi popolnoma samostoj-n°. brez tujega vpliva. Hotel je biti samosvoj in prav je imel. Všeč nam 3e bil. radi smo ga imeli, saj je bil Ves naš.
Nismo se zmotili v Tonetu Seliškarju. Iz njega se je razvil pesnik in Pisatelj, ki ga pozna vsa Jugoslavija tfl ga poznajo tudi preko naših meja. Dal nam je poleg »Kristusa na Kleč-ci«, »Sedmorojenčkov«, »Žabje vasi«. »Sarabanke« ln drugih pesmi, ki smo jih pred desetletji deklamirali v naših revirjih, še mnogo drugih prelepih pesmi, med katerimi naj omenim črnim Trbovljam posvečeno pesem »Pravijo...« Napisal nam je resno-
(Nadaljevanje z 2. strani)
Ijjudska tehnika
Temu seklorju dela je sindikalna organizacija polagala vse premalo paž nie, čeravno je tudi ta sektor zelo va-šen za naše članstvo, saj človeka teh-hično dviga ter je glavni faktor krepitve obrambne sile naše države in nam Pomaga pri izgradnji socializma. Klubi Ljudske tehnike pa do danes obstojajo v našem območju le v CRD in rudarskem inlernatu. Zelo žalostno je, da Paši rudniški obrati niso uspeli postaviti klube, kateri bi naše mlade rudarje seznanjali z mehanizacijo, kar je Pujrio potrebno za naš rudarski naraščaj Vsemu temu pa v celoti niso krivi referenti po podružnicah, marveč je graje vreden referent na OS, ki ni v |etn vprašanju prav nič storil. Od OS je bilo izdanih za Ljudsko tehniko 60 tisoč dinarjev, katera vsota je bila nakazana od glavnega odbora ZSS. Refe-rent je apeliral na vse funkcionarje sindikalnih podružnic, da prav v tem sektorju dela lahko ogromno pripomo-reio, da bo Ljudska tehnika postala Vsesplošna organizacija za dvig produktivnosti dela in za dosego lepše in boljše bodočnosti našega delavca in to z ^vigom mehanizacije dela v naši dr žavi.
Na oba podana referata je sledila šlvahna debata, v kateri so delegati diskutirali o brigadnem sistemu dela. ° vprašanju delavskih svetov, o povezavi med Partijo in upravo podjetij
er doseganju plana s tekmovanjem, o **alogah članov sindikata, o delu na v'*si, o fizkulturi in o ideološko-politič-Pem	v	sindikalnih organizacijah.
^Kupščino je pozdravil v imenu Okrajna komileta KP iz Trbovelj tov. Su-
ben, po zolajevsko napisan roman »Nasedli brod«, naši mladini je poklonil povest »Rudi«, od njega imamo delavstvu posvečeno knjigo »Hiša brez oken« in še druge in druge. Nikoli ne bo naša Žabja vas pozabila pretresljivo in vendar tako lepo pesem »Sed-morojenčki«, v kateri vprašuje naš Seliškar: »Kdaj pride tisti čas, ko bo šla mati ob vsakem rojstvu v prelepi svet, pod cvetoče drevo sinu uspavanko pet?« •— Kdo je zapel pred eli-škarjem tako pesem? Ni ga bilo.
Pesnik in pisatelj Tone Seliškar je danes glavni urednik odličnega sindikalnega tednika »Delavska enotnost«. Uredništvo mu vzame veliko dragocenega časa, vendar še vedno najde priliko, da snuje in kuje nove pesmi in povesti. Da bi nam jih dal še in še!
Ob vstopu v drugo polstoletje želimo tovarišu Tonetu Seliškarju še mnogo srečnih in zdravih let, želimo, da bi nam še veliko lepega napisal, želimo pa tudi, da bi nam naše slovenske matere rodile mnogo sinov Seliškar-jevega kova.	—i—.
Prvi živalmi sestanek podružnic krajevne Industrije in obril
Na tem sestanku so se predvsem upoštevali važni predlogi OSS. Naloge, ki bi prišle zlasti v poštev za lokalno industrijo so potreba delovne discipline, higiene ter kvalitetnega dela naših delavnic. Nadalje se je sprejel sklep, da se bodo pritegnili v sindikat še nekateri neorganizirani delavci. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila delovna disciplina. V to vprašanje je poseglo največ di-skutantov. V nadaljnji diskusiji je bilo govora o socialnem zavarovanju, kjer je podal poročilo zastopnik filiale Trbovlje tov. Klopčič. Ta je prikazal pomen starega in novega zavarovanja ter prednosti, kt jih nudi novi zakon. Člani so pokazali veliko zanimanje za novi zakon, ki je za vse največjega pomena.
Člani bodo g prostovoljnim delom zgradili igrišče za odbojko ln košarko, kakor tudi namizni tenis. Sestanek se je zaključil v živahni diskusiji. H. S.
ster Stane, kt je govoril predvsem o važnosti ideološko-političnega dela.
Ob navdušenem ploskanju so prispeli v dvorano hrastniški rudarji, na čelu 3 šestnajstkratnim udarnikom Kmetom Martinom, V imenu hrastnišklh rudarjev je pozdravil skupščino tov. Mlinarič, ki je omenil težave, s katerimi se borijo pri doseganju planskih nalog ter sporočil zbranim delegatom, da je Kmetova brigada nakopala v počastitev skupščine 300 ton premoga, Tavčarjeva brigada pa 150 ton premoga. Delovnemu predsedstvu je po pozdravu Izročil jamsko svetilko kot darilo hrastniških rudarjev, nato pa so pozdravili skupščino hrastniški steklarji na čelu z brigadirjem Žlindra Otdnom. ki je 1. aprila tekmoval s svojo brigado v čast skupščine, ki so si zadali obvezo, da bodo izvršili plansko nalogo 150'Vo, obvezo so pa prekoračili in dosegli dnevni plan z 200"/«. Skupščini je nato izročil brigadir Žlindra Oto kot darilo lepo brušeno vazo. Skupščino so še pozdravili mladinska brigada iz vzhodnega obrala rudnika Trbovlje ter zastopnik papirnice Radeče, ki je izročil skupščini darilo.
Zbranim delegatom je nato spregovoril član glavnega odbora Zveznega sindikata Slovenije lov. Černe, ki Je prinesel pozdrave glavnega odbora ter nakazal bodoče naloge sindikalnih organizacij. Pri volitvah je bil Izvoljen nov plenum OSS in nadzorni odbor. Ob zaključku uspele skupščine so bile sprejete važne resolucije ter sklepi o bndi>čih nalogah in delu sindikalnih organizacij.
(Sklepe skupščine objavimo v prihodnji številki).
Izpolnjene proizvodne obveze sindikalne podružnice rudarjev Trbovlje v prvem Četrtletju 1950
Brigada Petka Alojza po končanem delu pred rovom vzhodnega obrata
V začetku tega leta so se vršili občni zbori sindikalnih pododborov na rudniku Trbovlje, kakor tudi občni zbor rudarske sindikalne podružnice same. Na teh zborovanjih so ti sindikalni pododbori ter posamezni rudarji in proizvodne brigade prevzeli letne obveze, in sicer: da bodo po svojem delovnem času nakopali obljuBTJeno število ton premoga. Te obveze so se v mesecih januar, februar, marec vsakodnevno. pa tudi ob nedeljah častno iz-
Prevzete -obveze
Zahodni obrat (pododbor) , . .
Vzhodni obrat (pododbor) . . .
Dobrna - Neža (pododbo*) , .
Uprava rudnika (pododbor) . ,
Rudarski vajenci (pododbor) .
Dečje jasli (pododbor) . , , .
Brigada Ovnika Poldeta . , ,
Brigada Pavlina Martina . « •
Brigada Žunka Ladislava . . «
Brigada Kmetiča Maksa ....
Brigada Sumbergerja Lovra . .
Brigada Magistra Franca . . .
Brigada Klemena Jožeta . . .
Zunanji obrat (pododbor) . . .
Sind. rudar. (Uprav, odbor) . .
Tehnikum (pododbor) . , . ,
vrševale. Višek izvrševanja obvez p« je bilo opaziti ravno v času predvolhr-nega tekmovanja, ko so se v delu 14 proizvodnji predvsem kosale proizvod* ne brigade rudnika. Najboljši uspeh ja nedvomno dosegla brigada Antona Za« goriš-ka, ki je svojo letno obvezo že la« polnila 91"/«, za njo pa brigada Ovnika Poldeta, ki je svojo obvezo izvršila db« slej 33*/*. Tudi ostale brigade ter sindikalni pododbori so dosegli zadovoljiv^ rezultate, ki so sledeči:
Izvrl. do 27. III. 1950
2 .000 ton	;	-
2.000 ton	_■
1.500 ton	70 Um
1.000 Urn	286 ton
5.000 ton	1672 ton
30 ton	
2 500 ton	777 ton
2.000 ton	634 Um
2.000 hm	225 ton
1.000 ton	332 tim
100 ton	—
1.000 ton	511 ton
200 ton	614 Um
2.000 ton	525 ton
200 Um	230 ton
500 ton	103 tone
Brigada Antona Zagoriška . . .	1.000 ton	910 ton
Brigada Erjavca Franca ....	500 Um	404 tone
Brigada Petka Alojza .....	500 ton	216 ton
Skupno zadanih obvez . . .	25.330 ton »k. izv. 7510 ton
Zgoraj navedeni rezultati nam pri- ob zaključku tretjega leta petletke Um čajo, da bodo obveze po liniji sindikata tli visoko prekoračene.	(
ne samo pravočasno dosežene, marveč
Brigadir Ovnik Polde s svojo brigado po zaključku napornega dela v Jami
Proglasitev udarnikov
V nedeljo 5. aprila so na rudniku Zagorje proglasili 100 udarnikov. Prvič je proglašenih 39, drugič 12. tretjič 14, četrtič 11, petič 6, šestič 7, sedmič 3, osmič 3, devetič I. desetič 1, trinajstič dva. Proglasitev je veljala za mesec januar in se zakasnila zaradi tega. ker na upravi za delovno silo niso dobili pravočasno potrebnih obrazcev za prijavo. Na drugi strani je proglasitev bi-
na rudniku Zagorje
la še prerana, ker podružnica Narodne banke v Trbovljah ni pravočasno dobavila kart za tekstilije, ki bi jih udarniki morali prejeti ob priliki proglae sitve.
