wway&iiirw&mtityi&ty Vsem cenjenim naročnikom, dopisnikom in prijateljem lista, ter vsem rojakom in rojakinjam želi srečno in veselo NOVO LETO Uredništvo. Cenjenim naročnikom! Koncem tega leta poteče mnogim naročnina na edini slovenEki dnevnik v Ameriki, "Glas Naroda". Tem potom tedaj uljudno prosimo vse te naročnike, da jo blagovolijo v kratkem času obnoviti, da jim glasom poštnih predpisov ne bomo morali vstaviti pošiljanja lista, one pa, ki še kaj dolgujejo na naročnini, poživljamo, da kmalu plačajo zaostale zneske. Cena dnevniku "Gla« Naroda" ostane ista, namreč $3.00 za v^e leto za Združene države in Cana-do, $1.50 za pol leta in 75 ccnUv za četrt leta; za mesto New York pa $4.00'.' za vse leto, $2.00 za pol leta in $1.00 za četrt leta. Naročnina za mesto New York je zato višja, ker moramo na vsak list prilepiti znamko po 1 cent; za Evropo stane naročnina $4.50 za vse leto, $2.50 za pol leta, in $1.75 za četrt leta. Uredništvo in upravništvo "GLAS NARODA". -o-- Theodore Roosevelt proti predsedniKu Taftu. —o-— Bivši predsednik Združenih držav se zopet zaganja v Taftove mirovne dogovore. —o— " V "OUTLOOKU". | —ij— Pod naslovom "Ruska pogodba, 1 arbitracija in licemerstvo" očita predsedniku Taftu nepravilno postopanje. V zadnji Šlr\ilki "Outlooka" se hi\>i predhodnik Koo.m-vvit /.o pet lunlo zaganja v mirovne <|<>-«ovon- predsednika Taftu. Svoj tozadevni članek naslovlja ' Tin* ItiiNsian Treaty. Arbitration and 11\ poerisy ". Itoosevejl j1' mnenja. da je Tall nepravilno postopal. !<«» j«* odpovedal liusiji pogodbo i/. leta 1KJI2, in- da hi eakal na odgovor mirovnega hod i m"-a \ Haagu. Ii-r d>< hi po odohreiiju znanih Taftovih mirovnih dogovorov |»i*iA«'t anicrikuiiski narod popolnoma opravičen na trhis kol "an attitude of nnetuons and o-dious hypoerisy" — nepravieen in lieeinerski imrod. Koosevelt. kot prijatelj r- i tov. sieer odobrava postopanje kongresa, kjer je bila najprej stavljena zahteva, da razveljavi pogodba z Rusijo, uii->li [mi. da hi bilo najuinestuejše, ako l»i se predložila zadeva mirovnemu so-dišeu v Haagu v razaojo. Na ta uaeiu In bila Rusija prisiljena odstopiti od svojih zahtev, vendar pri tem ne bi nie izgubila na svojem ugledu. In to se j«- zgodilo tukaj ravno ob easu. ko se toliko dela /a znane mirovne dogovore. Samomor je izvršila, ker ji prijatelji niso čestitali za Božič. V Denver. Colo., se je zastrupila predvčerajšnjim liertha Batten. iz vzroka, ker ji ni nikdo čestital za Božič. Bila je stara 28 let. Ženske bodo svetovale županu. Sauta Monica, Tal., 29. dec. — Izvoljeni mayor R. Ii. Dow si je izvolil sedem žen kot svetovalke za časa njegovega župan o van j ti. Štirinajst mož si je izbral v isti namen. S3XS3X&SCE33S3XS33C& Zaradi zakonito določenega praznika v ponedeljek, dne 1. januarja 1912, izide prihodnja številka Glas Naroda v torek, dne 2. januarja 1912. Uredništvo. Prvi predsednik kitajske republike. —o— Dr. Sun Yet Sen je prišel na krmilo nove demokratske vladne forme na daljnem Iztoku. —o— VESELJE NA KITAJSKEM. —o— Predsednik in šef vojaške vlade se nastani v Nankingu, sedanjem glavnem mestu. Ital.-turška vojna. Italijani poraženi. —o — Turška vjada poroča, da so izgubili Italijani povodom napada Turkov polovico mož. — o HUD BOJ. —o — t Turki so zaplenili Italijanom mnogo orožja in streljiva, izgubili so pa samo sedem vojakov. -------o-- t • j Washington. I). <'.. dee. V *vojeiti službenem izvestju. katerega je poslala turška vlada tukajšnjemu turškemu poslaništvu, poroča «• grozni hitki. hi m* je liihi v Tripolisu z Italijani, v kateri so pa TuVki sijajno zmagali. 1'osla-inišlvo je danes objavilo izveslje. ki se ^hisi: "Danes, dne 2-». decembra, smo napadli sovražne utrdbe. Kljul> hudemu slrcljauju z italijanskih vojnih ladij in iz trdnjav, smo naskočili trdnjavo. Posadka je vsa potoleena, Streijivo. živila. liojni materi jal in hrzostrelue topove smo vse zaplenili. Kno naših kril. ki si* je vračalo, je preprečilo u-i inikaiije sovražnikov, katerim sije pii končno vendar posrečilo priti do obrežja. V tej vojni so i/«ju-bili Italijani nad polovico svojih vojakov. Vojna je frajala cel dan in celo noč. .Med padlimi sovražniki so tudi trije italijanski častniki. .Mi smo izgubili samo sedem vojakov, nekaj naših pa je bilo ranjenih. Sejk Meri. ki je prišel na poindf s svojimi petimi sinovi ha čelu »vojegn rodu, je padel. Naši vojaki in častniki so se zelo odlikovali. Prvi je prišel v trdnjavo poročnik Hey. ki je v kralkciu času uničil italijanske hrzostrelue topove." -o-- Proti Reyesu. t V f^lavnem mestu Mehike so že .imenovali vojno sodišče, ki bode ■ sodilo upornega generalu lieyesa, (o katerem smo poročali te dni, da i se je podal Maderu. Carinska vojna grozi Združenim državam. —o — Avstro-Ogrska, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška namera - vajo povišati cenovnik. —o— KOMPROMIS NEMOGOČ. —o—• Preporna točka je prost uvoz ti -skovnega papirja iz Canade. Administracija v stiskah. Washington. I>. ('.. dee. — Združenim državam grozi carin -ska vojna z Avstro-Ogrsko, Nemčijo, Švedsko in Norveško. Omenjene države zahtevajo, z o/.irom na prednostne določbe v svojih dogovorih, da smejo tudi one u-\ažati earine prosto tiskovni pa -pir. kakor ga sme Canada. Nemška vlada naravnost očita naši, da je kršila pogodbo iz leta 11)10. Obvestila je tudi državni department, da Združene države ne dobijo istih prednosti, kakršni- je dala Japonska Švedski. Avstro-Ogrska. Švedska in Danska so se začasno zadovoljil«* s protestom v Washiugtouu, toda tudi te države grozijo s carinsko vojno, ako protesti ne bi imeli uspeha. Poslance Itueker iz ("olorade sije tozadevno izjavil, da je vsled I zahtev leh držav za enakovrednost vsak kompromis nemogoč. Naša vlada se mora ali podati, ali pa tudi zahteve odbiti. V tem slučaji! je pa pričakovati carinske . vojne. * -o- Pošteni trampi. Stamford. < 'orni.. 20. dee. Ko se je vrnila Mrs. Firth iz New Voika. je našlo svoje bogato o-prciuljcno domovanje v največ-j m neredu, manjkalo pa ui prav nič. Tekom njene odsotnosti so vdrli v hišo trampje, ter se udobno nastanili v njej. Poslužili so s«1 sicer vsega, kar so našli v hiši, odnesli pa niso najmanjše stva-ricc. ; Načrti za izboljšanje delavskih razmer. —o— Neka newyorska deputacija je naprosila predsednika Tafta, da naj pomaga delavskim slojem. PRIPOROČILO KONGRESU. —o— Predsednik Tal t bode priporočil v svoji prihodnji poslanici imenovanje komisije za delo. --o - Washington. D. <2!>. dec. — Deputacija. katero sta vodila Jane Addams i/. Hill House iti Sieplmn S. Wise i/. New Yorka. j«* predložila danes predsedniku Talin prošnjo, po kateri naj imenuje posebno komisijo, ki bi imela nalogo izdelali načrt za izboljšanje delavskih razmer. Prošnja na vaji«, kake krivice se dogajajo delavskim slojem, in priporoča tozadevno preiskav o. Predsednik Ta I t je kazal /.;■ stvar veliko zanimanji*. Kakor so zatrjevali danes zvečer. priporoči predsednik v pri-j 11 od 11 ji poslanici kongresu, naj iz-[v«di posebno komisijo za delu. i Prošnja namiguje tudi na 31c-INamarov slučaj in pravi, da 1110-jrajo zavladati v deželi anarhistične razmere, če lic bode pomaga-j no amerikanskemu delavstvu. -o- Adjutant predsednika Lincolna umrl. Na svojem domu v Olendale. L. I.. je umrl včeraj zjutraj major William Gourlay. ki je bil tekom .državljanske vojne šef tajne službe. in adjutant predsednika Lin-eolna. Na Ogrskem ni več kolere. ! Budimpešta. Ogrsko. 2!». dec. — V svoji lastnosti kot minister za notranje zadeve je izjavil danes ministrski predsednik grof Khuen Hcdervarv, da na Ogrskem ni več kolere * Prizadevanju oblasti se je posrečilo, izolirati poleti za kolero obolele bolnike. Obravnava proti mesarskim baronom, schild & Sulzberger je bila član trusta za meso. IZPOVEDBE PRIČ. —o— Premeteno poslovanje trusta za meso, da je bilo mogoče povišati cene. --o-- Chicago. III.. 2!>. dec. — Več krat so že ugibali, če je bila nc\v-\orška mesarska IvidUa. Sehwarz-scliild & Sulzberger sploh kedaj član trusta za meso ali ne. Sedaj je gotovo, da je bila tudi ta t v rti -ka v zvezi s trust oni. Danes je namreč izpovedal odvetnik Albert II. Veeder. ki je bil klican kol pri ča, da je bila newyorska Ivrdka v t rust u. in sicer leta 1K!IX. Veeder je tudi odgovoril na vprašanje, kako s<» imeli mesarski baroni vse lepo urejeno. V nekem velikem poslopju so najeli ver sob. kjer so se posvetovali zastopniki mesarjev. Vs«* Združene države so razdelili, to je. da je hil določen vsaki mesarski tvrdki golov okraj, kamor je pošiljala meso. Prodati ga pa ni smela več. kakor določeno množino, in če je imela vič naročil, je morala stopiti v zvezo z drugimi tvrdkami. ki svojega mesa še niso prodale. Tako j«' bilo tedaj mogoče, dri cene mesu niso mogle pasti. Priča Veeder je bil tajnik mesarskih baronov, in pozna vse njihove tajnosti. Ta zveza mesarjev je trajala od leta 181 >2 do leta lS!Mi. ko se je razbila, ker j«' začela vlada groziti. Leta 181)8 so jo pa zopet vsta-novili. Hotel pogorel. Halifax, N. F., 25). dec. ' King Edward Hotel", eden največjih hotelov v mestu, je včeraj pogo -rel. Kolikor je znano, požar ni zahteval človeških žrtev. SkoAa je velika. Bitka z obrežnimi Kabili v Maroku. —o — k Iz Melile, Maroko, poročajo o spopadu spanske armade z upornimi obrežnimi Kabili. — o — PRECEJŠNJE IZGUBE. —o — Španski vojni mini.'.-ter dolzi francoske agitatorje, da so odgo -vorni za novo vstajo. - o - Madrid. Španija. "JU. dee. Kran-cosko-španska pogajanja o maro-kaiiskem vprašanju ne pridejo tako kmalu do zaključka, kakor je bilo skraja pričakovati. Španija se nore zadovoljili s zahtevami Kranciji in od noša j i med obema državama >.<> vedno slabši. Lis! "Impercial je priobčil izjavo vojnega ministra, generala l.oipie. glasom katere so francoski agitatorji odgovorni za novo vsi a jo obrežnih Ivibilov. ki je nastala ravno v Ireiiulku francoskn-špauskili dogovorov. Iz .Melille. Maroko, poročajo, da j se je vrši! te dni hoj med špansko ;armado in upornimi Kabili. Kiten španskih generalov, general Kos, 1 j je bil ranjen. Posebni poročevalci naznanjajo v svojih -brzojavkah* da so izgubili Španci 27 mož. 10"> pri jih i« bilo ranjenih. Sovražni-rki so izgnhili okoli 400 mož. Shanghai. Kitajska, 20. dec.— Takoj potem, ko je dospelo poročilo. da je bil i/voljen predsednikom kitajske republike, je izjavil dr. Sun Vat Sen. da smatra za svojo dolžnost, sprejeti predsed-ništvo. Povedal je nadalje, da bode skušal napraviti red v deželi in kolikor mogoče pravično vla-| dati. I/. Naukiijga došlo poročilo, da so izvolili delegati osemnajstih ,'provinc dr. Sumi predsednikom republike, je bilo sprejeto z velikanskim navdušenjem. Velika množica ljudij je prišla pred hišo novega predsednika in mu nazdravljala. ^ dr. Sunovo izvolitvijo se je končalo pogajanje med Wu »1'ing | Ktougom in Tang Shao Tiein. • Predsednik bode odslej naprej • o-sebno vodil zborovanje, Predsed-jnik je ukazal, da morajo oditi v.s«' cesarske čete iz onih pokrajin. katere so zavzeli revolucionarji. Tekom desetdnevnega premirja naznani, pod kakimi pogoji morajo položiti Mandžuri o-rožje. Predsednik iu set' vojaške vlade hode bival in vladal v Nankingu. Za dvor in dinastijo s«' nič. več ne briga, potem, ko so naznanili v Pekingu, da se odpove dinastija prestolu, kakor hitro se izjavi večina zastopnikov provinc za republiko. Predsednik Sun je bil rojen v ' anionu, ter vzgojen v Honolulu, Hawaii, kjer je imej njegov oče trgovino. Pozneje je izvrševal v '"anionu zdravniško prakso. od ml/dosti je bil radikalnega mišlji/»ja ter se je mnogo bavil 'z revolucionarnimi idejami. Aprila >/eseca tega leta je prišel v New \ ork. kjer so ga pozdravili 1 ukaj bivajoči Kitajci kol naj-vspešnejšega agitatorja proti dinastiji Mandžu. 175,000 razglednic uničenih. Washington. 1). C., 20. dec. — V "Dead I jetter Office* so uničili j danes 17f>.»>00 božičnih razglednic. \'elik del islih niso odposlali iz razloga, ker so imele okraske iz stekla in zlate peno. Mnogo kh rkov in pismonošev, ki so lansko leto imeli opraviti s takimi razglednicami, je oslepelo. Petsto jetnikov pobegnilo. Mexico Ciudad, M ex.. 29. dec. t— v jetnišriici v San Luis Petozi j se je uprlo danes 500 jetnikov. F-porniki. ki so vsi imeli orožje, so 'usmrtili dva paznika ter jih ranili 16. Nato so pobegnili. Tristo volja kov jih zasleduje. ........ k i i Veselo in srečno ^ NOVO LETO * želi rojakom in rojakinjam po Zjedinjenih državah FRANK SAKSER. ....... _ .... ! , ~ .» Qmmmmmmmmmmmmmmm * . ----------------------------- rji aq NARODA f."™-05"] K H # • x i i -t_ j i 1 l 4n& floliday^ ^ List slovenskih delavcev v Ameriki. % S TKUrON PI8ABNE: 4687 C OR TLAK DT. Entered ai Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congres. of March 3, 187»! TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANOT. NOJM5. - ŠTEV. 305. _________ NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 30, 1911. — SOBOTA, 30. GRUDNA, 1911. VOLUME XIX. - LETHnTlŽČ* t—1/ ai s* OB NOVEM LETU. J* Dočakali smo spet te dete. Ki vsa gorja nam potopiš, Obrišeš solze nam neštete In nade nove nam rodiš: Zato pozdravljamo vsi vneto, Te mlado, lepo, novo leto. Po svetu širnem danes hodiš, Veselje seješ, blagoslov. Med narode le srečo vodiš, V palačo in pod reven krov; Pozabljeno je, kar je prošlo Zato povsod si dobrodošlo. Ko pot do ljudstva te pripelje, Ki jezik naš tu govori, Izpolni mu vse srčne želje, Vsa sreča njemu naj rosi; Saj vsak je komaj čakal zase, Da mu prineseš boljše case. Sporoči naše mu pozdrave, In želje bratskega srca, Kjer bivajo otroci Slave, Povsod naj sreča bo doma; Da srečno bilo bi pričeto, Vsem skup: Veselo Novo leto! vedoval, čigav da je gozd, toda £ mladi ga ni poslušal. j Ko je mladi zadnjikrat usul iz p polnega koša, ga je stari vprašal: s "Ali boš jutri še nosil .''' "Še bom nosil. Zima bo kmalu." * "Ne boš nosil!" č Tisti večer nista več izprego- i j vorila. 1 -- * * a ' Drugo jutro je stari vstal na i .se zgodaj. ! Napravil se je, vzel palico in po-i stal pred hišo. Ni vedel, kaj bi sto-jril. Bil j«' že pri sodniji. tam so ga j zapodili, četudi ima on prav: saj vsi tako pravijo. In tudi mladi ni | opravil nič. Premišljeval je in se sdenjič ! izmislil: "V gozd grem in tam ga ! počakam. Ne bo se upal krasti drva. če bo mene videl." Napotil se je v gozd in sedel na j kamen. Ni čakal dolgo, da je pripel mladi s košem in začel nabira-: ti drva. " Hej, Andrej !" "Kaj lioeete?" Č udno se je zdelo mlademu, da dol i starega že v gozdu in skoraj se ga je ustrašil. "Gozd je moj in drva so moja! Poberi se!" "Vaš* Kaj boste vi ž njim? In kd<> m to rekel .' .! "-{Stokrat sem ti že povedal in ! ne bom ti pravil več in ponavljal, i Samo poberi se! Ne pustim, da bi ■ mi 1i drva kradel! Kričal je starec in težko sopel. j Mladi je stal na mestu in gledal. "Kaj me gledaš. Ali ne greš? _ i Pojdi!" Stopal je proti njemu v. dvig-i njeno palico. "Vse drugo, tepli me pa ne , boste!" , Prijel je mladi za palico, ki je i padala nanj. iztrgal jo iz koščenih rok starca in jo prelomil ter zagnal oba konca daleč od sebe. Starec se je v sedel na tla in be-i sne onemoglosti bil krog sebe. j Mladi -ni mogel gledati tega I vzel je koš ter šel prazen domov. Stari pa j«- straži! drvu in se r 1 resel mrazu. Šele, zvečer je šel 1 ! domov. , . „ ! zloben, čemu? — ker vedel sem: ve ne to ne ono, kar mi je pripove- ml Idoval, ni bilo res. Bilo je vse iz-j mišljeno ali morda namišljeno po ker se dobe ljudje, ki si ne more-jo misliti slučaja, da bi zet tasta ne sovražil in napravijo sovraštvo lu sami z neumnimi govoricami, brez vsake podlage, kar onega še bolj . potrjuje v svojem namišljenem j vo sklepu. isM I. _ j.s Tak je moral biti tudi stari > (Kovačiji. Sicer sam nekoliko pre-Is.J j meteno zloben je slišal vedno od i1 j ljudi in videl slučaje, kako grdo I /H se v marsikateri družini med se-' s 'boj sovražijo. Žena moža radi ka-ko vraže; zet tasta, ker je že ta- i. ko in nič drugače, in to ga je !iy' spremljalo skoži živijeuje. Tista ! lM i v koren i njena misel tudi z mano .je | Itako kot z drugimi. Žalosten sem i jI li i;a "voheeii". zato: žena me ; „ (sovraži, in bil je prepričan o tem j Iter je lahko sam dal povoda za!