Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemali volja: Za colo loto predplačan 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. Y administraciji prejemali velja: Za celo loto 12 gld., za pol lota G gld., za čotrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno štovilke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) so sprejemajo in volja tristopna potit-vrsta: 8 kr., čo so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo so ,tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša. Rokopisi so no vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. Vredništvo jo v Soinoniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob '/a6. uri popoludno.
»tev.
V Ljubljani, v petek 25. februvarija 1887.
Letiailk
5h/<mii zl>or.
Z Dunaja, 24. februvarija. Stroški za domobrance.
V pričetku današnje seje je denarni minister odgovarjal ua neko interpelacijo zarad odpisa zem-ljišnega davka od mraza poškodovanih zemljišč. Rekel je, da se je davek povsod odpisoval, kjer se je pokazalo tako poškodovanje. — Ko so še češki poslanci namesto grofa Deyma, ki je poklican v gospodsko zbornico, v delegacijo izvolili grofa Czer-nina, ktere volitve se nemško-česki poslanci niso vdeležili, pričela se je razprava o stroških za domobrance. Levičarska poslanca Pollaclc in K ran s s sta se upirala predlogu iu zlasti očitala deželno-brambovskemu ministru, da pri razpravi o domobranskem zakonu ni resnice govoril in je zbornici prikrival prave namene, Pollack je svoj upor opravičeval celo t tem, da je bil baron Piuo te dni imenovan za deželnega predsednika, in da vlada vsled tega ne zasluži nobenega zaupanja. Predsednik dr. S molka je govornika vsled tega opominjal, da naj ostane pri stvari, ter naj ne govori reči, ktere s predlogom niso v nobeni zvezi.
Dr. Menger je tudi poprijel besedo, ter porabil to priliko, da bi dr. Riegerju eno zasolil in zvedel, je li res, kar je po naznanilu nekterih listov dr. Rieger nedavno govoril z dopisnikom nekega ruskega lista. Menger je sumničil Riegerja, kakor da bi bil neprijatelj nemške zveze in gorel le za Rusijo, da morajo njegovi vnuki ruski govoriti itd. Ker je Rieger načelnik češkega kluba in eden desniških vodjev, govoril je to po misli Mengerjevi kot pooblaščenec večine, kar omenjenim besedam daje posebno veljavo.
To čenčanje Mengerjevo sililo je Riegerja pred-govorniku odgovarjati, da je on govoril brez vsak-terega pooblaščenja, kar je govoril z dopisnikom ruskega lista, iu da prevzame on sam vso odgovornost, ne da bi jo bilo treba zavračati na češki klub, ali na češke plemenitaže, ali pa celo na združeno desnico. Njegovi vnuki ne morejo govoriti ruski, ker nima še nobenega, njegovi otroci pa govore ruski, ali oni govore tudi nemški, iu sramota ni ne eno ne drugo. Sicer pa omenja, da se tudi načelnik nemškega generalštaba uči ruski in da glasoviti nemški kancelar izvrstno govori ruski. Kar se tiče trditve, da so njegovega mnenja tudi vsi merodajni krogi, Rieger odločno oporeka, da tega ni govoril, ker ni tako srečen, da bi poznal skrivne misli in namere merodajnih krogov, ktere so pa Mengerju menda ravno tako malo znane, kakor njemu. Omenjal je, da v dotičnem poročilu sploh stoji mnogo, kar ni vseskozi resuično, da je dopisnik mnogo reči po svojo zavil, mnogo tudi samolastno pridejal, in da ga je prosil že odpuščonja, ker je prišel ta razgovor v javnost, dasiravno ni bil za javnost odmenjen. Živahna pohvala je donela Riegerju, ko je rekel, da je on za vsaktoro zvezo, s ktero nam bode mogoče ohraniti mir, in da ni ne za nemško, ne za rusko, ampak le za avstrijsko politiko, in da bode pritrdil vsakteri zvezi, ki bode našemu cesarstvu storila mogoče, da bode varovalo svoje koristi in ohrauilo svoj vpliv.
Za njim je Kreuzig priporočal resulucijo, v kteri se vladi naroča, naj se pri naročevanji domobrancem potrebnih reči ozira na domače maie obrtnike.
Plener se je tudi oglasil in v imenu svojih neraško-avstrijskih tovarišev izrekel, da bodo sicer glasovali za ta predlog, da pa to ni nikakošna zaupnica za sedanjo vlado.
Deželnobrambovski minister grof "VVelsers-heimb je v imenu vlade naznanjal, da so vnanje razmere tudi zdaj še take, kakoršne so bile ob času delegacij, in da se novejše vojaške naredbe niso rodile v glavi ministrovi, ampak da so potrebne postale vsled splošnjega oboroževanja v Evropi. Sicer pa misli, da se bode tudi sedaj potrdil starodavni izrek, da v nevarnih časih vsak Avstrijanec stori svojo dolžnost!
Izjava Plenerjeva pripravila je grofa Hohen-vvarta, da se je tudi oglasil in izrekel svoje obžalovanje, ker se je na levici pokazalo oporekanje proti predlogu, ki je bil v odseku soglasno sprejet. Ker so nasprotniki opravičevali svoje glasovanje, zdi se tudi njemu potrebno, ne samo v svojem in svojih ožjih tovarišev imenu, ampak v smislu cele desnice, toda brez izrečenega pooblastila, naznanjati, da desnica za odsekov predlog glasuje, ker državi neče odreči nobene reči, ki je za obstanek in za vtrjenje njeno potrebna. Desnica je z dobro-klici razodevala, da je enakih misel z govornikom.
Po konečni besedi poročevalca dr. Mattuša bili so stroški za deželnobrambovce iu domobrance v skupnem znesku 12,011.655 gld. v drugem in tretjem branji soglasno dovoljeni, ker so jo bili nekteri najhujši kričači, kakor Pollak, pred glasovanjem iz zbornice popihali. Tudi resolucija Kreu-zigova je obveljala.
Osebne zadeve.
Ko je bil ta zakon dovršen, bila je volitev Tržaškega poslanca viteza Stalitza potrjena.
Glede Foregger j a se tukaj splošuje govori, da ne bo več kandidiral, in da bi gotovo tudi ne bil izvoljen. Pravijo pa, da hoče namesto njega v spoduje-štajarskih mestih kandidirati sedanji Graški poslanec dr. Derschatta; ko bi bil v Celjski skupini izvoljen, pridržal bi to poslanstvo in se odpovedal poslanstvu v Gradcu, za ktero bi se laglje našel primeren kandidat, kakor za Celje. Ko bi imeli spoduje-štajarski volilci pamet, zapodili bi s Foreg-gerjem vred tudi dr. Derschatta in si izbrali domačega moža, ki njih razmere in potrebe pozua.
Zadnja točka
današnjega dnevnega reda bile so bolniške blagajnice, o kterih je bilo zopet dokaj govoričenja. Rog ve, kdaj bo ta zakon dognan, ako se bodo razprave od dne do dne razširjevale. Pravijo, da bodo sejo zarad delegacij že jutri prenehale.
Katoličan in Slovenec, pa nič druzega.
