SLOVENEC
Politicen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1?) gld., i a pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 4» kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta ^ S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošilja» velja 1 gld. 20 kr. več na leto. ^
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija. Stolni trg št. *>. poleg „Katoliške Bukvarne". \
Oznanila linserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat : 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
A"redništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17.
Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.

7 Ljubljani, v sredo 6. aprila 1*92.
X^etiiili XX.
Šolska debata v deželnem zboru Koroškem.
Iz Celovca, 3. aprila.
(Konec.)
Dr. Ubl je nadalje omenjal in močno povdarjal, da so se v mnogih krajih občinski in šolski zastopi izrekli zoper slovenske prošnje. Toda kaj sledi iz tega? Da je prošnja nepostavna, da so vsi zadovoljni s sedanjo šolo? Ne; ravno tako malo, kakor če bi iz slovenskih prošenj kdo sklepal, da na Koroškem ni brezzuačajnih odpadnikov in potujčenih kukavic, slovenskih „Nemcev".
Jedrnato in točno odgovarjal je dr. Ublu posl. vč. g. Gr. E i n s pi el er. Vsebina njegovemu ¡zbornemu govoru je bila v kratkem ta-le:
Govornik kakor posl. Muri živita med slovenskim ljudstvom ter poznata do dobrega njegove težnje in želje, vesta zlasti, da slovensko ljudstvo hoče in želi slovensko šolo! Tudi knjižice, ki so se izdale v poduk, kako treba napravljati prošnje za slovensko šolo, ter slovenska deputacija do g. učnega ministerstva niso nepostavna agitacija. G. dr. Ubl je trdil, da so se mnogi kmetje pri nabiranju podpisov prekanili in preslepili. Ponarejanje podpisov je povsem kaznjivo dejanje; čemu pa sodišče ni poseglo vmes, čemu se dotični „ponarejalci" podpisov, o katerih ve dr. Ubl, niso poklicali pred sodnika V Da se to ni zgodilo, je očiten dokaz, da nasprotne trditve nikakor niso utemeljene! V ostalem tudi ni treba toliko povpraševati, kdo je peticije sestavil iu spisal, marveč kaj je tam povedano! Kakor je posl. Ghon v državnem zboru rekel, da ničesar ne veruje, kar se reče z nasprotne strani, tako dvomi tudi govornik o istini vsega tega, kar poročajo za germa-nizacijo prevneti krajnošolski svetovalci. G. Einspieler prebral je na to v dokaz, kako nastanejo proti-izjave j zoper slov. šolo, zapisnik občinskega odbora šentja-kopskega v Rožni dolini, iz katerega je razvideti, kako se ondu nasprotniki slov. šole, na čelu jim učitelj Fr. Oman in krčmar V. Horn, plašili prebivalce z grožnjami, da se otroci v šoli ne bodo učili slovenščine, marveč hrvaščine (!), da o nemščini odslej ne bode ni duha ni duha, itd. Tudi ženske in otroci so se silili k podpisu za nemško šolo. Na tak način je pač lahko dobiti podpise zoper slov. šolo. Proti slovenskemu učnemu jeziku agitujejo prav po načrtu učitelji, uradniki itd. V dokaz, da onih 33 prošenj niso prve, in da se je slovensko ljudstvo na Koroškem borilo za slovensko že dolgo prej, predno so zagledale beli dan po dr. Ublu omenjene knjižice, navede govornik imenoma vse nebrojne prošnje, pritožbe in prizive, ki so se od 1. 1874. do današnjega dne vložile v zadevi slovenskih šol na Koroškem. *) Te prošuje so neovrgljiv dokaz, da želja po slovenskih šolah izvira prav iz slovenskega ljudstva samega, da agitacija za nje ni umetno prouzročena!
Tako je vč. g. Gr. E i n s p i e 1 e r srečno in dobro zavračal povsem neutemeljene napade dr. Ubl-a, ki se je še oglasil k „dejanskemu popravku" ter na-glašal, da agitiranja za slov. šolo nikdar ni hotel smatrati kot nepostavno, marveč prizna, da so naša potezanja za slovensko šolo postavna.
*) Prilično objavimo zanimiv pregled vseh teh prošenj itd., ki so vele-zanimiva in važna priča, s kolikimi neznosnimi napori se poteguje zapuščena slovenska (raja na Koroškem za slovensko šolo!
No, vsekako je tudi to priznanje za nas nekaj vredno, in dobro si je hočemo zapisati za uho ! Vsaj enkrat tudi nasprotniki spoznavajo, da so naši napori postavni, pravični!
Od drugih nam nasprotnih poslancev repenčil se je nekoliko samo še neizogibni posl. Plaveč, a še ta se je do dobrega — blamiral, tudi nasprotni listi mu za njegov govor ne vedo bas posebne hvale. Novega nam Plaveč po svoji navadi ni prav nič povedal. V „neovrgljiv" (!?) dokaz, da so naše šole jako dobre, prebral je baje pravilno pisano pismo nekega dekleta ! ! ! Potem pa je z nova pogreval ravno tiste fraze, katere je vezal že 1890. 1., namreč da so Koroški „Slovenci" (à la Plaveč, Kiršner, dr. Abuja e tutti quanti) zadovoljni s sedanjo šolo, itd. Konečno si je še prav na dober kup ohladil svojo j srbečico nad slovenskimi kateheti, češ, da Ie-ti za- , nemarjajo v šoli krščanski nauk, in naprosil dež. j predsednika, naj on temu napravi konec !
Posl. Muri izrekel je še željo, naj „postopa 1 dež. šolski svét s slovenskimi učitelji nepristransko, da jim ne bode treba bežati iz dežele." Ugovarjal mu je dež predsednik Schmidt-Zabierov, češ, da mu kaj tacega ni znano, in da se to ni zgodilo. Natô je g. Muri vis. zbornici takoj postregel s tremi imeni. Ko je še skušal dež. nadzornik Gobane upravičiti postopanje dež. šolskega sveta, zaključil je dež. glavar šolsko debato.