Pri proglasitvi teh udarnikov sta go* vorila direktor rudnika Klančišar Martin in predsednik sindikalne podružnic ce GuzeJ Edi.
Proslava udarnikov CRD Trbovlje
Kakor v raznih drugih podjetjih, je tudi delovni kolektiv Centralnih rudarskih delavnic v Trbovljah dosegel letošnji četrtletni proizvodni plan predčasno. Bitka za dosego plana je bila Včasih huda, z raznimi težkočami in nevšečnostmi se je delovni kolektiv tega podjetja boril, vendar jih je s svojo vztrajnostjo in trdno voljo premagal. V borbi za četrtletno proiz-
Grebenc Alojz, vodja najboljše varilske brigade v CRD
Vitdno nalogo zaznamujejo CRD 61 udarnikov. Med njimi je 8 trikratnih, 27 dvakratnih in 26 enkratnih udarnikov. Omeniti moramo posebej, da imajo CRD v svoji sredi tri udarnice: dvakratna udarnica je tovarišica Te-kavc Vida, ki dela v kovinskem obratu, enkratni udarnici pa sta tovarišici Kevec Alojzija, ki dela prav tako v kovinskem obratu in Sopotnik Pavla v mizarskem obratu.
Sindikat, partijska celica in uprava podjetja so počastili svoje udarnike in udarnice z izredno pazljivostjo. V soboto 1. aprila zvečer so priredili kulturno zabavni večer, ki se je vršil v sindikalni dvorani CRD. Ta prireditev
je bila prisrčna in domača in lahko rečemo, na vzgledni višini.
Najprej je zaigral mlad fant, sin pro-fesionista Kovača v CRD, na harmoniko nekaj znanih melodij in partizanskih pesmi. Prav dobro je opravil svojo nalogo. Všeč nam je bil in nagrajen je bil s ploskanjem. — Za njim je zapel 12-članski moški zobr Vodopivčevo pesem »Na poljani« in pesem »Nocoj je pa lep večer« v priredbi Oskarja Molla za moški zbor. Pevci so zapeli ubrano in bili deležni prisrčnega aplavza. Pripomniti moramo, da so bili v tem ad hoc sestavljenem moškem zboru, ki ga je vodil tov. Dolničar Rudi, skoraj sami člani delovnega kolektiva CRD. — Nato je nastopila mlada folklorna skupina naših partizanskih vdov in sirot s prisrčnimi domačimi plesi in petjem. Ta nastop je izredno ugajal in dvorana jim je od srca zaploskala. Ti plesi so nam bili všeč tembolj, ker so bili naši domači plesi, .plesi, ki jih plešejo naši kmečki fantje, ne pa tuji plesi oh jazz-godbi. Naš kmečki fant, če zapleše, če je razigran in ima svojega dekleta rad, med plesom z nogo udari ob tla in zavriska ter svoje dekle med plesom dvigne v zrak, ne pa tako, kot gledamo pri tujih plesih, kjer se fant ob našim ušesom tujih zvokih blazirano in zdolgočaseno drsa z dekletom po parketu plesne dvorane. — Kaj hočeš, kar je domače je postalo zanič, kar je tuje, je imenitno in češčeno, čeprav do kosti bedasto in priskutno. — To mimogrede povedano, pa brez zamere.
Na tej prisrčni domači prireditvi sta nastopila dva citraša in prav tako ugajala z znanimi melodijami. — Nato je zapel spet moški zbor Mirkovo »Na trgu« in Adamičevo »Zdravico«. Tudi te dve pesmi sta bili odpeti prav prijetno za uho.
Za zaključek je sledil še kratek »skeč«, ki je prikazal na šaljiv način »Planske težave«.
Po tej uspeli kulturno-zabavni prireditvi so ?e prebrala imena udarnikov. Direktor CRD tov. Pečar je čestital delovnemu kolektivu k predčasni iz-
vršitvi planskih nalog, posebej pa še današnjim slavljencem-udamikom. Kolektiv mizame je prejel še posebej za svoje naloge uokvirjeno pohvalo, prav taiko je dobila tako pohvalo Lesjakova brigada v mizami in brigada Grebenca Alojza I v kovinarskem obratu.
Direktor Pečar je nato v svojem skrbno zamišljenem govoru povedal svojemu delovnemu kolektivu marsi-
Lesjaik Vinko, vodja najboljše mizarske brigade v CRD
kaj pametnega in koristnega ter vzpodbujajočega. Z velikimi težavami se borimo v naši državi vsepovsod, a premagali jih bomo, ker vemo, da je pot, po kateri hodimo, pravilna. V tej veri bomo nadaljevali naše delo in na koncu — zmagali. Zmagali ker vemo, da imamo prav.
Prireditev in počastitev udarnikov CRD je bila na vzgledni višini. Čestitamo lahko delovnemu kolektivu Centralnih rudarskih delavnic k tej uspeli in lepi prireditvi z željo, da bi podobne večere prirejali tudi drugi delovni kolektivi.
Rudarji rudnika Trbovelj so dosegli in presegli plan za prvo tromesečje s 100 %
Kakor v vsakem rudniku naše države, se tudi v rudniku Trbovlje rudarji bore za izpolnjevanje planskih nalog in le zgledni požrtvovalnosti naših rudarjev se smemo zahvalili, da smo dosegli ta res veliki uspeh,
V mesecu januarju ni naš rudnik izpolnil plana 100»/», ampak le 94.5%, to pa zaradi tehničnih težkoč in zaradi pomanjkanja delovne -sile, ki je v našem rudniku pereče vprašanje. V mesecu februarju je bil plan dosežen 100%, medtem ko se je v marcu dosegel s 106%. Ves marec se je bila ostra bitka, da bi rudarji trboveljskega rudnika izpolnili proizvodno nalogo za ta mesec, zraven pa poravnali dolg za mesec januar; z raznimi tekmovanji, tol šo se vršila v marcu ter z delom udarnikov, prostovoljcev, ki so ta mesec izpolnjevali svoje obveze, se je
V preteklem četrtletju je rudarski kolektiv rudnika Zagorje bil oster boj za izpolnitev planskih nalog. V mesecu januarju in februarju plan ni bil dosežen, Medtem ko se je v marcu prekoračil za 1.8%. Četrtletni plan ni dosežen za 5%. Kje je iskati vzrokov, in kakšni so ti vzroki, ki so imeli za posledico neizpolnitev četrtletnega plana? Plan je res precej visok, je v primerjavi z lanskim- letom znatno povišan. Izvršene niso nobene mehanizacije. ki bi dvignile delovno storilnost ter s tem tudi proizvodnjo. Primanjkuje delovne sile kakor v prejšnjem letu.
de primerjanih delovni polet rudarskega kolektiva v mesecu novembru in decembru lanskega leta z delom v mesecu januarju in februarju tega leta, vidimo, da je elan v teh dveh mc-
produkcija dvignila in je naš trome-sečni plan dosegel in prekoračil. Razumljivo je nadalje, da se je odkopna storitev na rudniku v mesecu marcu v primeri z mesecem januarjem dvignila za 10%, kar moramo poudariti še posebej.
Tako so trboveljski rudarji dosegli velik in lep uspeh; naši rudarji vedo-da stoje pred njimi v tem letu še večje in obsežnejše planske naloge. Prav zato, ker se naši rudarji zavedajo, kako nujno je potreben premog naši industriji in našim železnicam, gredo vsi s podvojenim delovnim poletom na delo in dosegajo tako visoke usipehe.
Hkrati pa je delo in uspeh trboveljskih rudarjev odgovor vsem onim, ki blatijo in obrekujejo našo državo in govore, da naš plan ni realen. Z. I.
secih močno popustil. Delovni kolektiv se je na uspehih lanskega leta uspaval in posledica tega je bila nedoseganje plana. V mesecu marcu se je pa delo zopet močno poživelo. Pred-volivno tekmovanje je zajelo tudi rudarski kolektiv. Najboljše proizvodne brigade so se ob nedeljah kosale ter dosegle lepe odkopne učinke. Največji uspeh je imelo tekmovanje v nedeljo 19. marca, kjer so nakopali v 8 urah 988 ton premoga. V mesecu marcu se je torej plan prekoračil zaradi tega, ker se je delalo ob nedeljah, da se s tem nadomesti manjkajoča delovna sila. Ker pa je pomanjkanje delovne sile stalni problem našega rudnika, bo treba iskati rešitve drugje. Na vsak način je potrebno povečati delovno storilnost na odkopih in spioh na vseh deloviščih. V ta namen se organizirajo
proizvodne brigade, ki uporabljajo in bodo uporabljale nov način dela ter skušale osvojiti primerno novo obliko organizacije dela.
Nov uspeh kolektiva naše cementarne
Po uspešnem popravilu novega dela tovarne je kolektiv cementarne izvoje-val novo veliko zmago pri popravilu starega dela tovarne. Remont starega dela tovarne je bil planiran na 45 dni, izvršen pa je bil v 18 dneh. S skrajšanjem remonta je kolektiv cementarne uspel znižati stroške remonta v pogledu mezd na polovico, na drugi strani pa je dal velik delež k dosegi plana, saj bodo peči 27 dni dajale kiinker preko plana. Ni malenkost izvršiti tako ogromno popravilo pri skrajno zastarelih napravah stare tovarne — tega so se zavedali prav vsi od direktorja do zadnjega ključavničarskega vajenca. Po izkušnjah pri remontu novega dela tovarne so bile tudi sedaj postavljene brigade, ki so prevzele popravilo posameznih delov tovarne. Teh krigad je bilo 23, ki so imele v medsebojnem tekmovanju vsak dan lepše uspehe. — Bolj ko se je bližal rok, tem hitreje je teklo življenje okrog popravila strojev in strojnih naprav. Sindikalni funkcionarji, Parlja in uprava so polagali vso pažnjo, da se navzlic tekmovanju izvrši popravilo res strokovnjaško. Vsi ti so nudili brigadam vso potrebno pomoč. H koncu termina so bili posamezni vodje brigad s svojimi brigadirji po 16 ur na delu in katero koli uro si prišel v tovarno, si našel poleg mojstrov tudi direktorja in obralovo-djo, ki so s svojimi nasveti pospeševali hitrejše in boljše popravilo.