Pepelnica je bila nedavno, uaj se je toraj še malo spominjam 1
Rad bodi Slovenec na pepelnico v cerkev, da mu njegov duhovnik potrese blagoslovljenega pepela na glavo. Vsaj pepel ga spominja, kako minljivo jo vse na svetu, kaže mu, da pride tudi zanj plačilni dan; v veri svoji dobiva Slovenec moč, da nosi vse svoje gorje s potrpljivostjo; a pepel mu priča, da bo tudi narod slovenski, kakor Fenis, vstal iz pe-
pela, iz ognja grenkih poskušenj, prerojen in prenovljen in vžival v miru vse državljanske pravice. Rad se toraj klanjaj, moj narod, svojemu duhovnu, da ti pepeli glavo s pepelom oljkinih vejic, da v miru z Bogom živiš kot gospodar na svoji zemlji in nehaš biti — pepel k a drugim, tujim narodom!
Jenja naj te pepeliti tujec, jenjaj pepeliti se sam, ker „pepelni dan ni dan več tvoj — Tvoj je vstajenja dan!"
1.	Neha naj nam pepeliti tujec, kar nam je najdraže, našo katoliško vero. Pomnimo Slovenci: Ko bi narod naš veri ne bil tako zvesto vdan, davno bi ga že ne bilo v tej moči in v tem številu; na krajih, kjer sedaj živi, bi bila slovenska podrtina, in tujec bi si bil sezidal tii svoje gradove in vsiljeval ostankom slovenskim krive verske nauke. — Ostani zvest veri svojih očetov moj narod, ko bi ti tudi hotli ta zaklad vzeti po tujcih speljani domači vodniki, bolj prav, zapeljivei tvoji; povej jim, da brezverstvo ni slovensko, da je po tujih šolah in tujih krajih nabrano, tuje, in da naj ostane izvan slovenskih mejil. Pričaj svetu, da tudi v 10. stoletji, ko drugod vlada brezboštvo, nobeden požar ni vpe-pelil tvojega verskega prepričanja!
2.	Ne daj si več, slovenski narod, pepeliti svoje narodnosti!
Zares, ne tajimo si: razmere za Slovence ob mejah naših so žalostne; skoraj obupne klice na pomoč pošiljajo iz teh krajev rodoljubi v belo Ljubljano. Kako ljuto divjajo Lahoni v Trstu in Istri proti Slovencem; ne le, da jim kratijo njih pravice, je Slovenec na lastnih tleh iz tujega pri-šlim Italijanom v zasmeh. Glasovi iz Istre so vedno redkeji; kakor se namreč vtopljenec v začetku pogosto prikazuje na površje in kliče na pomoč, a ko opeša, le redkeje, da se slednjič zgubi v morskih valovih, tako, zdi so mi, je tudi s Slovenci v Istri, ki se tudi tope v laških valovih. Dal Bog, da bi bil kriv prerok!
Tužni vapaj odmeva nam iz Koroškega: Slovenci so prosili katoliških, slovenskih šol, namesto odgovora vrgle so se v koš vse njih opravičene prošnje; pričakovali so, da dobijo škofa, kteremu bodo mogli razodeti svojo želje in prošnje, in dasi se to drugod samo ob sebi ume, da mora znati pastir z vernimi govoriti — kajti, kako jih hoče učiti? — Korošci tega niso bili vredni. Zares trpeča raja! Živi no morejo v zemljo, a da bi ne mogli duševno živeti, zato jim krati Nemec vse pravice — pepeljencem, obsojenim v narodno smrt.
Omenim pa, da, povdarjaje naše narodno težnje, ne malikujemo nacijonalizma, ne, strogo držeč se krščanskih načel, tirjamo le svoje, a enako radi prepuščamo sosedu, kar je sosedovega. Toraj naj nam tega tudi nikdo ne očita, posebno ne duhovnikom slovenskim, ako se poganjajo za narodnost svojo. Mi dobro vemo, kake so dolžnosti katoliškemu duhovniku, a ne pozabimo tudi. da smo slovenski duhovniki, sinovi zatiranega, v narodno smrt, vsaj na mejah, obsojenega naroda. Zato bomo slovenski duhovniki vedno v zvezi z drugimi našimi rodoljubi branili svoj narod pred raznarodovanjem; varovali so bodemo sicer pri tem vseh vzburjajočih pomočkov in prestrastuo borbe, ker tako ravnanje več škoduje, kakor koristi; a mirno, vstrajno in odločno posluževali se bomo vsoh postavnih pripomočkov, da^j^ra-nimo ljubljeni svoj narod tam, kjer ga tujoC pt>žira.s\ Dolžnost jo to naša, ktero spolnuje duhovnik, odkar \
"'. U ■■ ■ /"i v,. ■ v.7
živi slovenski rod. Le takrat, ko bi kedaj Slovenci jeli inalikovati uacijonalizem iu vsiljevati svoj jezik drugim narodom, tedaj bi se dubovuik sloveuski ž njimi ne združil, kakor uomški pravi dubovuik ne podpira krivičnega ponemčevanja. A do tega pri nas prišlo ne bo; opraviti bomo vedno dosti imeli, da so obranimo med tujimi ljudstvi. — Z ozirom na vse to bodi vsem rodoljubom, duhovnim in ne-duhovniin, vodilo to, kar o tem piše domoljubni Slomšek:
Najčistejših čuvstev človeških iu najlepših eno je, da ljubimo materni jezik, čigar mili glasovi so nas zbudili k zavesti. Spomin na zibol otroških dni, na ljubljeno domačijo nam je milo tolažilo na potu življenja našega in ljubezeu do svojega naroda more in mora biti eden najdragocenejših biserov v čed-nostuein vencu vsakega moža.
Toda ti blagi čuti se krivijo in pačijo, gonijo do krivičnega prenapetega narodnega ponosa, ter so ljudje pripravljeni temu maliku darovati celo svojo vero iu vest, ker ga imajo za najvišo postavo vsega mišljenj i in čutenja, vsega djanja in nohanja svojega.
Važno in primerno vprašanje za katoličaua (duhovnika) je toraj: Kako se imamo vesti, da bi nam ne bilo treba teh najblažih čutov svojih zatajiti in svojemu narodu izneveriti so, pa tudi da v pagansko mišljenje iu ravnanje ne zagazimo?
Edino pravi razloček med resnično, krščausko ljubeznijo do svojega naroda in med puntarskiin, pagauskim nacijonalizmoiu je ta-le, da vsaka istinita ljubav ono isto čustvo tudi pri drugih narodih dopušča, jih spoštuje iu časti; krivi nacijonalizem pa, sam v sebi popačen in ostrupljen, v protislovji s svojim lastnim narodnim sanjarstvom, lo sovraštvo in zaničevanje drugih narodnosti ali naravnost ozna-nuje, ali vsaj na tihem na njihov pogin meri.
Narodi so kakor veje enega drovesa, ter ne sinejo ena drugo v rasti ovirati . . . Nihče nam ni dal k temu lepšega ravnila, kakor naš božji Izveličar v zlata-vrednih besedah: „Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe! — Kar nočeš, da bi drugi tebi storil, tudi ti drugemu ne stori!" — Naj bi vsi navdušeni rodoljubi nikdar no zabili, biti vselej tudi goreči in odkritosrčni kristijani. — Toliko Slomšek leta 1848.
Združimo se narodnjaki v tem smislu iu največ bomo v edinosti storili za svoj narod, kteremu vsi brez razločka želimo pomagati; pomnimo pa, da naš narod je zatiran, da nima še svojih pravic; zato so borimo zanj, da ga uam ne vpepoli tujec!
