Priloga k 230. štev. »Slovenskega Naroda". RODOLJUB. Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani. Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskega društva* in naročnikom „Slovenskoga Naroda" poSilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvo-stopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 16. kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina m inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba" ali pa odboru ..Slovenskega društva" r LJubljani. — Pisma izvolijo naj se frankirati — Rokopisi se ne i < a iX s f * t «a v & ff i : vračajo. 19. štev. V LJubljani, dne 7. oktobra 1893. III. leto. Volilni shod v Postojini. V nedeljo 1. t. m. popoludne vršil se je v Postojini volilski shod, kateri je bil sklical deželni poslanec za notranjske kmeteke občine gosp. dr. Jos, Vošnjak. Vsled skrajno neugodnega vremena zbralo se je samo nekaj nad trideset volilcev, sami ugledni možje, celo iz jako oddaljenih občin, da dajejo poročilo svojega poslanca m se dogovore glede kandidature za bližajočo se deželno-zborsko volitev. Predsednikom shoda je bil izvoljen župan Posto-jinski g. Vičič, ki je došlece presrčno pozdravil in dal besedo poslancu sklicatelju. G, dr. Vošnjak spominjal seje začetkom svojega govora umrlega tovariša, poslanca Hinka Kavčiča, in v velikih potezah opisal njegovo neutrudno delovanje tako v korist notranjskega volilnega okraja, kakor v blagor celega naroda slovenskega, njegovo izvedenost zlasti v krae tijskih stvareh, njegov blagi in vender jekleni značaj ter velike njegove zasluge, na kar so zborovalci po govorni- kovem pozivu zaklicali: Slava spominu Hinka Kavčiča! Dr. Vošnjak je na to poročal o delovanju đež. zbora kranjskega povdarjajo\ da dež. zbor sicer nima ved nekdanjo pol i tiske veljave, da pa je važen zlasti glede" gospodarstva in glede šolstva. V gospodarskem ozira naglasa) je poslanec splošno, da so dež. dohodki izdatno narasli, ne da bi se bila dež. doki ada povečala. Dohodki so narasli vsled davka na žganje, ki je že lani nesel deželi 180.000 gld. ter bo letos vrgel najbrž 200.000 gld. Obdačenje žganja pomagalo je tudi v drugem ozira, ker se je s tem pijančevanje vsaj deloma zajezilo. Kakor pa so dohodki vsled tega narasli skoro na jeden milijon goldinarjev, tako so tudi narasli izdatki. Velik del dohodkov se potrosi za šolstvo in ta denar gotovo ni izvržen. Tudi za ceste in za deželnogospodarske namene se izda velik del dohodkov. Glede naprave notranjskih vodovodov, katero vprašanje je za ta kraj največje važnosti, se je tudi že pričelo uspešno delovanje, ker je de- Lovska tatica. (Slika hs Ljubljanske okolice.) Gosta, megla krije Ljubljansko polje, še gosteja vlači se po lesu krog Kožnika, skoraj z neprozorno zaveso za-grinja jesensko jutro. Iz megle oglaša se veseli .činča-rara" senice, ostudno ee dere šoga, visoko v vrhu smrek pak obdelava veverica storže ter znani svojo radost s pfekajoČimi glasi; Listje drži se sicer še vejevja, a že veni in rumeni ter se bolestno zvija v smrtni slani. Ž!r dozorela je in pada često debeli toči jednako v lahnem pišu na praprot in zeleni gozdni mah. Zimzelen spenja se po vitkoraalih in razkrečenih deblih, starih in mladih, Črvivih in zdravih, njemu vsejedna je opora, samo da kvišku zamore, pravcata podoba BštreberčkaM v rastlinstvu. Steza vodi po mahovju, da ne slišiš lastne stopinje ter pripelje v malo dolinico. Mirno je krog in kiog, megla se je nekoliko razvlekla, razločuje se lahko bližnja okolica. V praprotji se nekaj premice, morda zajec, srna ali iz nočnega ropa vračajoča se lisica ali kuna. — Nič tacega 1 Mlad lep dekličji obraz ozira se v dolinico. Veliki, temni očesi kmečko opravljenega dekleta se svetita v nekem čudnem pri ženskah nenavadnem ognji, prsi se burno dvigajo, a roka drži nekaj pod predpasnikom skritega. Kaj je li privelo mladega dekleta tako zarano v ta samotni kraj? — Tiho! v prapotji mej gostimi nizkimi drevi zopet šumi. Bližje in bližje prihaja skrivnostno šumenje; kakor bi kaka žival smukala listje. Le hip še in že stoji lep srnjak na prostem, zvedavo se ozira po dolinici in oprezno glavico suče. Prekrasna gozdna idila, mislil bi gledalec, a že se zabiisne in smrt je tu. Blisk, strel in pok v jednem trenutji in že je padel gozdni prebivalec na prvi li 6 & croiH., .v»la jti:< '. OiT.tff-.l1fJ " -."i l'[ t* "» i' 1 i rasnif Po kratki debati, v kateri so govorniki opozarjali na pičlo število navzočnikov ter izrekli, da se morajo prej še dogovoriti s svojimi soobčani, obveljal je predlog, da se kandidatura g. Kraigherja vzame na znanje. Konečno zahvalil se je predsednik g. Vičič vsem zborovalcem za udeležbo in zaključil shod. drobni nožici; njega gorka kri moči pak zelena gozdna tla. Majhen valček dima Valil se je še iz cevi kratkega „štuca" v roki kmečke Dijane, ko je stopila na plan in se bližala ustreljeni živali. V istem hipu pa je stopila samo nekaj korakov od presenečenega opazovalca moška postava skozi meglo na plan. Obraz bil je star, izražal nekaj premetenega, lisičjega, pod pazduho stiskala je pa koščena roka dvocevko. Z nekakim pohvalnim zamolklim glasom ogovoril je prišlec čudnega ženskega strelca: „Mina, si ga?I" — Le šepetanje slišalo se js zdaj, izvestno sta srnjaku drob izvzemala nepoklicana lovca. . . . Nekaj ur pozneje stopal je po gozdu logar v spremstvu dveh orožnikov. Zatrjeval jima je, da danes ne bo moč vtajiti lovskim tatovom zločinstva, ker so baje domu odnesli zver, mene, da v nedeljo zarano on ne pazi, ker navadno k prvi maši hodi. Prepozno je sicer prišel, ušli so mu lovski tatje v megli, a nihče drugi ni samogel biti, nego iz teh koč na tej rebri kedo, — menil je logar, ki je natančno zmeril vtis črevelj v s krvjo namočeni mehki gozdnf jSeJfiji. ^ OiluJl Pri samotni kmečki hiši se ustavijo. Vodnik postavi tovariša pred duri, a sam vstopi z logarjem v hišo. Tiho, zapuščeno bilo je vse okrog domovanja. Tam na skednju prikazala se je glava mladega fanta, a hipno zginila, ugledavši orožnika. V sicer dovolj čedno opravljeni sobi sedela je stara ženica, v svojih koščenih, velih rokah neprestano mojek prebiraje. Na vprašanje vodnika, kje je gospodar, menila je, da ne ve, ker tu le ona z vnukiujo Mino stanuje, a sin njen gospodari na drugi strani hiše, ter ga le redkokedaj vidi, ker ona iz sobe radi hromosti ne more, on pa k njej tudi prečesto ne prihaja. „Kje j« Mina?" — vpraša logar. „Molze ali pa živini nastelja" — je odgovor. Odpravita se od babice, iščeta po drugih prostorih hiše, nikjer človeka, motrita pazno vse predmete, a ni sledu o kakem strelnem orožju ali čem sumnem. Gresta v hlev. Brezbrižno sedi Mina Stev. 19 RODOLJUB 187 Prečitalo se je potem še lepo pismo gosp. župnika Podboja iz Planine, iz katerega je razvidno, da ta gospod ne misli kandidirati. Mi poznamo g. Kraigherja osebno kot slovenskega poštenjaka v pravem pomenu besede, in gorečega No-tranjca, ki ima srce za potrebo svojih rojakov in zategadelj smo zares veseli, da se je odločil kandidirati. Prav od srca ga torej priporočamo Notranjskim volilcem, ker ž njim dobili bi zastopnika, ki je veliko študiral, a nav- zlic temu posvetil se poljedelstvu, ki toraj pozna iz lastnega opazovanja potrebe kmetskega stanu, ob jednem pa je tako visoko naobražen, da bo njegova beseda nekaj izdala v deželnem zboru. Složno stopajte torej na volišče, zavedni volilci in volilni možje Notranjskih kmetskih občin in soglasno volite zavednega in vernega svojega rojaka in tovariša, gospoda Juriji« Kraigherja. Dolenjska železnica. Zadnja sreda preteklega meseca bila je vesel praznik za celo dolenjsko stran. Ta dan, — 27. septembra — se je slovesno otvorila proga L j u b 1 j a n a-G r o-s u p 1 j e-K o č e v j e nove dolenjske železnice, čez leto osorej pa jej bo sledila še glavna proga od Grosupljega naprej do Novega Mesta in ako Bog da, Čez nekaj let tudi od tam do hrvatske meje. — S to železno cesto otvorila se je, kakor se splošno upa, celi Dolenjski pot do boljše bodočnosti in do večjega gospodarskega blagostanja. V ožjo dotiko bo stopil sedaj dolenjski poljedelec, živinorejec in vinogradnik z ostalim slovenskim svetom, lažje bo razpečaval sedaj svoje raznovrstne pridelke, poleg tega pa se bodo brezdvomno ob dolenjski železnici kmalu udomačile velike raznovrstne obrti, ki bodo pošten kruh in zaslužek prinašale tudi domačinu. Saj je bil pa tudi skrajni čas, kajti trumoma so že zapuščali zapuščeni Dolenjci svoja domovja ter romali tja čez široko morje v daljno Ameriko, kjer je sicer marsikdo res prišel do dobrega kruha, še več pa jih je jadno poginilo daleč, daleč od ljubljene, če tudi siromašne domovine . . . Upajmo, da se bode sedaj na bolje obrnilo. Kake važnosti