*1 ! to. Zet je prišel k hiši in on je i tast, zet pa tasta sovraži, tako se , govori, zato: zet me gotovo so- , ! d« I v razi. In od dne do dne je bil bolj pre- st? pričan. Zato je začel sovražiti tu-| di on. K temu so mu služile vse J* j njegove slabosti in ljudje so ga potrjevali v vsem. Nosili so mu j v l.a uho vse najmanjše, izmišljene j lin ueizmišljcne stvari. On pa jih'" je povečal v svoji duši in jih pri- ' II ovedoval ljudem, tako obširne.!'1 [da ti svojih spa k niso več spoznali. / Le včasih se je zgodilo, tla je , | dvomil nad samim seboj in ob ta-1' 1 { kili prilikah je vzel palico, zazviž-i ' ! gal in se podal na pot. "Bog daj. Kovačin!" " Bog daj!" j1 "Kako gre, kako?" "lic, tako, lio." j 1 "Ali je res: mladi da vas kar trpeti ne more? Covorilo se jo, da vas povsod opravlja." "Hm; menda bo že res...." Tako so ga ustavljali ljudje in ^ I i se v. njim pogovarjali. Ko je vriše] i na nasprotni konec vasi. je bit ^ prepričan. da ji- njegov zet najslabši človek na'sVetu. t Zato je delal proti njemu. Nekega dne sem ga srečal na j j ; klaiieu. • \ Oprl se. j'- na palico, zasopel in mi pomignil z roko. da naj s«- n- j stavim: ima mi nekaj povedati. i rsta\il sem se in ga pogledal. i| j. i "Navil mu bom uro. navil, ze- > ^ (l ■ Zasmejal sem se mu. "Kaj pa.! . (navili jo bodete ? i (1 i "(Jozdno parcelo mu vzamem." Zdaj sem videl, da resno misli. [J ,, ("Kako to. saj je nemogoče!" a "Ti si rekel, da je mogoče." j j "Jaz? Kedaj ?" "Kar je pri gosposki zapisane- i Iga. to velja?" "To sem dejal. O ,, . . , - "IViir m zapisanega. ne velja 0 .. ... j "Tudi to sem dejal. "Gozdne parcele ni zaznamova-1 ne. Tore i ne velja; parrehi je (e-daj moja." "Ni mogoče. Kdo vam je pove-| ^ j dal ?" "I);il seui pregledati listine, j Notri je vse pisano: bajto sem mu dal. sadni vrl. njivo za plotom in j / j ; . ; senožet nad skalami- gozda ni •i ' . ■ .. not n. "Pisano je veiidar: dajani mu i " ; kočo z vsem .... itd." j "To je pisano: tudi sem mu; j i hotel dati vse. a pri zapisovanju' parcel se je zgodila pomota: niso . zapisali — in kar ni-zapisano, ne si ; , - -. • velja. ' j Bil sem pobit in on se je smejal. "Kaj .mislite zdaj: pravzaprav ^, pa : parcela tiče njemu...." "Meni tiče. Ni zapisano. da bi 1 mu jo bi! dal. Napravim ž njo. kar " bom hotel. Prodam jo, ali jo obdr- I .'j zim do smrti." I ; Šel je dalje in je pripovedoval ljudem, ki so ga poslušali in mu j ' " kimali Loj- n. g / ri Mladi Kovačin jo bil prinesel j ;i- koš drv iz gozda in jih je usul j pred hišo jia tnalo, da je vse žari jpokalo. To je slišal stari v svojem ko- j !ii|tu in v hipu se je prikazal pri i in ! vratih. t- ' Kje si dobil drva?" ir 'Kje? V gozdu!" "Ali ti nisem povedal, čegav o- da je gozd ?" o-| "Ne slišim tega; preneumno se se j mi zdi/' al: "Preneumno? Zate, zame ne, io i Oozd je moj in ne hodi mi po drva je | vanj. Izročjm te sodniji. " sej "Izročite!" aj | Oprtal je koš in šel. z- i Cel dan je nosil mlad^ drva in ji' stari mu jv vsakikrat med zdiho in ' vaiijem in /vi/gunjom sape pri po f Stari Kovačin. * ■ i. _o— i C Vaška zgodba. i !j Stari Kovačin je bil čuden mož i na celem dolgem potu življenjske- s ga romanja, kolikor sem mogel od \ njega samega poizvedeti. j Včasi je čepel doma po cele dne- s ve in se ni zmenil za ves svet. V svoji sobi je bil, kjer je krpal , črevlje ali obleko, kakor je že na- i neslo: ali pa je sedel pred hišo na , t solncn in opravljal isto delo. lie j x meneč se za mimoidoče. j j Nekoč sem ga jaz dobil tako:;^ Pozdravil sem ga. a ni mi odgovo- i j lil. niti glave ni dvignil. j "Dobro srečo, Bog daj, oče!" j sem nato skoraj za vpil. On je pogledal pokoucu. a či 1 sto v nasprotno stran. češ. odkod j^ je prišel neki glas ? Končno me je K dobil njegov pogled ; stal sem mir-| no v primerni dalji od njega, gle- j ^ dal me je samo par trenutkov in j ( ' zopet začel delo, ne da bi kaj re- j | kel. ! j PiistopH sem k njemu: "Oče!" j, Zdaj končno mi je res dal od- j govor. " Bog daj! Se mi je zdelo, da nekaj slišim, pa nisem mogel vedeti, kaj naj bo to. Pogledal j sem. pa kaj. ko je vid tako slab k<-t sluh in pa še slabši." •'Kaj pa delate?" sem mu za-rjui na uho. "Staro ropotijo šivani. Par j škrpetov moram zaflikati. pa ene j (hlače....; j "Ste vseli del mojster, oce. . . "He-he! In pa vseli uboštev i gospodar." Tu se je spomnil da ga J sapa nadleguje. Ta njegova sapa. | zvesta spremljevalka starih ljudi.! pa je imela to navado, da ga je nadlegovala le tedaj, kadar ga ; j«' kdo videl, drugače ne. Kadar je bil sam doma. sta si bila najboljša prijatelja, .drug drugega Ista pustila na miru. Zato je bil v naglici pozabil na njo. ko sem ga jaz pozdravil, a je potem krepkeje ; ! zasopel in sicer tako. kot je bila njegova navada, da je žvižgal i skozi ustnice. "Vsega uboštva go-'spodar." je rekel in zasopel in za-| žvižgal, "ti ne veš..-.. Bil je pripravljen« potožiti in , | razodeti vse reve in nadloge, toda. : nisem hotel tega, izvedel bi bil rad Raj drugega: "Slišite. of*e!'i l-j<- pa ste se učili vsa ta dela.'" i ''Povsod in nikjer. Nekaj tn, nekaj tam. drugo pa sam. Kaj meniš: črevljar sem. krojač, zidar in godec po vrhu. Tudi za kmeta , bi bil. pa nimam grunta : bajta je pa bajta, zato sem ostal dninar. Hej, kje so tisti časi! Vse sem znal in vse naredil. Pa močan sem . bil in marsikateri krajcar sem za-, [služi!, čeravno me je moja Katra nazaj devala. češ. kaj boš ti. saj ; ne znioreš veliko.. . . "Ni vas imela rada?" H ' in še bogve kaj — so me obšle tak-! šne jokave, bolne misli, ker koli-kortoliko je vsak izmed nas za-j ljubljen v to sanjarjenje. V naši i , naravi sami je že, dasi je vse skupaj smešno, kot sem rekel! Kak- * »na čuvstva bi vas. recimo, navda-J jala, ko bi slavili božič v poletju, j ko so vse aleje in ulice polne razkošnih dam in svira proiuenadna j godba pozno v noč, kot je v juž- j nih krajih? in nasprotno se za mi-j sliie Veliko noč, svetlo in soln-čno. z novimi slamniki in dehte-čo pomladjo — tam kje na severnem polu med večnim snegom in (ledom! Kam je zopet#vsa poezija? No, vidite, tako nas omami par t neznatnosti. ki so se jih izmislili j gotovi ljudje pred davnim časom največ sebi v korist in mi zdaj slepo verujemo vanje! Z istimi zvonovi zvone na starega leta dan. kakor pri pogrebu, a mi hočemo varali lastna ušesa in če bi prišel človek in nam rekel: bedaki! — bi se nanj še jezili. Tako je, gospo-»lična! In prav t«ko ste lahko veseli tu v dolgočasnem kupeju kot v kaki bogati družbi, ako ste napotili na kako veselo pot." Zadnja beseda jo je zadela huje. kot vse drugo, ker videl sem natanko, kako je vztrepetala. Se trepalniee so se ji zaklopile kot da unče uiti v duhu videti kraja kamor se je napotila. In ko se je zopet ozrla vame, so bile njene oči še bolj otožne in zamišljene, tako so se svetil«* kot da jih je orosila skrivna solza..... "In vendar su spomini tako lepi." je povzela čez nekaj časa. "Koliko veselja, koliko sreče vži-va marsikdo nocojšnji večer. Tudi ■jaz sem l>i!a nekdaj deležna ieh lepih Sil vest rovih večerov, ko smo tako nestrpno pričakovali dvanajste ure. da pozdravimo novo leto. pa je minulo vse tako kmalu..." "Križ č«-z preteklost," sem jo skušal potolažiti —"in pričakujmo raje kaj nam prinese bodočnost. Sicer pa. ako ste tako zaljubljeni v ta večer, ga boste pač št-lahko mnogokrat preživeli bolj vest lo liego danes: mladi, ste še lli človek ^-hu ceniti proč o šele po' nesreči. veselje šele po žalosti. Bog ve. kuka biserna bodočnost vas še pričakuje^ ! Pogledala n^- je jiemirno. na lo zatisnila oči in 'ustnice so s«- ji st resic •• • • "To življenje je grozno.... je šepnila komaj slišno, a koti da j se je prestrašila lastnih besed, je "dostavila glasneje: "A časih vendar tako lepo. ..." "Samo to je vrag. sem opomnil. — "ker je veselje in lepota navadno za nami. gorje in skrbi pa pred naiui." "Kako to mislite?" me je vprašala in njen obraz j«' bil še vedno v -s žalosten in zamišljen. "Mislim, tla je največji bedak, kdor nosi v src polno upanja in zlatih ciljev, ker takega pričakuje edino razočaranje in nezadovoljnost ."" Na Silvestrov večer. 11 —o— Po enolični sneženi poljani je I vlak iu samo enakomerno ! drdranje koles je motilo tišino v kupeju. Včasih sem stopil k ok-t' JJU, odgrnil zaveso in pogleda v ■ Ji*n\ pa kamor je zablodil pogled' povsod samo neizmerna snežena plan., .tupatam v daljavi ka- j ku lučiea in visoko gori nebo po-scjmiu s tisočerimi zvezdami. Te-legralični drogi so bežali mimo ' včasih tudi samotna železniška čuvajnica, a pod menoj enakomer- j j no drdranje koles, kot da se pe- j ijcui skozi večnost...,. Neštetokrat sem pogledal na u-ro, pa čas se je vlekel leno in po- 1 časi ali pa se je zdelo saj meni ia-ko, ko »eiu mislil na daljno domovino iu srečo tistega večera pod domačim krovom. t isto sam sem sedel v kupeju in tako si* mi je zdelo še vse dol-got-a-uieje, še vse bolj pusto in na-l»osb : ti ■ . a oči SO gledale izpod temnih obrvi saiijnvo in boje'-e, tako otroške so se mi zdele, da se i n >e čudil, kako da potuje sa- Parkrat je prla vaiue vso krasno luč svojih boječih oči in naposled, ko nisem vedel kako bi pričel pogovor, sem /jiz« ltal prav nespodobno in zamrinral bolj z:is<-: "Ta pro klet i dolgčas - " Pogledala me je pozorno iu j'* m i k i in;i 1 go, obvezal rano, a bil je prchla-jeu in zelo slab nihče mu ni znal pomagati. Stari pa je molčal v svoji čumnati in se ni ganil iz nje. 1 sjs Ni bilo dolgo časa potem, ko je zavonilo pri t'ari iu pokopali so o-čc-ta peterim otrokom in moža mladi ženi, mladega Kovačina. Va'ki padar mu ni pomagal, z vsemi svojimi mazili ne. Tedaj so obsodili tudi lovca Je- rana, zakaj njegov skobce je bil, in trdil je zaman, da mu je bil že pred leii kraden. Plačati je moral' občutno kazen. In stari Kovačin se je pokazal zopet s palico v roki na dan: "Saj sem vedel: kradel je in Bog ga je kaznoval! Tudi lovca je zadela: nima pravice na mojem loviti!" Ljudje so mu kimali in strah jih je bilo. r H -H \\ W * G&g^BMHL^^"^ Za obilno naroobo p.e priporoča ^ | fT MARIJA GRiLL S 3 8308 St. Clair Ave., IN. E., Clove and, O ^ | POZOR! ZELO VAŽNO! POZOR! g | Slovenski rojaki! I BOvulim si cenictilm roiakom v šu ni Ameriki uljudno naznaniti. jt-otvo-'oj rila BETI OREH K <, Kcstiln.čarka t Lj Jti.jani. K.olodvor«ka ulica 26, jrostilno p'.xl ^o« ,t! imonotri _ I "NOVI YORK." | ^ N'a razpilagu >o naisnainejia prentiištajto jako nizki treni, d« se Jahko ro- roj ' iakiod daljno in trudapolne vožnje a. bro izpočij«jo.- Toči vsakovrstno dobre vina X in tiruijt' pijade urdotr« kuhinial ta z polaga vsak čaa sveža iaslif na jedtla. ^ ' 'i r,raj ccnj<-ni to. »kii ncpi j.abite. I,>> vračat«? v vn?<> ljuto ^taio ii« imovino ►** na najbf'ljsii in najqent-jo »osiilno ">OVl \OPK" v Ljubljani. Ktr je gostilna na- ffT lu-.-za amtrh ahpko pofniko urejf ra. va- 7r-s ki ran' 'la lor-tc v vsaki zorfiii kor gs tiiiilpUv posOtacni, zmiraj bolje, kakor j ri ' UncmTii erju", kaUi "Sfari Tiller " .o. nc ekšistira faltti« no več, kajti hi>a in jrcistilna jt i j. ».ana in jo je kupil r.eki I.ali- ^ iigtn. Šatno ime ie ie .osta! "Stpri i -IkIpi- ter opur.iirjam cenjonc rojake, da podpira- fot ir.o Slovtnce domučinc. ne pa tujce Italijane. - lilujTovolit« j>'am«> povpraf ali. ko iloj-letc na ljubljanski kolodvor za irostilno »»» l&f "Novi York", vas bcue ^rc— Lilnir k i o cei dan iz goztla. T.bdn opešal je. Star je bil-fn ■ mraz ga ji- tresel, kosti so ga bo- ( j li-le in dež je xaeel pršiti iz goste , ' megle. "Neumen sem. ker stražim." je rekel sam pri sebi. "Stražim po : dnevi, u i>o noči, kdo ve, če morda i po noei ne nosi drv domov." Napotil se je domov in kup drv I prod pragom se mu je zdel ne- i j?nansko velik. i "Res je. nosi jih.'" Tako je re-k«*l in zlezel j>o lestvi pod streho. A" kotu je ležal med staro šaro velik zarjavel skobec. Stari Kova-<-in ga je izvlekel i/, navlake in ga ogledoval. 1 >iL je še nastavljen io kazal je močne, ostre zobe. lie-Icdaj je služil gotovo kakemu lov-i ti za nastavljanje lisieam. "1'rav si mi prišel," je zamr-I mral, I.*rijel ga je previdno in ue-sel v vežo. Pogl(*dal je. če ga kdo ji:e vidi. Niliee. Nato s<* je podal ,■/. njim jk) bližniei čez vrt proti 1 gozdu. Na stezi med dvema skalama je postal. "Tod mora iti. drugje i r.e more." Položil je skobec na [stezo, zasul ga narahlo z listjem ; in odšel. * Ko je mladi videl, da stari no [reee ničesar iu ne straži v gozdu, je vzel koš in šel po drva. Ni imel navade, da bi hodil ve-, «iuo po enem pot u. zato je tudi sre-eno dosegel drva in jih naložil eez mero. Zdaj je liil navezan na stezo, j ker se je kar krivil pod košem. ! Poiskal jo je in se je držal: noga je imela bolj gotovo stopinjo. Prišel je v ozko zaseko dveh | skal. po kateri je trdo stopal. Tam | niso bila gladka tla. nekaki prago-j vi no bili. in tam. kjer je bilo naj-J ožje. je bil največji, stopiti je bi-! lo za dober čevelj nižje. Kovačin je stopil, obložen z bremenom, tr-! do in — joj! — nekaj se je zgani-j lo jiod nogo, zaškripalo, udarilo iga nad gležnjem, na obeh straneli in scfzapičilo v meso. Kovačin s«- je prevrnil in breme na njega, takrat je začutil drugo j ■ bolečino v nogi, liujšo od prej-1 šiije — zlomil si je bil nogo. Komaj in z največjim naporom | se je osvobodil bremena in v bole-. čina h se je rešil skobca, ki ga je i tiščal kot v kleščah. Nato se je vlekel tlom o v počasi in previdno. Rabil jo dolgo, predno je dosegel liišo in stalo ga i je veliko bolečin., VIogel so je v posteljo in pokli .