GLAS
LETO XXII. ŠT. 14 (1028) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 13. APRILA 2017
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Andrej Vončina, duhovnik
Luč življenja
  ako veliko črnogledosti je danes
navzoče v svetu. Tako veliko je je,
da človek ne sme izraziti niti svojih
kritičnih pomislekov, povedati, da se
mu pa kaj ne zdi prav, ne da bi bil ob-
tožen tega, da je zafrustriran. Nasprot-
no pa sem prepričanja, da sam nisem
kaj dosti zafrustriran, vsaj ne več. Tega
prepričanja sem zaradi zadovoljstva, ki
na splošno vlada v mojem vsakdanu,
in zato, ker “sonce ne zaide nad mojo
jezo”, kot je lepo povedal Apostol (Ef
4,26). Pred leti je nekdo izrazil zanimi-
vo misel, ki je seveda bolj budistične
sorte kot pa krščanska, a vendarle lepo
izrazi današnji čas: “Drevo ima naravno
sposobnost, da tekočino iz tal spremeni
v limfo, limfo pa v sok svojih sadežev.
Tudi mi bi morali delati prav tako”.
Prav tako seveda danes ne delamo, tem-
več se povsod, levo in desno, pritožuje-
mo, da stvari ne “funkcionirajo” - v sve-
tu, v družbi, kakor tudi ne v Cerkvi v
njeni človeški strukturi. Zjutraj vstane-
mo, pa je, kot da bi najprej zakleli čez
vse, tudi zato, ker naše prve besede niso
dobre, v pravem pomenu besede, ker
svojega dne, posledično pa vsega sveta,
ne blagoslovimo, temveč ga prekolne-
mo. Zbudimo se in začnemo s pri-
toževanjem, ki potem traja še cel dan,
konča pa se ne niti v postelji. Podobni
smo drevesom, ki bi se ozrla na te-
kočino v tleh in dejala, da jim je nagnu-
sna. Kot smo dandanes navajeni,
hočemo sadni sok, ki je že pripravljen.
Pustimo ob strani objektivno stanje
okrog nas, ko seveda določene zadeve
res ne delujejo, kot bi morale. Tega
nihče ne zanika. Zanikamo pa nekaj
drugega, kar je pa primarna težava
našega življenja - ali nismo morda mi
tisti, ki sploh “ne funkcioniramo”? Sv.
Maksim Spoznavalec (580-662), doma
iz Palestine, je bil znan po svoji vedrini
in polnosti upanja ter lepem človeškem
optimizmu, vsemu navkljub. Ni šlo za
neko naivnost, saj je bil še kako realen,
temeljil pa je na prepričanju, da glede
na to, da je Kristus s svojim vstajenjem
premagal smrt, zlo nima več nobene
zadnje besede nad Stvarstvom. Nasprot-
no - luč vstajenja se širi povsod in je ne
more ustaviti prav nič. Edina stvar, ki
to luč lahko ustavi, je zaprto srce. Go-
spodovo vstajenje je, hočeš-nočeš, od-
prlo neko popolnoma novo obdobje v
zgodovini človeštva, pa naj se zgodi, kar
hoče. Ta teološki optimizem, če mu
lahko tako rečemo, ni umanjkal niti v
soočenju s strašno versko krizo, ki ji je
bil sveti Maksim priča, nazadnje pa celo
žrtev, saj je umrl v izgnanstvu, in sicer
z odrezanim jezikom in desnico. To je
torej svetal pogled na življenje, ki so ga
bili sposobni ljudje, močni v Gospodu,
kar mi še zdaleč nismo, bi si pa to želeli
postati. Vsaj zase lahko to zatrdim. Za-
gotovo so to bila drevesa, ki se niso bala
s svojimi koreninami srečati blata zem-
lje, ker so ga znala spremeniti v sladek
sok svojih sadežev. Konec koncev bi
moral vsaj približno tako misliti vsak
kristjan. Slednji bi moral “funkcionira-
ti” v vsakem primeru, ne pa da ga vse-
skozi premetava “kruta usoda”. Če si
svet izbira druge možnosti, nas še kako
konkretno prepričanje, da je Kristus
premagal smrt, postavlja na trdno skalo
vere. Kdor pa zaupa v človeka, izkuša
svetopisemsko prekletstvo, ki se odraža
v stalni nestabilnosti in črnem pogledu
njegovega življenja. Kakor Oče tudi
večna Beseda postavlja izbiro med bla-
goslovom in prekletstvom, med življe -
njem in smrtjo.
K
Leopold Layer, Vstali Kristus
www.noviglas.eu
O, Mati, ki Sin se Ti vrnil je z groba,
s Teboj bom na harfo zabrenkal ta song:
Vstajenjska nedelja je! Strta je zloba,
ki zmago je pela ob Križu na gong.
Marija Devica, Marija Kraljica,
kako je naš Jezus spet živ, čudovit!
V nesmrtni ljubezni žarijo Mu lica,
krasi brazgotine Mu zvezdasti svit.
Marija, s to harfo slovenski rodovi
prepevajo Vstalemu z groba pozdrav.
Ti veš, kje po svetu so naši domovi -
še v njih je do Vstalega z groba ljubav!
Vstajenjska nedelja je večna nedelja!
Marija, s Teboj veselimo se dni,
ki v vsakem košara cvetic je veselja
za vse, ki jim Jezus resnično živi!
Vstajenjska nedelja, ti večna nedelja!
Vladimir Kos
Svet okrog nas13. aprila 20172
Povejmo na glas
Ko se zdi vse izgubljeno
  o se zdi vse izgubljeno, nekje je vendar
luč. Ko si doživel neuspeh in si potrt do
dna, ta luč lahko v tebi oživi. Ko ra-
zočaran bil si, ker so ti vzeli nekaj lepega, ta luč
te je potolažila. Ko dragega prijatelja si izgubil
in sta se poti vajini razšli, te luč ni pozabila. Ko
te zajela je bolečina nevrnjene ljubezni in izho-
da nisi videl, ti luč je pomagala vstati. Ko se ti
zgodila je krivica in bil očrnjen si, ne da kaj
hudega bi storil, te luč prijazno je nagovorila.
Ko zabolelo te teptanje je pravičnosti, ker si pre-
več o lepšem svetu sanjal, ti luč je dala prav. Ko
so te vsi obrekovali in se od tebe odmaknili, je
luč bila edina, ki ti stala je ob strani. Ko bil si
nerazumljen, ker hotel dobro si za drugega, te
luč je razumela. Ko bil izdan si in so skrivnosti
tvoje duše razglašali na vse strani, ti luč bila v
ljubečo je oporo. Ko bil si potopljen v obup,
ker zlo tako z lahkoto uspeva, je luč nežno nad-
te se sklonila. Ko videl hudobijo si, ki poroglji-
vo po svetu se sprehaja, ti luč vlila je poguma.
Ko si spregledal bohotenje moči in premoči, ki
vladati hočeta, ti luč je rekla, da od njiju si
močnejši. Ko presunjen si spoznal, da še vedno
toliko ubogih je in revnih, lačnih in bolnih, ti
luč predlagala je, da stori nekaj zanje. Ko uvidel
si, da človek ubija, kar je ustvarjeno, naravo in
v njej človeka, ti luč je svetovala, da za življenje
se zavzemi. In ko se ti je zgodilo, da utrpel si
smrt osebe drage in se nate mračno je povez-
nilo nebo, te luč je spomnila, da vsi tvoji dragi,
ki jih več tukaj ni, živijo v svetlobi njeni. In ko
si kdaj pomislil, da tudi tvoje življenje tukaj je
začasno in od trepetov te obšel največji je tre-
pet, se luč je dvignila kot svetel blisk in zatrdila,
da od smrti je močnejša in da je zate dobro, da
v to verjameš. In kaj ni res, če pomisliš dobro,
da je ta luč, ki te je tolikokrat pobrala s tal po-
tolčenega in onemoglega, da je ta luč vstajenje?
Vstajenje kot vulkan življenja, vulkan, ki noč
in dan deluje, dan in noč, iz trenutka v vedno
nov trenutek. Iz njega se v velikem loku nežno-
zlata lava izliva in rojeva novo in novo spet
življenje. Življenje novo, ki najsvetlejša je sve-
tloba med svetlobami in vsak hip je nova luč
in vsak hip nov dan. Vedno novo upanje je ta
prasvetloba, ki brez prestanka se v višave
vzpenja in pušča globoko pod seboj klaverno
kraljestvo teme, obvladane, zamejene v njen
nesmisel in večno slab namen. A tu vstajenje
je, ki hoče biti ti v pomoč, to hoče vedno na
desetine ter še več načinov, kakršne pač tvoje
so šibkosti, omahovanja, trpljenje, muke in
obup, kakršne so stranpoti, ki proč od vsega
svetlega te trgajo. Premagana je smrt, prema-
gana je tema, zlu so noge spodkopane, dobroti
vrata zemlje in neba odprta na stežaj, dovolj je
le to videti in v to verjeti. Človek dobil veliko
je priložnost, dobili nepopisno spodbudno
smo priložnost, žrtev ni bila zaman. Podarila
nam rešilno je svetlobno pot, ki od naše je
zlomljivosti neskončno trdnejša in zmagujoča
tudi nad prejšnjo vladavino črne smrti.
Janez Povše
K
V parku Tivoli v Ljubljani
Kip Borisa Pahorja dela
družbo Kocbekovemu!
  dvorani Slovenske aka-
demije znanosti in
umetnosti je v četrtek,
6. aprila, potekal simpozij Moč
povezav, na katerem so govorci
osvetlili pomen in vpliv zamej-
ske revije Zaliv ter vlogo
tržaškega pisatelja Borisa Pa-
horja pri njej, je poročala Slo-
venska tiskovna agencija. Ob
15. uri pa so v ljubljanskem
parku Tivoli odkrili Pahorjev
kip. Delo kiparja Mirsada Be-
gića je postavljeno blizu spo-
menika Edvarda Kocbeka, s ka-
terim je naš prisatelj drugoval.
Po pozdravnih nagovorih
predsednika uprave Mladinske
knjige Petra Tomšiča in pred-
sednika Slovenske akademije
znanosti in umetnosti (SAZU)
Tadeja Bajda so re-
ferenti na simpo-
ziju spregovorili o
reviji Zaliv, ki je
izhajala v Trstu od
leta 1966 do 1990.
Kot je za STA po-
vedala literarna
zgodovinarka
prof. Tatjana Rojc,
je bil poudarek re-
vije Zaliv sprva na
literaturi, v njej
so, denimo, obja-
vljali Marko Kra-
vos, Miroslav
Košuta in Irena
Žerjal. Pozneje pa
se je začela revija osredotočati
tudi na družbena in politična
vprašanja o narodni biti in
identiteti. Spomnila je na afero
Kocbek, ki se nanaša na v po-
sebni izdaji revije leta 1975 ob-
javljen intervju s književni-
kom. V njem je Kocbek razja-
snil svoj odnos do komuni-
stičnega režima in ideologije,
pa tudi do preteklosti, saj je
med drugim spregovoril o po-
vojnih pobojih. Po tej aferi je
bil Pahor precej osamljen, tudi
Rebula "je plačal" za svoje so-
delovanje pri reviji, je spomni-
la literarna zgodovinarka. Re-
vija je sicer prenehala izhajati
ob osamosvojitvi Slovenije, ko
se je Pahor, eden od uredni-
kov, odločil, da njen obstoj ni
več potreben. Prof. Tatjana
Rojc je v svojem referatu sicer
spregovorila o Zalivu in Alojzu
Rebuli. Janez Bizjak je na sim-
poziju spregovoril o sodelo-
vanju z Zalivom, ki je bilo pri-
jetno in nevarno, sledil je re-
ferat urednika revije Kaplje To-
maža Pavšiča, ki je predstavil
obe reviji. Na simpoziju so
predstavili tudi hommage Vik-
torju Blažiču z naslovom Vsi
Delovi uredniki so bili proti
opravičilu. Prispevek filozofa
in umetnika Evgena Bavčarja
Moja srečanja s sodelavci Zali-
va je prebrala Tatjana Rojc, fi-
lozof Vinko Ošlak je svoj refe-
rat naslovil Med humanostjo
in humanizmom, Peter Ko-
vačič Peršin pa Kocbekovo
pričevanje iz (zgodovinskega)
odmika.
Ob sklepu simpozija je sprego-
voril tudi Boris Pahor.
Odkritje spomenika
Pisatelj je ob odkritju kipa, ki
stoji v neposredni bližini spo-
menika Edvarda Kocbeka,
V spregovoril o Kocbeku ter Slo-vence pozval k spravi: “Če bo-mo Slovenci najprej Slovenci
in složni med seboj, potem bo-
mo lahko tudi ponosni Evro-
pejci in vredni državljani sve-
ta”. Kot je dejal, Kocbeka časti-
mo kot elitnega pesnika in pi-
satelja, a bi ga morali ceniti tu-
di kot snovalca slovenske uso-
de. Označil ga je kot
“globokega in pogumnega hu-
manista in velikega Slovenca”.
V usodnem času, ko je uvidel,
da brez enotnosti slovensko
občestvo ne bo preživelo dru-
ge svetovne vojne, se je odločil
za osvobodilni boj, čeravno so
bili na isti strani tudi komuni-
sti, je dejal Pahor in poudaril,
da sta bila ohranitev naroda in
jezika pri Kocbeku močnejša
od ideologije. Kocbek je bil po
njegovih besedah izreden
predstavnik tistega slovenske-
ga humanizma, ki je v stoletjih
podložnosti našel izraz in po-
trditev v delih pesnikov, pisa-
teljev in umetnikov. Bil je na-
slednik naših humanistov, od
Trubarja pa do Prešerna, ki se
je poleg želje po enotnosti Slo-
vencev v Zdravljici zavzel za
mir in prijateljstvo med naro-
di.
“Žal pa smo v 20. stoletju
zgrešili usoden in najhujši an-
tihumanizem, ko je brat po-
ložil roko nad brata in je zaradi
žrtev narod še bolj razdeljen,
dialog pa spet in spet v resnici
mrtev”, je dejal pisatelj Boris
Pahor in dodal, da bi si zato
danes ob spomeniku skupaj s
Kocbekom upal predlagati, da
“bi se sprta in sovražna tabora
ponovno sestala, obžalovala in
pokopala žrtve in se sporazu-
mela za skupno vodenje
države in naroda ter za skupno
prihodnost”.
Minister za kulturo Tone
Peršak pa je izpostavil, da je Pa-
hor, s tem ko se je uveljavil v
širšem evropskem prostoru, v
Franciji, Nemčiji in Italiji, Slo-
vence postavil v fokus števil-
nih bralcev pa tudi mnenjskih
voditeljev v teh državah. Kot
drugo pomembno komponen-
to Pahorjevega dela je izposta-
vil njegovo delo v korist Slo-
vencev v Italiji. Kot je dejal, po-
ložaj Slovencev v Italiji danes
ne bi bil tak, kot je, če Pahor
ne bi tako vztrajno širil svojega
sporočila ter branil dostojan-
stva tako Slovencev kot svojega
osebnega v dia-
logu z italijan-
skimi oblastmi
v Trstu in širše.
Pahorjev spo-
menik ob Koc-
bekovem pa je
po Peršakovih
besedah tudi
spomenik ne-
kemu prijatel-
jstvu, ki ni bilo
pomembno le
zaradi osebne-
ga prijateljstva
samega, ampak
tudi zaradi te-
ga, kaj se je to
prijateljstvo rodilo in kaj je pri-
spevalo k temu, da smo se Slo-
venci tudi v matični domovini
začeli zavedati nekateri ne sve-
tlih razsežnosti lastne zgodo-
vine, s katerimi se je, kot je de-
jal, treba soočiti, da bomo lažje
šli v prihodnost.
Odkritja spomenika se je ude-
ležil tudi predsednik Republi-
ke Slovenije Borut Pahor.
Kot so pojasnili na založbi, se-
ga ideja o spomeniku štiri leta
nazaj, ko so tržaškemu pisatel-
ju ob praznovanju njegovega
100. rojstnega dneva, med
srečanjem pri Kocbekovem
spomeniku, omenili zamisel,
da bi Ljubljana dobila tudi nje-
gov spomenik. Pahorjev spo-
menik je izdelal kipar Mirsad
Begić. Kot je dejal, kip poose-
blja Pahorjevo samozavest,
“izžarevanje tiste samozavesti,
ki smo jo izgubili, tisti intelekt,
ki je presežek Evropejca”.
Vsi, ki skrbimo za Novi glas, vam, drage na-
ročnice in naročniki, bralke in bralci, ob ve-
likonočnih praznikih voščimo veliko vesel-
ja. Vstali Kristus naj nam vsem pomaga, da
bomo veselo in polni upanja vztrajali še na-
prej, skušali živeti po načelih evangelija!
Sporočamo, da bo prihodnja številka tedni-
ka Novi glas izšla v četrtek, 27. aprila. Sode-
lavce naprošamo, da nam pošljejo svoje pri-
spevke do četrtka, 20. aprila. Zaradi prazni-
ka (25. april) bomo namreč šli v tisk že v
ponedeljek, 24. aprila!
Voščilo in obvestilo
Aktualno 13. aprila 2017 3
Velikonočno voščilo slovenskih škofov
Noč je velika
  obro je, da je Ve-
lika noč spomladi, saj
nam tako še narava
pomaga krepiti vero v
vstajanje in v življenje.
Mrtva narava se prebuja,
vstaja od mrtvih. Sveto
pismo pravi, da je tudi
Jezus vstal od mrtvih. Še
več. Cerkev uči in kri-
stjani verujemo, da bo
tudi človek vstal k nove-
mu, večnemu življenju.
Na Veliko noč beremo v
prvem berilu odlomek
Petrovega govora, v kate-
rem apostol pravi: “Veste
o Jezusu iz Nazareta …”
(Apd 10,38). Peter je po-
slušalce spomnil na to,
kar so že vedeli, pa ven-
dar niso verovali, niso
živeli v skladu s tem vé-
denjem. Oznanil jim je
Jezusa iz Nazareta, ki je
delal velika znamenja, ki je
umrl, a tudi vstal od mrtvih
(prim. Apd 10, 34-43). To je
bilo Petrovo pričevanje. To je
bilo njegovo prepričanje, da
nekaj vedeti o Jezusu pomeni
predvsem verovati v njegovo
vstajenje od mrtvih. To je bi-
lo Petrovo zagotovilo, da lah-
ko svojo vero v Jezusovo vsta-
jenje naslonim na priče. Mi
danes nimamo le prvotnih
prič, tistih, ki so se o veliki
noči srečali z Jezusom. Mi
imamo še druge priče. To so
predvsem svetniki, ki jih je
“velika množica” (Raz 7,9).
D “Veste o Jezusu …” Škofje induhovniki vsako nedeljo go-vorimo o njem, pa še med
tednom ob različnih pri-
ložnostih, verni in neverni
pa poslušate naše oznanilo. A
vedeti še ne pomeni verovati
in živeti.
O Veliki noči obnavljamo
svojo vero v Jezusovo in naše
vstajenje. Vero v vstajenje in
večno življenje krepimo in
izpovedujemo, ko redno in
zavzeto opravljamo svoje
dolžnosti, ko lepo pripravi-
mo in obhajamo veliko-
nočna in vsa druga bogo-
služja, ko smo pri vsem svo-
jem delu zazrti tja čez, v ti-
sto, česar “oko ni videlo, uho
ni slišalo in kar v človekovo
srce ni prišlo” (1 Kor 2,9), ko
potujemo s tistimi, v katerih
prepoznavamo vzornike in
priprošnjike.
Apostol Peter je vedel o Jezu-
su tisto bistveno, ker se je z
njim srečeval tri leta. Več je
vedel o Jezusu na véliki pe-
tek, ko ga je po zatajitvi
Jezus pogledal in se ga
usmilil. Še več je vedel
po Veliki noči ob
srečanjih z vstalim Jezu-
som. A največ je Peter
vedel o Jezusu takrat, ko
je v Rimu pretrpel
mučeniško smrt in se z
Jezusom srečal iz obličja
v obličje. In Peter zdaj
ve vse o Jezusu. Ker je
pri Njem in ga gleda “iz
obličja v obličje”.
O Veliki noči delajmo
korake v to smer. Tudi
če se opotekamo, oma-
hujemo, padamo, nas
vstali Jezus spremlja in
krepi. On, ki tako razla-
ga Božjo besedo, da po-
staja naše srce goreče.
On, ki dan za dnem pred
našimi očmi blagoslavlja in
lomi kruh ter nam daje sebe
v hrano. Temelj temu doga-
janju je Jezus postavil na Ve-
liko noč s svojim vstajenjem
od mrtvih. Zato je noč veli-
ka, ker iz nje klije tudi za nas
novo, večno življenje.
Slovenski škofje želimo veli-
konočno upanje v večno
življenje in zato tudi veselje
vsem duhovnikom, redovni-
kom in redovnicam, vsem
vernikom doma in po svetu,
še posebej pa vsem bolnim
in trpečim.
Pričakovanja
Oblaki
nikoli enaki
rišejo
koprene nekdanjosti
na teater neba.
Scenografija detajlov
uhaja v prihodnost.
Oblaki,
tanki in taki.
Ogrlica
aprilskih dni
se nabira
v pričakovanja
Velike noči.
Podoba češnje
Češnjine snežinke
so spet presenetile.
Za odgrnjeno zaveso
se v okno lepi
podoba češnje.
Cvetoče, bele
kot lanski sneg,
cvetoče, nežne
kot spomin dotika,
kot dotik spomina.
Ne vem, kdaj je
zadnjič snežilo
tako nežno,
kot zna snežiti drevo.
S svojimi belimi cvetnimi listi.
Ko pogrne temna tla
v blazino krilatih telesc,
ki se zvrtinčijo
v pregrinjalo sivine.
Podoba češnje je zdaj drugačna
kot pred leti.
Še vedno stoji,
še vedno rase
pred kuhinjskim oknom,
starejša.
Hvala ti, češnja,
za sneženje.
Majda Artač Sturman
  Ob 80-letnici smrti
Petje in poezija Bratužu v spomin
NOVA GORICA 
  kladateljska za-
puščina Lojzeta Bra-
tuža in tankočutna
lirična obdelava njegove
mučeniške usode, ki jo je
žena Ljubka Šorli strnila
v pretresljiv sonetni ve-
nec, sta bila v nedeljo, 2.
aprila, v novogoriški kon-
katedrali Kristusa
Odrešenika podlaga za le-
po doživetje. Recital z na-
slovom Venec spominčic
možu na grob v počasti-
tev 80-letnice smrti goriškega
zborovodje, skladatelja in mučen-
ca je nastal v sodelovanju med
S
Ljubiteljskim gledališčem Tehar-
je, Goriško knjižnico Franceta
Bevka in župnijo Nova Gorica. V
imenu nosilca načrta, Ljubitel-
jskega gledališča Teharje, je naj-
prej spregovoril Srečko Maček.
Občinstvu, med katerim je bila
tudi prof. Lojzka Batuž, hčerka za-
koncev Bratuž, je Maček predsta-
vil večer, ki je slonel na petju in
govorjeni besedi. Načrt recitala
sega v obdobje izpred 25 let, ko je
član gledališča na Teharjah, Peter
Simoniti želel spojiti usodo Loj-
zeta Bratuža in Ljubke Šorli v
enotno umetniško pripoved. Sam
Simoniti je prisotnim podal zgo-
dovinski okvir, v katerem se je
razpletla Bratuževa usoda, in ge-
nezo Šorlinega Venca spominčic
možu na grob. Dejal je, da se v pe-
sničinih verzih spajata osebna tra-
gedija in trpljenje preganjanega
naroda na slovenskem Primorju.
Sonetni venec je v občuteni inter-
pretaciji podala članica Ljubitel-
jskega gledališča Sonja Mlejnik.
Pevski program je bil razdeljen na
dva dela. Prvi je bil posvečen Bra-
tuževim skladbam (med njimi je
bila tudi znamenita priredbo ru-
ske ljudske Kraguljčki), drugi pa
širšemu izboru postnih in Mariji-
nih skladb pretežno primorskih
avtorjev. Združene zbore župnij
Šturje, Solkan in Nova Gorica sta
vodila Milena Prinčič in Matej Pe-
tejan. Na orgle je petje spremljal
Uroš Cej.
  Snovanja / Stabat Mater
Umetniško in duhovno
doživetje
ŠTANDREŽ 
  rvi večer iz le-
tošnjega kon-
certnega niza
Snovanj, ki ga prire-
jata SCGV Emil Ko-
mel in ArsAtelier, je
bil izvrstno umet-
niško in obenem du-
hovno doživetje, ki
je v ponedeljek, 10.
aprila, številne nav-
zoče v cerkvi sv. An-
dreja ap. v Štandrežu
uvedlo v globlje
doživljanje velikega
tedna.
Dve solistki, ženski
zbor, godalna skupi-
na in orgle so pod vodstvom Luigija Pistoreja pod
Kraljevimi oboki predstavili enega najlepših ba-
ročnih biserov, Stabat Mater Giovannija Battista Per-
golesija.
Stabat Mater dolorosa je znana srednjeveška pesem,
meditacija o trpljenju Marije pod križem. Uglasbilo
jo je nad 400 skladateljev, a med vsemi je najbolj
znana uglasbitev Pergolesija, ki naj bi jo končal tik
pred prerano smrtjo, star komaj 26 let. Dvanajst de-
lov svete skladbe se je domiselno in učinkovito pre-
pletalo z recitalom odlomkov iz Pasijona Franca
Ksaverja Meška, dramskega teksta iz leta 1936.
Odlično so jih zrecitirali - starejši in mlajši - člani
preizkušene ekipe dramskega odseka, ki deluje v
okviru PD Štandrež, v režiji Božidarja Tabaja in s
strokovno pomočjo Jožeta Hrovata. Posebne
omembe vreden je Matej Klanjšček, ki je na pre-
sunljivo prepričljiv način dal glas trpečemu Jezusu.
Štandreška cerkev je hvaležna in primerna za take
koncerte, člani orkestra in ženskega zbora SCGV
Emil Komel in ArsAtelier pa so še enkrat pokazali
svoje odlične profesionalne sposobnosti. Poslušalce
sta očarali tudi značajni solistki, sopran Alessandra
Schettino in mezzosopran Margarita Swarczewska-
ja.
Večer Snovanj, ki je nastal v sodelovanju z ZCPZ-
Gorica, župnijo sv. Andreja apostola in PD Štandrež,
je koordinirala prof. Martina Gereon, zbor je pri-
pravil prof. Mirko Ferlan.
Obstajajo glasbene stvaritve, ki imajo moč do dna
pretresti človekovo dušo. Taka je Pergolesijeva Sta-
bat Mater, tak je Mozartov Rekviem, ki je prvi me-
stoma podoben (sicer pa je nastal pol stoletja ka-
sneje). To je glasba, ki poslušalca vodi v doživljanje
skrivnosti trpljenja in človekovega zla, hkrati pa v
motrenje miline Žalostne Matere, v dobroto Boga
na križu. In nemir se prek večne lepote spremeni v
molitev.
P
foto dpd
Kristjani in družba13. aprila 20174
  Srečanje pod lipami: p. Simon Peter Berlec
Na svetu smo, da kaj
dobrega naredimo!
GORICA 
  ater Simon Peter Berlec je
s svojim značilnim ve-
drim značajem nagovoril
prisotne na Srečanju pod lipa-
mi v četrtek, 6. aprila, v Kultur-
nem centru Lojze Bratuž v Go-
rici. Večer, ki sta ga priredila KC
Lojze Bratuž in Krožek Anton
Gregorčič, je bil namenjen sve-
togorskemu svetišču ob 300-
letnici kronanja podobe Sveto-
gorske Matere Božje (6. junij
1717) in duhovni misli za Veli-
ko noč.
S patrom se je pogovarjal zgo-
dovinar Renato Podberšič ml.,
ki je v uvodnih besedah pred-
stavil gosta in omenil, da se bo-
mo junija letos spominjali na
kronanje svetogorske podobe,
ki je v cerkvi nad oltarjem. To
je eno od treh kronanj izven itali-
janskega ozemlja - drugi dve sta na
Trsatu pri Reki in v Čenstohovi na
Poljskem.
P. Simon Peter se je rodil v Ljublja-
ni, noviciat je opravil na Sv. Gori
in nato služboval drugod po Slo-
veniji, nazadnje trinajst let v No-
vem mestu. Za frančiškanski red
se je odločil, ker se je v tem najbolj
prepoznal, še predvsem zaradi
bratstva in skupnosti. Leta 2013 je
postal rektor na Sveti Gori.
Najprej je obrazložil razliko med
vlogo rektorja in gvardijana. “Rek-
tor je odgovoren za bogoslužje in
za vse, kar se tiče bazilike, gvardi-
jan pa za samostan in za vse, kar
se v samostanu dogaja kot na pri-
mer gospodarstvo in življenje bra-
tov v samostanu”. V nadaljevanju
je podrobno opisal, kako potekajo
dnevi patrov in bratov na Sv. Gori.
Med tednom potekajo dnevi bolj
mirno, konec tedna pa je razgiban
zaradi prihoda številnih romarjev.
Gost je nato opisal tudi razna po-
slopja, ki so na Sv. Gori: romarska
bazilika, restavracija, kjer dela ve-
liko študentov, Mladinski center
Tau, kjer prirejajo razna srečanja
pretežno konec tedna, Družinski
center za pomoč posameznikom
in družinam v stiski, ki deluje av-
tonomno, in nazadnje romarski
P
dom, ki ga zdaj obnavljajo. O tem
domu so veliko razpravljali in na
koncu odločili, da bo prvenstveno
namenjen družinam.
Moderatorja večera je nato zani-
malo, koliko romarjev prihaja, ko-
liko je med njimi Italijanov in ka-
ko so organizirani za italijanske
obiskovalce. P. Berlec je povedal,
da je bilo nekoč več romarjev.
“Ljudje smo žal tako narejeni, da
v stiski prosimo Boga za pomoč, v
dobrih časih pa ga postavimo v
kot in ga pozabimo”. Glede itali-
janskih romarjev je rekel, da jih
prihaja veliko, organizacija pa za-
enkrat ni taka, kot bi si on želel.
Pripomnil je, da je premalo napi-
sanega in povedanega v itali-
janščini. Ko pridejo Italijani s svo-
jim duhovnikom, lahko mašujejo
v italijanskem jeziku, svetogorski
patri pa nimajo maš v italijanščini.
“To je razumljivo zaradi spomina
na dobo fašizma, ko nam je bila
italijanščina vsiljena”. P. Berlec
meni, da bo treba te ovire premo-
stiti, kajti vsa romarska središča bi
morala imeti večjezično ponud-
bo.
Govor se je nato dotaknil pome-
na, ki ga ima Sv. Gora za Primorce,
in glasila Svetogorska Kraljica, ki
mu je Berlec za urednika. Pater je
priznal, kako si je predstavljal, da
so Primorci fizično navezani na
Sv. Goro, to se pravi, da pogosto
prihajajo na obisk. V kratkem pa
se je zavedel, da je ta navezanost
bolj duhovna: ljudje radi iz doline
pogledujejo proti Sv. Gori, ki je po-
gosto v njihovih mislih. Letos bi
bil obisk Sv. Gore še posebej
zaželen, ker poteka 300 let kro-
nanja Milostne podobe. Ta oblet-
nica je še toliko pomembnejša, ker
o 100-letnici ni nobenih poročil,
ob 200-letnici pa je bila Marijina
podoba v izgnanstvu v Ljubljani.
Zdaj je torej priložnost, da 300-let-
nico slovesno praznujemo. Tej
obletnici je posvečena tudi prva
letošnja številka revije Svetogorska
Kraljica, glasila prijateljev Sv. Gore.
Revija, ki izhaja trikrat na leto, po-
vezuje Sv. Goro s svetom in pri-
naša zgodovinske, kulturne ter
verske članke,
duhovne misli
in natančen ko-
ledar dogodkov
na Sv. Gori.
