St. 299 WMH fMm T gUnffl (tti tinti w li pwttl
)*vr*TTifl pondelfek. v»k dan zlutraf. UrednUtvo: ntfea r«. Atilkega tt 20, L nadstropje. Oop*«- se po!tt}*]9 orednOt tpfnrs se ne sprejema)©, rdf^' * * w»£«fa. — OdfSfr-PmL F. Pertc. — Lastnik t(i:X n Edinost- Tisk tiskana« Edino*. Mari« »U« crala «s mesec L 7.—. 3 m<f Hy t9-»X P^MjM L	In celo leto L «1.—
Zs taoremstvo meseteo 5	-£ŠŽpFednIltTa «1«« «- U-5f-
v Trstu« v nedeljo 14« decembra 1924.
Posamezna številka 20 cent*
Letnik XLIX
EDINOST
Posamezne številke v Trstu In okoitcf po 30 cent — Oglasi se računajo v Urokosti eoe kolone <72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov suh po 40 ceni osmrtnic«, iibvale. poslanic« ta vabila po L L—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — MaH oglasi po 20 cent beseda, najmanj p« L 1 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno oprav* Edinosti, v Trsta, nlk* sv. Frančiška AstSkega Stev. 20, L nadstropj«. — Tdetoa nrednifltv« ta nanvo U4Z.
Naši mladini
Na pokrajinskem zboru naše politične • organizacije dne 7. decembra so zastopniki mladinskega gibanja živahno posegali ▼ razprave ter izražali svoja nazkanja, svoje želje m namene. V tem nastopu vidimo mi znak, ki ga pozdravljamo z zadoščenjem.
Zapoved naravnega razvoja vsakega narodi, je, da pri snovanju na vseh poljih nrrodnega življenja, posebno tudi pri po-iitićrem udejstvovanju, primerno sodelujejo tisti, ki so poklicani, da prevzamejo del jj svoj*h prednikov. Sodelovanje mladine je neogibra potreba. Vsaka doba ima svoje razmere in potrebe. Tem razmeram primerne so tudi naloge tistih, ki jim je poverjeno, d*- stosje na čelu narodnega snovala. Novi časi pa dotnašajo nove potrebe, nove ideje, kt zahtevajo tudi sodelovanje novčh sil. Če se te oglašajo, je to znak, da se razvoj naroda giblje in napreduje v naravnih in koristnih smereh. Zaba pozdn^vljamo nedeljski nastop zastopnikov mladinskega gibanja z odkrito-•srčnim zadoščenjem. A ravno zato, ker moramo le želeti, da bo sodelovanje mladine res blagodejno vplivalo na naše narodno dek> in snovanje, občutimo kot svojo nujno dolžnost, da izpregofvcrfmo par besed z vso dofbrcliotnbstfo, pa tudi jasnostjo, kako si mislimo mi sodelovanje mladine pri delu za boljšo bodočnost našega naroda na tem ozemlju in za zagotovitev te bodočnosti.
Če na?s oko ne vara, ne deli sedanje m!*dh*sko gibanje v naši pokrajini v dve struji. Ena je orijentirana v radikalno na-ctjonahn smeri. Druga pa se nagib!<je s svojimi simpatijami k tistim, ki nasprotujejo našemu sedanjemu političnemu vodate zato, ker je — prenac*fonalistično. Prva struja je v ogromni -većina — kar so dokazale tudi razprave na nedeljskem aborovanja — medtem ko je Število druge struje tako neznatno;, da skoro izginja.
Ta poslednja struja bi hotela — iz kakih namenov in pod kaksm vplivi, nočemo zasledovati tu, dasr bi bilo to poglavje morda ne le zanimivo, ampak tuđi potrebno — da morajo najprej kake osebe izfrniti iz vodstva in potem da pojde vse gladko kakor po loju. Mi pa pravimo, da taka revolucija proti glavam — doli ta, doii onr! — bi bila naravnost pogubna za vse naše delo. Priznavamo, da je tudi po-rirranj^ včasih potrebno. Toda. človek, ki ima res blage namene, ne bo podiral, dokler ne ve m nima popolne gotovosti, da bo mogel na mesto tega, kar je bilo, postaviti kaj boljšega!! Podiranje . brez take zavesti in g-»tovosta ni le lahko-mišljeno, rrarv^č tu Ji — moramo zapisa b to ostro l-esedo — brezvestno.
Ne z revokicrjo proti posameznim osebam, ampak z idejnim prodiranjem, z aLtivnim sodelovanjem naj mladina stremi po uveljavljanju svojih idej} Le tako bo koristila stvari in bo — ker to bodi njena nalotga! — pospeševala delo voditeljev in res koristila razvoju in napredku svojega naroda. Nič ne škodi, četudi tu pa tam skoči črez ojnice. Mora pa biti pri tem previdna, da priznava starejše kot n^ofibno potrebne regulatorje. V bcx so poob'ašćeni po mnogoletnih izkustvih.
Nekateri nezadovoljneži hočejo opravičevati svoje — da s2 blago izražamo — nerazpoloženje napram voditeljem z dvojnim nanašanjem. Prvo bi bilo: odganjajo nas, ne pustijo nas b&zu, omalovažujejo nasf To očitanje je povsem neopravičeno. N-ikdo nima pravice zahtevati od življenja. naj mu pripravi mehek stolček: tu imaš, sedi! Posebno v javnem življenju se mora vsakdo sam preriti v ospredje s — koristnim in pozitivnim delom. Če javnost vrcS tako delo, povzdigne ona sama takega javnega delavca na primerno mesto! Če pa takega dela ne vidi, si mora misliti, da je -vse tisto tožarjenje — češ: ne pustijo me bnzu, omalovažujejo me — te izgovor v opravičevanje nedelavnosti!
Drugo nagi a sanje proti vodstvu je v apostrofiranju: kaj pa so storili dv>sedaj?! Nič niso sioriH! Ako bi imeli taki-le tožniki nekoliko več kontakta s prošlostjo, z zgcudovmo našoga narodnega življenja na tržaškem ozemlju, bi drugače govorili, ne bi prihajali 9 takimi krivičnimi apostro-fami. Če bi vedeli, kako je bilo to ljudstvo, recimo pred polstoletjem, — brez narodne zavesti, brez vsakega zmisla za politično, gospodarsko in ooevjalno organizacijo — bi tudi razumeli, kolika neizmerna svota dela, idealne ljubezni in najnesebičnejše požrtvovalnosti je bila potrebna, da so se
Zborovanje Društva narodov
Ustanovitev mednarodnega uvoda za Izenačenje zasebnega prava t Rimu in zavoda za intelektualk sodelovanje ▼ Pariza
RIM, 13. Predsednik »veta De Meilo Franoo otvori sejo ob 11. Italijanski delegat on. Salandra predloži svetu načrt za ustanovitev mednarodnega zavoda za izenačenje zasebnega prava v Rimu. Italijanska vlada je pripravljena dajati letno 1 milijon lir za vzdrževanje navedenega zavoda. Namen tega zavoda je, da spravi državne zakone v soglasje z mednarodnim pravom, kakor se je že izvršilo s pomorskim in finančnim pravom in z zakoni o znanstveni in literarni lastnini.
Na popoldanski seji je poročal francoski delegat Briand o intelektualnem sodelovanju. Govornik izjavlja, da se francoska vlada obveže ustanoviti in vzdrževati v Parizu zarvtod za intelektualno sodelovanje, ki bo na razpolago Društvu narodov.
VJdI minister HI filorglo vrelci zaupnico
Reorganizacija vojske
RIM, 13. Po dolgem govoru vojnega ministra Di Giorgio, v katerem je branil predvsem svoj načrt za reorganizacijo vojske, je zbornica sprejela dnevni red, ki izraža zaupnico vojnemu ministru glede njegovega dela za reorgamizacijo armade.
Finzijev „testament"
Amendola nima nikakifr obta£loih dokumentov proti lafistoB
RIM, 13. Z oziram na trditev komunističnega lista «Unita», da je -oci. Amendoia, eden izmed glavnih voditeljev opozicije, s svojim molčanjem zakrivil, da ni prišo do procesa proti sedanjemu režimu, piše današnji «Mondo», da namiguje «Unita» gobovo na takozvani Finzijev testament, ki ga je navedel on. Donati v -svoji ovadbi proti senatorju De Bono. «Mondo» pravi, da žalibog ne ve za druge podobne listine, ki bi lahko kompromitirale fašizem; ako jih kdaj dobi pod roke, jih bo takoj objavil. Pa niti rinzijevega testamenta nima na raapoiagot, ampak le ve, da ta testament v resnici obstoji. Nato nadaljuje list:
«V nedeljo dne 15. junija (Matteotti je bil umorjen 10. junija, prip. ur.), je obiskal poslanec Amendola g. Giorgio Schiff -Giorgini, ki mu. je ves ganjen poveda', da je trenutek poprej čital neko listino, ki jo je sestavil cm. Finzi. V tej listini je Finzi natančno obrazložil, v koliko se zadeva njega odgovornost za «ssstem», ki je do-vedel do umora Matteottija. On. Finzi se je bal logičnega tolmačenja njegove ostavke po umoru Matteottija; bal se je tudi, da bi ga «čeka» spravila na drugi svet, ker je bil priča vsega njenega početja. Radi tega je sestavil listino v svojo obrambo in jo izročil v več izhodih raznim svojim prijateljem, da bi jo izročili državnemu pravdniku v slučaju, da bi on izginil. V svojem »testamentu® pripoveduje Finzi, kakfo sta ga najprej Acerbo, potem Mussolini silila, naj poda ostavko, ker to zahtevajo najvišji interesi fašizma. Finzi trdi, da je bila «čeka» ustanovljena na zahtevo on. Mus9olini-ja in da je tudi delovala pod njegovim vodstvom. Delo je vodil odbor šestih (nekateri od teh so zaprti v «Regina Coe!i»). «Čeka» je vodila vse napade in tudi napad na Matteotiija. On. MussoHni da je vedel za vse in je za vse tudi odgovoren.
On. Amendola je dobil vtis, da želi
IdnOCeo optimizem
Sporazum med Italijo in Jugoslavijo v bistvu dosežen — Zaključitev konference v Rima
RIM, 13. Jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčić je imel v palači Chigi več razgovorov z Mussolinijem m glavnimi delegati beneške konference, ki so prišli nalašč v Rim, da poročajo o poteku pogajanj. Ministra sta s svojo besedo spravila v pravi tek rešitev najbolj delikatnih vprašanj, ki so tvorila predmet beneške konference. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje pristaniške in železniške sistemizacije Reke, da bi se našla rešitev, ki bi koristila Reki in zaledju.
Mussadini m Ninčić sta se bavila tudi z vprašanji mednarodne politike, posebno z o žirom na odnosa je med obema državama. Glede Albanije je btl dosežen popoln sporazum. Zastor- obeh vlad sta se obvezala, da se itaf-janska in jugoslo-venska vlada ne bosta vmešavali v notranje zadeve Albanije ter ji pustili popolno svobodo gibanja. I Ninčićeve izjave italijanskim časnikarjem Pred odhodom iz Rima je dr. Ninčić sprejel zastopnike italijanskega tiska ter jim podal naslednjo izjavo:
V Rimu sem se mudil predvsem zato, da izmenjavam naziranja o splošnem političnem položaju v Evropi kakor tudi o vseh posameznih vprašanjih, ki se tičejo naših držav. Da pride do izmenjarcja idej, je posebno potrebno med dvema sosednima državama, med katerima ob stojijo skupni interesi, ki zahtevajo že po srvoji naravi takojšnjo rešitev.
Med razgovori, ki sem jih imel, sem mogel ugotoviti, da ie na obeh straneh iskrena želja, da se okrepijo in postanejo še bolj tesni prijateljski in zavezniški od-»otšaji, k» so bili posvečeni s pogodbo prijateljstva, sklenjeno v Rimu meseca januarja; na obeh straneh obstoji žeHa, da bi bili obe vladi v ožjia stikih.
Večino vprašanj, ki so tvorOa predraet konference v Benetkah, je bilo mogoče rešiti v interesu in po ielji obeh vlad. Med dvema državama, ki sta primorani -pomagati si in izpopolnjevati se, ni mogoč resen spor.