3. Narod moj, ne pepeli pa tudi sam sebe s tem, da se odvračaš od kreposti svojih očetov, da v podli nenravnosti ne najdeš svojega pogina; varuj se posebno žganjepitja; vsaj sam vidiš, kaj jo iz tvojih otrok, ki se vdajajo pijači. Mil. g. knezoškof Ljubljanski izdali so v tem oziru zelo važen pastirsk list za letošnji post, v kterem z živo iu krasno besedo popisujejo strašne nasledke žganjepitja za dušo in tolo, pa dajo tudi vodilo za družbe treznosti, po kterih bo so to zelo oviralo in omejevalo. Naj ta glas našega skrbnega, narod ljubečega vrhovnega pastirja odmeva po vseh krajih, kjer jo razširjeno pijančevanje, naj rodi stoteren sad po prizadevanji vseli slovenskih rodoljubov!
Ze vidim v duhu, kako se zbirajo sloveuski rodoljubi, vsi enega srca in enih misli. Vidim, kako se vnemajo in navdušujejo za delo; kako so pripravljeni vse svoje moči porabiti v to, da ohranijo narod, veri in jeziku naših očetov zvest; v tej delavnosti tekmujejo mod seboj, malostne napake si odpuščajo in pozabljajo, vse za to, da otmejo narod svoj ved-nemu pepelenju! . . . Povzdignimo k Bogu roko in srce za ljubljeni naš rod ter prosimo božjega blagoslova rodoljubnemu delovauju. V upanji, da se ohrani nam narod iu se vtrdi, kličemo iz dna svoje dušo svojemu narodu:
Popelni ilnn ni dan vou tvoj,
Tvoj jo — vstajenja dan!
Družba človeška, poslušaj glas Leonov in okleni se tesno načel krščanskih; Avstrija naša, bodi pravična vsem narodom svojim, i 11 t i 11 a r o d s 1 o v e n s k i no daj, da ti tujec krade vero in jezik tvojih očetov — potom nam vsem zasveti : Vstajenja dan!	—n.
Vojska ali mir?
11.
(Jem boljo lezemo v spomlad, tem več suče so govorica okoli vprašanja: ali bo vojska? Na
spomlad se ta jako rada napravi, če se sploh misli, ker pozimi no gre prav od rok,; iu ravuokar kažejo se znamenja ua vseh krajih , da bi res utegnilo kaj takega biti. Primerimo le politični položaj meseca decembra lanskega leta, ko so se bilo delegacije zbrale v Budapeštu, od koder se je čez Rusijo vse križem zabavljalo. Tedaj smo se še ba-hali s tolikanj hvalisauo avstro-nomško zvezo, o kteri smo se nadjali, da nam bo Bismark kar cel legijou nemških vojakov poslal, če bi se nam danes ali jutri slabo godilo v vojski z Rusi; tedaj se jo Avstrija tudi še nadjala, da pristopi Italija k srednjeevropski zvezi; da, celo na Angleže so se zanašali v političnih krogih, da pojdejo z nami, ker so se tako silno širokousitili, kako da bodo sami klestili in mahali, če jih Rusi vjeze! In danes? Vso je tiho, vso molči.
Hismark je v nemškem državnem zboru kar brez vsega prikrivanja povedal, da avstro-nemška zveza nima večjo veljave, kakor da ste si Avstrija iu Nemčija druga drugi porok za sedanji obstanek dežela. Oe bi so pa ktera teh držav v zunanje spletke na svojo roko zapletla, naj pa le gleda, kako se bo sama rošila iz tistih; druge državo to nič no briga. Bismark jo tedaj tako govoril nadjajoč se, da se bodete Avstrija in Rusija sprlo zarad Bolgarije.
Iz Laškega čuli smo te dni tudi, da je bila svojo dni med Laško in Avstrijo slična zveza, kakor med Nemci in nami, toda, da Lahi jo niso obnovili, ker se je ravno grof Robilantovo ministorstvo razbilo.
John Buli se je med tem tudi umaknil na svoj nepristopni otok, ki je bil ob času delegacij našemu ministru Kalnokyju tako všeč, da je Angleže bla-groval zarad njega, češ, kaj se jim mara, če tudi zgubč vojsko, ker jim ua njihovem nopristopnein otoku ne moro nihče do živega.
Da jo vse to tako prišlo, ni prav nič čudnega, pač pa bi bilo čudno, čo bi bilo drugače. Bismark dobro ve, kaj ga čaka na zapadu, čo bi on kosti pomorjanskega strelca kam drugam postavil. — Lahom, ki so so po naši nesreči že dvakrat okoristili, je ravno prav, da jo zvoza ponehala in bi bili čudovito neumni, če bi uo prežali še tretjič po lepi priliki, ki se jim utegne danes ali jutri ponuditi — da bodo topeni, pa — zopet na dobičku. — Angleži so pa kramarji brez primere! Kako le bi so bilo nadjati, da bi bili za Bolgarijo kaj tvegali, če imajo v Aziji z Rusom še neporavnan račun, ki pa menda tudi ne bo poravnan, vsaj tako kmalo še ne.
Edina, ki grč pri vsem tem svojo pot dalje, jo Rusija. Turk si sicer prav veliko prizadeva, da bi se razmere med Bolgarijo in Rusijo zboljšale, toda vse je zastonj, ker se Rusija prav nič no zmeni za ves njegov trud. Rusija gre svojo pot in bo, prej ko ne, sedajle pokazala, kako da zna na Bolgarskem mir napraviti.
Avstrija se ravnokar pripravlja za nov kredit za vojno potrebe, oziroma za vojno priprave, kakor so je v Budapeštu in na Dunaju nedavno povdar-jalo, da nas ne dobe nepripravljeno. Za boj se pa tisti milijoni ne bodo dovolili, vsaj za tak boj ne, ki bi ga Avstrija pričela; saj Avstrija že za odločen ali nameravan boj tudi nič 110 tirja. Zarad Bolgarije se Avstrija z Rusi nikakor no bo v boj spuščala, ker ji no kaže. Lo pomislimo, kaj bi pa imela, tudi če bi se ji posrečilo, Ruse dobro na-klestiti? Nič in še manj kot nič! Stopili bi z Rusi v tak položaj, v kakoršnem so Nemci s Francozi. Noč in dan morali bi oboroženi biti, in še kako! Rusi pa ravno tako! Kako dolgo pa bi to trajalo? Nič dalje, kakor do prve priliko. Rusija porabila bi takoj prvo priliko, da bi se strašansko nad Avstrijo znosila ! Komu pa bi tudi koristilo, ko bi se Evropa šo na dalje tako brezmerno oborožovala? Prav nikomu no, pač pa bi se morala država za državo sama ujesti! Videl bodo, kdor bo doživel, da tudi Francoska in Nemčija svojima armadama za dolgo nikakor ne bodete kos, če tudi jo Francija brezmeruo bogata na uatornih pridelkih iu obrtniji, Nemčija pa tudi ni slabo založena. Mi, kar nas je pod avstrijskega orla porutami zbranih, bi v kratkem času omagali, če bi morali tolikošnjo armado vzdr-žavati , kakor to morajo Nemci in Francozjo. Nemški vojni budget je ravno šo eukrat tolikošenj, kakor je naš; francoski pa našega trikrat preBega. — Na Ruskem jo stvar zopet nekoliko drugačna. Denarja nimajo, pač pa silno veliko natornih pridelkov iu pa — ljudi. Rusija že v inirnom času blizo 450 milijonov goldinarjev za svojo vojno moč izmeče, pri uas pa s 150 milijoni shajamo. In prav
s to velevlastjo, ki nas tolikanj presega, uam boj najbrž ne bo odšel — za veljavno besedo na Balkanu — na jutrovem. Najprej zini počiti prenapeta strnila med Francozi iu Nemci. Kakošnji pa bodo nasledki tega, kdo bi daues zamogel prerokovati?