Ob koncu
večera je pater
posredoval pri-
sotnim veliko-
nočno misel.
Velika noč je
najvažnejši
krščanski praz-
nik, ki bi ga mo-
rali kristjani
doživljati v celo-
ti od zadnje
večerje skozi
trpljenje velike-
ga petka in so-
botne vigilije do
Velike noči. Kri-
stjani tudi pogosto preveč kompli-
ciramo in dojemamo krščanstvo
zgolj kot moralne norme ter se ob-
našamo, kakor da ne bi bili še
odrešeni. To pa ni krščanstvo. Tre-
ba je živeti v povezanosti z Jezu-
som. Ko razumemo, da ni stvari,
ki bi je Bog ne odpustil, in da smo
na svetu, da kaj dobrega naredi-
mo, je nemogoče živeti v žalosti.
Tam se pokaže, če res verujemo ali
ne.
/ MČ
  Križev pot štandreške dekanije
Križ, Sv. Trojica in
razlikovanje
PODGORA 
  oriški nadškof Carlo Re-
daelli je v letošnjem po-
stnem času molil križev
pot v petih dekanijah. V petek
pred cvetno nedeljo se je pri-
družil slovenskim vernikom
štandreške dekanije, ki so se ob
dekanu Marijanu Markežiču, vi-
karju Karlu Bolčini, msgr. Rena-
tu Podbersiču in vaškem župni-
ku Josipu Cahi zbrali v Podgori.
Ob pesmi, molitvah in tehtnih
premišljevanjih (napisal in ure-
dil jih je g. Karel) so simbolično
prehodili pot od Pilata do Gol-
gote, ob tem so se zazrli v Kri-
stusovo - in, kot v zrcalu, tudi
osebno - trpljenje. Nadškof Car-
lo je poudaril prav to, da nam
G mora križev pot pomagati gle-dati križ v vsakdanjem življen-ju. V znamenju križa je navzoča
Sv. Trojica, v srcu Sv. Trojice je
križ. “Križ bomo razumeli, če se
bomo obračali na Boga; in bo-
mo razumeli, kdo je Bog, če bo-
mo gledali križ”. Nadškof je tu-
di povabil vernike, da bi križec
okrog vratu ali razpelo na steni
bil kriterij za razlikovanje du-
hov. “Če pogledamo križ, bo-
mo razumeli, da je v življenju
konec koncev pomembna sa-
mo ljubezen. Tista ljubezen, ki
ne dopusti, da jo premaga zlo”.
Pogled na križ naj nam zato po-
maga pri vsakdanjih izbirah in
odločitvah. / D
Nevarnost, ki preži na mlade na internetu in na potovanjih
Slovenska karitas opozarja na
hobotnico trgovine z ljudmi
  lovenska karitas je izdala
preventivno knjižico, ki
opozarja mlade na pasti
trgovine z ljudmi. Podaja tudi
navodila za osnovna
samozaščitna dejanja. Vsebina
ni aktualna samo za tuje
državljane, ki z upanjem po
boljšem življenju prihajajo v
bogatejše države, ampak tudi za
mlade in otroke v Sloveniji, ki
so še posebej ranljivi na
Internetu in na potovanjih.
Velika hobotnica trgovine z
ljudmi v svojih lovkah drži na
milijone ljudi, med njimi je
veliko število mladih in
otrok.
V okviru projekta Oskrba
žrtev trgovine z ljudmi –
krizna namestitev, financiran
s strani Ministrstva za delo,
družino, socialne zadeve in
enake možnosti je Slovenska
karitas v nakladi 15.000
kosov izdala informativno
gradivo, namenjeno
ozaveščanju mladih po
osnovnih in srednjih šolah,
strokovnih delavcev in širše
laične javnosti o
problematiki novodobnih
oblik suženjstva. Gradivo je v
obliki knjižice, kjer so vse
bistvene informacije o
S
problematiki trgovanja z
ljudmi, s poudarkom na
internetnih pasteh, kot so razni
oglasi ali klepetalnice, v katerih
lahko neznanci z lažnimi profili
zavajajo mlade. Knjižica
vsebinsko opredeli, kaj je
trgovina z ljudmi, kdo so žrtve,
kdo trgovci oziroma kriminalci,
ki izkoriščajo ljudi, katere so
pojavne oblike trgovanja z
ljudmi, vzroki za obstoj
trgovine z ljudmi in osnovna
samozaščitna vedenja
posameznikov. Osrednji lik v
knjižici je hobotnica, ki
opozarja na razvejanost
trgovine z ljudmi, žrtve niso le
tuji državljani, ki prihajajo z
upanjem po boljšem življenju v
bogatejše države, ampak lahko
žrtev postane vsakdo, saj se
trgovina z ljudmi oziroma
izkoriščanje pojavlja v različnih
panogah in oblikah. V večini
gre za prikrit kriminal, kjer se
žrtve bojijo se izpostaviti, ne
prepoznajo sebe kot žrtve ali
okolica ne zazna znakov
zlorabe.
Trgovina z ljudmi je ena
najhitreje rastočih kriminalnih
dejavnosti na svetu. Na podlagi
ocen Evropske komisije naj bi
bilo na območju Evropske unije
ujetih v pasti trgovanja z ljudmi
več kot sto tisoč ljudi letno, med
njimi tudi otrok. Poglabljanje
revščine milijonov in bogatenje
peščice je eden od ključnih
dejavnikov, ki poganjajo na eni
strani velike dobičke ter na
drugi strani teptanje
človekovega dostojanstva
ponižanih in razžaljenih
posameznikov, ujetih v začaran
krog sodobnega suženjstva.
Posebno pozornost velja
nameniti otrokom, ki so najbolj
ranljivi. Trgovina z ljudmi v
začarani krog vključi vsakogar,
ki je kakorkoli ranljiv in ki se
ujame v njene pasti. Med
žrtvami so tudi državljani in
državljanke Slovenije. V zelo
ranljivo kategorijo potencialnih
žrtev trgovine z ljudmi spadajo
otroci in mladostniki, tuji
delavci, begunci in migranti.
Slovenska karitas je ob podpori
in sodelovanju z Ministrstvom
za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti ter
Ministrstvom za notranje
zadeve aktivna na področju
neposredne pomoči in oskrbe
žrtev trgovine z ljudmi že vse od
leta 2006. Izrednega pomena je
tudi delo na preventivi. V
sklopu preventivnih aktivnosti
je Slovenska karitas v zadnjem
obdobju v okviru projekta
Oskrba žrtev trgovine z ljudmi –
varni prostor, financiran s
strani Ministrstva za notranje
zadeve, izdala informativno
žepno zgibanko, kjer v 9-ih
jezikih podamo
najpomembnejše informacije,
kam se lahko obrnemo po
pomoč v primeru, da smo
postali žrtev trgovine z ljudmi
in kaj (na kratko) sploh to
pomeni. V okviru projekta Bodi
pozoren. Bodi previden, ki je
sofinanciran s strani Urada
Vlade RS za komuniciranje so
bili izdani knjižni kazalniki za
mlade ter spletni kviz “Ali se
znaš obvarovati”?, s katerim
lahko mladi preverijo, katera so
tista ravnanja, ki so nevarna za
pasti trgovine z ljudmi.
Velja opozorilo in spodbuda, da
lahko vsak posameznik s svojim
vedenjem, držo in
prepoznavanjem kršitev
človekovih pravic pripomore v
boju proti trgovini z ljudmi.
Duhovnija sv. Ivana / Veliki teden
Z blagoslovom oljčnih vejic in pasijonom, ki so ga v navzočnosti
velikega števila ljudi brali mladi, se je v duhovniji sv. Ivana v Gorici
prejšnjo nedeljo lepo začel veliki teden. Na veliki četrtek, 13. aprila,
bo ob 10. uri v goriški stolnici krizmena maša s posvetitvijo olj; ob
16.30 uri bo maša v spomin zadnje večerje v Zavodu Sv. Družine,
ob 20. uri pri sv. Ivanu. Na veliki petek, 14. aprila, bodo pri sv.
Ivanu ob 16.30 spoved, ob 17.30 križev pot, ob 18. uri obredi
velikega petka; mestni križev pot se bo začel ob 20.30 na
Travniku. Na veliko soboto, 15. aprila, bodo pri sv. Ivanu ob 21. uri
obredi velikonočne vigilije, nato maša. Velika noč, 16. aprila: v
stolnici bo slovesno vstajenjsko slavje ob 6.30 z nadškofovimi
voščili. Velikonočni ponedeljek, 17. aprila: maše kot ob nedeljah.
Sveta Gora / Veliki teden
Frančiškovi bratje na Sveti Gori bodo spovedovali na veliki četrtek
in veliki petek od 9. do 12. in 15. do 17. ure; na veliko soboto od
9. do 12. in od 14. do 17. ure. Blagoslov velikonočnih jedil: ob
14., 15. in 16. uri. Na veliki četrtek bo ob 17. uri slovesna sv.
maša v spomin zadnje večerje. Po sv. maši bo prenos Jezusa v
ječo, kjer bo potekala molitvena ura za duhovne poklice in v
zahvalo za sveto evharistijo. Obredi velikega petka bodo potekali
ob 17. uri. Po obredih bo molitvena ura pri Božjem grobu. Vigilija
velike sobote bo ob 19. uri. Končala se bo z vstajenjsko procesijo.
Na Veliko noč bodo sv. maše ob 8., 10., 11.30 in 16. uri (enako na
velikonočni ponedeljek).
Od 9. do 23. aprila je v Frančiškovi dvorani na Sv. Gori na ogled
12. razstava velikonočnih pirhov. Odprta je med tednom od 15. do
18. ure, ob sobotah od 10. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih
od 9. do 19. Toplo vabljeni!
Iz beležke goriškega nadškofa
Msgr. Redaelli bo na veliki četrtek ob 20. uri vodil somaševanje
pri sv. Ignaciju, na veliki petek bo ob 15. uri v goriški ječi, ob 18.
uri v stolnici za obrede, ob 20.30 na mestnem križevem potu na
Travniku. Na veliko soboto bo ob 22. uri v stolnici vodil velikonočno
bdenje. Na Veliko noč bo ob 6.30 v stolnici pri slovenski vstajenjski
maši, ob 10.30 pa pri sv. Ignaciju na Travniku.
Kratke
foto dpd
foto dpd
Kristjani in družba 13. aprila 2017 5
Poslanica svetega očeta Frančiška za 32. svetovni dan mladih 2017
“Velike reči mi je storil
Mogočni” (Lk 1,49)
Biti mladi ne pomeni, da niste
povezani s preteklostjo
Marija je malo več kot mlado-
stnica, kakor ste mnogi med va-
mi. Toda v Magnifikatu odmeva
hvalnica njenemu ljudstvu, nje-
govi zgodovini. To nam pokaže,
da biti mladi ne pomeni, da ni-
ste povezani s preteklostjo. Naša
osebna zgodovina je vključena
v dolgo pot, v skupno pot, ki so
jo drugi prehodili pred nami
skozi stoletja. Kakor Marija pri-
padamo nekemu ljudstvu. In
zgodovina Cerkve nas uči, da jo,
tudi kadar mora iti preko vihar-
nega morja, vodi Božja roka in
ji pomaga prebroditi težke tre-
nutke. Resnična izkušnja Cerkve
ni kakor flashmob, pri katerem
se dogovorimo za srečanje, se iz-
vede nastop in potem gre vsak
po svoji poti. Cerkev nosi s seboj
dolgo izročilo, ki se prenaša iz
generacije v generacijo in se ob
tem obogati z izkušnjo vsakega
posameznika. Tudi vaša zgodo-
vina ima svoje mesto znotraj
zgodovine Cerkve.
Spominjati se preteklosti poma-
ga pri tem, da sprejmemo ne-
predvidene poti, ki jih Bog želi
udejanjiti v nas in po nas. Po-
maga nam tudi, da se odpremo,
da postanemo izbrani za njego-
vo orodje, sodelavci njegovih
odrešenjskih načrtov. Tudi vi
mladi lahko udejanjite velike
stvari, prevzamete velike odgo-
vornosti, če prepoznate usmilje-
no in mogočno Božje delovanje
v vašem življenju.
Rad bi vam zastavil nekaj
vprašanj: na kakšen način
“ohranjate” v svojem spominu
dogodke, izkušnje svojega
življenja? Kako ravnate z dejstvi
in podobami, ki so vtisnjeni v
vaše spomine? Nekateri med va-
mi, posebej tisti, ki so ranjeni z
določenimi življenjskimi oko-
liščinami, imajo željo, da bi “re-
setirali” lastno preteklost, da bi
se sklicevali na pravico do poza-
be. Toda, rad bi vas spomnil, da
ni svetnika brez preteklosti in
ne grešnika brez prihodnosti.
Biser se rodi zaradi rane v ostri-
gi! Jezus s svojo ljubeznijo zmo-
re ozdraviti naša srca in spreme-
niti naše rane v resnične bisere.
Kakor je dejal sv. Pavel, Gospod
more pokazati svojo moč v naši
slabotnosti (prim. 2 Kor 12,9).
Naši spomini pa ne smejo ostati
natrpani kakor spomin na ne-
kem trdem disku. Niti ni mo-
goče vse arhivirati v virtualni
“oblak”. Potrebno se je učiti, da
dejstva iz preteklosti postanejo
živa resničnost, o kateri je po-
trebno premišljevati in iz katere
se je potrebno
učiti ter iskati
pomen za
našo sedan-
jost in prihod-
nost. To je na-
porna, a po-
trebna naloga,
preko katere
odkrijemo
rdečo nit
Božje ljubez-
ni, ki povezuje
vse naše bi-
vanje.
Mnogi govori-
jo, da ste mla-
di brez spomi-
na in površin-
ski. S tem se
nikakor ne
strinjam! To-
da potrebno je
prepoznati, da je v teh naših
časih potrebno ponovno osvo-
jiti sposobnost premišljevanja o
svojem življenju in ga usmerjati
v prihodnost. Imeti preteklost
ni enako imeti zgodovino. V
svojem življenju imamo lahko
veliko spominov, a koliko med
njimi jih resnično gradi naš spo-
min? Kateri so pomembni za
naše srce in nam pomagajo dati
smisel našemu bivanju? Na
družabnih omrežjih vidimo
obraze mladih na mnogih foto-
grafijah, ki pripovedujejo bolj
ali manj resnične dogodke, ven-
dar ne vemo, koliko je to “zgod-
ba”, izkušnja, o kateri je možno
pripovedovati; izkušnja, ki ima
cilj in smisel. Programi na tele-
viziji so polni tako imenovanih
“resničnostnih šovov”, ampak
to niso resnične zgodbe, so sa-
mo trenutki, ki tečejo pred neko
televizijsko kamero, kjer igralci
živijo iz dneva v dan, brez neke-
ga načrta. Ne pustite se zavajati
od te napačne slike resničnosti!
Bodite glavni igralci (protagoni-
sti) vaše zgodovine, odločajte o
svoji prihodnosti!
Kako ostanemo povezani, ko
sledimo Marijinemu zgledu
Za Marijo piše, da je vse stvari
shranila v svojem srcu in jih pre-
mišljevala (prim. Lk 2,19.51). To
preprosto dekle iz Nazareta nas
s svojim zgledom uči ohranjati
spomin na življenjske dogodke
in jih hkrati povezovati med se-
boj ter s tem ustvarjati enost
koščkov, ki povezani med seboj
zmorejo sestaviti mozaik. Kako
se moremo konkretno vaditi v
tem smislu? Dajem vam nekaj
predlogov.
Ob sklepu vsakega dneva se lah-
ko ustavimo za nekaj minut, da
se spomnimo lepih dogodkov
in izzivov, tega, kar nam je šlo
dobro, in tega, kar se nam je po-
nesrečilo. Tako, pred Bogom in
nami samimi, moremo izraziti
hvaležnost, kesanje in zaupanje.
Če želite, si jih lahko zapišete v
zvezek, neke vrste duhovni
dnevnik. To pomeni moliti v
življenju, z življenjem in o
življenju ter vam bo zagotovo
pomagalo, da boste bolje razu-
meli velike stvari, ki jih Gospod
dela za vsakogar od vas. Kakor
je dejal sv. Avguštin, Boga lahko
najdemo na širnih poljih
našega spomina (prim. Izpove-
di, 10. knjiga, 8, 12).
Ko beremo Magnifikat, se zave-
mo, kako dobro je Marija poz-
nala Božjo besedo. Vsaka vrstica
tega speva ima svoje vzporedje
v Stari zavezi. Mlada Jezusova
mati je dobro poznala molitve
svojega ljudstva. Zagotovo se jih
je naučila od svojih staršev in
starih staršev. Kako zelo je po-
memben prenos vere iz ene ge-
neracije v drugo! V molitvah, ki
se jih učimo od naših predni-
kov, je skrit zaklad, v tej duhov-
nosti, ki je navzoča med prepro-
stimi in jo imenujemo ljudska
pobožnost. Marija podeduje za-
klad vere svojega ljudstva in ga
oblikuje v popolnoma svojo pe-
sem, ki pa je hkrati pesem celot-
ne Cerkve. In vsa Cerkev to pe-
sem poje z njo.
/ dalje
Frančišek
V Vatikanu,
27. februarja 2017
Spomin sv. Gabrijela
Žalostne Matere Božje
Odprtje razstave “Križev pot po piranskih
cerkvah”
Odprtje 17. razstave “Križev pot po piranskih cerkvah”
akademskega slikarja Jošta Snoja je bilo v soboto, 8. aprila
2017, ob 17. uri v župnijski cerkvi sv. Jurija v Piranu. Na
orglah bo igral Sašo Fajon.
Na letošnji razstavi Križev pot po piranskih cerkvah gostimo
Križev pot, ki so nam ga posodili iz župnijske cerkve na
Kalobju pri Šentjurju. Avtor slik je Jošt Snoj, rojen leta 1967
v Ljubljani. Leta 1993 ja na Akademiji za likovno umetnost
v Ljubljani diplomiral iz slikarstva, leta 1998 pa na Teološki
fakulteti v Ljubljani. Med letoma 2004 in 2008 je študiral
na Fakulteti za zgodovino in sakralno kulturno dediščino na
Papeški univerzi Gregoriana ter pod vodstvom Marka I.
Rupnika študij končal z magisterijem. Jošt Snoj slika
pokraijne, portrete in slike s svetopisemsko tematiko. Eno
njegovih zadnjih del so ilustracije Pasijona Jožeta Snoja, v
katerem je
temeljna misel
absurd križa.
Za Križev pot
na Kalobju
pravi, da bi ga
“lahko razumeli
kot Križev pot
sočutja, sočutja
kot poti
ljubezni. Obličja
in geste figur
naj bi vzbudili
sočutje do
Kristusa in
zavest o
njegovem
sočutju do nas.
Struktura Križevega pota je pri nekaterih postajah dokaj
klasična, pri drugih je inovativna. Na vseh treh padcih se
pojavi okostje ali lobanja, ki simbolizirata Kristusovo sočutje
do žrtve in rablja in predstavljata bratomorno ubijanje v
svetovnem merilu in v slovenski zgodovini. Podlaga je zlato
ozadje, kar pomeni, da se vse dogajanje odvija na božjem,
na svetlobi. Barve in figure se zgošcajo v dimenziji tega sveta,
v ozadju pa se razpira božji svet. Napisi so spontani: od
citata iz Svetega pisma do verza iz poezije in preprosti vzklik.
Pri dvanajsti postaji napisi izginejo. Nastopi novo stanje.
Prostor je širši in svetlejši. Tonsko se od temnejših postaje
stopnjujejo proti svetlejšim. Zadnja postaja predstavlja
vstajenje. Kristus po svoji smrti in smrti človeštva ustvari
nekaj novega, novo življenje. Zarodek na sliki, ki se ga Kristus
dotika, predstavlja novo rojstvo človeštva in sleherne duše”.
Dodatne informacije dobite pri g. Zorku Bajcu na Ulici IX.
Korpusa 25 v Piranu, Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija"
Piran, GSM: 041 733 336 ali po e-pošti na naslovu: zorko.
bajc@rkc. si.
Kratke
V premislek
Moj Bog je moja pamet
in moje roke
  alo glasneje sem
ogovoril fanta, ki je
pritekel po cesti –
footing – kot temu pravimo:
“Hej, tebe pa v cerkvi nisem
videl že precej časa”! Fant se
ustavi in zasopel reče:
“Moj Bog je moja pa-
met in moje roke”! In
odhiti dalje. Na prvi
pogled nepomemben
odgovor, pa vendar
zelo važen. Sodoben
človek sam režira –
kreira – svoje odločit-
ve, zato tudi dobi
vtis, da pri njem ni
več prostora za Boga.
Nevernik želi sam
“kovati svojo srečo”,
brez posredovanja
Boga. Lahko rečemo,
da je Bog za ljudi, ki
imajo takšen pogled
na svet postal podoben “de-
lovnemu višku” po naših to-
varnah...
Res je, da tudi kristjani obi-
M skujemo zdravnika, se cepi-mo proti določenim bolez-nim. Tudi pamet uporablja-
mo, da si s tehnologijo in
znanostjo usklajujemo
življenje. Čeprav so naši
predniki, zlasti v srednjem
veku, se najprej zatekali di-
rektno k Bogu, pa tudi svet-
nikom, medtem ko mi v se-
danjem času tega ne delamo
več v tako velikem številu,
kot so to počeli oni.
Torej smo tudi mi nekje v
“skriti kamrici srca” postali
neopazno skriti ateisti? - Ne,
nikakor ne! Naučili so nas –
upam, da tako učijo še naši
katehisti in katehistinje – ra-
zlikovati med živim Bogom
in vsakim drugim bogom.
Naš Bog je stvarnik, ki obuja
od mrtvih, drugi bog pa je
ostal še vedno pri marsikom
in je podoben zanimivi pri-
merjavi, da je “deklica za
vse”! Ta bog naj bi k nam pri-
tekel takoj, ko ga rabimo in
oddrdramo svoje prošnje in
zahteve, ki jih do njega ima-
mo … Te razlike ateist, pa tudi
kakšen naš napol vernik, ne
pozna. Zanje je bil Bog vedno
avtomat, v katerega nekaj
vržeš (zdrdrano molitev, raz-
ne prošnje …), potem tudi
nekaj dobiš vsaj del tega, kar
si želel …
Oni fant zgoraj je pač spoz-
nal, da je bolj zanesljivo, če
to, kar si želim, ustvari sam,
ker mu moderna znanost in
tehnika hitreje pomagata
do potrebnih sredstev…
Prišel je do spoznanja, da
Boga “avtomata” ne potre-
buje več. S takšnim pre-
pričanjem je opravil z
živim Bogom, ko je spoz-
nal, da ga ne potrebuje.
Ti moderni ateisti – pravi-
mo jim tudi praktični atei-
sti – nam vernim lahko ve-
liko povedo. Bolj kot kdaj
prej, danes potrebujemo
živega Boga, ki je Stvarnik
in kot sv. Pavel pravi: obuja
mrtve. Ne samo mrliče,
ampak obuja tudi našo
mrtvo vero. Pred tem Bo-
gom se sklonimo in ga prosi-
mo, da bi vztrajali v življenju
s pogumom in upanjem
Ambrož Kodelja
  Voščilo nadškofa Giampaola Crepaldija
“Jezusovo vstajenje
nas rešuje strahu”
TRST 
  ržaški škof msgr. Giam-
paolo Crepaldi v le-
tošnjem velikonočnem
sporočilu vernikom poudarja,
kako Marko v 16. poglavju svo-
jega evangelija oznanja Jezu-
sovo vstajenje, hkrati pa vabi
k upanju, k temu, da bi se ne
bali. Mnogo dejstev “hrani”
naše strahove in suši potoke
upanja: grozeči mednarodni
terorizem, oboroženi spopadi,
ki uničujejo nedolžna življen-
ja, težave - zlasti mladih - pri
zaposlovanju, šibitev družine,
ki temelji na poroki med
moškim in žensko, državna in
mednarodna vlada, ki ne išče
skupnega dobrega, znanstveno
raziskovanje, ki ne prepoznava
več nobene meje, neverjetno šte-
vilo preganjanih in pobitih kri-
stjanov... Kljub stanju, ki spodbu-
ja negotovost in strah, nam Kri-
stus z vstajenjem pravi, da naša
potreba po življenju, ki ga
prežema neki smisel, ni prazna.
Kristus vstopa v naše srce in nam
podarja gotovost, da so naša
vprašanja že prejela odgovore.
“Vstali Kristus prihaja naproti
vsakemu izmed nas”, piše
nadškof Crepaldi. Ne ostane nam
drugega, kot da se mu pri-
bližamo. Dejal nam bo: “Ne bojte
se”! Obrnimo pogled nanj; vanj
usmerimo vso našo človeškost,
kajti On nam poklanja smisel
T
našega bivanja na svetu. Jezuso-
vo vstajenje nam ponuja pravico,
da upamo, tudi ko nimamo ra-
zlogov, kajti “Jezusovo vstajenje
nas rešuje strahu”. Strah je iz-
kušnja, ki jo živimo, ko smo blizu
zla, ki se mu ne moremo izogniti;
upanje je gotovost dobrega, ki ga
lahko dosežemo, pa čeprav v pri-
hodnje. Velika noč Gospoda Je-
zusa prihaja v notranjost naše ne-
mirne in prostislovne človeško-
sti, v globinah se dotika notranje
skrivnosti našega srca, kjer se bi-
jeta upanje in strah. Vstali Kristus
je prodrl v skrivnost naše člo-
veškosti, stopil je v naše srce, da
bi ga rešil strahu in napolnil z
upanjem.
“V luči vstalega Kristusa želim
vsem mirno in sveto Veliko
noč”! končuje svoje sporočilo
msgr. Giampaolo Crepaldi.
Goriška13. aprila 20176
Msgr. Oskar Simčič se je rodil 4. maja
1926 v Medani. Klasično gimnazijo je
obiskoval v Malem semenišču v Gorici,
med vojno je nadaljeval študij v seme-
nišču v Vidmu. V duhovnika je bil po-
svečen l. 1951, istega leta je bil imenovan
za prefekta v Alojzijevišču. Leta 1952 je
v Rimu nadaljeval bogoslovni študij in
leta 1954 dosegel magisterij na Gregori-
janski univerzi. Leta 1956 se je vrnil v
Gorico in bil imenovan za kaplana in na-
to leta 1969 za župnika v Števerjanu. Ze-
lo se je prizadeval, da bi se v župniji okrepile verska in narodna
zavest ter kulturna dejavnost. Po njegovi zaslugi je bil zgrajen
župnijski dom, poimenovan po nadškofu Sedeju. V njem so po-
tekale verske, vzgojne in kulturne dejavnosti. Leta 1972 je spet
šel v Rim, kjer je 1974 dosegel doktorat iz teologije. Od leta 1975
je bil katehet na goriškem klasičnem liceju Primož Trubar, ka-
sneje tudi na zavodu Žiga Zois v Gorici. Ob dušnopastirskem delu
je poučeval tudi slovenščino na videmskem bogoslovnem zavodu
in predaval moralno teologijo v goriškem in videmskem bogo-
slovju. Leta 1978 ga je nadškof Cocolin imenoval za vikarja za
slovenske vernike goriške nadškofije. Njegova je tudi zasluga, da
so se v prostorih goriške nadškofije uvedli dvojezični napisi.
Skrbel je za prevajanje v slovenščino škofovih aktov in dekretov
in drugih dokumentov, namenjenih slovenskim vernikom. Pri-
speval je, da so se nekateri goriški nadškofje naučili slovenščine.
Kljub obveznostim je skrbel tudi za slovenske vernike iz Milana
in okolice. Leta 1987 se je odpovedal profesuri verouka na slo-
venskih šolah in sprejel službo kanclerja in vodstvo nadškofijske
pisarne. Msgr. Simčič je bil zelo aktiven tudi na vzgojnem in kul-
turnem področju. Vodil je verska in kulturna srečanja in večkrat
predaval za razne skupine. Pri teh srečanjih sta prišla do izraza
njegova široka razgledanost moralne in narodnostne problema-
tike ter dobro poznavanje razmer in problemov današnje družbe.
Objavljal je študije in članke v koledarju Goriške Mahorjeve
družbe in v drugih publikacijah. Več let je predsedoval Goriški
Mohorjevi družbi in skrbel, da je družba redno izdajala knjige in
zbirke ter si prizadeval za sodelovanje med Goriško, Celovško in
Celjsko Mohorjevo. Od ustanovitve je član Zadruge Goriška Mo-
horjev, ki izdaja Novi glas, revijo Pastirček in knjige GMD.
Msgr. Oskar Simčič
G. Marijan Markežič, rojen 10. novembra
1951 v Pregari v slovenski Istri, je doštu-
diral teologijo na Reki, v Zagrebu, Lju-
bljani in Rimu. V duhovnika je bil po-
svečen 29. junija 1976. Kot kaplan je
služboval v Trnju, Pivki, Šmihelu in Ko-
pru. Ko je prišel na Goriško leta 1978, je
bil imenovan za kaplana pri sv. Ivanu.
Več let je poučeval verouk na slovenskih
šolah na Goriškem. Leta 1989 mu je bila
zaupana skrb za župnije Sovodnje ob
Soči, Gabrje in Vrh Sv. Mihaela, kasneje
je bil imenovan za župnika pri sv. Ivanu v Gorici, kjer je še danes.
Leta 2013 ga je goriški nadškof imenoval za župnika tudi v Šte-
verjanu, na Jazbinah, v Pevmi in Štmavru. Več let je bil duhovni
vodja goriških skavtov. Veliko je naredil za dobrodelne namene
v okviru ustanove Karitas, posebno med vojno na Balkanu. Kjer
je bil za kaplana ali župnika, je temeljito obnovil cerkvene in
druge prostore (v Sovodnjah, pri sv. Ivanu, v Pevmi, Števerjanu
itd.). Poleg dušnopastirskega dela opravlja še druge dejavnosti za
duhovni, kulturni, dobrodelni in športni razvoj skupnosti. Že v
študentskih letih se je izkazal s pisanjem in pesnikovanjem. So-
deloval je pri reviji Ognjišče, Katoliškem glasu in otroški reviji
Pastirček, kjer je že dolgo let urednik; pri Pastirčku je tudi uredil
razne publikacije. Ob obnovitvi cerkve v Sovodnjah je l. 1993
skupaj z Vereno Korsič Zorn pripravil knjižico o njej, v istem letu
tudi knjižico Pregara v slovenski Istri. Kjer je župnikoval, je izdajal
župnijsko glasilo. V Kopru je s skupino mladih prevedel iz itali-
janščine v slovenščino in sinhroniziral 18 filmov o zakramentih.
Od prihoda v Gorico je član Zadruge Goriške Mohorjeve, do leta
2013 je bil tudi član upravnega odbora. Svoje sposobnosti in
energije je posvetil tudi obnovi večnamenskih objektov v Gorici.
Največji podvig je gotovo temeljita obnova Katoliškega doma,
današnjega KC Lojze Bratuž; še vedno je član odbora tega po-
membnega centra. Leta 1992 je bil izvoljen v upravni odbor Ka-
toliškega tiskovnega društva. Aktivno je sodeloval tudi pri gradnji
telovadnice. Njegova je tudi zasluga, da je bila temeljito obno-
vljena stavba na Travniku, kjer delujejo Katoliška knjigarna, Za-
druga Goriška Mohorjeva in Društvo Ars. Kot predsednik Fun-
dacije Gorica je poskrbel za obnovitvena dela nekdanjega senika
ob koči sv. Jožefa v Žabnicah in pri delih tudi sodeloval.