Ta šolska debata, ki ni bila več tako burna, kako prejšnja leta, je pokazala, da so se jeli naši nasprotniki kolikor toliko umikati, in da jim je že precej pošel smodnik, s kojim so prejšnja leta stresali na Slovence. In na tem tudi to nič ne izspre-meni, da je po končani debati neka višja oseba svojo nevoljo nad krepkim govorom g. Einspielerja pokazala na način, o kojem ne bodemo govorili, ali ali se more baš smatrati dostojnim ali ne! — Ostali so na cedilu pa tudi oni „miroljubneži", ki so že pred debato govorili, kako „strašne" reči bomo iz nova morali slišati Slovenci! Nič na boljšem od teh „prorokov" so naše ljubezujive „Freie Stirnen", ki so že dné 5. marca t. 1. „prorokovale" : „Herr Einspieler wird auch heuer nicht schweigen, sondern sicher wieder eine Schuldebate enfesseln, in welcher deren Urheber aber noch unangenehmere Wahrheiten gesagt werden dürfen, als er schon gewohnt ist." — K sreči tudi ta blamaža bržkone g. Dobernika ne bode spravila iz ravnotežja!
Sicer je pa strastno pisarenje g. „šnftlajterja" v stolnih ulicah, kakor govoričenje naših nasprotnikov v deželni hiši, najzgovornejši dokaz, najgoto-vejši porok, da smo koroški Slovenci na pravi poti, da nam sedaj le velià: „srečno ter vztrajno naprej!"
Kako že veli slavni Goethe?
„Es will der Spitz aus uns'rem Stall Uns immerdar begleiten, Doch seiner Stimme lauter Schall Beweisst nur, das wir reiten I"
_____X_
Deželni zbor kranjski.
(XII. seja, dné 5. aprila.)
Deželni glavar Oton Detel a otvori zborovanje ob V» 11- uri. Novoizvoljeni poslanec č. gosp. Janez Mesar je storil obljubo v roke deželnega glavarja; ker je bil vsled hude bolezni doslej zadržan priti k sejam deželnega zbora.
Poslanec M u r n i k je v imenu finančnega odseka poročal o prošnji Mat. Kunca za podporo za njegovo krojaško-obrtno šolo ter nasvetuje, naj se prošnja odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev. Pri tej priliki poročevalec tudi predlaga, naj se vse prošnje, ki se še predlože deželnemu zboru, odstopijo deželnemu odboru, in sicer z ozirom na kratek čas, ki je še deželnemu zboru na razpolaganje za obravnave. — Obvelja.
Poslanec Višnikar v imenu finančnega odseka poroča o predlogu poslanca viteia Langerja gledé na pridelovanje ameriških trt v trtuicah na Grmu in nasvetuje:
1.	„Deželnemu odboru se naroča, potrebno ukreniti, da se pri deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu že obstoječa sadišča (trtnice) trpežnih ameriških trt v letu 1892/3 pomnože vsaj za en hektar in da se v to svrho porabijo ondukaj se nahajoči ključi (rezanice).
2.	V to svrho se dovoljuje kredit 500 gld. iz deželno-kulturnega zaklada.
3.	Rezanice in bilfi (živice) trpežnih ameriških trt, ki se dobivajo pri trtnih sadiščih na Grmu, se smejo oddajati samo na Kranjskem in sicer: ali brezplačno, ali po najvišji ceni do 4 gld. tisoč kosov.
V brezplačno oddajo mora privoliti deželni odbor."
Vsi predlogi obveljajo brez ugovora.
Poslanec vitez Langer poroča v imenu fin. odseka o prošnji okr. cestnega odbora v Vel. Laščah za odpis dolga 5000 gld. deželnemu zakladu ter nasvetuje :
„Prošnja okr. cestnega odbora v Vel. Laščah za odpis dolga 5000 gld. se odkloni ; dovoli pa se za zgradbo mostu na deželni cesti pri Rašici 500 gl. deželne podpore; ostalih 4500 gld. pa naj se dež. zakladu povrne v 5 obrokih po 900 gld. od 1. 1893 pričenši." — Obvelja.
Poslanec Hribar poroča v imenu finančnega odseka o prošnji Marjete Ahčiu, vdove diurnista v Radovljici, za miloščino ter nasvetuje:
„Marjeti Ahčinovi, vdovi po diurnistu Rudolfu Ahčiuu v Radovljici, dovoli se na dobo 3 let, in sicer od 1. dné januvarija 1892 do 1. dné januva-rija 1895 miloščine letnih 50 gld., ki se imajo izplačevati iz deželnega zaklada iu zaračunavati pri naslovu II., št. 9."
Poslanec baron Schwegel v imenu finančnega odseka poroča o prošnji dr. P. Preinič-a, hišnega zdravnika v blaznici na Studencu, za zvišanje plače, ter nasvetuje, naj se prošnja odstopi deželnemu odboru v preiskavo in poročanje. — Obvelja.
Poslanec Hribar poroča v imenu finančnega odseka o prošnji dramatičnega društva v Ljubljani za podporo ter po dajjšem utemeljevanju nasvetuje :
„Dramatičnemu društvu v Ljubljani dovoli se za leto 1892 iz deželnega zaklada podpora 3000 gld., ki naj se zaračunijo pri poglavju VIII." — Obvelja.
Poslanec Višnikar v imenu finančnega odseka poroča o mostu čez Savo pri Krškem. Deželni odbor kranjski in tesarski mojster M. Stepischnegg sta dné 16. septembra 1865 sklenila pogodbo o zgradbi tega mostu. Izvršitev je prevzel Stepischnegg ter se zavezal zâ-se in svojega pravnega naslednika, da most po preteku 25 let od dné, ko se most izroči prometu, v dobrem stanju oddil deželi kranjski. Most je bil prometu izročen dné 8. julija 1866,
torej se je po pogodbi most moral izročiti deželi dnč 8. julija 1891.
V to srrbo podal se je kot zastopnik deželnega odbora deželni odbornik Oton Detela na lice mesta, da je potem, ko se je konstatovalo stanje mostu, stavbo protokolarično prevzel in zaradi nepretrganega pobiranja mostarine potrebno ukrenil.