Poleg tega smo se bavili tudi z albanskim vprašanjem in smo skleniK, da se bomo držali julijskega sporazuma, t. j. da bomo ostali Se nadalje zvesti politiki ne-vmešavanja v slučaju čaato notranjih dogodkov in lako u^^uo vplivali na svoboden razvoj neodvisne Albanije.
Obed na tast dr^a Hnčić* RIM, 12. V palači Venezia je min. predsednik on. Mussolini priredil na čast jugoslcvcuAamu zim. ministru obed, katerega so se udeležili predvsem člani delegacij • konference v Benetkah.
Odhod Iz Risa RIM, 13. Danes ob 11.55 se je odpeljal proti Parizu jugoslovenski zunanji minister dr Ninčić. Na po&taji so se posloviti od njega: jugosJovenski konzul Antonije vic, sen. Contarini, markiz Paulucci de Calb-oli conte NasetBi ki cotnm. Guido Rocco.	_
Zs sklsnlfev prUsietisketf mršiva* mgd Jagoslavtio In FrsecIIs
Priprave za obisk jngoslovenskega kralja v Parizu — Ninčićeva misija v Franciji
PARIZ, 13. Tu pričakujejo prihod Higo-slovenskega zunanjega ministra dr. jn Nin-čića, ki je že na poti iz Rima. Nmčić bo imel razgovor z Herriorfom. «Petit Pari-da bo« Ninčić med drugim
Vojna odškodnina Jugoslaviji
Premije za železničarje — Imenovanja na ljubljanski univerzi
BEOGRAD, 13. Ministrski svet je načelno odobril kredit 9 in poj milijonov dinarjev za izplačilo premij in kilometraže železničarjem, za kar ni bilo v zadostni meri preskrbljeno v proračunu.
Ministrski svet je sprejel predlog ministra prosvete, s katerim se po čl. 30 uradniškega zakona sprejmeta kot kon-traktualna asistenta ljubljanske univerze Engelbert Hribernik in Leon Detela.
Nato je finančni minister poročal, da je država prejela iz Nemčije na račun reparacij 3,350.000 zlatih mark. Od te vsote se je odobril kredit 50.000 zlatih mark ministru za šume in rude, 20.000 z^a ih mark ministru prosvete za beograjsko univerzo, 1 milijon zlatih mark pa prometnemu ministru.
Končno je vlada sklenila, da se' ta mesec poveča kvota za privatne reparacije na pot milijona ^zlatih mark. Vlada je odobrila tudi kiedit 2 milijona Din. za neizplačane honorarje profesorjem.
Stanovanjski zakon v JegosIsvlU podaljšan
BEOGRAD, 13. Sinoči je bila od 17. do 19. seja ministrskega sveta. Na tej seji je mfnister socijalne politike poročal o delu v s.Tojem ministrstvu, zlasti o delu komisije za rešitev stanovanjskega vprašanja. Predložil je ves elaborat in podrobne predloge za prehodno dobo od 1. januarja 1925. pa do ča»sa, ko se sklene nov stanovanjski zakon, ki se bo kot nujen predložil novi narodni skupščini. Vsi, ki so bUi v tem vprašanju zaslišani, so se izjavili za podaljšanje starega zakona, vsled česar vlada ni smela dovoliti, da bi radi tega, ker narodna skupščina slučajno ni zbrana, prišlo do velikega socijalnega pretresa. Interesi hišnih lastnikov in najemnikov zahtevajo, da se preko te prehodne dobe preide s statusom quo, ker niti hišni lastniki ne morejoi smatrati, da je v ruihove-m interesu, da bi prišlo do velikih pravd in stroškov. Zato je g. minister socijalne politike izdelal predlog uredbe, s katero s? veljavnost stanovanjskega zakona jV1-daljša do 1. maja 1925.
Ministrski svet je sklenil, da minister socijalne politike izdela načrt novega stanovanjskega zakona, ki bo pomenjal nov velik korak k likvidaciji sedanjega sistema, ki bo tudi predvideval kredite za zgradbo novih stanovanj za državne uradnike ter omogočil plačevanje povišane najemnine. Uredba ministrskega sveta se bo te dni izdelala in objavila.
..............	—	. sien» poroča, — w -----------—
Finzi ob ja vati ta dokument Radi tega je tmJ. pripravil ^ potrebno za obisk kralja
vprašal, ali je mogoče dobiti v roke «te- i Aleksandra v Parizu, ki se bo vršii spo--rtamenU Prejel ,e odgovor, da se je Fmzi, mJa>di Med Ninčićem ^ Herriotom se obvezal, da bo molčal ako mu Mussolmi, hoda na^jevali razgovori, ki jih je pri-
po sta vile podlage zgradbi naše sedanje politične, gospodarske in socijalne organizacije. Ne, sedanja naša organizacija ni padla kar z neba doli, ampak ja je ustvarilo — delo?
Gotovo ne žalimo vsem nam dragega spomina pokofnega Ivana Nabergoja, voditelja trža^cega SW„<*va skozi dolgo dobo akc Plavimo, da bi njegovi načini in metode rz tedanjih borb ne bile primerne za sedanje čase in sedanje razmere. Bil fe pač — kakor vsakdo — dete svoje dobe m njegovo delo je .biio produkt razmer, v katerih je živel. Kljub temu je bil Na-bergoj v*likan v tedanjem našem življenju in njegovo ime je nerazdružno spojeno z zgodovino tržaških Slovencev, Neizmerne m neprecenljive so njegove zasluge, ker je postavfl temelje, na katerih so nadaljevali svoje delo njegovi nasledniki, pa tudi temelje nadaljnjemu delu njih, ki bodo sle-sedanjim voditelje«! Sedanji m bo-
vrne njegcrvo čast v teku 48 ur, nakar je bo smatral za prostega. Med tem pa je bii pripravljen pogajati se z opozicrjonalci in jim prečitati «testament». Finzi je zahteval, naj mu stavi MussoKni na razpolatfo listnico notranjega ministrstva, ki bi jo pa on zavrnil! Šlo mu je le za to, da si reši čast. Schiff - Giorgini je vso zadevo povedal tudi drugim prijateljem. Novinar Carlo Silvestri je obiskal Fin zija in je tudi čital testament. Finzijev brat pa je povedal comm. Guglielmo Emanuefu, da je videl testament. Na ta način je bilo mogoče priti do prič, ki so prisilile Finzija, da je obtičal pri prvih izjavah.*
Zdravstveno stanje Herriota
PARIZ, 13. Ministrski predsednik je ie več dni bolan. Zdrftvniki »o mu priporočili počitek. Herriot bo moral ie več dni čuvati posteljo. Zdravniško poročilo pravi, <U, je imel bolnik danes radi vnetja desne noge veliko vročico.
AHMEĐ ZOGU ZOPET V ALBANIJI
BEOGRAD. 13. (AJ. Damašnja -Politika, poroča, da se je Ahmed Zogu, bivii albanski ministrski pjedsednik, ki je bil odstavljen meseca julija, vrnil iz izgnanstva in da se sedaj nahaja med vstašL
Zaupnica portugalski vladi
UZABONA, 13. Senat je zaključil raz* pravo o notranji politiki ter je odobril zaupnico vladi z 31 glasovi proti 10. Vlada bo priznala zvezo delavskih, sindikatov.
doći rod je obvezan v hvaležnost prejšnjim
delavcem.
Naloga mladine m torej ta, da omalo-važuje delo prednikotv in izreka krivične sodbe in obsodbe, marveč da to delo apo-!>olnjuje primerno čaaom ia aavim potre-
Čel že Poincare v svrho ureditve neka terih vprašanj med Jugoslavijo in Francijo.
Ministra bosta skušala predvsem doseči, da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja med Francijo in Jugoslavijo giede ohranitve miru »v. Srednji Evropi in na Balkanu.
«Ta sporazum, nadaljuj* »Petit Parisien*, bi bilo logično nadaljevanje onih sporazumov, ki jih je sklenila Francija s Poljsko in Čehosk>vaško, in bi bil v popoinem sk -adu s politiko Jugotslaviie, ki je članica Male antante in ki je one 27. januarja 1924. podpisala sporazum prijateljstva z Italijo.	___
KocnunisU proti Radiću
BEOGRAD, 13. Komunisti so vsem svojim organizacijam poslali proglas proti HRSS. Ta proglas je bil izzvan vsled napadom v zadnjem «Sta6odnem domu», v katerem radičevci odklanjajo sodelovanje s komunisti. Zato komunisti dajejo nalog svojim organizacijam, da nastopijo proti HRSS ter da glasujejo za tssto republikansko seljaško delavskega bloka. To je nova oblika, pod katero hočejo komunisti iti na volišče.
Nova stranka ▼ Vojvodin ji?
SOMBOR, 13. V vojvodinskih krogih se mnogo govori o osnovanju posebne gospodarske politične skupine med iodustrijci, obrtniki in to še pred votatrami. Nastop iH bodo z geslom: Mnogo delaj, ne kradi, ne politiziraj! V svojem programu zahtevajo zgraditev prog v Vojvodini, izsuševanje poplavljenih krajev, reguliran fe rek, zidanje novih tovar en, elektrifikacijo vasi itd. Na čelu tega gibanja se nahaja Bate, predsednik flfflyodarak«j|a društva v Som-
Krasin predložil predsedniku francoske republike poveri Ina pisma
PARIZ, 13. Sovjetski veleposlanik Krasin je predložil včeraj predsedniku republike Doumergue-u porverikia pisma. Ob tej priliki je imel Krasin kratek "nagovor, v katerem je izjavil, da hoče predvsem okrepiti odnošaje odkritosrčnega prijateljstva med obema državama ter razvija l marljivo gospodarsko sodelovanje, ki od-gotvarja skupnim interesom.
V svojem odgov*oru je predsednik Dou-mergue naglasil, da se francosko ljudstvo sireno drži principa nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Ta princip bo tudi uveljavljala Francija v odmora jih s »ovjet^ko Rusijo ter bo ostaia zvesta svojim tradicijam, ki ji velevajo, da spoštuje pravo drugih narodov, da si svobodno izberejo obliko lastne države. Gospodarski odnošaji med Rusijo in Francijo se morejo razvijati le v atmosferi medsebojnega zaupanja rn to atmosfero morajo ustvariti obe državi in prihodnja pogajanja.
EsnisuBdii atsnfst nn Krajino
PARIZ, 13. Včeraj je policija aretirala neko sumljivo ženo. ki se je sprehajata pred sovjetskim veleposlaništvom. Pri preiskavi ji je policija našla v žepu revolver. Aretiranka je izjavila, da se imenuje Dicksen. Rojena je v Rusiji ter je stara 41 let. Poročila se je v New-Yorku, a je sedaj vdova. Policiji je povedala, da je prišla v Pariz z namenom, da ubije Krasina in s tem činom maščuje svok* družino, ki so jo postreljali boifjševiki. Nedavno se ji je posrečilo zbežati iz Rusi e v Italijo, kjer si je naJ>avila revolver. Pri aretkankr so našH tudi več nabojev za samokres. Dicksenovo so odvedi 1 v zapor radi nedovoljene nošnje orožja.
hm sedmega mMln JcfTe-a
Načrt ballcanske Isderadje je naperjen proti velesilam — Sovjetska politika sloni na principu neposredovanja
MOSKVA, 13. Joffe, sovjetski poslanik za Nemško Avstrijo, je izjavil pri odhodu na Dunaj agenciji Rosta sledeče: Vesti nekaterih inozemskih listov, glasom katerih ima njegovo imenovanje za poslanika na Dunaju namen širiti komunistično gibanje v balkanskih državah, so le golo zarvijanje resnice in obrekovanje. Kar se tiče balkanske politike sovjetiov, je nadaljeval Joffe, velja sledeče: Napram Balkanu smo vsekdar postopali dobrohotno; tudi za nadalje hočemo tako postopati, ne da bi se vmešavali v njegove notranje zadeve. Načrt balkanske federacije smo ustvarili izključno z namenom, da branimo interese balkanskih dežel pred velesilami. Sicer je to zadeva balkanskih narodov in nihče nima pravice jim narinjati slično politično kombinacijo. Brez podlage je tudi trditev, da podpira sovjetska vlada v nekaterih državah
proti drugim, kajti sovjetska poditika sloni na principu neposredovanja. Niti na Dunaju, niti drugod, je zaključil Joffe, sa ni vmešavala misija ZSSR v balkanske zadeve.