G. Marijan Markežič
Niko Klanjšček se je rodil v Števerjanu
kot najstarejši od sedmih otrok. V 60. le-
tih prejšnjega stoletja se je družina nase-
lila v hiši, ki je pripadala Katoliškemu
domu. Star je bil 11 let, ko so leta 1962
slovesno blagoslovili Katoliški dom. Kul-
turni dogodki, ki so se začeli vrstiti, so
pritegnili radovednega in družabnega
fantiča. Že pri prvih predstavah je opa-
zoval, kako povezujejo žice za luči, mi-
krofone in zvočnike. To ga je prevzelo in
ta “bolezen” traja še danes. Znanje je do-
polnil na tehnični šoli za industrijske izvedence in se navdušil
za avdiovizualno tehniko, ki je prav takrat začela zmagovit pohod
v dvorane in naše domove. Napredek avdio in video naprav
spremlja do današnjih dni. S svojim znanjem je v Katoliškem do-
mu in nato v Kulturnem centru Lojze Bratuž vedno pomagal kot
tehnik. Pri tem delu je preživel dneve in noči in to vse do danes.
Ta pomoč je bila izredna in neprecenljiva. Niko ni bil le tehnik
in opazovalec, zanimalo ga je tudi sodelovanje pri kulturnih po-
budah. Pri 13 letih je bil s prvo skupino članov sprejet v slovensko
skavtsko organizacijo, ki so jo leta 1964 ustanovili na Goriškem.
Razvil je tudi naravni talent za glasbo, ne da bi obiskoval šole ali
tečaje. Pri skavtih je z bratoma Mirkom in Petrom Špacapanom
igral v skupini MiNiPe. S časom se je pridružilo še nekaj članov
in nastal je samostojen ansambel. Pozneje se je Niko pridružil
ansamblu Lojzeta Hledeta, ki je dosegel lepe uspehe. Niko je pihal
v tubo ali trombon oz. tudi igral na bas kitaro. Veselje za zborov-
sko petje ga je zvabilo najprej v moški zbor M. Filej in nato še v
mešani zbor Lojze Bratuž. S svojim basom je nekaj let služil obe-
ma zboroma, potem pa ostal pri zboru Bratuž, pri katerem še
vedno poje. Že celih 40 let sodeluje pri krajevni radijski postaji,
ki je leta 1977 nastala z imenom Radio popolare - Ljudski radio.
Niko je bil od vsega začetka tehnik, odgovoren za glasbo in vodja
priljubljenih oddaj. Pozneje je zadruga prepustila frekvence ško-
fiji in radio je nadaljeval delo kot Radio Voce - Radio glas. Končno
pa so frekvence prišle v last videmske postaje Radio Spazio, pri
kateri so še slovenske oddaje; Niko še vedno sodeluje. Delo, ki ga
Niko opravlja z veseljem in profesionalnostjo na raznih področjih
že več kot pol stoletja, je neprecenljivo. Ob vsem tem prihajata
do izraza tudi njegova igrivost in duhovitost.
Niko Klanjšček
  Podelitev 13. priznanja Kazimir Humar
V korist celotne skupnosti
KC LOJZE BRATUŽ 
  učen Mnogaja ljeta in
stoječa ovacija sta v
torek, 4. aprila, v ko-
morni dvorani Kulturnega
centra Lojze Bratuž v Gorici
sklenila slavnostno podeli-
tev 13. priznanja Kazimir
Humar. Gre za odličje, ki ga
podeljujejo Kulturni center,
Združenje cerkvenih pev-
skih zborov Gorica in Zveza
slovenske katoliške prosvete
posameznikom, društvom
ali organizacijam, ki na ra-
zličnih področjih v korist
celotne slovenske skupnosti
nadaljujejo delo in poslan-
stvo nepozabnega dr. msgr.
Humarja (1915-2001), dol-
goletne duše verskega,
vzgojnega in kulturnega de-
lovanja na Goriškem. Akademije
so se udeležili številni predstav-
niki javnih in kulturnih ustanov
iz Goriške in od drugod. Svojo
odsotnost sta pisno opravičila in
hkrati čestitala letošnjim odliko-
vancem minister za kulturo RS
Anton Peršak in goriška prefek-
tinja Isabella Alberti.
Po glasbenem uvodu, ki so ga
pod taktirko Davida Bandlja po-
klonili pevci Mešanega pevskega
zbora Lojze Bratuž, je Monica
Quaggiato, povezovalka priredit-
ve, svečano razglasila imena pre-
jemnikov trinajstega priznanja
Kazimir Humar: to so msgr.
Oskar Simčič, dekan Marijan
Markežič in Niko Klanjšček. Ta-
mara Kosič je prebrala tri ute-
meljitve (povzemamo jih tu spo-
daj), priznanja pa so izročile
Franka Žgavec (KC Bratuž), Fran-
ca Padovan (ZSKP) in Martina
Hlede (ZCPZ).
Msgr. Simčič se je po dolgem in
toplem aplavzu srčno zahvalil za
priznanje. “Naredil sem, kar sem
čutil, da je prav”, je dejal. “Moje
življenje je bilo precej pestro,
B
bolj kot sem si mislil”. V malo
semenišče je stopil ob začetku
druge svetovne vojne, ko so
vrstniki odhajali v gozd, “mnogi
so padli”... Tudi zato, da bi se od-
dolžil njim, ki so veliko pretrpeli,
je iz hvaležnosti izbral pot du-
hovništva. Na Števerjan, kjer je
začel svojo pastirsko službo, ima
lepe spomine. Nato so ga klicali
v Gorico, na šolo, pa na Tržaško
in Videmsko. Bil je tudi cerkveni
sodnik za zakonske pravde v Be-
netkah. Doživel je živahni čas va-
tikanskega koncila in preosnove
pastoral-
ne službe.
S sobrati
si je veliko
prizade-
val, da bi
v Gorici
imeli “slo-
vensko
župnijo in
še drugo”.
Postal je
tudi ško-
fov vikar
za Sloven-
ce. “Mnogo ljudi sem srečal in za
vsako srečanje sem hvaležen,
kajti vsako srečanje nekaj pusti”.
G. Markežič je po aplavzu, na-
menjenem njemu, dejal, da to
priznanje razume kot “priznanje
vsem sodelavcem, ne samo ime-
novanemu. In, hvala Bogu,
imam veliko sodelavcev”. Vsako
priznanje “bi moral prejeti tudi
tisti, ki je nekako prejemnik neke
dobrote nas vseh. Tisti je tudi
'dajatelj'. Jaz se imam za celo
življenje bolj prejemnika kot pa
tistega, ki daje”. Priznanje naj to-
rej bo priznanje “vsem nam in
tudi tistim, ki prihajajo sem, v
okolja, kjer se vsi trudimo po
svojih močeh”.
Niko Klanjšček je s svojim dobro-
hotnim in res prisrčnim nasto-
pom kmalu spravil občinstvo v
smeh. Dejal je namreč, da je sicer
vajen mikrofonov; ko pa govori
po radiu, ne vidi pred sabo pu-
blike. Tudi on se je zahvalil za
priznanje, pa tudi za potrpežlji-
vost, ki so jo mnogi sodelavci v
vseh teh letih imeli z njim. Ker
mu, kot je tudi sam povedal, še
najbolj tečejo šale in 'vi-
ci', so navzoči s plo-
skanjem 'izsilili' dovtip,
ki je večino prisotnih
spravil dobesedno v sol-
ze.
Tudi dr. Humar, ki se je
znal z ljudmi veseliti,
jih bodriti in v vsem do-
brem podpirati, bi goto-
vo bil vesel vzdušja, ki
se je še enkrat pričaralo
v Kulturnem centru, pa
čeprav v njegovem ime-
nu. / DD
Licejski pol / Reševanje na morju bližje
nam
Na slovenskem licejskem polu v Gorici so se v minulem tednu
soočili s pomembnostjo reševanja ljudi na morju.
V petek, 7. aprila 2017, sta se dijakom prvega bienija licejskega
pola predstavili Obalna straža in Luška kapitanerija. Predavanje je
potekalo v večnamenski sobi na zavodu Cankar. Vodil ga je
predstavnik tržaške luške kapitanerije Giulio Giro'. Poskrbel je, da
so se dijaki soočali s pozitivno, pa tudi z negativno platjo mornarice.
Prikazal je delo, ki ga opravljajo v majhni luki oziroma le preprosto
reševanje kake ladje, ki je ostala brez petroleja. Spregovoril pa je
tudi o velikih katastrofah, kot je bil potop ladje Titanic ali pa tragedija
ladje Costa Concordia. Veliko je govoril o naporih pri reševanju
pribežnikov. Vsem je razčistil dvom, zakaj jih rešuje Italija. Pravzaprav
je Sredozemsko morje razdeljeno med Malto, Libijo in Italijo. Prvi
dve državi nimata dovolj rešilnih ladij in zato kličeta Italijo na pomoč.
“To ni le moralna dolžnost, toda tudi pravna”, je sklenil g. Giro'.
Sprejeto znanje smo ob koncu nadgradili še z anketo, ki jo je
pripravila prof. Nadja Grusovin, ki je srečanje tudi pripravila. / Ema
Terpin
Križev pot na Sveto Goro
V soboto, 8. aprila, so
veroučne skupine iz
župnij Gorica, Pevma in
Števerjan skupno
poromale na Sveto
Goro. V spremstvu
župnika Marijana
Markežiča, katehistinj
in lepega števila
staršev so med hojo in
postanki križevega
pota razmišljali o
Jezusovem trpljenju,
darovanju in ljubezni. Ogledali so si tudi razstavo velikonočnih pirhov.
ZSKP / “Beseda izraz mikrofon 2017”
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice že drugič prireja tečaj
“Beseda izraz mikrofon”, ki je namenjem v prvi vrsti članom društev,
pa tudi drugim, ki bi želeli izkoristiti to dragoceno priložnost. Tečaj
napovedovanja (16 ur) bo 22. in 29. aprila ter 6. in 13. maja; na
njem bodo udeleženci obravnavali govor, javni nastop in oblačenje.
Tehnični tečaj (8 ur) bo 17. junija; temi tečaja sta: socialna omrežja
in wordpress. Tečaj vodenja skupin (12 ur) bo 20. in 27. maja ter
10. junija. Govor bo o vodenju skupine, vodenju sestankov in pripravi
javnih dogodkov.
Tečaj “Beseda izraz mikrofon” ima za cilj usposabljanje
napovedovalcev in oseb za pripravo javnih dogodkov, promocijo
društev prek socialnih omrežij, pripravo enostavnih spletnih strani,
pridobivanje kompetenc na področju vodenja skupin, sestankov,
društev. Tečaji so brezplačni. Rok prijave zapade 14. aprila.
Zainteresirani naj se javijo pri ZSKP (zskp_gorica@yahoo. it, tel.
0481 538128, Drevored 20. septembra 85 - Gorica)
Kratke
Trije nagrajenci (foto dpd)
MePZ Lojze Bratuž
Goriška 13. aprila 2017 7
Kandidat za goriškega župana Roberto Collini se je predstavil
“Za lepšo, boljšo, urejeno,
ljudem prijazno Gorico!”
  četrtek, 6. aprila, nas je
prišel v uredništvo obi-
skat kandidat leve sredi-
ne za goriškega župana Roberto
Colini v spremstvu pokrajinske-
ga predsednika stranke Sloven-
ska skupnost Julijana Čavdka in
člana pokrajinskega odbora SSk
Davida Grinovera. V krajšem
razgovoru v uredništvu nas je
kandidat za goriškega župana
Roberto Collini seznanil z glav-
V
Obvestila
Prosvetno društvo Vrh sv.
Mihaela prireja tradicionalno
BARVANJE PIRHOV za otroke
stare od 3. do 10. leta, ki bo v
petek 14. aprila 2017 od 16.00
do 18.30 v Hiši okusov kmetije
Sare Devetak na Vrhu sv.
Mihaela. S seboj naj prinesejo tri
jajca. Ostalo je poskrbljeno.
Vabljeni tudi na otroški križev pot,
ki bo ob 15. uri v cerkvi na Vrhu
sv. Mihaela.
Narodna in študijska knjižnica
razpisuje ob svoji 70-letnici
likovni, fotografski, video in
literarni natečaj, namenjen
mladim od 14. do 30. leta
starosti. Tema natečaja je
BRANJE - kako čutiš, vidiš, tipaš
in si predstavljaš branje. Razpisi
so objavljeni na spletni strani
www. knjiznica. it.
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško vabi na
14. redni, triletni občni zbor, ki bo
v Mali dvorani Kulturnega doma
v Gorici, v ul. I. Brass 20, v
četrtek, 27. aprila 2017, v prvem
sklicu ob 12. uri; v drugem sklicu
pa bo istega dne ob 17. uri z
naslednjim dnevnim redom: 1.
Kratka proslavitev 35-letnice
društva; 2. Izvolitev delovnega
predsedstva; 3. Poročilo
predsednika, tajnika, blagajnika
in nadzornika; 4. Razprava o
poročilih; 5. Pozdrav gostov; 6.
Razrešnica odboru; 7. Volitve; 8.
Razno. Ob priložnosti bo nastopil
društveni ŽePZ
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško prireja
enodnevni izlet z avtobusom na
Krk-Rab-Pag v soboto, 3. junija.
Udeleženci potujejo z
dokumentom, veljavnim za tujino.
Vpisujejo po tel.: 0481 884156
(Andrej F.), 0481 20801 (Sonja
K.), 0481 882183 (Dragica V.),
0481 78138 (Sonja Š.).
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško vabi
članice in prijateljice, da se
pridružijo kot pevke društvenemu
Ženskemu pevskemu zboru.
Prijavijo naj se po tel.: 0481
531093 (Majda M.) ali 0481
532092 (Emil D.). Prav tako so
članice in prijateljice vabljene, da
se vključijo v ekipo balinark in se
prijavijo na tel. št.: 0481 882213
(Ana T.).
V ulici San Giovanni 9 v drugem
nadstropju, zraven cerkve sv.
Ivana, dajemo v najem trisobno
stanovanje. Za informacije tel.
0039 347 6921591.
Zgodovinska stavba na Placuti
(št. 18) je že štirinajst let prazna
in zapuščena. Razpada in
ustvarja samo stroške za
najnujnejša dela za vzdrževanje
in bremeni lastnika z raznimi
davki in zavarovanjem. Ker do
danes nobena slovenska
organizacija ali posamezniki niso
pokazali zanimanja za uporabo,
je odbor Katoliškega tiskovnega
društva sklenil, da objavi poziv za
nakup morebitnim interesentom,
tako ustanovam kot
posameznikom. Za pojasnila: tel.
0039 0481 531445 ali e-mail
societatipografica@legalmail. it.
Romanje v Medžugorje od 5. do
vključno 8. maja letos. Odhod iz
Nove Gorice (oz. Rožne Doline) v
petek, 5. maja, ob 4.45; tržaški
romarji vstopijo na Kozini (okrog
6. ure). V popoldanskih urah
dospemo v Medžugorje. Udeležili
se bomo svetih maš, češčenja sv.
križa in Najsvetejšega. Povzpeli
se bomo na Križevac, obiskali kraj
Marijinih prikazovanj na Podbrdu
in druge ustanove. Vrnili se bomo
v ponedeljek, 8. maja, v večernih
urah. Vpišite se čim prej! Naslovi:
g. Darko (0039) 370 3201305;
ga. Ana (00386) 05 3022503; g.
J. Markuža, župnik (0039) 040
229166.
Kulturni center Lojze Bratuž v
okviru Festivala Kogojevi dnevi in
v sodelovanju z Galerijo Rika
Debenjaka iz Kanala ob Soči
pripravlja za jesen 2017
spominsko razstavo o slikarju
Albertu Sirku ob njegovi 130-
letnici rojstva in 70-letnici smrti.
Zato se obrača na zasebnike, ki
imajo v lasti dela Alberta Sirka, s
prošnjo, da bi jih dali na razpolago
za obdobje razstave. Informacije
na tel.  (+39) 0481 531445, pon.
- pet. od 8.30 do 12.30 ali po e-
pošti info@centerbratuz. org.
Pri Združenju cerkvenih pevskih
zborov - Gorica pripravljamo
projekt Opera omnia Mirka Fileja.
Vse, ki ste ga poznali, sodelovali
z njim pri katerem projektu ali
zboru, naprošamo, ali bi nam
posredovali fotografije ali
partiture in tako pripomogli k
boljši uresničitvi projekta. Za
dodatne infomacije: 0481 31817,
zcpz. go@gmail. com.
Darovi
Za Novi glas daruje Lučo Mozetič
25 evrov.
Za Novi glas darujejo otroci pok.
Majde Bajt Komjanc 100 evrov.
Voščila
Blagoslovljene velikonočne praznike
vsem rojakom doma, v zamejstvu in
Kanadi želi Lučo Mozetič iz Mirna.
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško vošči
članom, prijateljem in bralcem NG
veselo Veliko noč!
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 14. 4. 2017 do 20. 4. 2017)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan razen ob sobotah od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 14. aprila (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Nedelja, 16. aprila, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 17. aprila (v studiu
Sanja Vogrič): Večer s knjigo.
Torek, 18. aprila (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 19. aprila (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Kraljiček, najmanjši kralj - Izbor
melodij.
Četrtek, 20. aprila (v studiu Andrej
Baucon): Četrtkov večer z glasbo
- Zanimivosti, obvestila in humor.
Blagoslovljene 
velikonočne 
praznike
KULTURNI 
CENTER 
LOJZE BRATUŽ
ZVEZA SLOVENSKE
KATOLIŠKE PROSVETE
želi včlanjenim 
društvom, 
pevskim 
zborom in 
organizacijam 
kakor tudi 
vsem, 
ki njeno delo 
podpirajo 
in spremljajo, 
vesele 
velikonočne 
praznike.
ZDRUŽENJE 
CERKVENIH 
PEVSKIH 
ZBOROV
vošči 
vesele velikonočne
praznike cerkvenim
pevcem, pevovodjem,
organistom in 
vsem ljubiteljem 
zborovskega petja
KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi na kavo s knjigo
PAVLE BORŠTNIK
MOJ ČAS
O spominih 91-letnega časnikarja in
javnega delavca iz Clevelanda se bosta
pogovarjala urednik knjige Ivo Jevnikar in
zgodovinar dr. Renato Podbersič
v četrtek, 20. aprila 2017, ob 10. uri
v prostorih knjigarne na Travniku 25 
Pod 
pokroviteljstvom
Kavo bo 
ponudilo podjetje
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA
vabi na 
69. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v torek, 18. aprila 2017, ob 15. uri v prvem
in v sredo, 19. aprila 2017, ob 20.30 v drugem skli-
canju v prostorih Kulturnega doma Gorica, ul. Brass 20 -
34170 Gorica.
PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. Izvolitev
organov občnega zbora; 3. Poročilo predsednika; 4. Poročila o dejav-
nosti odsekov; 5. Poročilo blagajnika; 6. Poročilo nadzornega odbora;
7. Razprava o poročilih; 8. Odobritev finančnega obračuna 2016 in pro-
računa 2017; 9. Pozdravi gostov; 10. Razno
ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA
vabi na 
REDNI OBČNI ZBOR
v četrtek, 20. aprila 2017, ob 21.uri v prvem sklicu
in v petek, 21. aprila 2017, ob 16. uri 
v drugem sklicu
Občni zbor volilnega značaja bo na sedežu Zadruge,
Travnik 25 v Gorici.
nimi poudarki programa liste, ki
skuša v Gorici strniti vrste vseh,
ki želijo in že delajo v prid Gori-
ci. Roberto Collini je povedal,
da mu je tuja vsa demagogija, da
noče nikogar izključevati, a je
istočasno povedal, da je Gorica
danes v klavrnem stanju, vsi bi
se morali skupaj zavzemati za
ponoven razcvet goriške občine,
predvsem pa za zadružno delo
v prid obsoškega mesta.
V soboto, 8. aprila, so v nekdan-
jih prostorih Zadružne banke
Doberdob in Sovodnje na Ver-
dijevem korzu odprli volilni se-
dež županskega kandidata Ro-
berta Collinija. Številnim prisot-
nim, med katerimi sta bila tudi
senatorja Laura Fasiolo in Ales-
sandro Maran, je Collini ra-
zložil, zakaj so izbrali slogan
“Dober dan, Gorica”: “Goričani
se morajo zavedati, da gre mesto
v zaton. Morajo se zbuditi in
stvari spremeniti”. Sedež bo
odprt vsak dan in ob torkih bo-
do javna srečanja na različne te-
matike, začenši s torkom, 11.
aprila, ko bo govor o gradu,
Travniku in galeriji Bombi.
Kandidata podpirajo liste Per-
corsi Goriziani, Demokratska
stranka, Gorizia e' tua in Gorica
100 sanj, s katero nastopa tudi
Slovenska skupnost. Goriški taj-
nik SSk Julijan Čavdek je pou-
daril, da je županski kandidat
Roberto Collini zagotovilo za
spoštovanje kulturnih in jezi-
kovnih bogastev, ki jih ima Go-
rica. Ta bogastva je potrebno
ovrednotiti v duhu odprtosti in
enakopravnega dostojanstva.
Nosilka liste 100 sanj Mara Čer-
nic pa je podčrtala pomem-
bnost neposrednega stika z
občani, ki lahko prispevajo z
raznolikostjo v enotnem nasto-
pu. Mara Černic je tudi sprego-
vorila na predstavitvi liste Do-
ber dan, Gorica, ki se je je ude-
ležilo zares veliko število vseh ti-
stih, ki se zavedajo, da bi se mo-
rala občinska oblast v Gorici
spremeniti in se bolj zavzemati
za skupno dobro, za medseboj-
ne poglobljenje odnose z
bližnjima slovenskima občin-
skima upravama, predvsem pa
bi se moral novi župan s sode-
lavci temeljiteje lotiti prenove
Gorice na vseh ravneh.
MČ
Kultura13. aprila 20178
Za vedno se je poslovil režiser in pedagog Emil Aberšek
Izgorel je v razdajanju gledališkega 
znanja mladim
  edeli smo, da se režiser,
pedagog in mentor Emil
Aberšek, ves zagnano pre-
dan delu z mladino, že dolgo let
bori proti zahrbtni bolezni po-
gumno, brez kakršnegakoli samo-
pomilovanja ali tožbe, ob vznese-
nem ustvarjalnem delu in med
zmeraj novimi zamislimi, kaj bi
pristnega in izvirnega ponudil
svojim mladim gledališkim nav-
dušencem. Že velikokrat je bil tu-
di v hudih trenutkih kos bolezen-
skim klicam, ki so mu stregle po
življenju. Vsi, ki smo ga in ga bo-
mo vedno imeli radi in zelo ceni-
mo njegovo prizadevanje za šir-
jenje gledališke umetnosti predv-
sem v ljubiteljskih krogih, smo
trdno upali, da bosta njegova
vztrajna, trdna volja in velika želja
po življenju in umetniškem
ustvarjanju tudi tokrat prevladali.
A žal, ni bilo tako. Njegovo utru-
jeno srce ni zmoglo nadaljnjega
boja. Skromno in tiho, kot je de-
loval, je v zvezdnati noči med 27.
in 28. marcem 2017, v samem
razcvetu pomladi, zapustil ta svet
in svoje od bolezni izmučeno te-
lo, da bi duša poletela v nepozna-
no onstranstvo, kot se lahkokrili
metulj izvije iz svoje bube, da bi
se svobodno dvignil v širne
višave.
Za seboj je Emil Aberšek zapu-
stil veliko praznino, ki jo bo
težko zapolniti. On je bil
namreč poseben, edinstven,
karizmatičen. Z vsemi prija-
zen, prijateljski, kritičen do
marsičesa, a nikoli z razdiral-
no mislijo, ampak s hudo-
mušnim nasmehom. Mla-
dim, ki so zvedavo vstopali v
gledališki svet, ni bil le iz-
vrsten mentor, pedagog in
režiser predstav, v katerih so
nastopali. Bil je Človek z veli-
ko začetnico, razumevajoč kot
skrben oče, iskren prijatelj, dober
svetovalec in njihov zanesljivi
spremljevalec v naporni in težav-
ni dobi odraščanja. Razumel jih
je. Njihova hrepenenja, želje po
boljšem svetu, kritične poglede na
družbo, ki ni taka, kot so sami
pričakovali, da bi bila, je znal pre-
liti v gledališke uprizoritve. Tako
so mladi na odru lahko izpovedali
vse, kar jim je oteževalo srca in
misli. Koliko takih predstav smo
si lahko ogledali na odru Sloven-
skega narodnega gledališča, ko so
na njem smelo in vselej zelo pri-
pravljeni nastopali mladi člani
Amaterskega mladinskega odra
(AMO), ki je bil ustanovljen pred
natanko štiridesetimi leti pod
okriljem Primorskega dramskega
gledališča Nova Gorica, zdajšnje-
ga Slovenskega narodnega gleda-
lišča Nova Gorica! Od vsega začet-
ka, od leta 1977, je Emil Aberšek
V prevzel vodstvo AMO in v sede-mintridesetih letih delovanja ssrednješolci vsako sezono pripra-
vil vsaj eno premierno uprizori-
tev. Zanje je prirejal znana dram-
ska dela različnih avtorjev, predv-
sem slovenskih (Vid Pečjak, Fran
Milčinski, Svetlana Makarovič) ali
pa sam napisal besedila, da bi v
njih mladi izpovedali, kar jih žuli.
Prva je bila tako na vrsti pravljična
predstava Razbojniki iz Karde-
momme, leta 1977. Kot ta so tudi
vse ostale naletele na navdušen
odziv publike, med katero je bila
vselej velika večina mladih gledal-
cev. Od tedaj do današnjih dni je
AMO z mladinskimi in otroškimi
uprizoritvami dragoceno dopol-
njeval program novogoriškega
gledališča, predvsem pa nudil pri-
ložnost številnim mladostnikom,
da so sploh odkrili in razvili svoje
umetniške talente. V vseh teh le-
tih je kakih petsto mladih izobli-
kovalo predstave v AMO. Marsi-
kateri izmed teh se je odločil za
študij na ljubljanski AGRFT in se
danes poklicno ukvarja v gleda-
lišču kot igralec ali režiser. Med
njimi naj omenimo vsaj tiste, ki
so zdaj člani SNG Nova Gorica: ti
so Iztok Mlakar, Radoš Bolčina,
Ana Facchini in Medea Novak. Po-
leg teh je še vrsta drugih, kot npr.
igralca Damjana Černe in Nejc Ci-
jan Garlatti, režiserja Tomi Janežič
in Nika Melink, ki so svoje prve
odrske stopinjice ubirali prav pod
Aberškovim zanesljivim, pozor-
nim vodstvom. Marsikoga od čla-
nov AMO je zamikalo tudi zao-
drje, da se je usmeril v ustrezen
poklic.
Pomemben okrogli jubilej, 40-let-
nico AMO, so mladi obeležili 19.
januarja 2017 v mali dvorani SNG
Nova Gorica s predstavo Bogovi,
dajte, da bom tak..., ki so jo na
oder postavile članice Gledališča
na vrvici in AMO v kot zmeraj do-
miselni, solidni režiji Emila
Aberška, ki je predstavo stkal iz
Shakespearovih verzov in stihov
Miroslavke Galić in jo v svojem
slogu z dolgoletnimi sodelavkami
in sodelavci opremil s prikupnimi
songi, glasbo in koreografskimi
koraki ter poskrbel za funkcional-
no scensko podobo in si zamislil
primerne kostume.
Ker je pač tako naneslo, se je v no-
vogoriškem gledališču, kjer se je
zaposlil daljnega l. 1973 in mu
ostal zvest do upokojitve pred tre-
mi leti, z vsem srcem in vso dušo
posvetil mladim in poleg njih še
ljubiteljskim igralcem. Že takoj po
prihodu v PDG je v sezoni
1973/74 ustregel željam študen-
tov, ki so se zbirali v Gorici v Slo-
venskem katoliškem akadem-
skem društvu (SKAD). Med svoja
raznolika zanimanja so le-ti
uvrstili namreč tudi gledališko de-
javnost. S “skadovci” je na oder
postavil komedijo Ples tatov, ki je
doživela uspeh na domačem odru
Katoliškega doma v Gorici (zdaj
KCLB) in na gostovanjih. V sezoni
1978 /1979 se je s predstavo Cvetje
hvaležno odklanjamo začelo
plodno Aberškovo sodelovanje z
dramskim odsekom Prosvetnega
društva Štandrež, ki je trajalo do
sezone 2003/ 2004. Pod njegovim
umetniškim in režijskim vod-
stvom so štandreški igralci odigra-
li trideset premiernih uprizoritev
in z njimi vselej zelo uspešno go-
stovali tudi na bližnjih in bolj od-
daljenih manjših in večjih odrih
po Sloveniji. V glavnem so upri-
zarjali znana komedijska dela
iz domače in svetovne zaklad-
nice. Zelo odmevna je bila tudi
odrska postavitev dramatizira-
nega romana Franceta Bevka
Kaplan Martin Čedermac, ka-
terega vsebina je pri nas v za-
mejstvu še vedno zelo aktual-
na. S to predstavo, ki je bila pre-
mierno uprizorjena 12. januar-
ja 2002 v župnijski dvorani An-
ton Gregorčič v Štandrežu, in z
marsikatero drugo v Aberškovi
režiji so se štandreški igralci več
let zapovrstjo uvrščali med
zmagovalce na Festivalu zamej-
skih amaterskih skupin v Mavhin-
jah, pa tudi na drugih takih tek-
movalnih srečanjih po Sloveniji.
Štandreški dramski odsek je prav
po Aberškovi zaslugi začel svojo
kakovostno rast in dosegel zavi-
dljiv umetniški nivo, tako da sta
njegova člana, Majda Zavadlav in
Božidar Tabaj l. 1999 prejela na-
grado iz Sklada Staneta Severja za
izjemne dosežke na ljubiteljskem
dramskem področju.
Aberškovega gledališkega znanja
so bile deležne tudi druge ljubi-
teljske skupine pri nas, npr. v So-
vodnjah in Števerjanu.
Prav v letošnjem letu, januarja
2017, je Emil Aberšek prejel sre-
brno plaketo za življenjsko delo
na področju gledališke ustvarjal-
nosti, vzgoje in izobraževanja
mladih ter kulturnega sodelovan-
ja s Slovenci v zamejstvu. Podelil
mu jo je Javni sklad RS za kultur-
ne dejavnosti.
Emil Aberšek, rojen v Mislinjski
Dobravi pri Slovenj Gradcu 27. 9.
1950 – letos bi dopolnil 67 let – je
vzljubil gledališče že v gimnazij-
skih letih, ko je v Velenju pripra-
vljal predstave in v njih tudi igral.
Po maturi je na Akademiji za gle-
dališče, radio, film in televizijo v
Ljubljani študiral gledališko režijo.
Za diplomsko predstavo je pripra-
vil Podstrešje Janeza Žmavca in
zanjo leta 1973 prejel študentsko
Prešernovo nagrado in skupinsko
Borštnikovo priznanje. Tisto leto
je prišel v Primorsko dramsko gle-
dališče Nova Gorica in tu službo-
val do upokojitve. Najprej je bil
zaposlen kot režiser – dramaturg.
Med uprizoritvami, ki jih je režiral
v PDG, so bile tudi slovenska
krstna postavitev Bevkove ekspre-
sionistične enodejanke V Kaverni
in več izjemno odmevnih posta-
vitev otroških iger, kot npr. Rdeča
kapica, Sapramiška, Avtomotom-
ravlje; od tistih v drugih gleda-
liščih naj omenimo uprizoritev
Cankarjevih Hlapcev v Tuzli.
Med leti 1980 in 1991 je sodeloval
pri vodenju in organizaciji zelo za-
nimivega in uspešnega festivala
Goriško srečanje malih in ekspe-
rimentalnih odrov, kasneje
Srečanja gledališč Alpe Jadran.
