8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRimu^SKI DNEVNIK
Toštnina plačana v gotovini
Abb. postale I gruppo (.Clia 5UU UT
Leto XXXIX. Št. 77 (11.493)
TRST, sobota, 2. aprila 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v vjrovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 3944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Siovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VSE MANJ MOZNOSn ZA ZBLIZANJE STALISC MED MOSKVO IN WASHINGTONOM
Sovjetska zveza gladko zavrnila vmesni Reaganov predlog za ženevska pogajanja
Zaključen zimski krog pogajanj START -Moskva obsoja propagandni značaj ameriških predlogov - Bela hiša zadovoljna s podporo evropskih zaveznikov
za 50 sovjetskih raket moral NATO umestiti 150 svojih.
V Moskvi so včeraj potrdili, da bo pni namestnik sovjetskega premiera, zunanji minister Groniiko, v soboto na tiskovni konferenci pojasnil uradno stališče sovjetske vlade do zadnjega Reaganovega predloga za ženevska pogajanja. Nenavadna odločitev Moskve za tako obliko oznanjanja njenih stališč po vsej verjetnosti izhaja iz nevarnega zaostrovanja mednarodnih odnosov,
ŽENEVA — Tretji, zimski krog ameriško - sovjetskih pogajanj o zmanjšanju strateškega jedrskega orožja (START), se jc z mesecem marcem iztekel v znamenju negotovosti okoli posebnih, vzporednih pogajanj velesil o evroiz.strelkih. Pogajanja se bodo nadaljevala 8. junija, do takrat pa je upati, da bo pomladansko sonce nekoliko otoplilo zmrzal, v katero so zašli vsi odnosi med ZDA in SZ.
Vodji obeh delegacij sta se razšli olikano in brez kakršnegakoli poziranja za fotografe. Amerikanec se je izmuznil iz kroga novinarjev, n _'dtem ko je Sovjet Karpov rezko odgovoril, da Reaganov predlog ni konstruktiven in da slabo vpliva na pogajanja. Opazovalci izjavo povezujejo s hladnim sprejemom, ki ga je v Moskvi doživel Reaganov najnovejši mirovni predlog in ki so ga njegovi evropski zavezniki sprejeli z evforičnim navdušenjem. SZ meni, da ne prinaša nič bistveno novega in da lc potrjuje odločenost ZDA, da proti koncu leta začenjajo nameščati rakete apersbing 2» in ocruise* v Zahodni Nemčiji, Veliki Britaniji, Italiji, Nizozemski in v Belgiji. Objavljen ob zaključku zimskega kroga paralelnih ženevskih pogajanj o zmanjšanju jedrske o-borožitve in tik pred velikonočnimi prazniki, ima Reaganov predlog bistveni namen razvodeniti protijedrske demonstracije, ki jih pripravljajo po različnih zahodnoevropskih mestih.
Ameriški zavezniki v NATO so si verjetno oddahnili, ko so končno izvedeli za vsebino dolgo pričakovanega Reaganovega načrta za «kompromisno rešitev* o omejevanju jedrskih raket srednjega dometa na sovjetski in zahodnoevropski strani. Vendar je kaj težko trditi. da ta načrt vodi k resničnemu popuščanju na evropskem prizorišču. Propagandno - politična kampanja, ki spremlja razne inačice a-meriškega programa za umestitev evroraket, po prepričanju Moskve ne more prekriti nekaterih zloveščih znakov zaostrovanja, ki so se Pokazali v zadnjih ofenzivnih nastopih Ronalda Reagana in v u-streznih odgovorih Jurija Andro-pova.
Ameriška diplomacija pa s svoje strani ocenjuje, da je predsednik Reagan s svojimi javnimi nastopi v zadnjih sedmih dneh začel uspešno protiofenzivo za uresničevanje ciljev sovjetsko - ameriških pogajanj o evroizstrelkih. Šef Bele hiše je v prvi vrsti uspel prepričati zahodne zaveznike v svojo odločenost za resnično dosego sporazuma s SZ v Ženevi in tudi v elastičnost v iskanju rešitev, ki bi bile sprejemljive za obe strani. Uradni Wa-shington je zelo zadovoljen s podporo, ki jo je prejel iz zahodnoevropskih prestolnic za svojo kompromisno ponudbo in sedaj spokojno čaka na dokaze sovjetske dobre volje za dosego sporazuma v Ženevi.
Bo drugi strani pa so v Beli hiši piepričani, da je Reaganov odgovor zadovoljil tudi pacifistična gibanja v Zahodni Evropi in še posebej v ZDA. ki da jim je postalo jasno, tla bi »zamrznitev* sedanjega oborožitvenega razmerja v Evropi pomenila premoč Sovjetske zveze.
Zadovoljstvo Bele hiše pa gre še dlje: nove pobude v določeni meri omogočajo uresničevanje načrtov za državno varnost ZDA. Uresničitev sklepa NATO pakta iz decembra 1979 o umeščanju najsodobnejših a meriških raket v Evropi ni več vprašljiva, na osnovi obnašanja Sovjetske zveze pa se g-e le še odločiti, ali bo njihovo število tisto ' dogovorjeno — 572 — ali pa manjše.
Ameriške opazovalce je presenetila u. adna interpretacija, po kateri predlog o uravnovešenju jedrskih sil v Evropi meri na izenačeno število jedrskih konic, ne pa tudi na isto število raket, oziroma sistemov za njihovo izstreljevanje. Sovjetske rakete SS-20 imajo namreč po tri jedrske konice, ameriške pa samo eno. kar pomeni, da bi na primer
zaradi nove oboroževalne tekme in ; nove krize v sovjetsko - ameriških odnosih. Sinoči jo je potrdil tudi ameriški državni sekretar Shultz, ki je izjavil, da je za sedaj srečanje med predsednikom Reaganom in sovjetskim voditeljem Andropo-vom zelo malo verjetno.
LOS ANGELES - ZDA ne bodo izl očile Izraelu 75 lovskih bombnikov «F-16» dokler se telaviv.ska vojska ne bo umaknila iz Libanona. Tako odločitev je predsednik Ronald Reagan utemeljil z ameriškim zakonom, ki dovoljuje prodajo o-rožja samo za obrambne namene, medtem ko izraelske čete zasedajo ozemlje države, ki je zahtevala, naj odidejo. «Letala bomo mogli izročiti, ko se bodo izraelske čete vrnile v svojo državo.*
Vrsta mirovnih protestov po vsej Zahodni Nemčiji
BONN — Včeraj se je v Nemčiji začela široka akcija ((štiridnevnih velikonočnih mirovnih pohodov«, ki se je bodo udeležili tisoči manife-stantov. Gre za protestno akcijo, ki jo je sprožilo nemško mirovno gibanje, dii bi izraziio odločno nasprotovanje možni namestitvi novih jedrskih raket srednjega dometa na ozemlju Zvezne republike Nemčije. Med velikonočnimi prazniki so predvidene
REAGANOVA ADMINISTRACIJA SE JE POŠTENO UŠTELA
Sandinistična revolucija odbila napad elitne somazistične garde
Napadalci so v defenzivi - ZDA poslale vojne ladje pred Nikaragvo - Kostarika pristala na pogovore z Managuo
manifestacije v devetdesetih mestih z udeležbo kakega pol milijona ljudi.
Protestne akcije so se takoj pojavile v neposredni bližini ameriških in nemških vojaških oporišč, zlasti tistih, v katerih je predvidena namestitev novih raket persing 2.