je novootvorjena železnica, to sve-doči že to, da se je ottoritvene slavnosti udeležil poleg druge imenitne gospode tudi sam trgovski minister g. mark i B a q u e h e m. Poleg njega vozili so se z otvoritvenim vlakom najvišji ministerski in železniški uradniki, deželni predsednik, deželni glavar, več državnih in deželnih poslmcev itd. itd. Vse postaje bile so krasno okinčane s cesarskimi, narodno-deželnimi in drugimi zastavami, povsod so veselo pokali topiči v znak velevažnega dne, na postajah pa so bili zbrani občinski zastopi, duhovščina, uradniki, šolska mladina, društva itd. Posebno veselilo nas je, da so vsi župani od Ljubljane do kočevske meje pozdravljali g. ministra v domačem slovenskem jeziku in da se je visoki gospod povsod zahvalil v našemjeziku. Pri slavnostnem obedu v Kočevji pa je g. minister c e J 6 tudi v slovenskem j e 8 i k u n a p i 1 slovenski kranjski deželi. To nam mora biti vesel dokaz, da se sedaj tudi že na najvišjih mestih spoštuje in uči naš milbdoheči domači jezik. Tembolj je torej naša dolžnost, da tudi mi nad vse spoštujemo svoj materni jezik in da mu priborimo častno mesto in veljavo po vseh slovenskih pokrajinah. ■— Pri celi otvoritveni slavnosti delali so le nemški Kočevci nekoliko zgage s tem, da so razobesili največ pri kravi ter molze. »Kje so oče?" — Popolno nepre-strašena odgovori: „V cerkev so šli." „Kje je hlapec?" — „Ne vera,'mislim, da je tudi ori z Očetom šel* Ogledovaje hlev, opazi vodnik več črevljev za durmi. Logar jih pregleda in odbere dva para, ki sta bila zmo-čena kot od rose in na jednem podplatu držala se je še teranorodečkasta plast zemlje. Tudi mera vtisa strinjala se je popolnoma s ploskvo. Logar ostane v hlevu, a vodnik leze po lestvici na pod, kjer mu nedeljsko oblečen lep kmečki fant nasproti stopi. „Kdo ste?" - »Hlapec.« — »Kaj počnete tu?" — .Svojo škrinjo imam tu gori in preoblekel sem se za k sv. maši.« — „Pokažite škrinjo!" — Iščeta, ničesar sumnega na podu. Stopita v hlev. „Čegavi so ti črevlji?" — „Moji, gospod vodniki" ~- > čegavi ti?« — .Ne vem, mislim, da gospodarjevi." - »Ste imeli že danes svoje obute? — »Da, ko sem šel živino napajat« — „Kako pride ta plast s krvjo namočene zemlje na podplat?" — »Ne vem." — »Kje ste bili še danes?« — „Nikjer, razun pri koritu in na dvorišču, v hlevu in hiši.* •— „Povejte raje resnico, pomaga vam itak niti laž, niti tajitev več I" „Gospod vodnik, saj govorim resnico, česa me pa dolžite?« — „ Danes zarana ste v dolinici srno ustrelili, pomočnike ste imeli, povejte, kdo je bil z Vami f" — „Nihče! Saj i ja nisem bil iz hiše od sinoči in tudi še nikdar nisem šel nad lov." — »Tajite torej! — Iščimo dalje!" rekel je vodnik in stopal za domačo hčerjo, ki je šla z jerbasom po nasteljo v teman kot hleva. „Stoj, dekle!" zapovedal je najedenkrat vodofk ter jo prijel za ramo. „Kaj je za steljo pri zidu?" — Dekle se je streslo in skušalo izviti se oklepa in jezno siknilo: „Nič! ka bode tudi? Pustite me v miru!" — Vodniku zdelo se je poprej, da sliši neko škripanje za steljo kot bi se kake duri zapirale in tedaj zašumela je tudi suha stelja, zatorej pokliče zdaj hlapca k sebi, ukaže njemu in dekletu nasteljo od zida odmetati, sam pak nastavi bodalo. Sila je moč. Duri se prikažejo. Logar moral je zdaj stražiti velikonemških (črno-rudeče-rumenih) zastav, katere so v Avstriji v zadnjem časa celo prepovedane, domačo deželno trobojnico pa so popolnoma v kot potisnili. Poleg tega naročili so koj za prvo nedeljo nemške „tarnerje" is Ljubljane, iz Celja in Celovca in vsi ti so potem prt polnih čašah slovenskega vina seveda pridno zabavljali čez slovenske sodeželane. Pri tem so pa menda čisto pozabili, da je slovenska večina deželnega zbora omogočila železnico, od katere bodo imeli baš ti velikonemški in svoje slovenske sosede zatirajoči Kočevci posebno veliko koristi. Hvaležnosti Nemci pač nikdar niso poznali! Dolenjska železnica je, kakor smo se prepričali na svoje oči, prav pošteno in močno zgrajena V Ljubljani ima dva velika in draga železna mosta, potem ob Gruberjevem kanala posebno močne oporne zidove, pred Šmarijem dva precej dolga predora itd. Postaj ima do Kočevja 12, vozi pa vlak od Ljubljane do Kočovja tri ure, dočira je preje še precej hitra pošta rabila nad deset url Vožnja je še nekoliko draga, a tudi to se bo s časoma kakor povsod popravilo. Vozni