Ker mu je bila zelo pri srcu otroška
publika in je zanjo zrežiral, kot
rečeno, nekaj čudovitih pra-
vljičnih predstav, si je zamislil
abonma za otroke. Tako je v 80.
letih prejšnjega stoletja nastal Go-
riški vrtiljak (najprej v Novi Gori-
ci, nato še v okoliških krajih), ki
se je konec devetdesetih let prav
po Aberškovi zaslugi “preselil” tu-
di k nam v zamejstvo, v Gorico v
sodelovanju s Kulturnim centrom
Lojze Bratuž, nato še v Trst, kjer se
je v soorganizaciji s Slovensko
prosveto preimenoval v Gledališki
vrtiljak. Sploh je kot programski
vodja in organizator abonmajev
za otroke v SNG Nova Gorica vsa
ta dolga desetletja vestno skrbel za
organizacijo otroških in mladin-
skih abonmajev.
Na prelomu tisočletja je ustanovil
Gledališče na vrvici, ki združuje
za igro nadarjene osnovnošolce in
večino programa namenja
otroškim predstavam. Tudi s člani
Gledališča na vrvici je na oder po-
stavil nekaj očarljivih predstav, ta-
kih, ki so jih odlični mladi igralci
lahko odigrali tudi na manjših
odrih in z njimi razveselili rosno
publiko tudi pri nas v zamejstvu.
V več kot petnajstih letih rednega
dela so uprizorili kakih 25 pred-
stav; največ za otroke, nekaj pa tu-
di za odraščajočo mladino in
odrasle.
Predstavo Volk in kozlički so odi-
grali kar 81-krat. Zlato plaketo
JSKD so prejeli za uprizoritev
Ostržka. Ob praznovanju 15-let-
nice so pripravili satirično kome-
dijo Dotikanja. S svojimi igrami, s
katerimi je gostovalo tudi po Slo-
veniji, je Gledališče na vrvici bo-
gatilo gledališko ponudbo za otro-
ke v širši Goriški.
Kako zelo je Emila Aberška cenilo
več generacij mladih in kakšen
globok pečat je pustilo njegovo
ustvarjalno delo med njimi, je raz-
brati iz umetniško-dokumentar-
nega filma Sodba kulturi, ki so ga
posneli nekdanji in sedanji člani
AMO pred tremi leti, ob 40. oblet-
nici Aberškovega delovanja v SNG
Nova Gorica.
Kot so napisali v novogoriškem
gledališču, je Emil Aberšek s štiri-
desetletnim delovanjem pripo-
mogel k umetniški rasti novogo-
riškega gledališča in ljubiteljske
gledališke kulture na Goriškem,
predvsem pa je z organizacijo
predstav za otroke in mladino ter
s svojim režijskim delom in vod-
stvom Amaterskega mladinskega
odra veliko prispeval k pridobi-
vanju in vzgoji gledališke publike
na Primorskem.
S predstavami ljubiteljskih sku-
pin, ki jih je vodil, se je Emil
Aberšek večkrat uvrstil na državna
srečanja gledaliških skupin – Lin-
hartova srečanja, Srečanja
otroških gledaliških skupin in fe-
stivala Vizije.
Da je bil nadvsem priljubljen, je
pričala prepolna mala dvorana
SNG Nova Gorica, v kateri je bila
v dopoldanskih urah v petek, 31.
marca 2017, žalna seja ob njego-
vem slovesu. Kako zelo radi so ga
imeli mladi, je bilo ganljivo
občutiti iz dragocenih utrinkov
skupaj preživetih neizbrisnih dni,
ki so jih iz spominov izrisale tri
članice AMO in Gledališča na
vrvici, Maja Petrović, Anuša Ko-
delja in Vanesa Benak Cvijanovič.
Vse tri so poudarile, kako je
Aberšek verjel vanje in v mnoge
druge gledališčnike, mlade in
otroke. Spodbujal jih je in bodril
z iskrivostjo in delavnostjo, saj jih
je na vajah največkrat priganjal z
besedami: “Tekst, tekst, akcija, ak-
cija”! Zmeraj je z njimi dosegel,
da so pripravili tako uprizoritev,
kakršno si je zamislil. Maja Petro-
vić se je od njega poslovila v ver-
zih, kot je to bila navada pri
Aberškovih avdicijah, in ob koncu
dejala: “Dragi Emil, spomni se,
del tebe v nas živi”. Anuša Kodel-
ja, ki ni mogla zadržati solz, je v
spominu preletela desetletno pot
v Aberškovi družbi. On jo je videl
rasti, jo spodbujal, bodril, opo-
gumljal. Postavljal jo je pred preiz-
kušnje, da bi ji dokazoval, da zmo-
re. Verjel je vanjo, jo kdaj pa kdaj
tudi okregal, ko jo je učil ne samo
gledališča, ampak tudi življenja.
Poslušal jo je in cenil njeno
mnenje, jo svaril in privzgajal kri-
tičnost in z njo delil veselje. “Iz
devetletne punčke sem počasi ra-
sla, ti pa si bil vedno isti, moj, naš
neponovljivi Emil. Iz gledališča si
mi ustvaril drugi dom, iz hobija
način življenja in iz režiserja gle-
dališkega tatkota”, je čustveno iz-
povedala. “Privilegij je bilo te ime-
ti ob sebi. Svetu si podaril mnogo
mladih, ki verjamejo in sanjajo”.
Vanesa Benak Cvijanovič pa je
med drugim odločno zatrdila, da
jih Aberšek ni nikdar pustil na ce-
dilu! Dal jim je ogromno in od
njega so se zares veliko naučili. V
sebi je imel veliko energije. V
začetku vsake sezone je prišel na
prvi sestanek z novimi zamislimi,
idejami in motivacijami. “Njego-
vo srce, ustvarjalnost, vztrajnost
in ljubezen do gledališča so neo-
majni”. Bil je človek in režiser z
iskrenim nasmehom in nepre-
cenljivim ustvarjalnim darom ter
prepričljivim in mogočnim gla-
som. Večni borec, je še pristavila
in se mu zahvalila za vse misli,
ideje, priložnosti dela in predsta-
ve.
/ str. 19
NG
“Za seboj je Emil
Aberšek zapustil veliko
praznino, ki jo bo težko
zapolniti. On je bil 
namreč poseben, 
edinstven, 
karizmatičen.”
BODI ČLOVEK!, LETNIK 7, ŠT. 1
PRILOGA TEDNIKA NOVI GLAS
LETNIK XXII., ŠT. 14 (1028) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 13. APRILA 2017
Stražar pravi: “Prišlo bo jutro, četudi je noč!” (Iz 21,12)
BODI
ČLOVEK!
  ismo Filipljanom je apostol Pavel pisal iz
ječe v Efezu. Pravzaprav ni šlo samo za
pripor, to ni bila samo majhna kazen, ki bi
jo moral apostol zgolj prestati in potem v miru
delati naprej, kakor da se nič ni zgodilo. Njegova
situacija je bila zelo negotova, pravzaprav je iz
dneva v dan živel v napetosti in pod pritiskom.
Šlo je za življenje in smrt in ni bilo prav gotovo,
kako se bo vse skupaj končalo. Brezupne
razmere, torej. Pa vendar pismo Filipljanom ni
pismo žalosti in stiske, temveč pismo veselja.
Pismo globokega miru, ki izvira iz zaupanja, da
bo vse tako, kot mora biti. Čeprav bi prav zato
lahko rekli, da ga je napisal kdo drug in se samo
podpisal s Pavlovo roko, ali da ga je Pavel napisal
ob kaki drugi priložnosti in ga potem samo
povlekel iz predala, so si vsi razlagalci enotni, da
je pismo pristno.
Na prvi pogled ni jasno, zakaj. Če pa ga beremo
malce podrobneje, je kmalu precej jasno, da
Pavlovo veselje ne izvira iz nobene zunanje stvari
– kar je povsem normalno, saj bi ga drugače
imeli za norca – marveč iz tega, kar se dogaja
znotraj njega. In znotraj Pavla, v njegovem srcu,
je prepričanost o tem, da ga ima Bog rad,
neskončno rad. Tako zelo, da lahko zapiše: “Za
izgubo imam vse zaradi vzvišenosti spoznanja
Kristusa Jezusa, mojega Gospoda. Zaradi njega
sem zavrgel vse in imam vse za smeti, da bi bil
Kristus moj dobiček”.  (Flp 3,8) In spoznanje (gr.
gnosis) v tem primeru ni stvar razuma, marveč
predstavlja osebni odnos med Pavlom in
Jezusom, tako globok kakor tisti med Očetom in
Sinom v evangeliju (Jn 10,15; Mt 11,27). Ta
odnos mu pomeni več kot vse ostalo, toliko več,
da ima vse ostalo za nič, za smeti, za nekaj
povsem nepomembnega. Tudi svoje ujetništvo
in trpljenje, tudi svoje staro življenje preganjalca
in sovražnika. Ne živi s krivdo preteklosti, ne živi
iz strahu pred prihodnostjo. Jezus je v njegovem
življenju pač nekdo, ki je
Križani in Vstali. Ne samo
Križani in ne samo Vstali,
temveč Križani in Vstali.
Vera v Jezusa, Križanega in
Vstalega, je namreč vera v
Jezusa, ki živi znotraj vsake človekove smrti in
znotraj vsake človekove smrti tudi vstaja. Znotraj
vsake žalosti in preizkušnje, znotraj vsake krive
poti, znotraj vsakega sovraštva, znotraj vsega, kar
je človekov greh, torej znotraj vsega, kar bi lahko
imenovali “grob” ali “ječa”, kraj
smrti in trpljenja in suženjstva,
znotraj vsega tega je že posejano
seme, ki umira, Križani Gospod,
ki je isto seme, iz katerega se bo
dvignilo novo življenje. Znotraj
vsake, ampak res vsake naše
črnine in svinjarije je Vstali
Gospod. On nas ljubi, ko
zaslužimo kazen, čaka, ko ga
zavračamo, odpušča, kadar si
odpuščanja ne zaslužimo.
Sedemdesetkrat sedemkrat na
dan.
Tako ni nič več, kot je bilo.
Nikdar več. Vse je drugače. Vse je
nelogično. Ker je Bog tam, kjer
smo mislili, da ga ni. V smrti,
namreč. In v grehu. V mojem
grehu in v moji smrti. Vedno kot
Križani in vedno kot Vstali. Zato
biti kristjan pomeni razmišljati
logično in ugotoviti, da si se
zmotil. In biti vesel te svoje
napake, ko ugotoviš, da “grob” ni
prostor smrti, ampak življenja. To je vesela
novica Velike noči: “Glejte, jaz odprem vaše
grobove, vzdignem vas iz vaših grobov, o moje
ljudstvo, in vas pripeljem v Izraelovo deželo”.
(Ezk 37,12) To je Božji načrt.
Čeprav pišem o tem, mu težko verjamem. Vsake
toliko se v moje misli, posebno zvečer, prikrade
kateri od mojih velikih grehov in me muči, lega
mi na dušo in me duši. Čeprav se prepričujem,
da je Bog večji od mojega greha, da me je prišel
rešit in ne obsodit, nekako ne morem, da ne bi
podvomil. Pač ni logično! Grehu sledi krivda in
krivdi sledi kazen. Tako pač je. Boga v tej moji
temi ni! In verjamem, da sploh nisem edini, ki
misli tako. Zdolgočasenih in žalostnih obrazov
današnjih kristjanov v cerkvah in zunaj njih ne
manjka. Brez veselja in brez upanja smo, kar je
logična posledica tega, da verjamemo v to, kar
nam kot Damoklejev meč visi nad glavo, in ne v
to, da ga ni več. Ker je to logično.
To je naša tragika. Da bolj verjamemo v svoj
greh, kot v Božje odpuščanje, bolj v smrt kot v
ljubezen. Bolj v logičnost, kot v nelogičnost.
Krščanstvo namreč ni logično. To je njegova
temeljna značilnost. Ker je v samem središču
krščanstva nelogična stvar. Vstajenje ni logično.
Kakor ni logično upanje, kakor ni logična
ljubezen. Pa je resnična. Nekdo me lahko ima
rad, četudi si tega ne zaslužim in tega mu ne
morem preprečiti. Zato je nelogičnost ne samo
mogoča, ampak resnična. In na tej nelogičnosti,
ki je velikonočna nelogičnost, Pavel zida svoje
veselje. Ni logično, da je Štefan odpustil tistemu,
ki ga je dal ubiti. Ni logično, da je preganjalec
postal oznanjevalec. Ni logično, da je njegov
greh izginil, kot da ga nikdar ni bilo. Pa je to
resnično, kakor je resnično telo Križanega
izginilo iz groba in ječe in postalo telo Vstalega.
To je tudi naša resničnost, in sicer resničnost
sedanjosti. Ne, to se ne bo zgodilo šele nekoč. To
je stvar današnjega dne. Vstajenje je moja
resničnost, resničnost vsakega mojega groba in
vsake moje smrti. To je
edina stvar, ki jo moram
verjeti, ker je to edina stvar,
ki mi daje življenje. Prazen
grob. Ta moj konkretni
grob, moj greh, je prazen.
In posledica te vere je
veselje.
Iz vseh velikonočnih
pripovedi je mogoče
povzeti dvoje: da nas nevera
dela žalostne in da nas vera
dela vesele. Če smo torej
žalostni in zaskrbljeni ter
obteženi s svojimi
krivdami, ki jim nočemo
uiti, potem ne verujemo v
Boga. Ali pa verujemo v
napačnega, nekega drugega
boga, verujemo v greh in
smrt, ne pa v od smrti
Vstalega Boga. Če povem z
Apostolom: če ni veselja,
potem Kristus ni vstal. Če
pa Kristus ni vstal, potem je
prazna naša vera. Če samo zaradi tega življenja
zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj
pomilovanja vredni. Toda Kristus je vstal od
mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali (1 Kor 15,12-
20). Prvi od tistih, ki imamo še vstati iz svojih
grehov in iz svoje žalosti. Iz svoje nevere v mir,
odpuščanje, dobroto, radodarnost, hvaležnost,
občudovanje in še v vse, kar pomeni veselje. V
svojo pomlad.
Marko Rijavec
P
Je krščanstvo brez veselja ena od oblik ateizma?
Živeti nelogično
  ovej nam, Marija,
kaj si videla na poti!
Grob Kristusa živega
in slavo sem videla vstalega,
angelske priče, prtič in povôje.
(pesem slednica pri dnevni maši na Veliko noč
Gospodovega vstajenja)
Odlomek iz čudovite pesmi, ki se bere po dru-
gem berilu na velikonočno nedeljo, prikaže dia-
log med Cerkvijo, torej nami kot zbranim ljud-
stvom in Marijo Magdaleno. Njo, ki je bila prva
priča vstajenja, sprašujemo, pravzaprav rotimo,
naj nam pove, še enkrat več oz. vsakič znova,
kaj je videla na poti. Tako odrešilen odgovor, ki
je nabit z veseljem, v katerem nam Marija spre-
govori kot zares živa priča: “Grob Kristusa živega
in slavo sem
videla vstalega
…” “Refren”, v
katerega bi se
lahko pogla-
bljali znova in
znova. V pa-
storalnem letu
Radosti ljubez-
ni, kot ga je
Cerkev na Slo-
venskem v letošnjem letu poimenovala v želji,
da bi premišljevali, poglabljali in živeli istoimen-
sko papeževo posinodalno spodbudo, pa ima ta
refren poseben ton. Zdi se, da je papež svojo
spodbudo uglaševal ravno nanj.
“Zato bi rad videl živega Kristusa, navzočega v
mnogih zgodbah ljubezni”.  (AL 59) Povej nam,
Marija, kaj si videla na poti, torej Cerkev sprašuje
Marijo in če bi njen odgovor sintetizirali s pa-
peževim, bi se glasil, da ga je videla v mnogih
zgodbah ljubezni. Še več: “Gospodova nav-
zočnost prebiva v resnični, konkretni družini, z
vsem njenim trpljenjem, boji, radostmi in nje-
nimi vsakdanjimi zadevami”.  (AL 315) Veliko-
nočno oznanilo, ki ga Marija pove učencem, to-
rej prvi Cerkvi, oznanilo, ki Petra in Janeza tako
pretrese, da stečeta h grobu, da tudi sama posta-
neta priči, je pravzaprav konkretno življenje
družine, ki velikonočne praznike doživlja v vseh
razsežnostih. Doživlja skupno življenje pri mizi
zadnje večerje, doživlja skupne molitvene boje,
v katerih mar-
sikdo kot
učenec oma-
ga, doživlja
preizkušnje
velikega pet-
ka v vseh raz-
sežnostih
trpljenja, ki
ga je doživljal
Kristus in
doživlja tudi odsotnost, grobno tišino in smrt
velike sobote. Po vsem tem dobi Velika noč še
tako večji pomen: grob Kristusa živega sam na
sebi postane priča, saj je postal vir odrešenja. Ta-
ko morejo tudi grobovi naših družin,
ko se mnogokrat in v mnogoterih sti-
skah zdi, da je zlo dobilo svojo bitko,
da, prav ti grobovi morejo postati same
na sebi priče, vir odrešenja.
Misel o Božji navzočnosti ima svoj iz-
vor v Pavlovi misli: “Ne živim več jaz,
ampak Kristus živi v meni”.  (Gal 2,20)
Zdi se, da nam je duhovnost, ki iz tega izhaja,
na Zahodu bolj tuja kot v Vzhodnih Cerkvah.
Tako pravi Špidlík: “V spisih V. Losskega bere-
mo, da vzhodna tradicija duhovnost razume kot
'življenje v Kristusu' in ne kot hojo za Kristu-
som”.  (Tretji dan) Eden glavnih likov mojstra
psihološkega realizma Dostojevskega, Aljoša Ka-
ramazov, pravzaprav pooseblja idejo, kaj pome-
ni biti Kristusova ikona, podoba Boga med ljud-
mi. Če delitve, ki redko prinašajo kaj dobrega,
postavimo ob stran, moremo najti tudi za našo,
evropsko duhovnost, ki se je znašla v krizi, enega
izmed možnih virov. Četudi se zdi, da smo se
sprijaznili z mislijo, da je Bog mrtev (kako iro-
nično, da se v istem romanu Dostojevski z anti-
likom Aljoše, torej njegovim bratom Ivanom,
poigrava ravno
s to mislijo in
se s tem pri-
bliža Nietz-
scheju), lahko
odkrivanje, ka-
ko Bog prebiva
v konkretnih
zgodbah ljudi,
postane
odrešilen grob
za nas in naše
življenje. Treba
je le vprašati:
kaj si videla? ,
treba je le odhi-
teti h grobu,
kjer nas čaka
Kristus, ki pre-
ko ljubezenske-
ga pisma, ki ga
je izpisal na
križu, piše nove
ikone, nove
zgodbe ljubez-
ni v konkretnih
družinah, z vsem njihovim trpljenjem, boji, ra-
dostmi in njihovimi vsakdanjimi zadevami”.
Matevž Vidmar,
teolog
P
Aktualnost velikonočnega sporočila
Konkretnost velikonočnega oznanila s
pomočjo spodbude papeža Frančiška
Treba je le odhiteti h grobu, kjer nas čaka Kristus, ki preko ljubezenskega
pisma, ki ga je izpisal na križu, piše nove ikone, nove zgodbe ljubezni v
konkretnih družinah.
Biti vesel pomeni verjeti v nelogičnost naše življenjske zgodbe
Njo, ki je bila prva priča vstajenja, sprašujemo,
pravzaprav rotimo, naj nam pove, še enkrat več oz.
vsakič znova, kaj je videla na poti. Tako odrešilen
odgovor, ki je nabit z veseljem, v katerem nam 
Marija spregovori kot zares živa priča: “Grob 
Kristusa živega in slavo sem videla vstalega …”
Bodi človek!13. aprila 201710
  ed simbole, ki jih
uporabljamo pri
praznovanju največjega
krščanskega praznika, spadajo tudi
velikonočna jajca, ki so v Sloveniji
dobila različna imena: pirhi, pisanice,
pisanke, remenke, rumenke,
rumenice, praskanke, drsanke…
Številna imena in tehnike okrasitve
potrjujejo, da gre za priljubljen in
pomemben simbol. Znana so
tekmovanja v izdelavi takih in
drugačnih okrašenih jajc, ki so
razstavljene na razstavah, v nekaterih
državah pa celo v javnih parkih in na
mestnih trgih. Seveda tudi
komercializacije pirhov ne manjka:
pomislimo na čokoladna jajca, včasih
napolnjena z igračami, ki so lahko tudi
v nasprotju s sporočilom Velike noči.
Res je, da so čokoladna jajca praktično
darilo, za ljubitelje čokolade morda
bolj okusna, kot prava jajca, ki so poleg
tega do prekratkega veljala za nezdravo
jed. Čokoladna jajca imajo še druge
prednosti: ni jih potrebno niti kuhati,
niti barvati. A kakšen simbol so lahko?
Iz njih se ne more poroditi življenje; v
njih najdemo le to, kar je nekdo,
morda celo s slabim namenom, v njih
podtaknil: plastiko, smeti!
Pravo jajce je simbol življenja.
Porajajoče se življenje je zaščiteno z
oklepom - z lupino. Na prvi pogled se
zdi, da je življenje ujeto v grob, zaprto
v ječo. Toda lupina ni predebela in
porajajoče se življenje ob svojem času
lupino prebije. In čeprav je lupina
tanka, jajca ni mogoče zdrobiti, če ga
istočasno stiskamo na njegovih polih.
Kdo si je vse to tako zamislil? Kako
čudovito! Vrhunski umetniki, kot sta
npr. renesančni slikar Leonardo da
Vinci in nadrealistični slikar Salvador
Dalí, so se navdihovali prav ob
preprostem jajcu, ki v resnici ni tako
preprosto in daleč presega naše škatle
in pravokotne tlorise hiš. Morda bo v
naslednjih stoletjih prav jajce, kot
simbol življenja, postalo razpoznavni
znak “ljudstva družine” in tudi
krščanske arhitekture. Zakaj bi ostali le
pri bazilikah, ki se naslanjajo na
arhitekturo rimskega imperija, saj
danes poteka napad na življenje in
spolnost in zato potrebujemo nova
razpoznavna znamenja. Prav je, da
smo, kot pri okrasitvi jajc, kreativni
tudi na področju arhitekture. Marsikje
že gradijo moderna naselja, ki
posnemajo eskimske igluje, apulijske
trulije ter druge okrogle stavbe s
kupolami; verjetno zato, ker ima taka
gradnja določene prednosti. Obstajajo
tudi hiše, ki posnemajo obliko jajca.
Skrivnost življenja, ki se skriva v na
videz nezanimivem in mrtvem jajcu, je
velika. Kako to, da iz jajca “priraca” živ
piščanec ali se izvali ptič, ki kmalu leti
po zraku? Kakšna transformacija,
kakšna metamorfoza! Smo podobnega
spremenjenja, transformacije, prehoda,
pashe sposobni tudi ljudje; bodisi kot
posamezniki, bodisi kot skupnost?
Velika noč je praznovanje prehoda iz
smrti v življenje. Kristjani verujemo, da
je Jezus vstal od mrtvih in je sedaj Živ,
Prisoten. Verujemo, da bomo na
podoben način vstali tudi mi. Vse ob
svojem času! Toda, katere korake je
potrebno delati danes? Piščanec mora
v jajcu narediti določen proces. Če na
njem ne sedi “kloča”, če je premrzlo,
prevroče, če se jajce prehitro razbije, do
čudovite “izvalitve” ne pride. Iz
čokoladnih jajc se prav gotovo ne bo
nič izvalilo - kdor bi bil v tem primeru
optimist, ni normalen in potrebuje
zdravljenje! Po drugi strani - sploh še
vemo in verjamemo, da se iz
navadnega jajca, pod določenimi
pogoji izleže življenje? Zanimivo bi
bilo zares znanstveno raziskati razlike
med kokošmi, ki so se zvalile iz jajc, ki
jih je grela koklja, in kokošmi, ki se
izvalijo v industrijskih valilnicah.
Nisem znanstvenik in nisem delal
znanstvenih raziskav, toda nos mi
pravi, da je med enimi in drugimi
kokošmi velika razlika.
Propadel je mogočen rimski imperij.
Tudi naša civilizacija bo zagotovo
propadla. Propadla bo tudi EU, ki je
sicer teritorialno veliko manjša od
slavnega rimskega imperija, za katero
menimo, da je zaradi tehnologije,
informatike in birokracije zelo
napredna naddržavna
tvorba. Morda se bo
njen propad, če ne bo
prišlo do radikalne
spremembe, zgodil
zelo kmalu. To ne
pomeni, da na zemlji
ne bo več življenja, da
v Evropi ne bo več
človeštva. Preživeli
bodo ljudje, ki
spoštujejo zakonitosti
življenja. Všeč mi je
primerjava nadškofa
Frančiška Javierja
Martineza iz Španije,
ki našo civilizacijo
primerja z vlakom, ki
drvi v prepad. Temu
vlaku ni več pomoči.
Nihče ga ne more
ustaviti. Naše
civilizacije ni mogoče
rešiti, ker ima vgrajen gen
samouničenja. Kaj lahko v tej situaciji
naredimo? Omenjeni škof predlaga, da
skočimo s tega vlaka, zakurimo ogenj
in začnemo ob ognju peti in plesati.
Zakaj naj bi ob ognju peli in plesali?
Zato, da bo še koga zamikalo skočiti z
vlaka? Vlaka ne moremo več rešiti,
lahko pa rešimo veliko potnikov.
Izziv časa, v katerem živimo, je
valjenje. Ne moremo rešiti civilizacije,
ki ima v sebi samouničevalni gen.
Nima smisla, da se razburjamo zaradi
takih in drugačnih neumnosti in
protislovij, ki jih doživljamo na lastni
koži. Razumno je le to, da se zavedamo
zlaganosti t. i. “napredne družbe” in že
sedaj gradimo skupnosti, ki bodo
preživele propad proti življenju
naravnane civilizacije. Lahko smo
“kloče” na jajcih, iz katerih bo
vzniknilo življenje. Sedeti na pravih
jajcih - mar ni to preveč lahko in
preprosto? In vendar je prav od tega
odvisno preživetje človeštva, tudi
preživetja našega naroda in s tem
preživetje kulture slovenskih pisanic.
Preživeli bodo tisti, ki se odločajo za
družino, v kateri oče in mati rojevata,
vzrejata in vzgajata svoje otroke.
Preživeli bodo otroci, ki jih starši in
vzgojitelji vzgajajo drugače, kot uči
permisivna pedagogika in teorija
spola. Preživela bodo krščanska
občestva, ki se redno srečujejo z
Vstalim: se z njim pogovarjajo
(molijo), ga prosijo odpuščanja
(spoved), prejemajo njegove darove
(evharistija…). Staromodno?
Starokopitno? Nazadnjaško? Toda, kdo
nam lahko zagotovi, da so novotarije
naprednjakov v skladu z Darwinovo
razvojno teorijo, ki je na koncu koncev
le uboga in omejena znanstvena
teorija? Če drži, da je Kristus vstal od
mrtvih, če drži, kar pravi sam o sebi -
da je Pot, Resnica in Življenje, potem
nas zagotovo ne morejo osrečiti že
stare in le na novo preoblečene proti-
evangeljsko naravnane blodnje, ki
povzročajo velike vojne in druge
patologije. Sv. Janez Pavel II. je doživel
velik poraz, ker “krščanske korenine” v
času njegovega pontifikata, kljub
njegovim velikim prizadevanjem, niso
bile zapisane v evropsko konstitucijo.
Toda sama ustavna omemba
krščanskih korenin, bi bila za Evropo,
premalo! Da bomo Evropejci zares v
polnosti živeli in bomo osvobojeni
apokaliptičnih zveri, potrebujemo
veliko več! Blagoslovljeno Veliko noč!
Bogdan Vidmar
M
  no osnovnih vprašanj, ki tarejo
skoraj vsakega človeka, se nanaša
na trpljenje in hudobijo, zakaj je
treba trpeti in zakaj so ljudje hudobni.
O tem govorijo različni misleci in zlasti
religije, za nekatere pa je to zgolj napaka
ali predsodek v človeški pameti. Vseka-
kor trpljenje obstaja in hudobija prav
tako. Svetopisemska Knjiga modrosti
pravi, da Bog ni naredil smrti in je ta
prišla na svet v tako kruti obliki zaradi
greha in hudobije, ki je zavladala med
ljudmi. V sveti knjigi je pogosto na-
glašeno, da je zlo zavrnitev Božje ljubez-
ni, najprej pri angelih in nato pri lju-
deh.
S stvarjenjem svobodnih oseb je Bog
tvegal tudi zavrnitev in upor. Zlo obsta-
ja, ker je ljubezen in za življenjsko po-
slanstvo se je treba svobodno odločiti.
Človeštvo je ob podpihovanju hudob-
nega duha izbralo pot upora ter samo-
zadostnosti. Toda ob vrhuncu tega ve-
ličastnega podviga je odkrilo svojo
krhkost, nagoto in greh. Tudi svet, ki je
dober v svojem stvarjenjskem jedru, so
začeli doživljati kot grob in nasproten,
morali so se zelo truditi, da so se
preživljali. Toda Bog je že ob izgonu iz
raja napovedal prihod žene, ki bo pri-
pravila pot novemu zarodu in odrešeni-
ku.  (1 Mz 3) Rana, ki jo je povzročil
greh, vseeno ni bila tako huda, da ne bi
mogla delovati milost in se ne bi ljudje
odločali za dobro. Pred ogledalom zgo-
dovine sta tako tekla dva tokova, eden
na javni pozornici, krut, nasilen, v ro-
kah močnih in napuhnjenih ljudi, dru-
gi pa bolj skrit v preprostih dušah, ki so
se odzivale na Božjo milost in včasih tu-
di preroško spregovorile. Posebno pot
je tu opravilo Izraelsko ljudstvo, ki ga je
Bog vzgajal, da pripravi pot Odrešeniku.
Tudi v tem ljudstvu so celi rodovi padli
v kremplje greha in njegovega strupa,
zato se jim je vse porušilo in so morali
v ujetništvo. Toda preroki so jih spod-
bujali k veri in zaupanju. Po prečiščenju
v tujini so se vrnili in obnovili življenje.
Zlo je nerazumevanje drugih, nepripra-
vljenost na dialog in darovanje, zlo je
nasilje in posmeh drugim, lenoba in
razpuščenost. Ljudje pristanejo na
krajšnice in njihovo slast, da se jim
ni treba boriti, sprejeti odpovedi.
Izberejo prekoračitev, povozijo
drugega in njegovo svobodo. Toda
kljub čarobnosti zla in njegovi na-
videzni moči, pride razjasnitev in
človek se znajde sam, opeharjen,
nag in se gre skrit, kot pravi Sveto
pismo.
V Stari zavezi so se proti zlu in hu-
dobiji borili zlasti s postavo in pri-
zadevanjem za moralno življenje.
Krščanstvo je stopilo tudi po tej
poti, vendar je pokazalo temeljno
gotovost, da je učlovečeni Božji Sin
s svojim učlovečenjem, življenjem
ter smrtjo in trpljenjem sam stopil
v to hudobijo in jo pretrpel do kra-
ja. Tako je presekal njen strup in name-
sto hudobije pripravil dar rešitve za člo-
veštvo. Res so v nekaterih obdobjih pri-
kazovali Boga kot krutega sodnika in ti-
stega, ki pripravlja kazni za ljudi, da bi
se očistili in se rešili. Najdejo se tudi ta-
ki, ki pravijo, da Bog pošilja človeku
trpljenje, da bi ga preizkusil in ga odprl
za milosti. Vendar je tako razmišljanje
daleč od izkušnje usmiljenega Boga, ki
se je razodel v Jezusu Kristusu in njego-
vem velikonočnem dogodku. Iz tega
izhaja, da je v svetu temeljna ljubezen,
greh in zlo sta drugotna.