Trocki odhaja na jug t zdravilišče
MOSKVA, 13. Komisar ljudskega zdrav ja Zamaško javlja, da se poda Trocjri v svrho zdravljenja na jug. Žamaško pravi, da bo Trocki kmalu ozdravil.
Nova vlada na Letonskem
RIGA, 13. Hugo Celmin, brvši poljedelski minister in član delavske zveze, je debil nalog, da sestavi novo vladou
Dva amerikanca darovala 3350 milijonov v vzgojne namene
NEW-Y0RK, 13. Veleindustrijec Geor-ge Eastman je podaril raznim vzgojnim zavodom Z edin jenih držav znesek 3 milijone šterlingov. Sledeč njegovemu zgledu je podaril znani kralj tobaka J. B. Duce v ravnoiste namene vsoto 8 milijonov šterlingov. Ker sta imenovana bogataša že prej darovala v človekoljubne namene okolu 19 in pol milijonov, znašajo sedaj njihovi darovi 30 in pol milijona šterlingov (približno 3050 milijonov lir).
Trčenja parnikov
Italijanski parnik «Laura» se je potopil
LONDON, 13. Reuterjev dopisni urad sporoča, da je angleški parnik «Lorenz» ab nizozemski obali zadel db italjianski parnik «I.aura». Slednji se je radi zadob-Ijenih poškodb potopil.
Pisme iz Jugoslavije
LJUBLJANA, dne 12. 12. Volhii (odbor - Skupščina bo Stola 315 poslancev - Kandidatna lista SLS - Volilna pogajanja v Sloveniji - Invalidska kanditna lista - Sam. demokrati in radikali - Univerzitetni dogodki - Razkoli v strankah Džemiet - Poklon kraljice Natalije beograjski univerzi
Volilni boj se še ni razvil, ker stranke še niso končale volilnih priprav. Osebna •vprašanja deiajo skoraj v vseh strankah silne težkoče in le malo strank je tako všečnih, da bi imele že danes sestavljene svoje liste. Zlasti veliko vlogo igrajo osebna vprašanja v Srbiji in to celo v radikalni stranki, ki je sicer ena najbolj homogenih strank. Tako ne bodo na primer v moravskom okraju nič manj ko štiri radikalne liste, in sicer dve priitašev oficijelne rad. stranke in dve neodvisnih radikalov. C ima tudi demokratska stranka velike t«
žave s postavljanjem kandidatov, ni zal prav nobeno čuda Vendar bodo tudi L. vprašanja v kratkem več ali manj ugodno rešena in potem se bo volilni boj skoraj razvil v vsem obsegu.
Državai odbor je svoje deJo skoraj dokončal. Volišča ostanejo večinoma ista ko lani, le v nekaterih krajih bo nekaj i^prememb. Te bodo večinoma v korist opoziciji, kar bodi pripoumjenaL Enako bodo skoraj imenovani predsedniki za posamezna vejišča, ki bodo v prvi vrsti sodniki in juristi. Omeniti je treba še, da »a bregakiiškemu okraju določili mesto dveh Lri poslance in bo tako štela jiupsčina 315 in ne 314 poslancev.
V Skrveniji je Slovenska ljudska stranka
dovršila svoje vcdšlne priprave. Na včerajšnji seji zaupnikov v Celju je bila proglašen^ kandidatska lista SLS za Kranjsko in Štajersko in včeraj je bila lista tudi že vložena na sodišču. SLS dobi torej prvo skrin jico. Za nosilca iiste je določen t obeh okrožjih dr. Anton Korošec. Na Kranjskem sta vezana dva okraja (logaški in radovljiški, kandidat univerzitetni docent dr, Ser-nec), na Štajerskem pa je vezanih deset okrajev. Večinoma so. določeni kot kandidati bivši poslanci, kot nem nastopajo: glavni urednik «Slovenca» Franc Smodej za okraj Ljublj'ana-okolica, Dušan Sernec za Logatec in Radovljico, odvetniški kon-cipient dr. Jakob Hodžar za okraj Celje in dr. Andrej Gosar za okraja Laško in Pre-vatje* ki sta industrijska okraja Štajerske. Kandidatura dr. Gosarja na Štajerskem je zelo pomembna, ker na eni strani dokazuje, da je razmerje med krščansko socialno skupino in otficieino SLS popolnoma urejeno in da odločitev SLS glede Ljubljane še ni padla. Z vezanimi okraji je izvolitev bivših poslancev dr. Hohnjeca, Kle-k^a, Pušenjai^ in Škoberneta zasigurana. Volilno geslo SLS je na kratko: slovenska fronta. To geslo bo učinkovitejše kot pa je bilo lanska geslo avtonomije, zlasti proti radščevcesn. Nikakor pa nočem s tem reči, da bi dobila SLS letos več poslancev ko lani Je to izključeno, ker je dobila lani SLS toliko mandatov, da je bila sama presenečena in je vsak narastek skoraj nemogoč.
Druge stranke v Sloveniji še niso dokončale svojih volilnih predpriprav. V strankah nacionalnega bloka še vedno nI enotnosti. Na ,štajerskem Jvztrajajof radikali, da mora biti nosilec liste njihov moi in kandidatura dr. Pivka ni od njih odobrena. Enako še oi sklenjen za mesto Ljubljana sporazum med samostojnimi de« makrati in radikali, ki so ravno te dni dobiti od svojega strankinega načeJstva v Beogradu za ljubljanske volitve proste roke. Vprašanje ljubljanske kandidature ta teden gotovo še ne bo rešeno, ker niso
zaključena niti predpogajanja a strankami •••
SKS je doživela koncem prejšnjega tedna majhno, pa nenevarno secesijo. Njen lanski nosilec liste g. Drolenik in njen bivši inteligenčni poslanec dr. Vošnjak sta se v zveri s par drugimi somišljeniki priključila Nacionalnemu bloku. Stvar pa ni tako pomeanbna, kakor se v javnosti opi euje m na izid volilnega boja najbrže ne bo dosti vpkvala. — Naredni socialist imajo odločilno sepo Šele v nedeljo in teda, bo šele jasna grupacjia naprednih strank Izgleda, da bo cfcosežen med SKS in na rodnimi socialisti sporazum, ki ne bo načelen, temveč samo voliine tehnične pri-jKkde. — Da -bi nastopili .socialisti enotno je le mak> izgledov. Bernotovci se hočejo ® tem izjaviti šele koncem decembra, kc me bo vršil nfihav strankarski zbor. V svojem glasilu «Napreju», ki se je preselil iz Krškega z-opet v Ljubljano, izjavljajo, da «o za enotno socialistično fronto, izključuje,o pa kot kandidate daoraj vse sedanje delavske voditelje. Tudi komunisti zavzemajo skoraj nesprejemljivo stališče in kan Odirati mislijo vse zaprte komuniste, ka kor da bi ho4e:K pozvati vlacfco, da razveljavi njihove liste. Trud skupine, ki jo vodi io dr. Korun in drugi, da b? prišlo do eno&ne delavske fronta, bo zalo najbrže brezuspešen in socialistično delavsivo bo *udi letos ostalo? brez mandata.
Kot kuriozum naj navedem še to, da mislijo po poročilu »Zagreber Tagblatta» postaviti svojo listo tuda iirvaKdi. Najprej da bi invalidi poskušali, da bi stranke sprejel njiiiijive može kot kandidate, ki bi se morali zavezati, da bi se zanimali samo za invalidsko vprašanje. Če se pa ne bo moglo skleniti takega sporazuma, potem pa da bi postavili invalidi svojo kandidatno listo in si priborili tri mandate. Kakor je razumljivo ogorčenje invalidov, ker se rešiterv njhovih upravičenih zahtev tako ze.k> zavlačuje, tako pa je jasno, da se ne more smatrati invalidske kandidatne Kste kol resne. Preveč so invalidi strankarsko opredeljeni, da bi mogla imeti invalidska &šta uspeh. Na drugi strani pa je treba povedati, da v Sloveniji ne ve o invalidski listi razen «Zagreber Tagblatta* nihče. Pri tej priliki bodi povedan značilen dov-tšp beograjske «Politike* o invalidskem •vprašanju. Italijan in Srb se pogovarjata o invalidskem vprašanju. Italijan pravi: «In-validsko vprašanje je nad vse težavno. Pri nas so padli že trije ministri zaradi inva-Etijkega vprašanja.® Nato odvrne Srb: «*Pri nas pa je invalidsko vprašanje že trikrat padlo zaradi ministrov.*	____
V	zrvezi z univerzitetnimi dogodki se mnogo gevori o nerazpolozenju nekaterih rajdikalov proti samostojnim demokratom, zlasti proti politiki Svetozarja Pribičevića. Jasno je, da te vesti niso brez vsake podlage, jasno pa je tudi to, da se te vesti pretiravajo. Gotovo je, da do volitev ne pride tozadevno do nobenih izprememb, ker bi to silno škodovsdo Nacionalnemu bloku. Zato je samozavestna izjava min. Pribičevića, da je njegov** stališče trdno, razumljiva. Kaj pa se zgodi po volitvah, o tem bo predvsem odJočil volilni rezultat
in tedaj presenečenja niso izključena. ***
V	ospredju vsega javnega zanimanja pa so bft* v zadnjem času univerzitetni ao-goidki. Danes je jasno, da je bila upokojitev zagrebških profesorjev napaka- Se večjo napako pa je storila beograjska policija, ko je prebrutalno nastopila proti drjakom. V tem oziru je zlasti značilno pisanje beograjske « Politike^, ki je naj-resnejši Kst Beograda in vseskozi nacionalističen. Med drugim pravf «Politika»: Če so bli dijaki krivi, potem je morala policija uporabiti proti njim zakon. Predno je padel prvi strel, je neki pregoreč dijak zaklical: -»Kakor pred 29. majemV trenutku, ko je dijak to zaklical, ni imel prav. Samo trenutek pozneje je policija naredila brez vzroka in potrebe vtis, kakor da Ima dijait prav. To je bila posledica storjen« napake in ona se je maščevala nad onimi, ki so jo storili... Ni dosti imeti dobro voljo, treba je imeti tudi dober način...* In svoj članek končuje «Palftika» z besedama: «Države se ne ustvarjajo« z rokavicami in se z njimi tucfi ne branijo. Toda za vsakim strelom kateregakoli njenega organa mora stati zakonski predpis. Drugače se prelije nedolžna kri. Z nedolžno krvjo pa se država ne brani. Ona se na ta način samo ruši.» Ostro je nastopil proti policiji tudi beograjski »Trgovinski Glasnik*, glasilo resnih gospodarskih krogov. Vse to kaže, da je srbska javnost na strani drjakotv in sicer ravno vsled nastopa policije. Zato ni čuda, če so nastale govorice o poostrenih odnošajih med ^mostfoijnimi demokrati in radikali.
stični, ker je skoraj gotovo, da bo Džemiet izgubil in da ne bo več najbolj privilegirana stranka Jugoslavije, ki dobi že za vsakih 4000 volilcev svojega poslanca.