Na Bavarskem je kakih tristo ljudi zasedlo vse dohode k ameriški vojašnici Wiley blizu Neu-Ulma. Varnostni organi so akcijo dokaj grobo razpršili in priprli nekaj manifestan-tov. V Dattelnu v severni Vestfaliji
Nemški varnostni organi so dokaj grobo posegli in priprli nekaj manilestantov
(Telefoto AP)
so pacifisti prav tako obkolili nemško raketno oporišče, medtem ko je iz Renanije in pokrajine Hessen krenil eden izmed množičnih pohedov, ki se bodo zaključili na velikih manifestacijah, ki so predvidene v prihodnjih dneh. V Fuechtu zraven Nurnberga je velika skupina demonstrantov legla na cesto pred vhod vojaškega oporišča, v katerem so po mnenju mirovnega gibanja shranjene atomske raketne konice. Prišlo je do policijskega posega, ki je večino udeležencev demonstracije identificirala.
Kljub prepovedi oblasti so pacifisti množično demonstrirali tudi v Kellinghusnu blizu Hamburga, kjer je tisečglava množica za nekaj ur popolnoma zaustavila promet okoli oporišča, v katerem je nastanjenih tudi več ameriških vojakov.
Skratka, dogodki kažejo, da je nemško mirovno gibanje izredno dobro in kapilarno organiziralo val protestnih akcij, ki po udeležbi vsekakor tudi odražajo širši krog javnega mnenja v ZRN, kar pomeni, da je odpor proti stopnjevanju oboroževalne tekme mnogo bolj razširjen med ljudmi kot so oblasti same predvidevale. Nemška vlada je včeraj z dokaj robatim pozivom opozorila ljudi, naj se ne udeležujejo mirovnih manifestacij, češ da so «potenciatno nasilne in objektivno samo prispevajo h krepitvi politike Sovjetske zveze proti interesom varnosti za-padnega sveta v celoti*, kakor je dejal namestnik ministra za notranje zadeve Kari Dieter Spranger.
Evam/Hi iški pastor Heinrich Al-bertz. bivši socialdemokratski minister Zapadhčga' Berlina' je s svote strani pozval pacifiste, naj ustvarijo' pogoje za množični nenasilni odnor proti jedrskim raketam, tako kot sta to nekdaj uspD’a narediti Gandhi j in Martin Luter King.
Ugodni odmevi na srečanje med komunisti in socialisti
RIM — Četrtkovo srečanje med C ra.vi jem in Berlinguerjem ter pogovor med delegacijama PSI in KPI sta naletela na zelo ugoden odmev tako v socialističnih kot v komunističnih krogih. Današnji Avanti pravi s tem v zvezi, da je nerealno pričakovati popolno spremembo političnih pozicij obeh največjih strank italijanske levice. Obe stranki sta svoja stališča potrdili na komunističnem kongresu v Milauu, ko jc bil postavljen temelj za prizadevanja, da bi PSI in KPI premostili spore in nerazumevanja. Kar zadeva pogovore same pa jih socialistično glasilo ocenjuje kot konkretne in realistične ter v znamenju medsebojnega spoštovanja in dobre volje.
Komunisti s svoje strani pravijo, da jc treba srečanje med KPI in PSI postaviti v okvir skupnih prizadevanj vse levice, da bi porazila krščansko demokracijo, ki je sprožila obširno ofenzivo proti levici. Danes še ni pogojev, da bi izdelali skupno platformo za demokratično alternativo, niti za to, da bi izdelali skupni program, vendar še je začel nov politični proces, pri katerem se je treba zamisliti in o katerem je treba govoriti.
O srečauju je govoril tudi Cravijev namestnik Martelli, ki jc med drugim rekel, da se je začela politika dialoga med obema strankama.
iiiiiiiiiiitmiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuuiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiMii
Prav v trenutku, ko so začeli izplačevati 600 milijonov lir
Preklicana odškodnina za dnevnik Manifesto
Oo preklica je prišlo na zahtevo vlade, ki se izgovarja, da bo obveznosti v zvezi z izvajanjem zakona o tisku pač že izpolnila
RIM — 11 Manifeste bo morda prenehal izhajati že ta mesec. Vest objavlja časopis v današnji številki čez vso stran z naslovom: «11 Manifesto bo prenehal izhajati 28. aprila: to je sklenil neki sodnik v nasprotju z zakonom, po volji vlade KD - PSI*.
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Rimsko sodišče je včeraj preklica-_ .	| lo odločitev pretorja Predena, ki
BEOGRAD — Predsednica zvez- je ukazal državi, naj pred koncem nega izvršnega sveta Milka Planinc marca izplača kot delno odškodni-je čestitala Helmutliu Kohlu ob iz- no zaradi nespoštovanja določil za-volitvi na dolžnost zveznega kane-: kona o tisku Manifestu 600 milijo-lerja ZRN. Izrazila je prepričanje,! nov lir. Drugostopenjski sodnik je da se bodo dobri odnosi med de- j torej sprejel ugovor, ki ga je dr-želama razvijali tudi vnaprej, (dd) ' žavno pravobranilstvo vložilo na
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiitiiiiiMiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiM
KATASTROFALEN POTRES V KOLUMBIJSKEM GORSKEM MESTU POPAYAN
Dosedanji obračun 500 mrtvih in več
žrtev potresa govori kot 1500 pogrešanih
Obstoji bojazen, da bo število žrtev še večje - Takojšnja mednarodna pomoč
BOGOTA — Iz Kolumbije prihajajo iz ure v uro bolj dramatične vesti o katastrofalnem potresu, ki je v predvčerajšnjih večernih urah prizadel jugozapadno ozemlje države. Epicenter potresa so lokalizirali v neposredni bližini gorskega mesta Popayan in je po jakosti dosegel sedmo stopnjo Richterjeve lestvice. Medtem ko so prvi podatki govorili o kakih sto mrtvih in nekaj stotinah pogrešanih, novejše vesti vse bolj potrjujejo, da gre za katastrofo mnogo večjih razsežnosti. V enem samem dnevu so namreč reševalci ugotovili, da je mrtvih nad petsto, število pogrešanih pa sedaj že presega 1500. Obstaja bojazen, da
to še ni dokončni obračun, kajti reševalne skupine so neprestano na delu in odkrivajo nove in nove žrtve.
Mesto Popayan so leta 1536 začeli graditi španski zavojevalci in šteje danes približno 600.000 prebivalcev. Kaže, da je 60 odst. mesta popolnoma porušeno, še zlasti pa je prizadet sam center, ki verjetne izgleda kot kup ruševin. Mesto je v teh dneh polno vernikov, ki se ob veliki noči zbirajo od vsepovsod, da bi se udeležili tradicionalnih praznovanj, ki se odvijajo v Popayanu na velikonočni teden. Bojazen, da bo število žrtev še večje, izhaja iz dejstva, da so bile v trenutku po-
tresa natrpane z ljudmi zlasti cerkve in gledališča, v katerih je bilo mnogo koncertov nabožne glasbe. Doslej je gotovo, da sta se dve veliki cerkvi v središču mesta popolnoma zrušili in pokopali pod seboj množico vernikov.
Poleg številnih zasebnih in javnih zgradb sta porušeni tudi občinska palača in policijska kasarna, kjer je pod ruševinami ujetih več še živih policistov. Reševanje morebitnih preživelih izpod ruševin je skrajno otežkočeno spričo paničnega strahu, ki vlada v mestu. Električni tok je prekinjen, veliko je pomanjkanje votle, uhajanje plina iz poškodovanih napeljav pa povzroča neprestano nevarnost eksplozij in požarov.