Izid poslovanja spisan je r zapisniku z dnč 8. julija 1891. I., ter se v tem oziru vis. dež. zboru sledeče poroča:
Most je bil v smislu § 5. omenjene pogodbe dne 7. julija 1891. 1. po zvedencih, katera je odposlal deželni odbor, namreč po deželnem nadinže-nirju Witschlu ter tesarskem mojstru in priseženem cenilcu c. kr. deželoega sodišča v Ljubljanu Antonu Gwaicu, temeljito pregledan. Ista sta se izjavila, da so gornji del mostu, nosilna konstrukcija in most-nice v vseh delih v dobrem stanju, in da torej mostu v bližnjem času ne bo treba popravljati, oziroma posameznih delov nosilne konstrukcije z drugimi nadomestiti. Le bolj rabljene mostnice, katere so pa sedaj po omenjenem tudi še dobre, bode treba čez nekaj časa, kar je odvisno od večje ali manjše rabe mostu, zamenjati z novimi. Z ozirom na to izjavo ni bilo nobenega zadržka most prevzeti brez zahteve, da zgraditelj mostu, oziroma njegovi pravni nasledniki most v ono stanje pripravijo, kakor je bilo določeno v dotični pogodbi.
Podjetnik zgradbe mostu M. Stepischnegg pa je umrl in njegova soproga Terezija je dne 17. febr. 1885 prevzela zapuščino ter dne 8. julija 1891. I. most izročila deželi. Zastopnik deželnega odbora, deželni odbornik Oton Detela, je prevzel most za deželo ter ukreuil, da se je mostarina v noči od 7. na 8. dan julija 1891 od 12. ure naprej začela pobirati na račun deželnega zaklada.
Gospej Tereziji Stepischnegg izplačala te je dogovorjena svota 1047 gld. 81 kr. za od nje prevzete, v izročilnem zapisniku navedene stavbe, potem zaloge lesa, za rekvizite in orodje.
Zaradi pravočasne in redne izročitve mitniških dohodkov in izplačevanja mezd mitničarjema se je potrebno ukrenilo.
Kakor je povzeti iz visokemu deželnemu zboru naznanjenega zapisnika, najel je deželni odbor pri gospej Tereziji Stepischnegg za oba mitničarja dve sobici, ki se nahajate v hiši, ki je lastnina imenovane gospe in katero je njeni ranjki soprog na desnem bregu Save ravno pred mostom zgradil na v to svrho kupljenem svetu za mitniško hišo, pri kateri je vrtec za zelenjavo.
Poslopje je solidno iz lomljenega kamna in opeke zgrajeno, z opeko pokrito, 135 m dolgo in 7'10 m široko, ima 3-80 m dolg in 2-35 m širok prizidek z zapažnimi stenami, ki so pa z opeko sezidane. Poslopje obstoji iz kleti, pritličja in enega nadstropja odnosno polnadstropja.
Svitla in suha klet, ki se razteza čez vse poslopje, je obokana, z okroglim kamenjem potlakana ter po dveh iz desk narejenih stenah v tri dele predeljena.
V pritličju je veža, ena večja soba za stanovanje s štirimi okni, kuhinja s štedilnim ognjiščem, soba za posle, jedilna shramba iu dva kabineta, oziroma dve manjši sobi.
Lesene polžaste stopnice drže v prvo nadstropje, v katerem je veža, ena velika soba, dve mali sobi in kabinet. Iz veže pride se po slonečih stopnicah pod streho.
To hišo bi posestnica rada prodala. Deželi je na korist, da se kupi ta hiša.
Zato poročevalec nasvetuje:
„1. Poročilo deželnega odbora se odobri.
2. Deželnemu odboru se naroča ter se isti pooblašča, da zaradi nakupa posestva Terezije Stepischnegg hiš. štev. 120 v Krškem, vlož. štev. 740 kat. občine Krško, takoj prične obravnave s posest-nico in da pri ugodnem izidu obravnav kupi to posestvo za deželo Kranjsko in kupnino izplača iz deželnega zaklada."
Sprejeto brez ugovora.
Poslanec dr. Tavčar v imenu upravnega odseka poroča o preložitvi, odnosno delni popravi z Vrhnike čez Staro Vrhniko v Podlipo držeče okrajne ceste.
Občina St. Jošt in več drugih občin vrhniškega cestnega okraja predložile so utemeljeno prošnjo deželnemu odboru z dn6 11. januvarija 1888. leta, da bi naročil vrhniškemu cestnemu odboru, porabiti v proračunu za leto 1888 za popravo okrajne ceste Vrhnika-Podlipa vstavljeni znesek 1000 gld. tako,
da se namesto nameravanih nasipov in zravnanj» strmcev in padcev na dotični, za vožnjo jako nepri-pravnej strmi progi v Stari Vrhniki, rajži ta strmi kos ceste popoluoma na strani pusti ter v znožju holmca naredi po ravsem iz že obstoječega, več-metrov širokega pešpola nova cesta v potrebni dolžini.
Cestui odbor vrhniški je predložil dne 29. novembra 1891. leta dva načrta, oziroma dve varijanti,. katerih prva meri na zboljšanje obstoječe eeste, do-čim se po varijanti IL namerava na strani pustiti največji zadržek prometa, namreč strmi kos ceste v Stari Vrhniki. Na koncu vloge prosi cestni odbor, da bi deželni odbor, oziroma visoki deželni zbor, odobril načrt II. v izvršitev in v ta namen dovolil izdatno podporo.
Po I. varijanti so troški proračunjeui na 19.012 gld. 67 kr.
Črta varijaute II. odcepi se v znožju holmca, na katerem leži Stara Vrhnika, od obstoječe ceste, ter je izpeljana deloma v popolnoma ravni legi, deloma s prav ugodnim padcem, oziroma strmcem okoli omenjenega holmca, da se potem v dolgosti 1205-5 metrov ali 635 sežnjev zopet združi z obstoječo cesto. Za izvršitev tega načrta proračunjeni troški znašajo 8876 gld. 74 kr.; od teh odpade 7251 gld, 80 kr. na stavbinska dela, 1624 gld-94 kr. pa na odkup zemljišč. V primeri z vari)anto
I.	bilo bi za 10.663 gld. 13 kr. manj troškov.
Poročevalec nasvetuje:
„Poročilo deželnega odbora se sprejme v ved- ' nost ter se za preložbo okrajne ceste pri Stari Vrh- i niki, za kojo preložbo odobri se načrt po varijanti
II.,	dovoli iz deželnega zaklada podpora 3000 gld., j ki naj se izplača vrhniškemu cestnemu odboru."