Brigadirji so v tesni medsebojni povezavi rešili vse probleme, ki so nastajali med delom. Zasluga, da je bila ta nova častna zmaga izbojevana, gre prav vsem; izkazale pa so se zlasti
Rudnik Zagorje je v marcu presegel plan za 1*8% Četrtletnega plana ni dosegel za 5%
brigade Kolmančiča, Dimica, Matkota in Skobemeta.
Ob zaključku popravila je uprava priredila brigadirjem majhno zakusko v svoji sindikalni dvorani, kjer so si ti v prijateljskem razgovoru izmenjali misli o izvršenem remontu in trdno obljubili, da bodo tudi v prihodnje zastavili vse sile za čimvečji uspeh kolektiva.
Ta zmaga delavcev naše cementarne je ponoven, jasen odgovor vsem obrekovalcem ene ali druge barve
Steklarna Hrastnik je visoko presegla mesečni plan
Steklarna Hrastnik, ki je svoj četrtletni pian izpolnila že 22. marca, izvršuje s pospešenim elanom svoje planske naloge tudi Vnaprej. Plan za mesec marec so delavci steklarne dosegli po količini s 111.8%, po vrednosti pa s 112.6%. K uspehu delovnega kolektiva steklarne Hrastnik, ki je priznan kot najboljši kolektiv steklarske industrije v Jugoslaviji, so mnogo pripomogle delovne brigade, ki jih je formiranih 56 in, tekmujejo vsako soboto za večjo storilnost dela. Dosedanji uspehi žilavega delovnega kolektiva steklarne Hrastnik so porok, da bo ta kolektiv dano obljubo izpolnil in izvršil polletni plan do 24. junija.
Protestno zborovanje steklarjev v Hrastniku
Sekretariat Svetovne sindikalno' federacije je s korakom kot n. pr. pretrganje zvez s tovarišem Djurom Salajem. članom izvršnega odbora Svetovne sindikalne federacije, kar dejansko pomeni ustavitev odmošajev SSF z Zvezo sindikatov Jugoslavije in poga-ženje osnovnih načel statuta in programa Svetovne sindikalne federucije, zapravil dano mu zaupanje.
Da dajo duška svoji ogorčenosti nad to umazano gesto, sekretariata SSF, so se hrastniški steklarji zbral) 27. marca t. i. v brusilniških prostorih k protestnemu zborovanju. Predsednik sindikalne podružnice tov. Rački Viktor je začel zborovanje ter navzočim v kratkih besedah obrazložil novo žalitev delovnega ljudstva Jugoslavije. Poslali so dve resoluciji, in sicer protestno resolucijo Svetovni sindikalni federaciji v Parizu, pozdravno pismo pa Centralnemu odboru Zveze sindikatov Jugoslavije v Beogradu, kar so zborovalci sprejeli z velikim aplavzom.
Delovni kolektiv steklarne izjavlja, da bo vzlic vsem spletkam nekaterih nacionalnih sindikalnih central še v nadalje delal za izpolnitev nalog, kt jih določa program Svetovne sindikalne federacije, in da bo, kakor doslej, stal neomajno v vrstah borbe mednarodnega proletariata zfe socialne pravice, mir In demokracijo, za neodvisnost in enakopravnost vseh narodov za splošen napredek in dobrobit človeštva. K. J.
Sindikalno športno društvo »Proletarec« v Zagorju si ureja, svoj dom
Pomanjkanje prostorov za razne prireditve in nastope je prisililo člane upravnega odbora SSD Proletarec, cta so začeli iskati izhoda iz te zagate. In rešili so problem. Lotili so se popravila starega, bivšega zadružnega doma. Nobena organizacija, nobena ustanova se ni uprla prevzeti takega dela, kajti ta dom je bil skoraj neraben. Del zidov je bil porušen, tla iztrohnela. Člani SSD so se lotili dela na prostovoljni bazi. Od rudnika in KLO Zagorja so kupili nekaj materiala in začeli delati po svojem rednem delovnem času. Delo je tako napredovalo, da bodo v kratkem že lahko proslavili otvoritev. Najbolj se pri lem delu odlikujejo nogometaši, med katerimi je opravil največ prostovoljnih ur tov. Guzej. Želeti bi bilo, da bi člani množičnih organizacij delo tega društva po svojih močeh podprli, kajti dom bo služil vsem panogam športa ter bo mladina našla tam lepše in boljše razvedrilo, kakor pa v gostilnah in pri pohajkovanju.
Praktične vaje organizacije PAZ v Trbovljah

-T,



>/ zadnjem ča su se mnogo govori o organizaciji PAZ, kjer se predvsem poudarja važnost strokovne vzgoje članstva organizacije protiletalske zaščite. S tem pa še ni rečeno, da je naše članstvo že strokovno sposobno za vršenje posameznih del v tej organizaciji, naj se samo teoretično usposabljajo, marveč je potrebno praktično izvajanje nalog, ki jih ima vršiti organizacija PAZ, pa najsi bo to v mirnem ali v vojnem času.
Da bi se članstvo organizacije PAZ res usposobilo za svojie delo, so bile 30. marca popoldne praktične vaje na osnovni šoli v Trbovljah. Točno ob napovedani uri se je oglasila rudniška sirena, kmalu nato pa je izvidnik poslal po kurirju poročilo, da je padla na dvorišče osnovne šole plinska bomba. Stato organizacije PAZ, ki je imel svoj sedež v gasilskem domu, je takoj dal nalog komandirju protikemijske ekipe, da pošlje takoj oddelek za ugotavljanje bojnih strupov in sicer z nalogo, da ugotovi vrsto plina odvržene plinske bombe. Kmalu nato je kurir protikemijske ekipe prinesel v štab poročilo, da je oddelek za odkrivanje bojnih strupov ugotovil, da se nahaja na terenu strupeni plin iperit. Cim je ta oddelek ugotovil vrsto plina in obseg zastrupljenega prostora, je postavil zastavice, ki so opozarjale prebivalstvo na plin ter ga svarile, n« je prehod zabranjen in nevaren. Ko je oddelek to nalogo izvršil, je poslal novo poročilo, nakar je štab takoj odredil, naj gre vod za degaza-ciramje na ta prostor, da ga razkuži. Med tem časom je prispelo v štab poročilo, da je tudi na šolo padla zaži-galna bomba. Vod za razplinjenje je najprvo degaziral prostor in napravil čez zastrupljeno zemljišče zasilni prehod, da je imela gasilska četa dostop do požara, nato pa se je razplinil še ostali, od iperita zastrupljen prostor. Komandir gasilske čete je hitro poslal štiri gasilce v gorečo stavbo z nalogo, da se ugotovi center požara. S seboj so vzeli aparate Minimax, da z njimi za prvo silo udušijo požar. Kmalu nato je zopet prihitel kurir v štab s poročilom, da potrebujejo gasilci pomoč. Poslali so gasilce z motorsko brizgalno, ki so izvršili potrebno akcijo z vseh strani, V tem času se je pripetila nekemu gasilcu nesreča, ko je v stavbi gasil požar z minimaxom, kjer ga je ob gašenju dušil plin tako, da je obležal nezavesten. V akcijo je stopila sanitetna ekipa, ki je nudila teinu gasilcu prvo pomoč. Kljub temu, dla je bila tudi sanitetna ekipa opremljena z maskami, se ji ni posrečilo spraviti ponesrečenca iz stavbe in g« rešiti in to zaradi tega, ker se je nahajala v sami stavbi večja množina plina, tako da je predrl tudi skozi maske. Nato je štab takoj poslal vod, ki je bil opremljen z DodegeTjevimi aparati, da reši iz stavbe ponesrečence. Vse ponesrečence je sanitetna ekipa hitro spravila na rešilni avto, ki je ponesrečence odpeljal v reševalno po-
stajo prčd Gasilskim domom. Tu so ponesrečence oživljati z aparatom in umetnim dihanjem. Tukaj je kurir prinesel poročilo, da se je ves zastrup-
Oddelenje protikemijske ekipe raziskuje zastrupljeni prostor
Ijeni prostor razplinil, da pa je vendar priporočljivo, da posamezni člani, ki hodijo po teh prostorih, nosijo maske. Hkrati je prispelo v štab poročilo, da potrebujejo gasilci visoko lestev, nakar je komandir gasilske če-
te takoj poslal gasilcem to lestev; nato je zopet prišlo v štab poročilo, ki ga je prinesel kurir sanitetne ekipe, da je nujna prva pomoč štirim gasilcem: prvi je padel in se ponesrečil, ter se močno udaril na glavo, drugi na komolec, tretji na koleno, četrti pa si je zlomil nogo, nakar je sanitetna ekipa nemudoma vse ponesrečence spravila na varno ter jim nudila prvo pomoč in jih prevzela. Vodnik gasilske čete je poslal poročilo v štab, da je ogenj lokaliziran; nato je štab odredil, da se vrnejo gasilci na določeno mesto, štirje gasilci pa ostanejo za stražo. Podobno so opravile in zaključile svoje vaje vse ostale ekipe ter dobile od štaba nalog, da se vrnejo na svoja mesta. Pri tej vaji je sodeloval tudi oddelek za red in varnost.
Vaji je prisostvovalo veliko število prebivalstva mesta Trbovlje in sicer okrog 1500 do 2000 ljudi, ki so z zanimanjem opazovali potek vseh akcij.