Nekaj ur po prvem sunku je prišlo do drugega, ki je bil po jakosti sicer nekoliko šibkejši, a je dopolnil uničevalne posledice prvega.
Medtem prihajajo vesti o prvi pomoči, ki so jo številne države ponudile prizadeti Kolumbiji. Predsednik sosednje Venezuele je nemudoma vzpostavil stik s kolumbijskim in se dogovoril o takojšnji pomoči v ljudeh in najnujnejši opremi. Pomoč so obljubile tudi ZDA, ki so najavile pošiljko zdravil in šotorov. Italijanski zunanji minister Colombo je po italijanskem veleposlaniku v Bogoti izrazil pripravljenost Italije, da sodeluje pri pomoči.
Inženirske enote kolumbijske vojske si prizadevajo vzpostaviti redne prometne zveze, ki so bile po potresu hudo prizadete, kar znatno otežuje akcijo reševalcev. V naglici skušajo usposobiti zlasti letališče, ki je bilo težje poškodovano, tako da je večjim letalom vzlet in pristanek popolnoma nemogoč.
Na Rpkah (telefoto AP): razdejanje. ki ga je potres povzročil na u-licah in zgodovinskih spomenikih v Popayanu.
zahtevo Fanfarajeve vlade. Odločil je, da ukrep ni nujen in je odložil vsako nadaljno odločitev na 10. maj. To se je zgodilo prav v trenutku, ko so voditelji Manifesta in-kasirali pri državni ustanovi za celulozo in papir denar, do katerega so imeli pravico.
Manifesto je zaradi velike finančne stiske decembra 1982 tožil državo. Zavlačevanje z, izvajanjem reforme založništva je bilo poleg za mrznjenih cen in monopola na tržišču papirja (po zelo visoki ceni) glavni vzrok za naraščanje deficita pri Manifestu, ki je moral tako posegati po posojilih, za kar moia plačevati nekaj desetin milijonov o-bresti letno. Ob tem je treba po udariti, da je Manifesto časopis, ki nima nobenih dohodkov razen prodaje in prispevkov svojih bralcev. Prav zaradi tega je pretor Preden v začetku marca ugodno rešil priziv rimskega dnevnika in ukazal državi, naj pred koncem meseca plača pavšalno odškodnino v višini 600 milijonov lir. o dokončni višini odškodnine pa naj bi razpravljali kasneje.
Fanfanijeva vlada je vložila priziv proti temu sklepu. Dosegla je tudi, da so pospešili postopek in začeli z dodatno obravnavo, ki je bila sicer predvidena za 1. april, že 25. marca. Končni sklep, s katerim so odlašali iz dneva v dan, je bil sprejet zadnji trenutek, kot da bi šlo za norčevanje. In prav tako je podobna norčevanju včerajšnja izjava podtajnika pri predsedstvu vlade Orsinija, ki je poudaril, da vse dobro napreduje in da bo vlada pač izpolnila svoje obveznosti v zvezi z zakonom o tisku.
Manifesto je danes izšel s posebno izdajo, na štirih sLaneh namesto na osmih, številne osebnosti političnega in kulturnega življenja so izrazile solidarnost z vodstvom časopisa, ki bo skušalo po sodni poti ponovno doseči priznanje svojih pravic, obenem pa bo sprožilo široko nabiralno akcijo, da premosti sedanje finančne težave.
R. G.
MANAGUA — Kljub protislovnim vestem, ki prihajajo iz Srednje A-merike, je iz ure v uro vedno bolj jasno, da bo invazija somozističnih sil na Nikaragvo klavrno propadla. To ni razvidno samo iz izjav predstavnikov sandinistične vlade, neuspeh kontrarevolucije potrjujejo tudi zahodni zavezniki, ki so prispeli na prizorišče spopadov.
Obrambni minister Humberto Or-tega je na tiskovni konferenci v Managui izjavil, da je nikaragovska vojska popolnoma uničila dve od šestih kolon kontrarevolucionarjev, ki se sedaj nahajajo v izrednih težavah in so v glavnem obkoljeni. Zahodni dopisniki pripisujejo neuspeh težavam, ki jih imajo agresorji z oskrbo. Sandinističnim silam je namreč uspelo onesposobiti neko letališče na nikaragovskem ozemlju. kamor so z letali in helikopterji dovažali material napadalcem. So-mozistom primanjkuje baje celo hrane, saj jih prebivalstvo ne podpira. Manjše uspehe so doživeli le n* karibskem priobalnem območju in to predvsem po zaslugi Indijancev Miskitos. ki so sovra-no razpoloženi do vlade v Managui.
In prav na tem območju so naj-huiši spopadi. Vlada v Managui hoče čimprej onesposobiti napadalce. Kot kaže ji je usnelo, da si niso somozisti zagotovili večjega *o-svobojenega ozemlja*, kjer bi proglasili svojo vlado in zaprosili za pomoč »prijateljske srednjeameriške države* in Wasbington. S tega zornega kote je tudi iasno, zakaj se pred Nikaragvo tialiatejo ameriške mornariške enote. Notranji minister Borge je sporočil, da so številne ameriške voine ladje že zaplule v nikaragovske ozemeliske vode. Nova provokacija in grožnja Reaganove administracije ni nikogar presenetila. Le Honduras in ZDA še vztrajate, da je v Nikaragvi v teku državljanska vojna, skoraj vse države sveta, pa sedanja spopade imenujejo s pravim iitenen kot invazijo, ki jo je naročil \Va-shington.
Tega mnenja so tudi predstavniki tistih zahodnih držav, ki so v Nikaragvo poslali svoje strokovnjake, da bi državi omogočili razvoj po desetletjih mračne diktature Spinozove družine. Reaganova administracija se je torej oštete, Sandinistična revolucija ie močnejša kot so pričakovali, prav tako jim hi uspelo agresije pretihotapiti kot »notranjo zadevo Nikaragve*.
Managui je že uspelo, da se bc v ponedeljek sestala s predstavniki Kostarike, da bi po mirni poti rešili sedanjo spore z južno sosedo. Kot kaže pa nima Honduras takega manevrskega prosi ora in se mora pokoravati željam IVashmgtona. Ob meji z Nikaragvo še dalje kop'či svoje čete, vlada v Tegucigalpi je iz obmejnega območja že izselila civilno prebivalstvo. Medtem ko je kontrarevolucija kot ka'e propadte, se v Latinski Ameriki že pripravljajo na nov spopad.
Samoupravljanje pri «Paese sera»
RIM — Po sklepu založnika, da ukine izdajo dnevnika «Paese sera* sta uredniški odbor in tovarniški svet odločila, da bodo novinarji in tiskarji izdajali časopis samoupravno, Družba vlmpredit* je reagirala s prepovedjo uporabe telefonov in strojev, uredniki so pa prejeli izraze solidarnosti in podpore od vidnih umetnikov, politikov, znanstvenikov in sodnikov.
VIDEM — Včeraj popoldne se je ob 13.55 med postajama IJkve in Lužice iztirilo prvo osišče vagona na mednarodnem vlaku Dunaj -Rim. Po iztirjanju je kompozicija nadaljevala vožnjo še za nekaj sto metrov, incident pa ni povzročil nobene škode potnikom. Nastopili so takoj tehniki železniške uprave, da j. .vzpostavijo čimprej redni promet na 1 progi.