Poslanec Papež v imenu upravnega odseka ! poroča o prošnji občanov vasij Vrhovo, Prapretno j in Log glede občinskih doklad za zgradbe na rade- j škem pokopališču, ter nasvetuje:
„Deželnemu odboru se naroča, da vse, kar je potrebno, ukrene, da se predležeča, vsekako opravičena prošnia brez zadrženja uradno reši." Sprejeto.
Poslanec Povše v imenu upravnega odseka poroča o prošnji županstva v Adlešičih za podporo k nakupu dveh plemenskih bikov, ter nasvetuje:
„Prošnja županstva Adlešiči izroča se deželnemu odboru s priporočilom, da se pri razdelitvi bikov-plemenjakov iz letošnje deželne podpore na-kupljenih v prvi vrsti ozira na občino adleško."
Sprejeto.
Poslanec Klein v imenu odseka za letno po- j ročilo obširneje poroča o § 7. „Prisilna delavnica". ; Koncem leta 1890 je bilo v delavnici domačih 78, j tujih 255 prisiljencev. Hrana za vsakega prisiljenca ' je veljala po 14'/» kr. na dan. Ves zaslužek leta j 1890 je znesel 29.462 gld. 62 kr. V primeri s prej- i šnjimi leti so se rokodelska opravila jako zmanjšala, j nasproti pa so se prisiljenci uporabljali kot delavci j zunaj zavoda, in sicer 32 pri zgradbi ceste Logatec-Rovte, od 40—50 prisiljencev pri prekopavanju zemlje na Savi in v Jesenicah, pri popravi mlinov v Kranjski Gori, pri popravi gradu v Skcfji Loki. Deželni odbor je tudi prosil za državni prispevek k troškom razširjenja in prezidanja prisilne delavnice, a doslej še ni dobil odgovora.
Poročevalec nasvetuje:
„1. Poročilo deželnega odbora se jemlje na znanje.
S. Deželnemu odboru se naroča, da tudi v prihodnje strogo dela na to, da se prisiljenci kolikor mogoče v najobilnejši meri uporabljajo za dela zunaj zavoda."
Poslanec Stegnar poroča obširno o deželnih dobrodelnih zavodih. Ces. svetovalcu g. F. Mahru se izreče zahvala za ustanovo v znesku 400 gld.
Poročevalec dalje nasvetuje:
„1. Poročilo o troških v tujih bolnišnicah vzame se na znanje.
2. Deželnemu odboru se naroča, v letnem poročilu za prihodnje zasedanje obvestiti na kratko visoko zbornico o vspehih izvršenega pregledovanja kranjskih bolnikov v tržaški bolnišnici po ondotnem deželnem zdravstvenem referentu."
Isti poroča obširno o deželnem muzeju, ter nasvetuje:
„1. Izvestje o delovanju muzejskega voditeljstva se vzame na znanje.
2. Mnogobrojni prijatelji, podporniki, dobrotniki sprejmi naj zahvalo deželnega zastopa za svojo naklonjenost in lepa darila."
Zatem je bila kratka tajna seja.
| Politični preg-lecL
T Ljubi ja»j, 6. aprila. Motraa)« deiel«.
Gorenjm Avstrija. V ponedteljek se je začela debata o Ebenhocfcovem predlog», da se pomnoži število zastopnikov katoliške ceikve in dežel-nega odbora v deželnena šolskem bw»u, da mora, jeden zastop&ikov učiteljsiva biti ve»»»čitelj in se-pravice zastopnika židovskih verskih oWčin omej^ le na posvetovanje in glasovanje o židovskih šolah. Namestnik se je izjavili, da se v 22: letih ni pokazala nobena potreba, da bi se preasenil zakon o šolskem nada&rstvu. Zastopniki držav so že sedaj v manjšini in aatorej on »e more pritrditi, da bi sorazmerje v deželnem svetu premenilo v škodo učni upravi. V druzih kronovinah je v deželnem šolskem, svetu le jeden ali k večjemu dva zastopnika cerkve,, in njemu se ne zdi potrebno, da bi se njih število v Gorenji Avstriji pomnožilo. Števila zastopnikov učiteljskega stanu ne gre krčiti, ker že tako im* cerkev nadzor nad veronkom. Tudi ni izključeno, da je kak zastopnik Cerkve veroučiteJj. Zastran židovskega zastopnika pa misli namestnik, da ne gre zastopniku kake vere odtegovati kake pravice, dokler je ne zlorabi. — Škof Doppelbauer je v daljšem in jedernatem govoru pojasnil, da je v Ijudsko-šolskem zakonu marsikaj necerkvenega in marsikaj, nekristijanskega. Sola naj vzgaja otroke versko-nravno, ker nravnost izvira le izjvere. Čudno je, da država si prisvoja nadzorstvo nad vsem poukom, tudi nad veroukom. Cerkev se bode nikdar priznavala vsemogočnosti države v verskih rečeh. S to zakonito odločbo se taji kristijanstvo. Veronauk ima nadzorovati cerkev in deželni šolski svet nema pre-sojevati o verskih in nravstvenih stvareh. Če so otroci raznih ver v jedni šoli, se pospešuje verski indiferentizem. Katoliška cerkev zahteva za katoliške otroke dobrih katoliških učiteljev. Za veronauk je odločeno premalo učnih ur. §kof je končal z besedami, da bode država propala, ako v njej m bode vladal Kristus. Konservativni poslanec Strnad je navel celo vrsto pomanjkljivosti sedanje šole. On se popolnoma vjema s škofom in predlaga, da deželni zastop pozivlje vlado, da obnovi versko šolo. Liberalni poslanec Edlbacher je skušal pobijati prejšnja govornika, ali ni imel sreče. Pogrel je znano frazo liberalno, da gre konservativcem le aa gospodstvo v šoli. Proti poslancu Strnadu sta še Bahr in namestnik zagovarjala sedanjo šolo in sestavo deželnega šolskega sveta. Protisemit Beurle se ie izrekel proti pomnoženju zastopnikov katoliške cerkve v deželnem šolskem svetu in pa za to, da se zastopnik židovstva iz tega sveta popolnoma odstrani. Hudo je bičal žide. Debata je trajala do 10. ure zvečer. Govorilo je še več govornikov, zlasti liberalnih. Poslednja sta govorila dr. Ebenhoch in Bilau in s tem se je zaključila seja. Specijalne debate se liberalci več ne udeleže.