Po končani vaji je govoril tovariš Sterniša, predsednik PAZ rudnika Trbovlje, o važnosti organizacije PAZ, nato pa podal besedo poverjeniku za notranje zadeve Trbovlje, ki je v svojem govoru prikazal važnost organizacije PAZ V naši državi, ki gradi socializem; dejal je, da naše množice pravilno razumejo pomen te organizacije ter se zavedajo svojih dolžnosti, kajti tudi s tem odgovarjamo na vsa obrekovanja raznih informbirojevskih dežel in s tem jamčimo za obrambno moč naše socialistične domovine. Nadalje je poudaril, da je važna strokovna vzgoja članstva, ker le tako borno kos vsem nalogam, ki stojijo pred organizacijo PAZ.	B. L.
Zgledno delo Kemične tovarne Hrastnik
V kemični tovarni v Hrastniku je bilo 1. t. m. pripravljeno, da prične v ponedeljek 3. aprila obratovati nova komora za proizvodnjo žveplene kisline. Obrati v kemični tovarni Hrastnik so že močno zastareli, vzlic temu pa delovni kolektiv pod požrtvovalnim vodstvom tovarne izdeluje celo vrsto proizvodov, ki smo jih prej morali uvažati. Tako izdelujejo danes že od osvoboditve dalje clnkov klorid, kro-mov galun, durlo in druge važne izdelke. ki so prepotrebni za našo industrijo. Pred več meseci je tehnični vodja tovarne inž, Knop razmišljal, kako bi se s pridom uporabljal odpadni material; Glauberjeva sol, ki ostane v kemični tfcvarni v Mostah, kjer pridelujejo kromov galun, ima v sebi precejšnjo množico bikromata. Kako bi ta odpadek s pridom uporabili, so poskušali že v raznih tovarnah, vendar se jim to ni posrečilo. Toda neutrudnemu prizadevanju inž. Knopa v Hrastniku se je posrečilo, da je po dolgotrajnih poizkusih dosegel, da je na novo pridobljena Glauberjeva sol popolnoma čista in da pri tem pridobljeni krom uporabljajo za proizvodnjo barv ali kromovega galuna. Tako se sedaj ta odpadni material ki jc bil
Vod pratike mil jake ekipe degazira zastrupljeni prostor
prej brez vrednosti, ponovno izkoristi. — Mnogo se prihrani na devizah, ko so pričeli v Hrastniku proizvajati ustrezen železov oksid, ki danes nadomešča uvoženi hematit. Celoten kolektiv kemične tovarne vlaga mnogo truda v to, da se stari obrati razširijo in izpopolnijo. Tako so pred dvema letoma pričeli gradili prve objekte bodoče tovarne, oddelek za barium sulfid. Z gradnjo nove komore za proizvodnjo žveplene kisline pa so pričeli lansko leto v jeseni; ker je bila ta komora izredno važna za nadaljnji dvig produkcije v kemični tovarni, so se ljudje zagrizli v delo. Proizvodnja tega produkta se bo dvignila za 15°/», s čimer se bodo ustvarili veliki prihranki pri uvozu surovin. — Železno ogrodje so postavili v 10 dneh že v mesecu januarju, kjer je bilo zaposleno samo šest ljudi. Pred vojno, ko so take komore gradili inozemski strokovnjaki, pa je bilo treba samo za postavljanje konstrukcije 30 delovnih dni in 18 oseb. Od meseca januarja do konca marca so se izvršila vsa po trebna dela, tako da je na dan 1. t. m. bila nova komora napolnjena, obratovati pa jt pričela v ponedeljek. - Niso pa delavci in nameščenci vestni in marljivi samo pri delu v produkciji, marveč skrbijo tudi za razširjenje ostalih prostorov. Sedaj gradijo veliko prostorno dvorano, kjer bo prostora za 400 ljudi in bo gotova do 1. maja. S tem bodo lahko še v večji meri raz vijali kulturno prosvetno življenje, ki je med kolektivom steklarne že moč no razvito. Ta kolektiv z delom zgovorno dokazuje, da smo zmožni graditi in izvrševati naš plan z lastnimi silami vzlic vsem oviram, ki nam jih delajo naši sovražniki
I vključitve
na industrijski rudarski šali v Zagorju
Na industrijsko-rudarski < šoli v Zagorju je bilo s 1. aprilom izključenih 15 učencev. Tl učenci so bili nedisciplinirani, niso se zanimali za učenje ter s tem negativno vplivali na svoje sošolce. Izključitev je pa ugodno vplivala na ves šolski kolektiv. Učpnci se zavedajo, da je izključitev sramota za vsakega izključenega, ker se takega morda nujno smatrati kot saboterja, ki noče graditi socializma.
Zanimivosti iz »repov«
Ce čakaš danes v neizogibnem repu, slišiš marsikaj, marsikatero pikro na račun vsega mogočega včasih upravičeno — največkrat neupravičeno.
Tako na pr. se vrti pogovor med ženskami predvsem o delu njihovih mož. N »koli jih ni doma. Brigajo se samo za politiko, za šport, za sindikat, za OF — one, revice, pa morajo same doma »štihati« vrtove, cepiti drva, hoditi v »berjo«, kar je sicer njih najljubše opravilo itd. Kritizirajo poleg svojih mož predvsem preskrbo in nergajo za vsako malenkost, stresajo svojo jezo na svoje može ali pa celo hujše, kakor je to rekla neka žena minulo soboto v nekem repu: dajala je nasvete, kako je treba »panati« može, ki se brigajo samo za politiko itd. Ta žena kuha možu samo žgance, žgance mu da za malico in ko gre mož na težko delo v jamo, pokliče svojo mater in ti dve si napravita imenitno kosilo:	piške,
jajčka itd., — vse to zalijeta z dobrim bizeljčanom — on pa naj gara in jč žgance za svojo politiko! — Zanimivo, kajne? Mož ji nosi domov težko pri-služene »jurčke« ona pa — »udri po siromaku« — mu kuha žgance, medtem ko si sama privošči piške in bizelj-čana.
Druga — najbrže upravičeno — kri-tikuje cene v krojaški zadrugi. Razlaga, da je plačala za delo z dodatki za eno obleko enkrat toliko, kolikor jo je stalo blago in ne more razumeti, da, ji privatna šivilja lahko ravnotako dobro napravi obleko enkrat ceneje.
Tretja se spotika nad prostim trgom; jajčka po 13 din, maslo 600 din, suho meso 400 din do 500 din, mast 600 din in pravi, da bi moral MLO poseči vmes. Hvali se pa hkrati na vse pre-tege, da kupi vse, kar vidi, ker ima dovolj denarja in se na trgu preriva na vse kriplje, da pokupi najdražje in najboljše.
Ko čakajoče oberejo še vse sosedo, ki niso navzoče, preide debata še na kulturno področje. Spotikajo se ob filme, ali pa jih hvalijo, gledališke predstave in druge prireditve. Tako so se ■ spravile na naš teater, ki je imel pretekli leden napovedani dve predstavi, dal pa ni nobene. Ne vprašajo pa» zakaj in ne vedo, da ima naš teater V svoji sredi filmsko igralko, ki mora biti za snemanje vsak čas na razpolago.
S takimi In podobnimi pogovori in kritikami, ki pa seveda niso vse za javnost, si krajšajo ženske čas, kar je razumljivo, ker pet ur stati v repu res n; malenkost.
Ce pa moški čakajo v repu — kar je sicer bolj redko — t. j., če čakajo na vino ali na cigarete, čuješ le razgovor o kvaliteti vina. ki nikakor ni zadovoljiva. »Nafta« ali »jesih« prihaja v Trbovlje — slabo žganje alj dragi likerji, konjak in rum. Ni čuda potem, če vidiš ob sobotah cele procesije mož ih žena, ki gredo na popoldanski vlak, oboroženi s sodčki in pletenkami, da si nekje na Dolenjskem kupijo pristno kaplijco. Možje pred trafikami godejo, da zmanjka cigaret cenejše vrste — če pa jih vzameš v škatli 100 kosov, se zgodi v večina primerih, da jih je najmanj 5 % praznih. Trafikant požre mar sikatero pikro na račun drugih. Opaža pa se. da so moški manj nestrpni kot žene, manj nervozni in v repu moških ne pride do prepirov ali dejanskih obračunavanj, kakor se je to pripetilo že v »repu« žensk.
Vendar bo tudi teh »repov« enkrat konec in takrat se jih bomo spominjali z zavestjo, da so bili za današnje čast nujno zlo. Takrat bo ženam dolgčas ...
PREKLIC
Proglašam za neveljavne ukradene živilske nakaznice -za mesec marec: 1 jamisko, 1 navadno, 1 amladi-na 2 na ime Bec, 2 živilski nakaznici mojih staršev na ime Levičar 1 TDB in 1 navadno; februarske živilske nakaznice, na katerih je bil še odrezek za milo, v istem številu zgoraj navedenih, plus 1 na ime Levičar Alojz, 60 industrijskih točk in 3 odrezke za popravilo čevljev. — Bec Jože, Loke 444, Trbovlje.
Štev. 14
Mladina trboveljskega okraja je dosegla lepe uspehe v predvolivnem tekmovanju
V	predvolivnem tekmovanju mladine trboveljskega okraja so bili dosežem leni uspehi. Mladina se je zavedala tekmovalne napovedi vsem okrajnim komitejem Ljudske mladine ljub' -nske oblasti. Pri prostovoljnem delu je bilo opravljenih nad 8500 proštov Ijnih ur, in to v akcijah na vasi, v rudnikih in p djetjih, — na cesti Mihe Marinka, na zadružnih domovih in ostalih delih pa 5372 prostovoljnih ur. Razen teh izvršenih prostovoljnih ur pa je rudarska mladina nakopala še 4009 ton premoga Poleg prostovoljnega dela pa mladina ni pozabila na vzgojno - politično delo in družbeno delo. V razdobju tekmovanja je bilo vključenih v lizkulturo 158 mladincev, formiralo se je 11 dramskih skupin, ki so priredile 16 prireditev. Aktivi so organizirali nadalje 10 družabnih večerov in priredili 18 izletov v razne kraje Slovenije Se posebej pa je bil organiziran množični izlet v Planico. Z delom so pričeli prav tako štirje mladinski pevski zbori in tri folklorne skupine.