Zanimivo je sedaj naše Časopisje glede .Testi o razkolu med nasprotniki in eno-
lušncisti, ki vlada med lastnimi pristaši. V
se začeli zanimati za posestvo Angleži in Francozi in nekateri so začeli nagovarjati kraljico Natalijo, ki živi v Parizu, da naj pokloni veleposestvo papežu. Za stvar -se je začel zanimati tudi univerzitetni profesor Mitrovič in preko kraljičininega zastopnika Orešovića m njegove sestre, ki živi pri kraljici Nataliji, je dosegel, da je
po
em oziru so si vsi listi do pičice enaki in kraljica Natalija podpisala pogodbo, spremeniti je treba samo imena in povsod kateri poklanja veleposesrtvo beograjski bi se glasila poročila enako. In na eni ko univerzi. Sedaj je odšla komisija profesorjev na to posestvo in ugotovila, da je posestvo vredno najmanj tri sto mrKjomov dinarjev. Posestvo meri 10.172 hektarjev in je *v» njem preko pet milijonov kubičnih metrov najboljšega bukovega lesa za se-
ri a drugi strani se vesele pravoverni pri-.taši, da stoji stranka tako imenitno in na ?ni ko na drugi strani se vesele, da pn>-jada nasprotnik. Ta se seveda vedno opisuje le v najbolj črnih barvah in za časa	„	_ volitev so v Jugosiaviji samo angelji in'kanje in preko 200.000 kubičnih metrov ženiji ter hudiči ki nesposobneži Satira se i hrasfoonrine. Beograjska univerza namerava vsiljuje! (prepustiti eksploatacijo posestva kaki Se o enem veselem dogodku par besed- trgovski družbi. Letno bi se izsekaio Dne 14. januarja leta 1901. je • sklenila j150.000 kubičnih metrov lesa in družba bi Narodna skupščina, da se pokloni državna morala zgraditi ozkotirno železnico, ki bi domena, ki^ee nahaja med reko Pek in re- j morala imeti zvezo z veKko progo Bor-čico Veliki Pek v požarevskem okraju, deaux-Odesa, katera se že trasira. Na po-kralju Aleksandru Obrenoviću kot svat- sestvu bi se ustanovili zdravilišča in počit-beni' dar. Po .smrti kralja Aleksandra je niške kolonije za dijake in profesorje, iz pcistalo to posestvo last kraljice Natalije, dohodkov posestva pa bi -se krBi stroški za ki ga pa ni bolela sprejeti, ker da si razne znanstvene ekspedicije in univerzi-noče umazali rok s poročnim darilom, po- t etno knjižnico. Pok km kraljice Natalije je klonjenim kraljici Dragi. Ona je nato po- rešil beograjsko univerzo vseh finančnih sestvo ponudila beograjskemu vseučilišču, skrbi in njen pro<*rit je sedaj zasiguran. Vseučilišče pa njene pcoudbe ni sprejelo Da bi tudi ostale naše univerze našle in minila so leta, ne da bi se kdo zanimal stične dobrotnike I
za to ve!epo©estvo. V zadnjem času pa so i___O' P*
DNEVNE VESTI
Pred zadnjim dejanjem
Pod tem naslovom je priobčil «Der Landssnann« naslednje pikantne slicice;
Prizor; V soboto« zjutraj v eni predsob ekscelenc v Viminalu, palači ministrstva
kot protest proti samovoljnemu ukrepu nove uprave javnih skladišč. Drugi, jako izdaten protest je uprizorilo delavstvo pretekli petek ob 10. uri predpokine. Pred poslopjem uprave so se delavci zbrali, razvrščeni po kategorijah (vozniki, železničarji, razkladali itd.). S seboj so imeli tudi orodje, ki služi posameznim ka-
skih obokih, da se podajo skupno na igrišče S. K- «VaIa» na Trsteniku. Prisoten naj bo tudi gospodar z vsem potrebnim. Člani in članice društva naj se v čim večjem številu udeležijo tekme, ki se prične ob 14.30. — Tajnik.
— MDZ - Rojan. Danes od 8. do 10. redni tralning- ženske hazenske družine, jutra ob 19. sestanek vseh hazenašic. Vabljene so vse tiste gospodične, ki bi rade igrale hazeno. — Načelnica.
Iz tržaškega življenja
Ozbič. Drugi Člani odbora so: Franc Kucjan, tajnik; Franc Štolfa, blagajnik; Tajko Broar, knjižničar; Josip Merlak, gospodar; Ivan buJec, četovodja, Josip Miklavec, vodja plezalcev; Josip RenčeJj, vodja škroptlcev is Franc Pirjevec, vodja varuhov. V razsodišč« so bili izvoljeni tov. Franc Kranjc, Franc Pis>i jevec in Franc Bekar. Zatem se je razvnel* živahna debata o godbenem, dramatičnem in pevskem odseku. Načelnik je zaključil zboro> vanje ob 5.30 zvečer.
Vesti z Goriškega
Urednica te uprava „Edlnciti'* v Gorld se nohalata v si Cariutci it l L nodstt Dradoe Dr. od 10. do 12.
NAŠE GLEDALIŠČE
L Cankar: ^Pohujšanje ▼ dolini sen tli ori jamici*
Danes, 14. t. m., praznuje naše gledališče svoj jubilej. Vsled požrtvovalnosti in vztrajnosti svojih marljivih članov bo lahko beležilo danes v nedeljo naše gledališče svojo 25. predstavo. Da proslavi čim dostojneje ta svoj praz-
vw n±j.	tj •	. •__nik, uprizoril znamenito Cankarjevo farso <Po-
XXX Ottobre. P« njem so našli tudi pismo ; .. y doUni sentilorjaJlsk^ _ Povsodi
neznane v^Ai^^ln je Mojgročeao todnemn|<kjer jo i0ra]Q privabjja	^romno
— Poskusen lilniiiiini iašistovskega častnika. Včeraj popoldne okoli 14. ure se je odigral v ulici S. Francesco razburljiv prizor. Neki mladenič se je tekom vožnje v javni kočiji nenadoma ustrelil z revolverjem v pisa. Kočijaž, ki je io zapazil, je brez obotavljanja prepeljal mladeniča v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik dognai, da je rana zelo nevarna, ker je krogla prodrla blizu srca ter poškodovala notranje organe. Na podlagi listin, ki so jih našli pri njem, je bil mladenič »poznan za 23-letnega centurija fašistovske milice, Aleksandra Ciaparelii, doma iz Vinaga, sLa-nujoče^a začasno v našem mestu v butelu Rossi v uL
za notranje stvan. De liorio, generali .imiis tegOT^ain pri	N^hove vrste so delale vtis
narodne milice, poprej voditelj skupne koncentriranega vojaškega oddelka. Tako raz-vej-nos-tne družbe, je vstopil. Ne pa s tistioi vrščeni so stali pol are in na ta način stavkali, elastičnim, samozavestnim korakom, s ti- Medtem je zbrana deputacija šla k lujvemu stim nervoz*o~elegantnim gladenjem posfi- komisarju in mu ponovila protestne zlhteve vele bradice a la Hemi Quaire. Sključen, delavstva proste .kike
skoro prepaden, roki v tresočem se ^fba-l ° ^ oragmaku stavki v prosti Ink, se po
nju in prekrižam na hrbtu. Pisarniški sluge, ta izvrstni barometer za vprašanje, ali je kak bivši a3i bodoči «vedikaš» še v milosti ali ne — toliko da so ga pozdravili. Saj je bil De Bono že padla veBčina. Vendar pa — tako nespoštovanje...!
Istega dne zvečer senatu. Vendar si je še tipal vstopiti v dvorana. Toda nobeden senatorjev mu ni privoščil nki pogleda. De Bono je bil to&ko moder, da m pomnožil število tistih, ki so glaaovak «za» (vlado). Neko čustvo za ugled si je menda
mestu mnogo razpravlja. Vse kaže, da je spor zek> resen, tako da ne bo preostalo upravi nič drugega, nego da upošteva upravičene zahteve delavstva, in to tem bolj, ker je vsak Tržačan prepričan, da so te zahteve tudi v skladu z življenskimi interesi tržaškega pristanišča.
Ako ne pride kmalu do sporazuma, utegne doživeti naie pristanišče hude dneve na največjo škodo celega tržaškega emporija in vsega prebivalstva. _
— Za potrditev obrtnih dovoljen). Tukajšnja občinska uprava poziva vnovič vse obrtnike, ki imajo obrate, kjer se prodajajo vina, pivo, » -t / . ,t „ _ „ - .	, j. i likerji, kava itd., kakor tudi tiste, ki imajo
vendar ohranil. Zvečer šepetanje na hodni-, |avne iitrainice| javIla kopaHšča, da predložijo kih. Tisto šepetanje, ki se ne da tehtali swja <iovolieaia v svrho potrditve v »mislu
šepetanje
in določiti in ki navadno s polovičnimi na-nugovanji in značilnimi pogledi pripravlja velike politične udarce. Slo je na račun De Bona.
svoja dovoljenja v svrho potrditve zakona o javni varnosti.	*
Op. «. - Rok za f*redloCttev dovoljenj (licenc) poteče sicer že" z današnjim -dnem (14. (t. m.), toda obveščena smo, da bo občinska
V nedeljo se je zagrnjafc pretrgalo... Do- ?Prava sprejemala predložitev dovoljenj tudi v neurju »c	še prve tri dni tega tedna- Kdor m še predlo-
nati, ravnatelj	? ^F^' ^ 'dovo]jenja v ^trditev, naj podviza, ker bo
-90®8 t>co*1 eene- gicer nazn*n)en varnostnemu oblastvu in se mu zapre obrat.
Ob tej prilika moramo zopet protestirati proti postopanju tržaške občinske uprave, katera je smćiirala za primerno, da nam ne pošlje tozadevnega razglasa, kakor ga je razposlala
n:ku senata svoj obtožni apis proti generalu De Bono...! Zadnje dejanje se je pričelo...!	___—.
Zapet odgever snptiia pil it|3la ti Inate"	__ _________
-11 Popoio dd Trieste. je v nekem dopisu iz j	rtalija^kiž'listOTB našTgT niesU.' NoČemo tu
Kopra obdolžil bivšega voditelja tamošnje slo-	razpravijati 0 tem, ali gre za nemarnost ali
lm^Io nncn«lntro. rf Antika in oi«tfove^a sina.	• -1 • ____?___• \t ___-
venske posojilnice, g. Ahtika in njegovega srna, da delata po koprski okolici protidtaHjansko propagando, dasi sta slovensno obljtAila, da bosta mirovala. Zato je rahteval «PopK)lo», naj oblastva nemudoma poženejo rečena dva Ju-goslovena preko meje. Mi smo nato pozvali rečeni list, naj navede tudi kaka konkretna dejstva v podkrepitev svojih obtožb. Na ta naš poziv odgovarja «Popolo» s tem, da ponavlja prejšnje obtožbe, seveda zopet brez navedbe kakega konkretnega dejstva. Pač — eno »dejstvo* je navedel, toda ne iz sedanjih, ampak iz prejšnjih časov, ko je bil Ahtik vodja, koprske posojilnice; torej iz časov, predalo je bil pozvan na podprefekturo, torej predno je podal t-sto pretvezno slovesno obljubo. Trdi namreč, da so se iz posojilnice širile vse neresničnosti in klevete, prihajajoče iz Beograda in Ljubljane na Škodo Italije. Dopustimo za en
za premišljeno preziranje. V enem in drugem slučaju smemo upravičeno zahtevati, da se rok za predložitev dovoljeni uradno podaljša ne samo za par dni, temveč vsaj za en teden.
Pri tem se zavedamo, da govorimo v interesu mnogih obrtnikov in vestnih davkoplačevalcev, ki bi jih pravična občinska oprava ne smela kar ignorirat i I
Društven« vesti
_ Pevsfco-glasbeni večer, ki ga priredi danes svetoivanskd pevski zbor s sodelovanjem elitnega orkestra in kupliti ,obeta biti jako zanimiv. Kdor ljubi glasbo in se želi dobro nasmejati, naj pride danes k Sv. Ivanu v otroški vrtec.
— Čitalnica pri St. Jakob«. V nedeljo, 21. uprizori Čitalnica dve igri,
t. m., uprizori Čitalnica dve igri, m sicer po-—*—w—- —-	,	.	. . .. poldne ob 3.30 velezabavno komedijo trode-
hip, da bi bilo vse to res m povprašajo.	«Madame Bonivard. v režiji g. Marija
kaj bi sledilo iz ^takega dejstva. Vsak logično ^ ^ ^^ ^ g. uri pa -Scampola., trode-volr Ko moral vprašati: kaito neki ko D Nicodemiia( jc doživela pred krat-
oblastvu. Ni znano, kaj je Ciaparellija gnalo v smrt. Kočijaž je povedal, da ga je Ciaparelii najel ob 12.30 v ulici Milano ter mu naročil, naj ga popelje v vojaško bolnišnico v ulico F. Severo. Tam je Ciaparelii govoril o nečem z vojaško stražo pri vratih, nato je zopet sedel v kočijo, rekoč, da naj ga pelje zopet na mesto. Ostalo je znano.
Zabodena z nožem, ker je branila mater. Hudega očma ima 25-letna Alberta Del Negro^ stanujoča v zagati S. Cilino št. 3. Sinoči se je ovož, ki se je vrnil domov pijan, spri z ženo ter jo pričel pretepati. Alberta se je zavzela za mater, kar pa je nasilneža tako raakačilo, da je pograbil nož ter zabodel hčer v levo lice. Hoteč se obraniti pred drugimi mahljaji, je nesrečna ženska zadobila na levi roki Še 12 cm dolgo rano. Zateči se je morala v mestno bo In šnico, kjer so ji rane zašili in obvezali. Okrevala bo v 15 dneh. Krut očim je bil aretiran.
irjc1
Nie
IUV**. —---- —--.---- .	. ■i , 7.1 Kam na jia*ij<ius«.t:m uuiu	"t"—"
je storil poprej, nego je podal to obljubo! z^to ritgv _ Opozarjamo občinstvo na ob« pred-
smo opravičeno zahtevali od «^opola», ^S glavL Na popoldansko predstavo pa posebno konkretnimi deptvi 1» ČMt pO oMP«	okoličane, ker bo to zadnja uprizoritev te ve-
lezabavne komedije.