Predsednik Venela Cario Beriiini obiskal Ljubljano
LJUBLJANA - Včeraj se je mudil na delovnem obisku v Ljubljani predsednik Veneta prof. Cario Bernini. Sestal se je s predsednikom izvršnega sveta skupščine socialistične republike Slovenije Janežem Zemljaričem, podpredsednikom Šinigojem in njegovimi sodelavci. Razgovora se je udeležil • tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič. Razgovor je tekel o sodelovanju socialistične republike Slovenije in Veneta ter o razširitvi vsestransko koristnega sodelovanja zlasti na področju gospodarstva in kulturnih dejavnosti. Dogovorili so sc, da se bodo v njakrajšem času sestale delovne skupine izvršnega sveta Slo-' venije in gospodarskih dejavnikov z deželnim .odborom dežele Venete, ki bodo natančneje obravnavali vprašanja medsebojnega sodelovanja.
Jugoslovanski veleposlanik v Republiki Italiji, Marko .Kosin in jugoslovanski geuetalni konzul v Trstu Drago 'Mil ošič pa sta se predvčerajšnjim pogovarjala v Ljubljani s predstavniki SR Slovenije o jugoslovan-sko-italijanskih odnosih ter v tem okviru o stikih med Slovenijo in Italijo ter Furlanijo -Julijsko krajino.
V razgovorih, ki jih je vodil predsednik predsedstva SR Štor venije Viktor Avbelj, so posebej obravnavali medsebojno po litično, gospodarsko in drugo sodelovanje in možnost za njegovo poglabljanje, nadaljnji razvoj vsestranskega obmejne ga sodelovanja ter položaj slo- ■ venske narodne skupnosti v Italiji.
TUDI ZARADI NESTABILNOSTI NA POKRAJINI IN NA OBČIMI
Volilna kampanja že v polnem teku
LpT demagoško opozarja na furlansko na eni in slovensko «nevar-nost» na drugi strani * Še polemike o zadnji občinski seji
BIVŠI OBČINSKI UPRAVITELJI PRED SODNIKOM
Stara sodna preiskava spet sredi pozornosti
/>kateri osumljenci presenečeni nad potezo preiskovalnega sodnika
«OPENSKI GLASBENI VEČERI* V SKD TABOR
Lepo zlivanje barvnih odtenkov v izvajanju dua Pagani-Cesar
Pet krstnih izvedb treh italijanskih, enega hrvaškeg" in slovenskega tržaškega avtorja Pavleta Merkuja
Kot je bilo pričakovati, se je v Trstu volilna kampanja za deželne volitve, ki se bodo odvijale 26. in 27. junija, začela precej zgodaj. Temu je botrovalo gotovo tudi dejstvo, da smo v bistvu v našem mestu od septembra lani priča burnim odnosom med strankami in precej dolgemu kriznemu političnemu obdobju, ki označuje in pogojuje delo pokrajine in občine. Vsako zasedanje tega ali onega izvoljenega telesa se lahko tako brez posebnih težav izrodi v propagandistično in predvolilno tribuno, kar gotovo zelo negativno učinkuje na reševanje stvarnih vprašanj, s katerimi se v tem času sooča krajevna stvarnost.
Ena osrednjih tem te volilne kampanje bo vsekakor vprašanje inšti-
KZ sprejema še danes prošnje
za deželne prispevke
Ker bo deželno odborništvo za kmetijstvo v prihodnjih dneh poskrbelo za porazdelitev finančnih sredstev, ki so namenjena razvoju kmetijstva v FJK, Kmečka zveza poziva vse kmetovalce in kmetijske zadruge, ki nameravajo v tekočem letu zaprositi za deželne prispevke, da se lahko samo še danes zglasijo v njenih uradih.
Zglasijo se lahko tudi telefonsko, točno pa morajo povedati čemu so namenjeni prispevki za katere nameravajo zaprositi (za obnovitev ali posodobitev svojih kmetijskih objektov, hlevov, toplih gred, naprav za namakanje itd) pri deželni upravi; tudi njihovo višino morajo točno kvantifici-rati.
Te prošnje bo nato Kmečka zveza v torek posredovala kmetijskemu pokrajinskemu nad-zorništvu, slednje pa deželnemu odbrništvu za kmetijstvo.
Še enkrat ponavljamo, da je treba te prošnje posredovati (tudi telefonsko) še danes v urade Kmečke zveze.
tucionalne in politične enotnosti ter celovitosti naše dežele. To področje je že danes »vojno sredstvo* Liste za Trst, ki skuša na vse konce in kraje dokazovati, da dežela pri svoji globalni politiki skoraj ob vsakem koraku oškoduje naše mesto. To že dalj časa demagoško poudarjajo voditelji tega gibanja, o tem je na nedavni skupščini članov spregovoril tudi župan Cecovini ter sprožil ostre reakcije predsednika deželnega odbora Comellija in deželnega tajnika KD Biasuttija. Ob »slovenski nevarnosti*. s katero lista žolčno straši že od svojega nastanka, si sedaj
To noč je ob ropotanju naše dobre, stare in kmalu odslužene rotacije albertovke v ekspeditu poslednjič odpremljal pakete Primorskega dnevnika v svet med svoje zveste bralce. Bertu Pernarčiču se je namreč iztekel službeni rok in danes je nastopil prvi dan svojega pokoja po 20 letih službovanja pri Založništvu tržaškega tiska, po 46 letih raznih zaposlitev in skoraj 63 letih življenja. Od njega smo se poslovili v prisrčnem tovariškem vzdušju, kateremu je tudi Berto s svojim veselim značajem, s svojo iskrenostjo in s svojim delovnim zgledom mnogo prispeval.
Bertu življenje ni bilo postlano z rolcami, kot skoraj nikomur njegove generacije, le v rani mladosti je okusil trdoto fizičnega dela, ko si je po opravljeni trgovski šoli spričo splošne krize moral služiti težaški kruh v pristanišču. Potem so ga vpoklicali k vojakom v Pistoio in Turin, kot nezaupljiv Slovenec pa je končal v delavskem bataljonu v Aquili in nazadnje na Siciliji kot tgozdar*. Tam so ga osvobodili zavezniki in odpeljali v Severno Afriko v Bono, Costantino in v Aleksandrijo. V Costantini so izdvojili Slovence in Berta namenili za pilotski tečaj v Johannesburg. Zaradi slabih oči so ga izločili in poslali v tečaj za letalske motoriste. Nekaj časa je potem oskrboval zavezniška bombna in lovska letala, toda njegova, kot ogromne večine primorskih fantov želja je bila, da bi se priključil narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. Ta želja se mu je končno uresničila. Prišel je v zh!rno bazo prekomorskih enot v Gr arino, od tam pa na tla domo vine v Split in v letalsko bazo NOV
utira pot tudi neka »furlanska ne-varnost*. o kateri je bilo večkrat tudi neposredno govora na zadnjih sejah pokrajinskega in občinskega sveta. Pri teh stališčih, ki včasih tudi ne skrivajo želje po formalnem odcepu Trsta od Furlanije-Julijske krajine, ostaja LpT slej kot prej povsem izolirana. Vse demokratične stranke so si namreč enotnega mne nja, da je treba specifična vprašanja Trsta obravnavati in reševati v okviru deželne enotnosti in celovitosti.