Drevo v vrtu je simbol te meje. Če želi-
mo imeti odnos z drugimi, je potrebna
ta meja in jo moramo upoštevati. Ljud-
je, ki izberejo prekoračitev, se odločijo
za zlo in povozijo druge, njihovo ljube-
zen in svobodo. Tako smo skušani od
kače, ki nas želi peljati čez to mejo in
krasti našo svobodo. Janez Damaščan
pravi, da, če bi se Bog odpovedal stvar-
jenju človeka, potem ko so se uprli an-
geli, bi s tem priznal, da je zlo močnejše
od njega. Ustvaril je človeka in mu po-
vedal, da bosta skupaj premagala zlo.
Zato se zmaga nad zlom odvija v sode-
lovanju z Bogom, da ga prosimo za pod-
poro v boju s hudim, zlasti pa za vztraj-
nost, da ne bi v krizi segli po sredstvih
zla in se mu predali. Še posebno v mo-
litvi moremo klicati Boga, da bi nam
stal ob strani, ko bo zlo pritiskalo s svojo
skušnjavo. Prav tako nam bo dal moč in
razsvetljenje, da se ne bomo spraševali,
zakaj, zakaj je hudo doletelo prav nas
in zakaj morajo trpeti nedolžni. Ob tem
se rojeva drža upora do Boga. Vendar je
to vseeno boljše od ravnodušnosti, ki se
razpreda v zelo velikem obsegu v da-
našnji civilizaciji. Tudi Jezus je kričal na
križu in se ni slepo podvrgel zlu, bo-
lečini in smrti. To je sprejel pri učlo-
večenju in se v življenju neprestano
soočal s težavo minljivosti, bolezni in
hudobije. V Getsemanskem vrtu je
občutil, kako se je vsa hudobija sveta
spravila nad njega, kričal je k Očetu, naj
mu odvzame breme, potem pa se je
izročil v njegove roke. Tudi na križu, ko
je kričal, zakaj ga je Bog zapustil, se je
na koncu predal v Očetovo voljo. Ni
zbežal in preklinjal, nase je vzel hudo-
bijo sveta in jo strpel do konca. Tako jo
je spremenil po svoji zvestobi, da se je
kljub svoji krutosti spremenila v seme
novega daru in življenja. Zato je novo
drevo križa postalo izhod iz hudobije in
bolečine, s tem da Bog na njem z naj-
večjim sočutjem trpi našo hudobijo in
bolečino.
Sodobna krščanska misel ima veliko de-
la prav na tem področju. Ob velikem
trpljenju druge svetovne vojne in mno-
gih hudobijah v človeštvu si ni mogoče
predstavljati Boga kot oddaljeno in
nečutečo stvarnost. Že Origen je spre-
govoril o Božji bližini v bolečini. Ko se
obrnemo k nekomu, da bi bil blizu naši
bolečini, potrebuje občutljivo dušo in
ni trd v sebi. Občutil bo težo naše bo-
lečine in nas obdal s svojo bližino,
sočutjem ter nežnostjo. S to držo je
prišel Božji Sin na svet in razodel Boga,
ki trpi za nas. Pomembno je poudariti,
da je tudi Oče trpel ob Sinovem trpljen-
ju na križu. Bolečina Svetega Duha je
bila v njegovi nemoči, ko mu ni mogel
pokazati, kako Oče z njim trpi in ga lju-
bi. To je odgovor Božje ljubezni na člo-
veško hudobijo in trpljenje. Kdor ljubi,
je pripravljen tudi trpeti za drugega, mu
biti blizu, se podariti zanj. Kristus tako
hodi z nami, ko se nam šibijo noge, joče
z nami v naših bolečinah in se smeje
ob našem veselju. Ne prosi nas drugega
kot to, da sprejmemo njegovo pomoč
in bližino. Če so se prej naši odgovori
končali z: Zakaj, zakaj si ustvaril tak svet,
zakaj si tako kruh, zakaj nedolžni
trpijo, se potem odpre vprašanje, če
imamo podporo, da gremo naprej.
Najhuje je trpeti v prazno in brez po-
moči. Širša civilizacija nas nagiba k
temu, vendar zato ostaja še bolj praz-
na in brezizhodna. Zelo je pomem-
bno, da spremenimo pogled na Bo-
ga, ki nas ljubi tudi v bolečini in gre-
hu. Prav tako se moramo zavedati,
da trpljenje in zlo nista zadnji stvar-
nosti tega sveta, ampak je ljubezen,
v kateri živimo večnost sredi mine-
vanja. Ta večnost se je v Kristusu že
začela in smo je ljudje deležni po
njegovi bližini ter usmiljeni ljubez-
ni.
Pustimo se nagovoriti od Božje bo-
lečine, v kateri nam kaže ponižno
zmago, ki se s človeškega vidika morda
zdi poraz, v resnici pa je obnovitev
življenja in ljubezni. Pogosto je noč naj-
bolj temna, preden se začne jutro. Treba
je vztrajati v zvestobi do kraja, takrat po-
sreduje Bog z močjo vstajenja. Ob člo-
veški bolečini in hudobiji je Božja bo-
lečina zmagovita in v njej je moč za vse
okoliščine življenja, tudi najbolj temne
in brezizhodne.
Primož Krečič
E
Ali ima trpljenje smisel?
Trpljenje Boga kot odgovor
na človeško hudobijo
Civilizacije, ki ima vgrajen samouničevalni gen, ne moremo rešiti
Sporočilo velikonočnih pirhov
Bodi človek! 13. aprila 2017 11
  b vsakdanjem brskanju po
Facebooku, kjer malo po-
gledam vsak dan, če je kaj
zanimivega, sem našel povzetek in-
tervjuja, ki ga je za revijo Tempi
pred skoraj letom dni dala britanska
libertaristična pisateljica, ustanovi-
teljica inštituta “The Institute of
Ideas” in še kaj. Rodila se je kato-
liškim staršem v okolici Manche-
stra, nikdar pa ni skrivala svojega le-
vičarstva. Zase še vedno pravi: “Sem
levičarka, saj zares verjamem v svo-
bodo in v pravice žensk. Nisem za-
menjala svojih prepričanj, če že, je
levica tista, ki se jim je odrekla”.
No, ta nekdanja članica Revolucio-
narne komunistične partije (Revo-
lutionary Communist Party) je na-
pisala knjigo 'To se mi zdi žaljivo! '
('I Find That Offensive! '), kjer ob-
soja škodo, ki se dela novim gene-
racijam z edino veljavno miselno-
stjo “politično korektnega”. Pravi,
da gre v resnici za miselnost, ki je v
resnici “antiliberalna in sovražna
do žensk”. Kot mnogi nekonformi-
stični intelektualci ima tudi sama
praktično od nekdaj težave, posebej
velike ima zaradi svojega zagovar-
janja svobode mišljenja in govora,
obsodbe multikulturalizma in po-
litčne korektnosti. Ker gre za prav-
zaprav “belo vrano”, je deležna tudi
precej “prijateljskega ognja”, saj
močno streljajo po njej tudi levičar-
ji. Napisala je tako knjigo o “snežin-
kasti generaciji”, da bi spregovorila
o sodobnih mladih. Kaj misli pod
to “snežinkasto mladino”? “Tako so
opisani ameriški in britanski dvaj-
setletniki, ki so se nesposobni spo-
pasti z vsem tistim, kar se jim kaže
kot problematično oz. kar razumejo
kot žaljivo samo zato, ker se ne skla-
da z njihovim načinom mišljenja,
ki je seveda tisti, kot ga pozna
splošni “mainstream”. Tako krhki
so, da, ko se znajdejo pred idejo, ki
je drugačna od njihove, prosijo, da
se le-to odstrani, da bi imeli mir. To
se dogaja, ker absolutno niso
zmožni, da bi se spopadli z dru-
gačnimi pogledi z razumnimi argu-
menti. Točno tako krhki so kot
snežinke”. Da navedemo misli Clai-
re Fox, smo se odločili, ker se tudi
sami spopadamo s podobnimi
težavami, ko se ne strinjamo s pre-
vladujočo miselnostjo. Edino,
najbrž bi bilo treba pri nas nekoliko
popraviti starost tistih, ki zahtevajo,
da se tisto, kar se ne sklada z njiho-
vim prepričanjem ali miselnostjo,
umakne, zlasti ko govorimo o me-
dijskem svetu. Pa, da ne bo pomote,
nobena stran ni izvzeta iz cenzure,
kot lahko zlahka zasledimo. Tako se
torej obtožuje po eni strani “ta
rdeče”, kako nočejo vsega objaviti,
po drugi strani pa se uporablja isti
sistem. A nadaljujmo s Claire.
Da napiše knjigo, se je odločila
zlasti potem, ko je bila priča do-
godku med eno od okroglih miz
s študenti, kamor je bila pova-
bljena v zadnjih letih. Bila je
pred množico sedemnajstletnikov v
neki višji šoli (srednji šoli za Slove-
nijo, op. a.), da bi jim govorila o
spolnem nasilju. Vprašala jih je, kaj
mislijo o primeru znanega nogo-
metaša, ki je zaradi spolnega nasilja
bil zaprt, odsedel predpisano kazen,
potem pa ga je njegov klub spet za-
poslil. Praktično vsi so bili mnenja,
da je to bilo narobe, pa da bi tisti
nogometaš moral ostati v ječi do
smrti. Ko je Claire začela argumen-
tirati svoje prepričanje, da pa je
prav, da je dobil še eno priložnost,
potem ko je odslužil predpisani
dolg z oblastmi, so pričele mlado-
stnice histerično jokati in vpiti, vse
škandalizirane, zatrjujoč, da nika-
kor ne sme trditi česa podobnega,
saj spolno nasilje zaznamuje žrtev
za celotno življenje. Claire jim je
odgovarjala, da se ne strinja, da je
odkup vendarle možen, nakar so ji
začele vpiti eno samo stvar – da ne
more tako govoriti, ker je pač žalji-
vo. To pa je le en primer, saj se ji po-
dobno dogaja na raznih drugih
konferencah, ko pod vprašaj posta-
vi multikulturalizem ali svobodo
izražanja kristjanov glede do-
ločenih vprašanj. Prišlo je torej do
neke nove diktature, kjer ni dovol-
jeno več priznati niti tistih različno-
sti, ki vendarle veljajo, pa se ne sme
recimo, uporabljati določenih be-
sed, ki oz-
načujejo la-
stnosti ne-
koga, ker so
seveda žal-
jive. Na-
sprotno
mnenje ni
več dopu-
stno: “Uni-
verza v
Edinburgu
je celo gro-
zila študen-
tki, da jo bo
izključila,
ker je v
sklopu ne-
kega
srečanja
dvignila ro-
ko, da bi
izrazila svo-
je nestrin-
janje z do-
ločeno vse-
bino, o ka-
teri je tekel pogovor”. Pa prihaja do
neke vrste “nevzgojenosti”, saj
učitelji, profesorji, vzgojitelji, konec
koncev pa tudi starši, ne opravljajo
enega od svojih temeljnih vzgojnih
poslanstev: “Tako delajo nasprotno
od tistega, kar bi morali – vzgojiti
otroke h kritičnosti tako, da jim pre-
dložijo jasna izhodišča, s katerimi
se potem lahko primerjajo še z dru-
gimi, da bi jim tako pomagali zrasti
tako, da bodo sposobni argumenti-
rati in misliti”. Potem se namreč
sprašujemo, kaj da je narobe s temi
mladimi: “Iz istega razloga smo se
znašli z mladino, ki je obsedena z
vsem, celo z okoljem in s hrano, ko
je preplašena za gram soli preveč v
hrani. Potem se pa sprašujemo, ka-
ko to, da so ti mladi tako patološko
obsedeni s telesom in zdravjem …,
te reči so produkt strahu, ki se je ro-
dil iz ene in iste vzgojne ideje, tiste
ene generacije, moje, za katero sta
največji vrednoti meščansko porab-
ništvo in udobje in za katero je
maksimum življenja to, da se živi
nemoteno. Težava pa nastane po-
tem, glede na to, da je življenje pol-
no nasprotij, da smo nesposobni
odreagirati, ko se pojavijo težave.
Dodajam, da je tak tip vzgoje neva-
ren še iz enega razloga, saj spodbuja
slabšanje medosebnih odnosov ta-
ko, da veča nezaupanje”. Tako se
sproža rdeči alarm, ko naredijo fan-
tje kako neumnost, ko ponagajajo
sošolkam ali drugim, kar je nekoč
veljalo za normalno, pa se je tudi
“normalno” reševalo – z ustrezno
kaznijo v šoli in doma, poleg kake
vzgojne in, če dodamo, zdravilne,
klofute. Claire Fox tako pravi, da so
rušilne te kampanje proti mladim
nasilnežem, proti nasilju nasploh,
proti diskriminaciji, kot tudi prepo-
ved učiteljem, da ne bi imeli z učen-
ci drugačnih vezi kot le strogo pro-
fesionalnih. Nagajanje sošolkam
postane dejanje spolnega nasilja, ki
ga dela spolni maniak, če ni, pa bo
to postal. “Po drugi strani pridemo
do tega, da imamo vsako nežnost
odrasle osebe za dejanje, ki gotovo
cilja k nečemu drugemu. Na ta
način se ženske vse bolj bojijo
moških, mladi pa ne znajo več ra-
zločiti med šalo in zlorabo. To pre-
rase v nezaupljivost do odraslih in
napravi mlade nesposobne, da bi
sprejeli tveganje, ki se vedno skriva
v vseh odnosih, zato se pa raje po-
služujejo umetnih in nič kaj zdra-
vih odnosov na medmrežju”. To
odrasli delajo, ker so izgubili upanje
in so sami polni strahov. Izgubili so
vero v življenje. Goreče prosimo
vstalega Gospoda, da nam vse to
milostno podeli.
Andrej Vončina
O
O rušilnosti politično korektne miselnosti in vzgoje 
Ne smeš – to je žaljivo!
Nestrinjanje je vselej znak, da je neka družba zdrava, je znak prave demokratičnosti. Različna
mnenja in vidiki se dopolnjujejo in družbo bogatijo, ne pa rušijo.
  e bi bili v dvigalu z osebo, ki
ni verna, in bi vas vprašala, v
kaj verujete kot kristjani in
kaj praznujete za Veliko noč, kaj bi
ji odgovorili? Imate namreč pri-
bližno 15 sekund časa, toliko, do-
kler dvigalo ne odpre vrat in oseba
izstopi, da ji pojasnite svojo vero na
učinkovit način. Bi znali?
Priznam, da je tak izziv dokaj težak
in verjetno, bi težko uspeli, vendar
osebno mislim, da za učinkovit od-
govor vam zadostuje 5 sekund in sa-
mo dve besedi.
Pojdimo po vrsti. Verjetno ste začeli
razmišljati, kako bi predstavili
krščanstvo v najboljši luči, kako bi
opravičili temna zgodovinska dej-
stva Cerkve, katere besede bi izbrali,
da bi se pravilno izrazili, katere praz-
nike vse praznujete in kako verujete
v svetnike, praznike, zakramente,
papeža ter še kaj. In vendar je po-
trebno mnogo manj.
Začnimo pri glavnem in najpo-
membnejšem prazniku, ki je Velika
noč. Iz tega se vse začne, vse je iz-
peljano in je upravičeno začetek
naše vere, saj “če Kristus ni vstal, po-
tem je prazno naše oznanjevanje,
prazna tudi vaša vera” (1 Kor 15,
14). Naslednji korak je odgovor na
vprašanje, kaj je velika noč? Dogo-
dek? Zgodovina? Basen ali pravlji-
ca?
Velika noč je komunikacija. Spo-
ročanje. Na tem temelji krščanstvo
in vse, kar je v njem ali z njim pove-
zano. Lahko razpravljamo o morali,
veri, pravilih, pravovernosti, bogo-
služju in ostalih zadevah, ampak vse
to izhaja in je podrejeno komunika-
ciji, ki pote-
ka med Bo-
gom in člo-
vekom.
Morda smo
v stoletjih napolnili kilometre
knjižnih polic s pomembnimi raz-
pravami, ker smo želeli razložiti, kaj
je jedro te vere, morda smo “prekri-
li” vero z dodatki, ki ji bolj malo pri-
tičejo ali pa morda smo se samo
umaknili v območje statičnega
udobja, da bi se izognili naporu...
Dejstvo je, da je
najpomembnejši
element krščan-
stva komunika-
cija, ki se odvija
med Bogom in
človekom.
Morda se bo ko-
mu zdela trditev
neobičajna ali
nepremišljena,
vendar vse, kar
potrebujemo, da
bi bili dobri ver-
niki, je dober od-
nos z Bogom. To
je že drugi korak,
ki ga potrebuje-
mo, da lahko
uresničimo svojo
vero, obenem pa
je povezan s komunikacijo. Odnos
in komunikacija sta povezana in
drug drugega sestavljata, dopolnju-
jeta in uresničujeta.
Danes je zelo moderno govoriti o
odnosih in o čustvih v njih. Skoraj
nihče ne omenja več pravil, saj de-
lujejo tako omejujoče in togo. Pra-
vila so potrebna, vendar morajo
služiti kot zunanji okvir, ki ga v od-
nosu ne smemo prekoračiti. In
kakšen je moj odnos z Bogom? Upal
bi si postaviti pavšalno trditev, da
moj odnos je tak, kakršna je moja
komunikacija z njim in z bližnjimi.
Kako se pogovarjam z Bogom, koli-
ko pogosto, kaj mu sporočam in ko-
liko se potrudim, da bi mu prisluh-
nil? Koliko sem pripravljen odstra-
niti svoje misli, da bi našel Božje
sporočilo?
Po drugi strani pa moj odnos do Bo-
ga ni zaprt ekosistem med mano in
njim, ampak teče tudi po kanalu
mojega odnosa do bližnjega. Kakšna
je moja komunikacija z drugimi
ljudmi? O čem govorim, kaj po-
slušam in kaj hočem slišati? Kako
pogosto od drugih pričakujemo do-
ločene odgovore in tako radi pre-
slišimo njihovo sporočilo, morda
klic na pomoč ali pohvalo. Včasih
smo z nekom iz čistega koristoljub-
ja, da bi kaj novega izvedeli o drugih
ali da bi koga očrnili.
Včasih bi lahko ljudi postavili v ka-
tegorije po tem, o čem razpravljajo:
o drugih, o vsakdanjih dogodkih ali
o idejah in idealih?
Opravljanje je precej pogost šport in
poleg tega, da nam omogoča, da iz-
vemo kaj sočnega, ki pa ni nujno re-
snično, nas zapelje v labirint krimi-
nala, ki zaradi našega početja jemlje
drugim dobro ime, nas pa zapeljuje
v grešno stanje.
Če opisujemo vsakdanje dogodke,
smo hitro lahko podobni TV dnev-
niku, ki enostavno prenaša novice.
Je zanimivo pridobiti nove podatke,
vendar sogovorniki običajno odide-
jo praznih rok. In vendar veliko-
nočno jutro je
polno (tudi) to-
vrstnih sporočil:
ko žene odkrijejo
prazen grob, na-
glo stečejo k
učencem, da bi
jim sporočile, kaj
so videle, in
učenci med seboj
prepuščajo novi-
co o tistih dogod-
kih. A ni samo
golo prenašanje
novice, saj ljudje
stopajo v stik
drug z drugim, se
družijo, so si bli-
zu in skupaj deli-
jo isto pot.
Tukaj ne smemo
spregledati tudi tistega, česar ni na-
pisano. Ko govorimo o praznem
grobu, govorimo o vstalem Kristu-
su, ki ga ni več tam... Na Veliko noč
se dá pokazati najprej ženam, potem
se umakne, nato se pridruži učen-
cem na poti v Emavs, vendar ga ne
prepoznata takoj, pokaže se aposto-
lom, a ga Tomaž ne vidi...
Napetost med vidim in ne-vidnim,
med povedanim in zamolčanim je
sila, ki napaja velikonočno komuni-
kacijo in razvija odnose med učenci,
med učenci in Jezusom ter med Je-
zusom in njegovo Cerkvijo.
Veliko noč je prva krščanska skup-
nost doživljala kot dogodek smisla
in odprtja: začutili so, kaj jim je pri-
nesel Jezus iz Nazareta. Ni šlo samo
za zunanjo zaznavo, z očmi, ampak
za notranje doživetje, ki je bilo tako
močno, da je spremenilo njihova
življenja. Kakor poroča evangelist
Luka, učencema na poti v Emavs “so
se odprle oči” (prim. Lk 24,31). To
so bile njune notranje oči, ki vidijo,
kar vid ne vidi. Njihova srca so ho-
dila skupaj…
Velikonočni dogodek je torej mno-
go več, kot samo sporočanje nekih
dejstev. To je srečanje z živo osebo,
ki je Jezus Kristus. On je tista spre-
memba, ki se zgodi v človeku in ga
zaznamuje za vedno. Zato je temelj
krščanstva komunikacija, odnos, ki
se rodi in se razvija med Bogom in
(vsakim) človekom.
Novost, ki jo prinese tisto veliko-
nočno jutro, je v polnosti odrešenja,
ki so o njem številne generacije prej
samo sanjale in upale. Nam je dan
privilegij, da lahko vsako leto, znova
in znova, obnavljamo, podoživlja-
mo in uresničujemo srečanje z vsta-
lim Kristusom. Prazen grob v naši
župnijski cerkvi ni samo simbol,
gledališka kulisa za lažjo predstavo,
ampak je resničnost, ki se ponavlja
tukaj in sedaj. Namenjena je tisti
skupnosti in njenim posamezni-
kom. Na nas pa je, da ta dogodek
uresničimo v odnosih in prenese-
mo v svoje življenje v obliki komu-
nikacije.
Sedaj ste verjetno že razumeli odgo-
vor na izziv ob začetku članka in ka-
teri dve besedi imam v mislih, ki za-
dostujeta za odgovor: komunikacija
in odnos.
Aljoša Vodopivec
Č
Velika noč in naša vera
V kaj veruješ?

Kultura 13. aprila 2017 13
Cankarjeva priznanja za naše dijake
Tudi v Trstu so se naši dijaki na tekmovanju za cankarjevo priznanje zelo
dobro odrezali. Zadnjič smo poročali o priznanjih, a nismo prejeli točnih
podatjkov o priznanjih, ki so jih v mesecu marcu letos prejeli na državnem
tekmovanju v Ljubljani dijaki s Tržaškega. Na to so nas prijazno obvestili
profesorice, ki samo nimajo nagrajenih dijakov, a so vesele uspehov
dijakov v znanju slovenščine. Tako smo izvedeli, da je pod mentorstvom
prof. Maje Lapornik prejel zlato priznanje na državni ravni dijak Mattia
Blasina, razred 3. M. šole Stefan, srebrno Cankarjevo priznanje je pa
prejel dijak Loris Carli, razred 3. M. sole Stefan, mentor je bila prof. Maja
Lapornik. Podatek je več kot razveseljiv, daj je bilo sploh prvič, da so se
Cankarjevega tekmovanja udeležili dijaki poklicnega zavoda. Prav tako
je srebrno Cankarjevo priznanje osvojila 3. -4. letnik gimnazije dijakinja
Mojca Petaros, Licej France Prešeren iz Trsta in to pod mentorstvom
prof. Neve Zaghet.
Dva dijaka, Mattia Blasina in Luka Paljk, sta iz našega prostora torej
osvojila zlato priznanje na državni ravni, Mojca Petaros in Loris Carli pa
srebrno priznanje na vseslovenski ravni.
Več dijakov je prejelo tudi bronasta odličja, a vseh žal ne moremo omeniti,
ker točnih podatkov nismo prejeli, že sedaj pa lahko vsem, mentorjem in
dijakom, ki so se udeležili tekmovanja za Cankarjevo priznanje, iskreno
čestitamo!
Pri Slovenski matici izdali delo Tineta Hribarja ter
Tolminsko knjigo
Pri Slovenski matici sta še z letnico 2016 izšla Tolminska knjiga in novo
delo filozofa Tineta Hribarja z naslovom Nesmrtnost in neumrljivost.
Slednje vsebuje prikaz, analizo in interpretacijo človekove želje po
neumrljivosti oziroma nesmrtnosti od svetovnih religij prek filozofije do
prizadevanj na področju znanosti.
Hribarjeva knjiga Nesmrtnost in
neumrljivost prinaša prvi del
istoimenskega besedila in je
podnaslovljena Od šamanov do
kristjanov.
Tolminska knjiga, podobno kot
druge “lokalne” knjige, prinaša
besedila, katerih ustvarjalci iz tega
nahajališča izvirajo in jo opisujejo.
V nekaterih primerih tudi
soustvarjajo njeno literarno
oziroma kulturno identiteto ali pa
jo jemljejo kot motivno izhodišče za
literarno ustvarjanje oziroma se je
znašla med njihovimi impresijami,
vtisi, občasnimi ustvarjalnimi
obdobji, ki so jih preživeli tod. Kot je na predstavitvi po poročanju
Slovenske tiskovne agencije povedal urednik knjige Zdravko Duša, sta v
njej enako močni narava in zgodovina. Prostorsko pa se je bolj ali manj
omejil na opredelitev Tolminskega pri zgodovinarju Simonu Rutarju.
Kratke
Slika
Nekam
izzivalno
zveni
se uleči
v Hyde Parku
in gledati
v
nebo
umiriti
bivanje
v
urejenem
kaosu
London, 1. 7. 2005
David Bandelj
Kar že na prvi pogled preseneti v pesmi s povsem vsak-
danjim naslovom Slika, je njena oblika. Komaj kaka ve-
lika začetnica, nobenega ločila. Razen pri navedbi kraja
in datuma, nobene pike. Je potemtakem vse odprto, brez-
mejno, pripravljeno na premik, na odhod – drugam, v
tujino, v svet? Konfiguracija verzne strukture je tesno po-
vezana z vsebino pesmi. Njen avtor pripada mlajši pe-
sniški generaciji, ki zaradi globalizacije in stresnega tem-
pa sodobnega časa doživlja drugačne pritiske in izzive
kot prejšnje.
Ko sem odbirala pesmi iz zadnje Bandljeve zbirke Odhodi
(Mladika, 2012) , sem bila kar v zadregi: nekaj se mi jih
je ponujalo s svojo lepo vsebino, globino in samosvojo-
stjo – z motivi ljubezni, nosečnosti, rojstva, druge zaradi
povezanosti naslova z velikonočnim praznovanjem
(Cvetna nedelja, Veliki petek) . Naposled sem se odločila
za prvi razdelek, za pesmi popotništva, duhovnega ter
intelektualnega. Gibljejo se med Koprom, Irsko, Londo-
nom, Beogradom, Tallinom in Novo Gorico, a so zaradi
posebne oblike zvečine predolge za izhodišče te rubrike.
In vendar je prav oblika nosilka pomena. Najprej od-
prtost na vse strani neba, a predvsem verzna vitkost, du-
hovna eleganca, opazna vertikala. Gre za stremljenje
kvišku, za pogled, ali bolje gledanje v nebo, o čemer go-
vori tudi izbrana pesem. Slogovna, kitična, izrazna svo-
boda se zliva s spo-
ročilnostjo v eno.
Svoboda diha iz
spoznanja, da je mo-
goče umiriti/ bivan-
je kjerkoli, daleč od
doma, tudi v ureje-
nem kaosu britanske
metropole s pogle-
dom navzgor.
Svetovljanskost Hy-
de Parka ni ovira. V
lirskem subjektu, ki
ga označuje mobil-
nost globaliziranega popotništva, v trenutku dozori mi-
sel (kot sodobna impresija, slika), da lahko odloča o kva-
litetnem bivanjskem odnosu, tako da zna najti notranji
mir.
Pogled v nebo je postavljen tudi v vizualno težišče, med
začetno glasovno opazno sintagmo izzivalno/zveni in za-
ključni paradoks v/urejenem/kaosu. Nemogoče je mo-
goče. Vmes nedoločniki se uleči, gledati, se umiriti.
Morda je lažje doživeti občutek svobode in miru daleč
od doma. Meni se je zgodilo v Parizu, na trgu Place des
Vosges pred petnajstimi leti, nedaleč od rojstne hiše pi-
satelja Victorja Hugoja. Napis pelouse ouverte je opozar-
jal ali bolje vabil, da lahko brez pomislekov sedeš ali ležeš
na travnato preprogo osrednjega parka. S prijateljico sva
se pridružili številnim mladim, ki so se na travi predajali
žarkom poznoavgustovskega pariškega sonca.
Čudovit občutek prostosti!
PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman
  tej sredini leta smo priča
izredno bogati in pestri
ponudbi na velikem odru
tržaškega Stalnega gledališča FJK
"Il Rossetti". Redni spored gleda-
liške sezone je tudi letos zabeležil
kar nekaj vrhuncev sodobnega in
klasičnega gledališča, od Dürren-
mattovega uvoda v znamenju
Strindberga in Fassbinderjevega
branja Goldonija do Macbetha in
priredbe Buzzattijeve Tatarske
puščave, od sodobnih italijanskih
piscev Edoarda Erbe in Spira Sci-
moneja do Millerjeve Smrti trgov-
skega potnika, Bernhardovega
Minettija, Brechtovega Gospod
Puntila in njegov hlapec Matti,
Goldonijevega Harlekina služab-
nika dveh gospodarjev...
Med zadnjimi uprizoritvami sta
nas posebno navdušili dve. Znani
igralec in televizijski “šovmen”
Neri Marcore' je bil protagonist
glasbenega recitala z naslovom
Quello che non ho (To, česar ni-
mam), po znani pesmi kantavtor-
ja Fabrizija De Andreja, v produk-
ciji Teatra dell'Archivolto iz Ge-
nove. Marcore' je zaslovel s svoji-
mi parodističnimi liki (tolstojev-
ski Princ Andrej) in ironičnimi
imitacijami (politik Maurizio Ga-
sparri) v tv oddajah Serene Dan-
dini na RAI 3, je pa tudi občutljiv
filmski in gledališki igralec in, kot
smo lahko videli na tržaškem
odru, odličen pevec. Kot je sam
povedal, je pred leti, ob čakanju
na koncert De Andreja v Neaplju,
dobesedno požrl znano knjigo
V polemičnih spisov Pier Paola Pa-solinija Scritti corsari (Gusarskispisi), se pravi zbirko člankov za
Corriere della Sera, ki
jih je furlanski pisatelj
namenil analizi in raz-
galjanju odprtih ran ita-
lijanske družbe 70. let
prejšnjega stoletja.
Uspešno sodelovanje z
dramaturgom Gior-
giom Gallionejem za
ovrednotenje svojskih
kulturnih izkušenj iz
bližnje preteklosti, npr.
umetniško-politični-
glasbeni svet Giorgia
Gaberja, Beatlese, se se-
daj nadaljuje z domisel-
no montažo Pasolinije-
vih antropoloških, vi-
zionarnih, pesimi-
stičnih, treznih, poetičnih, vselej
resnicoljubnih uvidov ter družbe-
noangažirano pesmijo in seveda
glasbo genovskega trubadurja-re-
volucionarja, ki je zadnja leta
živel na Sardiniji. Učinkovite pri-
redbe nekaterih bolj znanih De
Andrejevih songov, ki so jih pod-
pisali prijatelji kolegi Massimo
Bubola, Mauro Pagani, Ivano Fos-
sati, Francesco De Gregori, so od-
mevale sugestivno ob akustičnih
in električnih zvokih kitar Marco-
reja in odličnih partnerjev, pevke
Giue, Pietra Guarracina in Vierija
Sturlinija, ter ob toplem sprem-
ljanju številnih tržaških “fansov”.
Neverjetne ali pa še kako verjetne
zgodbe o našem sodobnem “naj-
boljšem svetu”, npr. o t. i.
novi šesti celini iz
odvrženih plastičnih od-
padkov, veliki za dve Italiji
in pol, ali o krvavih vojnah
v Afriki zaradi žlahtne rude
koltan, bistvene za izdelavo
naših telefončkov, so
spremljali skoraj ponarodeli na-
slovi kot Una storia sbagliata, Don
Raffae', zelo lepa uvodna Se ti ta-
gliassero a pezzetti in zaključna
Canzone per l'estate, s katero je
Neri Marcore' hudomušno pove-
dal, da so Pasolinijeve “lucciole”,
kresnice, kljub vsemu preživele in
še krasijo naše poletne noči.