red in vozne cene prinaša današnji „Rodoljub" na drugem mestu. — Dal Bog, da bi se tudi nova proga do Novega mesta, kakor je obljubljeno, do prihodnje jeseni srečno izdelala in da bi potem cela železnica obilo sreče prinašala celi Dolenjski, ki je bila dosegaj nekaka pastorka v kranjski deželi! "i i U U Politični pregled. Pred kratkim mudil se je cesar na Tirolskem in se udeležil razkritja spomenika tirolskemu narodnemu junaku Andreju Hofru. To priliko so porabili južnotirolski Italijani in odposlali velikansko deputacijo prosit cesarja naj podpira njihove težnje za narodno samostalnost. Tren-tinski Italijani zahtevajo namreč iz gospodarskih, političnih in narodnostnih ozirov, naj se Tirolska razdeli v dva dela, ki bi bila popolnoma samostalna, imela lastne dež. zbora in sploh vse posebe. Cesar je te poslance jako milostno vzprejel in jim obljubil, da bo skušal ustreči njihovi želji. To je jako važno, zakaj tega, kar se dovoli Trentinskim Italijanom ni moči odreči štajerskim Slovencem, — Ta stvar je velike važnosti in zato smemo upati, da je voditelji naših rojakov na Štajerskem ne bodo prezirali. — Dne 10. t. ni. se snide državni Zbor. To zasedanje bo jako viharno in lahko se celo primeri, da bo vlada prisiljena razpustiti državni zbor. Dne 12. septembra razglasila je namreč vlada v Pragi in okolici izjemno stanje, s katero naredbo so se raz- veljavile najvažnejše ustavne pravice. Zgodilo se je to baje zaradi tega, ker se je pojavilo na češkem veleizdajsko gibanje a to pravijo samo vladni pristaši, zakaj v resnici se je izdala ta naredba le zato, da bi vlada mogla udu-šiti rastoče mladočeško gibanje. Mladočeški poslanci odgovorili so na to vladno naredbo z rezko pisanim oklicem na narod, kateri pa je bil zaplenjen. Stvar pride v prvi seji drž. zbora v razgovor in da bodo dotične razprave jako viharne, se razumejo samo po sebi. Če dobi vlada večino, bo zanjo dobro, če ne, pa bo državni zbor razpustila. — Te dni je bil imenovan novi vojni minister podmaršal Edmund pl. Kriegbammer, dosedaj zapovednik v Krakovu. Novi minister je star 61 let. Še drugo važno imenovanje se je izvršilo. Nemec baron Spens je imenovan cesarskim namestnikom na Moravi. Mož ni prijatelj Čehom in jim bo nasprotoval, kjer bode mogel. ■— Na Ogerskem se nekaj pripravlja. Ker je cesar pri vojaških vajah v nekih krajih na Ogerskem obsojal nekatera gibanja in zlasti tisto stranko, ki hoče doseči popolno hlapca in dekle, vodnik pa je odprl duri. Niso bile za-tvorjene, zaškripale so, in vodnik stal je pred — gospodarjem. Na steni male temne čumnate visele so tri puške, na polomljeni mizi ležala je druga strelna priprava, v kotu pa je še krvavel velik tolst srnjak . . . „Oče ste že od maše?* — pošalil se je logar s starcem, kojega imel je že več let na sumu lovskega tata in zbok kojega je že marsikatero noč pročul na prostem. V sobi zbrali so se zdaj vsi domači in neljubi taji gostje. Vodnik dejal je: „Kakor je zdaj stvar, ne pomaga Vam več tajiti, oče, ker s tem le kazen zvekšate, recite zatorej tudi Vašemu hlapcu, naj bo pameten in naj obstane, da je bil danes z Vami na lovu, saj je najpamet-neje to in potem je vsa stvar hitro pri kraju." Debelo in začudeno je gledal starec svojega v tla zročega hlapca, hči njegova pa tresoča se na vsem životu je navijala trak predpasnika krog prsta. „Dobro, gospod vodnik, naj pa bo, če mislite, da bo tako najbolje," — dejal je konečno hlapec in pogledal domačo hčer, ki je zarudela, v očeh pa so jej solze zaigrale. - ;jj m v^t*> Y : hovopbo Vršila se je sodba. Gospodar in hlapec bila sta obsojena na kratek zapor, srnjak ni več oživel, puške so pa na javni sodni dražbi kupili morda zopet kaki lovski tatje. Ko sem prihodnjo jesen za lepega nedeljskega dne priromal k tisti samotni hišici na rebri Ljubljanske oko* lice, zibala je babica malo lepo dekle pred hišo, na trati so pa sedeli: nekdanji hlapec lovskega tata, zdaj mladi gospodar, žena njegova: lepa Mina in nje oče ter veselo pozdravljali prišleca, kojemu je že znano bilo, da je mladi gospodar lansko leto šel študirat v „luknjo" le iz skrivne ljubezni do gospodarjeve hčere, katera mu je pa potem povrnila izredno plemenitost in ljubezen s svojoj rokoj in srcem. Na lov pa nihče več ne hodi in sčasoma morda tudi logar še njih prijatelj postane. Stev. 19 189 neodvisnost in samostalnost