Medtem pa se še niso polegle polemike. ki so izbruhnile na zadnji seji tržaškega občinskega sveta, potem ko je skupščina zavrnila sklep odbornika Agnellija (PSI) o finančnih podporah krajevnim kulturnim ustanovam. Kot znano je omenjeni odbornik zaradi negativnega izida glasovanja zagrozil z odstopom ter napadel vse, ki so nasprotovali sklepu. Včeraj se je v tej zvezi oglasilo tudi pokrajinsko vodstvo PSI. ki obsoja vse tiste, ki so v štrumentalne namene izkoristili izid glasovanja, kar bo po mnenju socialistov imelo negativne posledice za tržaške kulturne ustanove, ki bodo morda pri-
Gospodarska kriza se na Tržaškem iz dneva v dan bolj zaostruje. Po štivanski papirnici, po škedenj-ski železarni Terni (da naštejemo le najhujše primere), se je znašel v vrtincu tudi industrijski obrat CMI, ki ima svoj sedež v Ul. Sve-vo. Vodstvo podjetja je pred časom seznanilo delavstvo, da name rava vpisati v dopolnilno blagajno kar 120 od skupnih 142 zaposlenih, in to za dobo najmanj enega leta.
Delavci so o tem ukrepu razpravljali na včerajšnji skupščini, ob koncu katere so se odločili, da prekinejo z delom in zasedajo ter zastražijo vhod v obrat. Zaposleni so izrazili veliko kritik na račun vodstva podjetja, saj menijo,^da. vpis večine zaposlenih v dopolnilno blagajno ne daje nobenih jamstev o nadaljevanju proizvodnje v objektu, ko bi bila sedanja kriza mirno. Zaposleni so tudi obsodili negativno zadržanje vodstva podjetja do predlogov sindikata kovinarjev in tovarniškega sveta Le ta sta predočila vodstvu svoje po-
v Zemunik pri Zadru. Vojaška pot ga je potem vodila še v letalske baze v Beogradu. Zemunu, Zagrebu, Ljubljani in pri Brežicah vse do demobilizacije novembra 1947, ko se je naposled po sedmih letih vrnil v svoj rodni Trst. Sprva se je zaposlil v pristanišču, od leta 1948 pa kot šofer pri takratnih naših ustanovah. Tudi ko je prišel pred dvajsetimi leti k založništvu, je bil šofer do prevzema vodstva odpremne-ga oddelka Primorskega dnevnika. V tem svojstvu je tudi končal svoj delovni odnos.
Ko se mu je včeraj glavni urednik Primorskega dnevnika v imenu celotnega kolektiva ZTT zahvalil za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo in poudaril komplementarnost njegove zadolžitve s časnikarskim delom, je dejal med drugim:
»Koj bi na primer zaleglo, če bi novinarji pisali še tako dobre članke, če bi dnevnik še tako natančno in verno beležil vsakodnevno doga jan je, če bi akviziterji in oglasni oddelek še tako marljivo nabirali o-glase, če bi tiskarji še tako skrbno postavljali in tiskali časopis, če bi potem ta naš Primorski dnevnik obtičal v teh odpremnih prostorih in ne bi šel naprej med ljudi, katerim je namenjen. Bilo bi tako, kot da bi vsi skupaj delali v prazno.»
Tudi Bertova zasluga je, da ni bilo tako, da skoraj nikoli ni prihajalo do zamud pri odpremljanju časopisa, pa čeprav je bilo treba nemalokrat krepko pljuniti v roke, zavihati rokave in se spotiti. Od enih ponoči do devetih zjutraj, dvajset let noč za nočjo.
Hvala Ti Berto in zadovoljno uži vai pokoj v zdravju in mnogih go barskih podvigih, (jk)
krajšane za pomembne finančne prispevke s strani deželne uprave.
V torek tiskovna konferenca
Pobude KPI v korist Trsta
V torek ob 11. uri bo tržaška federacija KPI priredila tiskovno konferenco na temo: »Pobude KPI na vsedržavni ravni za Trst*.
Na srečnaju s predstavniki tiska bo orisana resolucija, ki jo je KPI predložila v poslanski zbornici -prvi podpisnik je tajnik stranke Enrico Berlinguer - o problemih Trsta.
Tiskovne konference se bodo u-deležili poslanec Cuffaro in senatorka Gerbec ter strankina deželni in pokrajinski tajnik Rossetti in To-nel.
• Tržaška občina obvešča, da bo matični urad na velikonočni ponedeljek odprt od 9. do 11. ure za sprejemanje prijav smrti in izdajanje dovoljenj za pogrebe.
glede o načinu plačevanja in višini plač, ki bi jih prejeli zaposleni vpisani v dopolnilno blagajno. Vodstvo je te predloge kratkomalo odbilo.
Zaradi takih odklonilnih stališč so delavci CMI včeraj prekrižali roke in zastražili vhod v tovarno. Po tem enodnevnem protestu se bodo spet sestali na skupščini v torek, S. aprila, ob 7. 30, na kateri se bodo dogovorili o nadaljnjih oblikah boja v obrambo svojih de lovnih mest.
Vodstvo EZIT o industrijskem položaju
Vodstvo tržaške ustanove za industrijsko cono — EZIT — je na svoji zadnji seji proučilo trenutni položaj na krajevni industrijski ravni z vsemi možnimi zapleti in razvoji, ki so z njim povezani. Osnova za to razpravo je bila odobritev obračuna za leto 1982, ki je v glavnem pokazal enake težnje kot že obračun za leto 1981.
Podčrtana je bila važnost zadnjih finančnih ukrepov (refinansiranje zakona o ratifikaciji osimskih sporazumov ter porazdelitev sredstev, ki jih predvideva državni zakon štev. 828) v korist Trsta, ki vsekakor omogočajo, da bi EZIT uresničil svoje cilje.
Vodstvo EZIT se bo ponovno sestalo potem ko bo deželni svet dokončno odobril porazdelitev sredstev po zakonu štev. 828.
PROTI MAMILOM
Miljska uprava na solidarnostni manifestaciji
Miljska občinska uprava podpira cilje, ki so si jih zastavili študenti srednjih šol, ko so v torek, 12.
drst v črno-bclem» tudi v italijanščini
Po slovenski, je v teh dneh izšla tudi italijanska izdaja knjige našega dolgoletnega fotoreporterja Maria Magajne »Trst v črnobelem*. Tako bodo lahko tudi italijanski bralci segli po fotokroniki, s katero je Mario Magajna ovekovečil dogodke, ki so se odvijali v Tr- j stu od (»vojnih časov sem. V 350 posnetkih je Mario zabeležil pomembne zgodovinske dogodke, ki so zakoličili kultur-no-politično in družbeno življenje povojnega Trsta, pozorno oko fotoaparata pa je ujelo tudi manj pomembne, vsakodnevne prizore.
V predstavitvi knjige je v imenu Založništva tržaškega tiska Marko Kravos zapisal, da »so slike v črno-belem, ne le zaradi kontrasta med belim papirjem in temnim posnetkom, kajti ravno tako pomemben je tudi kontrast med svetlimi upi ljudi, ko se borijo za boljši jutri, in sipinim barvilom, ki prekrije pričakovanja in trud s črno barvo razočaranja.*
aprila, oklicali dan solidarnosti z osvojenimi od mamil in dan boja proti prekupčevalcem s heroinom.