•ali so pada rji«. Zravnal mu je no- Takrat je vlak obstal iu on.t j« j pobb-dela. Dvignila ne in zapazil seni. da ji- njen čevelj razparan ! če/, iu čez. "in sedaj odhajate, " sem dejal skoro mračno, ker vedel sem j kam vodi njeioi pot. *'Odhajaai. dasi me je strah. . " , j je šepnila in mi podala roko. "In j to ravno nocoj, ko me veže na ta | večer toliko spominov...," "Pozabit«1 jih, gospodična iu z i novim letom pričnite novo življ«'- j nje. kjerkoli in kakršnokoli, samo i konca se ne bojte, ker ta je sojen ' vsakemu!'' Pogledala me je hvaležno iu j*• j odšla. Samo na peronu se je še j parkrat zasvetila izpod mantiljej j.jejiii rdeča bluza, tudi razparan i čevelj je pogledal parkrat izpod i krila, na to je izginila kamor je , bila namenjena .... Jaz pa sem o- j stal sam in bilo me je strah nje- ; ue bodočnosti..... ---o-- STRAH PRED ZVERMI. —o- Bos toe k. ravnatelj zverinjaka v i Londonu, je razpisal natečaj za j krotiteljice zveri. Obljubil je na teden plače tj-ankov. Oglasilo se je precej gospodieen v starosti o«i 18 do 3<< let. Iznio^ t«'h jih jej izbral 20. Pričele so vaje; treba je bilo gospodične upoznati z zver- j mi. Ali ko so jih peljali pred zve- 1 ri, so začele nekatere rjuti. da zveri zbežal«*. Nato so jih peljali v kb-tko, kjer sta bila dva leva. !vo j-- en lov začel duhati «-no iz- j med gospod i eon. je nastal krik in čuvaj je imel obilo po»la. da jih jo o^istranil. Pri tigrih je padla ena v nezavest. Končno je ostala | samo ena, vw» drugo ho odfilo; aH i ta j«' rekla, da za tako nevarnost ; ]>remnlo frankov no leden. " < i|'se b 111 ^ no- — Tudi njen trlas je bil boječ in ko j« spregovoril a, je gledala v "'Kako to mislite, gospodična ''' "Silvestrov v«čer je veiuiar, zadnji v starem letu. jutri nastopimo nov«» ' j*- opomnila iu me poirledaja skoro oeitajoč«?. Saj res," sem pritrdil. "Lepše bi bilo doma ali koderkoli v kaki družbi kot na tej pusti vožnji."' Prikimala mi j<* uu>lče iu se žalostno zagledala v rosno okno. " Kratkočamieji' bi bilo, gospodična, da ste ostali v «lružbi domu-čih a še pre«ino sem izgovo- ril «Jo koneu, je odkimala iu zamahnila z roko. "Nimam nikogar! Vi ste mogoče v tem oziru srečnejši?" "Srečnejši?" sem povzel. ".Mater imam. no. pa če se spominjam nazaj, m-iii bil doma na tn večer vedno ves nezadovoljen. Pravzaprav je to smešno! Saj je vendar večer kakor kak drum i" vse sn-ujavo pričakovanje novega leta je lahko največja bedarija: kje pa je zapisano, da i»e prične novo b-to ravno nocaj, št«-je se pač. kakor bi -e lahka štelo od julija ali avgusta. a vse drugo je ljudska loj bojr dom imate in mater kakor pravite, pa govorite tako mrzlo iu grozno, da bi se človek skoro pohujšal ----" Zasmejal sem so iu sem se primaknil nekoliko bliže. "Motite se. gospodična ! Še pred kratkim, ko sem videl tam na postaji skozi okno voseb ljudi, ki ».o praznovali v post a,jo ua čel ni kovom stanovanju večer starega leta, som se »pomnil. omeni to. In res. za ' led('ii dni sva se sprla in od tiste- ua časa me ne more trpeti. Ve-: se je hči omožila, sta obe zago-1 spodarili uatl mladim in sovraži i me še on. huje kot. vsi. in otroci ; njegovi se mi spakujejo."' Tako mi je pripovedoval, a ne z : i glasom glušca, le tu pa tam jej pretrgal govor z žvižganjem, da 1 jo tembolj poglobil svojo nad-1 ; ložnost. "Saj ni tako hudo, oče, kot si ljemljete k srcu. Samo mislite sij da vas sovražijo in sebi delate i i težke ure." j "Je res. je! Da bi tako ne bilo! Ne more me videti in jed mi zavida. Kamor grem povsod sem j mu na poti. Hej. da bi bil tako : mlad, kot sem bil, in da bi ne bil moj zet. pokazati bi mu hotel. Škoda, da sem nanj zapisal posestvo, žal mi je. Ali bi se ne dalo kaj spremeniti.'" "Ne, očka, spremeniti so zdaj n«- da nič več. Kar je zapisano pri gosposki, to drži. kar pa ni zapisa-; no. ne velja nič." Ni mi bilo treba vpiti, razume! .j«"* \ s^eno. - • "Tako? Seveda, ti veš: učen ;si ... Tožil bi ga. ker grdo dela / mano. a n«' maram mu delati sit -. nosti. Bajta je pa njegova in kar i je zraven...." Še pogledal m«- ni. vzel je svojo ropotijo iu palico in hrez pozdrava odšel v bajto. Stal s«-m š<* par trenutkov- na mestu in gledal j za njim : težko je šel iu upognjeno telo j«> imel, na obrazu pa mu je bil nek izraz premetenimi i. ki se j je starim potezam čela iu li«* kaj malo podal.... Nisem mogel raz-um«'ti starca, zakaj čudno se mi je zdelo, star človek, tik groba in le so mu ravno te ijedolžne oči ifl mati v oskrbi. fl Kmalu se je podala cela družVS na k počitku. Toda Tone je po« spravljal svojo obleko v kovčeM in postavil vse v red, predno je leJH gel k počitku. Spati nista mogla ne Tone ingfl mati. i ' Ob, moj Bog, že jutri, že jijfl tri. pa za rano, prodno solnce vzil de .... Obleka je naložena, voz 9 agentom se pripelje in Tone fl njim v tuji svet. v Ameriko____"g§ Drugo jutro, predno je vzšl® solne*', je bil Tone že na nogahfl Poklical je mater, prijel jo za roil je pijanec. Večkrat so ga našli v cestnem jarku, vsega umazanega — pijanega. Večkrat je bodil po mestu zaradi pravd.* Iskal je pravice, a ko jo ni mogel najti, je šlo gospodarstvo vedno bolj nazaj, ker ni bilo gospodarja, da bi vso stvar prav j vodil, (iospodinja ni mogla opravljati vs«'ga. Večkrat ga je svarila, naj odneha takemu delovanju. On pa je začel preklinjati in razsajati. da je bilo groza. Včasih so so mu zablestelo oči, da so se ga otro-eički zbali in zbegani tekli iz hi-Iše. In to se je ponavljalo od dne do dno. Naposled jo šlo premoženje na — boben. Ko se je začelo mračiti, je šol Tone iz g'tzda proti domu. Pomi-Šljal je ill tuhtal, kako naj ukrene. da se bodo mati in mlajši bratje in sestrice laže mogli preživeti. Naposled mu šine v glavo: "Pri kraju smo, silna beda vlada v hi-; ši. V Ameriko pojdem! Že sedaj grem k agentu, da lahko odpotujem že jutri." Potolažil se je nekoliko Tone pri teh besedah in dejal sam pri sebi: "V Ameriki je večji zaslužek, nego tu pri nas, pošiljal ga bom domov materi, da se preži ve z ol roci." Sel je k agentu in so pogodil ž njim, tla odrineta jutri. Od agenta se je odpravil proti domači koči. Ostal je pred njo. Postal je ne-; kako otožen, razburjen in srce m 11 je začelo utripati močneje. . . . j V koči je bilo jako živahno. Ob peči na klopi so sedeli bratci in sestrice in se živahno pogovarjali. Veselje jim je sevalo iz jasnih oči, kakor bi jim ne manjkalo ničesar. Hvala Rogu! Zdelo se je I Tonetu, da pojde lažje z doma. iker so bili otroci veseli. Ali naj bi šel v sobo? Tresel se jo vedno. Strah ga je j bilo. kaj poreko mati. ko jim po-; ve novico. Dvignil je oči proti nebu in se čutil osamljenega. "V Ameriko grem, to je zadnji poizkus, zadnja rešitev. Kaj pa poroko mati, bratje, sestrice, kaj sorodniki... Oh, i ti sorodniki, ti bodo še veseli, da se me iznehijo! Bogati so, toda mene ne vidijo reveža, po strani j me gledajo, kakor bi bil jaz tega ; kriv. ..." Tako jo tarnal žalostni i Tone sam pri sebi. In zopet je milo pogledal proti nebu. občudoval vsemogočnost st varnika in čakal zvoncu je avc-marije.... izza oblaka je posve I Slovensko Amerikanski ! KOLEDAR! ZA LETO 1912 Osemnajsti letnik "SlovenBko Ameri- j kanskega Koledarja" za leto 1912. ka- 1 terena Je izdalo in založilo naSe uredništvo. Je izfcel. ter upamo, da bodo rojaki pridno segaU po njem. Kakor vsako leto, se Je naBe uredništvo potrudilo tudi letos, da je koledar, kar «e tiče vsebine, ilustracij in oblike, skrbno urejen, da je vreden sovrstnik dosednj Iziftlih koledarjev: preprir-ani smo, da bodo t njim popolnoma zadovoljni vsi oni, ki si ga naroC-e. Koledar te odlikuje po bogati, raznoliki, pouini in zabavni vsebini. Razun koledaričnena dela obseaa mnogo nad vse zanimivih povesti iz amerikanskega življenja, ter ve6 večjih in manjših poučnih spisov. Popolna vsebina je sledeča: OB NOVEM LETU. KOLEDAR ZA LETO 1912. LETO 1912. ZAKONITI PRAZNIKI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. POŠTNE PRISTOJBINE. ČLANKI: Panamski prekop. — Prvo mesto pri« | povednega d»-la zavzema »ibAlren spis o j orjufiklh delih na panamskem prekopu. V članku najdete vse, kar J« treba vede- ; , ti o največji zgradbi vsega sveta, ter o ! utrdbah, ki bodo stražlle prekop pred sovražniki. Olanek Je opremljen s krasnimi slikami. Napoleonov vojni pohod na Rusko. — Letu 1912. bodr si<» W, udkur se je od- I ! pravil zmagoviti in mogo<'tii "cesar vseli i Francozov" s silrio vojsko na Rusko, da ! ukloni veliko, neposlušno slovansko car-I stvo, ki se ni oziralo na njegove |»»-»=»«1 i»i — > se. O tem znamenitem Jn Napoleona! j tako nesrečnem vojnem pohodu Je me* da že vsak čul. in zato bodo gplovo vs J kogar zanimale podrobnosti vojn I Dve krasni sliki kažete Napoleonu s svi : Jim generalnim štabom, in njegov povra | tek 1st Rusije. Moderne zakladnice. — Zelo zanimiv. Je vedeti, kako hranijo veliki denam I zavodi svoje zaklade, in na kak na^in se zavarujejo pred«, dolgoprst ne£i, ki bi se jih radi polastili. Vse to je natanko in na zanimiv način opisano v A. S. Ko-| ledarju za leto 1912. in da dobi bralec na-| tant'en pojem o takih modernih zakladnicah, prinaša članek o tem dve lepi sliki. Zamorska republika Liberia. — Ze zanimiv članek razpravlja o postanku In začetkih te znamenite in edine zamor ske republike na svetu. Krasno IzvrSene slike nam kažejo življenje tumoSnjlh i»r«-bi valcev. V Sing Singu. — Opis te velikanske j newyorske državne jetniSnlce nas privede v duhu do električnega stola v Sing j Singu. J'isatelj nam predori "zakonito" j ubijanje ljudi, ter razvija o tem svoje j nazore. Osem slik opremlja ta veleza-I nimlv članek. Premogarskl štrajk v Westmoreland ; okraju. Pa. — Natančen opis znane de-i lavske borbe v Pennsylvuniji je zanl-I miv posebno zato, ker je po njem priza i deto največ Slovencev. 'A dvema slikama Slovenske podporne organizacije v A-meriki. Dosedanja Izvanredna zasedanja kongresa. (Zelo zanimiv zgodovinski spis.) Stopetdesetletnica države Vermont. — j (Zgodovinski spis). POVESTI: Monsieur Anatole. — Šaljiva nov«. ' letu iz življenja amerlkansklh denarni«, mogotcev. Zelo zanimiva povest; s tre-mi slikami. Človek brez domovine. — Zgodovinska povest. Mrtvi vstajajo. — Povest iz življenja callfornijsklh zlatolskalcev. Leseni meč. — Pripovedka iz Jutrovih j dežel. i llijada v Sandy - Bar. — Amerlkanska povest. Spisal Bret H arte. Gil - Perez. — Čudovita zgodba. Ppl- i »al Werner G. Smith. Moderni ausarjl. '■— Izredno zanimiva ] povest Iz mornarskega življenja, ti tre- i mi slikami. Preprečena sleparija. — Povest Iz a- merikanskega velikotnestnega življenja. Sahib In Yogi. — Nenavaden doživljaj ' v opičjem svetlftCu v Benares, Indija. KRATKI SPISI POLJUDNE VSEBINE: Bogat bojni plen. — Kaznovanje bogov. —- Kotel. — Kdor izbira. — V pomoč ro- ' jakom! — Čudna civilizacija. — Čerkeiko j maščevanje. — Prebivalstvo vsega sveta. — Knjige v Združenih državah. — Kongresna knjižnica. — Umrljivost otrok v New Yorku. — Največja moderna bitka. — Lestvica za Izračunanje zaslužka. — Zgodovinski dogodki. — Prvi najditelj zapadnoindijskih otokov. — Naseljevanje v Združene države. — Jetični bacili. — Statistika o nezgodah. — Izboljšanje Dro-mestnih sredstev v New Yorku in Brook-lynu. — American Federation of Labor. — Škoda po streli v Združenih državah. — Star In nov pričetek leta — Koliko se popije na svetu pive. — Zanimive Številke. — Važnejši zgodovinski dogodki. — Indijanci v Ameriki. — Glavni jeziki na svetu. — Prebivalstvo Združenih držav. — Prebivalstvo petdesetih največjih mest v Združenih državah. — Državljanstvo ( In naturalizacija. — Razun navedenih povesti In člankov vsebuje Slovensko Amerikanski Koledar, kakor običajno SVETOVNO KRONIKO tsr osem strani ŠALE z nad trideset slikami. Vseh, dovršeno izvršenih slik je okoli Šestdeset. In ta krasna knjiga stane le 30 centov , s poštnino vred. Za to svoto pošljemo koledar tudi v staro domovino. Kdor noče j da ne ostane brez "Slovensko Amerikanskega Koledara", naj se po ž uri z naro-' čllom, dokler nam ne poide zulogu V | malo tednih smo namreč razposlali že nad tri tisoč izvodov, in se luhko dogodi, da ne bo mogoče ustreči onim, ki bi prlfill prepozno Ne pozabite tedaj, se sedaj naročiti na Slovensko Amerikanski Koledar! Naročila naslovite: GLAS NARODA 82 Cortlandt Str, New York, N. Y. ali pa FRANK SAKSER «104 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. Ohio. Zabava je prvo. Pogovor pri kvartanju: — Jaz idem prvi. — Ne, jaz! — Meni se zdi, da vi radi srečo korigirate! — Da vi pri kvartanju goljufa- • te, to ve eelo mesto. » — Vi sle zaradi goljufije pri ■ kvartanjn že imeli s policijo o- — Vi ste bili pa že štirikrat za- ■ prti. s — Slišite, zdaj mi je pa tega do- • volj! Ali sva se prišla semkaj zabavat hli kregat? telefoniranje kot umet-j nosi. j O ljubljanskem kanoniku gosp. ! Kajdižti je nekoč krožila po Lju- j bljani smešna anekdota. Ko je bil upeljan telefon, so ga 'njegovi prijatelji postavili pred ; aparat in mu razložili njegovo skrivnost. . Kajdiž je poslušal, verjel pa ni nobene besede. 1'njatelji so potem jmkli-ali Tele-fouirfto nekega znanca in — ne jHjs.'bno lahko — pripravili kanonika do tr^a. da je telefoničuo poslušal in govoril. Vse je šlo gladko iu točno. Kanonik je z resnim o- : bra/.oiu odložil slušaii iu potem u<*koliko užaljen rekel svojim prijateljem: Ali mislite, da sem res tako neumen, tla vam verjamem in da se lahko skozi zidove na drugI konec mesta govori? Jaz nisem bil nikdar tako neza-i upefi proti telefonu. Dokler ga ni- J sfin poznal se ni si mislil, tla je novotarija brez posebnega pome- j na, a ko .sem ga spoznal, sem ga takoj začel kleti i ji klel sem ga dolgo časa, tako da sploh nisem utegnil raz.mišljavati, kako veli-1 kansko tlelo človeškega duha tiči j v tem neznatnem aparatu. Telefon | i cenim šele od tedaj po zaslugi, I odkar sem spoznal bistvo telefoni-. ! _ j i>a, telefon je priprost aparat i ali telefoniranje je umetnost, ki je ne zna vsak. Jaz. ki sem mnogo < telefoniral, sem šele s časoma pri-1 šel na zakone te umetnosti, dasi sem se z gospodičnami telefonist-kami vedno dobro razumel, čeprav s<'iu jih poznal in razločeval samo | po glasu in še danes za nobeno ne • vem, kako izgleda. A reči moram: vse so bile prijazne iu post reži jive. Xavadno se ljude silno jeze na telefon in zabavljajo kar se da. Počasi se bo razvila še posebna vrsta živčnih bolezni: telefonska nervoznost. To pa le zaradi! j tega, ker ljudje ne uvidevajo, da telefoniranje umetnost. Vsak stroj, naj bo še tako lino , in natančno izdelan, store in ro- j | poče, če se vanj ne vlije nekaj i kapljic olja. Tudi telefonski apa- ! I rat je stroj, kompliciran stroj, ki i ima še to posebnost, da spada k njemu tudi živo bitje, gospodična lelefonistka.. Kadar hoče človek telefonirati, je najprej potrebno, tla vlije v aparat kapljico olja. To i olje sta besedi: "Prosim, gospo-dičua...."' Naprej je treba reči: I "Prosim, gospodična" in potem j«> šele imenovati številko, s kate-j i ro želi I »i t i klieatelj spojen. Kdor! tako dela bo hitro zvezan z zahtevano številko, iu zmote se bodo le redkokdaj dogodile. Pa nikar misliti, da je to posledica klicatelje-ve vljudnosti. Sicer je stara stvar, da vsak na vljudno zahtevanje veliko raje in hitreje postreže, kakor na odurno povelje, ali stvar ; ima tudi svoje tehniško ozadje, i Človek se mora le zamisliti v položaj kake telefonitke. Ves dan sliši vse mogoče glasove, mlade in stare, moške in ženske, razločne in nerazločne, ki govore vse mogoče dialekte in ki navadno ne •znajo praktično ravnati s telefonom, tako da jih se slabo razume. Kako naj teletonintka izhaja? Ljudje večinoma sploh ne znajo j govoriti. Navadno kriče v kratkih hitrih stavkih, kakor bi jih , zlodej že za vrat držal, ali pji govore tako tiho in nerazločno, da j jih ni razumeti. Telefonski aparat i je pa tako fin, da funkeijonira i navadno izvrstno samo. če se vanj ■ govori mirno in nič drugače, kakor govori človek navadno z drugim človekom, ki stoji poleg njega. Preglasno govorjenje se naj-i slabše razume. -o- Razprodaja dragocenosti bivšega sultana Abdul Hamida —o— je pričela te dni v Parizu.. Predno se je pričelo z razprodajo, so bili dragoceni predmeti razstavljeni, a naval radovednega ljudstva je bila naravnost ogromna. Okolu 40.000 ljudi je defiliralo pred tozadevnimi omarami, ki so bile previdjene z debelimi šipami, za katerimi so se bliščali dragu-' | lji. Bila je množica biserov, srna-' ragdov fantastičnih velikosti, u-hanov, eliadeniov, prstanov, broš, turških zafirov, briljautov itd. ' Dragulji so bili položeni na svilo iu postavljeni tako, da se jih je " moglo presoditi, kako izgledajo, 1 ko se jih nosi. Metlnarodno občinstvo se je zelo zanimalo za to razstavo. Skupiček prodanih draguljev se porabi za turško floto. Prvi dan je prinesel 2,667,276 fr. Dne 4. dee. so poročali, da se je ' dosegel skupni izkupiček v znesku 7 milijonov frankov. — Nikar jim ne verjeniT, ee*WJ rečejo: Otrokom ni treba krsta, zakaj sami si bodo volili vero, ko dorastejo. — Zakaj, kakor je tre- jba mlado drevo uravnati, da ne , raste krivo, tako je treba otrokom (vcepiti njih vero, da ne verujejo krive. Nana ga je gledala s široko od- ( prtimi očrni, zakaj ni ga razu-! rnela. — Bojim se. ... — — Kaj se bojite ! — in še bolj se je začudila. — Ko sem prišel jaz v samostan se ni vedelo tu in v celi okolici noj o tistih Nemcih. A si-daj. ko so ti napravili šolo tam v Velikovcu onstran Krke. bojim se......