Ogerske, prišlo je do srditih razprav v ogerskem državnem zboru — Mej Nemčijo in Rusijo začela so se zopet pogajanja zaradi trgovinske pogodbe, a upanja ni dosti, da bi se doseglo porazum-Ijenje. — V Italiji je popoln polom skoro neizogiben. Pri rimski banki razkrile so se pred več meseci velikanske goljufije a sedaj se je pokazalo, da so se teh goljufij udeležili ministri, drugi visoki državniki in celo sodniki. — V Bolgariji je nastalo hudo nasprotstvo mej knezom in ministrom Štambulovom in ta preti kar naravnost, da bo kneza prepodil iz dežele. — Na Angleškem začelo se je silno gibanje zoper gospodsko zbornico, ker je odklo-. nila predlogo o samostalnosti Irske. — V Braziliji je že več tednov velikansk prevrat. — Sploh pa so razmere po vsem svetu jako napete in le iz težka se ohranjuje mir. Najboljša zaščitnika miru sta Rusija in Francija, ki sta sklenila zvezo, katera se bo slovesno potrdila še te dni, ko pride rusko brodovje v francoski pristan Toulon. Slovenske in slovanske vesti. (Za naročilo .,lto«loljiil»au) pridejali smo današnji številki nakaznice vsem p. n. častitim naročnikom. Oni gospodje naročniki, kateri so naročnino že plačali, naj blagovolijo nakaznice vpo-rabiti za prihodnje. Vse druge gospode naročnike pa prosimo, da blagovolijo naročnino poslati. Upravništvo „Rodoljuba"' (Podpore za vinogradnike.) Pri kmetijski podružnici v Krškem vložilo je 158 malih vinogradnikov prošnje za podporo, da mog6 na novo zasaditi opustošene vinograde z ameriškimi trtami. V to svrho dovolila je kranjska hranilnica 2500 gld. Mnogo prosilcev pa je vložilo svoje prošnje na deželni odbor, ker se kmetijska podružnica ni mogla na vse ozirati. (Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu) konča šolsko leto koncem oktobra t. I. Prihodnje šolsko leto prične 3. novembra. P 1 a č u j o č i učenci se vzprejemajo še do 20. oktobra t. L, ker je obrok za vlaganje prošenj podaljšan od veleslavnega deželnega odbora. (Vrhniški pobalini) zamazali so pred kratkim neke napise in pri tem — očividno slučajno — naka-cali tri cesarske orle. Da je to grdo pobalinstvo, katero obsojamo najodločnejše, je po sebi umevno, tega ni treba posebe povdarjati, kakor tudi tega ne, da odobravamo sklep občinskega zastopa, ki je razpisal 150 gld. nagrade tistemu, ki zasledi storilce, kar pa se doslej — žal — še ni posrečilo. Z druge strani pa isto tako odločno obsojamo tiste podle opravljivce in lažnjivce, kateri so to dogodbo, ki je navadno pobalinstvo, izkoriščali v politične namene, razširjajoč govorico, da so bili zamazani cesarski orli, kar pa ni resnično, in da je to bila demonstracija. Zamazani so bili le neki napisi. Obrekovalcem domovinske svoje občine kličemo: Sram vas bodi! (Nezaslužena hvaležnost.) V narodni Ribnici sklenil je nedavno občinski odbor, da se izroče povodom slavnostne otvoritve proge Ljubljana - Kočevje diplome častnega občanstva ministru trgovine Bacquehemu, g. nad-zorovatelju zgradbe dolenjskih železnic, g. KlemenčiČu in — gosp. baronu Schwegelju. Kakor čujemo, doletela je zadnjega ta nepričakovana čast le vsled prizadevanja ondotnega gosp. graščaka in vsled slučajne odsotnosti, oziroma nepaznosti nekaterih občinskih odbornikov. Znano je namreč, da se je baron Schwegel močnć protivil Ribniškim težnjam glede železnice in kolodvora in da mu je bilo pri celi stvari v prvi vrsti na srci le nemško Kočevje. (Zveza slovenskih posojilnic) razpošilja ravnokar svoj letopis, iz katerega navajamo nekaj podrobnosti). Največ posojilnic imela je Štajerska, namreč 20 s skupnim denarnim prometom 7,169.514 gld. Posojilnice imeli so nastopni kraji: Celje, Vransko, Fram, Ormož, Konjice, Sv. Lenart v Slovenskih Goricah, Sevnica, Ljutomer, Marenberg, Maribor, Makole, Gornji Grad, Gornja Radgona, Ptuj, Pišece, Mozirje, Žavec, Slatina, Šoštanj, Vitanje. Na Koroškem bilo je 14 posojilnic s skupnim prometom 1,216.349 gld. in sicer imeli so posojilnice: Bekštajn v LoČab, Črna, Djekše, Ziljska Bistrica, Glinje, Sv. Jakob v Rožni dolini, Celovec, Šmihel, Sinča ves, Slovenji Plajberg, Suha nad Pliberkom, Tinje, Spodnji Dravberg, Velikovec. Kranjska zavzemlje glede števila posojilnic tretje mesto, imela jih je 18 s skupnim prometom 4,492.658 gld. Posojilnice imeli so: Postojina, Črnomelj, Krško, Ljubljana: obrtno pomožno društvo, hranilno in posojilno društvo, kmetijska posojilnica za okolico, Logatec, Metlika, Vrhnika, Radovljica, Ribnica, Žužemberk, Kamnik. Primorska imela je samo 7 posojilnic s skupnim prometom 448.155 gld. Posojilnice imeli so: Koper, Gorica, Nabrežina, Pulj, Rojan pri Trstu, Šebrelje, Trst. Skupaj je bilo torej 1. 