Češko. Nasledki propada češko-nemške sprave se začenjajo kazati mej Nemci. Plener in Schmeykal sta prišla ob zaupanje pri velikem delu čeških Nemcev, ker nista mogla sprave dognati. Več nemških listov že pozivlje, da se vsi odločnejši nemški elementi združijo kot nemško - narodna stranka. Tako je pričakovati, da se levica zopet razkroji v dva kluba, kar Nemcem gotovo ne bode v korist. Plener in Schmeykal sta že davno dobro vedela, kaj pride, zato sta toliko priganjala vlado, da se izreče, da bode vsaj administrativnim potom vse storila, da se polagoma izvede sprava. Da bi bila vlada dala jima zaželeno obljubo, bi pač še nekaj časa lahko ohranila slogo mej Nemci, tako pa kaže, da pride do razkola. Vlada pa sama želi, da se levica razcepi, in zatorej tudi ne pojde z&njo v ogenj.
Mladočehi znajo vsako stvar porabiti v svojo korist. Tako sedaj sebi pripisujejo vso zaslugo, da so pokopane dunajske punktacije, če tudi imajo v tem največjo zaslugo Staročehi, ki so znali veleposestnike za to pridobiti. Da so Staročehi izstonili iz deželnega zbora, bil bi danes položaj ves drugačen. Dr. Herold je te dni na volilnem shodu naglašal, da se je le Mladočehom zahvaliti, da je pala sprava. Stvar je tako zasukaval, kakor bi se bili veleposestniki kar silili Mladočehom za zaveznike, da so le mogli š njimi glasovati proti spravi. Moravski Cehi in veleposestniki morajo tudi z Mladočehi iti v opozicijo, ker Cehi ne morejo podpirati sedanje vlade. Češki narod, ki že trideset let čaka pravice, ne more več čakati. Govornik je izrekel nado, da se uresniči češko pravo in pa Komenskega želja, da bode češki narod sam svoj gospod. — Poslanec Kramar je pa tudi na volilnem shodu govoril v jednakem zmislu. Označeval je kot glavni smoter, da se doseže federativni preustroj Avstrije in popolna narodua enakopravnost. Zato je pa treba gledali, da dobimo novo veČino v državnem zboru. Kdo da vstopi v večino, to je Mladočehom vsejedno. Delo grofa Taaffeja moramo razdreti. Nemci morajo priti do prepričanja, da je pač „Češka", ni pa Avstrije, kajti so samo „v državnem zboru zastopane dežele". Shod je izrekel zaupanje Mladočehom in sklenil resolucijo, da se obnovi češko državno pravo in odstrani sedanja ustava.
Bukovina. Izid deželnozborskih volitev v kmetskih občinah smo priobčili že včeraj v tele*
gramu. Iz tega telegrama je razvidno, da Nemci neso na deželi dobili nobenega sedeža. V prejšnjem deželnem zboru so tri mandate imeli trije visoki državni uradniki, katerih pa sedaj ni nobeden voljen. Jednega teb mandatov je dobil Poljak, druzega Busin in tretjega Rumun. V deželnem zbora ne bode nobene vladne srednje stranke več, ampak le narodni klubi. Rumuni bodo imeli najmanj 14 poslancev.
Tnanj« drnr«.
Rumunija. Poslednji čas so se bolgarski emigrantje posebno zbirali v Galacu, ker je ta Kraj posebno pripraven za rovanje proti Bolgariji. V tem mestu je nadzorstvo Gagarinove parobrodne družbe, katero tudi upravlja zaklad za ruske agitacije proti Bolgariji. Rumunski vladi pa ni všeč, da se v Galacu zbirajo razni sumni elementi in. je naročila tamošnjemu prefektu, da naj dobro pazi na vse tujce in vodstvo policije izroči kakemu odločnemu možu, če morda sedanji načelnik policije ni kos nalogi svoji.
Nemčija. Poljski poslanec Koscielski je dobil od cesarja lastnoročno pismo, v katerem se zahvaljuje cesar Poljakom, da so v državnem zboru glasovali za vse zahteve pomorskega budgeta. Hkratu je cesar poslal Koscielskemu v darilo veliko podobo predstavljajočo cesarsko jahto.
Izvirni dopisi.
Z ljubljanskega barja, 29. marca. Odbor za osuševanje barja je dne 20. t. m. zboroval. Začetkom seje je državni in deželni poslanec g. P. Povše poročal o korakih, ki so se storili na Dunaju v ta namen.
Mnogo zaprek se je stavilo od raznih stranij. Reklo se je: barje nema trdne podlage, ako se voda v glavnih požiralnikih zniža, ker skrčilo se bode v enaki meri barje. Opasno bi bilo za vse na sv. Jakoba nabrežji in na nasprotni strani stavljene hiše, ko bi se Ljubljanica v teh krajih poglobila, vse to bi zdrsnilo v poglobljeno strugo, in odškodeb ne bi bilo ne kraja ne konca. Poleg tega bi tudi železnica imela svoje pomisleke ter zahtevala odškodnino, ker bi se nasip od Notranjih (loric proti Žalostni Gori po gori navedenem načelu poglobljeno strugo enakomerno pcgrezoval. Na vso to bi pa bilo tovarni na Fužinah in v Velčah o povodnji preplavljeni, ko bi se kmetu ustrezalo. Vse to bo zahtevalo velike žrtve. Take iu enake ovire so se stavile od raznih strani. Toda vse to naših gg. poslancev ni preplašilo pri začetem delu. Z vso odločnostjo pobijali so jalove izgovore dotičnih krogov, kateri so bili po takih poročilih krivo poučeni, da se neso za nikakoršno delovanje mogli odločiti.
Temeljito poročilo gosp. poslanca P. Povšeta je na merodajnem kraju vse te pomisleke razpršilo tako, da se je slednjič vis. c. kr. ministerstvo za poljedeljstvo za osuševanje barja pričelo zanimati.
In pride prilika prej ali slej, da bodo naši poslanci morali zahtevati ugodno rešitev močvirskega vprašanja.
Posrečilo se jim je toliko, da so jim na vseh odločilnih stopnjah zagotovili, da se osuševanje ne bo odkladalo ter da se bo z delom pričelo kakor hitro bo vodnopravna obravnava končana.
Da je ta zadeva zdaj v pravem tiru, kaže to da je vis. poljedelsko ministersto načrt zakona za vršiteV osuševanja barja že odposlalo, in da se bode dež. zbor morda še v tem zasedanju bavil zopet s to zadevo.