— — Zakaj se bojite? K«-r hod o jjore plakale in potoki se bodo solzili. Takrat hode i vse pn-drutračeno j»o teh krajih in bolj«- hi bilo. da bi sc ta pot za- | sula, predno jo prestopi lačni tu-}»'<• k<»! naseljenec. Hribi bodo pla- j kali. .Mar ne vidiš, kako s<* solze že srdaj? Slutijo!— N' istem teruutku je prisopihal norec. Na li«*ih so se mu gibale mi-sie«- in strast je bila zapisana v i njegovih očeh. Z ost ro britvo je sel nad Nano. ki (.'a ni opazila in ni videla, ko je šel proti prepadu nedaleč od nje. — Slutijo! — je viknila Nana, I ko j4' omahnil norec v brezdno. j Starec se je zdrznil in se ozrli na propad, potem pa na Nano. I/ brezdna se je culo počasi j daljno ječanje kakor vabljiv klic podzemskih bitij. Nad starcem, samostanskim slugo, se je dvigni-' la jata golobov. Potem je bilo vse ! tiho. i PRAVILA ZA GOSPODE DOPISNIKE. —o— I. Kar misliš listu sporočiti, stori hitro in odpošlji takoj, do-j kler ,ie še novo; stvar kmalu o-stari in ni več zanimiva. 'J. Piši kratko, s tem prihraniš; dragocen čas urednikom, stav-eem in samemu sebi. Piši razločno, posebno imena I in številke. 4. Ne piši, to se je pripetilo! "včeraj" ali "danes", ampak katerega dne in meseca. f>. Delaj kratke stavke. . Pod vsako poročilo podpiši i svoje ime ali z uredništvom do-Igovorjeno drugo ime ali znamenje, Hodi pri tem brez skrbi, ker {uredništvo ime svojih sol rudnikov iti dopisnikov ne izda pod j | nobenim pogojem. II. t'e hočeš, da nihče ne bode slutil o tem, kaj si poročal, ne go-j i vori o tem, kar si spisal, ker dru-i gaee se lahko izdaš sam. 1«J. Naslovi pismo vedno na u-redništvn in ne na tega ali onega! Ičlana uredništva. -o- AVSTRIJA IN ITALIJA. —o— llaron Biuder-Kriegelstein. edini avstrijski častnik v italijanskem glavnem taboru v Tripoli- j sii, poroča v praškem listu 4* Bohemia", tla je italijanska artile-rija dne 2.1. oktobra obstreljevala avstrijski konzulat v Tripolisu. V nadaljnem poroča za razpoloženje v italijanski armadi vele-zanimivo dejstvo, da italijanski častniki v Tripolisu vedno govore o vojni med Italijo iu Avstrijo. Binder-Kriegelstein, ki je do-se.daj vedno priporočal umerje-nost in mirnost, pravi sedaj: Kaj j hočete št* z Italijo ? Kot prijateljica nam ne more koristiti prav j nič, kot sovražnica pa bi nam tudi ne škodovala preveč. ČVmu bi j še vstrajali v zvezi, ki razpada že sama v sebi? Boljše je, da izgubimo neodkritega prijatelja, kakor pa da imamo v njem zahrbtnega sovražnika. — Binder-Kriegelstein povdarja, da komaj . čaka trenotka, da zapusti Tripoli s. ■ SLOVENCI IN SLOVENKE NA ROCAJTE SE NA "0LAS NABO-- DA", NAJVEČJI IN NAJCENEJflJ J SLOVENSKI DNEVNIKI Norec. —o— Oh izviru Savinje navzgor je hitel do Ojstrice in se je plazil vi-' soko gori po hribu. Prost sem. prost! Tu me i-m;'-. vzemi me. narava, tu! — je vzkliknil in m* udaril na močne i prsi. \ ' ni m-, morilka, ki daviš %-e. «j.t /Opt-t prenoviš! Saj da-\is čimprej. preje prerodi* — — - 11*1, ha, kakšna slast, moriti. raniti, da priteče nekaj rdeče l»a. kar imenuje kri! VJi če me nekaj v moji duši. nekaj iM-znam-ga. ki ž«*li kaj uničiti: n« kaj j«- v mojih rokah, tla s<* tako * i »•»•••jo. Življenja hočem, ki-penja! I'stvari t i ali uničiti!— in stegnil roko. ko je začni človeški glas in je obstal. Preko i jarka stopil na drugo stran in nudil mu j«* krasen pogled. No- J ree s«- j«- skril za veliko skalo in j poslušal. .\liši<-«> na licih so se mu poznale, ko j<- šklepetal z zobmi m sapo pridržaval. '»koli (»ore j»* peljala pot. Lepa je hil.-i in široka in rdečkasta od ilovice. Na eni strani se je nadaljeval gorski hrbet, na drugi ; pa zijal prepad. Krasno se je videlo \ Logarjevo dolino. Drzen potoček je preseka val pot. Bistro so skakljali valjčki, tako mladi in nedolžni in šo se opotekali, ko so hiteli od kamenčka do kamenčka. V stoterih barvah se je zrcalilo solnee v kapljicah, ki so skakale čez mali. Počasi in upognjeno je stopal j si\ mo/ ki se je naslanjal na pa-lieo. Na hrbtu je imel oprtnjak. Bil je visoke postave in lepega, finega obraza. Srebrne lase je pokrivala okrogla čepica. Izpod siv-kasto-zeleue whin- halje se je vi-} dela rdečkasta suknja iu noge so i bile obute v škornje. V noreevi duši je kipelo. Kaj. ko hi ga? Star je, dovolj je doživel! Samo vrat mu stisnem!— Pa počijva malo, Nana! —! je.dejal starec mali deklici, ki je! prišla za njim. Bila je goloroka ' in bosonoga in krilo ji je segalo malo čez kolena. Na ramah je bila narahlo ovita rumena ruta iu v prt dpasniku je imela butaro drv. Starec je sedel. Nana pa je stala poleg njega. On je zamišljeno gledal v tla. ona pa je obrnila krasno glavico proti Savinji iu zrla v solnce, ki je zahajalo. In \ se je žarelo v objemu poslavlja-jočegu se solnca, pot, starec in Nanini zlati kodri. Tam zadaj je Kinka! — je dejala ona. Ko pa je opazila starčevo zu tuišl j en ost, se ni upala ziniti besede, da bi ga ne motila. Norec je vzdihuil, usta so se mu penila in prsi so se mu valovile; truden je liil in vendar ni mogel mirovati. Star je iu ne bo mogel teči za menoj. Nihče ne bo vedel. Pre-režem ji vrat in videl bom — — in stisnil je usta, zakaj mirnejši je bil za hip. — Saj je mlada in dobro storim, če jo umorim, ne bo videla sveta, je zopet dejal. Potem pa je poslušal. Nana je gledala iu se ni nagle-dala. Videla je ono zlato oblo, ki se j« skrivala za gorami. — Kam gre, kaj je tam zadaj .' bi rada vprašala starca, a ni se upala. — Kaj je tam! — je izustila nehote. — Kaj je tam? — Starec se je vzdramil. — Kje? — — Tam, kjer solnce pada-- — Tam? Oj, Nana tam je svet tako velik in širok, vse polno ljudi je tam, dobrih iu hudobnih. — Zakaj hudobnih? — Ker ne znajo živeti, ker ne razumejo. CY hi umeli, hi se ljubili, bi se ne sovražili. Začudeno je gledala Nana zdaj ujega, zdaj tjakaj. Pa je spregovoril s tihim glasom. RED STAR UNE > -j Plovltba med New Yorkom In Antwwpom Pedna tedenska zveza potom postnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND A KROONLAND 18,694 tor ^^^^ * .185 ton FINLAND VADEklaND 12,185 ton 12.018 ton. Kratka in adobna pot za potnike 7 Avstrije, na Ogrsko, 81oreneko| Hrvata*(J in Galicijo, kajti mad Antwerpom in iiaenovsr'nil deželami je dvojna dftekin^flB lesniška svesa* 19 Posebno se Be skrbi sa ndobnoet poiiutov medkTOvja. Trejti razred odmB malih kabin xa 2, 4, 6 in 8 potnikov^ fl Za nsdaljne informzcifr, cene ni vozne lhtku obrniti se |e na RED STAR LITVE. No. 9 Broadway 1306 "F" Strmet. N. W.' 205 McDennot A** NEW YORK WASHINGTON, D. C.. WINNIPEG, MAN* 84 State Streri, 219 St. Street. 319 Cearr Street. rfl BOSTON, MASS NEW ORLEANS. LA. SAN FRANCISCO CAl ■ 709 2nd Ave., 90-96 Dearbnru Street 121 So. 3rd Street, SEATTLE. WASH. CHICAGO. ILL. MINNEAPOLIS, MINT I '1319 W»Inat Street. 900 Locaxt Street, 31 Hcsptt«! Street, PHILADELPHIA PA.k «T. LOUIS. MO. 'MONTREAL, QUE, J FRANKSAKSER ! 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. \ PODRUŽNICA: | 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. I Pošilja DENARJE V Izdaja ČEKE ALI DENARNE PRODAJA PARO- | STARO DOMOVINO NAKAZNICE za dobre, solidne BR0DNE IN ŽELEZ- > s lirzo in ceno. V A v- banko; za Slovence na pr. na NIŠKE LISTKE za I Btro- Ogrski izplačuje Kreditno banko v Ljubljani. vsako prekomorsko I denarne posiljatve r. MENJA DENARJE po d nov- družbo po izvirnih ee- S kr. postna hranilnica , t T; . noni kurzu. na], | na Dunaju. uun- I ■■■MMMMPMM——e—ra——■ ■ ■ 1 »»—M — i Vsak potnik morn p.'iziti, da pride na pravo številko: [ 82 Cortlandt St., New Vork. J Vsa pisma, posiljatve in nakaznico so inmjo glasiti na: I FRANK SAKSER. | Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, | naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor. --1 ......... -SB Slovensko katoliško —» - podp, društvo sveteBarbare W— i„ Za 2jedinjene države Severne Amer&a^ Sedež i Forest Citv. Pa. lakorforirana doe 31. januarja v flržirl Penas.-lvaali. ODBORNIKI: " t. Predsednik: MARTIN QERCUAN, Box 688, Foreat City, Pa. i Podpredsednik: JOSEF PETERNEL, Box 95 Wlllock. Pa. I. tajnik: IVAN TEL.BAN, Box 707, Forest City, Pa. ~ ' ' s II. tajnik: STEFAN FABRIC, Box 508, Conemaugh, Pa. Blagajnik: MARTIN SJUHIC, Box 537. Forest City, Pa. ; > NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZALAR, Box 547 Forest Cltv I. nadzornik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. llttsbur* Pa II. nadsornlk: FRANK SUNK, GO Mill St.. Luzerne Pa III. nadzornik: ALOJZ TAVt'AR, 295» Cor. N. -- 3rd St.. Rock Spring., Wy4. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Fredsednlk porot, odbora: PAUL OBRECAR. R. R. Vo 1 w«fr ntv 7... I. porotnik: MARTIN OBERZAN, Box 61. Mineral, Kans ' II. porotnik: ANDREJ SLAK,, 7713 Issler St.. Cleveland, Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SELISKAR, 6127 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. City P DOpl8i na* Be L tainlku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 ▼ Forert Društveno glaai'.o Je "GLAS NARODA". ! LISTNICA UREDNIŠTVA. Naročnik, Salida, Colo. Dopisi brez podpisa rajžajo v koš; rav-nol je j«- sel tudi Vaš. Pa brez zamere ! 1 ,____________ ; Kje j e ANA LIKOVIČ. ki j e sht-1 žila na Calumet, .Mich., pri Ivanu 1 * 1 a v• ■ o na 7. cesti? Prosim cenjene rojaka. če kdo ve, kje se nahaja. da mi naznani. — 'r\ Steve Likovič, P. o. Box 4f>9, Chisholm. .Minn. 1 ______ NAZNANILO. , 1 Drnšlvo sv. Barbare Št. 47 J. .iS. K. -J. v Aspen, ('nlo.. ji* imelo din 4. derj. volitev novih uradni-. kov in so bili izvoljeni sledeči: predsednikom .Josip Baršl nar, P. < K Box 41!>; podpredsednikom .Fran Lovšin: I. lajni kom Josip , Zobec, P. O. Box "ifi; II. tajnikom Louis Zelnik; blagajnikom Fran iMarolt, P. H. Pox 805; /asfopni-,'kom Louis Lesar, P. < >. Box 55; nadzornika: Josip Krizman in ( Anion Vedie: pregledovale! Knjig;: Anton Cr^gOrič, Ivan ^Mi-klič in Fran Mave; bolniški predsednik Josip fj. Koeevar; bolni-. ška obiskovalca : Anton Skrajna r si ar. in Fran Klemeneie; zastavo-, noše: /a anierikansko Anton 1 Skrajnar mL. za društveno Ivan Lovšin; maršal Anton Jioltezar: jio. jnn. oh 11. opol. PENNSYLVANIA—odpl. 13. jan. ob ponol. BATAVIA — odpl. jan. ob 12. opol. Vozijo tndi v Sredozemsko morje. Hamburg-American Line, 41-45 Broadway, New York City. Pfsarae: Philadelphia, Boston, Pittsbnrj, Chicago, St. Louis, Sao Fraacisco. JfAJEKAlVILO. Aojjtkom Slovenoecm in Hrratooa kteri potujejo čez Muth, t prf* poročamo našega zastopnika f. JOSIP SCHASABOlf-a, 415 W. Michlcaa SI, Difetk, iff«-^ t kteri ima tvoj SALOON prav blizu kolodvora. Vaak rojak J« pri njemu najbolj6 poatreiaa Zastopa naa t t*eh podih, ffaraj pazite, da ae a« vaedoto na iia laskavim beaedam uMrrrodnaiar, fctaafii r Dalatbm na 1 je; Vineene Pavlic i/. Cleveland.! <).. v Zlatopolje; Anton Turk i/.1 Cleveland, <)., v Vrhniko; Bernard Potokar i/. Cleveland. < v -jZatieno; Martin Kraljic i/. Dela-; •jjriiii, ('oI(».. v Iško loko; Anton -1 K riši o!" z družino, Mihael Krištof, -Julij IVršc in An t on . IVrše /. »iru-, ijžino i/. Thomas. SV. Va., v Mirno;1 'j Ivan Za«roi'c i/. Thomas. \Y. Va.. i v Rudolfovo; Matija Kiidolf /. • družino i/. Leadville, Colo., v Ve- i like Bloke; Josip Jcscnovie i/. ! ' ; Waukegan. III., v Vrhniko: Fran Berieič i/. Sheboygan. Wis., v |Vransko: Peter Keserič i/. Pueb-I lo, C j me odpelje v staro domovino, še i enkrat pozdravljam vse znance; -lin prijatelje v Laneville. \Y. \'a.. i uiosebno Josipa Stritarja. \ew York. 2S. grudna P»11. Josip Smrdel. Pred odhodom v staro domovi-. no'pozdravljam vsi> rojake in ro-| jakinje širom Amerike, znance in . prijatelje v Laneville. W. Va.J . posebno mojega brata Ivana P»e-i inigar. I New York, 28. grudna 1011. Josip Benigar. i ' i-—--- • I Iščem MARIJO TFRKAR. Doma | . je iz Podbrda in potovala sva skupaj v Ameriko. Takrat mi i i| je dala naslov, kamor ide. pa | ni pravi. Zato prosim cenjene I i rojake, če kdo ve. kje se na ha -1 •! ja. da mi javi. ali naj se pa sa-' ma oglasi; poročati ji imam ' nekaj važnega. — Frank Do-1 les. Box JI. Lobelia. W. Va. U JO-12—41 ) NAZNANILO. Slovenci, izvanredna prilika na slovenskem kegljišču. Trije fini ,dobitki in sicer dobi prvega, to je diamantno iglo. oni, ki bode največ kegljev podrl pri trikratnem kegljanju v polno; drugi dobi zlato verižico in tretji dobitek, to jej lena steklenica importiranega bri-njevea ail slivovke, dobi pa oni, ki napravi največ skor pri igri.| Prične se kegljati dne 8. decembra in trpi do novega leta. Cena j za igro je 10 centov. Vabijo se vsi Slovenci in Ur-i vatje. | AVELIN GECAN, 5167 Buttler St., Pittsburg, Pa. ' Blaznlkova velika P R ATI K A: za leto 1912 ' u je dobiti iztia po 10c.9 100 isti-j so t $5.00, 50 iitisoT $2.75. Upravništvo 4«QIas Naroda", j 82 Cortlandt St., New York City.' »1 pa: i 6104 St. Clair Ave. N. E„ e Cleveland, O. , "Look Out! You'd better t^^rare of) ^ursel f" ^ T7 Dr.Richtetjev; j Pain-Expcller, F- AO. RICHTER & CO., 2t& Ptarl St.. Saw York. N. Y. Corieo^l'iiulo olajšajo. | Demanti v pepelu. j Philadelphia, Pa., 20. dec. — Pred prodajalno draguljarja Ch. Kranieha, 24<>(j Kensington Ave., i je našlo danes nekaj dečkov veli-i ko bogastvo v dragih kamnih. — • Kranieh je pomotoma vrgel za-. vojček. v kater-em je bilo 150 de-;mantov, v posodo za pepel. Pozo-' 1 ren je postal šele tedaj, ko so mu pripovedovali, da prodajajo dečki v soseščini demanle po 10 do 2"» eenlov. Seveda se sedaj trudi, da bi zopet dobil dcmaiite nazaj. Župan se mora zagovarjati pred veliko poroto. I Buffalo. N. V., 20. dee. — Sod-i ni k Wheeler vrhovnega sodišča je »'določil dam s, ila se mora zagovar-1 jali 1 ukajšnji žu|»an Louis Kuhr- ■ inann pred veliko poroto. Obtožen - je namreč, da j.- poneveril $501 )0 . mestnega denarja. Istočasno je - sprejel mestni svel poročilo pre- - iskovalnega odseka, ki se Fuhrmann je naložil denar na 1 svoje ime v neki banki. ( * Neva obravnava proti Harrisu in Blancku. Dislriktni pravilnik Whitman . bode predlagal meseca januarja i novo obravnavo proti Harrisu in Blancku. lastnikoma Triangle Waist Co. v New Yorku. Velika , porota ju je sicer oprostila krrv-i de umora Margarete Schwartz, ,,toila dvignil bode še šesl drugih . (ditožb proti njima. Nove obniv-. uave se bodo vršile pred sodni-. kom Davisom ali pa pred sodni-1 kom Fosterjeiil. Med 3192 pogrešanimi se nahaja največ deklet. V neuvorškem policijskem . 1 glavnem stanu so izdali statistiko, 1 glasom katere je izginilo to leto Jl!»2 oseb iz svojih stanovanj, in od teh so jih dobili le 5JO. Izginile so večinoma deklice v starosti ' od 14 do H. let. Socialno - demokratični poslanec Pernerstorfer i je pred kratkim izstopil iz nemškega Schulvereina, ki 11111 je bil soustanovitelj. V listu "Cileieh-, licit je priobčil pis no, ki je je bil poslal predsedniku društva! dr. (irossu. V tem pismu pravi, Cda zasleduje Schul v-erein poleg! narodnih tudi politične cilje. ■ Vsled tega 011 — socialist — ne ! more pripadaFi takenm društvu, j ' V STARO DOMOVINO SO SE , PODALI: » 1 , Dominik Stritar iz Jerome, i Ariz., v Zidan most; Ivan Pet,.»v-čič in Ivan Kovšea iz Jennings-' ton. W. Va.. v Cerknico; Filip Trošt in Anton Nabergoj iz St. I Louis. Mo., v ši. \'id; Fran Ba-j raga iz Harrisburg. 