— XXI redni oUai zbor Čitalnice pri Sv. Jakoba se bo vršil v nedetio, 21. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani DiCD. pri Sv. Jakobu, Člani in prijatelji društva so naprošem, da se
POKOTKO SODIŠČE
DETOMOR IN POSILSTVO
Včeraj sta se zagovarjala pred porotniki 29-leina delavka Alojzija Gergič iz Brj na Krasu, ob cio lž c na zločina detomora, in kmet Fran Koznsina, tudi iz Brj, obdolžen posilstva. PoJeg teca sta oba obdolžena tudi zločina proti nravnosti.
Iz obtožnice je razvidno sledeče:
Dne 18. maja 1923. je v vasi Brje pri Komnu pričela krožiti govorica, da je Gergdčeva povila nezakonskega otroka, ki je pa takoj po porodu izginil na zagoneten način. Izkazalo se je, da govorica ni bila neutemeljena, kajti orožniki iz Komna, ki so takoi pričeli s preiskavo, so kmalu aretirali Gergičevo, ki je po daljšem obotavljanju 'priznala, da je porodila mrtvo dete ter da je nato trupeke pokopala na nekem polju blizu vasi. Na označenem mestu so orožniki tudi res našli trupelce. Sodna komisija je pzi obdukciji dognala, da se je dete rodilo živo in zdravo.
Pri zaslišanju je Gei-gičeva tudi izjavila, da je bil oče nezakonskega otroka Kozmina, ki da jo je nekega dne v poletju 1. 1922 v nekem gozdiču z grožnjami prisilil, da se mu je udaU. Pozneje pa jo je prigovarjal, naj se skrivaj iz-nebi otroka tudi če hi se imel rod.ti živ.
Spričo teh komproiaitirajoSih izjav je bil Kozmina, ki je takoj po dogodku nenadoma izginil, aretiran. Mož je sicer priznal, da je inlimno občeval z Gergjčevo, odločno pa je zanikal vsako sokrivdo pni zločinu. Pri razpravi se je Gergičeva izgovarjala, da se je otrok rodH mrtev; skrila ga je zato, da bi prikrila posledico grešnega ljubavnega razmerja. Baje ji je Kozmina že pred porodom prigovarjal, naj skrije otroka; ni znala pa povedati, je li s temi besedami mlsEl reči, naj ga odda ljudem v kako drugo vas, ali kaj drugega.
Kozmina je vse zanikal, izvzemši tof kar je že prvotno priznal glede občevanja z Gergi-
Čevo.	,
Razprava se je vršila deloma ob zaprtih
vratih.
Po zaslišanji prič, ki v splošnem niso povedale nič posebno važnega, je dobil besedo drž. pravdnik, ki je v svojem zatožnem govoru dokazoval z raznimi izvajanji, da je obtoženka res umorila plod njenega nezakonskega lju-bavnega razmerja s Kozmino. Zahteval je, naj porotniki potrdijo vprašanje glede detomora, oziroma, ako je obtoženka zakrivila smrt otroka iz malomarnosti, naj potrdijo tozadevno vprašanje. Glede Kosmine je dejal, da ni verjetna njegova krivda niti glede posilstva.
Razsodba.
Popoldne so govorili branitelji obtožencev. Odv. Robba, branitelj Gergčeve, je po daljšem govoru prišel do zaključka, da morejo porotniki potrditi le vprašanje glede neprostovolj-
veljavnost svojih obtožb (lede sedanjega denja g, Ahtika, «Popolo» pa se hoče izmuzniti pred našim pozivom s tistim podtikanjem pretvezne propagande iz posojilnice ven. Ve naj, da naše ljudstvo m anallabetsko, da j« politično zrelo, da se ranima za vse javne dogodke in da pridno čita liste. Tako ljudstvo ne polrebuje, da bi ga šele v kaki posojilnici obveščali o "neresničnostih, ki prihajajo iz Ljubljane ali Beograda.
Mi smo se sklicevali na dejstvo, da se v Jugoslaviji ne krivi italijanskim priseljencem niti en las, Če med seboj govorijo italijansko in se čutijo Italijane, če torej — po tisti logiki, ki jo hoče »Popoio® uveljavljati glede Jugoslovenov v Italiji — delajo italijansko propagando! Tudi tej naši trditvi si ne upa «Popolo» oporekati.
ga gotovo udeležijo, ker bo dnevni red gotovo vseh zanimat Zaostala članarina mora biti do nedelje poravnana. Dnevni red bo objavljen v kratkem. — Odbor.
— Kolafi danes točno ob 14.30 pevska vaja. Točnosti
Tudi o nesoglasjih v drugih strankah se mnogo govori. Tako postaja vedno bolj jasno, da <se hoče Radić okrepiti na račun
Spabovcev v Bosni. Deloma m je	Edin0, kar si upa reči "je, kako da se "god; ita- j sez. Scorcc
Spaho saan kriv, ker je preveč odprl	manjšini v Dalmaciji! Tu pa Čujte, go- utegne biti
1	" ' spodje: Naše ljudstvo v Jul. Krajini bi bilo "	1
zadovoljno, če bi uživalo tisto mero pravic in svobode, ki jo uživajo Italijani v Dalmaciji. Edino, kar jim ni dovoljeno, je protidržavna
<fcr
▼rata v svoji stranki Radićevi agitacij L *Tudi je bil preveč odvisen od Radića in danes pravijo nekaieri Spahovi pristaši: ♦Spaho aK RaxKc, to je vseeno! Razlika je samo v tem, da Radić ukazuje, Spaho pa posluša. Zakaj pa ne bi potem raje kar naravnost voJili Radića in služili mesto slugi gospodarju?*
Tudi med Šokci in Bunjevci ni enotnosti fin izgleda, da doživimo dvojne liste. Sporazum, ki 90 ga skidali doseći Šokci z Nemci, se je ponesrečil, ker so zahtevali Sokci, da morajo biti nosilci Ust v vseh okrajih Sckci, Na to Nemci niso pristali m so postavili svojo H"sto v vseh okrajih Vojvodine. Tudi Džemiet ima svoje fronderje, katerim načeJuje Kenan Zija. Toda Ferard-beg Draga je kljub temu optimist m iz-^avtfja. da si bo Džemiet mesto dosedanjih
SPORT
HM. Na igritta Viale Re-fca Elena «c bo vriila danes ob 15. nogometna tekma med L četo C. S. «Ponziana» sez. Scorcola in L četo MDZ - Rojan; tekma zanimiva, ker je prijateljska Izpadla 2 : 4 v prid Ponziane.
Ob 13. se bo vršila na Konkonelu prijateljska nogometa tekma mod L četo MD - -Višava* «n IL teto MDZ - Rojan. Ker obe četi
ljudi, da se divijo krasnemu jeziku in -občudujejo njegovo satiro. Njegovo «Pohu]šanje» je prevedeno v več jezikov. Tudi Italijani so navdušeni zanje in kmalu morda doživimo -Pohujšanje« v italijanskem prevodu.
Vodstvo je poverilo vloge našim najboljšim močem. Za to predstavo si je tudi pridobilo kot gosta v glavni vlogi g. Terćiča, člana Nar. gledališča. — Zanimanje za to predstavo jc veliko. Zato opozarjamo cenjeno občinstvo, da si preskrbi pravočasno vstopnice. Vstopnice so v predprodaji v Narodni knjigarni v Gorici, v. Carducci 7.
Pričctek predstave bo takrat izjemoma ob 20. uri. Predstava konča ob 22. uri ter je vsled tega omogočen obisk tudi okoličanom,
—	t Fotogrsi Anton Jerkič. V petek ob 5. pop. je preminul v starosti 53 let v goriškem sanatoriju širom znani slovenski fotograf Ant. Jerkič. Pokojnik, rodom iz Dobraveij na Vipavskem, se je že v zgodnja mladosti naselil v Gorici, kjer se je aktivno uveljavljal v javnem življenju goriških Slovencev. Bdi je znan in priljubljen povsod kot vesel družabnik in navdušen lovec. Pokojnik je sicer bolehal že delj časa, pred enim mesecem pa se je njegova slara bolezen znatno poostrila; «1 ttden prad smrtjo je šel iskat zdravje v goriški sanatorij, kjer pa ga je mesto zdravja dohitela smrt, Nai mu bo lahka goriška zemlja, njegovi družini p«» naše sožaljel
—	Iz Trbiža. V našem oddaljenem kotu ai*o narodnostne razmere prav nič boljše, kakor pri vas na Goriškem. Duh politične nestrpnosti je pri nas morda še bolj razvit nego pri vas in pol.tdčaa preganjanja so na dnevnem redu. Nošega obče spoštovanega rojaka g. Marka Keila so tukajšnji mogotci tako dol^o šikanirali in preganjali, da mu ni preostalo ničesar drugega, nego poiskati si zavetje onkraj meje, ker mu je vsled neprestanih šikan postalo življenje na domači grudi neznosno. Vsi se povprašujemo, kedaj bo neki konec tem neznosnim razmeram.
—	Smrt pod vlakom. V petek zvečer o&oti
10. ure je opazil strojevodja tovornega vlaka na progi v bližini živinskega trga razmesarjeno truplo 50-lelnega in-oža, katerega je najbrže povoz'il tržaški brzovlak, ki je malo prej od-drdral iz Gorice proti Trstu. Po daljši preiskavi je bilo dognano, da je mrtvec 50-Ietni Ivan Martilnuzzi iz Gorice, ki je najbrže v pijanosti zašel na progo in prišel pod vlak.
—	Iz Vipave. Vsak tujec, kateri obišče \ ^ vo, začudeno gleda nedokončane stavbe na £ <renjem koncu našega trga, ter radoveden vprašuje, kaj je s temi na pol podrtimi stavbami. V Vipavi dobi zažel eni odgovor, le stavbe so <b"le namreč zidane že pred voino v letu 1913. in 1914, na račun občine in »o bile nemenienc za vojašnice. A prišla je vojna in ž njo '< ustavilo tudi delo. Lansko leto je proda'. t čina te vojašnice državi za okroglo svoto tisoč lir. Do tu je vse prav in lepo, Zalibog pa je ostalo le pri pogodbi, do de anj oziroma do denarja pa sploh ni prišlo. Res so bi!i o priliki dr/avnozborskih volitev čascp si, kakor «Nova doba» ki «Giornale del FriuU> polni hvale na račun župana Petrovčiča radi te za občino precej dobre kupčije ter narrigaveli, da dobi občina v kratkem tudi izplačano pogojeno svor-to. Petrovčičevi pomagači so pa govorili okrog, da je Mussolinijeva vlada dovol.la celo kredit dveh milijonov lir za zgradbo teh vojašnic ter da se prične z delom ž*-- v drugi polovici tega leta. Seveda ni bilo to nč drugega kot agitacijsko orožje ornosra tnikov. Leto se bli* ža h koncu, a denarja od nikoder ni, še manj pa se je pričelo z delom. Vojaštvo gospodari že dve leti na teh prostorih in pob ra tudi denar za košnjo. Ali ni v pogodbi nobenega termina glede plačila? Gospoda župana in občinski odbor pozivamo, da napravi vse potrebne Ur
1 __ I___'A.	a J.	A /A nf\raui^i>np'i
nega umora, ker je Gergičeva zakrivila smrt ra^c v kor;st občine, da pride do upravičenega Ai.nlri i t nemimnttr odvetnika Padoa in'	1 j- n,n»«: nKonpm vse korake, da
otroka iz nemarnosti; odvetnika Padoa Jona. branitelja Kormine, sta zahtevala opro- j Je ^^ z stilno razsodbo-	.	_ ,
Porotniki so sprejeli tezo bramteljev. Glede Gergičeve so potrdili vprašanje glede neprostovoljnega umora, glede Kozmine so zanikali na vsa vprašanja o krivdi. Na podlagi tega pravoreka je bila Gergičeva obsojena na 15-mesečni zapor; ker je pa to kazen že odsedela v preiskovalnem zaporu, je bila izpuščena na svobodo. Kozmina je bil oproščen._
r-aino, *ar jun 1x1	1«	—- ----- — -— -- TrT . —'—L-tI j i „
propaganda, na kakrfaio naše ljudstvo v JuL prvič nastopita, pričakniemo obilno ndeieSOo k _ m. ! J m ■ t w c o n t n n micli ItMr ie Arena- . od strani članov in oriiateliev sporta, lcer le
krajini niti v sanjah ne misli, ker ie prepametno in prerazsodnof
Položaj v prosti luld
Vsled odloka novega komisarja javnih skladišč, generala Centa, da se imajo odpustiti z dnem 15. t m. vsi stalno nameičeni delavci, je nastala velika napetost med prizadetim delavstvom in vodstvom skladišč. Na kratko smo
od strani članov in prijateljev sporta, _ tako pomagamo k nadaljnjemu delovanju mla-d h športnikov. Vstop prost, darovi dobrodošli	_
—	Jutri, v pondeljek, 'm v Četrtek ob 20 JO redne mandolinistične vaje. Prosim točnost m polnoitevilnostl — Načelnik.