Posebno pozornost so posvetili vključevanju mladincev v organizacijo Ljudske tehnike, v katero je vstopilo 136 mladincev, strelsko družino pa 50 mladincev. Na pobudo okrajnega komiteja LMS Trbovlje je bilo organizirano masovno streljanje, ki je pokazalo veliko zanimanje mladine za to vejo delovanja.
V	aktivih Ljudske mladine se je organiziralo 14 šahovskih krožkov ter iz Vedli z uspehom trije turnirji. Sedaj deluje že 9 fizkulturnih aktivov’ in pet nogometnih moštev. S pravilnim delom in vključevanjem mladine,v razna področja udejstvovanja se je v času tekmovanja vključilo na novo v organizacijo LMS 91 mladincev in mladink
Za volitve so se mladinci dobro pripravili, saj so volili že v prvih jutranjih urah, po vseh voliščih pa sode lovaIi pri okrasitvi, predvsem pa v revirskih centrih. Pri olepšavi volišč In raznih ustanov je delalo nad 700 mladincev in mladink.
Na predvečer volitev je mladina prižgale na najvišjih vrhovih Zasavja nad 30 kresov. Mladina trboveljskega okraja je zadane si naloge v celoti Izvršila in s tem pokazala, da koraka v prvi vrsti orceC za Izvedbo planskih nalog
Na osnovi teh doseženih uspehov izdaja OK LMS
Odlok ŠL 7
s katerim se pohval jujejo sledeče osnovne organizacije:
Aktiv gradbene stroke »Zidar« -
Zagorje:
Opravili so 52 prostovoljnih ur. priredili za mladino 2 zabavna večera, formirali pevski zbor in odbojkaški klub. Imajo tedensko študij, v LT Imajo vključenih 60 mladincev. Vrši
se tudi tečaj za nepismene. Organizirali so si rdeči kotiček in ga solidno opremili. Tudi v pripravah za volitve so se dobro izkazali. Na proslavi, za katero se pripravljajo, bodo sprejeli v organizacijo 13 mladincev.
Šolska organizacija delavskega teh-mkuma v Trbovljah:
Opravili so 4000 delovnih ur, ustanovili pevski zbor, dramski krožek. Izvedli skupaj en izlet v Planico. Imajo svoj fizkulturni aktiv, ki zajema odbojko, namizni tenis, košarko, nogomet, šah in plavalno ekipo. Organizirali so šahovski turnir. Nogometno moštvo redno vadi in so že igrali tekmo z OLO. Vršijo redne študijske sestanke — imajo 5 krožkov. Mladina je vključena 100»/». vsi so sodelovali tudi v pripravah za volitve.
Aktiv delavske mladine v Apnenicah Zagorje:
Vsa mladina je vključena 100*/». Vršijo tedensko študijske sestanke, na katerih so predelali govore tov. Tita, Kardelja, Marinka Ud. Izvedli so izlet, s prostovoljnim delom so pripravili 70 vozičkov kamenja, obenem pa se pripravljajo tudi za kulturno prireditev.
Vaški aktiv LMS — Loka pri Zidanem mostu:
Na KOZ je opravil preko 200 prostovoljnih ur; v organizacijo so vključili vso mladino. Skupno z ostalimi aktivi KK-LMS se pripravljajo za ustanovitev lizkulturnega aktiva. Prav tako se udejstvujejo pri kulturno prosvetnem delu. Tudi v pripravah za volitve so sodelovali vsi mladinci.
Poleg navedenih pa pohvaijuje OK LMS tudi ostale aktive, ki so v tem tekmovanju pokazali, da se zavedajo nalog, ki se postavljajo pred mladinsko organizacijo
Delo aktiva L M 8 pri podjetju »Zidar* v Xafforju
Pri podjetju »Zidar« v Zagorju so v čast naših zadnjih volitev priredili dvomesečno tekmovanje, ki se je zaključilo 25. marca zvečer z družabnim večerom s sledečim sporedom:
1.	Razdelitev nagrad v knjigah — bilo je 8 nagrajencev:
2.	recitacije parol; pohvaljenih je bilo 20 mladincev:
3.	razdelitev značk LMS
Nato je njihov pevski zbor (aktivi zapel dve pesmi, trije fantje pa sere nado
Spored se je zaključil s prosto zabavo in plesom. Postavili so tudi slavolok, ki je bil pri pregledu ocenjen kot drugi najboljši v Zagorju. V tekmovanju pa je odnesel prvo mesto mladinec Tomažin Franc. Ustanovili so za časa tega tekmovanja tečaj za nepismene — učitelj je bil Zorko Ivan -~- nadalje klub odbojkašev In pevski zbor.
Udarniških ur so opravili na raznih delih 113.
Drugi višji normirski tečaj vTrbovljah
V Trbovljah se je pred kratkim zaključil II. višji normirski tečaj za rudarsko stroko, ki ga je obiskovalo 18 rudarskih normircev z rudnikov Trbovlje. Zagorje, Hrastnik, Senovo, La ško, Zabukovica, Velenje, Kočevje. Ilirska Bistrica, Pleše in Crna-Kaolin
Tečajniki, absolventi nižjega normir-skega tečaja, so v času od 3. januarja do 22. marca t. 1, obdelail učno snov iz predmetov, katerih znanje jr potrebno pri izvrševanju njihovega za socialistično gospodarstvo najbolj važnega poklica, t. J. postavljanje tehničnih norm, edinega pravilnega merila, ki omogoča izvrševati socialistično pravilo dela: »Vsakemu toliko, kolikor daje skupnosii.«
Sn >v tečaja je ustrezala pravilu: normirec je lahko samo splošno iz obražen, politično zaveden rudarski strokovnjak, ki pozna pravila za poplavljanje tehničnih norm.
23. in 24. marca so tečajniki pred komisijo, ki jo je imenovalo ministrstvo rudarstva LRS, opravili zaključne izpite; vsi tečajniki so pri teh Izpitih pokazali, da je rudarska stir.ka zopnt pridobila dober tehnični kader, kar potrjuje dosežen uspeh Izpitov, t- j. 4 odlične, 5 prav dobrih in 9 dobrih ocen. Na zaključnem večeru dne 24. marca, ki je združil tečajnike, predavatelje, zastopnike rudniške uprave, sindikata in Partije, so tečajniki po-sla'| ministrstvu rudarstva LRS resolucijo, v kateri izražajo zahvalo za dano jim priliko študija, potrdili svojo predanost Partiji In domovini ter ob ljubili, da bodo pridobljen j strokovno znanje uporabljali za procvit rudarstva, povečanje storilnosti dela in pospešeno izgraditev socializma V dneh od 27. do 30. marca so se I tečajniki udeležili ekskurzije, ki jo je | dovolilo ministrstvo rudarstva LRS.
Pi:d vodstvom vodje tečaja tov. inž. Franja Steleta so si mladi normirci ogledali na rudniku Mežica jamo. Dotacijo, topilnico in raflnacijo svinčeve in cinkove rude, na rudniku Velenje pa naprave novega jaška, separacijo, oglarno ln v jami staro in novo od kopno metodo debelih slojev lignita.
Na obeh rudnikih so uprave poskrbele za strokovno vodstvo in tolmačenje kakor tud za prehrano ln prenočevanje. Vodstvo tečaja in ekskurzije izrek., .trn potom obema upravama v
svojem kakor tudi v imonti tečajnikov najlepšo zahvalo za vse storjeno, ki je pripomoglo, da je poučna ekskurzija dosegla v vsakem pogledu odličen uspeh.
Za Izpolnitev potrebnega števila n rmirskega k/id-a se prične 3. aprila t. 1. v Trbovljah III. višji normirski leča j, ki bo to pot združil v trimesečnem študiju nove tečajnike z rudnikov cele države pod geslom »Vse za dvig strokovnega kadra, vse sila za petletko!«	S. F.
Tridnevno tekmovanje med Ocepkovo brigado v Zagorju in Sentjurjevo v Trbovljah
Proizvodna brigada Ocepka Viktorja je dne 28. marca napovedala Sentjur-čevi brigadi v Trbovljah tridnevno tekmovanje za najboljši odkopni učinek, Sentjurčeva brigada je to tekmovanje sprejela ter se je tekmovanje pričelo 30. marca ter končalo 1. aprila. Ocepkova brigada je v teh treh dneh presegala normo povprečno za 605%. Delala je pod težkimi pogoji zaradi močnega dotoka vode ter brez vsake pred-
priprave. Sentjurčeva brigada je pa, kakor sporočeno, presegla normo za 169%. V to prekoračenje so šteta tudi razna postranska dela, medtem ko Je pri Ocepkovi brigadi vračunano samo delo na odkopu. Pripomniti moramo, da v Zagorju ni mehaniziranih odkopov, marveč delajo na prečnih odkopih, medlem ko so v Trbovljah širokočelni odkopi mehanizirani.
Delo SKUD „lvan Cankar"
Radeče pri Zidanem mostu v mesecu marcu
Od sindikalnega kulturno umetniškega društva »Ivan Cankar« smo pre jeli .poročilo o delu v mesecu marcu, ki se glasi:
Pevski odsek:
Mešani pevski zbor vodi tovariš dr. Matko. Tedensko je imel po dve vaji. Zbor se pripravlja za tekmovanje in koncert. Sodeloval je pri proslavi 8 marca ob »Dnevu borbenih žena«.
Moški pevski zbor vodi tov. Steblovnik Rudolf; kakor mešani zbor j e tudi ta zbor vadil po dvakrat tedensko ter se pripravlja za tekmovanje in koncert, ki bo predvidno v mesecu juniju. Moški zbor se je udeležii v minulem mesecu dveh pogrebov.