1892. slovenskih posojilnic 54, to je za 5 več nego leta 1891. Letos je priraslo 7 novih, tako da je zdaj slovenskih posojilnic 61; mej novimi so tri na Koroškem, v Št Janžu v Rožu, Prevalje in Šv. Lenart pri sedmih studencih; 2 sta na Primorskem, v Tolminu in v Cerknem; 1 na Kranjskem v Ljubljani; 1 na Štajerskem pri Mariji Snežni v Cmureškem okraji. Na Kranjskem imamo še 20 sodnih okrajev, v katerih ni posojilnic, v 11 okrajih pa delujejo obstoječe prav uspešno. Za pospeševanje posojilništva bi moral deželni zbor kaj ukreniti zlasti za ustanovljenje novih zavodov. (Konjske dirke in premovanje govedi) vršilo se je zadnje tedne v raznih krajih naše kronovine. Ker bi zavzelo preveč prostora, ko bi hoteli natančno navesti kje in kako so se vršile konjske dirke ali premovanje govedi, naj zadošča če zabeležimo, da se je povsod po- kazal lep uspeh, s katerim smemo biti zadovoljni. Reja konj in govedi napreduje vidno in donaša sicer hudo obremenjenemu kmetskomu stanu mnogo dobička. Veliko zaslug si je pa za ta uspeh pridobila neumorna kmetijska družba kranjska, kateri moramo biti za to iz srca hvaležni. (Volilni shodi.) Zadnji čas so bili v raznih krajih na Kranjskem in na Štajerskem volilni shodi, na katerih so razni deželni in državni poslanci poročali o svojem delovanju v državnem ali deželnem zboru. Kakor smo že javili, sklical je poslanec Šuklje v Novo Mesto tak shod, vrh tega pa tudi v Metliko in v Črnomelj, kjer se je največ govorilo o podaljšanju dolenjske železnice. O shodu, kateri je bil v Postoj ino sklical posl. dr. Vošnjak, govorimo na drugem mestu, a tudi poslanci Pfeifer, dr. Papež, Po v še, dr. Srnec, Jerman, Miha Vošnjak in Robič so sklicali take shode in na njih poročali o svojem delovanju. („Radogoj".) Kakor smo že naznanili, ustanovili so slovenski rodoljubi, na Čelu jim zaslužni dež. poslanec g. Ivan Hribar, novo dijaško podporno društvo „Radogoj", kateremu so razni odlični možje, kakor Gorup, škof Strossmaver, Kalister in drugi podarili večje ali manjše svote, tako da se je že nabrala glavniea čez 23.000 kron. Iz obrestij te glavnice se podpirajo štirje siromašni slovenski visokošolci. To je za začetek gotovo jako lepo, da bi pa moglo društvo še uspešneje delati, je želeti, da se oglasi čim več podpornikov, opozarjamo zato vse svoje bralce, katerim je pri srci usoda slovenske mladine, zlasti v tujih krajih in mej tujimi ljudmi živečih in pogostoma največje pomankanje trpečih visoko-šolcev, na to društvo in je najtopleje priporočamo v izdatno podporo. Naj bi nihče ne zamudil žrtvovati za to društvo kar more. (Vozne cene in vozni red na Dolenjski železnici.) Cene na progi Ljubljana-Grosuplje-Kočevje so računši iz Ljubljane sledeče: V III. razredu: V Lav-rico od južnega kolodvora 15 kr., od Zelenega hriba 10 kr.; v Škofljico 18 kr. (oziroma 12 kr.); v Šmarje 27 kr.,( oz. 21 kr.); v Grosuplje 33 kr., (oz. 26 kr.); v Predolje 42 kr, (oz. 36 kr.); v Čušperk 48 kr., (oz. 42 kr.); v Dobrepolje 60 kr., (oz. 53 kr.); v Velike Lašče 69 kr., (oz. 63 kr.); v Ortnek 83 kr, (oz. 75 kr.); v Ribnico 93 kr., (oz. 86 kr,); v Staro Cerkev gld. 1.10, (oz. 1-04); v Kočevje gld. 114, (oz. gld. 108) Za II. razred se navedene cene podvoji, za 1, razred se navedene cene potroje. Vlaki vozijo vsak dan trije iz Ljubljane v Kočevje in trije iz Kočevja v Ljubljano. — Vozni red priobčujemo zadej. (Izseljenci — pozor!) Ker je v Italiji v raznih krajih se že pokazala kolera, izdala je brazilijanska vlada ukaz, da se izseljenci, ki prihajajo iz italijanskih pristanišč ne^smejo izkrcati v brazilijanskih pristaniščih. Prefektura v Vidmu (Udine) torej v smislu te prepovedi zavrača vse izseljence iz Avstro-Ogerske zopet preko meje. Na to i opozarjamo vse one, ki se morda hote izseliti v Brazilijo, j da ne bodo po nepotrebnem škode trpeli. (Zdravniške zbornice na Primorskem.) Mini-1 sterstvo notranjih del je naročilo Tržaškemu namest-I ništvu, naj stori kar treba za ustanovitev treh zdravniških zbornic na Primorskem. Tržaška zbornica imela bo po minister^ki določbi 11 članov, Goriška 9 in