—	Nogometna pcsjatetirica lik— med prvo Četo tržaikega «Sport Qub CostM» io prvo četo MDF - Opčtne se bo odigrala danes, v nedeljo, 14. t. m^ ob 2.30 pop. na igriiču ob
poročali o tem pred par dnevi	—	_ .
V gori omenjenem odloku je bfla tudi do- J cesti Opčine—Prošek. — Dolžnost vsakega Jočba. da morajo tisti stani delavci, ki bi že- športnika je, da poseti to tekmo m v«fi vrlo leli biti znova sprejeti kot začasno nastavljeni opensko četo braniti ime slovenskega nogo-delavci, vložiti do tO. t. m. protejo za ponovni meta pred dobro izurjeno trlaftko itaUiansko sprejem. Kakor smo obveščeni, se ni odzval četo. Vstop pso^- ProsU^prispevki dobrodoHi.
1^ 'priboriT najmanj 16"mandatov. Računi timVpozivu niti en delavec. Otividnoje. da! — Društvo «Zom». Nogometaši araavtskega vodrtelja so več ko optimi- j« to zadržanje prizadetega delavstva razlagat*
rezerve se
sbereio
L čete 'm ob IX osi nri rotsn-
Iz ftrSaSke pokrajine
— Sežana. Preteklo nedeljo. 7. t. m., je imelo tt&ajšn'e gasilno druitvo svoj redni in jubilejni občni zbor. Udeležba je bila polnoštevtlna. Predsednik je otvoril zborovanje ob 1. uri pop. s kratkim m jedrnatim nagovorom na navzočne, v katerem je govoril o ustanovitvi društva m se je spomnil niega ustanovitelja g. dr. Oto-karja Ryb4r-a. Dalje je omenil skhcanje I. občnega zbora, ki se je vr&l dne 20. ma;a L 1894. v tukajšnjem iolskem prostoru. Nato je dobil besedo društv. tajnik, ki je podal jako dolgo tajniško poročilo. Med drugim se je spominjal tajnik tudi vseh dosedanjih načelnikov društva, ki so bili: I. G. dr. Otokar Rybaf, 2. Matko g. Kante, 3. g. Lodvik Maborčič, 4. pok. Karol Stolfa, 5. g. Anton Kosovel, 6. zopet g. Ludvik Mahorčič, in od leta 1907. do danes pa naš jubilant Mihael Skrinjar. — Iz blagajniškega poročila ]e razvidno, da je imelo društvo v preteklem poslovnem letu dohodkov L 5777.20, stroškov pa L 5429; prebitek L 343.20. Poročal je ie društveni gospodar v nekaterih nedostatka v gasilnem domu, nakar je sledila volitev novega odbora. — Na predlog tov. Be-karia je bil enoglasno Izvoljen za načelnika naš prejšnji načelnik in duša celega društva tov. MShael Skrinjar. Za podnačelnika je bil izvoli en t,udl pegli podnačelnik tov. Anton
1 plačila ter da napravi obenem vse korake, da l se prične z zgradbo. Ravnotako bi priporočali g. političnemu sekretarju g. Dr. Delpuiu, kateri je vedel o priliki vol tev toliko povedati glede teh vojašnic v .Ciorcale del Irtuli*, da poskrbi, da dobi občina kar ji gre ter da uresniči da<ne obl ube. To bi bilo zanj veliko bol* koristno m pametno, kakor povzročati znane . budanjske in slapenske afere, ki niso njemu v čast, pač že sedaj v škodo prizadetim pa tudi v škodo Deipinu samemu. Ne besede gospoda, pač pa dejanja se zahteva, ker sicer bomo prepričani, da je cela zadeva z vojašnicami le navadna volilna raca m limanica prav neukusne vrste, na katero so livili faišsti domače kaline.
— Iz Idrije. (Smrtna kosa). V zadnjem času ima smrt v našem mestu bogato žetev. D oči m je bilo v poletnih mesecih prav malo smrtnih slučajev, zda' ne mine dan da bi ne koga pokopali. Največkrat sta po dva ali celo trije pogrebi na dan. Je pa tudi vreme kot nalašč za umiranje, prav kakor pravi pregovor: «Dež in veter pred Božičem, jame koplje rad mrličem.
Dne 8. t. m. na Marijin praznik smo pokopali blizu šestdesetfetnega gozdarja Valentina Maj-nik. Pokojnik je bil v mladosti navaden delavec pri tuka Šnjem gozdnem erarju. Pozneje je s svojo pridnostjo dosegel službo gozdarja čuvaja. Ko se je lansko leto vršil v Idriji tečaj za gozdarje, je tudi on ob skoval ta tečaj in izdelal potrebno izkušnjo ter bil nato imenovan za gozdara. Huda bolezen, katero si je v svoji naporni službi nakopal, ga jc sedaj spravila v
^Naslednji dan se je vršil pogreb 711etnega posestnika tn rudn škega paznika v pokoju, Josipa Gruden. Pokojni ie bil dolgo vesto let član .Sokola«. Več let je bil tudi megov zastavonoša. Dasi je bil član tudi drugih narodnih,
društev, mu je bil vendar «Sokol* na "ljubši. Večkrat je izrazil željo, da bi ga v kroju nabavili na mrtvaški oder, kar se seveda ni moglo zgoditi Dasi ni bil nrkdar bolan in je bil za avoja leta še izredno čvrst in živahen je sedaj po kratki in budi bolezni za vedno preminil.
Lahka jima bodi zemljica. Prizadetim družinam naše sožalje.
—	Komen. Po tolikih letih se je pripeljal sv. Hiklavž tudi v komensko občino. V nedeljo ob 3.30 uri je razveselil malčke in ob 8. odrasle. Miklavž je podal otrokom potrebni nauk, kako naj se vedejo napram svojim starišem predstojnikom in učiteljem ter jim zatrdil, da jih prihodnje leto zopet obišče.
Zvečer ob 8. uri je bila dvorana gosp. 2i-gona nabito polna. Sv. Miklavž je prišel v spremstvu angelov ter obdaroval pridne z raznimi darovi. Pri zabavi je igral orkester. Zabava, kjer ni manjkala tudi Šaljiva pošta, je trajala do polnoči. Po koncu prireditve se je naš«: občinstvo mirno razšlo. — PrisotnL
IZ POSTOJNE Boj proti slovanskim krstnim imenom
V Postojni nimajo več pravico očetje določati krstna imena svojim otrokom, ampak občinski komisar, kar se je dogca-dilo tukajšnjemu občanu B. Stvar je bila namreč taka: B. je hotel dati svoji novo-rojenki ime Ljudmila. Go-spod komisar pa je odgovoril botrom, da tega imena ni *v It&'aji, ampak naj si izberejo botri drugo bolj primerno ime, ker ime Ljudmila ne more nikakor vpisati v krstne matrike. Torej tako daleč so prišli v svoja obJaMi občinski komisarji, da hočejo že imena izbirati našim novorojenčkom. 2al, da sta bila boter in botra v gornjem slučaju pre-popustljiva ali preplašiva, ker od energičnih botrov bi dobil g. komisar drugačno lekcijo} in pouk, da imena dajati in dodoćati zamore on le svoji lastni deci, ako mu jo bo ljubi Bog kdaj naklonil, a vsem drugim novorojenčkom v naši občini imena izbirali imajoi izključno in sveto pravico le njih roditelji. Capito, signor Commissario Straordinaiio? Pa brez zamere.
—	Čudno imenovanje. - Uradni list od
dne 9. t. m. ima odlok, s katerim se imenuje bivši občinski komisar Luigi Ronchi za komisarja občinske hranilnice.
Ne moremo preko, da ne bi napisali par vrstic glede zgoraj omenjenega imenovanja. Vlada, uvide vsi pristransko poslovanje bivšega občinskega komisarja g. Ronchi-ja, ga je pred dvema mesecema odstavila. Ne razumemo, kako je mogoče, da ga sedaj iir.enuje zopet na mesto, ki je še bolj važno kot prejšnje. Važno radi tega, ker smo zainteresirani in odgovorni za občinsko hranilnico vsi davkoplačevalci ter občutimo težo plačevanja raznih komisarjev V naših žepih.
Prepričani smo, da imamo pri nas dovolj naših ljudi, kateri so zmožni ter imajo svoja posestva, s katerimi lahko garantirajo davkoplačevalcem za svoje poslovanje, tako da lahko uživajo zaupanje. Opozarjamo merodajne faktorje, naj uvidijo zmoto, v kateri žive, ter razpišejo toliko zaželjene občinske volitve.
Eden v imenu 4006.
— (Miklavžev večer). Na inicijativo Dramatičnega društva «Sovič» so priredila vsa postojnska narodna društva Miklavžev večer v prid revnih šolskih otrok.
\	(Dalje na IV. strani).
Mali oglasi
PREPRODAJALCI kos «Merkur» kupijo naj-
DOBER izvežban brivec, kateri je obenem izurjen vdjolinist ali kcmtrabasist, poraben v večjem orkestru, soliden, dostojnega obnašanja z dobrimi spričevali, se sprejme takoj pri V. Ozbiču, brivcu v Postori št. 7. 1620
GLASOVIRJE v vsakem stanju popravlja, uglašuje, kupuje in ceni. Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3/IL	7
ANTON JUG, krojaški mojster, priporoča svojo dobroznano delavnico v via U d ine št. 65.
1551
TKI je* cepljene, prvovrstne, L 50, drugovrstne L 30, sto komadov tudi dveletne in sadna drevesa. Vsako soboto v Rojanu c gostilni «Alia Corona». Ivan Forčič, Preserje - Ko-
1585
men.
SOBA, lepo meblirana, prosta, se da v najem.
Chiozza 36, I., vrata 4.	1607
LADO PETRIC, Trnovo - Ilir. Bistrica. Zaloga dvokoles, šivalnih strojev, mehanična delavnica.	1608
SOBA, meblirana se odda, Via Solitario 16., vrata 25.	1609
GOSTILNA s koncesijo se da v najem. Naslov pri upravništvu.	1610
14-LETEN deček, z dežele, krepak in zdravi poštenih starišev, z dobrim spričevalom dokončane ljudske šole, želi vsiopiti kot vajenec v trgovino jeslvin ali mešanega blaga v Trstu ali v okolici. Franc Buda, Gorjan-sko št 44, p, Komen.	1611
DVE HIŠI v Vel. Repnu, s polju se prodajo. Pojasnila daje Bole, Opčine št. 341. 1612
KROJAŠKI vajenec, zdrav in čil, se sprejme. Krojačnica via Carducci 36, II., desno.
1613
GLASOVIR, dolg, se proda. Via Donato B rani ante 2, I, levo.	1592
ZALOGA istrskega vina. Trnovo pri Ilir. Bistrici št. 91. /ran Grilj.	1598
MOTORNO KOLO *Motosacoche» HP 5, v
najboljšem stanju, se proda za L 5500. Naslov pri upravn.štvu.	1599
Pomnite, da ob priliki naše velike božične prodaje, ki nudi najboijšo priliko za nabavo
g NAJRAZLIČNEJŠIH, NAJLEPŠIH i
PRODAJALNA jestvin, sadja in zek-njave, 7.50X4.50 m, visoko 6.50, s skladiščem, se proda radi selitve. Naslov pri upravništvu.