Tako je stanje po Evropi. Nobena velevlast si vojsko ne želi, a veudar se vse oborožnje, vse štrli v bajonetih. Zato uam pa previdnost strogo zapoveduje, vedno iu na vse pripravljenim biti.
Kaj toraj naj bode konec premišljevanja, kakšen odgovor na prašanje: Vojska ali mir? Mi mislimo tako-le: Dokler bode visoke vlade vodila previduost, ne bo vojske, ker vsaka ima dovelj tehtnih premislekov vojske ne začeti; če pa bo kje začela vladati strast, bo vojska takoj izbruhnila, ker takrat tudi pametni p o m i s 1 i k i nimajo nič govoriti.
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. februvarija. Notranje dežele.
Bankovcev toraj po odsekovem sklepu bodočih deset let ne bomo še imeli takih, da bi vsaka narodnost v svojem jeziku lahko na njih brala, kaj da je tisti papir vreden, ki ga svet za gotov denar daje in sprejema. Da imamo bankovce, ki so samo nemški iu madjarski, za to se imamo zahvaliti omahljivim Poljakom, ki so pred desetimi leti za nemški tekst glasovali, namesto da bi bili s Oehi in drugo opozicijo glasovali za raznojezične bankovce, kakoršne smo poprej imeli. Oehi in Slovenci so se takrat potegovali, kar so le mogli za mnogo-jezičnost na bankovcih in prav te politike so se tudi letos držali. Kakor takrat, popustili so jih tudi letos Poljaki ua cedilu, vsled česar so Slovaui propadli in z njimi vred mnogojezični bankovci. Pri tem porazu so nam s Poljaki vred tudi naši dosedanji zavezniki, nemško-konservativci, prav z veseljem k pogrebu naših željtl zvonili. In vendar se je prav v ujeuih vrstah žo tolikrat čulo zatrjevanje in priznavanje, da bi bilo prav in pošteno, če bi Avstrija mnogojezično bankovce izdala. Toda, ker se vlada Madjarom zameriti boji, jo pa izrazila željo, da naj bankovci tudi šo nadalje ostanejo, kakoršni so bili, da se Madjarji ne bodo prehudo upirali pri sklepanji pogodbe. Nemško-konservativci so jo pri tom podprli in so so proti Slovanom obrnili. Z njim vred pa tudi Poljaki. Tako smo propadli. Izmed slovenskih poslancev so jo posebno dr. Poklukar prav toplo potegoval za mnogoje-zičue bankovce.
Po najnovejših sporočilih iz vojaških krogov baron ReinliLuder ne prevzame načelništva v generalnem štabu, ker se mu ni hotlo privoliti, kar je mož zahteval. Feldmaršallajtenant baron Roinliindor je namreč rekel, daje pripravljen prevzeti to v celi armadi najvažnejšo inesto, toda lo s tem pogojom, če so mu dil tudi v personalnih vprašaujih generalnega štaba odločilna beseda. S tem je barou Reinliinder menda zahteval pravico, da bi smel z osobjem generalnega štaba on razpolagati, kakor bi so mu prav zdelo, ne pa vojni minister. Tolikošuje pravice mu niso hotli priznati, on pa drugače ne prevzame omenjenega načelništva. Sedaj se imenuje za načelnika v generalnem štabu meuda foldmaršal-lajtonaut Waldstiitten, o kterem se čuje, da se ne bo brauil, čo ga ta čast in zaupanje res doleti.
Črnovojniški zapisniki so večinoma že povsod vrejeni in prebivalcem na pregled razpoloženi, da vsak, ki je še v teh letih, tudi lahko pogleda, če je prav vpisan ali ne. Mnogi razumniki oglašajo so tudi za častniško službe. Se ve, da jo ne bo vsaki dobil, kdor ni bil poprej vojak, ker 110 bo napravil dotične za časnike predpisane poskušnjo ktero bodo od vsakega zahtevali, kdor ni bil žo poprej častuik ali vsaj vojaški uradnik. Zahtovalo so bo pa pri tej poskušinji ravno toliko, kakor za brambovskega ali za častnika pri pešcih v stalni armadi. — Kljubu temu, da bo črna vojska v vsaki družini jako ne-povoljen gost, kjer so bo troba očetu zopet opasati z vojaškim jermenjem, vendar ni nikjer čuti godrnjanja ali nevolje. Pač pa so sliši mnogo dovtipov, kar spričuje, da so razni avstrijski narodi spoznali, da je črna vojska potrebno zlo, ki inora biti, kteremu se ni ogniti.
Novica o nekem avstri jskem polkovniku, kterega so menda nedavno na Ruskem prijeli, je po časnikarski navadi — zlagana, ker je iz raznih podatkov izmišljena. Stvar jo tnka-lo: Lansko leto je bil jeden avstrijskih podpolkovnikov pri velikih vojaških vajah na Ruskem, kakor je to navada, da so štabni častuiki eno države na višjo povelje in z odobravanjem dotične tuje države vdeležujojo vojaških vaj poslednje, oziroma gledajo in presojajo vojaško spretnost sosedovo. Temu podpolkovniku so je bil ob tisti priliki majhen ročni kovčeg zgubil, v kterem je imol svojo potne papirje in pa razno vojaške slovarje, kakor tudi specijalne zemljevide ruskega geue-
ralnega Štaba. Sodi se, da jo imenovani podpolkovnik tisti svoj kovčeg iz Moskvo odhajajoč v hotelu pozabil. Ko se ni nihče zanj oglasil, izročili so ga redarstvu. Ondi so je kovčeg komisijonalno odprl in je pri tej priliki policija sama sumujo izrekla, da je bil prej ko no kak avstrijsk špijon, ki je te papirje pozabil. No, kaj pak da, za špijona je tak pozabljiv človek kakor nalašč!! Konečno ste ruska in avstrijska vlada stvar pojasnili, kako da je in sedaj je — mirna Bosna.
Vnanje države.