111., v Dolenjo vas: Ivan (irulič iu Blaž . dec. — Kakor so izjavili danes v tukajšnjem uradu za zunanje zadeve, pošlje vlada še več angleških čet v južni del Perzije, da varujejo tamošujc angleške konzulat e. Washington. T)'. C., 20. dec/ — Poslanik finih! v Petrogradu br-, zojavlja državnemu departments da bode ruska vlada ščitila od-slovljenega glavnega zakladničar-ja W. .\1 organa Nhusterja. Spremljala ga bode močna vojaška es-korl a. I i Pritlikavka v Beli hiši. Najmanjša pritlikavka vsega; sveta je obiskala te dni predsednika Ta ft a v Washington!!, D. C. Pritlikavka je vdova Toni Thumba. slovitega pritlikavca, kij j je prepotoval s cirkusom Baruum Bailey ves svet. Prillikavka je. stara sedemdeset let; sprejel jo' je že Abraham Lincoln in za tem vsi njemu sledeči predsedniki Združenih držav. Delavci v plinarnah ne bodo štrajkali. Vsled posredovanja Civic' federacije je nesoglasje med plinar-nami in delavci v New Yorku poravnam«. Odslovljeni linijski delavci bodo zopet nastavljeni, m dasi trust za plin ne prizna unije, se je vendar zavezal, da noče dis-kriminiral i linijskih delavcev. Oenarje v staro domovii o pošiljamo: za $ 10.35 ......... 50 kron, 'za 20.50 ......... 100 kron, « i za 41.00 ......... 200 kron, ' za 102.50 ......... 500 kron, za 204.50 ......... 1000 kron, , za 1020.00 ......... 5000 kron. i Poitarlna j« vi teta pri teh svotak. , i Dom« i« nakazana arot« popolnoma | Izplačajo braa vinarja odbitka. j Naga denarna poiiljatTa izplavaj« \ c. kr. poštni kranilni arad t 11. da , 12 dnak. i j Denarja aaa potlati Je aafrrlHft- . aaja do |60.00 v cotovial t pripora- i Čenam sli ragistriranam plim«, retja j tnaaka po DomaaUe Postal Homey x Order ali Pa Vew York Bank Draft. FXAOTC SAKSEB , IS Cortlandt It, Kew York, X. Y t •104 »1 Clatr Ave., X. 1} CnaralaiuL Ohio. j v i dišal in naenkrat sem postal nje-' gov najboljši prijatelj. Tako sem ! preživel prijetne in zabavne urice med našimi newvorskimi Slo-' j venci, za kar jim lepa hvala. V !trdnem spominu bom ohranil ta sestanek, in kadar vam bodem (jaz zatnogel povrniti kaj enakega. bom rade volje storil, seveda lo pa le, če kedaj vi sem pridete. "To vino je dobro!" Lepa hvala g. A. Andolšku za dobro postre-. ž bo, hrano iu stanovanje, istota-j ko hvalo izrekam njegovi gospe j soprogi. Krejdci rojaški slovenski pozdrav in srečno novo leto, t vsem' — Ivan Pajk. ---—« 9*—- ŽENSKA — GLAVARICA ROPARJEV. V okolici mesta Baku, kjer imajo posestva najbogatejši ruski pertolcjski baroni, ropa že par mesecev kurdska roparska četa ki ji poveljuje ženska, soproga poglavarja Kurdov Fclmi kana in se imenuje Alia Hibi. Alia Hibi je nenavadno pogumna in drzna žena. še večja pa je njena okrutost. Njene grozovito-sti se ne dado popisati in so vzbu-Jdile med ljudstvom brezmejno grozo. Bogatemu trgovcu iz Baku so porezali ušesa, nos in prste na : rokah in nogah, ker ni mogel dobili tekom osmih dni J0.000 nih-1 j e v odkupnine. Poveljnik mesta Baku, general Ivano\ je poslal močan odd«*lek kozakov, da izsledi- roparsko četo. Alia Bibi je pisala generalu naslednje pismo: "Resno li svetujem, da metle in mojih ljudi ne vznemirjaš s sv«, jimi neumnimi kozaki. Vzemi si k .srcu moje svarilo! Ako ne. te privlečeni v gore in ti dam živemu sneti kožo s telesa. Alia Bibi." REDEK ŽENSKI POKLig. J Pri velikih konjskih tekmah na i Angleškem vzbuja vedno veliko pozornost neka mlada dama vsled svoje nenavadne obleke. Nosi namreč obleko, narejeno vso iz i kav čuka, in preko nje do kolen o-| grinjalo tudi iz kavčuka. Tekme za si -i 1 u je vedno z veliko pozornostjo. toda pri tem se pravzaprav me zanima prav popolnoma nič za šport. šele. kadar dirjajo konji proti zapreki, ali pa da kak konj pade, takrat se oživi nema opazovalka. Črno skoči v ma! dvokole- ' seli voz. ki stoji vedno nprežen poleg nje ter se vozi v ostrem diru na mesto nesreče. Mlada dama. ki je že dostikrat vzbudila pozornos lajikov v tekmovalnem spori u. je miss Mary ! Pa.vne. ki izvršuje pač nenavaden poklic, kar si ga je izbrala kdaj ,kaka ženska. j Marv Pa.vne ima namreč nalogo. da pri tekmah ponesrečenim konjem oskrbi kratko in kolikor mogoče lahko smrt. Nobeno tekmovalno vodstvo ne zamudi povabiti izkušeno mlado damo k svojim prireditvam. Za svojo navzoč-) uost dobi Payne vsakokrat nekaj nad 2" K. Ako se zgodi pri tekmi t nesreča, izreče ona sodbo o usodi konja, skrajša bolečine konju z udarcem posebnega dleta, kar 1a-koj proVzroči smrt. Za vsak slučaj posredovanja dobi pa še posebej po 2<» kron. IZGANJALEC HUDIČEV. V Kirchbergu ob Meni že dalj časa uganja svoje čudodclnosti " pobožen čudodelnik. Pred kratkim je uvcril o svojih 'čudodelnih močeh preprostega kmetica, ki se mu je pričel skesa- j no izpovedovti. Čudodelnik je na- I to ugotovil, da ima ubogi kmetic , v svoji grešni duši sedmero hudičev, ki morajo ven. V ta namen mora dali kmetic kozla. Brž, ko bodo hudiči izgnani, morajo v kozla. Da pa hudiči ne bodo v kozlu dalje živeli, 'se mora kozel zaklali. To se je tudi zgodilo. *'Bo-; žji mož" je ostal na kmetovem . domu. da sam nadzoruje očiščenje i kmetove duše, odšel je Šele tedaj i ko so kozla pojedli. Prebivalstvo naše zemlje. Pred nedavnim časom je objavil mednarodni statistični urad glavne podatke zadnjega ljudskega. Šletja (JI. decembra leta 1010). Iz tega posnemamo, da ži-, vi na zemlji okroglo H»25 milijo-1 |nov ljudi. Evropa šteje 4J7 milijonov prebivalcev. Azija 851 milijonov, Afrika 121» milijonov, A-j merika Kil milijonov in Avstralija 51 milijonov. Na 1 kvadratni kilometer pride v Evropi 4J prebivalcev, v Aziji 20, v Ameriki 5. v Avstraliji J iu v Afriki 2 pre-j i bivalea. _________—______i Za vsebino tujih oglasov ni odgo- ' rorno ne upravniitTo, ne aredniitva. j Slovenske vesti in dopisi.! -O- Smrtna kosa. — V Newarku, < J N. J., j.' umrl po kratki, a mučni j bolezni v četrtek, dne 28. t. m. ro-l.jak Ignacij Javornik v starosti |5H let. Cmrli izhaja iz znane inl bogate rodbine Javornik na Vrhniki pri Ljubljani. V Newarku je j bival nad 20 let, ter si pridobili s svojim mirnim in prijaznim ve-1 jdenjem mnogo prijateljev. Vedno je sanjal o stari domovini, ka-j .telo je nad vse ljubil, katere videti mu pa ni bilo več dano. Bodi1 mu lahka svobodna zemlja! Rodbinsko veselje. — Sicven-sko rodbino F. Lavterja v Moundsvillc. \V, Va.. je obiskala štorklja ter pustila kot božično darilo krepkega sinčka. Novice iz Granville, III. — Ro-Ijak Alojzij llrovat nam poroča. |d:i biva v tauiošiiji naselbini mno-1 go Slovencev. Z delom gre še precej dobro; delajo namreč vsak dan. Slovenci so si postavili 1udi» j svojo cerkev, ki bode blagoslovljena dne 1. februarja prihodnje-' ga leta. Ccnemaugh, Pa. — Samo maloi prostora prosim v listu Olas Na-j roda, da opišem površno, kako se! rui je godilo pretečeni teden v, I" vasi" New Vor k. Ko selil pred. mesce i ot vrnil novo trgovino z! iVscin pi J n-biiim društvenim bla-, golil, sem U videl potrebo, se zdru-j/iti s kako tovarno, koja izdelu-< ne le vrste blago. Najprimernejši j/.a moje namene se mi je zdel, New York. Odločim se, da odpotujem tja. si poišeem tovarno, ko-ja bode zadostila mojim pol re- ham pri tej trgovini. Stopil sem v zvezo z veliko tovarno, koja izdeluje edino je društveno blago. Tako imam danes na razpolago 'vsakovrstnega blaga, in lahko postrežem našim slovenskim dru-*, št vom z vsem, karkoli želi jo," Za j časa kratkega bivanja v New Yorku sem imel priliko obiskati našo znano tvrd ko Frank Sakser, j 1*2 Cortlandt Si. Popolnoma do-1 I mačega sem se čutil, kakor hilro sem prestopil prag. Cospod Sakser. kakor tudi drugi njegov i | gg. uradniki, so me prijazno spre-J jjeli, ter mi bili. kralko rečeno.' ■ves čas naklonjeni.« V *ptvnist;vu ; Ig. A. Andolška sem si ogledal po-j jsamezne stroje, kakor tudi posa-j j mez.ne oddelke uradov. Najzani-; mivejši je veliki tiskarski stroj, j koji meči- iz svojega velikega I |žrela v teku ireh ur 10,000 izli-sov (»las Naroda. Tega velikana sem si prav natančno ogledal, in jini ostane v tiduem spominu, V j nedeljo dlie 17. dec. sem imel pri-|liko obiskali veliko gledališče ' II ippoi boiue spremstvu gg. ! lAudolšeka in L. Ibunclika. Ker I je bil čisti dobiček namenjen za nevv.vorške iibožne otroke, sem I ise| v gledališče toliko rajši in pa. ker sta mi gospoda pravila, da i bode igrala ta večer svetovnozna-na krasotica igralka gospodična I jOab.v Desls s, ljubimka bivšega j pori ugalskega kralja. Vse, mlado I |in staro, je hotelo videli tu kra-j solieo, in dasi je poslopje **Ilip-' jiodrome" eno največjih celega .mesta, je bilo vendar za par tisoč j oseb premajhno, da so se morali' radi že prodanih vstopnic vrnili! nezadovoljni domov. Mj smo bili! j vendar toliko srečni, da smo vi-j (deli vijolico, radi katere je morali portugalski kralj pobegniti in iz-j gubiti prestol. njegova ljubica' jOah.v Deslvs pa je prišla sedaj vf i mesto New York, kjer igra dallies najimenitnejše uloge. Nič! I manj pa nič več kot $S.t>00 čist«'-'ga dobička je ostalo za ubožtiej otroke nevv.vorške od imenovane igre. Lepa reklama za dekletu, koja ljubi kralja; vse se zanima zanjo, vse jo hoče videti, pa naj stane še več denarja. In zakaj: Zato, ker je ljubila kralja, pa nobenega drugega. (Ne verjamemo! Predli.) Drugi večer sem < imel čast ogledati si del kitajske-1 ga dela mesta New Yorka. in si-j cer v spremstvu g. V. Valjavca.j nekdanjega urednika "Olas Naroda '. in pa g. B. Lakuerja. sedanjega urednika "tj, N." line-j novana gospoda sla bila toliko 1 prijazna, da sta mi razkazala ta 1 zanimiv del mesta, v kojeni se ' nahajajo edino le kitajske t rgo- 1 vine vseh vrst. Končno smo ob- ^ iskali kitajsko restavracijo "Tu- 1 \edo". ter si naročili tri pore i je J "Som Su .Mfin". Stregli h0 nam]1 seveda Kitajci. Meni sicer kljub 1 snagi ni ugajala taka večerja. Io 1 pa menda samo zato, ker se ne ' st rinjam z dolgimi lasmi ali kito j * kitajsko; vendar sem videl v sobi veliko odličnih Nevvvorča-]1 nov s svojimi soprogami ali pa " ljubicami, kaj jaz vem, kaj so bile! Izvrsten Čaj mi je pa vendar 1 r"8LAS NARODA" (Slovani« Dally.; Owned and published by the Alovanle Publlahlng Co. | (a corporation.) FRANK SAKHKK, President. JANKO PLEA KO, SecreUry. LOU18 BENKDIK, Treasurer. P^-e of Hiwines* of th»tcor|yjration and ( addremMM of above offl« em : H-2 (Jortlandt i Street, Borough of Manhattan. New York , Vitj, S. y. Za eel o leto velja litit /a Ameriko in Oanailo.........<^.00 j" pol leta................l.'iO I- '»to m^-Ui New York . . 4 00 j " piJ lata za raesto New York . , 2.00, Evropo za v^e It-io.....A.Ui 1M 41 " pol leta.....2.60 i ** " " eetrt '-ta .... 1.75j ••CiLAH NARODA" izhaja vsak dan iz- vzem-i nedelj in pru2niki>v. "ULA8 NARODA" ("Voice of the people") iaataed every dav, ex<-ept SondayH and Holidays. Suliacription yearly f'1.00, AdvartlMinsiitii on ■urvemant. Dopisi brez podpira in i^obnouti ve ne . natisnejo. Itenar naj blagovoli pošiljati po — Money Order. I'ri epretnembi kraja naročnikov protiiiiiii, da ha nam tu.ii proJAnJc blvHliatio naznani, da hitreje najde- j aao naslovnika. OopiMoui iu jrcril jat vam naredile ta na- alov : "OI.A8 NARODA" 82 ('ortland t Si., New York T ity. Telefon 4«-*«7 Cortlandt. Ob koncu starega leta. —o— Se en pogled nazaj v to staro leto, preduo zatone v Večnost. Nič veselega nam ni prineslo, i To velja posebno za delavce, kajti delavske razmere so bile v letu, ki se pravkar poslavlja od nas. /.elo slabe. .V nobenem o/.iru i ni zaznamovati pridobitve kolie-j kaj trajnejšega pomena. Staro leto se fiitkliivljii I.. , Se nam zv eni v ušesih klic j "Mir ljudem na zemlji!"... ka-| terega smo slišiili le dni 1o!i-, krat... Toda kratki, opojni čar —tmnr.Mih idealov je /e izginil...: Clovešlfo se je vrnilo k i*obati realnosti, in ko pogb da razmere o-1 koli sebe, viilj. pa njij pogleda kamor hoče: splošen nemir na Zemlji. . . Letna kronika nam pripoveduje o krvavi vojni v daljni Afriki.: kjer ponujajo Itali jani z mečem j v roki svojo "kulturo" drugemu'j na rodil, Ivi ni nikdar prosil zanjo, iu ki, kar se ijče Italije, na kill I I urni stopnji ni daleč /.a njo. k Krvavi dogodki v Perziji kon-j in tega leta nam zopet kažejo, j odločuje tudi v današnji dobi vedno železna pest iu Večja j sad štirideset milijonov na! daljnem Iztoku skuša pridobiti z 1 I državljansko vojno. - ropanjem. | i požiganjem iu nasilstv i sv oho j do... (ilasovi ne.sprav Iji\ega sovra-i stva donijo iz de/eb- Francozov in Nemcev... Sovraštvo med slovanskimi narodi iu Netnei v naši stari domovini vedno raste končno mora priti do Ijulega spopada med nji ! nn. . . I Na Angleškem vre med maso lihožnejših slojev. Velikanski! st raj ki in izpor na tisoče in liso-l ee delavcev so na vidiku... In tukaj pri nas? Prepir med j strankami iu boji za osebe, kakor bi bili /e sredi volilnega boja. Možje cerkva, naroda, vodje v javnem življenju, govorijo o vedno večji nest rpiiost i iu nezadovoljnosti mas... Žalostna slika, ki pa odgovarja resnici. Vendar pa prihaja v luiša srca veselo upanje, kajti za prihodnje leto 1912 nam obljubu-jejo prosperitelo iu splošno bolj-; se razmere. In v tem upanju kli-! čemo vsem onim, ki čutijo in mislijo z nami: VESELO NOVO LETO! Vedno lepše. .»- - Francesco Zotli je znorel! V svojem klukcu piše, da bi morali Sakserja iu urednika "Hrvatske-j ga Svijeta ' deport i rat i! Zakaj je to njegova topovska želja? Za-' to, ker gledajo ti takim lopovom, ' kakor je on, na prste, da ne more ! tako nesramno krasti in go- I ] ju fat i. i Deportirani bi morali biti taki 1 himpi, a Is Francesco Zotti, ki je * požrl hrvaškim delavcem *7fsUMM>. 1 No, pa če je sploh kje pravice, ' pride prej v Hing Sing. 1 hfc*_ Roparsko življenje, —.20 Senila, —„15 Sin —.50 Simon Gregorčič, življenje- Pis, —.40 Sita, mala Hindostanka, —.20 Skozi širno Indijo, —.25 Slovenski šaljivec, 2 zvezka Po —.20 Slovenske legende, —.30 Spilmanove pripovesti: 3. zv. Ljubite svoje sovražnike, —.35 2. " Maron, krščanski de- ček, —.15 3. " Marijina otroka, —15 4. ^ Praški judek, —.15 5. " Ujetnik morskega ro- parja, —.20 i 6. Arumugam, sin indijskega kneza. —.20 7. Sultanovi sužnji _.20 9. " Kraljičin nečak, _.20 10. " Zvesti sin, _.15 12. " Korejska brata, —.20 13. " Bog in zmaga, —.20 14. " Prisega liuronskega glavarja, —.20 15. " An gel j sužnjev, —.15 16. " Zlatokopi, —00 17. " Prvič med Indijanci. —.20 18. " Preganjanje indijan- skih misijonarjev, —.15 10. " Mlada mornarja, —.20 S prestola na mor išče, —.20 Stanley v Afriki, _.20 Stezosledec, _.20 Strelec, _20 Sveta Notburga, _.20 Sveta Genovefa, _.20 Srečolovee, _.20 Sanjska knjiga velika, —.30 Šaljivi Jaka, —.20 Šaljivi Slovenec, —.60 Šopek lepili pravljic, —.20 Sto malih pripovedk Krištofa Sehmida. —.20 Stoletna pratika, —.60 Strah na Sokolske gradu, sto zvezkov 5.— Težka vest —.20 Tegethof. slavni admiral, —.20 Timotej in Filemon, —.20 Ting Ling, —.20 Tisoč in ena noč, 51 zvezkov 5.— Trije tički, bxirka, --.35 Tri povesti grofa Tolstoja, —.35 Turki pred Dunajem, —.30 Trije rodovi, -—.35 Lrporniki, —.35 V snegu sama. —.40 Vojna leta 2000., —.30 Vojska na Turškem, — - V delu je rešitev. —.20 V gorskem zakotju, —,20 Venček narodnih pesmi: I. zvezek —.20 IT. zvezek —.40 Voščilni listi. .—.25 V srca globini —.25 Vrtomirov prstan, —.20 V padišahovi senci, 6 zvezkov 1.50 Za tuje grehe, —.60 Zbirka domačih zdravil, —.40 Zlatorog, fino vezan, —GO ^ - Zmaj iz Bosne, —.50 Za kruhom, —.20 Zaroka o polnoči, —.20 Zlate jagode, —.30 Žalost in veselje, —.40 Življenje trnjeva pot, —.35 Z ognjem in mečem, 2.