1600
TRGOVSKI pomočnik s 4-Ietno prekso, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe pod »Zanesljiv* na upravništvo.	1601
MLINAR, priden, za valjčni mlin, za takojšnji nastop, se išče. Ponudbe na tvrdko Fr. Prime - Trst.	1603
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Ljubezniva oskrba, tajnost zajamčena. Via Bosco 10, I.	1614
BABICA, sprejema dnevno noseče, ljubezniva oskrba, .največja tajnost. Cene zmerne. Via Madonnina 10, H.	1615
PES, dve leti star, temnorujav, gobec črn, prsa bela, z belo liso na desni taci, sliši na ime *Piccio», se je izgubil. L 200 nagrade doba, kdor ga pripelje v via Enrico Toti št. 4, Furst.	1616
ZAHVALA
Povodom prebridke izgube našega ljubljenega soproga in očeta
Josipa Grilanc
Izražamo našo največjo hvaležnost vsem onim blagim osebam, ki so izkazale zadnjo čas^ blagemu pokojn ku s spremstvom k večnemu počitku. Bog povrni vsem!
NabrežLaa, 14. decembra 1924. Prančaika, vdova Grilanc in sin Marij.

1
Podpisani odbor javlja na -Poslano* g. Antona Želela v Edinosti z dne 23. novembra 1924., ponovno in zadnjikrat, da g. Anton 2ele, od dne t. julija 1924 dal'e, ni več tajnik pod-p sane zadruge ter opozarja, da ne prevzame nlkake odgovornosti za kakršnekoli čine imenovanega v imenu zadruge.
Obenem prosi prizadete, naj prijavijo zadrugi morebitne slučaje zlorabe in jih opozarja, naj se ne dajo begati po izjavah Antona Želeta.
Za Hranilnico in Posojilnica v Št Petru na Krasu
reg. z. z n. z.
__ODBOR.
*) Za. čFank« pođ tem naslovom odgovarja Blitvo U toliko Volikor mu zakon veleva.
HIŠA v ljubljanskem predmestju, z velkim vrtom, pripravnim za industrijsko podjetje, se radi preselitve v inozemstvo po jako ugodni ceni proda. Pismene ponudbe pod šofro *<Ljtibljana» na Alonta Company, Ljubljana.	1617
TRTE, ceplene, prvovrstne, L 50, drugovrstne L 30 sto komadov; ipdnfl drevesca, oddaja Josip Pipan, Preserje - Komen. Naroča se naravnost ali pri Tržaški kmetijski družbi, Trst, Rafsineria 7.	1618
POZOR KRČMARJI! Na .prodaj so igralne mize, takozvane «marjance», v zalogi vsakovrstnega pohištva pri Ivanu Mikluš, Gorica, Via XX Settembre št. 23.	1619
SPFEJME SE 15 do 16-leten mladenič, krepak,
nekoliko šolske naobrazbe, vešč slovenskega
in deloma italijanskega jezika v trgovino z usnjem v mestu. Prednost imajo količkaj
črevliarsko dzvežbani. Naslov pove goriška uprava.	1621
17-LETEN mladenič, z dežele, vešč slovenskega in nekoliko italijanskega jezika, z dveletno prakso v mešani trgovini, išče primerno službo najraje v mestu. Naslov pri upravništvu.	1604
IN NAJPRIKLADNEJŠIH DARIL I
i
|
našim odjemalcem, do 24. t. m. vrednostne £ predmete, ki so praktični, različni in na izbero.
Že sam izdatek
BABICA, avtorizirana, »prejema neseče Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	1602
G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio ŠL 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i- t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka.	16
ZAHVALA.
Globoko ginjeni od vsesplošnega sočustvovanja izraženega, z ogromno udeležbo ob priliki pogreba našega ljubega nepozabnega
IVANA KOCJAN
se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, darovalcem cvetja, č. g. župniku povirskemu, pevcem in vsem drugim, ki so od daleč in blizu prihiteli, da nam ob tako težki uri nudijo svojo tolažbo.
Srčna in ponovna hvala vsem!
ŽIRJE, dne II. decembra 1924.
(745)	Družina KOCJAN«
v enem dnevu — tudi v raznih oddelkih — Vam da pravico do lepega darila, katerega vrednost stopnjuje z nakupnim izdatkom.
Oglejte si razstavo daril in porabite to redko priliko
* y	
	
	
	
' -tJ	
	
	
	
i	
Li." '	
-	mBB
	
\ tv -	m
f - S S-ii •r.1^1 *	
	
^ -	mmB
I Corcamtill 16 T8ST CorcoQitt.Em.lll IS 1
/h
B
v
Naša zavarovalnica
„UNION"
le Rcjvefja sveti™ zcvarovgMa
Delniški kapital Fr. 20 .Miljo no v, zav. kapitali v veijavi tez 70 MiJjardov Fr.
Ustanovljena 1828.
Generalni zastopnik
AVGUST RAVNIK - GORICA
Corso V. E. 28, I. 444 — Zastopniki se še sprejemajo. —
Potrti od globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast
Anton Jerkič
fotograf
dne 12. t m., ob 5. uri zvečer, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče Bogu vdano preminil.
Zemski ostanki predragega pokojnika se prenesejo iz sanatorija pri Sv. Justu na tukajšnje pokopaJišče v pondeljek ob 10 predp.
GORICA, dne 13. decembra 1924.
Terezija, soproga. Antonija por. V las i ć, Ana, Helena, hčere. Vladimir Vlasić, zet	Vlasta Vlasič, vnukinja.
Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin I
Bros posabMga obvestila.
KDOR ŽELI V JUGOSLAVIJI popolnoma var- TRTE, hruške, breskve, murve in drugo sadne
mi		11	Sadili	BSES9I	ESS3I2
no in dobičkanosno naložiti denar, naj obrne na Gospodarsko pisarno d. z. o. z. t
Ljubljani, WoHova ulica 1.	36/2
Vprašajte povsod
drevje, vse cepljeno, prodaja Tavčar Rudolf, IvanjKgrad št. 13, pošta Komen.	1581
ZOBOTEHNIČNI AMBULATOR1J
BIZ1RK
sprejema od 10—12 In od 15—19
R^ ■ —__	ft^ob nedeljah iu praznikih od 10—12
. irismancecn.Tfst, n xx settemure 39,1.
HajMejii In W\m HM

(prej Acquedotto)
Telefon 25-41. 747 Telefon 25-41
PODLISTEK Coiiins:
£REZ IMENA
R01
<l»l>
Lojza. je cbstrmeJa od začudenja. Magdalena je ponovila vprašan "e.
-Oh, gospa, ali govorite resno?»
resno. Kai bi vi zame napravili?*
* Ah, tedaj recHe rajši, kaj se bi za vas na-
P? m !j,e« v£kliknUa deklica in hotela poljubiti Magdalenino roko.
Magdalena je skoraj jezno umaknila roko.
«uNaiožil vam bom „eko pravno, pomoć fe tore; vzajemna,. ,e rekla. .To je vseVzato pomnite se.»
Nato je nastopU molk, ki je trajal skoraj deset minut. Potem je držala svojo uro tik nad ognjem in pogledala: bila je skoraj Šesta.
•Ali ste dovolj v moči, da greste doli in naročite voz?« :e vprašala. «Jaz moram takoj ven, čemu, boste pozneje zvedeli. Pojdite po •voje delo in čakajte me tu, predno bo čas za nočni počitek, bom nazaj.»
Nato je prižgala svečo ter odšla v spalnico i po klobuk in šal.
Drugo poglavje.
Med deveto in deseto zvečer ie zaslišala
Lc^za dolgo pričakovano trkanje na hišnih vra- nja, ae vem. Sicer pa je ženska z dobro vzgojo
M iSi • "i-f"	"T°f	» * i®«1* ** »k*1*** dneve. Sedaj vam pa>o-
Magdalena je bila videti bolj razburjena j vem. zakaj mene zanima gospa Attwood Jaz
rZu1^?' k° ŽŠ^ - „	bi rada vedela, kakšno »e iiTijenje v admi"
-Odložite svoje delo., je rekla, «m poslu- lovi h*L Deklica pridno dopisuje materi, mati tajte me».	;e ponosna na pisma svoje hčerke m rada pri-
Lojza je -ubogala. Obe sta se vsedli druga 1 poveduje njih vsebino, drugi nasproti k mizi in Magdalena e pom£k- I Ali ste me do ta raztuneli7 Dobro — na ta nila sveče tako, da je mogla videti dekletu na- , način sem že marsikaj zanimivetfa zvedela o ravnost v obraz.	admiralovi hiši. Jeziki in pisma podov se ve-
-Ah ste opazili neko starejšo žensko, ki me liko ve« zanimajo za svoje gospodarje, kakor !?	tednib	obiskala?, jo ai ti poslednji domnevajo - tega ni potreba
V	dobroznana
CEVLJARNICA VODOPIVEC
TRST — Via Rlborgo 29 — TRST
opozarja svoje cenjene odjems ce, da bo preskrbljena ob priliki božičnih praznikov in novega k»a
s moškim, ženskim In oftroiklm obuvalom
po cenah, kt se ne bojijo konkurence.
Blago prvovrstno In delo natzntno. Sprejemajo se naročila po meri in popravna
je vprašala
•Da, gospa; ali mislite gospo Attwood?» •Tisto mislim. Ona je hlžna upraviteljica pri gospodu Loscombeju v njegovem uradu v Lin-
dokazovati vam. Edina resnična gospodinja
Toda potem
Sv. Križu je hiina upraviteljica.____r___
je že gospodar, admiral Bar tram, čudaški, star
i t ru.i j.-i - - , —-------možakar, ki zabava prijatelje in posle s svojimi
colu mn-u. Ubljubila sem i nekoč, da pridem muhami Ena takih muh je, da hoče nai mu sa-k n ej na čaj m danes sem to napravila. Ali ni mo ženske strežejo, ker je imel na morju le čudno, da občujem tako po domače z žensko moške okrog sebe. Le ie neki star mornar ki takega sloja?.	je bil vse svoje iivljen e z admiralom, stanuje
Lo za ni nič odgovorila, toda njen obraz je tam in uživa nekakšno miioičinstvo v hiši, toda odražal začudenje.	sicer nima nobene besede, ae nobenega dela.
•Imela sem razloge za to,» je nadal evala Pri mizi ne streže sluga, ampak sobarica ki Magdalena. «Oospa Attwood je vdova, ki ima se bo kmalu poročila. Kakor sem danes zve-
Predno kaj nakupite, obiščite
Veliko skladiSče pohištva
__tvrdko
ALESSANDRO LEVI MINZI
Via Rattorl St 1 - VI« MaKanlon IL 7-13
Spalne sobe, o bedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki Izberi.'
I
beia sera sklenila, da se seznanim z gospo Att- upraviteljici odločati Ce se ne bo v prihodnjih wood; kaj ne, to je Še bolj čudno?*	tednih našla nobena primerna ženska, tedaj
Lojza je bila v zadregi, ni si vedela razlagati: bodo dali oglas v «Timee» in odposlali hišno obnaSan a svoje gospe.	upraviteljico v London, da izbere eno izmed
«JUt si tfoana Attwood obeta od motetfa zna- 'deklet. Jrf ae bodo otflaau odzvale*
h—H—hm ......■■■ i«HiiimBiiia|
1 GIUSEPPE SPECHAR - TRSTi
I	Via S. Caterlna 7, vogal Via Mazzinl	|
I	naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel	I
: veliko Izbero to- in Inozemsheso blasa!
M tm maškm to ienske obleke po konkurenteib cenah, I
LSpecialiteta 2 ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO.	10 |
n««HiiiBH nmmmmnmmnmmmmmummnmm
I 2e pred določeno uro pričetka je bila prostorna dvorana hotela «Paternost» nabito polna starišev in otrok, posebno poslednjih, ki so z nestrpnostjo pričakovali kaj jim prinese Miklavž v darilo.
Ob določenem čuti se fe dvignilo zagrinja-io odra. Po dvorani zaiumi, vse se dvigne, ter s radostjo opazuje pestro sliko: na levi strani Miklavž v družbi angeljev, v ozadju v zavitk h darila, na desni pekel, ob katerem se grejejo peklenščki. Vlada popolen molk, Saterega pretrga Miklavž, ko začne klicati imena otrok — obdarovamcev. Obdarovanih je bilo skupno 170 otrok.