Predstavništvo miljske občinske uprave se bo namreč udeležilo manifestacije, ki jo prireja italijanska in slovenska mladina v Kulturnem domu v Ul. Petronio, da bi konkretno potrdila svoje obveze v boju proti emarginaciji. Tudi krajevne uprave morajo odigrati svojo vlogo, da bi se okrog osvojencev od mamil ustvarila široka solidar
Sodstvo je torej udarilo tudi po nekaterih krajevnih političnih in u-pravnih krogih. Z razliko od Turina, Rima in še nekaterih drugih mest pa tržaška sodna preiskava zaobjema dogodke izpred skoraj dvajsetih let, večina tedanjih upraviteljev, ki so vpleteni v to afero, pa se je že od zdavnaj umaknila iz aktivnega političnega življenja, nekateri od teh pa so medtem že umrli.
Preiskava, ki jo je krajevno časopisje svojčas precej pozorno spremljalo, se nanaša na obdobje med leti 1966 76, ko je tržaško občino vodil levi center, na županskem mestu pa sta sedela demokristjana Franzil in Spaccini, ki je tudi eden izmed glavnih osumljencev za domnevne nepravilnosti na občinskem oddelku za izterjevanje davkov in drugih dajatev. Bivši u-pravitelji in nekateri občinski funkcionarji so v glavnem osumljeni, da so v tistih letih odobrili, oziroma nepravilno uresničevali sklepe, po katerih je imelo osebje omenjenega občinskega oddelka pravico do neka-
nost, ki bi jim omogočila, da bi se otresli te pogubne razvade.
Rajonski svet za vzhodni Kras o prodaji jusarskih zemljišč
Vzhodnokraški rajonski svet je na svoji zadnji seji soglasno sprejel resolucijo, ki jo je predložila komunistična skupina in v kateri je med drugim izražena zahteva tržaški občinski upravi, da pojasni, komu. in, ,y,.kakšne namene namerava prodati nekatera jusarska zemljišča na Opčinah, za prodajo katerih je že dala privoljenje deželna uprava. Tozadevni sklep je bil namreč objavljen v zadnji številki Uradnega vestnika dežele.
1 • V ulicah Paolo Vcronese in Na-
j vali, sicer ob njunih vogalih z Ul. Besenghi, bodo uredili nova zebra-sta prehoda za pešce.
Prostori openskega
didaktičnega
ravnateljstva
V interpelaciji odborniku za šolstvo Spetič sprašuje, kdaj bodo končno rešeni prostorski problemi openskega didaktičnega ravnateljstva. Isti svetovalec je že pred časom vložil odborniku podobno vpra sanje, odgovorjeno pa mu je bilo, da bodo lahko dobili primerni prostor za potrebe didaktičnega ravnateljstva (urad) šele v prihodnjem
V baru »Gioia* na Trgu Ospedale 3, torej prav pred glavnim vhodom v bolnišnico, je predsinočnjim o-krog 21. ure nastal tak prepir, da so na kraj morale prihiteti kar tri I policijske ekipe letečega oddelka. Lastnica bara, 42-letna Gianna Sancin iz Ul. D. Chiesa 94, je policistom povedala, da je malo prej vstopila v lokal skupina štirih mladeničev in naročila pivo. Ko jim je odvrnila, da jim pivo lahko proda, da ga pa morajo piti drugje, je nastalo med mladimi veliko negodovanje. Steklenico piva so vseeno kupili in plačali, medtem pa je prišlo do hudega besednega spopada, ki se je končal s fizičnim obračunavanjem. Fantje so obrcali in pretepli žensko, ko pa ji je priskočil na pomoč njen 33-letni sin Marino, se je pretep nadaljeval na pločniku.
Ko so zaslišali sirene policije, so prenapeteži skušali zbežati, med begom pa je 22-letni Roberto Besenghi nerodno padel in si zlomil pogačni-co, tako da sedaj leži na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 40 dneh. Gianna Sancin in njen sin Marino sta se tudi zatekla v bolnico, kjer pa so jima nudili le prvo pomoč in ugotovili, da bosta o zdravela v 5—8 dneh.
terih denarnih doklad sorazmerno z odkritimi primeri davčnih nepravilnosti s strani občanov in ustanov. Zakon sicer predvideva to naklado, v obtožnici pa je pisano, da je ta denar prejemalo tudi osebje, ki sploh ni bilo soudeleženo pri tem delu. Od tukaj torej preiskava, ki se je začela leta 1976, ko je državno tožilstvo naslovilo upraviteljem in funkcionarjem sodna obvestila, baje prav na podlagi obtožb in pritožb, ki so prihajale iz vrst o-sebja.
Sledilo je sedem let popolnega molka. Preiskavo so medtem formalizirali, preiskovalni sodnik Co-larieti pa je pred dnevi vse akte spet potegnil iz predalov in nekaterim izmed osumljencev poslal poziv, da se nekje sredi aprila predstavijo v njegovem uradu. Sodnik torej misli očitno spet osvetliti celotno zadevo, na katero je resnici na ljubo mesto že povsem pozabilo.
Na to preiskavo so pozabili tudi celo mnogi izmed osumljencev. Nekateri od teh niso do včeraj še sploh prejeli sodnega obvestila, kar pa je treba po vsej verjetnosti pripisati birokratskim zapletom. Skoraj vsi tisti, ki smo jih včeraj telefonsko dosegli, so izrazili veliko začudenje, pa tudi zaskrbljenost, da bo lahko kdo v politične namene izrabil in štrumentalno napihoval celotno zadevo, zlasti pred bližnjimi upravnimi volitvami. Nekateri pa so se sicer prijazno, a obenem tudi odločno izognili vsakršnemu komentarju o preiskavi.
«Prav je, da sodstvo gre naprej svojo pot in da odkrije morebitne odgovornosti*, nam je dejal eden izmed osumljencev, »presenečajo pa trenutek in okoliščine, ki so prispevale, da je preiskava spet prodrla v javnost. Mislim pa, da nihče nima v teh časih interesa postaviti zadevo na propagandno raven ter jo nato izoblikovati po svojih načrtih. V vseh ozirih pa je potrebna jasnost, ki jo mi pričakujemo tudi s strani sodstva*.
Do tukaj torej opis dogodkov in mnenja nekaterih ljudi, ki so vpleteni v to že skoraj pozabljeno afero. Zanimivo pa bo sedaj videti, kako se bo preiskava iztekla in če bo na nekakšen način vplivala na itak že zelo razburkane vode tržaškega političnega življenja.
• Občinska uprava,je včeraj oddala v zakup dela za vzdrževanje in obnovo raznih mestnih šolskih poslopij; za ta dela bo odštela nekaj več kot 565 milijonov lir. Dela bosta opravili podjetji Sacci in Paro-vel - Piccini - Trebbi, predvidevajo pa posege v šolah Sandrinelli, Dante, Grego, Filzi, Battistig, Taraboc-chia. Dardi. Saba, Benco. Rismondo, Manzoni. Brunner. Divisione Julia, Addobbati ter Carducci.
šolskem letu, ko naj bi se zmanjšalo število razredov na openski osnovni šoli «F. Bevk* (šolo naj bi zapustilo 25 učencev petega razreda, v prvi razred pa naj bi se vpisalo 21 otrok). Ta odgovor je bil nezadovoljiv, saj se bo ob tolikšnem vpisu res zmanjšalo število razredov, ki pa bodo precej številčnejši od dosedanjih. Openska slovenska osnovna šola ne razpolaga z velikimi učilnicami, ker so nekdanje večje učilnice pred leti pregradili, tako da so iz ene dobili dva učna prestara, seveda manjša, da bi zadostili vse večjemu številu razredov.
Vprašanje zahteva drugačno rešitev, meni Spetič v interpelaciji.