Te dni je bilo po raznih listih govorjenje, da Jlusija po rusko-poljski pokrajini žito skupljuje in vsako ceno zanj plačuje, samo če ga o pravem času dobi. Kmetje in židje, in sploh vsak, kdor ga ima kaj v shrambi, mora ga Rusiji prodati. Taka novica, osupljiva že na prvi pogled, kakor je res, kar naravnost na boj kaže, če je vso drugo v redu. Rusija pa zarad tega vendar-le še ne misli v boj hiteti, če tudi žito kupuje. Pravi povod je namreč ta, da po svojih trdnjavah in vojaških založiščih nima toliko živeža shranjenega, kakor ga je imela na papirji. Ruska vojaška intendanca je toraj šo vedno tako gnjila, kakor je bila v rusko-turški vojski. Dokler so tu no zgode radikalne premombe, naj Rusija ne ropotii z mečem. Saj je že zadosti skusila britko nasledke zanikerne intendauce. V boji z Avstrijo ali Nemčijo bi ji vtegnili taisti kar naravnost osodepolni postati. Slabo z živežem preskrbljena vojska je že na pol tepena, šo preden sovražnika vidi. Pri poslednjem pregledovanji trdnjav in vojaških založišč so je namreč pokazalo, da prvič živeža ni toliko po trdnjavah, kakor bi ga moralo biti iu še to, kar ga je, ni kaj prida, ker je spriden. Pri vsem tem so pa vendar vsi koraki ruske vlade na to obrnjeni, kakor bi se na boj pripravljala. Na železnici lvangorod- Dobrova je nakopičila celo armado voz za vojaške prevoze. Za uradnike iu služabnike bo pa samo vojake nastavila, dosedanje civilne uradnike potaknila je pa po druzih v notranjem ležečih postajah. Vsi civilni in vojaški dostojanstveniki iz poljske kraljevino klicani so bili v Petrograd, kjer bodo prejoli jako imenitno odloke.
Jako neverjetna je sledeča novica lista „Pariš", ki se mu je z Dunaja brzojavno poslala. Omenjeni list piše, da se na Bolgarskem silno pomenljive reči pripravljajo. Bolgari, vidoč, da po sedanjem potu ne bodo nič dosegli, ker se ravno Rusija prav nič za njo no zmeni, so sklenili kneza Aleksandra Batteu-berga nazaj poklicati. Načelno so menda v tem vprašanji že vsi edini, le 110 ve se še, ali ga bo sobranje zopet za kueza izvolilo, ali pa se mu bo dal naslov princa-vladarja ter se mu bo kot takemu izročilo tudi vrhovno zapovedništvo armade. Sedanji vladarji so to svojo nakano žo naznanili kabinetom ua Dunaji, v Berolinu in Londonu; Angleži so jim takoj pritrdili. Iz Berolina in Dunaja pa do sedaj ni bilo šo nobenega odgovora. Nadjajo se pa, da jih nobeden obeh pri tem koraku ne bo oviral, če tudi dobro vedo, da jih no bo nihče navduševal za to. — Da bi večina Bolgarov Aleksandra rada za kneza imela, je verjetno; če bo pa mož sam hotel podajati se šo enkrat v nevarnost, pač ni prav nič verjotno — skušnje ima zadosti v tej zadevi.
Volitve na Nemškem so končano (razun ožjih volitev) in morda nam telegram že danes prinese o taistih poslednje vesti. Dve reči ste že sedaj gotovi, če tudi volitve niso še pri kraji in ti ste: prva, da bo Bismark s svojim septenatoin vondar-le prodrl, in druga pa, da vkljub vladnemu pritisku centrum ne bo propadel, kakor smo se v začetku tega bali. Bismark ima grozno srečo pri teh volitvah I — Morda bi no imel tolikošnjo, ko bi ga ne bili v Vatikanu tako podprli, za kar se je pa že tudi hvaložnega skazal z novo cerkveno postavo, o kteri smo včeraj govorili. Nabral si bo samih takih poslancev, da, kakor se čuje, bo s septenatoin tudi brez centruma zmagal. Welli (llanoverauci) so pri teh volitvah posebno voliko na zgubi; kajti lausko leto imeli so 11 mandatov, lotos so jih 1) kar popolnoma zgubili, za dva se bo pa še le pri ožjih volitvah določilo. Tudi ljudska strauka prišla jo ob vse zaupauje in skoraj ob vse mandate. Enako so silno poraženi „Freisinnige" in pa socijaldemokratje, po kterih izvestno ne bo nihče jokal. Socijalisti so sicer res zgubili nekaj poslancev, n. pr. na Saksonskem so vsi izvoljeni poslanci za septonat, a število volilcev je pa le rastlo in sicer od leta 1884 za 25.724 glasov; tudi na Saksonskem, če ravno so propadli. Slabo so je pa vladni stranki godilo v Alzaciji-Loreni, kjer so bili izvoljeni saini nasprotniki. S tem jo tudi na laž postavljena trditev, da bi se v teh dveh pridobljenih pokrajinah francoski vpliv čedalje bolj zgubljal in nemškemu umikal. Vlada si je pomagala, kakor jo znala. Nasprotno agitatorjojo zapirala, toda vso skupaj ni nič pomagalo, v Alzaciji in Loroui je propadla.
Socijalisti so na Nizozemskem že zopet pokazali, kakošni tiči da so. Kralj jo praznoval dne 19. februvarija svoj sedemdeseti rojstni dan, z njim vred so so vsi državljani prazničnega dne veselili. Lo socijalistom to ni bilo všeč in so skrbeli za ostudne protidomonstracijo, s ktorimi so pa prav slabo opravili, kajti še colo delavci so so jim uprli in so jim zažugali s pretepom, čo 110 bodo takoj proti-demonstracij ustavili. Dne 22. t. 111. zbrali so se socijalisti v neki kavarni v Amsterdamu, kjer so zopet eilno zabavljali čez kralja iu sploh čez človešuo
družbo, Da bi bili bolj varni pri svojem veselji, so se v kavarno zapreti dali. Delavci so jih pa od zuuaj oblegati jeli iu so ob „hoch"-klicih na kralja zahtevali, da naj se jim odpre, ker hočejo socijaliste „manero" naučiti. Konečno so prišli šo redarji in so zahtevali v imenu postave, da naj se odprč. Ko so pa socijalisti tudi za to niso zmenili, so ukazali redarji vrata vlomiti, ua kar so so z delavci vred v kavarno vsuli. Socijalisti so jih sprejeli z revolverji. Triindvajset oseb je ranjenih, med temi petero za smrt. Vse so prenesli v bolnišnico. Redarji so najbolj srborite socijaliste s seboj pobrali.
Izvirni dopisi.
Iz Krškega, 19. febr. Bilo jo dno 10. junija 1886, ko pridem od Vač čez hribe na Trojane, v vas kakih osem ur nad Ljubljauo ob Dunajski cesti na Šta-jarski meji. Vas je lepa in kakor hiše kažejo, morejo biti ondi premožni kmetje, ki so ob enem tudi jako prijazni ljudje. Tukaj, kjer stoji daudanes vas Trojana, je stalo nekdaj rimsko seliščo Adraus, kjor so Rimljani od blaga v Italijo prehajajočega carino pobirali. To nam spričujejo razni kamni ondi najdeni, kakor tudi obilno v tem kraju najdenega rimskega denarja.
Grobov na Trojauah do sodaj ni bilo še nič najdenih, izvzemši vas Učka gora, kjer je pred leti ondotni costar našel prav dobro ohranjen grob, v njom pa mnogo lepe posode. Kedar sem jaz tam bil, jo bilo vso obsejano, toraj nisem mogel nikjer kopati. Prav posebno so mi bili pa prijazni iu po-strežljivi ljudje všeč, kakoršnih sem pač na svojih potovanjih malo kje našel. Jako me tudi veseli, da imam že nalogo, da pojdem na spomlad tje pre-iskavat. Od Trojanske prijaznosti do tujcev naj bi se pač marsikje drugod učili obnašanja! Sedaj bora pa zapisal še prav lepo navado, ktero sera v Trojanah videl. Vredna je, da bi jo imeli pri vseh krščanskih hišah. Ko sera omenjenega dne tam pre-iskaval, me je noč prehitela. Šel sem toraj v krčmo k Gregu na prenočišče. Hiša Gregova je velika, podobna kaki grajščiui, domači so pa prav prijazni in ponižni ljudje. Z manoj vred sta bila ondi tudi dva Nemca in smo vsi trijo v eni sobi skupaj sedeli. Izmed Nemcev je bil prvi rokodelec Dunajčan na poti v Trst; drugi je prišel iz Ljubljane in je bil kroš-njar iz Gradca doma. Pravil je, kako malo je v Ljubljani za blago vtržil. Bil je pa v Ljubljani ravno tedaj, ko so postavili nemčurji Zelencu spomenik.