Puljska (za Istro) 9. Ker je - žal — na Primorskem le malo slovenskih oziroma hrvatskih zdravnikov, ni upanja, da bi v kateri teh zbornic dobili Slovenci ali Hrvati večino. (Tržaški občinski zastop) je odobril volitev po-{ slancev Ivana Nabergoja, izvoljenega v petem okoličan-skem okraju in Pr. Dolenca, izvoljenega v četrtem oko-ličanskem okraju. Vsled tega, ker je bil Nabergoj voljen I tudi v drugem okraju, pa je prevzel zastopstvo petega okraja, I vršila se bo prihodnji teden nova volitev v drugem j okraju. Zmaga je slovenskemu kandidatu popolnoma za-! gotovljena in tako bodo odslej imeli Slovenci v občin-I skem svetu pet svojih mož. (Samouprava Tržaške okolice.) Slovenci v Trstu , in okolici so na milost in nemilost izročeni svojim na-! rodnim nasprotnikom, in živ krst se ne zmeni, da bi jih podpiral v pretežavnem boju za najsvetejše narodne pravice. Dasi jih je po številu nad 40.000, dasi so oni jedina zaslomba avstrijstva v Trstu, in nosijo težavna bremena, vender dovoljuje vlada, da jih Lahoni brez j usmiljenja pritiskajo ob tla in jim otimajo narod-! nost, vero in jezik. V takih okolnostih je samo umev-j no, če se je sprožila misel o samoupravi Tržaške i okolice. Razmere poznavajoči rodoljubi so že davno j spoznali, da za okoličanske Slovence ni druge gospodarske in narodne rešitve, kakor če se popolnoma otresejo jarma mestnih Lahonov in se združijo v samostalno občino. Ako bi to dosegli, zagotovljen bi jim bil vsaj narodni obstanek, vrh tega pa bi mogli skrbeti tudi za svoje gmotno blagostanje, ki je jako slabo, ker mestni j Lahi za okoličane nalašč nečejo ničesar storiti. Upajmo, i da bodo Tržaški Slovenci vztrajali v boju za samoupravo I okolice, zakaj potem jim je zmaga gotova. Le kdor trka, temu se odpre! (Razmere na Goriškem) so zlasti zadnji čas po-J stale tako žalostne, da jih ni moči popisati. Ker so se i neki Lahoni v pijanosti mej seboj stepli, dolžili so Sol-kance tega dejanja in začela se je ostra preiskava, ki pa ni dognala čisto nič. Vzlic temu je okrajno glavarstvo izdalo neki oklic, ki je opravičeno razburil vse goriške Slovence, ker se tu o njih govori, kakor da so bili oni i napadalci, neki laški advokat Marani, katerega rede* sami Slovenci, je celo v obč. svetu Goriškem napadal in sra* i motil Slovence na nečuven način. Ker se bojimo zaplembe, ko bi popisali razmere, kakoršne vladajo na Goriškem, moramo to opustiti za sedaj, upamo pa, da se bodo pojasnile v državnem zboru in tedaj nam bo mogoče povedati to, kar moramo sedaj zamolčati. Ste?. 19 RODOLJUB Razne vesti. (Vinska letina na Dolenjskem.) Tudi s Trške Gore pri Novem Mestu se poroča, da grozdje tam tako lepo kaže, kakor že več let ne. Saj pa je tudi želeti, da bi vinogradniki vsaj tam kaj pridelali, kjer še ni uoičila vinogradov trtna uš. (Povodenj) napravila je zadnji teden zlasti v Tuhinjski dolini v Motniku in v Kamniku velikansko škodo, pa tudi v nekaterih krajih na Gorenjskem in na slovenskem Štajerskem. Škoda v Motniku in v Kamniku se ceni na veliko tisoč goldinarjev. (Trtua nš v Tržaški okolici) je žalibog precej razširjena. Razun v davčnih občinah Skorkola, Sv. Magdalena spodnja, Skedenj, Longera, Guardela, Sv. Križ, Prošek, Kontovelj, Trebče, Banje, Barkovlje, Greta in Rojan je te dni tudi v davčni občini Rokolj lokalna komisija konstatovala trtno uš in odredila vse potrebno, da se prepreči razširjevanje tega pogubnega mrčesa. (Celjski stebri se podirajo.) V nedeljo zaprli so v Celji znanega kridatarja Gustava Schmidla, ker je sumen, ponarejanja menic in goljufije. Kakor znano, bil je Schmidl, ki si je stekel s svojim senzačnim konkurzom žalostno slavo, zagrizen pangerman in jeden glavnih stebrov Celjskega nemčurstva. Le tako naprej ! (Bogat nec — samomorilec.) V Trstu ustrelil se je te dni v svojem stanovanji 64Ietni umirovljeni poštni uradnik J. K r i t z i n g e r. Imel je kakih 250.000 gld. premoženja, katere je večinoma volil upravi javne dobro« del n ost i. Uzrok obupnemu činu nesrečnega bogatinca je bila baje neozdravljiva bolezen na očesih. (Statistika društev na Kranjskem.) Minulo leto je bilo na Kranjskem 374 društev. Na posamezne politične okraje so se razdelili tako-le: Ljubljansko mesto imelo je 91 društev, Ljubljanska okolica 33, Logaški okraj 39, Postojinski 37, Kranjski 34, Kočevski 30, Radovljiški 22, Črnomaljski 19, Kamniški 