Pandurjev slavospev - Faust
Na kratko bi rad predstavil kot
vedno veličastno, tokrat nekoliko
mračno, zadnjo mojstrovino slo-
venskega gledališkega genija To-
maža Pandurja (1963-2016), ki je
prezgodaj umrl pred natanko
enim letom v Skopju med pripra-
vami Kralja Leara. Po izredno bo-
gati življenjsko umetniški parabo-
li, ki ga je iz Ljubljane in Maribora
popeljala v glavne kulturne pre-
stolnice New York, Pariz, Berlin,
Zagreb, Madrid, z gledališkimi
produkcijami in gostovanji po
vseh celinah, se je s Faustom,
uspelo produkcijo Festivala Lju-
bljana in SNG Drama Ljubljana,
vrnil k temi Goethejevega abso-
lutnega mita, uprizorjeni v Mari-
boru že 1991. S sugestivno enkrat-
no postavitvijo velikega dela se to-
rej nadaljuje že utečeno sodelo-
vanje med tržaškim osrednjim
gledališčem in ljubljanskim s po-
sredovanjem SSG-ja, po prejšnjih
uspelih izmenjavah, denimo dra-
matizacije Pahorjevega Spopada s
pomladjo, mednarodnega projek-
ta Nora Gregor - Skriti kontinent
pozabe Nede R. Bric, Sosičevega
Trsta, mesta v vojni v režiji Igorja
Pisona in nedavnega gostovanja
skupine Perpetuum Jazzile. Do-
bro vzdušje sodelovanja se je
okrepilo v času Budinovega pred-
sedovanja "Il Rossettija". Od 21.4.
do 19.5 pa bo v SSG najnovejša
skupna koprodukcija z Deželnim
stalnim gledališčem FJK, noviteta
Marka Sosiča o tržaškem italijan-
skem in slovenskem alpinizmu
Grozljiva lepota - Paurosa bellez-
za, s Filippom Borghijem, Laro
Komar in Riccardom Maranzano.
V glavnem slovenska publika,
abonenti SSG in italijanski nav-
dušenci, ki že poznajo Pandurja
po njegovem Tesla Electric Com-
pany (pred leti v SSG) in Miche-
langelu (Mittelfest), so preplavili
dvorano in uživali ob dvojnem
spektaklu. Na eni strani so zelo
sugestivno delovali značilni av-
diovizualni efekti Pandurjevih
fantazmagoričnih predstav: obli-
kovalcev videa Dorijana Ko-
lundžije, svetlobe samega Pandur-
ja, zvoka Srečka Bajde, maske Ju-
lija Gongina in glasbenega dua Si-
lence (Boris Benko in Primož
Hladnik). V dinamičnem ritmu
svetlobnih projekcij, prelivajočih
se sanjskih risb, skrivnostnih pi-
sav, mežikajočega skandiranja ka-
drov iz prvih pionirskih črno-be-
lih filmov, na učinkovito izrisa-
nih kulisah scenografa Svena Jon-
ke (Numena), so se gibali v svoje-
vrstnih telesnih in govornih elip-
sah protagonisti velike pesnitve
Johanna Wolfganga Goetheja, ki
sta jo poslovenila Božo Vodušek,
Erika Vouk ter priredila dramatur-
ginja Livija Pandur, sestra in glav-
na sodelavka umrlega režiserja.
Izredna dvojica Faust-Mefisto sta
bila Igor Samobor in Branko Štru-
bej, zelo prepričljiva in neizpro-
sna v samouničujoči igri med do-
brim in zlim. In tudi ostali soi-
gralci, Barbara Cerar kot Gospa
Mefisto, Branko Jordan kot Valen-
tin, Uroš Fürst kot Vodja kabineta,
so sprejeli režiserjevo vabilo k
hladnemu in resigniranemu po-
dajanju, skoraj seciranju velikega
filozofskega teksta. Edinole Mar-
gareto, nesrečno Faustovo za-
ročenko, je Polona Juh v vrhun-
cih dramatičnosti zaigrala tudi s
sočustvujočo toplino. Igralci so
bili oviti v ekspresivne kostime
Felypeja de Lime. Skratka velik
spektakel, ki ga je tržaško mešano
dvojezično občinstvo nagradilo z
dolgim ploskanjem.
Spomladanski niz: TS Ples 3.0.
V tretje se ponuja od marca do
maja ljubiteljem sodobnega plesa
izredno nabit spored, kar 12 ra-
zličnih ponudb iz italijanskega in
mednarodnega prizorišča. Po
uvodnih gostovanjih mojstrov to-
vrstne izrazito dinamične koreo-
grafije Parsons Dance slovitih Da-
vida Parsonsa in Carolyn Carlson
"Short Stories", so bile na vrsti
italijanske produkcije Praznik
pomladi/Bolero (Stravinskij-Ra-
vel) s koreografijami Michela Me-
role in Enrica Morellija, Štirje let-
ni časi - Poletje in Jesen, koreogra-
fov Marte Bevilacqua in Roberta
Cocconija, v znamenju aktualiza-
cije Vivaldija s strani sodobnega
nemškega skladatelja Maxa Ri-
chterja ter Play with me Marte Be-
vilacqua, obe v produkciji videm-
ske skupine Arearea. Potem sta bi-
li te dni spet dve dragoceni tuji
gostovanji: klovnska in burkaška
energija ruskega Teatra Semianiky
"The Family" (Družina) in Rioult
Dance New York francoskega ko-
reografa Pascala Rioulta, ki je so-
deloval s slovito Martho Graham.
V sredo, 19. aprila, ob 20.30, bo
na sporedu sodobni balet Cantico
dei Cantici, koreografska predela-
va Virgilia Sienija telesne poe-
tičnosti Visoke pesmi, s šestimi
plesalkami in plesalci in izvirno
glasbo kontrabasista Danieleja
Roccata. V petek, 21. aprila, ob isti
uri in vedno na velikem odru
dvorane Assicurazioni Generali
bo plesni spektakel Romeo y Ju-
lieta Tango s koreografijo in režijo
Luciana Padovanija, učenca Caro-
lyn Carlson, ki je izbral nezmotlji-
ve erotične glasbene atmosfere
Astorja Piazzolle, a tudi Henryja
Purcella, Gidona Kremerja, Haen-
dla, z izvedbo v živo ansambla
Quarteto Tipico Tango Spleen. Za
še druge naslove se lahko pogleda
na spletni strani www. ilrossetti.
it. Lep spomladanski niz se bo
končal 23. maja s tridelno koreo-
grafijo Paul Taylor Dance Compa-
ny, enega od očetov ameriškega
sodobnega baleta, 85-letnega
Paula Taylorja, ki je s svojo balet-
no skupino od 1954 prebredel ves
svet, 524 mest iz 64 držav. V Trstu
bo ponudil baletne interpretacije
Schubertove 1. in 2. simfonije,
Haendla in Bacha.
Davorin Devetak
Pestra ne le gledališka ponudba Rossettija
De Andre', Pasolini,
Pandur in sodobni balet
Tomaž Pandur
Tržaška13. aprila 201714
  pletni portal Fran sestavlja
enaintrideset slovarjev – od
frazeološkega, etimološkega
in terminološkega do zgodovin-
skih in narečnih slovenskih slovar-
jev. Vsebuje 590 tisoč slovarskih
sestavkov, na dan pa ga obišče več
kot sedemintrideset tisoč različnih
uporabnikov. V dveh letih in pol
delovanja ga je obiskalo že petnajst
milijonov ljudi in je eden izmed
najbolj rabljenih slovenskih strani.
Besedo iščemo, tako da izberemo
poljubni slovar ali pa jo samo vtip-
kamo in dobimo razvrstitev glede
na vse obstoječe slovarje. Na por-
talu Fran sta zelo cenjeni tako
splošna jezikovna svetovalnica, v
kateri lahko vsak postavi vprašanje
in mu strokovnjaki odgovorijo s
strokovnim, znanstvenim in zane-
sljivim odgovorom, kot tudi ter-
minološka svetovalnica, ki je ome-
jena na na terminologijo posa-
meznih strok.
Idejni oče spletnega portala Fran
je slovenski jezikoslovec in literar-
ni zgodovinar dr. Kozma Ahačič,
izredni profesor na novogoriški
univerzi, vodja programske skupi-
S ne Inštituta za slovenski jezik Fra-na Ramovša ZRC SAZU, avtor šte-vilnih člankov in publikacij. Leta
2014 je prejel Trubarjevo priznanje
za izjemne zasluge pri ohranjanju
slovenske pisne dediščine, ki ga
podeljuje Narodna in univerzitet-
na knjižnica v Ljubljani. Društvo
slovenskih izobražencev ga je po-
vabilo na redno ponedeljkovo
srečanje, na katerem je predstavil
tako spletni portal Fran kot novi
slovnici za osnovnošolce in sred-
nješolce.
Portal Fran je tako zasnovan, da je
uporabnik obenem tudi razisko-
valec. Pozitivni so odzivi ljudi. Če
kdo opazi napako pri besedi, lahko
na to opozori in napaka je takoj
odpravljena. Letos so vzpostavili
tudi ZRColo 2.0, mednarodni pro-
gram za raziskovalce narečij, ki
vsebuje tudi zapletene znake. Vse
programe so spravili v isti pro-
gramski jezik, in sicer XML. Lani
oktobra so objavili novi Slovar slo-
venskega knjižnega jezika, narejen
po principu najsodobnejših slo-
varjev. Vsebuje namreč tako zvok
kot sintezo govora in slovenski
znakovni jezik.
Novi šolski slov-
nici Kratkoslovni-
ca in Slovnica na
kvadrat za osnov-
no in srednjo
šolo, ki sta nalete-
li na tako poziti-
ven odziv, da je
bilo prvih tisoč
petsto izvodov razprodanih v
enem tednu. V teku je ponatis no-
vih osem tisoč izvodov. Slovnici
sta mišljeni za vse, ki se neprofe-
sionalno ukvarjajo s slovenskim
jezikom. Avtor si je zastavil osnov-
na načela: opis za začetnike je naj-
krajši in poenostavljen, opis za
srednjo stopnjo pa daljši in vsebuje
opise zanimivosti; ni definicij; je
čim manj obremenjena s teorijo;
vsebuje primerjavo s tujimi slov-
nicami. Zgradba slovnic je eno-
stavna: vsebuje najprej glas, bese-
do, stavke in dodatke pravopisa, ri-
sbe izgovora glasov, preglednice
sklanjatev in spregatev. Slovnici se
med sabo dopolnjujeta. Posamez-
ni problemi so poenostavljeni in
podani med zanimivostmi za zah-
tevne bralce. Sestavni del obeh pu-
blikacij so ilustracije Jake Vukotiča,
zaradi katerih sta slovnici zabavni
in v katerih so skrite informacije,
ki jih v besedilu ni.
Želja dr. Kozme Ahačiča je predv-
sem ta, da bi lahko vsak Slovenec
imel dober vpogled v osnove slo-
venskega jezika, predvsem za kre-
pitev jezikovne samozavesti. Zani-
mivo je, da, odkar so slovarji do-
stopni tako na spletu kot v knjižni
obliki, je prodaja slednjih upadla
za 10 do 20 %, kar pomeni, da
ljudje še vedno kupujejo slovarje.
Navdušenje je veliko, je še dodal
dr. Ahačič, ki je postal ime meseca
marca Vala 202 kot “jezikoslovec,
ki je pogumno prekinil dolgolet-
no tradicijo ene same, akademske
slovnice” in zmagal proti Ilki Štu-
hec, najboljši trenutni slovenski
smučarki.
Metka Šinigoj
  upanski kandidat le-
vosredinske koalicije
Mitja Ozbič za
Občino Devin-Nabrežina
se je v torek, 4. aprila,
srečal z vaščani v Slivnem.
Ozbiča sta na srečanju z
občani spremljala tudi
predstavnika Slovenske
skupnosti Edvin Forčič in
Elena Legiša za Stranko ko-
munistične prenove, del
širše koalicije strank, ki
podpira Ozbiča, pa so še
Demokratska stranka, lista
Občani-Cittadini in Socia-
listi.
V prostorih Rebulove do-
mačije v Slivnem je Ozbič
najprej orisal glavne smer-
nice svojega volilnega pro-
grama in razloge, ki so ga
vodili k sprejetju kandida-
ture. Besedo je nato prepustil
domačinom, s katerimi je ste-
kla debata okrog bolj občute-
Ž nih problematik, saj si kandi-dat kot prvo prizadeva, da sa-
mi občani s svojimi predlogi
in željami dopolnijo volilni
program.
Kot prvi je posegel Erik Ma-
sten, predsednik Jusa Slivno,
ki je opisal sedanje stanje, po-
trebe in odprta vprašanja v
vasi. Za njim pa so domačini
še izpostavili manjše težave
in izrazili želje po njihovi od-
pravi. Med temi je gotovo
vprašanje obnove ter
vzdrževanja najstarejše
občinske poti, ki povezuje
Vižovlje, Slivno in Šempolaj
ter preostale urba-
nistične infra-
strukture (plinski
priključki, osve-
tljava, kraški suhi
zidovi), ki je bila
ravno zaradi pakta
stabilnosti zapo-
stavljena.
Prisotni so pod-
prli predvsem Oz-
bičevo zamisel o
reorganizaciji jav-
nega prevoza zno-
traj občine. Strin-
jali so se, da so
preveliki in prazni
avtobusi, ki se pel-
jejo po vaških je-
drih, prej v breme
kot v korist.
Manjši avtobus ali celo avto-
bus na klic bi jim bil dobro-
došel.
Boljunec / Čebelarji
Doživeta slovesnost ob
razvitju prapora
  aj medi! Tako se glasi
tradicionalno voščilo
za čim lepše uspehe, ki
si ga tradicionalno po lepi slo-
venski navadi izražajo čebelar-
ji. V petek, 24. marca, je polna
dvorana občinskega gledališča
France Prešeren v Boljuncu
večkrat slišala ti besedi na slo-
vesnosti ob razvitju prapora
Društva slovenskih čebelarjev
– Trst, namenjene pa so bile
društvu, ki je bilo ustanovlje-
no leta 2013, štiri leta kasneje
pa s svojim praporom izpolni-
lo pomenljivo čebelarsko
izročilo. Prapor namreč dopol-
njuje in nadgrajuje cilje
društva ter s svojo simboliko
izpričuje bistvena izhodišča
samega društva in cilje, ki si
N jih postavlja. Prapor je zna-menje, ki povezuje člane, grepa tudi za praznik za širšo
skupnost, saj je uspešno čebe-
larsko delo dragocen doprinos
družbi in okolju.
Prapor je slovesno razvil pod-
predsednik Obalnega čebelar-
skega društva – Koper Klavdijo
Babič, saj društvi že dalj časa
plodno sodelujeta, izročil pa
ga je praporščaku Čebelarske-
ga društva – Trst Vladimirju
Novaku, ki je slovesno obljubil
ter zanj prevzel odgovornost.
Prapor je predstavil predsed-
nik tržaških čebelarjev Danijel
Novak in poudaril, da je na eni
strani zelene pravokotne
površine društveni grb, ki po-
nazarja slovenstvo in tržaško
pokrajino, torej kraje, kjer
društvo deluje, na hrbtni stra-
ni pa je s satovjem ponazorjen
objemni prostor, ki se preliva
z ene na drugo stran, da se ta-
ko brišejo meje. Na praporov
drog je predsednik obesil tudi
trak z imeni ustanoviteljev
društva, na samem drogu pa
so še žebljički v obliki lipovega
lista, katerih so gravirana ime-
na donatorjev.
Slovesnemu razvitju
je sledilo pobratenje
okoliških društev s
sugestivnim obre-
dom čebelarskih
praporov, ki se po-
klonijo pred komaj
razvitim praporom.
Glasbeni okvir je
večeru dal Pihalni
orkester Breg pod
taktirko Edvina
Križmančiča, nasto-
pili pa so tudi trije
pevski zbori. Najprej
je na oder stopil Ko-
morni moški zbor
Čebelarske zveze Slovenije, ki
ga vodi Aleš Sedušak, zapel je
čebelarsko himno, pa tudi vse
ostale pesmi prijetnega nasto-
pa je črpal iz bogate slovenske
čebelarske zakladnice. Svežino
mladosti je na oder prinesel
Otroški zbor Fran Venturini
od Domja z dirigentko Suzano
Žerjal, v ljudsko zakladnico pa
je segel Moški pevski zbor Va-
silij Mirk Prosek-Kontovel pod
vodstvom Gorana Ruzzierja.
Slavnostni govor je podal pod-
predsednik Stojan Corbatti, ki
je orisal društveno pot od na-
stanka leta 2013, njegova pri-
zadevanja in delo ter izposta-
vil pomen strokovnega izo-
braževanja v slovenščini in po-
vezovanja z matico. »Po prido-
bitvi društvenega sedeža na
Padričah s pomočjo Koordina-
cijskega združenja kraških va-
si, smo uresničili tudi društve-
ni čebeljnjak s primerki vseh
vrst panjev, ki jih uporabljamo
v našem prostoru. S tem se je
redno delovanje še dodatno
obogatilo s prirejanjem stro-
kovnih začetniških in izpopol-
njevalnih tečajev. Zelo nas ve-
seli dejstvo, da se je kar nekaj
mlajših oseb odločilo in se teh
tečajev udeležilo ter danes že
samostojno in uspešno čebe-
larijo. Prav generacijska preno-
va naših vrst je največji porok,
da čaka tržaško čebelarsko gi-
banje svetla prihodnost, « je
poudaril Corbatti. Zelo dobro
je ocenil tudi čezmejno pove-
zovanje s sorodnimi društvi in
s Čebelarsko zvezo Slovenije.
Slovesnosti se je udeležilo ve-
liko uglednih gostov, med ka-
terimi omenjamo generalno
konzulko Republike Slovenije
v Trstu Ingrid Sergaš in dolin-
skega župana Sandyja Kluna.
M. R.
V domu za starejše občane Jeralla na Padričah je v petek,
7. aprila, umrla znana tržaška učiteljica in javna delavka
Nada Martelanc. Imela je 93 let, dokler so ji moči
dopuščale, je rada in dokaj redno sodelovala z našim
tednikom in poročala ne le o življenju v domu, ampak tudi
donedavna pa se je še oglašala v tisku. Dokler je bila doma
je redno pisala o
raznih cerkvenih
dogodkih in dejavnosti
Vincencijeve
konference, ko pa se
je odločila za selitev v
omenjeni  dom, je
pisala o dogodkih v
njem, še zlasti, ko so
ostarele obiskal i
nekateri  s lovenski
zbori ali pa so v domu
priredi l i  kaj
posebnega.
Izhajala je iz
barkovljanske družine
in dvakrat doživela
begunstvo. Najprej se je med obema vojnama umaknila v
Jugoslavijo, po drugi svetovni vojni pa se je vrnila v rojstni
Trst. Od jeseni 1945 do upokojitve leta 1984 je poučevala
na raznih šolah na Tržaškem, vse do Devina. Nekaj let je
bila tudi tajnica na nižji srednji šoli.
Nado Martelanc smo poznali tudi kot aktivno članico
Slovenske Vincencijeve konference v Trstu, saj je bila že
leta 1947 med ustanoviteljicami te zaslužne katoliške
dobrodelne organizacije. Več desetletij je bila njena
podpredsednica.
Svoje življenje je posvetila vzgoji slovenske mladine in to
ne le v šoli, ampak tudi pri vodenju počitniških kolonij, ki
jih je prirejala Vincencijeva konferenca v raznih krajih v
Karniji in drugod.
Umrla je Nada Martelanc, ugledna
učiteljica in naša zvesta sodelavka
Tržaška občina je v ponedeljek, 10. t. m., odlikovala narodnostni
krovni organizaciji civilne družbe za njuno dolgoletno delo za dobro
narodne skupnosti in vsega obmejnega prostora. Slovenska
kulturno-gospodarska zveza si je bronasto medaljo prislužila ob
60. jubileju, Svet slovenskih organizacij pa za opravljeno 40-letno
delo. Predlog za odlikovanje prvi podpisal slovenski svetnik Igor
Švab, prepričan, da je uspešno delo obeh organizacij preseglo
narodnostne vrste: "Tudi zato, ker sta organizaciji vztrajno delali
za dobrobit dobrih odnosov med tu živečimi prebivalci, Slovenci in
Italijani, med narodnostmi, kulturami in tudi verstvi". Predsednik
SKGZ Rudi Pavšič je ocenil, da je to signal današnjih dni, ko
sodelujejo in skupaj iščejo rešitve v korist slovenske skupnosti.
"Zmogli smo se pogovoriti o dramatični preteklosti. Zdaj se je skupaj
spominjamo, toda pot vodi naprej v sodelovanje s koprskim
pristaniščem, z Ljubljano in Slovenijo, " je dejal župan Trsta Robert
Dipiazza. "Če bo ta dialog uspel in prinašal sadove, bo gotovo tudi
za našo narodno skupnost v Italiji drugačna prihodnost, " je
prepričan predsednik SSO Walter Bandelj.
Tržaška občina odlikovala SSO in SKGZ Kandidat levosredinske koalicije za župana v Nabrežini
Srečanje z občani v Slivnem
ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA  
vabi na 
REDNI OBČNI ZBOR
v četrtek, 20. aprila 2017, ob 21.uri v prvem sklicu
in v petek, 21. aprila 2017, ob 16. uri 
v drugem sklicu
Občni zbor volilnega značaja bo na sedežu Zadruge,
Travnik 25 v Gorici.
Kandidat za župana odv. Mitja Ozbič se je predstavil v Kamnarski hiši v
Nabrežini v torek, 4. aprila.  (foto JMP)
Društvo slovenskih izobražencev
Predstavitev
spletnega portala Fran
Tržaška 13. aprila 2017 15
Obvestila
Maša v domu ITIS, ul. Pascoli
31, v velikonočnem duhu, z
obiskom gostov, bo v četrtek
27.4.2017, v cerkvi v I. Nad.  (z
dvigalom na oddelek Margherita,
nato levo po hodniku): ob 16.10
molitev rožnega venca, ob 16.30
sv. maša, ki jo bo daroval g.
Klemen Zalar, s podelitvijo
bolniškega maziljenja -
sodelujejo slovensko versko
občestvo župnije Sv. Vincencija
in slovenski skavti in skavtinje -
po maši prijateljsko druženje.
Področni svet Pastoralnega
središča za Trst im Milje in
Vincencijeva Konferenca toplo
vabita k udeležbi.
Pri Združenju cerkvenih
pevskih zborov – Gorica
pripravljamo projekt Opera
omnia Mirka Fileja. Vse, ki ste ga
poznali, sodelovali z njim pri
katerem projektu ali zboru,
naprošamo, ali bi nam lahko
posredovali fotografije ali
partiture in tako pripomogli k
boljši uresničitvi projekta. Za
dodatne infomacije:
048131817, zcpz. go@gmail.
com.
Romanje v Medžugorje od 5. do
vključno 8. maja letos. Odhod iz
Nove Gorice (oz. Rožne Doline) v
petek, 5. maja, ob 4.45; tržaški
romarji vstopijo na Kozini (okrog
6. ure). V popoldanskih urah
dospemo v Medžugorje. Udeležili
se bomo svetih maš, češčenja
sv. križa in Najsvetejšega.
Povzpeli se bomo na Križevac,
obiskali kraj Marij inih
prikazovanj na Podbrdu in druge
ustanove. Vrnil i  se bomo v
ponedeljek, 8. maja, v večernih
urah. Vpišite se čim prej! Naslovi:
g. Darko (0039) 370 3201305;
ga. Ana (00386) 05 3022503;
g. J. Markuža, župnik (0039) 040
229166.
Darovi
Za svetoivanski cerkveni pevski
zbor: v spomin na Imeldo Žerjal
Decleva darujejo družina Rudež
50 evrov in Margi De Luisa z
družino 25 evrov.
V spomin na mamo Anastazijo
Bizjak Škamperle darujeta Igor
in Jadranka 100 evrov.
Za rojanski cerkveni pevski zbor
darujeta v spomin na starše
Sonja in Drago Ukmar 30 evrov.
Za rojansko Vincencijevo
konferenco daruje Marija
Zanevra 30 evrov.
Za rojansko glasilo "Med
nami" daruje Lidija Godnik 20
evrov.
  e od svojega nastanka pred
sedemdesetimi leti je Radij-
ski oder posvečal posebno
pozornost krščanskim praznikom
in prav za praznike je pripra-
vljal primerne oddaje, ki so jih
radi poslušali tako pri nas kot
onstran meje, kjer se Božiča,
Velike noči in drugih verskih
praznikov ni smelo praznovati.
Tako so bili na božične ali veli-
konočne praznike mnogi radij-
ski sprejemniki v tedanji Slove-
niji naravnani na valovno
dolžino Radia Trst A. Poslušalci
iz Slovenije so vedeli, da bodo
tam gotovo slišali kaj primer-
nega za praznično razpoložen-
je in prav Radijski oder je naj-
večkrat pripravljal igre za te
praznične dni.
Čeprav se je produkcija Radij-
skega odra in njegova vloga v pro-
gramih na Radiu Trst A z leti spre-
minjala, je nekaj ostalo nespre-
menjeno: vsako leto pripravlja
igralska skupina božični in veli-
konočni igri, po eno za otroke,
Ž eno pa za odrasle poslušalce. Takoje tudi letos.Na samo Veliko noč bodo po-
slušalci na valovih Radia Trst A
lahko poslušali izvirno, novo ra-
dijsko igro Skrivnost gore, ki jo je
za Radijski oder napisala Tanja Re-
bula. Igra, ki jo je režiral Franko
Žerjal, pripoveduje o posebnem
srečanju na Jakobovi poti – Cami-
nu. Pot pelje tudi mimo cerkvice
Sv. Jakoba, ki je na vrhu gore in o
tem kraju kroži veliko legend. K
cerkvici zanese pot različne ljudi
z različnimi skrivnostmi, dvomi,
razočaranji in bolečinami, vsak tu
išče svojo pot, odpuščanje,
odrešenje. Vstajenjsko jutro pa
prinese vsakemu popotniku mir,
tolažbo in ljubezen. V igri nasto-
pajo člani Radijskega odra Helena
Pertot, Marijan Kravos, Ivan Bu-
zečan, Marjetica Puntar, Maja La-
pornik in Andrej Pisani.
Igra Skrivnost gore bo na sporedu
v nedeljo, 16. aprila, ob 18. uri na
valovih Radia Trst A.
Za otroke pa je Radijski oder pri-
pravil igro Petrovo dobro delo, ki
jo je za Radijski oder napisala Ma-
teja Gomboc. Igra opisuje naviha-
nega, a dobrosrčnega dečka Petra
in njegovo prijateljico Kristino ter
njihove priprave na Veliko noč z
barvanjem pirhov in drugimi
običaji. Otroka pa spoznata, da
prazniki niso za vse enako lepi,
zato se odločita, da jih bosta
skušala polepšati sosedom s
tem, da jim podarita pirhe, ki
sta jih pripravila. Ko pa razdata
vse pirhe, spoznata, da bosta
njuni družini brez veliko-
nočnih pirhov. A vsako dobro
delo je seveda poplačano in
zgodba se srečno konča. Igro
Petrovo dobro delo je režiral
Mitja Petaros, v njej pa nasto-
pajo člani Radijskega odra An-
ka Peterlin, Julija Berdon, Mar-
jetica Puntar, Danilo Pertot,
Mitja Petaros, Ivan Makuc,
Lučka Susič in Nadia Roncelli.
Otroška igra bo na sporedu v
otroškem kotičku v torek, 18. apri-
la 2017, ob 14.20 na Radiu Trst A.
Vabljeni k poslušanju!
Manica Maver
  ržaška škofija je v s soboto,
25. marca, priredila v Cen-
tru duhovnosti Sikomora v
župnišču v Starih Miljah 4. labo-
ratorij pastorale za duhovne pokli-
ce, ki je bil odprt za mlade in dru-
ge, katehete, animatorje in pasto-
ralne delavce. Kot je zapisal direk-
tor škofijskega centra za duhovne
poklice don Andrea Destradi, je to
center, ki nudi tudi dneve forma-
cije, se pravi laboratorije, ki jih pri-
pravljajo in nudijo za formacijo
poklicanosti za mlade, za katehete
in pastoralne delavce nasploh. Le-
tos so tak laboratorij prvič priredili
tudi s slovenskimi verniki, ki smo,
kot je zapisal don Destradi, ‘po-
memben del zgodovine in realno-
sti naše krajevne Cerkve’.
Naslov sobotnega srečanja je bilo
navdihnjeno po znanem pozivu
iz knjige preroka Izaija: “Poklical
sem te po imenu.  (Iz 43,1) ”. To je
bila torej izhoviščna tema srečan-
ja, ki se ga je udeležilo enajst skav-
tov in skavtinj, se pravi pet vodi-
teljev, dva novinca in štirje kla-
novci, to je najstarejše starostne
T dobe. Salezijanski duhovnik inuniverzitetni profesor g. dr. JožeBajzek je uvodoma spregovoril o
potrebi po gradnji identitete, ki je
za vsako osebo nekaj edinstvene-
ga. Vsak posameznik pa lahko
osvetljuje svojo okolico, ko se pol-
no zaveda samega sebe, ko ima
svojo identiteto. To nam pomaga,
da lahko napredujemo na poti ho-
je napredovanja v veri. To pa zah-
teva tudi določeno zaupanje
v Jezusov 'model'.
Za udeležence je bilo zelo za-
nimivo tudi pričevanje o po-
klicanosti družinskega
življenja in starševstva, kot sta ga
posredovala dva starejša člana
stavtske organizacije Anči in Franc
Biancuzzi. Bil je to prisrčen pogo-
vor med prijatelji in brati skavti.
Prisluhnili pa smo tudi besedam
sestre Bernarde, ki že več let deluje
na Tržaškem in je tako sprego-
vorila o tem, kako sama gleda
na redovništvo, a tudi kako
občutiš nekakšno moč posa-
meznika, ko te nagovori, ko
Gospod govori po tej osebi. De-
janje ljubezni pa je dajanje sa-
mega sebe brez pričakovanja po
kakršnemkoli plačilu ali za-
doščenju. Sam voditelj miljske-
ga duhovnega središča, g. An-
drea Destradi, pa je spregovoril
o tem, kako doživlja svoje po-
slanstvo, o različnih oko-
liščinah, ko samega sebe
doživlja kot otroka, ki sprejema
Gosopodovo besedo in vodilo,
drugič pa nastopa v vlogi ne-
kakšnega očeta, saj je pastir skup-
nosti.
Opoldne je bila sveta maša, ki jo
je daroval rektor bogoslovnega se-
menišča neokatehumenov v Trstu
msgr. Janez Oberstar.
Šlo je za potrebno pobudo in za
udeležence tudi lepo in spodbud-
no izkušnjo, saj Duh veje, koder
hoče!
M. K.
Lepa pobuda tržaške škofije
Poklical sem te po imenu
Vsem dragim 
Slovenkam in Slovencem
želi doživete 
velikonočne praznike
z veliko Božjega 
blagoslova
IGOR ŠVAB
podpredsednik tržaškega
občinskega sveta in 
občinski svetovalec
SLOVENSKO 
PASTORALNO SREDIŠČE
vošči 
vsem Slovenkam 
in Slovencem 
v mestu 
blagoslovljeno 
Veliko noč
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST
vošči 
vsem organistom, zborovodjem, pevkam 
in pevcem ter njihovim sorodnikom
blagoslovljene in miru polne velikonočne
praznike
Vsem svojim članom, prijateljem in bralcem 
voščita vesele velikonočne praznike
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE TRST
vabi na
SLOVESNO VELIKONOČNO VIGILIJO
s slavjem luči, besednim, krstnim in evharističnim bogoslužjem
ter blagoslovom velikonočnih jedil,
ki bo v soboto, 15. aprila 2017, ob 19. uri
v kapeli Marijinega doma v ulici Risorta, 3
SODELUJEJO ZCPZ IN SZSO
Ob lepem življenjskem jubileju, 70-letnici,
iskreno čestitajo svojemu pevovodji 
in dragemu prijatelju
EDIJU RACETU
PEVKE IN PEVCI CERKVENEGA PEVSKEGA ZBORA
IN SLOVENSKI VERNIKI OD NOVEGA SV. ANTONA
Profesor g. dr. Jože Bajzek
  petek, 7. aprila, je bilo v
dvorani Finžgarjevega
doma na Opčinah zad-
nje predavanje iz niza, ki jih je
imel enkrat mesečno dr. Jože
Bajzek, openski vikar, ki je upo-
kojeni profesor sociologije na
salezijanski univerzi v Rimu.