— TALIJA: Cigani, —.40 Revček Andrejček, —.40 Županova Micka, —.20 V Ljubljano jo dajmo, —.30 Brat Sokol, —.20 Dve tašči, —.20 Bratranec, —.20 Nemški ne znajo, —.20 Putifarka, —.20 Doktor Hribar, —.20 Pot do srca, —.20 V medenih dneh, —.20 Raztresenca, —.20 Medved, snubač, ' —.20 Idealna tašča, " —.20 Starinarica, * ' —.20 Prvi ples, ~ —.20 ZEMLJEVIDI: Zmljevid Avstro - Ogrske, mali —.10 Zemljevid Kranjske dežele, mali —.10 Zemljevid Evrope, —.25 mali _.10 Zemljevid Združenih držav, —.25 Zemljevid Gorenjske z novo bohinjsko in tržiško železnico, —.25 RAZGLEDNICE: Newyorške, s cvetlicami, hn-moristične, božične, • novoletne in velikonočne po —.03 ducat po —.30 Razne svete podobe po —.05 ducat —.33 Album mesta New York s krasnimi slikami mesta, —.35 OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenah žg vračuna**. garderoba in električni stroji. V tretjem parniku se pa nahajajo prostori za umetniško osobje, ki i sestoji — kakor piše neki francoski list — iz 18 igralcev, Šest -konj in enega osla. Na parniku (je 12 kabin, obedniea, kuhinja, : gledališčna pisarna in hlev za šti-i rinožce. Sicer pa niso v tem gledališču vzlic precej velikemu ob-jsegu cene visoke. Dočim stanejo j zadnja mesta 60 centimov, je t možno dobiti za 1 frank in pol ,najlepše mesto v prvih vrstah. To gledališče pohaja vsa večja mesta, do katerih zamore doplu-|ti. Utemeljitelj in lastnik je teknil gledališču ena najstarejih gledališčnih rodbin. Mednarodno plavajoče gledališče. V Berolinu se nahaja že plavajoča cerkev, ki se jo videva pla-j vati semtertja na Sprevi; v raz-j ličnih deželah imajo šole, ki pla-i vajo na vodi, ali stalno urejeno plavajoče gledališče poseduje samo Francoska. To mednarodno gledališče pomorstva, kakor je nazivljajo, posluje vrlo dobro, a glavna sezona mu je poleti. Vse gledališče sestoji iz treh ladij: v prvi je gledališčna dvorana, dolga 40 metrov, široka 8 metrov iu je v njej porostora za 500 gledalcev. Oder je globok 8 metrov. Na drugem parniku so dekoracije, = Cenik knjig, = katere se dobe v zalogi Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Erazem Predjamski, — 15 i Evstahija, __]5j Fabiola, —.50i Fra Diavolo, _.25 I Friderik Baraga, _"35 j General Lavdon, _25 ! George Stephenson, oče želez- ! —.25 i Golobeek in kanarček, _.20 Godčevski katekizem, —.20 Gozdovnik, dva zvezka skup —.60 ; I Grizelda, _jp ■ Grof Radeeki, _20 i Grofica beračiea, sto zvezkov 4._ |Hedvika. banditova nevesta,_.20 Hildegarda, _.20 Hirlanda, _20 Hubad, pripovedke, T. in TT. J zvezek po _20 Islandski ribič _50 j Izdajalec, _35 | ' Izdajalca domovine, _.20 Ivan Resnicoljub, _.20 : Izanami, mala Japonka, —.20 i Izgubljena sreča. _.20 Izidor, pobožni kmet, —.20 ; Jama nad Dobrušo, _.20 , ! Jaromil, _20 s Jazbec pred sodnijo, —.50 j Jetnikovi otroci, _.50: I Jurčičevi spisi, umetno vezani, 11 zvezkov po 1_ i Kaj se je Mak aru sanjalo —20 : Kako postanemo stari, —.30 j Kako se je pijanec izpreobr- I —.60 : Kaldejske sanjske bukve, —.30 Knr Bog stori je vse prav, —.15 i Kraljica Draga, —.20 Knez črni Jurij, —.20 I Krištof Kolumb, —.20 ! Križem sveta, —.35 Krvava noč v Ljubljani, —.40 j Krvava osveta, —.15 t Lažnjivi Kljukec, —.20 Leban, sto beril, —.20 Lepa na.Ša domovina, —.20 Ljubezen in maščevanje, 102 zvezka, 5.— Mali vseznalec. —.20 Marija hči polkova, —.20 Maščeval se je —.60 Materina žrtev, _.40 Maximilijan I., cesar Mehi- kanski, —.20 May: Eri. _.20 j Miklova Zala, —.30 Mir božji, —.70 Mirko Poštenja kovic. —.20 1 Mladi samotar. —.15 ; Mlinarjev Janez, —.35 j Mučeniki, elegantno vezan, 1.— Na indijskih otokih, —.25 Najdenček, —.20 Na krivih potili, —.35 j Na preriji, —.20 Naseljenci, —.20 Naselnikova hči, —.20 Na valovih južnega morja, —.15 Navihanci 1.— Navodilo za spiso vanje raznih pisem, —.75 Nedolžnost preganjana in po- veličana, —.20 Ne kliči vraga, burka, —.25 Nezgoda na Palavanu, —.20 Ob tihih večerih, —.80 Ob zori. —.50 O jetiki, —.15 Odkritje Amerike, —.60 Pavliha, —.20 Pariški zlatar, —.20 Petrosini, —.25 Potop, zgodovinski roman, 2 zv. 3.— Potovanje v Liliput. —.20 Poslednji Mehikanec, —.20 Požigalec. —.20 Pravila dostojnosti, —.20 Pravljice Mayer, —.20 Pred nevihto, —.20 Prihajae, —.30 Pregovori, prilike, reki, —.25 Pri severnih Slovanih, —.25 Pri telefonu, —.25 Pri Vrbčevem Grogi, . —.20 Princ Evgen Savojski, —.20 Prokleta - - - , 8 zvezkov 1.50 Prst božji. —.20 Pod turškim jarmom, —.20 Puneika, . —.20 Revolucija na Portugalskem, —.25 Ribičev sin, . —.15 Rinaldo Rinaldini, —.25 Rokovnjači, narodna Igra, —.35 1 Ž&r MOLITVENIKI: DUŠNA PAŠA, vezana $—.80 z zlato obrezo l.— j MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin zlata obreza —.90 ^ POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano _85' RAJSKI GLASOVI, z zlato obrezo _ 40 SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza fino vezano 1.20 SVETA URA, zlata obreza fino vezana l 20 SVETI ROŽNI VENEC, —^50 VODITELJ V SREČNO VEČNOST, zlata obreza fino ve zano 2 — VRTEC NEBEŠKI, v platno vezano —.70! POUČNE KNJIGE: Abecednik slov. vezan —.25 Ahnov nemško angleški tolmač, —.50 Angleščina brez učitelja, —.40 Evangelij, vezan —.50 j Grundriss der slovenisehen Sprache, vezan ].— ! Hitri računar, vezan —.40 j Katekizem, mali —.15 I veliki —.30 \ : Mala pesmarica, —.30 j Navodilo kako se postane državljan, — 05 Pesmarica Glasbene Matice, fino vezana ] .25 i Prva nemška vadniea, —.35 j Prva računica, —.30 Slovenska pesmarica, I. in IT. del, vsaki po —.60 SI ovar slovensko-nemški (Ja-nežič - Bartel) nova izdaja, ^ 2.50 Slovar nemško-slovenski (Ja-nežič - Bartel) nova izdaja 2.50 Slovensko angleški n angleško slovenski slovar, —.30 Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, —.40 Spretna kuharica, broš. —.80 Spisovnik ljubavnih pisem, —.40 Zbirka ljubavnih in ženito- valnih pisem, —.30 Zgodbe sv. pisma, stare in nove zaveze, vezane —.50 Žirovnik, narodne pesmi, vezane, I., II., III. in IV. zvezek, vsaki po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Andrej Hofer, —.20 Avstrijska ekspedicija. —.20 Avstrijski junaki, broš. —.70 vezan —.90 Baron Trenk, —.20 Bele noči---, —.20 Bel grajski biser, —.15 Beneška vedeževalka, —.20 Beračeve skrivnosti, sto zvez-. kov. . 6 — B,eračica —.20 Boj za pravico, —.35 Bojtek v drevo vpreženi vitez, —.10 Božični darovi, —.15 Bucek v strahu, burka —.25 Burska vojska, —.25 Cerkvica 11a skali. —.15 Črtice iz življenja na kmetih, —.20 Cesar Fran Josip, —=.20 Cesarica Elizabeta, —.15 Človek in pol 1.— Ciganova osveta, —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov 5.— Cvetina belograjska, —.30 Cvetke, —.20 Čas je zlato, —.25 Dama s kamelijama, vez. 1.— Darinka mala Črnogorka, —.20 Deset let v peklu, —.40 Dobrota in hvaležnost —.80 Domači zdravnik po Kneip- p-u, —.50 Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, —.20 Devica Orleanska, —.25 Doma in na tujem, —.201 Dve povesti, —.20 Dve čudapolni pravljici, —.20 Dva sina - - - , —.50' Dobrota in hvaležnost, —.80 Elizabeta, —.25 Eno leto med Indijanci, —.20 jaških kilometrov, nahaja zakopan velik hrastov gozd. Izkopali so debla od 40 do 60 metrov višine v premeru 55 cm. Ta hrastovimi je raznovrstne barve, rmenka-ste, bledo - rdečkaste, modre in žolte. Srečni lastnik ceni, da izkoplje iz svojega rudnika najmanje 150,000 raznobarvnih hrastov, ki jih bo možno izvrstno upotrebiti za napravo modernega pohištva. 1 , TRIPOLIŠKE PRISLOVICE. Svojo piščalko nosi vedno skrito v rokavu, a da zaigraš, bodi vedno pripravljen. — Kdor trka, hoče da se mu odgovori. — Ne povej takoj \;sega, kar vfcŠ. — Na dan zmage se ne ustraši nobenih naporov. — Č loveško lakoto vteši j zgolj grob. — Ne kriči ob dobičku, ker ti zna uiti. — Z milobo se o-zdravi vsaka rana. — Hitra najboljša dobrodelnost. — Cesar ne vidi oko, ne žali srca. — Jej in pij če se tudi podere svet. — Veliko je en dan popolnega zdravja in zadovoljnosti. — V skopuhovi hiši postane celo miška krotka. — Navada je naša druga narava. — Vsi ljudje smo ob svetlobi reveži, kljub temu se jih veliko obnaša kot veliki gospodje. — Levu pripada, kar dosežejo njegovi kremplji. — Dvorezna je vsaka ženska zvijača. — Najboljši odposlanec je denar. HRAM ZA 10,000 ZVONCEV. Nedavno je neki Indijanec iz Hondurasa sporočil ameriškemu arheologu Blackstonu, da je odkril bakreni rudnik v bližini nekdanjega grada Naeo. Blackston je takoj odšel tja ter se prepričal, da ni "bakreni rudnik, temveč da so ostanki starga hrama, ki je bil znan pod imenom "Hram za 10,000 zvoncev". Pri izkopavanju m) v resnici našli veliko množino najrazličnejših zvoncev. Vsi ti zvonci so napravljeni iz bakra in vsak ima drugo obliko in drugačen glas. Zvonci predstavljajo človeške in živalske glave. Vsi zvonci so zelo lepo vliti, nekateri tudi kovani. Najmanjši zvonci niso ve("-.ji nego na prstni ki. NAJVIŠJA ŽELEZNICA SVETA je centralna železnica v Peru, ki doseže visočino 47(i0 metrov nad morsko gladino. Železnica gre skozi 57 predorov, kakor tudi čez veliko število mostov. Najvišja postaja te železnice je Tielio. ki je najvišje ležeča železniška postaja na .svetn ; leži 4700 metrov nad 'morsko gladino. TOLSTOJ KOT DIJAK. V Moskvi je pedagogična razstava. v kateri so zbrani šolski dokumenti in spomini. Med njimi se nahaja buljetin " nekega dijaka kasanske univerze, v kateremu beremo: Enciklopedično pravo: napredek slaboten, uporaba nezadostna. Kazenski kodeks: napredek nezadosten. uporaba nezadostna. Rimsko pravo: napredek nezadosten, uporaba nezadostna. Občna zgodovina : Učenec je bil vedno odsoten. Jako len. Ruska zgodovina : Učenec je bil zelo neveden. Jako len." | "Buljetin" ima letnicft 1847. Ta leni učenec je bil Lev Nikola jevič Tolstoj. RUSKI ODPIRALCI PIŠEM, i Italijanski cenzorski uradniki • bi se v odpiranju pisem lahko marsikaj naučili od svojih ruskih kolegov. Na Ruskem se uradno odpre in pregleda povprečno vsako deseto zasebno pismo. Kakšno spretnost imajo v to določeni uradniki, naj pričajo sledeči slučaji: Navadno pismo se dene v paro, da odjenja lep, na kar se prečita in zopet zatvori. Pri zapečatenih pismih se najprej napravi s strjenim kruhom odtisek pečata, ko se ga potem skoraj popolnoma enakega napravi. Ce pa vsi ti načini niso mogoči, tedaj se dene pismo v stiskalnico, da gleda le en milimeter roba ven. Ta se potem drgne in moči, da se raztrže. Ko se je pismo prebralo se zopet z neko belo, gumijasto maso zaceli. V sto slučajih se more le v enem slučaju s prostim očesom opaziti, da je bilo pismo otvorjeno. Seveda se vrši to odpiranje pisem z dovoljenjem cenzure. On tudi ne. Slabo oblečen človek se oglasi v Odvetniški pisarni, praša najprej za službo in potem za podporo. — Kaj, vi zahtevate od mene kar krono? Saj vas niti ne poznam ! — Prava reč — saj jaz tudi vas ne poznam. Razne zanimivosti. —o— ELEKTRIKA V MORJU. —o— Velik načrt se bliža uresničenju. Na obali severnega morja, kjer je razlika med plimo in oseko v Evropi največja, kjer vzkfpe včasih morski valovi orjaške ogromnosti, bodo izkorisitili moč morskih valov za proizvajanje elektrike. Pogosto so se že pojavljali podobni načrti, toda noben se ni mogel uresničiti. Na francoski in severno-ameriški obali so večkrat ustanovili naprave za izkoriščanje morskih valov. Napravili so kolesje, kjer so morski valovi dvigali vzvode in jih zopet spuščali;» na ta način so hoteli poganjati j motorje. Druga misel je bila da napolnijo jezove ob plimi z morsko vodo. Ob oseki bi nabrano morsko vodo iz jezov odvedli v ! padcu in na ta način gonili dina-ino stroje. Večina tih podjetij se ni obnesla tako. kakor so upali, in so v kratkem času propadla. Vendar pa ti neuspehi niso u-strašili iznajdljivih glav, da ne bi nadalje premišljevale in študirale kako bi izkoristili ogromne sile i morskih valov. Nekaj časa sem že hamburški inženir Pein resno razmišljuje. o I ustanovitvi električne naprave, ki • ho dobivala gonilno moč od mor-1 skill valov. Pein se že skoro dvaj-jset let vspešno peča z rešitvijo te-j ga problema. Večkrat je zgradil ! postaje za poskuse in na podlagi svojih poskusen j upa. da se bo [stvar tudi v veliki meri izplačala. i> • f ■ Pri (irurinu v severnem morju namerava postaviti nalašč v ta namen ustanovljena družba ogromno električno napravo, ki bo po Peinovem načrtu izkoriščala silo morskih valov za pridobivanje e-leqtrike. Stroški naprave so pre-računjeni skoro na šest milijonov kron. Peinova misel je, napraviti velik jez, ki bi pritekala vanj morska voda ob plimi. V prekope bi postavili turbine, ki bi se lahko premenjavale, tako da bi jih voda gonila ob pritoku in odtoku. Turbine bi potem gonile dinamo-stroje. ki bi proizvajali elektriko. Elektriko bodo potem odvajali tako naprej ali pa jo bodo nabirali i akumulatorjih. Za prve naprave računajo, d te dobe je Italija iskala za ' vsako ceno nadomestitve izgube, ' jo je doletela, in v obče se je * smatralo, da bi bil za to naj pri- 1 ! mernejši Tripolis. ker je tako 1 i blizu Italije. Žalosten konec ita- ; lijanske kolonizacijske politike v ' j Abesiniji pa je naravno za dolgo f I časa ohladil italijansko navduše- 1 nje za prekomorska podjetja. J Toda od one dobe. kar se je go- 1 j spod Luigi Luzzatti pobotal s : Francijo in izvel srečno konver- ( zijo italijanske rente, so zopet 1f začele italijanske, kolonizacijske j1 sanje in so imele za posledico!1 sporazum s Francosko in Angle-!1 ško, ki je dobil krono v faktu, da je angleški kralj Edvard pozdra-11 j vil abruškega vojvodo kakor za- ' jstopnika prijateljskega in zavez-;' niškega naroda. Od tedaj je ve-11 1 dela Italija, da se ji ni treba bati .1 I odpora teb dveh velesil, in je. kar 11 se tiče Nemčije in Avstrije, raču- ! nala na svoje razmerje kot zavez- [ niča. In. kakor kažejo sedanje ' razmere, popolnoma pravilno. O-staja torej samo še ena država: j Rusija. | Ko je italijanski minister zu- ] jnanjih stvari Tittohi sklenil po- i [godbo z njo, je bilo samo še tre- l I ba čakati ugodne prilike. In ta , (je prišla, ko se je nemška ladja ] • "Panther" usidrala pred Agadi- ] 'rom. Tedaj je Italija mogla začeti z bojno akcijo in — začela 'je. Vprašanje je samo, če ne zvrši • tstotako, kakor — v Abesiniji. Nesrečna Turčija. Italijansko-turŠka vojna, ki so; jej Italijani vzrok iz trte izvili, t ni nič drugega, nego nov čin v, vrsti ved nih poskusov — ki so bili večinoma z vspehom izvedeni I — odtrgati od telesa nesrečne; turške države zopet en del one davno minule dobe, v kateri se je vsa Evropa tresla [»red osmansko državo. Danes se vedno računa z onemoglostjo države, ki je že skozi tri stoletja v evidentnemj nazadovanju. Kakor je pisal zgo-J do vinar rimske države, da sta | njeno ogromno vojaško in kolo-nizaeijsko moč uničili luxuria in j avaritia. hrepenenje po uživanju in po zakladih, ravno tako se lahko reče o osmanski državi, da je bila uničena, ko so začeli njeni sultani uživati svoje življenje o-sobito v haremih in so jeli kopičiti neizmerne zaklade. Razpad grozi sedaj že skozi tri-j sto let. Začel je pod sultanom Sehinom i!, (lofiG—1574 1. Resnica je pač, da je bil leta 1571 i'y-pros, toda turško brodovje je do-1 živelo strašen poraz pri Lepautu. Pod njegovima naslednikoma' Muratom III. in .M oh medom III. so se sicer vodile vojne proti A v-j striji in Perziji, toda v teh vojnah je izgubila Turčija Tebris in Bagdad. Ahmed I. je bil potem j prisiljen skleniti neugoden mir z I Avstrijo in Perzijo. Vedno naza-l' do vanje države se je potem širilo do dobe Alchmeda IV. (1648—| 16*7 , ki je zopet poskušal povzdigniti državo, navdušen po iz- 1 giedu Murata IV., ki je zopet dobil od Perzije Bagdad in Krivan. Res se mu je tudi posrečilo ne-' koliko povzdigniti notranjo u-1 pravo, toda turško brodovje jo bilo poraženo od Benečanov leta h 16;"»fi pri Dardanelah, turška voj-;| ska na kopnem pa je bila pobita: od Avstrijcev leta Ki64 pri Sv.! Ciotthartu. V/.lic temu so prido-; bili Turki b la Hi60 Kreto, a letaj 1676 je Turei.ja v miru s Poljsko; dobila Podolijo in del . I "krajine. I * Turki pa so bili zopet pobiti od Rusov 1, 16*1 in so izgubili ozem- 1 Jje na levem bregu Dnjepra ; boj- !. no podjetje Kare Mustale pa je j! /vršilo leta 168^ s porazom pri Dunaju. Medtem so dobili Bene-1; čani 1'eloponez, sedanjo (irsko in jI cesarska vojska je /.asedla JVšto;! leta 16^7, zmagala pri Mohaču in uničila tako turško gospodstvoj na Ogrskem. Mehmed je bil od-;, stavljen in »Suliman lil. je bil zopet poražen od avstrijske vojske. J Pod MuMafom II. je morala Tur-ji čija y Jvarlovškem miru prepu-ji si it i cesarju Sedmograško in O-" grško, Azov z vsem ozemljem o- 1 koliee, Peloponez in skoro vso 1 Dalmacijo Benečanom. Podolijo i in Ukrajino Poljski. 