To poročilo je bilo od močvirskih odbornikov navdušeno sprejeto, to tem bolj, ker je barjanu do malega srce upadlo, da bi se kedaj barje osuševalo, kajti nasprotnikov je bilo mnogo.
Kakor se iz zanesljivega vira sliši, je rešitev vodnopravnega vprašanja si. c. kr. okrajnemu glavarstvu okolice ljubljanske izročena. Ni dvombe, da bi občespoštovani gospod deželne vlade svetnik J. Mahkot z znano nepristransko odločnostjo te stvari z lastno mu točnostjo ne reš i.
Po tem poročilu je bila obravnava o odkupu mlinskega jeza pri iztoku Tunjice. Po obširni razpravi bil je predlog sprejet, da se odstrani jez, ki škoduje osuševanju navzgor ležečih zemljišč. V to svrho naj se dovolite dve tretjini odkupnih troškov iz močvirskega zaklada, jedno tretjino naj pa plačajo posestniki udeleženih krajev.
Po poročilu gosp. predsednika so finance v dobrem redu. Premoženje znaša koncem junija 1891 v gotovini 33 gld. V» kr., v obligacijah 76.200 gld., v hraniluičnih knjižicah 12.642 gld., vkupe88.842 gld. 33'/, kr.
Trebljenje Dražice se vsprejme, a ono nove Želimljice se odloži.
Po izvolitvi zastopnika barjanov pri ogledih za vodnopravne obravnave se je seja zaključila.
Močvirski odbornik se od seje še gotovo nikoli s tako veselim srcem ni poslovil, kakor baš ta dan. Barjan je potem v veseli družbi slavil svoje za blaginjo slovenskega kmeta vnete državne in deželne poslance z željo, naj bi mu še večkrat take piruhe z Dunaja prinesli.
Dnevne novice.
V L j ubij a ni, 6. aprila.
(Presvetli cesar) je podaril uršulinskemu samostanu v Skofji Loki za razširjenje šole 1000 gld. j
(Kranjski deželni zbor) ima jutri 13. sejo. Mej i drugim je na dnevnem redu: Poročilo finančnega j odseka o proračunu gledališkega zaklada za leto 1892. i — Ustno poročilo finančnega odseka o nadaljevanju j in dovršenju zgradbe deželnobranske vojašnice v Ljublj ani. — Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi bolnice v Ljubljani. — Ustno poročilo finan- | čnega odseka o definitivnem imenovanju hišnega duhovnika Antona Koblarja v deželni prisilni delar- i niči. — Ustno poročilo finančnega odseka o 1. 1891 dovršeni zgradbi dveh hiš za stanovanja paznikov prisilne delarnice, o arondiranju, planiranju, nasadih in ograji k zavodu pripadajočega sveta. — Ustno poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu gospoda deželnega poslanca Franca Šukljeta ob uvr-ščenju cestnih prog Toplice-Valtavas in Toplico-Pod-turn med deželne ceste. — Ustno poročilo upravnega odseka glede razdružitve občine Sv. Ožbald v dve samosvoji občini. — Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji ribniškega cestnega odbora, da bi se mu za vzdržavanje cest dovolilo 33 % priklado na davke. — V včerajšnjem poročilu o XII. seji je slučajno izostalo, da je posl. O g o r e 1 e c priporočal in podpiral predlog o uverstitvi mostu pri Zgornjem Kašlju med stavbe okr. cest, o katerem je poročal posl. Povše.
(Občinski svet Ijnbljanski) je imel sinoči sejo, v kateri so se reševale veleianimive stvari. Ker bo-demo prihodnjič obširneje poročali, omenimo danes le naslednje: „Učitelj „Glasbene Matice" gosp. J. B a u d i s je predložil načrt za ustanovo mestne godbe. Ta nasvet se je izročil posebnemu odseku, ki naj svoječasno o njem poroča. V imenu personalnega odseka je poročal svetovalec dr. M a j a ro n o ugovoru g. notarja J. Gogole proti volilskemu imeuiku. V imenik naj se sprejmo le občani in občinski zadružniki, ki plačujejo najmanj 5 gld. direktnega davka in ob jednem stanujejo v občini ljubljanski, vsi drugi naj se izključijo. Poročevalec nasvetuje. naj se ugovoru ugodi in mestnemu magistratu naroči, da izbriše iz vo-lilskega imenika vse navedene volilce. O tem predlogu je bila živahna debata. Odbornika gg. Prosenc in dr. Grego rič sta govorila proti predlogu, odbornika dr. Tavčar in M. Kune pa za predlog. Pri glasovanju je bil predlog personalnega odseka sprejet in torej tudi ugovor odbornika J. Gogole. Letošnje dopolnilne volitve v občinski svet se bodo vršile v III. volilnem razredu dnč 25., v II. razredu dne 27. in v I. razredu dne 29. aprila. Letos izstopi 9 odbornikov, P. Kajzelj je umrl, pre-čast. g. častni kanonik in župnik J. Rozman je odložil mandat, torej bode treba voliti 11 odbornikov. Za morske kopeli v Gradežu se je dovolilo 6 mest po 50 gld. v znesku 300 gld.
(Volilski shod na Rakekn.) Iz logaškega okraja se nam piše: V nedeljo 3. aprila je sklical državni poslanec g dr. Andrej Ferjančič shod volilcev na Rakeku. Poročal je jako objektivno o delovanju državnega zbora sploh in o postopanju slovenskih poslancev posebej. Razpravljal je zlasti obširneje borbo z naučnim ministrom, ko je tako nezaslišano žalil slovenske poslance in ves slovenski narod s svojim znanim govorom. Odgovarjal je tudi g. državni poslanec stvarno na razne interpelacije o loški železnici o železnici od Logatca do Gorice, o sodišču za cirkniško občino, o vrejevanju valute, o dovoljenju podpore za dunajske prometne naprave itd. Obljubil je tudi, da bode predložil prošnjo vodstvu južne železnice, da bi se omogočilo prebivalcem iz Cerknice in Rakeka voziti se k sodišču v Logatec, kedar zadevne občine tako prošnjo sestavijo in podpišejo. Trajalo je zborovanje poldrugo uro. Udeležba je bila pa slaba, ker zbralo se je le okolu 30 volilnih mož.