Med tem. ko smo iraeli mi svoje pogovore v prvi sobi, so v drugi domači večerjali. Po večerji vzame veliki hlapec rožnivenec v roke, na kar so vsi krog mizo pokleknili in začeli rožnivenec moliti. Mene je to v srcu razveselilo, pustim tovariša in pokleknem k družiui, ktere je bilo blizo dvajset oseb. Ta lepa navada ob poletnem času me jo silno razveselila, kajti težko se ta molitev ob času največjega dola in največjega trpljenja pri vsakej hiši opravlja, po krčmah pa navadno redno ne. Vsaj jaz nisem šo nikjer na njo naletel, če tudi vedno potujem.
Drugi dan sem ostal pri sosedu Bojcu, ki je tudi veliki posestnik iu tudi tii so bili vsi ponižni in prijazni. Pohvalil sem soseda Grega zarad lepo krščanske navade, kako so sinoči lepo, precej po večerji, vsi skup rožni venec molili. Boječ mi reče: „To je pri nas povsod v navadi, ali pri Gregu še posebno." Gospodar, že postarani mož, ki je lansko josen umrl, imel jo navado po zimi in poleti vsak večer precej po večerji rožnivenec moliti. To ni smolo nikdar iz-ostati. Vsako nedeljo in vsak praznik molili so ga pa tudi zjutraj. Ako ni edon ali drugi družinec zjutraj v nedeljo k molitvi prišel, ni dobil dopoludno nič jesti za kazon zamujone molitve. Ranjki Grega je prod smrtjo naročil, da naj nikdar no opuščajo lopo navade, da 110 bi vsaki večer sv. rožuivenca molili, pa tudi ob nedeljah zjutraj naj posnemajo njega.
Domače novice.
(I)uliovskc spremembe v Ljubljanski šknllji) 0. gosp. Rok M e r č u 11, beneflcijat in kapelan v Št. Martinu pri Litiji, prostavljen jo v Tržič; ua njogovo mosto pride č. g. Marko P a k i ž , kapelan v Št. J u r j i pod Kumom. — O. g. Jan. Demšar, župnik Ledniski, dobil jo zaprošeni vikarijat Št. Vid nad Vipavo.
(I)uhovske spremembe v Lavantinski škotlji.) č. g. Matija Goršič, nazadnje kaplan pri sv. Vidu poleg Ponikve, je v ponedeljek 21. t. m. umrl v Gradcu pri usmiljenih bratih in so ga ondi na pe-pelnico pokopali. Naj počiva v miru!
(Kranjski deželni odbor) skleuil je v svoji seji dne 28. januvarija sledeče: Poduk za učitelje ljudskih šol na deželni sadjarski in vinarski šoli v Grmu pri Novem mestu traja od 7. do 27. avgusta. Staluo umeščenje realkiuega sluge Josipa Siinoučiča se je potrdilo. GlediS nakupa še nekterih vinogradov za vinarsko šolo poslala se bo v kratkem tjekaj posebna komisija, da si vinograde ogleda. Deželne doklade so se dovolile: Okrajnemu odboru Škofjeloškemu ua direktne davke 1887 15 odstotkov za cestue potrebe. Župauiji Obloški privolila se je v fari Št. Vid 42 odstotkov, v fari Sv. Trojice pa 50 odstotkov dokiada ua direktne davke. Dalje se je dovolila dokiada na direktne davke občinam Lieufeld 35 odstotkov, Spodnji Log 40%, Gora pri Ribnici 24%, Dolenji Idriji 50%, vasi Blekovavas v občini Dolenje Logaški 44-8%. Občina Vojsko 50% na direktne davke in 20% na užitniuo od vina in mesa; vasi Bukovica v Trnovski občini 27%, liarijam 37% na vse direktne davke iu 18% na užitniuo ua vina iu mesa. Mestni občini v Kranji tudi 20% na užitnino od vina iu iu mesa. Občini Famlje se je odobril sklep, da bo od žonitovanjskih oglasnic po 5 gld. občinsko takse pobirala.
(Otroško varovališče) pri sv. Florijauu spremenilo so je v „otroški vrt", kjer podučujojo tri izprašane „vrtnarico"-učiteIjice. Ravnatelj zavodu je mestni župnik preč. g. Janez R o z 111 a u , gospodarstvo oskrbljuje g. Albert S a 111 a s s a , blagajničua opravila jo prevzel pa g. Maks Š a 111 a s s a. Miuolo loto je bilo 159 otrok v zavetišči, med temi jo bilo 79 deklic in 80 dečkov. Na hrani opoludne jih je bilo od začetka decembra pa do konec marca 00. Dostikrat so jih pa opoludne tudi še več nasitili.
(Taeega pa še ne!) Te dni jo v Ljubljani umrla dobro znana hišna posostnica, pobožna vdova M. J al en. Njeni sorodniki naznanili so smrt blage ranjce s pogrebnimi listi. To seveda ni nič posebnega; a kaj posebnega je ta „parte". Veliko smo vže videli pogrebnih listov, domačih in tujih, tacega pa šo ne! Vsebina je navadna, krščanska — a olepšava, olepšava! V robu zgolj pagauska znamenja in božaustva; tamkaj pa, kamor stavijo celo neka-toliki sv. križ, napravila je tiskarna neko pagausko spako, golo in tako obrnjeno, da so mora ob njenem pogledu srainožljivo oko takoj proč obrniti. Toraj paganstvo in nesramnost skupaj! Da bi bil umrl kak znan brezverec ali frajmavrer, in bi bili njegovi prijatelji cerkvi in krščanstvu v kljub dali napraviti taki „parte" — to bi bilo umljivo; ali nerazumljivo uam je, da je sredi vernih Slovencev najti tiskarna, ki kaj tacega med ljudi pošlje; nerazumno pa tudi to da hoče dotičuo »pogrebno oskrbništvo" kaj tacega sprejeti!
(Slovensko gledališče.) Dramatičnega društva odbor skleuil jo pri svoji seji dne 21. t. m. nadaljevati gledališko sezono v gorenjih prostorih tukajšnje »Narodne čitalnice", ter so se v ta namen prošnje ua deželno predsodništvo in čitalnični odbor že vložile. Prva predstava — kor neugodnih rešitev omenjenih prošenj ni pričakovati — bodo v nedeljo 27. februvarija t. I. Igralo se bode: „Francosko-pruska vojska", potem „P r i j e t n o i z n e-nadenj o" in konečno >,G r i u g o i r e". Prvi dve igri sto burki, „Gringoire", igrokaz v jeduem dejanji. — Dramatično društvo nameravalo je (3. marca t. 1. obhajati dvajsetletnico svojega obstanka v deželnem gledališči. Žal! dajo to sedaj razpalo v prah iu društvu jo zaprečena možnost, Bog zrni, za koliko let, pokazati se zopet ua večjem odru v Ljubljani s svojimi vsega priznanja vrednimi igralnimi močmi. Porušen je hram, v kterem jo slovensko občinstvo v toku dvajsetih let vžilo mnogo lepih zabavnih ur! Razbito jo zrcalo, v kterem jo naše ljudstvo videlo in pričelo spoznavati samega sebe! Vsakega domoljuba skrb bodi toraj, da priskoči v tem kritičnem momentu dramatičnemu društvu kot podporni ud z neznatno svoto dveh goldinarjev na leto, da društvo 110 omaga pri zgradbi novega Talijinoga hrama, kterega začasno odpro v prostorih čitalniških.