19, Novomeški 19, Krški 17 in Litijski 14 druAtev. (Velika tatvina na Tržaški pošti,) ki se je izvršila pred štirimi leti, je bila že skoro pozabljena. Zdaj pa se je začelo zopet mnogo govoriti o njej. Takrat je bil iz službe odpuščen poštni sluga Sever, na katerega je letel sum, a dokazati mu niso mogli ničesar in zato ga je moralo sodišče izpustiti iz zapora. Vse zasledovanje policije je ostalo brezuspešno. Nedavno pa je začel odpuščeni Sever kupovati hiše, kar je vzbudilo v novic sum proti njemu. Policija ga je zaprla in res se je našlo v njegovem stanovanji več bankovcev in celo zavitki, v katerih je bil zavit denar v blagajnici. Premeteni tatovi, katerih je moralo biti več, odnesli so takrat samo papirnati denar, to je okolu 60.000 gld., srebrnih tolarjev Marije Terezije, katerih je bilo za 40.000 gld., se niso dotaknili. Morda se bode posrečilo poštnemu vodstvu in policiji, da se najde večina ukradenega denarja, ki je bil morda dozdaj na kakem varnem mestu skrit, da bi se pozabilo na tatvino. (Kovanje novega denarja) napreduje hitro, odkar je Dunajska peneznica začela kovati na debelo. Izgotov-Ijenih je že 6,323.071 zlatov po 20 kron, 24.984 500 srebrnih kron, 28.518.750 nikljevih komadov po 20 vin, 27,872.100 nikljevih komadov po 10 vin., 32,865.004 bronastih komadov po 2 vin. in 19,947.313 bronastih komadov po X vinar. Nakovalo se je torej za 63 2 milijona goldinarjev drobiža, kateri poslednji je večinoma že v prometu. Glede zlatih in bronastih novcev se je že nakovalo toliko, kakor je bilo namenjeno za letos, istotako bode z nikljevimi novci. S kovanjem srebrnih kron pa je zaostala peneznica in ne bode mogoče še letos izgotoviti namenjenega števila 50 milijonov in se bode zaostanek koval še le v bodočem letu. (Šolske razmere v Avstriji.) Na podstavi zadnjega ljudskega štetja je v avstrijsko ogerski monarhiji 9,605 337 analfabetov, 1,031.624 ljudij zna pa samo čitati. Ako odštejemo od števila analfabetov 6,029.215 otrok, ki še niso 6 let stari, se je torej število analfabetov od leta 1880. zmanjšalo za 6*2i%- Najbolj ugodno je razmerje glede omike v Predarlskem, ki ima samo 4% analfabetov, najbolj neugodne razmere so pa v Galiciji, v koji je celd 23°/0 analfabetov. V Avstriji je bilo leta 1889./90. 17 744 šol, mej temi 8439 jednorazrednic in 451 meščanskih šol. Vseh učiteljev skupaj je bilo 46 333, mej temi 15.091 učiteljic, 13.531 nadomestnih veroučiteljev, 7214 pomožnih, odnosno stranskih učiteljev, 1547 učiteljev in 705 učiteljic brez spričevala, 936 mest je bilo praznih in ni 5000 šolah je bil upeljan poludnevni pouk. 3045 šolskih poslopij je bilo v slabom stanji in 2257 poslopij pa ni zadostovalo higijeničnim predpisom. — Šolo je obiskovalo blizu 3 milijone otrok in 437.000 jih je bilo brez pouka. Na jednega učitelja prišlo je na Gorenjem Avstrijskem 92, v Galiciji 101 in na Kranjskem 12 3 učencev. V 12°/„ šol so otroci ločeni po spolu. Za vzgojevalne namene se je izdalo na jednega človeka in sicer: na Francoskem 316 m., na Angleškem 3 08 m., na Nemškem 2*2 m., v Avstriji 1*64 m., v Rusiji 108 m., na Laškem 088 m in na Španskem 064 m. — Na 1000 vojakov-novincev pride na Švedskem 4, v Švici 5, na Nemškem 12, v Holandiji 18, na Francoskem 126, na Angleškem 127, v Belgiji 154, v A v s t r i j i 3 8 8, v Italiji 480, na Španskem 700 in na Ruskem 783 analfabetov. (Potopljena vojna Indija.) Ruska vojna ladija „Ru-salka" z 10 častniki in 150 mornarji se je bržkone potopila te dni pri viharji na potu iz Revala v Helsingfors, ker se pogreša že več dnij in so se našle razne stvari, iz katerih se sklepa, da je ladija ponesrečila. (Kako daleč nosijo novi topovi?) Tovarnar Krup izgotovil je top, katerega kroglja, ako se top izproži, nagnjen za 44 stopinj, preleti daljavo 20.000 metrov. Krog, ki ga prileti krogla, je visok 6510 metrov. S tem topom bi se lahko streljalo čez najvišje gore v EvropUif^n ivo>f* § >?•§.« 9 Odlikovan v Trstu 1882. Srebrna evetinja. Ljubljana (Kranjsko). Vsakovrstne peči po najnovejši konstrukciji, bele in barvane od najboljšega blaga, elegantne in cene. Cevi za dimnike natik z vetrovim rav-nalcem. (H—19) Okraski pri stavbah, nakit pri cerkvenih stropih in okrajkih, neprežigljiva opeka in vse v glinarsko obrt spadajoče stvari. Udaja „Slovenako društvo" v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. 2311