(Javno predavanje.) Jutri zvečer predava g. ravnatelj S u b i c v čitalniški dvorani o vprašanju,
kako urediti stanovanje po zakonih umetnosti, in pa o ženskih ročaih delih, kolikor pridejo tu v po-štev. Začetek točno ob p o 1 o s m i h.
(G. dr. Matej Pretner) je odprl svojo odvetniško pisarno v Trstu, via Oarintia št. 9., I. nadstropje.
(Imenovanje.) Računski priglednik gosp. Josip Skarle imenovan je računskim svetnikom in načelnikom nadsodnijskemu računskemu oddelku v Trstu.
(Slovensko gledališče.) Prihodnjo nedeljo se bode na korist igralki gospej Zofiji Borštnik-Zvonarjevi in igralcu g. A. Danilu predstavljala veseloigra „Nervozne ženske", francoski spisala E. Blum in R. Tochč, poslovenil po nemškem prevodu J. Borštnik.
(Kranjski veteranci) se bodo udeležili odkritja Radeckega spomenika na Dunaju. Odide jih do 80 mož z zastavo, na čelu jim korni poveljnik J. M i hal i č.
(Nova policijska stražnica) v Ljubljani se je včeraj odprla v hiši gospe Skaletove v Kravji du-lini. Druga se nekda odpre v hiši g. J. Borštnika v Kurji vasi.
(Umrl) je predvčerajšnjim v Sarajevem naš rojak gosp. Fran Tisal, vodja deželne tiskarne, v 42. letu svoje dobe. Rajnki je bil domd v Šentvidu nad Ljubljano.
(Sijajna slovenska zmaga na Koroškem.) Kakor
se nam poroča, je pri občinskih volitvah v Li-bučah nad Pliberkom v drugič sijajno zmagala slovensko-narodna stranka. V prvič se je bila pli-berškim nemČurjem na ljubo volitev iz prav ničevih uzrokov zavrgla. Akopram je učitelj-tajnik iz volilnega imenika izpustil 28 (!!) slovenskih volilcev, vendar se vrli slovenski kmetje niso dali ugnati v kozji rog, marveč so v svesti si, da bodi na slovenski zemlji Slovenec gospodar! Srčno so šli v volilno borbo ter jo zapustili kot zmagovalci! V prvem in drugem razredu so Slovenci zmagali, a propadli v tretjem za j eden glas! Tako se je nadutim pliberškim mogotcem iz rok izvila važna postojanka. Slava vrlim slovenskim volilcem ter njih uzornim voditeljem ! Živeli!
(Slovenski klub na Dnnaju) ima v soboto, dne 9. aprila, zopet svoj večer „Zur goldenen Kugel", I., Am Hof št. 10. Predaval bode g. Josip Mantuani: „Pregled prihodnje mednarodne glasbene razstave na Dunaju". Gosp. Mantuani, ki je, kakor znano, člau c. kr. zavoda za raziskovanje avstrijske zgodovine na dunajskem vseučilišču, je tudi referent razstavnega odbora, kar dela vso čast mlademu našemu rojaku. Zato utegne prihodnji večer zelo zanimiv biti. Vabljeni so na Dunaju živeči Slovenci.
(Grozen zločin.) V soboto popoldne izvabili so štirje znani mestni postopači, med njimi zloglasni Mobar in Buta, necega 15letnega kmetiškega dekleta iz ljubljanske okolice po Schneiderjevem načinu v „Taškarjev gozd" blizu južne železnice; dekleta so tu suroveži napadli ter mu konečno s silo vzeli prstan, uhane, zlato iglo iu ves denar, kar ga je imelo pri sebi. Lopove so še tisto noč zasledili mestni redarji na šmartinski cesti, vklenili ter izročili sodišču, kjer bodo izvestno prejeli zasluženo plačilo za svojo zdivjanost.
(Odvetnikov) je zdaj v Avstriji — 3236, in je razmerje k prebivalstvu, kakor 1 : 7365. Na Štajer-1 skem je odvetnikov 157, na Koroškem 27, in na Kranjskem 21. Število odvetnikov se je proti letu 1891 pomnožilo za 125.
(Kranjske stavbinske drnžbe) računski zaključek za leto 1891. izkazuje v vseh oddelkih dobička 27.365 gld. 51 kr.
Telegrami.
i Levov, 5. aprila. Deželni zbor je vsprejel j zakonski načrt o regulovanju Biale. Vlada se i pozivlje, da energično postopa proti zakot-| nim pisarjem. Na predlog učnega odseka se ' je pozvala vlada, da na srednjih šolah prej j ko mogoče uvede uniformo za učence.
Levov, 5. aprila. Vladni zastopnik dvorni ' svetnik Los je danes odgovoril na interpela-j cijo poslanca Eozankovskega o kratenju pra-! vic rusinščine pri galiških upravnih, finančnih ! in sodnih uradih. Vlada nikakor ne odobruje i kratenja pravic rusinskega naroda in strogo , gleda, da se izvajajo obstoječi predpisi o
rabi rusinščine. Govornik je zagotavljal, da bodo višje oblasti gledale, da se odpravijo vsake zlorabe, za katere bodo izvedele.
Pariz, 5. aprila. Kakor poroča „Journal des Débats", dobil je policijski predsednik ploščinasto pušico, katero zmatrajo veščaki za skrbno sestavljen peklenski stroj.
Pariz, 6- aprila. Y policijskem uradu v Angersu je bila dinamitna eksplozija. Jeden policist je poškodovan. Stekla v oknih so razbita.
Nancy, 5. aprila. Ko je v katedrali propovedoval škof Turinez o delavskem vprašanju, nastal je velik škandal. Začel se je pretep. Metali so stole drug v druzega in razbijali cerkvene lestence. Pet osob je ranjenih.
Carigrad, 5. aprila. Sultan je zastopniku bolgarskemu, Dimitrovu, podaril zlato smodcarnico, olepšano z briljanti.
Atene, o. aprila. Oblastva na otoku Korfu bojé se ob velikonočnih praznikih novih izgredov proti Židom. Vlada je že storila potrebne naredbe.
Washington, 5. aprila. Zbornica poslancev je s 179 proti 42 glasom vsprejela predlogo proti priseljevanju Kitajcev.
Tujci.
3. aprila.