(Vojaški nabor) za c. kr. 87. poš-polk, ki se v Oelji nabira, bo 1. marca za Celje, 2. do 8. za Celjsko okolico, 10. do 12. za Brežice in okolico, 13. do 10. za Kozje, 17. do 18. za Šmarije, 21. do 22. za Rogatec, 23. do 31. za Ptuj, 2. do 5. aprila za Konjice, 13. do 16. aprila za Slov. Gradec, 18.
do 19. aprila za Šoštanj, 20. do 21. za Mozirje in
22.	do 23. aprila za Vransko.
(Oče in sin.) Martin Zupane, gostač v Novi vasi pri Celju je dne 23. novembra 1. 1. svojega 22 let starega sina pretepel, ter je le-ta dva dni pozneje umrl. Oče bode pa sedel sedaj 10 let.
(Zmrznil je) J. Gumze, posestnik v G. Lešah ko se je iz Poličan domu vračal.
(Težavna naloga.) Pod tem zaglavkom je »Slovenec" dne 21. t. m. priobčil črtico, na ktero se sklicuje pojasnilo, ki smo ga dobili z Dobrne z dne
23.	febr., kjer se bere: Prosim vljudno: Blagovolite nekam vložiti sledeče vrstice: Onidan sem naznanil, kar sem zvedel, da baje nekdo za „jour fix" namerava „čitati o raznih razumnikih, kedaj, pri kakorš-nem vremenu, po noči ali po dnevu da so mislili, pisali, pesnikovali itd." To mi je bil pisal moj prijatelj in pristavil vprašanje glede primernih podatkov. Ker so pa ravno pri meni okoliščine nanesle tako, da sem v nekterih svojih najnovejših dopisičih omenjal obdobje, v kterem sem sporočilo pisal: vsled tega sem zgoraj stavljeno vprašanje smatral nekako kot ironijo, s ktero se je bivši moj sošolec z menoj hotel prijateljski pošaliti, kakor sem Vam to, gospod vrednik, itak v zasebnej opombi priobčil. Ah iz pisma danes mi došlega sem zvedel, da to ni bila ,,pustna šala", ampak gola resnica. Prijatelj namreč sedaj med ostalim piše, da me je „poprosil, da-li bi Ti bile znane navade ali razvade takoime-uovane svojstvenosti izmed naših slovstvenih učenjakov", potem za vzgled našteva nektere, ki so njemu znani, med njimi eden, ki je pisal navadno ob solčnem svitu, drugi le po noči itd. „Za take in podobne podatke iz življenja slovenskih učenjakov sem Te poprosil". Rekel sem že, da sem na podlagi okoliščin rečeno vprašanje smatral za ironijo in za šalo. Sicer pa nič ne škodi, kakšna nesreča se s tem ni zgodila nikomur, pač pa še morda nagib, da tudi kdo začne zbirati podobne podatke za v resnici ne ravno lahko nalogo. (Upamo, da je reč s tem poravnana; saj hudobne volje ni bilo na nobeni strani, ampak le nerazumljenje v naglici. Vredn.)
(Odlika.) C. kr. fregatni kapitan (podpolkovnik) g. Karol Spetzler prejel je od presvitlega cesarja v priznanje mnogoletnega, izbornega in večkrat pohvaljenega službovanja red železne krone III. reda.
(Svojo ženo) ubil je lansko leto Ant. Bregant, knvač v Orehovi vasi na Stajarskem. Sodnija mu je za to junaštvo priznala 4 leta hude ječe.
(Smreka je ubila) P. Namestnika, ko jo je ta s tovarišem v hosti ob cesti proti Sevnici nedavno posekal.
(„Srce") je naslov berilu, ki ga ima naš slavni pnsnik in pisatelj gosp. prof. Jos. Stritar v slovenskem klubu na Dunaju 26. februvarija. Zanimanje za ta večer je veliko. Ker je zadnjič prišlo nepričakovano mnogo obiskovalcev, bila je dvorana pretesna; vsled tega zagotovljena je za šesti večer veča dvorana v hotelu Royal I. Siugerstrasse 3.
(„Hndiča") vjeli so orožniki na Koroškem. V Žili je neka ženica 80 goldinarjev v loteriji zadela. Sosedo njeno so ti denarji tako silno v oči bodli, da se je za „hudiča" napravila in je po noči taka šla nad starko, da ji vzame denar ali pa dušo. Na veliko srečo prišla sta raemo hiše dva orožnika, kterima se je vrišč v hiši čuden zdel. Zato pogledata, kaj bi pač vtegnilo biti. Ko „hudiča" vgledata, niti križa nista delala, temveč sta takoj po verige segla v torbo in sta ga vklenila, ter s seboj vzela. No, taka se menda „hudiču" še ni primerila, da bi ga bili žandarji vzeli.
Telesna ssii.
Berolin, 24. febr. Do sedaj je znan izid 394 volitev. Izvoljenih je poslancev 13 frei-sinnige, 73 konservativcev, 30 državne stranke, 89 narodno-libcralcev. 90 centruma, lo Poljakov, 15 Alzačanov, 2 Wclfa, 1 Danec in (> socijalistov. Ožjih volitev bo OO potreba. Prijateljev septenata je do sedaj 198, nasprotnikov 139.
Rim, 24. febr. V Bajardu podrla se je cerkev in je 300 ljudi pokopala.
Rim, 24. febr. V Savoni razsuli ste so dve hiši vsled potresa, vse druge so pa poškodovane. Nektere hiše se bodo še podrle. Do sedaj je najdenih 9 mrtvih in 15 ranje-
nih oseb pod razvalinami. Ljudje tabore na prostem. V Noli ubil je potres 16 oseb, ranjenih jo pa šo zdatno več.
Genova, 24. febr. Vceranji potres napravil je grozno škodo po vsem obrežji. Tujci bože na vse strani.
Carigrad, 25. febr. Riza-Bey odide s posebnim naročilom v Bolijo. Grele o v odide jutri.
UmrSI
23. febr. Fran Vidmar, posestnikov sin, 20 lot, Karolinška zemlja št. 4, mrtvud. — Bobert Burgaroll, o. k. računski oficijal, 37 let, Breg št. 14, vročinska bolezen.
Tujci.
23. fobruvarija.
Kn Maliču; Ernst in Werningsliaus, trgovca, z Dunaja.
—	Antoni, uradnik, iz Gradca. — Janez Kaus, davkarski vežbanec, iz Koroškega. — Janez Slibar, posestnik, iz Tabora.
—	Jožef Errath, posestnik, iz Mokronoga. — Lavrič, kupče-valec, iz Rakeka. — Fuchs, zasebnik, iz Kankora.