Okrog Trga Stare mitnice je policija nato prijela še dva Besenghi-jeva pojdaša, ki sta tako kot on stara znanca policije. Gre za 24 letnega Giorgia Giovanninija iz Ul. Rota 3 in za 20-letnega Emilia Giu-rissevicha iz Ul. Pittoni 2. Četrtemu članu skupine prenapetežev pa je uspelo zbežati.
Kljub «zebram» ga je voznik skoraj do smrti povozil
S pridržano prognozo so včeraj okrog 16. ure sprejeli na nevrokirurškem oddelku 53-letnega poštnega uradnika Giorgia Rismonda iz Ul. Revoltella 74. Na prehodu za pešce v Miramarskem drevoredu, nasproti vhoda na železniško postajo, ga je zbil z avtom 51-letni Tullio Nurzi iz Ul. Baiamonti 14, ki je vozil proti Rojanu. V nesreči se je Rismondo hudo udaril v glavo in po obrazu, utrpel pa je tudi druge poškodbe po vsem telesu.
• Novinarski krožek bo priredil oktobra v Trstu vsedržavno zasedanje o gospodarskih, družbenih in kulturnih učinkih tehnoloških inovacij na področju obveščanja, s katerim bo oroslavil dvajsetletnico obstoja. Po-I buda spada tudi v sklop letošnjega 1 mednarodnega leta komunikacij.
V družini pihal stojita flavta in fagot daleč vsaksebi. Loči ju višinski obseg, način vzbujanja nihajev v zračnem stebru, barva zvoka, njuna akustična prodornost in ne nazadnje njuna psihološka označenost kot sad večstoletnega vzajemnega učinkovanja praktične glasbene dejavnosti in njenega subjektivnega dojemanja. Tak razkorak je za skladatelja bržkone izzivalen in mikaven: zastavlja mu dialektično nalogo, spojiti posebnosti obeh glasbil v umetniško enoto, ki naj razločke in nasprotja priznava, spoštuje in celo izpostavlja, hkrati pa podreja izrazno in vsebinsko obsežnejšemu smotru. Pot do takega cilja si pa skladatelj izbira na osnovi lastnih nagnjenj, znanja in izkušenj. Da je takih poti nebroj. je jasno izpričal zadnji openski glasbeni večer z nastopom dua Pagani - Cesar.
Raznovrstnost pristopa k nalogi se je še posebej nazorno izkazala ob dejstvu, da je spored segel zgolj po skladbah 20. stoletja. Petero jih
Programski načrt miljskih upraviteljev za triletje 1983/85 je prodrl, toda na koži Slovencev. Na predsi-nočnji seji občinskega sveta sta zanj glasovala Lista Frausin (KPI) in neodvisni Barut, proti (seveda) Lista za Milje, socialist, socialdemokrat in demokristjani pa so se vzdržali. Če ne upoštevamo KD, ki se je bila že pred dnevi načelno pozitivno izrekla o listini in s tem nekako napovedala posredno podporo njeni odobritvi, sta kot jeziček na tehtnici ostali PSI in PSDI: proti načrtu ne bova glasovala, sta zagrozila njuna predstavnika, le pod pogojem, da se iz njega izloči poglavje o Slovencih tako, kakršno je sedaj in se zamenja z novim, našim besedilom. Z njima so brž potegnili demokristjani, ki sta jim socialdemokrat in socialist storila očitno veliko uslugo, in večini, kot kaže, ni preostalo drugega, kot da kloni izsiljevanju.
Saj ni, da besedilo o Slovencih, kot sta ga osnovali PSI in PSDI, ni lepo. Morda je še prelepo, prav zato pa nam, pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti, izučenim od grenkih izkustev, ne more vlivati nobenega zaupanja: besede se že itak težko prelivajo v dejanja in čim lepše so tem težje je takšno prelivanje. Tembolj, ko so besede bolj načelne, splošne narave, medtem ko je poglavje, ki ga je v programski
Slovenska osnovna šola sedaj ne razpolaga s prostori, primernimi za didaktično ravnateljstvo, z razliko od italijanske, ki ima svoj sedež v istem poslopju in je, kar se tiče prostorov, gotovo privilegirana. Pod pisnik omenja možnost, da bi lahko didaktično ravnateljstvo dobilo svoj urad v sedanji ambulanti, ki bi jo zlahka premestili v bližnji otroški vrtec, kjer imajo že ambulanto, a je vrsto let neuporabljena. Tako rešitev je predlagal šolski svet didak tičnega ravnateljstva, med obiskom šole pa ga je že pred letom dni osvojil tudi načelnik higiensko - sanitarne službe dr. Botteghelli med obiskom šolskega poslopja. Prav za. radi tega Spetič vprašuje pristoj nega odbornika, če se bo srečal s predstavniki openskega šolskega sveta in če bo končno poskrbel za rešitev problema ne da bi s tem prizadel didaktične zmogljivosti o-penske slovenske osnovne šole.
Končna postaja avtobusa št. 25
V drugi interpelaciji Spetič sprašuje, kaj bo naredila občinska uprava v zvezi s premestitvijo sedanje končne postaje avtobusa proge št. 25. Postaja je na zelo nevarnem odseku ceste; pred nekaj dnevi se je prav tu pripetila smrtna nesreča malega otroka. Prav tako je nevarna postaja v Ul. Marchesetti. Prebivalci Katinare, rajonski svet in samo konzorcialno podjetje za prevoze ACT so že pred časom predlagali premestitev postaje na trg med Ul. Forlanini in Reško cesto, s tem da bi tam postavili tudi se mafor, ki naj bi usmerjal promet. Kdaj bo občinska uprava v tej zve zi končno kaj konkretnega ukrenila?
Izjave tržaškega župana Cecovinija
Svetovalec Movimento Trieste Pa-rovel se je v svoji interpelaciji o-bregnil ob izjave, ki jih je bil dal župan Cecovini na skupščini Liste za Trst, o odnosih med Trstom in Vidmom, s katerimi naj bi, v volil ne namene, ščuval prebivalstvo Tr sta proti videmskemu. Tako obna šanje je po njegovem mnenju sra motno. Parovel ugotavlja, da sta župan in njegova stranka že dalj časa uporabljala isto razdiralno tehniko oblasti v mestu s ščuvanjem Italijanov proti Slovencem, in ob koncu vabi župana naj se javno opraviči v občinski dvorani ter jav no zahteva njegovo ostavko.
je celo doživelo krstno izvedbo, saj so letošnji pridelek mojstrov Do-minuttija, Valdambrinija, Viozzi a. Kichla in Merkuja. Tile skladatelji si v širšem merilu pravzaprav delijo prostor in čas ustvarjanja; navzlic temu pa so se «obče» naloge lotili s tako drugačnimi prijemi, da lahko nanje v resnici pokažemo kot na zgled značilnega pojava v umetnosti današnje in tukajšnje družbe, pač enakopravnega sožitja obilice slogovnih teženj in tokov.
Dominuttijevo Vezilo Stravinske-mu (lani smo obhajali stoletnico skladateljevega rojstva) v obliki petih miniatur na ruski ljudski napev so po zgradbi in izrazu zvest poklon umetnosti velikega vzornika, posebej še njegovemu prvemu ustvarjalnemu obdobju.
Duo Francesca Valdambrinija, ravnatelja tržaškega konservatorija, pa je sad povsem siceršnjih prizadevanj. Urr-iajo se namreč v izkušnje, ki 'e dediščina dunajske šole spoče u prvih povojnih letih
načrt vnesla uprava, vsebinsko temeljito in so v njem zapopadeni specifični problemi in zahteve Slovencev (poglavje smo svoj čas skoraj dobesedno priobčili).