1 Nastala je zopet kratka doba -nekakega napredka. Leta 1711 se 1 ji je vrnil Azov, leta 1715 je pri- i1 dobila nazaj Peloponez. V novi ' vojni z Avstrijo je izgubila Tur-M čija v pasaroviškem mini del Sr-j1 bije z Belgradom; zato so pa I Turki zopet zasedli izgubljeni K- 1 rivan. Tebris in nekatere dele Armenije. Pod Mahtnedom I. je 1 izbruhnila leta 17U5 nova vojna jJ z Avstrijo in Rusijo. V belgrad-!l skem miru leta 17:19 je dobila 1 Turčija nazaj Azov in Srbijo z I Belgradom. Leta 1769 so zasedli! Ru*i Multansko in Valahijo in l.h 1771 so dobili Krim. Abdul Ha-il mid I. je v miru v Kučuk-Kaina-jf deži odstopil Rusiji severni breg ' Črnega morja. Leta 1807 je vno-M vič izbruhnila vojna z Rusijo, i' Port H je odstopila par utrdb na j -le vein bregu Donave. Zato pa so!4 «e uprle posamezne narodnosti, 1 najprvo Srbi. ki so kmalu dosegli ' samostojnost uprave, potem pa so i* se zbunili leta 1821 fJrki. Letaj1 1826 je morala Turčija dopustiti. 1: da so bile vsled Akerinanskega iJ dogovora urejene državnopravne ' razmere Srbije in Multanije ter'} Valahijo (sedanje Romunije). » Leta 1828—1829 je izbruhnila J nova vojna z Rusijo. V drinopolj- p skem miru je priznala porta iie-l* odvisnost Orške. V kljutohij-' > skem miru je prepustila Mehme-!( du Aliju Sirijo iu Sicilijo. Letaj« 1855 je nastala glasovita k rini-ska vojni«, v kateri so bile Fran- ' cija, Anglija iu Italija zaveznice ' porte. V pariškem miru leta 1856 ' so bile meje do jzliva Donave u-|! rejene v korist Turčije,' Črno t morje je bilo nevtralizirano. Letal 1862 sta se uprli Bosna in Herce- i1 govina, leta 1866 z javno pomoč- I jo Orške Kreta, ki je bila šele I. I 1869 poražena, toda sele vsled in-j. terveneije velesil. Leta 1876 je iz-;' bruhnila vstaja na Bolgarskem,'' nakar je sledila napoved vojne 1 od strani Srbije. Ko se je imelo'J na carigradaki konferenci govo- i ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Saj ni zanj. Pepček je bil poslan, da prinese kozaree vode. Ker snu je j>a do vodnjaka predaleč, zajame vodo iz jarka. Soseda: Fant. te votle ne smeš piti; boš obolel ali pa še umrl. Pepček: Saj je ne bom jaz pil, ampak stric. Verjetno. Rabelju se je primerila nesreča. , Ko je obsojenca spravljal na ve-; j šala. se je odtrgala žica in obsojenec je padel na tla. To se mi še ni zgodilo, je v svoji i j jezi za vpil rabelj. Meni tudi še ne. se. je odzval! j obsojenec. PRVA MlnEL. V šoli. Fčitelj: ''Reptile imenujemo o-ne živali, ki se plazijo po tleli. Ali poznaš kakšno. Franeek ?'? Francek: "Da. gospod učitelj. Moja mala sestrica!'' | Potem pa že. — Moja nevesta je vedno v zvezi z najodličnejšimi liišami v mestu. — Lej. le j. — kako pa to? — Ker je — telefonistinjn. VSPEH. Ni mogoče. i Novodošla učiteljica: " Je-li milo,stiva doma/" Kuharica: "Da. ravnokar igra v sobi četveroročno klavir." Učiteljica : "Sama ?" j ; V gostilni. I Gost: "Ta klobasa diši." i Gostilničar: " Ali je to kaj posebnega? Saj vijolica tudi diši." Radovednost. Anžek : ''Povej mi mama. če hu- . die v sili muhe je. kaj ]»a je takrat t ko mu gre dobro?" UPRAVIČENA NAGLICA. Prva: "No. katn pa tako hitro pri tem slabem vremenu' Druga stara devica : "Posredovale žeuitmn je telefoniral pome!" Fri cddajalki 3ob. v•• .• ■ ; ^m| ''Torej modern pesnik ste — toda ni res, pohištva mi s tem ne bodete poškodovali i" Iz česa sklepa. — Slišite, kakšen pa je ta va: novi prijatelj. Ali je to pogumen ' človek? — Pa še kako! Le poglejte njegovo ženo! Prebrisano, Kupce (trgovcu): "Ali imate f jajca, za kat'*ra morete jamčiti, da že niso piščanci notri ' Trgoyec * po kratkem premišljevanju,): "Da. kokošja jajca." Že mogoče. "Le ne tako oblastno, gospod stražnik! S policijo sem imel ž< > NATA NČNO. "Veš kaj. Ivan, ako prav močno premišljujem o življenju postanem zaspana." Otročje. Gospiea( srečavši štiri dečke.iz-' med katerih so trije v hlačieah. a najmlajši v kiklici): "Koliko vas je dečkov?" Najstarejši: "Vsi štirje smo dečki--ta bo naiyree tudi de- I ček postal!" "Moj zet je napravil včeraj zadnji državni izpit; jutri ga ob-: iščem. "Da. da, človek ima vedo sitnosti!" Težavna pot. Gospod Žgane je povabljen na srebrno poroko. Veselega oliraza stopi v slavljenčevo hišo. pozdravi gospo in opravičuje svojega j brata, ki je bil povabljen, a ni i prišel. ^ — Tik pred odhodom sva dobila velevažno naročilo in eden la-ju jc moral na vsak način ostati j doma. Ker se nisva .mogla zedini-I ti.-kdo naj ostane, sva vadljala. — In vi ste dobili? i — Ne, milost i va, jaz sem izgu-' bil. Dober izgovor. Zobozdravnik: "Opozarjam vas da ste mi dali ponarejen denar." Pacijent: "Saj ste mi tudi vi dali ponarejene zobe." Praktičen začetek. — Prosim, ali imate kako smo-dko za me ' — Da. gotovo! — Toda nedavno sem čuJ. da hočete kajenje sploh opustiti. — Res je. pa ne gre tako hitro, vendar pa sem se že odvadi kaditi svoje — lastne smodke! ■ «- • j Sitno. •Tej, jej, jej! V talci zadregi še , nisem bfl. — Kaj ti je? — Pes moje bogate tete je poginil. Ce ne d ene m žalnega traku na ■ rokav, bo razžaljena it! mi ne bo nič zapustila, če pa denem ta preklicani črni trak na rokav, ho pa rekla, da se norca delam in mi zopet ne bo nič zapustila. Nesramno. "Pomisli vendar, kakšna nesramnost ! Včeraj sem šla v boljšo sobo. nesoč v obeh rokah vrčke, ko mi pride nasproti lepi Tonček in -—" "Te poljubi?!" "Ne — to je ravno!" Dober tek. Ona (svojemu kratkovidnemu možu. ki je z veliko slastjo jedel sir) : "Za božjo voljo, ne jej ven-s dar tega sira, ves črviv je!" On (nejevoljen); "Boljše bi bi-i lo, da bi mi to pozneje povedala, ko bi bil sir že pojedel!" Tolažba. i ..... ! I "Kaj. vaš siu je umetnik? — No, Je potolažite se — moj sin se tudi okoli potepa." Otročje vprešanje, — Nič ne hodi žalosten. Pepček. četudi ti je papa umrl. V zemljo so pokopali samo njegovo telo. samo marljive ostanke, neumrljiva duša njegova pa je šla v nebesa. v božje kraljestvo .... — Ali mi bo od tam kako raz- f glednieo poslal ! Pomaga pa le. Župnik zaloti na svojem vrtu staro žensko, pobirajočo jabolka, in jo trdo prime. — A. seiii vas dobi! ! Vi torej kradete moja jabolka. Da vas le sram ni. Kaj mislite, da človek s tatvino obogati ? — Tisto ne. ampak malo pa vendar pomaga ! Radoveden. Dijak: "No, res sem radoveden, kaj naj najde ta vlomilec v moji luknji." | f Pozabil bo. — Poslušaj , moj sin! Naj danes. ko si postal polnoleten, iz-pregovorim resno besedo. Kakor ti je znao. sem precej premožen. Marsikdo je že poskušal izvedeti, kako sem si pridobil svoje premoženje, a jaz tega nisem nikomur razkril. Tebi, moj sin, bom zda.i j to tajnost razkril. Jaz sem delal i noč in dan in štedil. kakor najve-j čji skopuh. To je tajnost moje i sreče. —: Hvala. papa, za tvoje zaupanje, a moj ponos mi brani, da S bi izrabljal tajnost drugih ljudi. ! Bodi j repričan, da bom čimprej j pozabil, kar si mi zaupal. Poročnik ■ na vojaški vaji : "(;< jan. ! ;ij hi bila vaša prva misel, če bi zagledali v zraku let .dni stroj.'" Vojak Gorjan: "Kako lepo 'i bilo sedeti notri, gospod poročnik !" Zbadljivo. — Ljudje so sirovi, zlasti z živino. Spoznal sem. da je nujno po- I trebno ustanoviti društvo za varstvo živali. | — Veste kaj. gospod kaplan, v i ste pa res grd egoist. Mnenje moderne ženske. _ ! • if. ■■ '] Gospica A : " Pomislite vendar, moj ženin je šele 2l> let star, pa ima že $10.000 dolga!" Gospica B: "On. to mora biti j zabaven človek!" Zato. — Poglej no. kak » debele in velike roke ima soproga mesarja I )e- 1 beljuh a rja I — Jih tudi potrebuje, ker drugače ne bi mogla ob nedeljah nositi tako težkih prstanov. Prirojen talent. — No. kako pa kaj vaš sinček, ali že zna hodite .' — Hoditi še ne zna. toda noge ima pa že! Hladnokrvno. f . ' ~ i - • S a. '. * ' r i ■ i -r,- 1 . ' " " \ } j '* i t - " ■ r t ___________ _ Ona: "Kaj, ločiti se hočeš pustili.' Tega ne preživim!" On: "No. to hi bilo pa še boljše!" Poštenje velja. Diurnist Flika stopi preti svojega uradnega predstojnika in prosi HO kron predujma. — Kaj — celih f>0 kron hočete. Kaj pa če bi jut ri umrli — Gospod predstojnik! Oprostite. jaz sem sicer reven, toda pošt ■ u ! D03R0V0LJNEŽ. _v......■»• imi' " 1 "Anica, idite gori k gospodom io vpiašajte. če so naenkrat znoreli ali kaj. da j:* tak ropot." "Da — ali naj čakam na odgovor: Ustregel mu je. •■>• 'SSLst' A*™.-" M&S& J?.. iM m ^fJK Lopov: "l'ro sem. ali....!" Dijak (privleče iz žepa zastavni listek : "O, prosim!" Ziamenja zakonske ljubezni. — Kako pa to, da. imate ves o-braz raxpraskan? — Moja.žena me je tako božala. Brez skrvi. — Rad bi vzel Anico za ženo. toda malo presuba je. — Le potolaži se, kmalu li bo — predebela!. Zbadljivo. eSbt -i^aS/ili 11/1.1 "Ce me up vzame Hladnik, stavim vse svoje upanje u urednika Perogriza!'' Brat: "Tega rajše ne stori — u-redniki ne marajo starih stvari!" A.: "Kaj mislite k temu. da me je imenoval osla in teleta?" B.: "To nc gre.: ali ste osel, ali pa tele!" SALOMO N DRUGI. Kmečki župan na poljedelski razstavi ministru: "No. gospod ekscelenea — pri nas se lahko ne koliko opijete — končno '"'""j? tak vsi pijani in ni kdo ne opazi te ga.'- , » » Ji M LADI MOŽJE STARI MOŽJE | mmJ^k MOŽJE SREDNJE STAROSTI. I 'ffiPffiJBPfJMfj^^S&issS^ Možje, ki sc nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo— možje, I Si ^j^^lŽijfflr^H.'SO ^nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, I nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko nc morejo ve£ I I polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pl- j Sat! P° naš° brezP'afcno knližico. Ta knjižica pove, kako možje ffij'J^žJ^i^Liil. \V 1—uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo že E: .......i j J ., 11 -"3 - ' niti dokler so v takem stanjn- ■LlZ^ /j;' • ^-V^OJT'" vOV^rfir^V Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako ■ _ ;x ipz--, ~4<--VV^ " ~ yr-----, —TČ^v"-^S, se na domu, privatno, tajno :n z malimi stroški temeljito K":.. ||! •■'-"v/' V\\ '"'i-''"•■■■ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, trlper, 9 ■L j'nJgLJ ^Ul7I slabost, splošna oslabelost, zguba spolne I --moči, nočni gubitok, revmatizem, organsko ^ZZIH - ■ —bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične ^ ■■ "win "i nfMi raiiaMin '"'fl^ "Er^Ellf _ Tisoie mo2 je žtr z ud obilo perfektno zchavlje, telesiij I vf~ ~ ' — meč in j>oživljenje f><»tom tt- dnuroceue knjižice. Zalucra znu.'j. jt^ ____ ^dWStfc. ^^ U _ tli je. in vsebuje stvari, katere^b immoral znati v»ak mož. ^ —- j^jlj^^* ^^ jflj^^^^aa ^^L ^^^^ r- _' dokler nečitatL- te knjižice, katera vam pove, od česa ste' bo- S.-? ^^feitS*' ---- j ločno sv.»je imn in naslov.',Oclrežite kupon in pol.ljito Barv ijuSe j gf Z___dar.e-J. OsUilo izvršimo mi. ~ ICKj^ŽiC ip8 8(lrezel(za!mz d,*MI 1 - 2 __-v P— -—~__4 GO^PODJK:— Zanima mo pon>:dba. .> katero rrudit' V.lSoknji- ■ ZASTOij mozemJP .............. f' Kediha slovenska tvbdka I ZASTAVE, REG ALI J t. ZNAKE, KAPE I j PEČATE IN VSE- POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA iN JEDNOTE. Delo prvti vr«tc. Ccnr»r nizke. I, F. PFKŽE CO ■ t 2616S.LAW.NDAI.tJ AVE., CH«OAO IU. ] SLOVENSKE CKVIKE POSIUAHu ZASTONJ. Ali že veste, da smo izdali ravnokar aoT, lep ia zelo obširen, ilustroran »lovenski t*r nik ur, verižic, draživenzi prstanov, zlatnine in »rebra in e sploh, grrajnofo-ov in »lovenskili plož?. pnik. revolverjev, koles, peci, šivalnih atrojer, ne bodo tf udeležili, se bodi- postopalo po društvenih pravilih. Opozai^ja se t nil i tiste elane, ki bivajo izven Johnstown. Pa„ in so dolžni društvu, da vse poravnajo do prihodnje seje. f Z bratskim pozdravom Gregor llrešeak. T. tajnik. (28-30—12) i _' PO/A IVO.tAKl! ^MMt^B^ dolseoi časa se vjSttji.-iu+^fON. ml jo posretilo iz J^mWi^^j^TSfc tinkturo io Poznat! rVBČ^Š "'t^^iOn. proti izpadanju i» fiitlifrm** ^^ tarastlas. kaknrčn irfwl® * 't tbJ't°^aoresne stroške dovoljenjem la jo BRLZPI. ACNO prejrl-uate. Ce ne sp.iznj.le vredno, vrnite n« naš* »t- o; t o. Ml VZAMEMO VSO ODCOVORNOST. CE P0ŠUETE V NAPREJ » .75. Damo nm nrslan m pošljemo f priporofeno i»o to. ENO URO ZASTONJ če kupit- "r m. Možlio •i" rensko ui-o. Lepa veri :ca ZASTORJ v. vsako uro. PETERS & CO. Dept. 6. CHICAGO. IU. THE LACKAWANNA, Majpripravnejša železnica za potnike namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni. 1HE ROAD OF ANTHRACITE Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo voii «aki dan v vsakej smeri po pet vlakov; Med New Yorkom, Chicagom i* rapadom rsaki dan štirje vlaki; Med N *w Yorkom, St. Louisom tu t ingozapadom, dnevni promet; Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet. Nadaljne informacijo glede vož- ] njih cen, odhoda in nrihoda vlakov ; itd., ne dobe pr; Vokalnih agentih ali pa pri HSBdcrge A. Cullen, j; Pf glavni potniški agent P 90 West Street, t ' ' New York. WW* Sedaj je pravi čas. IU la se obrnete na nas za pojasnila 0 našem pouku o ANGLEŠČINA in LEPOPISJU. Jesenski in zimski > eeeri so i kot nalašč za študiranje. Poučujemo že štiri leta po lahki meto ii, potom dopisovanja. Imamo posebne angleško-slovenske učnt 'vezke z besedniakom 1'eitp laliko doma. Pojasnila zastonj, j ;Pišite na naslov: Slovenska Korespondenčna Šola 1 6119 St. Clair Ave. (S. B. 10), Cleveland. Ohiu. ______i mr VA1WO ZA ajlbg-a •LOVENCA I Vsak potnik, kteri potnje skozi New York bodisi v stari kraj »b pa iz starega kraja naj obišče PSVI SLOVBNSKO-HSVATSK1 H OT E Lr AUGUST BACH, l45 Washington St., New York Corner Cedar Si. Na razpolago so vedno čiste | *obe in dobra domača krasa gt nizkih cenah. j l i uslužbencev, ki so na sumu, da so ,izvršili omenjene tatvine. Padel z vlaka. Dne f. dec. ob 8. uri, ko je prihajal na južni kolodvor v Trst vlak iz Gorice, j«-hotel neki David Smith, rodom Anglež, stopiti z vlaka, p red no se je isti ustavil. Smith seje pri tem iiioeno poškodoval vzlasti na glavi. Na pomoč poklicana zdravniška postaja ga je spravila v me -stuo bolnišnico. ŠTAJERSKO. Pobegli kuhar. V Trbovljah je bil zaposlen kot kuhar Anton i Ranch oziroma Sporie. pri stavbe-j ni tvrdki Suligoj. Sporie je mo-j ral kuhati za GU delavcev. Denar za nakupovanje različnega blaga j je kasiral vsak mesec pri d»*lav<-i'» i M^veea novembra pa je izredno veliko kupoval iu pobiral za jedi d-!a-. "t . !':•• - , • plavali i,. 1 di precej j)reduj»'inov za meseci I december. Prodajalki, pri kateri je kupoval, ni nič plačal in jo talko oškodoval za o-; metala. l*ri tem je bila tako ne-1 i previdna, da jo je zgrabila trans-1 (misija in jo parkrat zavrtela naokrog. K sreči je bil v mlinu tačas, njen mož. ki je slišal njene klice :ter ji prihitel na pomoč. Ustavil .je takoj vodno silo in jo rešil iz nevarnega položaja. Rešil jo je tako strašne smrti. Vendar pa je-l izadobila te/Ve pošt-oflb" . BROZtCH. Kly. Minn.. Box 424. l'i«uoAni tajnik: MIHAKL MR A VI NEC, Ornuha Neb.. 1234 So. IBth. 8t. RUrslnlk: IVAN OOU2E. Ely, Mlnr.. Bo* 105. '/.