Pri Južnem kolodvoru: H. Puclis, potovaloe, z Dunaja. — M. Obreza, trgovec, iz Celovca. — Katarina Palon, soproga cestnega oglodovalca, iz Celovca. — Antonija Hellor, natakarica, iz Celja. — Adolf Woliinger, posestnik monažerije, iz Reke.
Vremensko sporočilo.
g čas	Stanje	S >3 ta	3 S --Veter Vreme jc^J g
ona7nvanin	zrakomora toplomera	° *
opazovanja	v lnm p0 Colziju	g
7. u. zjut.	744 — 7 6	si. svzh. jasno
24.2. u. pop.	743 02 + 5 6	„ „ 0'00
9. u. zve«.	743 84 — 0-G	si. jzap.
Jasen dan, zvečer zarija. Srednja temperatura — 0 9° C., za 1'2° pod normalom.
(Telegratično poročilo.1 25. februvarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. fs 16% davka)	78	gl.	35
Sreberna „ 5% ., 100,, (s 16% davka)	79	„	85
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	109	.	15
Papirna renta, davka prosta	96	„	45
Akc-ije avstr.-ogerske banke .	850	.	—
Kreditne akcije	274	„	60
London.......128	„	05
Srebro.......—	„	—
Francoski napoleond......10	„	12
Ces. cekini.......6	„	01
Nemške marke	62 „	721/,
> jt <0CK-UJjX QL- > '
rgvp-
Da omogočim vsakemu omisliti si, kar je v vsaki sobi naj-praktičnejo in najlepše, nastavil sein svojim divanoin za malo časa nizko ceno gld.
Moji divani preoblečeni so z modernim, trpežnim blagom, ki ne izgubi barve. Za dobro delo se jamči. Divani imajo pod sedežem predalo, a na zahtovanje izdelujem jih tudi brez istega. Resnim kupcem na deželi pošljem, če želijo, uzorco blaga franko. Gornja nizka cena velja le za malo časa, torej prosim, se pravočasno oglašatifz naročili, za kterih najboljšo izpeljavo so jamči.
(5	ftžtti
tapeelrar v Ljubljani, Ključarske ulice štev. 3.
Vsa v mojo stroko spadajoča dela, n. pr. salonsko garniture, žiranice, posteljno ulogo itd., izdelujejo se po ceni, brzo in solidno. Popravo v mestu in na deželi provzemain in izvršujem na občno zadovoljnost.	(8)
X X I X I X I I I I I
o znižanej ceni.
Kmetom y pomoč.
Narodno-gospodarska razprava.
Spisal
(22)	IVAN BELEC,
župnik.
Cena Itn.jigji jo znižana od 25 kr. na SO kr., po pošti 5 kr. več ; kdor jih vzaino dosot skupaj, dobi jednajsto brezplačno, — Knjiga obsega 9 pol v osmerki.
»Katoliška tiskarna"
v Ljubljani
Valvasorjev trg štev. 5.
Poslano.
Gospodu pl. Tmkoczjrju!
Lekarju zraven rotovža v Ljubljani.
Naznanjam Vam sprejem 5 steklenic cveta, za konje ali konjskega fluida.*) Ker se je ta od Vas narojen cvet za konje pri zunanjih boleznih pri mojih konjih tako izvrstno obnesel, zasluži da se po časopisih javno razglasi.
Srčen pozdrav!
(24)	Anton Krašovic,
posestnik.
Vrhnika pri Starem trgu poleg Rakeka, 3. jan. 1886.
Za notranje bolezni pri konjih, goveji živiui, prašičih in ovcah, priporoča se pa izkušeni Živinski prah (1 zavoj 50 kr., 5 zavojev 2 gl.) Mnogotere ozdravila pri rabi tega živinskega p r ah u, kakor njegove dobrodelne 1 a s t n o s t i pri različnih boleznih, pripravile so živinske zdravnike in živinorejce do tega, da ta prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter se priporoča, da ga vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da se ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno se rabi ta živinoredilni prah, ako živina neče jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje mleka.
Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Ljubljani.
*) Konjski fluid 1 steklenica 1 gl. — 5 steklenie samo 4 gl.
Ir*oštiie zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora je za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob '/„7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob l,,5 popoludno poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 1li5 popoludno poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob \/2o popoludne poleti, ob 3 pozimi.
Priliod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne.
Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 mm. popoludne.
Iz Kočevja vsak dan ob 0. uri 20 min. popoludne.
Iz Iga vsak dan ob S. uri 30 min. zjutraj.
Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne.
Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.
Vožnji red cesarjevih
Iz Ljubljane v Beljak.
Rmloifove železnice.
Irs Beljaka v Ljubljano.
O h o l> n i vlaki
št. 918 čfc. 1714	št. 1710	št. 1712
Jr O 3 h O. J 6	p0 nof j zjutraj	dopoldne	zvečer
Ljubljana j. k..........6-40	1140	0 25
Ljubljana R. k..........6 44	11 45	6 29
Vižmarjo............6-53	1155	638
Medvode............7- 4	J 2- 7	6 49
Loka................717	12 21	7- 2
Kranj..............731	1238	7-16
Podnart ............748	12-56	733
Radovljica............8' 5	114	7-50
Lesce..............812	124	758
Javornik............829	1-46	8 15
Jesenico ............8'39	157	823
Dovje..............8-56	218	840
Kranjska gora ....	9 21	2 48	9 04
RateSe-Bela Peč ....	9 37	3 3	9-18
Trbiž..............955	320	933
št. 901	št. 01G	št. !)02
Trbiž............3 58 1107	341
Thorl-Maglern ....	411 1117	355
Podklošter............4-25 11-27	4 11
Fiirnitz..............4-40 •	4-27
Toplice Beljak (ostaj.) . .	• •	4 35
Beljak drž. ž. (ostaj.) . .	4 54	4 40
Beljak j. k............4 58 11-50	4 50
zjutraj dopoldne popoldno	zvečer
Oho I > n i vi n, lv i
P .	št. 015	št. SI03 št. 057	St. 017
O o a J e	dopoldni' popoldno popoldno zvečer
Beljak j. k......11-51	4-42 IS- S	j 10 45
Beljak drž. ž. (ostaj.; . .	1156	• 5-14	10-58
Toplico Beljak (ostaj.) . .	12-02	• 5 20
Fiirnitz.......12-10	•	5-30	11-14
Podklošter............12-24	5- 7 5.50	11-40
Thorl-Maglcrn ....	12 30	• 6- 3	11-59
Trbiž..............12 48	526 6 16	12 18
št. 1711	št. 17111	št. 1715
Trbiž..............410	620	110
Ratečc-Woissenlels . . .	4 26	6 36	130
Kranjska gora ....	4-40	6 49	1-46
Lovjo..............5-6	7 14	2-19
Jesonieo............5-26	7-34	2-43
Javornik............532	740	250
Lesco..............5-51	804	3 15
Radovljica............557	811	3-22
Podnart..............615	835	3-44
Kranj..............6 33	8 55	4- 2
Loka ..............649	9 13	420
Medvodo............705	928	.(434
Vižmarjo............717	941	446
Ljubljana R. k..........7 26	9 50	eV55
Ljubljana j. k..........7-30	9.55	5—
zjutrnj	zvečor	popoldno