Da smo imeli po tolikih letih zopet tako lepo prireditev, gre v prvi vrsti zahvala naiim narodnim damam in gospodičnam, osobito pa go-spem Petrič, Žagar in Pikel, katere so z veliko požrtvovalnostjo izvršile vse predpriprave in darila. Zahvala vsem, kateri so na U ali oni način pripomogli k uspehu; za lepo sliko pa režiserju dramatičnega društva g. Pikel-nuu
Vračali smo se veseli z upanjem, da se Miklavževi večeri zopet upeljejo letno, kakor je bilo pred vojno.	.
Poleg mnogoštevilnega našega občinstva so prireditev posetili tudi predstojniki politične oblasti in vojske.	S- I.
— Krematorij. V Postojni se je zgradil kre-oatorij, pa ne za sežiganje ljudi, ampak živali. Vsakdo si ga lahko ogleda v postojnskih «Glincah» brez vstopnine. Res pravi umotvor moderne tehnike.	__
Znanost in umetnost
fedeasko poročilo o gledališč'h in koncertih.
2e dva tedna nimamo nič posebnega poročati o gledališčih, vsled česar smo preteklo nedeljo tudi opustili poročilo. Pretekla tedna sta bila bolj tedna koncertov.
Predpreteklo nedeljo je društvo «Filarrno-oica-Drammat ca» priredilo pod firmo «Liudske univerze« po-poldne v telovadni dvorani, Via del'a Val!e, orkestralni koncert pod vodstvom Cesare Bartsona. Dvorana je bila natlačena in cb tej prvaki smo videli, da je g. Bariton ne samo vi;oknist-virtuoz, temveč tudi izboren
orkestralni dir gent.
— Gledališče «Verdk Nov unpre zar i j Josip Sbisa je že pokazal svojo spretnost v aranžiranju. P dal nam je v soboto in nedeljo koncert, o katerem je že pisal oceno nas krit k. Kot kronisti pa moramo popraviti zmoto, ki se mu ;e vrinila glede imen solistov, namreč tenorist fe Š- Gavoni in basist je g. Labio. Z mravljičjo pr dnostjo se pripravka za soboto Wafnerjeva « Tri stan in IzoIda», o kateri bomo deliše poročali v Četrtkovi števili.
Gle-daUšče «Filoaraummatioo» daie še vediao opereto pred skoro prazno dvorano.
Gledal šče cPoliteama» pa privablja dovolj obdinstva s štiriperesno družbo proze <rMeni-chelli - Migficri - Pescatori - Racca», čeprav repertoar ne nudi nič posebnega.__
Lofepiisko"š»«vilko
izžrebane dne 13. deceanbra	1924:
Bari	20	44	6	84	26
Firenze	75	56	9	54	52
Milano	3	67	75	21	43
NapoJi	72	87	38	47	89
Pakrrmcr	83	76	56	66	14
Roma	44	11	66	33	5
Torino	49	58	70	11	36
Venezia -	64	86	14	47	34
Krni sa živiaos koruzno moko klajno apno itd.
Ptiči* krma: ogorUica (ravizon), luščeni oves.
Žvenlens trake« zs treptanje sodov. Med ▼ vrčkih od pol kg po L 6. Trte cepljene* bilfe okoreninjene in sadna
drevesca.
Borana porodila,
DEVIZE. Amsterdam od 930.— do 9>0. —; Bel pija od 113.— do m.— ; Pariz od 1*4 — do 124.^»; London od 108/ai do 109.10; New Točk od k/3.1r> do 2J J5; Španija od »25.— do 330.- ; S»lca od 449.- do 451.-5 Atene od 41.— do 44 — ; Berlin od 549.— do >51 — ; Bukaret od 11.75 do !2fc*>; Prigi od 7«».— do 70.50; Ogrska od	do
0.0 »1 Ji; Dunaj od 0.0822 do 0.0332; Zagreb od-34.it" do 84.9-'».
Nično posestvo
v bližini Maribora, obsegajoče 4 orale polja in sadonosnika, 2 orala vinograda (pridela se ktno povprečno 20 hI vina) in stanovanjsko hišo, 20 minut od železnice, M proda pO ugadltl coni. — Pojasnila daje: VORSiČA naslednik, Maribor.
Štanjel na Krasu
Zdravniško -kirurgični
ambulatorij 746
Ossko nedeljo od IZ do 14.30
Štanjel št. 59
S Zlato, srebro, krona, g * platin, zobovje 12 S
J	kupa je	1l
I Zlatarna ALBERT POUHf
dP Trst, Via Ha zini 46 J
F
_Cepljoae trte in sadna drevesca. Tržafcka
kmetijsko družba naznanja, da sprejema naročila za cepljene trte in sadna drevesca. Krnel tovalci iz tržaške okolice, ki si želijo naročiti kake vrste trt ali sadnih drevesc, naj prijavno , število in vrsto pri Tržaški kmet. družbi v Tnslu, ul. Raffineria št 7. Z naročitvijo pri nas odpadejo prevozni <in drugi stroikL TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA v TRSTU ulica Raižkaeria SL 7, ima v zalogi:
Ser^na: (Spinačo «Viktoria» ifri Viros!ay» po L 6.50 kg, zgodnji nizki grah, seme salatine, solate, radiča, čebuiček za sajenje, solatno peso itd.
Detelje! Inkarnatno, domaČo ki luceimo.
Trave: Laško ljutko, francosko pahovko, mačji rep in travniško bilnico.
Umetna gaofia: 19% Tomaževo žlindro «Co-lumeta», rudn nskd superfosfat in kalcijev ci-janamid ali apneni dušik.
Kmetijsko ere^e: pluge, sape n drevesne škarje, štrpače, železne grabile, srpe itd.
Amerikansko lepdvo za saduo drevje: «Tree Stichy».
mm
VELIKA IZREDNA
PRODAJA
VOLNENINE, BOMBAŽEVINE, BAR-ŠUNOV, PLETENINE, SVILENINE, IZDELKOV PERILA, NOGAVIC, ROKAVIC itd. DRAPERIJE, ZAVESE, PREPROGE, DROBNARIJE itd.
Zobozdravniki ambulatorij
iz Postojne — ordlnirata —
v It Petru (na Krasu)
od 8 do 12	733
® llarodnem hotelu (pri Muhi)
Najboljši šivalni stroji so
HcjbGllil materij.il. Haivečie Jamstvo.
1. R. I.

JUGOSLAVIJA
Les, oglje, fižol, pšenico, krompir, zelje, gobe In druge poijske pr deikc kupite najugodneje, »ko »glasite v .JUTRU' ali v drugih Jugoslovenakih čas pisih I.iformacije se dobijo pri AnonCnem zavodu Cehovln Josip, Trst Viale XX Settembre 66.
Stalno prežeti največje skrbi, da nudimo našin odjemalcem največjo udobnost, stavimo na prodaj po izredno nizkih cenah blago najboljše vrste, ki je vspeh velikih nakupov pod dobrimi pogoji, posebno za to prodajo.
IZREDNA PRILIKA 0 CSEH ODDELKIH
Brsz obveze na nakup
VELIKA SKLADIŠČA MANUFAKT. BLAGA IN IZDELKOV
A. dl L BUTTI & C.
Via Dante AlIsHieri 10 - Via G. Hazzlnl 32.
Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za Šivanje In vezenje L 570.—, ?a-klopni z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po naj zmernejših cenah. Zaloga Sivainih strojev In potrebščin
z« Cenielllni, Trst. Via G. caraueci 27
Na zahtevo se poSJjejo ceniki.
Nepretrgani dohodi
o STE1NE*
d. z o. z.
Ula Geppa 17 - yia Paullana 1
Vogal Piazza Stazione.
3T
Kupujem ^
731
ZOBOZDRAVNIK
I Dr. LOJZ KRAIGHER \
KOZE
domačih in divili živali	kun, vider, div-
jih mačk, dihurjev, jazbece v, divjih koz, zajcev Ltd. Lovci in nabiralci kož vprašajte za ceno, predno prodate vaše blago I
| Franc Stres, Kobarid (Caporctro)
Zaloga usnja in vseh čevljarskih potrebščin, i Zaloga raznovrstnega obuvala, ročnega in tovarniškega izdelka. - Cene, da se m bati konkurence. - V zalogi imam vedno strojen« jančkove in druge kože za kožuhe.
(F
_ ŠOLA
BERLITZ
POroChe soba 50 različnih vrst. Spalne sobe za eno o*ebo. Obasftne SOba z usnjaiimi stoiicami, 20 različnih TTSt Pisarne, velikandca izbera. Sobana.
Kuhinje popolne In posametni deli. Pisalna mlsa in druga oprema za urade navadne in amerikanske mizice in stolic«. Pohiitvo, posamezni kosi
po tovarnllkih cenah.
Najboljši vir nakupa m preprodtti«ilce. gostilničarje itd. Pošiljatve na deželo z Jamstvom.
H. STEINER d. z o. s.
Via Geppa 17 — Via Pauliana 1 vogal Piazza Stazione.
Velika skladišča v prosti lukl brez carine.
Najvlije cene plačujem za
O
specialist za bolezni v ustih in sa zobeh m sprejema za vss zobozdr. la zoboteh. opravila JJ ■ v Gorici, na Travniku 20 (Piazza della Z	Vittoria SO) od 9-12 in od 3-5.	^
Su II IIII II II II l> II ■< II jI H ilf
f»
kun9 zlaliCi
lisic,
dihurjev, yidarv Jazbecev9maČk va-veric, krtov, divjh in domačih zafcav.
D. WiNOSPACH
Trsi, Via Cesare Satilsii žt. 10 IL nadstr., vrala IS a/i
ŠEH3TE 99EĐINOSTftf Sprejemajo se pošiljatve po pošti-
SAMO
ta zavod je posebno organiziran za podučevanje
JEZIKOV (74i) m T0R8E BiARCA 21
Hranilnica In posojlln. o Marezlgab
resistrovasa »draga z naomcfeoa umi
VABI
(743)
ALOJZIJ POVH
mm GmMAil, L o. TeL 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.
E1!! Na oforoke!!
Moške in Ženske obleke, izdelane in po meri. Bogata izbera tu- in inozemskega blaga, plaščev, paletots, površnikov, dežnih plaščev, obuvaJa, klobukov, Ženskega perila itd.
Lastna krojatnica za lanska obleka. - Cena la pogon aafugodaeišiII
Prvovrstna krojaČnlca za moške obleke
Glole XXX ottoDie 3, LTeL 39-20
NB. Tvrdka cs I« združita z mio.
VU Giutftict 15
na
■ edni občni zbor
ki se bo vršil
dne 21. decembra 1924, ob 10 predpoL
v uradniških proatorlh.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Odobrenje rač zaključka za L 1923.
4.	Volitev načelništva.
5.	Volitev nadzorništva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi od dol« čeni uri ne pr<5lo zadostno število zborova k e v, se bo glasom § 33 zadruž. pravil vršil občni zbor uro poeneje in bo sklepal z vsakim itevilom zadružnikov.
MARkZlGč, 10. decembra 1924.
HtUmLM STVO.
I

Veliki popustil!
Vse obuvalo, ki se nahaja v skadiiču
CORSO GARIBALDI št. 4
(tik kinematografa Royal)
bo prodano vsled odpustitve trgovine
z ^UKansKlml popusti
naznanja cenjenim odjemalcem, da se je preselila S svojimi bogatimi skladišči v velike prostore
v Via Carducci št 20
(Nova palača zavarovalnice As-sicurazioni Generali)
STALNA RAZSTAVA.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA j
I PODRUŽNICA V TRSTU I_d ciavnica io rczerct Biuariei Ba.B08.QCa*— 1
I	Telefon: 5—18, 22—BS	[f
teroiai ti ream nsariev H Mffl-
Telefoa: 5—18»
E
CENTRALA V LJUBLJANI
Glavnica io rezerve Hiaarjev §0.501523*--
Telefon: 5—18, 22—88
Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % i I vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre-štuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle.
' Podružnice: *
GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor
HnjprtMadnelža vm i Jmoslirollo
Blagajna Je odprta od «7.—127. od 147,—16
Podružnice:
Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split