Godbeni odsek »Nande Laznik*:
Odsek vadi dvakrat tedensko. Tov. kapelnik Zupan Albert ima še posebne ure za novince, ki jih nameravajo pritegniti v godbeni odsek. Tudi godba se je v marcu udeležila dveh pogrebov. Sodelovala je nadalje pri masovnem predvolivnem sestanku tovarišice Lidije Sentjurčeve. Prav tako je imela godba na dan volitev budnico, v soboto pred volitvami pa koncert.
Godbeni odsek ima težkoče, ker mu manjkajo instrumenti, stari so pa potrebni popravila; prav tako nimajo godbeniki primernih uniform za javne nastope.
Dramski odsek:
Gledališče je sodelovalo pri proslavi 8. marca »»Dan borbenih žena«. Tekst za proslavo je sestavil tov. Pergar, predsednik SKUD, zamisel slike, režija in scena so pa delo tov. Pešca, ki &la mu pomagala tov. Gospndarič in tovarišica Novakova.
11. in 12. marca je gledališče uprizorilo Moličrovo komedijo v petih dejanjih »Skopuh«, o kateri smo že poročali. Dne 18. marca se je ta igra g predvolivnim tekmovanjem ponovila; čisti dobiček je bil jjodarjen za spomenik padlih borcev. Strokovni odsek je postavil in okrasil dvorano ob predvolivnem sestanku, na katerem je govorila tovarišica Sentjurčeva.
V načrtu imamo še sledeča dela: »Triglavska bajka« — v režiji tov. Musarja Viktorja, »Učene žene« — režija tov. Ivana Pešca, drama »Črna žena« — režija tov. Maksa Mrežarja.
Upravni odbor SKUD je na svoji seji sklenil, da bodo redne seje vedno v začetku meseca, na katere bodo povabljeni vsi predstavniki množičnih organizacij in politične oblasti. Na teh sejah se bodo izdajali sklepi in navodila za vse prireditve v naslednjem mesecu.
Ustanoviti se namerava tudi Ljudska univerza, ki naj bi ponesla s pomočjo vseh odsekov našo besedo in pesem na naše podeželje, da se tako poveže delo centra z delom na vasi.
Ne štedimo z napori pri delu za Izpolnitev petletnega plana, ker lahko tamo z lastnini silami zgradimo svojo lepšo bodočnost!
V republiki četrti v državi drugi
Pred kratkim smo poročali o dobro Uspeli telovadni akademiji v Zagorju.
Okrajna telovadna komisija je določila dva oddelka za republiško prvenstev v sestavah akademijskih točk. Na tem tekmovanju so zavzele mladinke TD Zagorje 10. mesto, medtem kd so se člani plasirali na 4. mestu. Ze na tem tekmovanju je komisija posvečala pozornost članom TD Zagorja. Poglejmo, kaj pravi o tem Polet: Posebne pozornosti so bili deležni člani TD Zagorje, ki so dosegli četrto mesto s svojimi dokaj težkimi, lepimi in do potankosti izdelanimi gibi. Se-.
Načelnik TD Zagorje tov. Podrenik D.
stavljavec vaj Podrenik Drago je skorajda iznenadil s tolikšno sposobnosjo. Tekmovalci so se predstavili v okusnih krojih, bili so telesno zadosti krepki in tudi primerno razgibani, kar vse je še posebno razveseljivo, ker so vsi ti telovadci delavci iz rudarskega centra.
Tega uspeha so se člani TD Zagorje zelo razveselili. Pri svojemu delu so podvojili svoje sile. Saj je zagorska publika želela ponovitev akademije. Člani TD Zaagorje so se temeljito pripravili, da se še bolj izpopolnijo ter občinstvu pokažejo kvaliteto akademskih točk. Toda iznenada je prišla s telo v««dne Zveze Slovenije depeša na društvenega načelnika Podrenika, da se morajo člani TD Zagorje udeležiti državnega prvenstva v sestavah za akademijo. Kmalu se je raznesla novica po Zagorju o nastopu naših telovadcev na državnem tekmovanju. Zaradi tega je društvo ponovilo akademijo 16. namesto 19. marca. Pri izvajanju Podre-■ikove sestave smo ugotovili, da so telovadci mnogo pridobili na skladnosti. Ko so prikorakali v dvorano, jih je publika navdušeno pozdravila, kar se je pri odhodu še stopnjevalo. Ce si med tednom prihajal v telovadnico, si tamkaj opazil šest krepkih fantov, ki so dan na dan privabljali v telovadnico ostale, da si ogledajo marljivost teh telovadcev. To so bili: Drago, ki je stal na čelu vseh, ter Dušan, Gusti, Tonči, Maks in Rudi. — Pripominjamo, da so to vsi tdovadci-vaditelji, ki dnevno dajejo svoje znanje zagorski mladini. Saj se je stanje naraščajnikov dvignilo od 10 na 31.
Dne 17. marca so naši telovadci odpotovali v Maribor, kjer se je 18. m. m. vršila na predvečer tekmovanja telovadna akademija. Težko smo čakali povratka naših tekmovalcev in uspeha. Skoraj sigurni smo bili, da nas niso prevarali s svojim nastopom. In res: že v ponedeljek 20. marca smo brali v Poletu, da so drugo mesto dosegli člani TD Zagorje.
Ze na republiškem tekmovanju so Se izvrstno uveljavili zastopniki rudarjev Zagorja. Poročali smo že, da je bila sestava Podrenika odlična, četudi je bila vsebina morda bolj podobna prostim vajam kot telovadnemu plesu. Vzlic arftiu je žirija priznala tej do Potankosti izdelani točki zasluženo število točk.
Uspeh naših telovadcev je tolikšen, da si je vredno ogledati, pod kakimi Pogoji telovadijo. V tem delavskem
centru je dvoje dvoran: prva je namenjena iizkulturi, druga pa kino-pred-stavam. Fizkulturni dom, nekoč dom Sokola, je po zakonu last fizkulturne organizacije, ki ga upravlja tamošnje telovadno društvo. Nesreča pa je v tem, da si v Zagorju vsi forumi lastijo pravico do te dvorane. Primerilo se je že, da je moral vadeči oddelek sredi vaje zapustiti telovadnico. Telovadci vedo povedati, da se dogajajo podobne reči tamkaj čestokrat in da so redne vaje problematične. Spričo velike volje do dela telovadcev bi bilo zanimivo vedeli, kako dolgo bo to stanje še trajalo. Prav zaradi tega je uspeh Po drenikove skupine še večji.
Prepise teh odlomkov iz člankov Poleta prinašamo zaradi tega, da bo vsa javnost v Zagorju vedela, s kakšnimi težavami se borijo zagorski telovadci in da bodo merodajni forumi vendar le uvideli, da nam mnogo več koristi telovadba, kjer mladinci in mladinke do
Telovadno društvo Hrastnik je v počastitev volitev ljudskih poslancev v Zvezno skupščino in kot poslednjo izvršeno točko napovedanega tekmova nja vsem TD Slovenije izvedlo 25. marca uspelo telovadno akademijo, ki je obsegala 15 točk. Akademija se je ponovila v nedeljo 26. marca.
Prva točka je bila živa slika »Pozdrav državni zastavi«; nato je predsednik društva tov, Vodiškar spregovoril navzočim o pomenu volitev In n pomenu akademije, ki je bila naštudirana v počastitev velikega socialističnega praznika — volitev ljudskih poslancev v Zvezno skupščino in Svet narodov. Za tem so se v najlepšem redu brez zastoja zvrstile vse točke, ki so navdušile vse gledalce. Tudi noše najmlajše so pokazale, čeravno so še premajhne za preskok čez kozo, da jo znajo vendar prav na zabaven način uporabljati, za kar jih je skrbno pripravila tovarišica Vošnerjeva. Pionirji so strumno izvedli vaje, ki jih je sestavil tov. Vastič Tudi pionirke so za svoje vaje na dveh švedskih klopeh ki jih je sestavila tov. Vošnerjeva, žel« splošno priznanje. Sledili so preskoki čez kozo, ki so jih izvajali pionirke in pionirji, V naslednji točki so nastopili mladinci s prostimi vajami »Mi smo graditelji« po sestavi tov. Vastiča Na konju z ročaji so mladinci in člani pod vodstvom tov. Urbanca pokazali zelo lep napredek, prav tako tudi na bradlji. Izredno pa so gledalce navdu šile vaje pionirk na bradlji, ki jih je sestavila Vošnerjeva; po troje pionirk je na bradlji ob spremljali plavirjsi izvajalo vaje iz osnovnih prvin, med-
V dneh, ko so se naši delovni kolektivi kosali za večjo storilnost dela in s tem počastili dan volitev v Zvezno skupščino, so se organizirale naše Ljudske tehnike in prav tako priključile temu tekmovanju. Sprejemale so razne obveze, kako bi se čim lepše pripravile na 26. marca. Tako si je okrajni odbor LT zadal veliko nalogo, t. j. da v predv«>livni kampanji zopet formira avto-moto društvo Trbovlje. To nalogo je izpolnil 14. marca katerega dne se je vršil ustanovni občni zbor obnovljenega društva. Kljub veliki ustni in pismeni propagandi se tega sestanka ni udeležilo pričakovano število Interesentov, vendar pobudniki niso obupali, marveč šli z delom pogumno naiprej. Izvoljen je bil odbor društva, v katerem so tov. Klun, Fajdigova, inž. Jenčič, Umek, petek, Drnovšek, Burja, Ferme, Sešlar in Ca-hun. Ti tovariši so se takoj obvezali, da bod delali in dali vse od sebe, da se bo društvo razvijalo tako, kakor terja to statut LT
Ze na tem sestanku je bilo opaziti veselje in polet navzočih. Tov. Ban je
be telesne in duševne sposobnosti ter razvedrilo, kot pa zabave in ples.