Zadnje predavanje je imelo na-
slov V kaj se spreminja naš svet
(Živeti v zmedenem času), kjer
je gospod Bajzek lepo orisal naš
svet najprej iz sociološkega po-
gleda in potem še s filozofskega
vidika.
Najprej je predstavil družbo s
sociološkega vidika. Lahko jo
V razčlenimo na predindustrijskodobo, industrijsko in postindu-trijsko dobo. V filozofskem po-
gledu pa premoderno, moder-
no in postmoderno.
V predindustrijski dobi je bila
v centru cerkev, blizu pokopa-
lišče in potem druge stvari, na
koncu pa polje. Ker so živeli ob
polju, so bili odvisni od narav-
nega ritma in so bili zaradi tega
naravno povezani z Bogom. V
industrijski dobi človek ni bil
več odvisen od naravnega rit-
ma. Sam je ustvarjal naravo in
je bil sam njen gospodar. V po-
stindustrijski dobi pa človek
uporablja tudi stroje in
robote.
Današnji pogled na svet
je razdeljen na predmo-
derno, moderno dobo
in postmoderno dobo.
Vsi v premoderni dobi
verujejo v nadnaravno
in avtoriteta je od nadnaravne-
ga, od Boga. V centru je Bog.
Moderna doba veruje v objek-
tivno, avtentično resnico. Am-
pak zanika nadnaravno. Avto-
riteta je znanost in človeški ra-
zum, ne Bog. V centru je člo-
vek. Postmoderna doba trdi, da
objektivna resnica ne obstaja,
če pa obstaja, je človek ne more
zaznati. Postmoderni svet spre-
jema neko mistično nadnarav-
no, a to ni avtoriteta. Vsak po-
sameznik je sam zase edina av-
toriteta. Zanimivo razmišljanje
je spodbudilo krajšo debato.
S tem predavanjem so se za-
ključila letošnja predavanja, ki
jih že nekaj let organizirajo v
openski župniji in so vedno do-
bro obiskana. Predavanj je bilo
letos sedem, vrstila so se od no-
vembra in vse do aprila. Teme
pa so bile različne: Kako vzga-
jati otroke, da ohranjajo vero,
Družina - njena vzgojna moč
in nemoč, Ljubezen kot stil
krščanskega življenja, O veri in
dvomih našega časa, O usmil-
jenju in odpuščanju, Duhovna
zrelost kristjana in molitev ter
V kaj se spreminja naš svet.
Teme so bile izbrane na podla-
gi predlogov, ki so jih redni
udeleženci predavanj v lanski
sezoni zapisali na listke. Ker je
še vedno ostalo kar nekaj tem
nepokritih, lahko z veseljem
pričakujemo, da se bodo v pri-
hodnji sezoni predavanja na-
daljevala.
Urška Petaros
Opčine / Finžgarjev dom
Zaključek niza predavanj
dr. Bajzka na Opčinah
Radio Trst A
Velikonočni igri v izvedbi
Radijskega odra
V sredo, 12. t.m., je obhajal okrogel življenjski
praznik prijatelj, zborovodja in odbornik
EDI RACE
Trdnega zdravja in še veliko osebnih zadoščenj
mu voščita IZVRŠNI ODBOR ZCPZ in 
ZDRUŽENI ZBOR ZCPZ TRST
Mateja GombocTanja Rebula
Aktualno13. aprila 201716
  regorc je preprost priimek. Gregorci so po-
tomci Gregorja. Na Vipavskem ne more-
mo izključiti možnosti, da sta priimka
Gregor in Gregorič istega izvo-
ra, saj v matičnih knjigah aj-
dovske župnije ni vedno jasno,
ali gre za enega ali drugega.
Ime Gregor izhaja iz latinskega
imena Gregorius, to pa iz
grškega Gregdrios. Grško ime
razlagajo iz grškega gregoreo v
pomenu buden sem ali živim.
Pomensko ga lahko enačimo s
slovanskim imenom Budimir. Iz istega imena
imamo tudi priimke Gregorec, Gregorčič, Grego-
rič, Gregor, Grego, Gregelj, Gregorin, Gregorač.
V matičnih knjigah opažamo, da so imeni Grego-
rius in Georgius velikokrat pomešali. V resnici pa
gre za dve samosvoji imeni. Gregor je Gregor, ne
pa Jurij.
Gregorcev živi v Slove-
niji 533. To je 541. naj-
bolj pogost priimek v
državi. Tem moramo
dodati še Gregorce, ki
imajo eno črko več, in
so jih mnogi začeli zato
tudi narobe klicati: Gre-
gorec. Teh je 272. Števi-
lo priimka v zadnjih le-
tih upada.
Priimek Gregorc je naj-
bolj pogost v Ljubljan-
ski kotlini in Vipav-
skem. A gorenjski in vi-
pavski Gregorci niso sorodstveno povezani. Prii-
mek je namreč nastal na več krajih, gotovo pa naj-
manj na dveh. Na Primorskem živi 59 ljudi s
priimkom Gregorc in 11 s priimkom Gregorec. Po
vsem svetu najdemo obojih več kot 1000. V ZDA
jih je več kot 100, kjer pa niso vsi potomci Sloven-
cev, ampak tudi Čehov. Vseeno pa smemo šteti ta
dva priimka kot skorajda izključno slovenska. Naj-
pogostejša kombinacija imena je Marija Gregorc.
Teh je v Sloveniji 20.
Gregorci so ajdovska družina že najmanj četrt ti-
sočletja. V mestu v vsem tem času ni živelo več
kot par družin, ki so vse v sorodu. Rodovnik rod-
bine v 18. stoletju še ni povsem raziskan. Vsekakor
pa imamo daljnega prednika rodbine, Jožefa Gre-
gorca (1779-1847). Po domače jim rečejo Palmovi.
V knjigah je priimek zapi-
san velikokrat tudi kot
Gregorez in Gregoriz. Za-
to ne moremo izključiti
možnosti, da sta priimka
Gregorič in Gregorc pove-
zana.
Pra-pra-pravnuk Jožefa
Gregorca je duhovnik
Ivan Gregorc (1953), ki je
trenutno župnik v Košta-
boni in Krkavčah v Slo-
venski Istri. Pred tem je
bil dolga leta župnik v
Drežnici. Mediji pa so ga
omenjali predvsem zaradi
ene poroke v njegovi cerkvi: Janeza Janše.
Najbolj znani Gregorc je nedvomno msgr. Srečko
ali Feliks Gregorec (1894 – 1972). Rodil se je v Ma-
lem Mengšu v številni družini premožnega pod-
jetnika. Priimek so takrat pisali kot Gregorec. Ker
je večino življenja preživel na Vipavskem in Go-
riškem, pa so ga mnogi pisali kot Gregorc. Zato
sta v rabi obe obliki, bolj pravilna pa je vsekakor
Gregorec. Kot duhovnik ljubljanske škofije je za-
sedbo Primorske dočakal kot kaplan v Ilirski Bi-
strici. Odločil se je, da ostane med Primorci.
Služboval je v Senožečah, Košani, Matenji vasi, na
Prestranku, v Orehku in Postojni. Slednjič je po-
stal župnik na meji škofije ob Hublju v Šturjah na
Vipavskem
(1927). Po italijan-
ski zasedbi Pri-
morske je ostal tu-
kaj. V težkih časih
fašizma je za Štur-
ce pripravljal kul-
turno dejavnost.
Ob cerkvi je dal
zgraditi dvorano,
današnji Marijin
dom. Ker ni imel
primernih del, je
za otroke in mla-
dino sam začel pi-
sati igre, pesmi in
deklamacije. Za
skladanje pesmi
in spevoiger je na-
govoril Vinka Vo-
dopivca. Tako je
Gregorec postal
pesnik, dramatik
in nabožni pisa-
telj. Bil je član
osrednjega odbo-
ra Zbora svečeni-
kov sv. Pavla. Taj-
na policija ga je
opisala kot “zvite-
ga nasprotnika, ki
je hujskal ljudi
proti italijanskemu
duhovniku in mu
grozil, naj se vrne v
Italijo”. V doku-
mentih je upora-
bljal slovenščino in
slovenski žig, so mu
še očitali v zavrnitvi imenovanja za škofijskega
upravitelja v Ajdovščini. Njegov dosje hrani Arhiv
Republike Slovenije. V rodnem Mengšu ga štejejo
med znamenite meščane.
“V letu 1944 je Šturje rešil
pred požigom, ljudi pa pred
internacijo. Kljub tolikšnim
zaslugam pa si konca vojne
ni upal dočakati v Šturjah.
Pred 'svobodo' se je aprila
1945 umaknil v Gorico”,
piše na spletnih straneh
mengeškega turističnega
društva. Gregorec je imel
zasluge, da so našli grobišče
umorjenih članov družine
Brecelj, ki so jih nato slove-
sno pokopali v domačem
kraju. To je bil verjetno
glavni razlog, da je bil na
poti novim oblastem.
Nadškof Margotti ga je ime-
noval za kanonika. V Gorici
je bil katehet na nižji sred-
nji šoli, nato na višji srednji
šoli in na slovenskem
učiteljišču. Sestavil, razm-
nožil ali tiskal je učbenike
za vse štiri letnike učitel-
jišča. Leta 1950 je prevzel
uredništvo Pastirčka ter v
njem začel objavljati prilju-
bljene zgodbe o Ivčku naga-
jivčku. Zadnjih sedem let je
po kapi preležal v postelji.
G
VIPAVSKI PRIIMKI (35)
GREGORC
Zapis iz Ajdovščine: Josephus Gregoriz, rojen 1779. Knjigo hrani Škofijski
arhiv Koper.
Spominsko ploščo na Marijinem domu v Šturjah so
Gregorcu postavili istočasno kot Filipu Terčelju (1992).
Srečko Gregorec se je leta 1929 podpisoval kot
Gregorec. Knjigo hrani Žunijski arhiv Šturje.
Tino
 M
a
m
ić
Slovenija /Aktualno 13. aprila 2017 17
Zaradi nevarnosti terorizma veliki zastoji na meji s Hrvaško 
Velika noč v zavesti, veri 
in v življenju Slovencev!
  pričakovanju Velike noči
je očitno, da veličina tega
praznika s podobo od
smrti vstalega Jezusa prevladuje
nad dogodki posvetnega življen-
ja. Kristjani se na praznik hranijo
z duhovnostjo, ki jo navdihujejo
in omogočajo veličina Velike
noči, vera in tudi način življenja
Slovencev. Velika noč je največji
praznik kristjanov, tudi praznik
veselja in upanja, ki ga verniki
izražajo z vzklikom Aleluja, izra-
zom, ki izhaja iz hebrejščine. Ne-
posredne priprave na Veliko noč
so se pričele s 40-dnevnim po-
stom, se nadaljevale s cvetno ne-
deljo, vrhunec priprav pa pred-
stavlja velikonočno tridnevje
pred samim praznikom Velike
noči, v nedeljo, 16. aprila. Jezu-
sovo vstajenje od mrtvih predsta-
vlja temelj krščanske vere, pome-
ni pa tudi osvoboditev od bre-
zupnega položaja človeka v nje-
govem zemeljskem svetu.
Koprski škof Jurij Bizjak je v raz-
mišljanju o Veliki noči, objavlje-
nem na uvodni prvi strani praz-
nične številke slovenskega kato-
liškega tednika Družina, tudi za-
pisal: “Vsi po malem gledamo s
svojimi očmi in poslušamo s svo-
jimi ušesi, kam drsita in kam le-
zeta naša draga Evropa in vsa nje-
na civilizacija, pravega odziva pa
ni in ni od nikoder, kakor da res
ne vidimo in ne razumemo. Mi-
slim, da je odgovor na takšno
utrujenost samo eden. Gospod
dela vse ob svojem času: tudi
večnost polaga ljudem v srce, sa-
mo da človek dela, ki ga Gospod
opravlja, ne more razumeti od
začetka do konca”. Teolog Ivan
Štuhec je v daljšem zapisu o po-
drtem križu, objavljenim v
Družini, zapisal, “da tako, kot je
Božji sin padal pod križem, so pa-
dali in še padajo križi po sloven-
V ski zemlji. Križ je marsikje izgnanin nezaželen, kdaj tudi zasramo-van in opljuvan. Vendar tudi če
leži v rezervatu, bo pod sabo za-
pustil sled”. Slovenski škofje pa
so v velikonočnem voščilu v
časniku Družina zapisali: “Tudi
če se opotekamo,
omahujemo, pada-
mo, nas vstali Jezus
spremlja in krepi.
On, ki dan za dnem
pred našimi očmi
blagoslavlja in lomi
kruh, ter nam daje
sebe v hrano. Te-
melj temu dogajan-
ju je Jezus postavil
na Veliko noč s svo-
jim vstajenjem od
mrtvih. Zato je Veli-
ka noč velika, ker iz
nje klije tudi za nas
novo, večno življen-
je”.
Pred Veliko nočjo je komentar o
tem prazniku v časniku Družina
objavil odgovorni urednik
omenjenega časopisa, mag. Fran-
ci Petrič. Svojim mislim je dal na-
slov Vstajenjski kristjani in pod-
naslov Slovenska Velika noč v le-
tu 2017. Franci Petrič meni tudi
naslednje: “Veselje, da smo
odrešeni, se mora čutiti in poz-
nati v naši okolici. To je veselje
človeka, ki ve, da ni sam na svetu.
Zato je drugo, kar je pomembno
za vsakega vstajenjskega kristja-
na, imeti pogum, o tej veri govo-
riti in iz nje živeti. To pomeni iz-
stopiti iz varnega sveta udobja in
videti bližnjega. Pomeni še več
delati za družbo, v kateri bodo
besede otrok, družina, starši,
dom, domovina, narod, država,
imele domovinsko pravico. Slo-
venska družba, zastrupljena z
ostanki totalitarizma, brezoseb-
nega internacionalizma in
prežeta z ideološko navlako ne-
kakšnega liberalizma, ki to ni,
mora zaradi naše navzočnosti po-
stati bolj normalna, manj iz-
ključujoča in nestrpna. Naredi-
mo nekaj za to. Ozrimo se okrog
sebe, odkrijmo ljudi, ki imajo po-
dobne vrednote kakor mi, in po-
gumno delajmo naprej”.
V državi pa ob razglabljanju o ve-
ličini Velike noči nastajajo ali pa
se nadaljujejo mnogi dogodki, ki
so izraz t. i. realnega sveta. Slo-
venci z zanimanjem in hkrati z
zaskrbljenostjo spremljamo krizo
Evropske zveze (Unije), in ugiba-
mo o tem, kakšno mesto, vlogo
in težo bi lahko imela Slovenija
v novi, preurejeni povezavi. Na-
vajam mnenje Boruta Šukljeta,
izkušenega in dobro obveščene-
ga mednarodnega svetovalca. V
časniku Delo je zapisal, “da je
Evropa dveh hitrosti danes real-
nost. Slovenija ima znova samo
eno možnost: ostati v povezavi z
najbolj uspešnim, najbolj razvi-
tim in najbolj povezanim delom
Evrope. Za to bomo potrebovali
še tretje soglasje. Prvo je bilo po-
litično in družbeno soglasje o
osamosvojitvi države, drugo so-
glasje o vstopu v EU in zvezo Na-
to, tretje pa bo moralo biti sogla-
sje o povezanosti Slovenije z naj-
bolj uspešnim delom evropskih
držav”.
V Sloveniji ugotavljajo veliko
podporo javnosti evropski pove-
zavi, predvsem zaradi dosedanjih
možnosti prostega prehajanja
meja držav članic in uspešne vlo-
ge evra, denarne enote v EU. Zdaj
pa je v državi nastalo razočaranje,
ker je Evropska komisija s poseb-
no uredbo zahtevala vzpostavitev
strogega nadzorstva pri potovan-
jih na Hrvaško in v obratni sme-
ri, pri potovanjih iz Hrvaške v
Slovenijo. Na
mejnih preho-
dih so zaradi ra-
zličnih razlogov
začele nastajati
gneče in zastoji
pri prehajanju
meje, kar je
povzročilo jezo
in kritike potni-
kov. V časniku
Delo so v uvod-
niku na prvi
strani zapisali,
“da je politika
Slovencem na
meji zgradila
nov zid”. V De-
lu so še zapisali, “da gre za mal-
tretiranje potnikov, saj nismo vsi
teroristi. Na meji s Hrvaško so
ustvarili kaos, rezultat nepre-
mišljene zaostritve pregledov pa
so s kolonami vozil blokirane va-
si, gospodarska škoda, izžeti po-
licisti in šokirani potniki”. V
časniku Dnevnik pa so razmere
pri prehajanju meje ocenili z
mnenjem, “da se je tistim v EU,
ki so sprejeli novo uredbo o pre-
hajanju meje, zmešalo”. V vrhu
policije so zaostritev mejnega
režima utemeljili z dejstvom, “da
so v Sloveniji v zadnjih nekaj me-
secih pri prehodu meje s Hrvaško
odkrili od 40 do 50 oseb poveza-
nih s terorizmom”.
Še vedno obstajajo spori in ra-
zlična mnenja o gradnji želez-
niške proge od Divače do Kopra
in o usodi trgovskega podjetja
Mercator, ki je zdaj del hrvaškega
koncerna Agrokor. Ta hrvaški
Gornje Cerovo
Arheologija v Brdih
  petek je v prostorih
vaške skupnosti Cero-
vo v Brdih potekalo
predavanje z naslovom Ar-
heologija v Brdih: arheološke
raziskave v cerkvi svetega Le-
narta v Dolnjem Cerovem.
Predavala sta dr. Teja Gerbec
iz Goriškega muzeja in dr. To-
maž Fabec s Centra za preven-
tivno arheologijo ZVKDS.
Preventivne arheološke razi-
skave so v prezbiteriju cerkve
sv. Lenarta potekale leta 2014
in jih je vodilo podjetje Avgu-
sta d. o. o., leta 2016 pa je
zaščitna izkopavanja opravila
ekipa Centra za preventivno
arheologijo v sodelovanju z
Goriškim muzejem in akade-
mijo Accademia Jaufré Rudel
di studi medievali v Gradišču
ob Soči. Gre za prve arheo-
loške raziskave visokega in
poznega srednjega veka, ki so
bile doslej opravljene v Brdih
in na podlagi katerih lahko
sedaj več povemo o življenju
Bricev v tedanjem času. Med
izkopavanji so bile odkrite
starejše cerkvene faze s sprem-
nim pokopališčem, prva iz
časa 11. –13. stoletja, druga iz
13. –15. stoletja. Slednjo zaz-
namuje izgradnja cerkvene
apside v romanski maniri, ki
bo v cerkvi ostala prezentira-
V na. Čeprav študije osteološke-ga gradiva še niso povsem za-ključene, so bili na
predavanju predsta-
vljeni prvi, zelo zani-
mivi in pomembni iz-
sledki. Na prostoru,
velikem le 6,5 m2, je
bilo raziskanih preko
30 grobov, glede na
izračun pa je bilo na
tem prostoru pokopa-
nih več kot 60 pokoj-
nih. Za vse pokope je
značilna usmerjenost
vzhod–zahod s pogle-
dom proti vzhodu, po-
sebej pa je zanimiv
način pokopa, ko so
glavo in včasih tudi ra-
mena obdali in prekri-
li s kamnitimi
ploščami, s čimer ta
del telesa ni bil zasut z
zemljino, temveč je
ostal v “praznem” pro-
storu. Glave pokojnih
so bile s pomočjo
“zemljene podlage”
privzdignjene, na tak
način pogled pokojni-
kov ni bil usmerjen
proti nebu, temveč naprej
proti nogam oziroma proti
vzhodu. Temu načinu pokopa
na tej stopnji raziskav še ne
poznamo primerjav. Antropo-
loška analiza pridobljenih po-
datkov je pokazala, da je v vi-
sokem in poznem srednjem
veku pokopališče v Dolnjem
Cerovem uporabljala ruralna
skupnost. Na splošno rečeno,
je za pokojne značilno, da je
bila njihova telesna struktura
izrazito močna, kar velja tako
za moške kot tudi za ženske in
otroke, predvsem je jasno, da
je bilo telo preoblikovano za-
radi intenzivne uporabe rok,
predvidoma zaradi kopanja,
torej poljedelstva. Prostor ob
apsidi je bil v prvi fazi namen-
jen pokopavanju vseh, v dru-
gi fazi pa so bili na tem mestu
pokopani predvsem moški in
otroci (morda moške-
ga spola?). Morda
proti koncu 15. stolet-
ja ali verjetneje še v
16. stoletju je cerkev
med drugim dobila
nov prezbiterij, gra-
jen v gotski tradiciji,
ki še danes, kljub poz-
nejšim predelavam in
povečavam cerkve,
ostaja eden od njenih
razpoznavnih ele-
mentov. Predelave
cerkve so pokazale tu-
di opravljene geofizi-
kalne raziskave, ki ob
tem nakazujejo, da
dolnjecerovska cer-
kev v svoji notranjosti
in neposredni okolici
ohranja še kakšno za-
nimivost.
Več informacij:
dr. Tomaž Fabec,
Center za preventiv-
no arheologijo
ZVKDS, tomaz. fa-
bec@zvkds. si
dr. Teja Gerbec, Go-
riški muzej, teja. gerbec@go-
riskimuzej. si
Tina Novak Samec, direktori-
ca ZTKMŠ Brda, tina. novak.
samec@brda. si
trgovski gigant tone pod težo dol-
gov, zato pa nastajajo težnje, da
bi Slovenija od hrvaških lastni-
kov odkupila Mercator, ki bi tako
spet postal slovenska last. Ekono-
mist in politik dr. Bogomir Kovač
meni, da to ni mogoče, “ker da je
Slovencem glede lastništva Mer-
catorja že zdavnaj odzvonilo”.
Dr. Andreja Valič-Zver, direktori-
ca Študijskega centra za narodno
spravo, je po predavanju v Kranju
o temi Odstiranje zamolčane pre-
teklosti, popotnica za prihod-
nost, spregovorila tudi o
preučevanju občutljivih vprašanj
naše polpretekle zgodovine. De-
jala je, “da Študijski center za na-
rodno spravo sistematično
preučuje kršenja temeljnih člove-
kovih pravic in svoboščin ter ra-
zlične oblike nasilja fašizma, na-
cizma in komunizma na Sloven-
skem. V devetih letih delovanja
omenjenega študijskega centra za
narodno spravo so njegovi sode-
lavci izdali 20 znanstvenih publi-
kacij, posneli več kot 400
pričevanj, se povezali s sorodni-
mi mednarodnimi ustanovami
ter pripravili številne posvete z
namenom soustvarjanja možno-
sti za skladen civilizacijski in kul-
turni razvoj slovenske družbe”.
Na mejnih prehodih s Hrvaško
zaenkrat ni več zastojev
Na mejnih prehodih s Hrvaško,
kjer so ob koncu prejšnjega tedna
zaradi sistematičnega pregledo-
vanja potnikov, nastajale velike
gneče in zastoji, zaenkrat ni več
zastojev. Policisti so namreč opu-
stili kontrolo večine potnikov in
nadzorujejo samo tiste, ki bi lah-
ko bili varnostno sporni. Promet
na slovensko-hrvaških prehodih
je skratka spet skoraj normalen,
najbrž zaradi posredovanja pred-
sednikov slovenske in hrvaške
vlade pri Evropski komisiji, ki je
nato omilila uredbo, ki je zahte-
vala t. i. sistematični pregled vseh
potnikov, tudi tistih iz držav čla-
nic EU.
Predsednik slovenske vlade Miro
Cerar je sicer zagotovil, da bo v
tem tednu odločno posredoval
pri evropski komisiji za ublažitev
postopka pri prehajanju sloven-
sko-hrvaške meje, "ker da je sicer
treba zagotoviti varnost znotraj
schengenskega prostora, toda
hkrati ne smemo povzročati toli-
ko slabe volje mede ljudmi in
škode gospodarstvu. "
Marijan Drobež
Po uspehu učencev šole Komel na mednarodnem tekmovanju
Svirel v prejšnjem tednu je bilo tokrat na vrsti tekmovanje
Certamen musicum v organizaciji štarancanske srednje šole
“Dante Alighieri”, ki se je odvijalo na omenjeni šoli med 3. in 6.
aprilom. To tekmovanje je namenjeno učencem, ki so vpisani
na eno izmed srednjih šol goriške pokrajine.
V kategoriji A1bis, ki je namenjena solistom oz. dijakom prvega
razreda srednje šole, sta se predstavila Makrina Quinzi in Mikael
Mucci. Makrina, violinistka iz razreda profesorja Jurija Križniča,
je dosegla 1. absolutno nagrado z 98. točkami. Klarinetist
Mikael, ki je študij
klarineta začel šele v
lanskem šolskem letu,
iz razreda profesorja
Tomaža Škamperleta,
je dosegel zelo dobro 2.
nagrado z 90. točkami.
V kategoriji A2bis sta
prvo nagrado dosegli
harfistki Boškin Vida,
95. točk, in Devetak
Petra, 96. točk, učenki
iz razreda profesorice
Tatiane Donis, ki
obiskujeta drugi razred
srednje šole.
V kategoriji A3bis z 98.
točkami in absolutno
prvo nagrado pa je
blestela flavtistka Ailen
Nicole Renteria
Hurtado iz razreda
profesorice Iris
Risegari.
Ensemble harf, ki ga sestavljajo Boškin Vida in Mira, Devetak
Petra, Figar Arianna in Vascotto Vittoria, pod vodstvom
profesorice Tatiane Donis, se je predstavil v kategoriji C3 (ki je
namenjena skupinam) in dosegel 1. absolutno nagrado z 99.
točkami.
Na tekmovanju so se lepo izkazali tudi nekateri učenci pianisti
društva Arsatelier, iz razreda profesorja Riccarda Radiva. Coceani
Alessia in Fermanelli Nicola sta dosegla 2. nagrado v kategoriji
A2bis. Furlan Maria in Fermanelli Nicola sta na klavirju štiriročno
dosegla 3. nagrado.
Vsi glasbeniki, ki so prejeli prvo absolutno nagrado, bodo
nastopali na koncertu nagrajencev v petek, 21. aprila, v tržiškem
gledališču.
Učenci šole Komel so se odlično odrezali tudi konec prejšnjega
tedna, saj v soboto, 8.4. so se predstavili kar na dveh tekmovanji
istočasno. V Legnagu pri Veroni, na 8. mednarodnem
tekmovanju Salieri za mlade glasbenike je Vida Boškin, učenka
harfe iz razreda prof. Tatiane Donis prejela 2. absolutno nagrado
z 94/100 točk. V Gorici pa so se na tekmovalnem delu 17. revije
Zlata grla predstavili kar trije zbori iz šole Emil Komel. Zlato
priznanje sta dosegli OPZ in MlPZ Emil Komel pod vodstvom
Damijane Čevdek Jug, ki so si tudi zaslušili priznanje za najboljšo
izvedbo slovenske ljudske pesmi (OPZ) in prizanje za najboljšo
izvedbo slovenske umetne pesmi ter priznanje za najboljši zbor
tekmovanjapevci (MlPZ). Na tekmovalnem delu so pod taktirko
MAteje Jarc peli tudi OPZ Mali Veseljaki - ki deluje skupno z GM
v Doberdobu, in si zaslužili bronasto priznanje.
Na revijalnem delu, ki je sledil tekmovanju, sta nastopala tudi
OPZ Emil Komel z večjimi pevci in vedno pod mentorstvom
Damijane ČEvdek Jug ter OPZ Plešivo, ki deluje v okviru šole
Emil Komel in ga vodi Alessandra SChettino. Vse omkenjene
zbore je natančno spremljala prof. Elisabetta Cavaleri.
Učenci SCGV Emil Komel uspešni 
tudi v Štarancanu
Aktualno13. aprila 201718
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 11. aprila, ob 14. uri
Katoliška knjigarnav Gorici / Na kavi s knjigo
Kanalska dolina dr. Rafka Dolharja
Četrtkova dopoldanska kulturna
srečanja Na kavi s knjigo, kavo
obiskovalcem podarja tržaška
pražarna Primo Aroma, po-
strežejo vedno s predstavitvijo no-
vih knjižnih izdaj, žal je (tudi) za-
radi jutranje ure največkrat pre-
malo obiskovalcev, ker bi si knji-
ge, ki izidejo v naši sredi in govo-
rijo o nas ter našem vztrajanju v
tem prostoru, zaslužile večjo po-
zornost.
Rudi Bartaloth, gonilna sila slo-
venskega kulturnega središča Pla-
nika, ki skrbi za Slovence v Kanal-
ski dolini, ter dr. Rafko Dolhar,
znani tržaški zdravnik, politik,
javni delavec, predvsem pa
odlični pisec, ki se je rodil prav v
Kanalski dolini, sta predstavila
knjigo Kanalska dolina - La Val-
canale, ki jo je izdala prav Planika.
Gre za priročnik v dveh jezikih,
hiter in tekoč, razdeljen na tri de-
le, saj je poleg jasnega vodnika dr.
Rafka Dolharja o Kanalski dolini,
v publikaciji še predstavitev Slo-
venskega kulturnega središča Pla-
nika in 26 knjižnih izdaj, medtem
ko je dr. Nataša Gliha Komac pri-
spevala podroben zapis z naslo-
vom Učenje slovenskega jezika v
Kanalski dolini po drugi svetovni
vojni: kam in kako. Monografiji
je spremno besedo na pot napisal
Rudi Bartaloth, ki je, podobno
kot dr. Rafko Dolhar, kot dijak
prišel v slovensko narodno okolje
v Trst in se tudi tam izšolal v šolah
s slovenskim učnim jezikom.
Dejansko je bila lepa goriška
predstavitev pravzaprav krasen
uvod v bogato razpravo o tem, ka-
ko bi se stanje slovenskega jezika
v Kanalski dolini lahko danes iz-
boljšalo. Po eni strani gospodar-
ska kriza, ki sili ljudi, da iščejo de-
lo in zaposlitve v bližnji Avstriji,
po drugi strani večinska italijan-
ski in furlanski jezik, predvsem pa
pomanjkanje šol s slovenskim
učnim jezikom, vse to in še kaj,
je glavni razlog, zakaj je v Kanal-
ski dolini vse manj slovenskih go-
vorcev, sta povedala tako dr. Raf-
ko Dolhar kot Rudi Bartaloth, ki
je o knjigi Kanalska dolina - La
Valcanale dejal, da je namenjena
tistim, ki Kanalsko dolino pozna-
jo, predvsem pa tistim, ki bi jo ra-
di spoznali, zato tudi dvojezična
izdaja.
Če je bilo razglabljanje o tem, da
se v Kanalski dolini pozna, da ni-
ma tri ali celo štirijezične šole, da
nima pouka v slovenskem jeziku,
na osrednji temi razgovora pa je
prišlo na dan tudi dejstvo, da se
danes še pozna tudi odsotnost
slovenskega župnika v Kanalski
dolini, saj na Svete Višarje prihaja
duhovnik pomagat
iz Rima, medtem ko
po vaseh ni več slo-
venske govorice, v
Žabnicah tako ni
več slovenske maše.
Prav zato sta tako dr.