Pri Malidu: Knaus, potovalee ; Pasquaü; Anton, tajnik ; Albrecht, major v pok., iz Gradca. — Vitez Gutmonsthal-Benvenutti; Egli, inžener; Strohbach, Karpeles, Schick, poto-
valci, z Dunaja. — Sievakowska, zasebnica; Adam pl. Soltari iz Nemčije. — Blahs, potovalee, iz Berolina. — Preund, potovalee, iz Prage. — Grunbaum, potovalee, iz Vel. Kaniže.
Pri Wona: Basch, žurhalist, s soprogo; dr. Imita, asistent; Soukup, Kren, Fischet s soprogo, trgovci, z Dunaja,
—	Tomšič, o. in kr. stotnik, iz Karlovca. — Sehog s soprogo iz Sarajeva. — Hibschman, prodajalec sukna, iz Iglave. — Vidergar, župnik, u Št. Jurja. — Klar, trgovec, iz Svitave.
—	Spitz, trgovec, iz Pečuha.
Pri Južnem, kolodvortl: Rotter, stavbeni vodja, z Reke. — Stepan iz Prage. — Suna2al, stražni nadzornik, z Dunaja.
Pri avstrijskem caru: Gollivesch, sladčičar, z Dunaja. — Pogačnik in Sile iz Tržiča. — Aussenegg, posestnica, iz Radeč.
Pri bavarskem dvoru: Jasper s soprogo iz Ljubljane.
—	Kanzelmand, živinotržec, iz Bregenca.
Vremeni*Ico N;»»r»eilo.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakib bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAIOHEL,
(i2) 23 zobozdravnik (¿) pri Hradcckega mostu I. nadstr.
Ci»
Stanje
opazovanja
7. U. ZJUt. 2. u. pop. 9. a. zvec.
zrahimiorn toplomera ▼ ram po Celzija
~7M~9 7364 7361
"7 0 20-4 116
V ^ t e r
si. zaa. si. vzh.
jasno
0-00
Srednja temperatura 13 0°, za 4G" nad normalom
ta
H
priporoča v veliki izberi po najnižjih cenah
Prva kočevska domača obrt
t Ljubljani, Šelenburgove ulice 4,
^0f~Razprod"¡ničem izjemna priznano nizKa. cena. "TBffi	185 10—8
najboljše italijansko desert-no vino za slabotne, bolehne in okrevajoče.
Steklenica 1 gld.
Piccolijeva lekarna
„Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (1313) 9
202 1
Josipina Oressel roj. Schusterschitsoh, soproga majorja, javlja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov tužno vest o smrti preljubljene nepozabne tete, oziroma sestre, svakinje in pratete, blagorodne gospodičine
ANTONIJE LAKNER,
katero je Vsemogočni danes v torek, dne 5. aprila, zvečer ob 7. uri po dolgi mučni bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu starosti poklical k Sebi.
Truplo blage pokojniee preneseno bode v četrtek, dne 7. t. m., ob 1/15. uro popoldne na mirodvor k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v mestni župni cerkvi Marijinega Oznanjenja pri čč. oo. frančiškanih.
C' eaa n£ 1 ««•
3.	aprila. Ana Bajda, krojačeva hči, 19 mesecev, Stari trg 7, jetika.
4.	aprila. Avguština Mazek, čevljarjeva hči, 4 leta, Turjaški trg 1, božjast.
V bolnišnici:
30. marca. Anton Knez, trgovec. 35 let, laesio et compressio c-erebri. Polajnar, delavčeva hči, 7 mesecev, atrofla univ.
Marija
V LJUBLJANI, dne 5. aprila 1892 Pogrebno društvo Mar. oznanj.
8
Mesto druge objave.
O dve tii i U 200 8"»
dr. Matej Pretnei:
uljudno naznanja, da je odprl svojo
odvetniško pisarno
w v Trstu
Via Carintia štev. 9, I. nadstropje.
f Pozor! Gospo-
y R a z p r o daj a
i Pozor!
(29) 24
T piodajillilici
Andr. Druškoviča
v I^jubljani,
Mestni trg št. 9/10
dobiva se po najnižji ceni
JEžrnajboljša modrobela poste-___ klen jen a plošče^inasta
daJST
kuhinjska posoda
äüt aür i&r
-m

Tu dobiva se tudi vsakovrstno hišno in kuhinjsko orodje po najuižn c<-ui.
S ima ponuja se, p n. gospod, uiam, prečasr.. duhovščini, gostilničarjem, pred-stoini.itvom tiolni.in c itd. naiholiša iiri-lika svojo h ,š n o iri kuhinjšno orodje no ceni spopoln'ti ali pa si no*o omisliti.
Cele kuhinjske oprave za neveste
od gld. 15-— do ald. 200'— Vnanja naročila izvrše sc takoj.
Tî I ti | > O .1 <1 X 1Ï } J
_____ —IM
Dne 6. aprila.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	95	gld.
Srebrna renta 3%, 16% davka ....	94 ,
Zlata renta 4%, davka prosta.....110 „
Papirna renta 5%, davka prosta ....	102 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	984 „
Kred tne akcije, 160 gld........311
London, 10 funtov stri........118 „
Napoleondor (20 fr.)................9 "
Cesarski cekini....................5 "n
Nemških mark 100 .................58 .
Dunajska 1> o
p z a.
sgSL

10	kr.
20	,
60	„
65	„
25 " 65 . 43'/,. 62 „ 10 „
Dné 5. aprila.
Ogerska zlata renta 4%.....
108 gld. 20 kr.
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'
Kreditne srečke, 100 gld.....
St. Genois srečke, 40 «ld.....
62
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........61
Windisehgraezove srečke, 20 gld..........66
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	149
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2825
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	85
Papirni rubelj . . ...............1
Laških lir 100..........45
gld.
25 kr. 40 „
50 ,.
50 „ 80'/,. 65 „
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
w	VVollzeile štev" 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
Raznu naročila izvrši sc najtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% galiike proplnaoijske zadolžnlce. 4'/, % zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4",% komunalne obveznloe ogerske hlpotedne banke z 10 premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
goldinarjev
dobi se z jedno
kreditno promeso
il gld. 4';, in 50 kr. kolek.
Žrebanje dné 2. maja.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiii.
Odgovorni vrediiik : Ignacij .Žitnik.
>>»K ,,MUOUSk« ilNKa.ru>," s x.lUOul»tu.