Želimo, da nas vsi forumi v Zagorju pri našem delu podpirajo ter pomagajo pri posplošenju telovadbe. TD Zagorje ima dovolj sposobnih kadrov za prevzem in vodstvo novih telovadcev. Društvo želi imeti svojo lastno telovadnico, da ne bo treba predelavah vaj v načelnikovi kuhinji. Sigurni smo, da se bo tedaj uspeh TD Zagorje še povečal.
Na dan volitev so se naši telovadci in telovadke ponudili voiivni komisiji za kurirsko službo, deset članov pa se je vključilo v tekmovanje v rudniku. Na predvečer volitev pa so nastopili oddelki telovadcev na kulturnopro-svetni akademiji Vesne v čast volitev. Telovadci in telovadke pa so, ko se je končala akademija, prižgali kres in v velikem številu zaplesali kolo okrog ognja ter prepevali partizanske pesmi.
Z. L.
tem ko so jih ostale pionirke spremljale s primerno gimnastiko, Ta točka je žela največ priznanja, — Na drogu so sledile vaje z zelo težkimi prvinami; mnenja smo, da bi gledalcem bolj ugajale lažje sestave, ki pa naj bi bile bolj dovršeno izvedene. Nadalje smo gledali odlomek iz točke, ki se pripravlja za društveni nastop. Učinkovale so nove obleke, ki so prav primerne za tovrstne ritmične sestave. Tudi v talni telovadbi smo videli prav lepe vaje. Sledila je sestava tov. Vastiča »Vstani, mladina«, ki so jo člani in članice lepo izvedli. Za zaključek so nam pokazali živo sliko z igranjem himne »Hej Slovani!«
Ob zaključku je podpredsednik tov. Edo Birsa objavil dosežene rezultate, ki jih je društvo doseglo v tekmovanju, Lahko smo ponosni, saj je društvo izvršilo vse zadane naloge. Da se zainteresira kar največje število prebivalstva za aktivno sodelovanje na društvenem nastopu 30. aprila t. 1., se vse članstvo neutrudljivo pripravlja na svoj do sedaj največji in najboljši nastop. Cela akademija je bila prav za prav sestavljena iz samih odlomkov velikega društvenega nastopa ob koncu aprila.
Videti je, da telovadno društvo Hrastnik prav dobro orje ledino telesne vzgoje naroda, saj mu je za svoj javni nastop uspelo pritegniti k sodelovanju vse množične organizacije, ki se nanj pridno pripravljajo. Prepričani smo, da bo tudi društveni nastop tako uspešno izveden, kot si ga je zamislil tehnični odbor, kar vsi v Hrastniku od srca želimo.	K. M.
predlagal, da bi bilo dobro, da v počastitev samih volitev napravijo nekaj udarniških ur na posipanju glavne ceste Trbovlje II.—železniška postaja. Vsi so se strinjali s predlogom in dodali, da bodo pritegnili še vsak po enega člana.
Ta obveza ni ostala samo na papirju, marveč so jo člpni društva v resnici izvršili. 23. marca se je 13 članov odpeljalo na cesto »Mihe Marinka«. Napravili so 39 prostovoljnih ur in izkopali 10 kubikov materiala ter ga odpeljali preko 70 m daleč.
S tem je novo formirano društvo dokazalo svojo predanost naši socialistični državi. Poleg tega je uprava društva dobila naloge od urada za lokalni promet pri OLO, da se člani, kf imajo svoja motorna kolesa, udeleže v čim številu akcije na dan volitev. Uprava je članom na množičnem sestanku objasnila pomen volitev in pomoč društva, ki jo lahko da. Ti so se temu pozivu odzvali polnoštevilno jin bili zato tudi uradno pohvaljeni
Vsak dan se prijavljajo novi člani, ki si žele pridobiti strokovno znanjz
ali pa žele postati šoferji. Uprava drun štva t#> v najkrajšim času priredila tečaj za šoferje, motoriste in avtomobiliste. Na prvem sesfanku so sklenili, da bodo plan, ki so ga sprejeli, presegli. Od novo oživljenega društva pričakujemo vsi prav lepe uspehe. D. Z.
Poziv
na vojaški nabor
Izvršilni odbor MLO — glavnega mesta Ljubljane poziva:
1.	vse moške, rojene v letu 1931., ki so sprejeli že posebne pozive ali teh pozivov niso prejeli, stanujejo pa začasno ati stalno na območju MLO Ljubljana, da se javijo komisiji za predhodni nabor na dan, označen v pozivu;
2.	vse moške, rojene v letu 1930., bodisi da so prejeli poseben poziv bodisi da takega poziva niso prejeli,. pa bivajo začasno ali stalno na območju MLO Ljubljana, kakor tudi vse moške. rojene v letih 1923 do 1929, ki so bili po naborni komisiji proglašeni za začasno nesposobne ali pa so bili kot taki odpuščeni iz JA, da se javijo komisiji za redni nabor.
Komisija za redni nabor bo poslovala od 10. do 21. aprila, komisija za predhodni nabor pa od 22. do 29. aprila 1950. Obe komisiji bosta poslovali v klasični gimnaziji v Puharjevi ulicj v Ljubljani ob označenih dneh od 7. do 14. ure. Kdor se temu pozivu ne bo odzval, bo kaznovan po predpisih za vojaško kazniva dejanja. Po istih predpisih bodo kaznovani tudi odgovorni vodje podjetij in ustanov, zasebni podjetniki, kakor tudi poglavarji družin če pri njih delajo ali žive osebe, ki so dolžne priti na nabor, pa se niso odzvale
Nova Gorica dobiva nove prebivalce
Cim bolj gremo v pomlad, tudi dela na pašem, gradbišču bolj napredujejo. Stavba oblastnega odbora je zrasla že do vrha prvega nadstropja. Ker je bilo na jem prostoru do leta 1916 pokopališče za mesto Gorica, naletijo delavci pri delu še vedno na v ilovnati zemlji več ali manj ohranjena človeška trupla. Tudi neeksplodirane granate in podobni ostanki iz časa prve svetovne vojne so zakopani po teh zemljiščih.
Število prebivalcev v novih stanovanjskih blokih polagoma raste Pred dnevi se je iz Postojne sem preselilo tudi poverjeništvo za gradnje. V poletju se bodo preselili iz Postojne vsi oddelki oblastnega odbora, čim bodo prostori za posamezne urade m njihove nameščence pripravljeni.
Te dni bo odprt tudi nov lokal za menzo. Zelo potrebna bi bila mala trgovina za najbolj nujne potrebščine, trafika in brivnica, ker tudi okolica goriškega železniškega kolodvora nima nobenega brivca. K brivcu morajo sedaj ljudje hoditi v dobre pol ure oddal ioni Solkan. — I. B.
V Novem mestu so odprli Dom igre in dela
V navzočnosti tovarišice Vide Tomšičeve, predsednice glavnega odbora Antifašistične fronte žena Jugoslavije in poslanskega kandidata za okraj Novo nu-sto, je bil pred dnevj v Novem mestu odprt Dom igre in dela.
Dom igre in dela v Novem mestu je nameščen v prostorni vili na mest-Hem marofu in Je udobno urejen, Ze seda) je v domu okoli 45 malih gostov, lahko pa jih dom sprejme še več. Z otvoritvijo doma bo marsikateri ženi v Novem mestu omogočeno vik jučiti se v plansko delo ker bo svoje otroke lahko zaupala skrbni negi v Potno igre in dela. Pokrov iteltstvo nad Domom igre In dela je prevzela Vida Tomšič.
Delovni uspehi srbskih premogovnikov'
Do danes je v LR Srbiji že 5 premogovnikov izpolnilo svoje trimesečne plane. To so premogovniki Ravna Reku, Senjski rudnik, Soko, rudnik lignita Kostolac in prem govnik v Despotovcu. Te dni bosta izpolnila svoj trimesečni plan tudi premogov* nika Dobra sreča in Junkovac.
TD Hvasimk ie uspešno
%akt$uči»o tekmovanje
Avto-moto društvo Trbovlje zopet deluje!
frisikutura in šport
Hodnički (Beograd) : Rudar (Trbovl je) 3 : O (2 : O)
V	nedeljo je v Trbovljah v okviru kvaluikacijakega tekmovanja gostovala nogometna enajstorica Radničkj iz Beograda, ki je zasluženo odločila to srečanje v svojo korist, vendar je rezultat po priložnostih pred goli nekoliko previsoko izražen.
Tekmi, ki jo je ne najbolje sodil zagrebški sodnik Hršak, je prisostvovalo okoli 1000 ljudi.
Moštvi sta nastopili v nasledn jih postavah:
Radnički: Prvulovič, Sudamovič, Stefanovič, Pajevič, Džordževlič, Pavlovič I., Petakovič, Josipovlč, Pavlovič II., Radulovič, Perlič.
Rudar: Tauš, Dolinšek, Butkovec, Vodišek, Kos, So»el, Hudarin, Florjane, Koncilja, Klaočišar in Opresnik. Domači so zaigrali dobro samo prvih 20 minut, ko sq imeli nekaj zelo ugodnih priložnosti »a dosego golov, vendar žoga ni hotela najti poti v mrežo. Po prestrogo sojeni enajstki, ki jo je nasprotnih izkoristil, je domače mo-štvo popustilo, nasprotnik je dobil priložnost*, da m j« otresel treme in Uredil svoje vrste ter aotem češče ogrožal vrata domačih.
V	moštvu domačinov ne moremo pohvaliti nikogar »aeen Kosa, ki je po poškodbi Butkovca v začetku igral sigurno inv požrtvovalno. Najbolj so zatajili trije mladinci — drugače so gonilna sita moriva — ki so jim sile pošle v začetku ifpe in pozneje niso bilj več nevarni nasprotniki. Ta utrujenost naj jim bo dobra šola za prihodnje, rfa se p»«d tako važno tekmo
. počiva, ne pa l§»a dan preje nogometno tekmo, anhometno v drugem primeru, tretjič pa, da se dobljeni dopust izkoristi za opravljanje težkega Rela doma. Moštvo nasprotnika je zaradi počitka prišlo v naš kraj že v soboto zjutraj. Jte trdimo, da nosijo samo namedeiie okoliščine krivdo za Visoki poraz, kajti celo moštvo ni igralo s ti slo zagrizenostjo, ki jo je pokazalo v Makedoniji in ki jo je nasprotnik pokazal pri nas.