Dolhar kot Barta-
loth pozvala vse pri-
stojne, da se zavza-
mejo, da bi zares
prišlo čim prej do
ustanovitve večje-
zične šole, ki bi na-
govarjala mlade k
učenju slovenskega jezika, pozna
se namreč, da je vse manj sloven-
skih govorcev tudi v narečju Ka-
nalske doline. Izpostavila pa sta
tudi problem med starejšimi ljud-
mi, ki sicer govorijo slovensko na-
rečje, in tistimi mladimi, ki so se
naučili slovenščine, a so pozabili
narečje, tako da je pogovorni je-
zik med generacijama žal postal
italijanščina. Bartaloth je dejal, da
je narečje Kanalske doline blizu
koroškemu ziljskemu narečju, za-
to tesno sodelujejo s koroško
Krščansko kulturno zvezo pri raz-
nih jezikovnih projektih, da bi
ohranili slovenščino v družinah,
za kaj več pa bi bile potrebne šole.
JUP
Foto JMP
  Revija otroških in mladinskih zborov Zlata grla
Improvizirani 'skoraj'
dnevnik “z druge strani”
GORICA 
  evijo in tekmovanje Zlata
grla sem v teku časa spoz-
nal z različnih zornih ko-
tov. Najprej kot poslušalec, v zad-
njih letih kot zborovodja ali pa
tudi kot žirant. Letos pa prvič iz-
ključno kot starš dveh izmed
mladih pevcev, ki so med stotimi
drugimi krojili sončno sobotno
popoldne v KC Lojzeta Bratuža v
Gorici.  (Manjka mi le osrednja
vloga - pevska - a kaj, ko sem
pred 17 leti, ko se je prireditev ro-
dila, bil že prestar, da bi lahko na
njej nastopil …)
Brez nastopne treme ali žirantske
koncentracije sem se na letošnji
izvedbi približal poslušanju zbo-
rov z dobršno mero poslušalske
naivnosti in predvsem glasbene
sproščenosti: skratka, hotel sem
uživati v glasbi, ki jo pričarajo
mladi, mlajši in najmlajši pevci,
v režiji PD Vrh Sv. Mihaela, ki je
R pogumno zaoralo ledino in v 17letih ustvarilo kvalitetno srečan-je, ki omogoča zborom ne le
zdravo tekmovalnost, ampak tu-
di revijsko srečevanje in je pravi
pokazatelj pevskega utripa Go-
riške in širše okolice. Pravzaprav
njene pevske prihodnosti …
Obisk obeh koncertov, tekmo-
valnega in revijskega, je vedno
dober, starši so disciplinirani, ne
gre jim samo za to, da slišijo la-
stne otroke, koncentracija je oti-
pljiva. Glasbeni napovedi sledijo
že obvezni stihi Doriane Deve-
tak, ki jih odrecitirajo pevci OPZ
Vrh Sv. Mihaela. Nato smo v sržu
stvari. Profesionalnost in pravo-
rečna eleganca napovedovalke
Stefanie sta že garancija za visok
nivo prireditve. Mlada predsed-
nica društva Karen Ulian je v svo-
jem govoru spodbudna, kako bi
ne bila, saj je na čelu društva, ki
je majhno kraško vasico poneslo
na zborovske vrhove Evrope (pri
tem preuči poglavje DVS Bodeča
Neža).
Letos so organizatorji prvič uve-
dli tekmovalno kategorijo malih
otroških zborov. In glej ga zlom-
ka, teh je največ, kar polovica
tekmujočih. Na oder stopijo naj-
prej suvereni pevci OPZ Emil Ko-
mel, pravzaprav njegovega najm-
lajšega dela, predšolski otroci in
prvošolci. Drugače zbor deluje
od septembra, pri čemer je na-
stop na tekmovanju uspeh že za-
radi tega. Nato so na vrsti številni
mali pevci OPZ KD Sovodnje, po
njih pa simpatični Mali veseljaki
iz Doberdoba. Ne glede na “zla-
tosrebrnobronasti” uspeh, ki je
le posledica nastopa, ne pa nje-
gov cilj, so vsak po svojih močeh
in prisrčnosti poustvarili lepe tre-
nutke. Pri nekaterih je bil užitek
slišati, kako vneto skušajo dati
svojemu petju osebni pečat, pri
drugih je bilo zanimivo videti,
kako vsak otrok v tej fazi razvoja
razume petje v zboru čisto po
svojih trenutnih močeh, zmo-
gljivostih in talentih. Kovnica ka-
rakterjev, izraznosti in skupnega
dihanja. Za današnji čas - zlata
vredno.
V ostalih kategorijah nastopa po
en zbor. Pri otroških zborih OPZ
Pet pedi iz Nabrežine, številen in
glasovno discipliniran zbor po
zaslugi Mirka Ferlana, ki vztraj-
no, delavno in vzneseno vzgaja
celo piramido mladih pevcev.
Posebno prepričljiva je izvedba
dvoglasne Polževe snubitve.
Pri mladinskih zborih je tu MlPZ
Emil Komel, srednja stopnička
lepe piramide, ki jo gradiva sku-
paj z Damijano in ki začenja obe-
tati sadove večletnega vlaganja
vanjo. Mladi pevci imajo tako ek-
spresivno potenco, da me njiho-
va izvedba Varlove skladbe Ma-
vrica celo gane. To je moč zbo-
rovske glasbe, ko se iz instru-
mentov, ki jih vsak izmed nas
premore, lahko dotakneš duše
poslušalcev …
V zadnji kategoriji nastopa DPZ
Igo Gruden iz Nabrežine, s solid-
no interpretacijo treh stilno raz-
nolikih skladb. Njihov zvok je
vedno zrelejši in iz leta v leto
zbor pridno raste. Mirko dela do-
bro, ni kaj.
Ura koncentracije mine še prehi-
tro. Ob meni sedita še sin, ki bo
pel na reviji, in druga hči (najm-
lajša je zdržala le do pol tekmo-
vanja). Poslušata, včasih zasanja-
no, včasih površno. Rad bi, da se
zavedata, kako je petje v zboru
ena izmed življenjsko pomem-
bnih veščin (ko danes vsi govo-
rijo o life skills …), predvsem pa
vzgoja k lepemu, dobremu. So v
antični Grčiji že vedeli za to?
Žirija, ki jo sestavljajo dve iz-
kušeni zborovodkinji (Suzana
Zeriali in Katja Gruber) ter do-
mači skladatelj (skoraj bi se mi
zapisalo “mladi”, Patrick, ne za-
meri), dober poznavalec razmer,
v katerih zbori delujejo, je zdaj
na vrsti za vrednotenje. Ki pa ni
golo podeljevanje barvnih priz-
nanj, ampak tudi pedagoško sve-
tovanje za prihodnost. Poslušalci
pa se prepuščamo drugemu, re-
vijskemu delu prireditve, ki je
bolj sproščen, a nič manj po-
memben.
Začnejo dekleta DVS Bodeča
Neža. Pripravljajo se na zahtevno
tekmovanje v Corku, videti je
koncentracijo, čutiti skupni
utrip, še najbolj dovršena pa je
enovitost zvoka. Različne barve
se prepletajo v odtenkih, ki po-
sebej poudarjajo interpretativno
moč in preciznost deklet, ki so
postale zgled za vse zbore. Da so
lahko stopile na prestižne med-
narodne odre, je zasluga le trde-
ga dela, discipline, garanja, pre-
danosti in umetniške zrelosti, ki
jo to prinese. Mateja Černic je
uspela tam, kjer ni prej nobene-
mu. Only the brave …
Nato si sledijo eden za drugim
ostali prijavljeni zbori. Razposa-
jeni, šegavi, muzikalni, nasmeja-
ni, prestrašeni, energični. V
mešanici pristnih občutkov, ki
jih otroci in mladostniki premo-
rejo. Otroci z Vrha, iz Štandreža,
Števerjana, Devina, Špetra, s
Plešivega, iz Nabrežine, Gorice.
Vsak s svojo specifiko, vsi z istimi
močmi. Tu je mala pevka, ki pred
nastopom pozdravlja starše, tam
“starejši” pevec, ki malo sopev-
ko, ki se preveč ozira, opozori,
koga je treba v zboru gledati, tu
je pevka, ki si v glasbeni ekstazi
pri fraziranju pomaga z roko,
tam pa Davide Clodig in Mali lu-
jerji, ki napolnijo oder in v petju,
plesu in gibih ponudijo čisti gla-
sbeni užitek …
Še prehitro pride čas nagrajevanj.
Še prej pa izjemno empatičen go-
vor Patricka Quaggiata kot pred-
sednika žirije, ki ga stoodstotno
podpišem, ker se vživlja v težav-
no in pomembno vlogo zboro-
vodje. Priznanja se bolj kot v
žlahtnih kovinah svetijo v na-
smehih mladih pevcev, ki so po-
plačani za trud. Damijana je po-
kazala, da so Komelovci na pravi
poti, Mirko je dobil potrdilo, da
ustvarja nekaj pomembnega.
Nekje mnenje žirije potrdi moje
občutke: posebno nagrado za
najboljšo izvedbo slovenske
umetne pesmi dobi MlPZ Komel
za Mavrico …
Objamem svojo hčerko, katere
zbor se je izkazal, čestitam kole-
gom, res sem užival. Zapuščamo
KC Lojzeta Bratuža, mislim na to,
da vse, kar sem danes slišal in vi-
del, je to, kar bo krojilo prihod-
nost zborovskega petja na Go-
riškem, in razumem, da so Zlata
grla eden izmed kvalitetnih pre-
skokov, ki jih ponuja ta prostor.
Naravno nadaljevanje temeljev,
ki so jih postavljali Komel, Filej,
Bratuž, Vodopivec, Jericijo, Špa-
capan, Kerševan. Če je nekaj sve-
tlega v prihodnosti Gorice, je to
njeno petje …
In odhajam, misleč na najlepši
trenutek na reviji.
Mala pevka, ki je imela težave pri
hoji, je prišla in odšla z odra v na-
ročju svoje zborovodkinje. Med
gromkim in prisrčnim aplavzom
publike. Vse je bilo tedaj jasno.
Ko začneš peti v zboru, se zave-
daš, da ni pomemben samo glas.
In ko to spoznaš, takrat nehaš.
Ali pa ne nehaš nikoli več.
David Bandelj
Za nami je 17. revija Zlata grla
V organizaciji Prosvetnega
društva Vrh Sv. Mihaela in
ZCPZ Gorica je potekala 8.
aprila v Kulturnem centru Bra-
tuž v Gorici. Tako tekmovalni
(udeležilo se ga je 6 zborov)
kot revijski (11) del je povezo-
vala Stefania Beretta. Žirija, ki
so jo sestavljali Katja Gruber,
Suzana Zerjali in Patrick Quag-
giato, je v kategoriji malih
otroških zborov podelila zlato
odličje OPZ Emil Komel iz Go-
rice (dir. Damijana Čevdek
Jug, klavir Elisabetta Cavaleri,
violina Frančišek Tavčar), sre-
brno priznanje OPZ KD So-
vodnje - Mali (dir. Valentina
Nanut, klavir Valentina Cibic),
bronasto OPZ Mali veseljaki iz
Doberdoba (dir. Mateja Jarc,
klavir Elisabetta Cavaleri). Zla-
to odličje je v kategoriji
otroških zborov prejel OPZ Pet
pedi iz Nabežine (dir. Mirko
Ferlan, klavir Matjaž Zobec), v
kategoriji mladinskih zborov
pa MlPZ Emil Komel (dir. Da-
mijana Čevdek Jug, klavira Eli-
sabetta Cavaleri). V kategorije
dekliških/fantovskih/mešanih
mladinskih zborov je Dekliški
pevski zbor Igo Gruden iz Na-
brežine (Mirko Ferlan) prejel
srebrno odličje. Posebno priz-
nanje za najboljši izbor pro-
grama je prejel Ferlan za OPZ
Pet pedi; posebno priznanje za
najboljšo izvedbo ljudske pe-
smi je prejel mali OPZ Emil
Komel s skladbo Sinička v pri-
redbi Damijane Čevdek Jug;
posebno priznanje za naj-
boljšo izvedbo umetne pesmi
je prejel MlPZ Emil Komel s
skladbo Toma Varla Mavrica
na besedilo Simona Gre-
gorčiča; posebno priznanje za
najboljšega dirigenta je prejel
Mirko Ferlan; posebno priz-
nanje za najboljši zbor tekmo-
vanja pa MlPZ Emil Komel iz
Gorice.
V imenu ocenjevalne komisije
je PATRICK QUAGGIATO tik
pred razglasitvijo rezultatov
nagovoril navzoče ljubitelje le-
pega petja. Obžaloval je dej-
stvo, da se je za tekmovalni del
revije prijavila polovica zbo-
rov, ki so se udeležili revijske-
ga. “Tako so zamudili lepo in
koristno priložnost”. Ne gre za
kompetitivno tekmovanje,
ampak za “možnost kakovo-
stnega razvoja” zborovodij in
posameznih zborov malih
pevcev. Predsednica PD Vrh
KAREN ULIAN nam je ob kon-
cu revije povedala, da so se
zbori v tekmovalnem delu res
izkazali; pogrešajo sicer
kakšen zbor iz Slovenije. Zlata
grla “čutimo kot naš praznik
otrok in smeha, ki nam daje
novega zagona”. Quaggiato je
prav povedal, je dejala. “Zbori
naj se kar opogumijo, ker naše
tekmovanje noče imeti kom-
petitivnega značaja. Raje želi-
mo, da se zborovodje pomeni-
jo z žirijo in morda najdejo
strokovne nasvete, da bolje na-
daljujejo svoje delo. Marsikate-
ri zbor, ki je nastopil v revij-
skem delu, bi se lahko res pri-
javil v tekmovalnem”.
Predstavniki tekmujočih zborov, žiranti in predsednica PD Vrh tik pred nagrajevanjem (foto dpd)
Aktualno 13. aprila 2017 19
Čas teče
Prijatelj Jurij bi rekel...,
kaj sploh počnem tukaj
  ekaj let je že minilo, od-
kar je prijatelj Jurij obja-
vljal v Novem glasu svoj
podlistek oziroma svoj tedenski
zapis z naslovom Kaj sploh
počnem tukaj. Nekateri smo ga
potrpežljivo prebirali, drugi so
pač nergali, ker nimajo smisla za
najbolj intimne izpovedi, lahko
pa odkrito povem, da sem se
včasih nad zapisom zamislila.
Predvsem zato, ker sem bila tedaj
nekaj let mlajša, mladost pa po-
meni optimizem in navdušenje
nad vsakdanom. In kar nekajkrat
se mi je zazdelo, da mi je kar lepo,
kjer sem, in da bi zase nikoli ne
rekla, da ne vem, kaj počnem na
tem svetu.
Leta so minila, čas je prinesel iz-
kušnje. Nove...... in z izkušnjami
nova razočaranja. Kajti na žalost
je v življenju razočaranj največ in
lepih trenutkov vse manj. Zato
jih tudi cenimo in zato so tako
gromozansko dragoceni, čeprav
so samo trenutki in čeprav so
čisto majceni. Letos je tak čas,
morda taka pomlad, morda celo
tako obdobje, da ne gre in ne gre,
ne steče, ne dogaja se to, kar bi
moralo, ni veselja in ni več tistega
občutka, da sem na pravem kraju
v pravem trenutku. In včeraj je
bil še posebno težak dan. Že itak
sem pohodnik in nabiralec in ro-
mar in večni popotnik, delo do-
ma, pa priznam, ni tisto, pri
čemer najbolj uživam. Tokrat je
bilo vse skupaj še bolj neprijetno,
kajti z možem sva morala posta-
viti količke in platno, da bi
zaščitila vrt pred par metrov od-
daljenim vinogradom. Njegov la-
stnik je industrijski pridelovalec,
ki prodaja svoje vino v Ameriko,
s tem gromozansko služi in bo-
gati, ne da bi se kaj dosti oziral na
okolje, na naravo in na vse tiste
nesrečne duše, ki ob njegovih vi-
nogradnikih živijo. Tako je pač
N dandanes, in ni ravno prijetno,ko ti kar v obraz zabrusijo, daimaš prav, da obstajajo tudi druge
metode obdelovanja, a da je upo-
raba glifosata in sistemskih škro-
piv najcenejša in
najhitrejša. In
potem sogovor-
nik doda, da pač
potrebuje denar,
da lahko nahra-
ni svoje otroke.
Patetično, še
najbolj, ko sam
dobro veš, da
otrok nima in da
živi sam s svojim
denarjem.
Denar. Nekje
sem prebrala,
menda je to re-
kel Dalaj Lama
ali kak indijski
modrec, da za-
hodnjaki celo
življenje grabi-
mo denar, v zre-
lih letih pa ga
uporabimo zato,
da zdravimo
svoje telo in um,
ki smo ju doslej
zanemarili. Denar. Denar je vrag,
brez katerega so vse poti v nebesa
zaprte.
No, v lepem, resnično lepem
pomladnem jutru, ko z grenkobo
opazujem čebele na svojih slivah
in se sprašujem, ali bodo nasled-
nje leto še oplajale in letale, se od-
peljem z avtom v Čedad, da bi ku-
pila to prekleto platno, žico in ne-
kaj malice za moža, ki mora spet
garati po napotrebnem, in je za-
radi tega živčen in slabe volje. Kar
pozno je že, bliža se poldne, zato
grem najprej v železnine, da po-
gledam trgovino, kakšna platna
imajo in kakšne so cene. Seveda
me prodajalka vpraša, v kakšen
namen ga potrebujem. Zoprno
mi je razlagati, kajti že dolgo
vem, da večina ljudi, predvsem
tu v Furlaniji, nima veliko poslu-
ha za okoljske probleme, niti za
onesnaženje in sta jim zdravo
življenje in zdrava prehrana de-
veta briga. Prekleti okoljevarstve-
niki, prekleti animalisti, prekleti
zeleni, mi ponavlja sosed, pa
čeprav okoljevarstvenikov in ani-
malistov pri nas pravzaprav ni in
tudi sama največkrat molčim, če
sem v njegovi družbi. Potem raz-
saja še nad medvedi, ki jih tu spet
ni, a če bi že prišli, bi nanje zago-
tovo streljal, pravi. Ker so čisto
odveč tu med vinogradi, ki jih po
dvajsetkrat na leto pridno napa-
jajo z glifosatom in sistemskimi
škropivi. A kaj, nevarni so pač
medvedi, ne škropiva. V mladosti
sem se dolga leta borila za ideale,
sanje, za svoja prepričanja. Deba-
tirala sem, prepričevala, se
večkrat prerekala v imenu tega,
kar imenujemo pravica in boljši
svet in ne vem še kaj. Sedaj eno-
stavno nimam več moči, volje še
manj. Molčim, da je vsaj mir. Ra-
zumela sem namreč, da hodimo
vsak svojo pot in da je druge
težko odvrniti od njihovih pre-
pričanj. Eni, a smo redki, v nekaj
verjamemo, drugim je edini bog
denar.
Od prodajalke pričakujem dober
nasvet, zato ji moram pač odkrito
povedati, da bom s platnom, vi-
sokim čez dva metra, zaščitila ze-
lenjavni vrt pred škropivi podiv-
janega vinogradnika. A takoj ra-
zumem, da bi bilo veliko boljše,
če bi bila molčala. Občutek
imam, da Furlani težko po-
slušajo, ko jim govoriš o eko-
loških problemih. Gospa me gle-
da, kot bi padla z Lune. In po-
slušam tiste tipične izgovore, saj
je že itak vse onesnaženo, saj ne
vemo, kaj jemo, saj že letala, ki
letijo nad nami, onesnažujejo
zrak, saj nekaj je treba jesti in pri-
delovati. Jaz vztrajam in jo pov-
prašam, ali ve za osnovno mate-
matično pravilo, da se faktorji
namreč seštevajo. A je ne zanima,
morda ima sama doma trte in jih
na veliko škropi, saj nima časa,
da bi kmetovala v sožitju z nara-
vo. Čas je namreč denar in tu v
Furlaniji to dobro vedo. Potegne
pa iz predala lepo izdelan kata-
log, kjer so na ogled posebne pla-
stične in železne pregrade, ki so
jih narisali in načrtovali najbolj
znani arhitekti. Bi vam vsaj traja-
la dlje kot platno, pravi, pa pri-
pomni, da so malo drage, a so
"firmate". Vem, da me ima za
malo prismojeno in upa, da bom
naročila. Jaz pa samo zmajem z
glavo in povem, da bo platno
tam samo do trgatve, potem gre
v koš in mi je vsee-
no, če ga ni podpi-
sal noben arhitekt.
Poslovim se praz-
nih rok in se pel-
jem do centra z
gradbenim mate-
rialom, tam
čakam, nikomur ni
do tega, da bi mi
postregel, kajti
vprašala sem samo
za platno. Prodaja-
mo ga samo v veli-
kih rolah, ne po
meter, mi zabrusi-
jo. Po vsej verjetno-
sti izgledam kot ti-
sti, ki nimajo ficka
v žepu. Saj nisem
rekla, da ga bom
kupila meter, sko-
raj prosim in mi
končno pokažejo
in postrežejo.
Končna cena se mi
zdi nekako visoka.
To je zaradi ščipalk za platno, ki
ste jih vzela kar precej, mi poja-
snijo. Vsaka stane 50 centov. Na-
slednjega dne, ko mi jih zmanjka,
sem slučajno v Gorici in grem, da
jih dokupim. Petnajst centov ena,
mi pojasni mlad fant, ki z mano
rad govori slovensko. Popolnoma
enake so tistim za 50 centov, do-
bavitej je isti, molčim in buljim
v plastično ščipalko, kot bi bila
prikazen iz pravljične dežele. Ali
ni v redu, me vpraša fant. Je, sa-
mo, koliko stane deset ščipalk,
vprašam. Evro pa pol, ponovi.
Koliko pa naj stane tak kos plasti-
ke, še doda, ker ga še vedno za-
prepadeno gledam. Molčim.
Plačala sem jih več kot trikrat to-
liko. Po mojem gre za krajo, do-
besedno, a ne vem, na koga naj
se obrnem s pritožbo. Noro.
Ker vem, da me doma čaka mož,
lačen, parkiram še pred Eurospa-
rom. Sedaj je ravno ura, ko so di-
jaki zapustili šolske klopi in ma-
licajo na parkirišču velebragovni-
ce. Eden izmed njih izpljune kos
mortadele ravno na moj
prtljažnik, a ne sekiram se preveč,
nisem ena izmed tistih, ki jim je
avto smisel življenja. Tudi drugi
mladci ležijo na tleh, naslonjeni
na zunanji zid velike stavbe, plju-
vajo in prežvekujejo kruh, prekrit
s topljenim sirom, čokoladne
kinder ploščice in druge pri-
boljške, ki jim jaz pravim z an-
gleškim terminom junk food.
Smejejo se, valijo se po tleh, pe-
hajo drug drugega, smeti ostajajo
okoli njih. Ko vstopim v trgovino
in hočem vzeti voziček, ne mo-
rem do njega, saj je na tleh cel
ocean razmetanih, umazanih
šolskih nahrbtnikov. Baje je pre-
povedano stopiti z njimi med po-
lice. Prilagodim se prevladu-
jočemu kulturemu trendu in si s
čevlji izbrcam pot do vozičkov.
Ogabno. Razmišljam, kakšna
sem bila jaz pri petnajstih,
šestnajstih letih. In še o vsem
drugem, premišljujem, kar mi je
danes dokončno pokvarilo dan.
O mladi Afričanki, prostitutki ba-
je, ki jo je v Trstu sredi ceste pre-
tepal Afganec, ljudje, razen dveh
mladih deklet, pa so kar vozili
mimo, medtem ko jo je on z brca-
mi spretno izmikal mimoidočim
avtomobilom. O očetu, ki je dan
prej s kladivom ubil svoja otroka
ravno na dan, ko je imel podpi-
sati pogodbo za nakup novega
atrija, vrednega milijone evrov.
Ga je zamoril dolgčas, mu je težil
prevelik kup denarja?? Prijatelji-
ca, ki je novico objavila danes
zjutraj na facebooku, je komen-
tirala: potem pa me sprašujete,
zakaj svoj prosti čas namenjam
brezdomnim živalim... Ja, jaz je
tega zagotovo ne bi spraševala.
Res ne. Jaz se, podobno kot pred
leti prijatelj Jurij, enostavno
sprašujem, kaj sploh počnem tu-
kaj. Res, kaj za vraga počnem tu-
kaj? What am I doing here!
Suzi Pertot
Z 8. strani
Izgorel je v razdajanju ...
  a to žalostno pri-
ložnost sestavljen zbor
mladih “amovcev”
je zapel pomenljivo pe-
sem Kam hitijo ljudje,
song iz ene izmed
dovršeno izdelanih
Aberškovih predstav.
Po besedah direktorice
gledališča Maje Jerman
Bratec, ki je Aberška opi-
sala kot moža iskrivega in
pronicljivega duha,
večnega življenjskega op-
timizma in polnega umet-
niškega zanesenjaštva, in
je ob koncu žalne slove-
snosti povabila navzoče k
minuti molka, so pred mi-
krofon stopili novogoriški
župan Matej Arčon, prof.
Bojan Bratina, koordina-
torka Območne izpostave
JSKD Nova Gorica Sabina
Volk in predstavnica ZKD
Darinka Kozinc. Vsi so na-
glasili izjemno, požrtvo-
valno delo, ki ga je
Aberšek namenil mladini,
pa tudi njegovo zmeraj budno
in živahno kritično žilico, s ka-
tero se je obregnil ob marsikaj,
npr. ob umetnino na travniku
pred novogoriško občinsko pa-
lačo, “tisti kup železa”. Arčon je
Z dejal, da je bil Aberšek naturali-ziran Novogoričan. Vživel se je
v ta kraj in v njem pustil neiz-
brisno sled svojega umetniške-
ga ustvarjanja. Bil je pre-
močrten in delal je to, v kar je
verjel. Bil je tudi provokativen,
neposreden, vedno odprt za ak-
cijo, še posebno, če je zadišalo
po odrskih deskah. Mladim je
predajal sanje, upanje in ra-
zumevanje. Njegovo delo je
bilo zelo dragoceno. Bil je kot
zemlja, iz katere vzklijejo
mlade rastlinice. Večkrat je
sodeloval tudi pri kakšni
občinski slovesnosti. Zadnjič
je v tej sezoni postavil delo v
spomin na slikarja Jožefa To-
minca.
Sabina Volk je med drugim
povedala, da je Aberšek ob
prejemu priznanja JSKD na-
pisal, da “je gledališče čudo-
vit pekel, a bi še enkrat stopil
na isto pot in še večkrat”. Ni-
koli ni zavrgel hrepenenja in
upanja, niti teden pred
smrtjo, saj je že snoval novo
predstavo. Darinka Kozinc pa
je svoje spominjanje nanj in
na njegovo delovanje v ZKD,
v kateri je bil predsednik od
l. 1999 do 2007, sklenila z
obžalovanjem, da z
Aberškom nista uresničila
želje, da bi na odru zaživela
kakšna izmed njenih pravljic,
zaradi tega, ker je to nalogo
zmeraj prestavljala na jutri...
Kot predstavnik Prosvetnega
društva Štandrež in sploh za-
mejskih kulturnikov se je na
žalni seji oglasil dr. Damjan
Paulin: “Pred letom dni smo se
v Štandrežu vsi veselili uspešne
predstave, ki so jo mladi člani
dramskega odseka PD Štandrež
uprizorili pod izkušenim režij-
skim pristopom Emila Aberška.
Takrat smo izrazili željo, da bi
Emil nadaljeval in posredoval
svoje bogate izkušnje mladi ge-
neraciji igralcev. Žal se je ta
načrt pretrgal s preranim odho-
dom priljubljenega režiserja. Če
se je v zadnjih letih razvila bo-
gata gledališka dejavnost, gre v
prvi vrsti zasluga Aberšku, ki je
prinesel v zamejski prostor veli-
ko navdušenja in izkušenj s tega
področja. In to v času, ko je še
trdno stala meja in je bil pretok
ljudi in tudi kulture precej
otežen. Aberšek ni imel nobe-
nih predsodkov in je pomagal,
kjerkoli so ga zaprosili za po-
moč. Slovenci, ki živimo in se
kulturno udejstvujemo izven
matične domovine, zelo ceni-
mo in spoštujemo to njegovo
delo, rekel bi pravo poslanstvo.
Hvaležni smo mu za njegovo
vzpodbujanje in stalno pripra-
vljenost za gledališko delo.
Pri nas je Aberšek režiral in gle-
dališko izobraževal člane dram-
skih skupin v Gorici, v društvu
Sedej v Števerjanu in v Štan-
drežu, kjer je v dramskem odse-
ku PD Štandrež deloval in
ustvarjal najdaljše obdobje. V
Kulturnem centru Lojze Bratuž
je režiral dve zahtevni opereti,
Pri belem konjičku in Grofica
Marica, v katerih je sodelovalo
več kot sto nastopajočih. Njego-
va je zasluga, da smo pred več
kot desetimi leti uvedli gleda-
liške abonmaje za vse najmlajše
obiskovalce slovenskih vrtcev
in osnovnih šol.
V Štandrež je prišel l. 1979 in
njegova prva režija je bila kome-
dija Cvetje hvaležno odklanja-
mo v župnijski dvorani Anton
Gregorčič. Štandreški igralci so
zelo cenili njegovo strokovno in
umetniško delo, ki je postalo že
pravo prijateljstvo. To je omo-
gočilo, da je v Štandrežu
uspešno deloval do l. 2004 in v
tem obdobju postavil na oder
trideset premiernih uprizoritev.
Tudi kasneje je z nasveti in stro-
kovnim delom spremljal doga-
janje v našem prostoru.
Emil Aberšek je bil človek veli-
kih duhovnih razsežnosti in
perspektivnih vizij, čeprav v ze-
lo konkretnih in vsakdanjih de-
janjih. Ni iskal slave, v veliko za-
doščenje mu je bilo, da je pri-
speval h krepitvi zamejskega
kulturnega obzorja. In to veliko
let pred padcem meje in pred
demokratizacijo matične do-
movine. Upravičeno ga lahko
imamo za predhodnika skupne
slovenske domovine.
Dragi Emil, hvala za tvoje veliko
poslanstvo in za ves trud in
znanje, ki si ju vložil v obogati-
tev naše slovenske kulture.
Ohranili te bomo v lepem in
hvaležnem spominu. Počivaj v
miru.
Svojcem, ženi Damijani, sinu
Žigi, bratu in drugim izražam v
imenu vseh številnih ljubiteljev
gledališča na Goriškem, ki so s
teboj delali in tvoje delo cenili,
globoko in iskreno sožalje.
Pogrebni obred z žaro je bil isti
dan, 31. marca, ob 13. uri na po-
kopališču v Stari Gori. Udeležilo
se ga je ogromno ljudi. Tam so
po pokojnikovi želji raztrosili
njegov pepel, ki so ga nato nje-
govi gledališki “varovanci” in
drugi “zasuli” z lističi rdečih
vrtnic. V slovo so se mu poklo-
nili igralec Bine Matoh z
občuteno interpretacijo dveh
Gradnikovih pesmi, godalni
kvartet in mlada dekleta iz
AMO in Gledališča na vrvici z
recitacijo.
Z ženo Damijano, sinom Žigo
in drugimi sorodniki sočustvu-
jemo vsi, ki smo občudovali
Aberškovo širokosrčno razda-
janje, in jim izrekamo iskreno
sožalje.
Zbogom, dragi Emil! Hvala za
vse umetniške užitke, vse bisere
znanja in vse vzpodbudne bese-
de, ki si nam jih podaril v vseh
teh letih. Hvala, da si se tako pri-
zadeval za gledališko ustvarjal-
nost tudi pri nas v zamejstvu.
Hvala predvsem za tvoje
prisrčno prijateljstvo. Zmeraj te
bomo nosili v srcu. Uživaj spo-
kojno večni mir na širnih ne-
beških poljanah!