■■> ijpiilU: FRANK WKDOSH, So. Chicaso, IIL, 048« Ewtng Ave. ^ VRHOVNI ZDRAVNIK: LT. h/K riN IVEC. J oil tU 111.. 900 Llu cmgo "t NADZORNIKI: KOKTEI.1C. Ballrta, Colo., Box 683. MIHAEL KLOl't.'CliAR, Calumet. Mich., llo — 7nt St f'ETElt 6PEHAR. Kij.n»iaa City. lCune., 422 No- 4Ui St. POROTNI ODBOR IVAN KERZ1SNIK. Burdlne. Pa.. Box 138 FRANK OOIJŽE. Chlsholm. Mian., Box 715. MARTIN KOCHEVAi; Pueblo. Colo., 121» c-ller Ave. Jednotino Kla»llo Je '"GLAS NARODA", New York City. New Tork. V.' dopisi naj ae pcSllJaJo na »lavnega tajnika, vse denarne pofilljatve pa is Vlit 'ieca »ilaa-Jrlku Jednote _______ NOVICE IL bTARE DOMOVINE. je. da je to v kratkem že tretji' islueaj. ki se je dogodil pri kroš-1 j ujarjih. in sicer je eden skočil j I pod vlak. drugi se je na strani-; i • ' šeii ohcfdl. tči siromak j>a ]>rega-j ■nja vraga. Piaktičen menjalec denarja. Ko j«- te dni -Mlelni dninar Fran Tonia/.in, rodom iz Rake na Do lenjskein. kupil lo i nekem ljub- j Ijanskein starinarju par hlač. iie KI. dee. je! prišel Tomazin zopet k starinar-i jem, kjer so ga spoznali in pokli ; cali stražnika, da ga je aretiral j Tomazina so oddali sodišeu. PRIMORSKO. Avtomobilska nezgoda. Dne 7 1 dec. zjutraj je pri Sv. Andreju j Irčil v železni steber tramvaja avtomobil, v katerem so se nahajali neki gospodje v veseli dru-1 žbi par šantantk. Dve ženski sta bili pri tem ranjeni, iu sicer ena ; na 1 ie u in druga si je zlomila desno luigo. Avtomobil je bil jako] poškodovan. Drugi avtomobil je 'pripeljal obe ranjenki na zdrav-; niško postajo in nato v bolnišnico. I »oKpod je se_ t akoj potem izginili kol kat'raAj^r so vsi ože-njeni in su segj^^^neprijetnili po-sledie n e sreč i^Pr končane vesele! noči. Neumna šala mornarja. :J71etna Josipina Codova, perica, se je podala dne 7. dec, na parnik "iia-; roti 'iaulscb' \ Trstu po uiuaza-| no perilo. Ko se je nahajala na krovu, si je lolelni mornar Ivan .Marie dovolil i>obaliusko šalo, da i jo je sunil. Revica, ki se je ravno nahajala blizu krovne odprtine, j je zgubila ravnotežje in je tcleb-' . nila doli v '"štivo". Dobila je mnogo ran, radi katerih se je morala zateči v bolnišnico. -Mornar je bil aretiran. Insolventen Filipinec. Kurjač! Simon Tapisau iz Manile na Fili-ipinah je 7. dec. popival v slavni tr/aški kavarni "Al Jedel triesti-i no". Ko je prišlo, da bi plačal,! je izjavil, da nima niti lička. Ki-: lipineo pa se je preselil v ulico! j Ti gor iv zapor). Poskus samomora. Gajetan Makovi«'. 21 letni ladijski natakar, stanujoč v ulici Itarriera veechia lo v Trstu, je izpil precejšnjo »ložo siibliinala. Zdravniška postaja! ga je prepeljala v bolnišnico. Vzrok: nesrečna ljubezen! Odmev velike tatvine. Poročali j smo. da so tatovi vdrli v skladi-i šee tvrdke Castelli v Trstu in! vkradli osem žakljev kave. Vsled poizvedb policije so bili aretirani j .'15-lctiii vozuik Kari Mikolek in .'17-letni hle\^ir Ivan Lagoj. kakor j avtorja tatvine, in nekoliKo tr-igovcev, ki so kupili vkradeno i blago. Tatvine na morju. Peter Mari-novie j/ Dalmacije se je pred dnevi vkrcal na parnik "Danu-bio da bi prišel v Trst in od tod šel v Ameriko. Ob prihodu v Trst je pozabil pod blazino v kabini mošnjiček. v katerem je bilo 4ti šterlik. Ko je opazil, da je pf* zabil denar na parniku. je Hitel takoj nazaj. Našel je denar, ali manjkalo je 15 šterlik. Sobar je bil aretiran, ker je osumljen tat-i vine. Tatvine v Grednitzovi trgovini. ■ IV znani Greinitzovi trgovini v Tr-btu _na Korzu so se že dlje časa dogajale razne tatvine. Pravijo, da je pulagoma zmanjkalo vee voz i blaga. Nedavno so /.aprli sedem KRANJSKO Umrl je v Kranju pos. sinile in j gostilničar Krati Je/.eršek, stari 40 let. Prehudo ljubezen ima neki v| Ilradeekega vasi stanujoči zidar j do svoje Žene. Ko je prišel UedaV-; no domov, ji je zaeel groziti, da kupi revolver in j" ustreli, naposled mu je pa "ljubezen" tako vzkipela, da je skočil v njo. jo začel pretepavati in jo pri tem ludi z /obrni popadcl za »lesno roko iu jo močno poškodoval. Nepošten in nasilen gost. letni kleparski pomočnik Karel Kcker. rojen v Kirchbergu )>ri Linen, je prišel dne l2.">. novembra \ Ljubljano l»*r delal do dne 12. decembra v (jrubarjevcui prekopu. Dne Kf. dec. je prišel v gostilno v Šclenburgovi ulici št. 6 ter si poleg pijače za prigrizek Ivoščil tudi slastno klobaso, p»>-tfiti pa hotel oditi, ne kupeju nek kočevski krošnjar ter položi svojo krošnjo mirno poleg sebe. Mož Vil »lal od sebe nikakega glasu, marveč je nekako pisano motril odguanca od glave do nog. Ko sprevodnik v Ribnici stopi z odgnaiicem iz ku-p. ja. ga pelje naravnost v občinsko pisarno, ne meneč se za drugo. Ko je tam odgnaljca oddajal tajniku, skoči krošnjar kakor ti^ ger v pisarno, zgrabi odguanca ter ga /aeiie da\iti in pritiskati ob zid. Misliti si je. kako so se morali pri tem prestrašiti tajnik, sprevodnik, sosehno pa še odgna-iiee. ki je moral čutiti krepke krosujarjeve rok»-. Takoj so se vsi trije postavili v bran in poklicali i S i I NERVOZNOST, « ^ \ IZGUBO TEKA, j J r SLABOST, f e ^ V iu povspesuje prebavljanje. To je prave vrednosti v vseh takih f t/ Or .jt II / ' M ER vvl^ boleznih, ko se opazi, da telo stalno slabi iu da je kri slaba. Rabi naj c ^ORKE V ING sc vseJl jeter» ^rcvcs i11 ^^i- S ^^oseph "triner I v lekarnah. Zavrni cenene, nekoristne ponaredbe. immrnad JOSEPH TRINER, Importer & Exporter | 1333-1339 SO. ASHLAND AYE., CHICAGO, ILl. | r i i' VW..' *•>' ^TTVjWj-i . ; ■ Vctanovtjena doc 16. avgusta 1908. Inkorporlranu aprila. 1909 v državi P*nn«. • sedežem v Conemaugh. Pa. ,'} . GLAVNI URADNIKI: Prwlwdnlk: MIFTAKI. HOVANflEK, R F. D No. I Conemauah » Pndftr«d« rlnlk: JAKOB KOC.TA N*. Ho* BOR. Con».mnu*h p* ' Glavni tajnik: VILJEM SITTER, Lock Box 67, Conpmnu*h Pa Pomožni tajnik: ALO.VZJJ BAV I>EK, Bo* i DuTHn Pa Glflvnl blagujnlk: IVAN* PAJK, I. Box .12«, Con^rnaiigh Pa Pom okni blagajnik: IVAN BREZOVEC, Box 6 Conemaugh. Pa. NADZORNIKI: FRANK JAFITOIJ, ! nadzornik. »12 WonntPr Av* Rnrh«»rtnn, Ohio. v,I>ri111. " nadiornlk. P O Rot 52» ConemanrH. Pa. I 4NDREJ BOMBAC, III. nadeorn Ik. 1869 K 33rd St.. Lorain, Ohio. POROTNIKI: - ► 1 porotnik, R. K n No 1. Box 122 Coiiemauih. Pa ANTON PINTAR. II porotnik. Box 31!>. Clnridge, Pa , MIHAEL KRIVEC, III. porotnik. Box 324. Primero, Culo. VRHOVNI ZDRAVNIK: ■ . A. B. BRALLIER, Grove St . C mcmaugh. Pa. Cenjen« dniA(VR. orlrnma njih uradniki, »o nljudno prodni, poSlUsn . em i H&raV|i>..M 1(K OIhkuJkiHu In iiIKokhi (Iiuk'-jCm. v.-»- dopisa n,, irlavnefn rulnfl a \ ........."......">l».-„. 1 •'.)' o.e^nlli [»(.r iH-lllh -.11 sr>i,.i kJ.r-IN-dl V pohmMIB, plii VT'f .,1.11., K,k.. ..............................naj ... r.mud m« Miai.ljo rm urad glavnega tajnika, da hi- v prihodnja popravi Društveno glaxllo Je "GLAS NARODA" Maščevanje. Humoreska. Lev Savič Turmanov. po v'pre -olidno plešo. j< igral na godovanjn svojega prijatelja "viiit . I'o jhiMc-UClti Itlitlisu. ko se je temeljito iz-potil. m j«- naenkrat domislil, da že precej času n i pil /.gaitja. N »l a I je. /a/illhl se OH prst ill. pl el il se med mi/.aini. skozi salon. kj< . je plesala mladina tu se j.- po ljutliio nasmejal in očetovsko po trkal mlademu, vitkemu lekarna) ju po rami . iu smuknil skozi tnale duri. ki so vodiki v bife. Tu so stale na okrogli mizi buteljke, ka-rutinke z žganjem Polet: njiii. ined drugimi prigrizki, .je ležala na krožniku polovica s petršilj-ekoiu iti eebuljo (»arniranega sla-liika. Lev Savič si je nato. il L.-«,, /arček. mahnil s prsti po zraku, kakor tin bi se pripravljal na yo-voraiiicn. zvrnil in napravil obraz juiiccnika. potem pa zabodel z vilicami hlauika in...- \* tem so .se v sosednji sobi začni i glasov i. Prosim, le... — je živahno izprcgovoril ženski glas. Ani -pa k kdaj .' ''.Moja žena je spozna I Lev fcJuvitV. S kom je neki.'" Kadar hočeš. srček... je odgovoril /.n steno gosi. .sočen bas. — Dalles ni prilike, jnlii imam ven dan dela čez glavo... '"Dchtarjov je! j,- spo/uul furmanov v basu enega svojih prijateljev. Tudi i i. lirule ! je tudi njega že vjela na trnek.' .Nenasilna, iteugnana baba! Dan ji I1C lilille bl'e/, romana!" — Da. julri sem zaposlen je nadaljeval bas. ( hočeš. mi s(H»roei jutri... Vesel bom iu srečen... Le uredil i bu trebil najino dopisov nuje. Izmislili si morava fcvijačo. PoŠta zu naju ni prikladna. * V 11 pišem, pa I i tvoj puran lahko prest re/e pismo pri pismo-liošu; in ei ii meni pišeš, lahko moja cenjena polovica dobi pismo \ moji utl-sot nosi i v j oke iu ga nedvomno odpre. — Kako pa' Izuiislil t -i morava drugo pot. S posli ne Kre. ker noje š,v. ne ima sobarico in -lu«o na uzdi ... /daj igra pae na 'arte ' Da. 1 ti da i; izgubiva •. ..o luer! • oiej ima srečo v ljubezni! — se je zahmejMi Dehtaijov. Glej, mamica, kaj mi je kanilo v glavo. . . .Jutri ravno ob še>l ih zvi čer pojd'm i/ pisat m- hm- Mih «aj. kje,- snitlem / ua.l/or-liil oni. Ti pa. dušica moja. položi če moreš, vsekakor j.r.-d šestemi. He pozneje. piM-tin-e v mramorilo VM/O. ki Sloji. Sil j v eŠ. na levo .»d hipe. . . — Vem, Vem. . . - Nekaj |M»'-tičiicga iu skrivnostnega. in iiovena je to. .. Tako ne izve lic tvoj vamp. ne moja ini-lohtljiva Si razumela Lev Savjč je zv rnil še en kozarček in se vrnil v igralnico, odkritje, ki jja jc ravnokar napravil, ga m nič razočaralo, ni tfa spr *- < vilo v začudenje, ne v zadrego. < asi. ko M- jc v/.iieinii jal. so /•■ davno prešli; zamahnil je z rokami in gb-dal romane svoje lahkožive soproge skozi prsje. A vseeno mil je bilo neprijetno. Taki iz- : razi kot puran, arene, vamp i. dr. ' »o /alfi njegovo samoljubje. Kakšna kaimlja je ta Dehtaijov! — »i je mislil zapirajoč svoje Uliti use. — Kadar me sreča na 1 ttlici, je Mladak, kakor najboljši Airijatelj, kaže zobe in me gladi I ; pogledi na vazo. Njegova nepolr-'pežljivost je bila neskončna. l?avno ob šestih se je pokazal • Dchtarjov. .Mladi mož je bil oči-vidno v najboljšem razpoloženju. Njegov cilinder je prešerno sedel na zatilniku iu izza odpetega plašča ni gledala le vestja, temveč njegova duša. Požvižgaval jc in kadil smodko. . . "Takoj spoznaš purmana in šče-neta ! — si jc škodoželjno mislil Turmaiiov. — Le potrpi!" Dchtarjov je stopil k vazi in leno posegel vanjo z roko.... Lev Savič se je vzpel nekoliko in se vsesal vanj z očmi... .Mladi mož je izvlekel iz vaze majhen zavitek, ogledoval jfa je z vseh strani m /majal z rameni, potem a.jec viimpasti! NAZNANILO. Tem potom naznanjam, da imam veliko zalogo letošnjega vina in ga prodajam: belega... za $25.00 sod, rdečega., za $20.00 sod. Tropinjevec po $2.50 gal. (ena se bode povišala po praznikih. Zu obila naročila se priporočani. A. W. Emerich, lb"205 St. Clair Ave., Cleveland, (v d)_ Ohio. POZOR! Ljubezen in maščevanje, 103 zvezka $5.00. ~ Ciganska sirota 100 zv. $5.00. Strah na Sokolovem 100 xv. $5.00. Grofica beračica $4.00. Beračeve skrivnosti $6.00 Tisoč in ena noč $6.00 To so izvanredno nizke cene; poštnina uračunjena. Naročila i denarjem pošljite nar GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York City. .pO trebuhu, a sedaj ga glej. kako laze! V obraz me kliče prijatelja. za hrbtom me pila s puranom, v aitipom..." < imbolj se je pogrezal v svoje /opriie minuse, tembolj ga je glodala žalitev.... < »olohradec. . . si je mislil m siH kredo od gneva. -Mladič . Ne bom se ukvarjal s to reč jo. sicer bi i i pokazal ščene 1'ri večerji ni mogel lavnodu-sno pogledati Dehlarjov u v lice. a Je kakor zanavhišč >ili| vanj z prašauji : .,1, jr j | • kaj je ta ko pot rt .' i. dr. Da. eelo 'ako predrzen je bil. EaJS1^. T K STA ali REKE: Martha Washington $65.(0 dt» $60. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK- OPOMIN. Vse tiste, kateri so mi od leta lilOl pa oiuiii.jaiii. da se do novega leta oglasijo iu poravnajo svoj dolg. Inače sem jib primo-r«n po novem letu obelodaniti s polnim imenom v vseli slovenskih listih. Ivan Jurkas, 72G Hackett St.. 1'»rooklv n. N. V. Kje jc moj brat FRANK VID MAR.' Doma je iz vasi Zvirče. iara Hin.je p|-i Žužemberku. Prej je bival v Duraugo. (1olo.. kje je sedaj, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako kilo ve za njegov naslov, tla mi naznani. ali pa naj se s.-nn oglasi. — John Vidmar, li-l 17 Spilker Ave.. Cleveland. Ohio. CJS-:{()— 12) NAZNANILO. Rojakom v državi West Virginia naznanjam, da jih bo obiskal naš zastopnik -v •v-S'-^fe'ijkaw^' _ • -iTjjSilžžf v a,- »ajs* w ^agrlSPi u^r^tSaKHIjE^iF^- .-JRSISPspSmin ANDREJ BOMBACH, kateri je oil nas pooblaščen po | hirati naročnino za Olas Naroda in izdavati pra voveljavna potr-; dila. ter ga rojakom toplo pripo-; ročamo. I S spoštovanjem 1'ruavništvo Glas Naroda. >i.«'* K.vo i .N s-LovENKE SA I ftiČA-JTh Sp na "(JLAS NARO ; • A" NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI HLUVKVSRI DNEVNIK! Iščem svojega bratranca AV(il.*-STA POGLAJEN. Doma je iz vasi K'igel. občina Toplice. Pred dvema letoma je bival v ( hieagu. 111. Prosim cenj. čita-t d je. če kdo ve za njegov naslov. da mi ga naznani, ali naj se p« sam javi. — Joseph Poglajen, l»ox 1058, Ely, Minn. — i ii i iščem svojega brata JOSIP RT-Sa. Kakor slišim, nahaja se nekje v Kansas City. Kans. Prosim rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi javi. za kar mu bom zelo hvaležen. — Mat. Iv us. Pigeon Creek. Ala. !><». 12—2.1) L^HIPlWWWBBBBWHIIIBBi^B^^^B Pi! uiitw?7?iT7?JB ^ "W. F. Severa Co. ced,,rowTos ofla- -A- ^ ^ ^.fay g^L, rtfSb ^ ^ '2 ? r* C Vino. h: slavnih Ozark hribov. VillO,^. ? MISSOURI. ? ^ Slovenci po Združenih državah sj>lošuo ne vedo. da Mis ^ 7? souri pridela na milijone galonov vina iu tu boljega kot vsaka * država v Ameriki. O i^ Namen moj jc seznaniti prijatelje dobre kaplje v Aine- £ riki in edino to me je dovedlo do tega. da sem kupil večjo za- s-^ logo vina, katerega prodajam po svojih cenah, dokler je za- » & loga. ^ ^ Garantiram, tla je vino absolutno čisto iz grozdja. Ga-& rantirain, da jc vsaka vrsta prešanja izključno iz vrste grozd-j? ŠI ja, ime označeno. Garantiram tudi vsakemu denar nazaj, ke- „ C* dor z blagom ni zadovoljen in vino zastonj. Garantiram tudi, ^ Jf da cela Amerika nima vina tega okusa, kakoršnega ima vino « • iz Ozarskih hribov. Ako si bolan, ne kupuj humbugov. trm- O . več naroči vino iz Missouri. Ako hočeš dobro okrepčevalno ^ & kapljico, zahtevaj v vsakem salonu Missoursko vino. Ne pij brlozg pod različnimi imeni. Vse v^ .v! iz jednih največjih trtnic na svetu. ® Vrste AV Jlt" LALJRR\M£' "».a roUR n. d v. vijak. . rt.'a d?« rti.k. .. d* a Pofilni parnikl «ui "LA 8RtTAGNfc" "La GA3COGJVE" "CHJCACO" a» dva vijaka Uravna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Chasebruafb Baildiif, Parniki adplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkiii is prutaaiiča šUr 57 'Nortb River in ob cobotiii pa iz pruUaiičs 84 Norlli livar, N. T. LA LORRAINE 4. jau. 1912. ^ LA LORRAINE 25. jan. 11JI2. 'arnik CHICAGO odpluje s pomola 57 20. ian. PH2 ob 3 uri pop 'LA TOUR A INE 11. jan. 1912 *LA TOURA1NE 1. febr. 1912. *LA I3RETAGNE 18. jan. 1912.°LA SAVOIE 8. febr. 1912. POSEBNA PLOVITBA V HAVES: Darnik FLORIDE odpelje s pomola 84 due 13. jan. 1912 ob 3. pop. 'arnik CHICAGO odpluje s ponula 57 dne 20. jau. 1912 ob 3. pop. ['arnik CAROLINE odpluje s pomola 84/ 3. febr. 1912 ob 3. pop. *nrnik ROTITAMIlEAlJ odpluje s pomola 57, 3. feb. 1912 ob 3. pop. P.raik« t tv«M« uiaiHtvia. !■■■)• p* Iti vijak«.