V	domačem moštvu so še vedno posamezniki* predvsem leva stran, ki ne majo igrati z obema nogama, kar je velika ovira za popolno obvladanje žoge in dobro, hitro nogometno Igro. Dalje je v moštvu pomanjkljivo igranje z glavo, ker igralci žogo samo od-hija-jo, zelo redko pa tudi premišl jeno podajajo. Temo bi moralo vodstvo kluba posvetitf več pažnje.
Pri gostih so se najbolj odlikovale zveze in stranska krila.
Po nedeljskem porazu mora Rudar za plasman v III. ligo doseči obe točki proti Tikvežu, ki bo gostoval v Trbovljah 16. t. m. Domače moštvo po tem porazu ne sme izgubiti morale, teh 14 dni naj redno trenirajo vsi — podjetja pa, kjer so zaposleni igralci, so dolžna, da jim te trening omogočijo.
Se nekaj o publiki, ki je takšna kot
povsod v Sloveniji,; ta bodri svoje moštvo samo takrat, iko doseže gol, drugače pa moštvu več škoduje kot koristi, ker v trenutkih, ko »ne gre«, tarna nad neuspehom posameznika in s posameznimi neumestnimi klici napravi igralce še bolj nervozne kot so že.
Bodri se moštvo, ko je v napadu, pa čeprav ne doseže gola, zlasti pa takrat, ko gre moštvu najslabše.
Hranile (Maribor) : Rudar (Trbovlje) 2:2
Pred 600 gledalci sta včeraj dopoldne igrala prvenstveno mladinsko nogometno tekmo moštvi Rudarja iz Trbovelj in domačega Branika. Po zanimivi in borbeni igri sta moštvi dosegli neodločen rezultat 2 :2, čeprav so mladinci Branika do 5 minut pred koncem tekme vodili z rezultatom 2:0.
Oblastno prvenstveno nogometno tekmovanje
SŠD Bratstvo (Hrastnik) : ŠD Krško (\ovo mesto) 7 : 2 (2 : 1)
V nedeljo je SSD Bratstvo odigralo svojo prvo tekmo v tekmovanju oblastne nogometne lige ljubljanske ob-
Predaja zastavice na nogometni tekmi med nogomet, klub. Radnički : Rudar
lasti s »Krko« v Novem mestu. Tekma se je končala z rezultatom 7:2 za Bratstvo; potekala je v stalni premoči istega in bi bil rezultat lahko večji, kar pa napad Bratstva ni znal izkoristiti.
šD Krim (Lj.) i Proletarec (Zagorje) 4 a I
Zasavski ocvirki
Pred kratkim so zagorski telovadci dosegli v Mariboru v sestavi vaj za akademije drugo mesto v državi, vendar morajo vaditi ti vse pohvale vredni fantje pod zelo čudnimi okoliščinami. — Fizkulturni dom v Zagorju je po zakonskih določilih last fizkulturnikov-telovadcev, a vsi tamošnji forumi si lastijo pravico do telovadne dvorane, tako da se morajo telovadne vaje predelavah v kuhinji telovadnega načelnika! — Hura!
•
Prejeli smo:
V Trbovljah imamo nekaj, kar morda nimajo povsod, namreč da umrle rudarje, ko jih peljejo k večnemu počitku, spremljajo kar dve godbi. Prva je rudarska godba, "ki koraka v pogrebnem sprevodu, druga pa je nekoliko bolj oddaljena in se nahaja na ta-kozvanem Plevčakovem hribu, kjer je nameščen trboveljski radiozvočnik.
Tako se je zgodilo pred kratkim, da je v pogrebnem sprevodu godba igrala žalno koračneo, zvočnik na Plevčakovem hribu pa je istočasno igral neko« poskočno melodijo, med katerimi ne manjka »Srček dela tika-taka ...«
Dobro bi bilo, da se tukaj nemudoma napravi red, da se prebivalstvo ne bo zgražalo. Morda bo najbolje, če stopi kak godbenik rudarske godbe pred pogrebom v Loke št. 287 k navijalcu gramofonskih plošč, naj za časa pogreba ustavi predvajanje plošč. — Upamo, da bo to opozorila zaleglo in da ne bo več podobnih pritožb.
Moment Iz nogometne tekme Rudar : Radnički
Na križišču »pri Gerčarju« v Zagorju opazujemo že dalj časa desko, ki leži pod stopnicami hiše nasproti uprave okrajnih proizvodnih podjetij. Na deski piše: Stenčas privatnih nameščencev.
Iz KLO Senožeti nam pišejo, da žive tamkaj starši, ki nimajo pravega' razumevanja za vrednost šolskega pouka. Tako nekateri pošiljajo svoje otroke na Dolenjsko po vino namesto k pouku. To je zares neopravičljiv odnos do šole.
Ob tej priložnosti še nekaj. —j Ugotovili smo, da si glede »Ocvihkov« niso vsi naši bralci povsem na jasnem. Tako smo pred kratkim prejeli dopisnico, v kateri nam nek tovariš piše, da bo naš list naročil, ker je zvedel, da je naš Ust »šaljiva. — Vsi smo se spogledali ob tej pošti ln — nasmehnili. Kaj hočemo drugega. — Namen našfti »Ocvirkov« ni, da bi zbijali »vice«, se norčevali iz koga in zbadali kogar koli po nepotrebnem — preveč se zavedamo resnosti in trdote časa, v katerem živimo — pač pa je namen te naše rubrike, da v njej grajamo malomaren odnos do dela, zani-krnost in površnost pri Izpolnjevanju dolžnosti, neumnost, zlobo in nepoštenost, kjer koli bomo to ugotovili. Kadar bodo odpravljene vse te hibe v našem dejanju in nehanju, bomo z največjim veseljem opustili rubriko »Ocvirkov«, katero pišemo — verjemite nam — neradi in s težkim srcem. Kadar bodo vsi izvrševali svoje dolžnosti in naloge tako kot je treba — upajmo, da bomo tudi to dočakali — bo graja seveda nepotrebna in — oddahnili sc bomo vsi. Tedaj »Ocvirkov« ne bo več treba in nihče ne bo žaloval za njimi. Takrat bomo to žalostno rubriko nadomestili z drugo, hvale-vrednejšo in koristnejšo, saj j« poleg človeških hib, nedostatkov, slabosti in malomarnosti toliko pametnega in lepega na svetu.
dečah In sedaj na novo ustanovljeni v Trbovljah. Vse premajhna pozornost se posveča proč vit u te važne veje udejstvovanja od okrajnih odbornikov, kt se za njen razvoj ne zanimajo * ustrezni meri. V Trbovljah imajo radioamaterji svojo ozvočevalno napravo In filmski krožek, ki je zlasti v času pred volitvami Imel tedensko po tri pq^dsteve po naših vaseh. Marljivo je vršila svoje delo tudi ktnoamaterSka skupina v Hrastniku.
Za razvoj tehnike se zlasti zanima mladina, zato je potrebno, da se ustanavljajo in poživijo različni krožki kot n. pr. avto-moto, strojni, traktorski, radioamaterski, letalski, modelarski in podobni krožki, v katerih naj se teži zlasti za tem, da se bodo prirejala različna predavanja, na katerih se bo mladina seznanjala z važnostjo Ljudske tehnike. Skrajni čas je že, da se odborniki Okrajnega odbora Ljudske pričnejo zavedati dolžnosti izpolnjevanja teh važnih nalog.
V Zagorju so doMU še eno mlekarno
Novoizvoljeni ljudski odbor v Zar gorju si stalno prizadeva, da bi odstranil razne pomanjkljivosti, ki težijo delovnega človeka, Mdd drugimi dobrimi ukrept je zlasti važen sklep, da začne v Toplicah poslovati še ena pomožna mlekarna. S tem se bosta razbremenili dve mlekarni in znatno skrajšale dolge vrste žensk in otrok, ki si jih do sedaj videl pri delitvi mleka. Čakanje na mleko je bilo zlasti občutno za žene, ki so zaposlene v podjetijh. KLO Za-gorje bi priporočali, da izda ukrep, po katerem bi žene-delavke imele prednost ne samo pri delitve mleka, ampak tudi v vseh ostalih poslovalnicah.
Več pozornosti Ljudski tehniki w trboveljskem okraju!
V trboveljskem okraju imamo sicer okrajni odbor Ljudske tehnike, vendar se ne opazi potrebne delavnosti, zlasti ne na podeželju. V vsem okraju so ie trije vaški klubi tehnike, a še ti životarijo bolj na papirju. Ali je povsod tako kot v Mlinšah. kjer so z uspehom končali avto-moto tečaj, nato pa je vse delo kluba tehnike prenehajo? Obstoje sicer avto-moto krožki v Hrastniku, ki jc najuspešnejši, v Ra-
SINDIKALNO GLEDALIŠČE TRBOVLJE
SKUD »Lojze Hohkraut«
V nedejo 9. aprila 1950 ob 15.30 Carlo Goldoni: Krčmarica Mi-randolina«.
Predstava za okolico. — Pred« prodaja vstopnic 7. In 8. aprila od 14 do 16 in dne 9, aprila od 14 dalje pri gledališki blagajni.
Kmemolo^vofi
Kino »Triglav« v Zagorju predvaja v petek 7. aprila, v soboto 8. aprila ob 5 in 7 zvečer, v nedeljo 9. aprila pa ob 3, 5 in 7 zvečer ameriški film »Zimska zgodba«.
V torek 11, aprila, v sredo in četrtek 12. in 13. aprila ot> 5 in 7 zvečer angleški film »Brata«.
VESTNEGA RAZNASALCA(-KO)
za štiriumo popoldansko zaposlitev —• sprejme podružnica »Slovenskega poročevalca« Trbovlje. — Lep zaslužek.
Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški Odbor Trbovlje.