Njegovi predlagatelji vsekakor niso popustili: prvotno poglavje o naši narodnostni skupnosti so ponovno dali na glasovanje, tokrat v obliki resolucije, in je bilo z večino glasov odobreno. To pomeni, da se občinski odbor obvezuje, da ga bo pri izvajanju svoje triletne politike v praksi upošteval in da se v bistvu nič ni spremenilo. Toda tudi to glasovanje nam daje misliti: resolucijo torej, kot rečeno, prvotno besedilo občinske uprave o pobudah v korist Slovencev, sta spet podprla samo Lista Frausin in neodvisni Barut, vzdržal se tokrat ni nihče: socialdemokrat, demokristjani in (spet seveda) Lista za Milje so glasovali proti, češ da je tako postavljen problem o Slovencih brezpredmeten, saj so itak v teku priprave na globalni zaščitni zakon. Zanimivo in pomenljivo pa je. da jo je socialist tik pred glasovanjem popihal iz dvorane in se tako izoenil odgovornosti, ki so mu jo volivci naložili, (dg)
• Na Reški cesti bo občinska upra- j va uvedla prepoved parkiranja na obeh straneh ceste; parkiranie bo prepovedano od hišne številke 297 do Ul. Brigata Casale.
• V Ul. Doda bo občina uredila prehod za pešce; uredila ga bo v višini odcepa na Ul. Bartolomeo D'Alviano.
med mladimi zahodnoevropskimi skladatelji in ki jih najnazorneje o-značujejo glasbene prireditve na poletnih tečajih v Darmstadtu. Zanje je značilno, da se glasbena vrsta -osnovna celica in zametek razvoja glasbene misli — ne postavlja več kot strogo, z zapovedmi in prepovedmi opremljeno načelo, temveč prej kot počelo vse prostejšega ■ a hkrati smotrno urejenega in umljivega razgledovanja po svetu zvokov.
Tržaški ljudski napev nAndemo a Servolav je domačinu Giuliu Vioz-ziju navdihnil variacije vedrega, du-rovitega značaja. Barvni razloček in višinski obseg glasbil je avtorju povod za malodane antropomorfno akustično upodobitev šaljivega in zbadljivega dvogovora med moškim in žensko.
Duo Zagrebčana Marijana Kichla spretno izkorišča izrazne možnosti obeh glasil. Odlikuje ga ritmična raznolikost, iteracija melodičnih drobcev ob hkratnem naglem prehajanju iz razpoloženja v razpoloženje pa vzbuja vtis izrazne gostobesednosti.
Skladba z naslovom rlnvenzione e Danza» Pavleta Merkuja znova izpričuje plodnost tistega vira avtorjevega navdiha, ki se napaja z ljubeznijo do ljudske umetniške izpovedi Slovencev ob zapadni jezikovni meji, obenem pa potrjuje skladateljevo nagnjenje k vsebinski jedrnatosti ter k trdni in pregledni oblikovni zgradbi. V spevni, intimno in nemirno uglašeni invenciji se zdi, kot bi avtor v trajnem brstenju disonanc iskal meje izrazitih možnosti flavte in togota; v Danzi pa jima naposled odmeri natanko dorečeno vlogo: razigranejšo flavti, preudarnejšo fagotu.
U prvem delu sporeda smo še poslušali Sonatino Francoza Euge-na Bozzaja in Petit Suite njegovega rojaka Pierra Maxa Duboisa. Skladbi sta pisani z dokaj nevznemirljivimi politonalnimi prijemi in se uvrščata v obilno žetev skladb za pihala, ki je značilna za francosko glasbo. Mikavnejsa je Villa -Lobosova 6. skladba — pač edina za flavto in fagot — iz niza 9 Bachianas Brasileiras. V njih se avtor loteva naloge, zliti v umetniško prepričljivo celoto prvine ljudske glasbe južnoameriških Indiosov z načeli in načini Bachovega kon-tapunkta.
Izvajalca sta se izkazala z odličnim obvladovanjem glasbil ter natančnost in zvestobo avtorskim navodilom. Skrb za strogo sočasnost je ponekod dušila spevnejšo izpe-Vavo glasbenih misli in od časa do časa je bilo slutiti, da utegne priti do še nazornejšega zlitja barvnih odtenkov flavte in fagota v nove, izvirne zvočne učinke. Znano pa je sicer, da so ponovitve vselej bolj dodelane in domišljene od premiere. Tudi zato si želimo, da bi Simonefta Pagani in Vojko Cesar bila kmalu gosta še kake kulturne sredine na Tržaškem.
RAVEL KODRIČ
Preminil je naš dragi
RAFAEL ANDLOVIČ
Pogreb pokojnika bo danes, 2. aprila, ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: hči Gabrijela, sin G' o, sestra in brat z družinami ter ostalo sorodstvo
Trst, 2. aprila 1983
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona
MARIJA KAPUN vd. GROPPAZZI
P greb bo danes, 2. aprila, el 13. ur iz mitvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Pesku.
Žalujoči hčerki Marija In Slavka z družinama
Draga. 2. aprila 1983
Zapustil na’ je naš dragi
IVAN (VANEK) MILIČ
Žalostno vest sporočajo
žena, sin, bratje in sestre * družinami Matulji. Prosek. Salež, 2. aprila 1983
ZAHVALA
Ob prerani smrti naše nepozabne
KATARINE BELUŠIČ por. TRAMPUŽ
se iskreno zahvaljujemo vsem za številne izraze sočustvovanja.
Žalujoča družin«
Trot, S. aprila 1988
CimMiMmiiiiiiiiMifiiMiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuniiiitiifmMiiitniiiiitiiiiiiniMiiHUHimiimuiMtiiiaM
Berto Pernarčič dopolnil leta službovanja pri ZTT
miiiiMiiiiiiiMiiiiiitimiiiiniiniiiiimmiiitiiiiiiitiimitiititiiiMMiiiiiiiiiiMiiiiiiifmiiitMtiiiiiiiittiiiifMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii* iiiiiiitiiitiiimiimniHtmtifiiiiimtiiia
DAMOKLEJEV MEČ DOPOLNILNE BLAGAJNE ZA 120 ZAPOSLENIH
Tudi tovarna CMI v vrtincu vse hujše gospodarske krize
Delavstvo včeraj prekrižalo roke - V torek nova skupščina
itifiiM>tiiiiiiietieaiMeiii*iiiBei>eitiiieieiiiteM«iiMiat«eeitiiMifiMMMi«tii«titieiee>ietaeiiiMettiietMe»iiiaeM*ii«tM«i,iiilalltlg,g,igaig|llll||(llgllll|,,(allagfll|gl|llal|,a,a,aa«aalMl|,m
1__________ Interpelacije občinskemu odboru __________________________________________________________________________________________________________|
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta sta vložila komunistični svetovalec Spetič in svetovalec Movimento Trieste Parovel vrsto inter pelacij, ki zadevajo vprašanje prostorov openskega didaktičnega ravnateljstva, končne postaje avtobusa proge št. 25 na Katinari in izjave župana Cecovinija na nedeljski skupščini pristašev Liste za Trst o odnosih dežele do našega mesta in Vidma.

■ •lltllllllllliiiiim,|,| Himni
EPILOG VROČEGA BESEDNEGA SPOPADA
SKUPINA ŠTIRIH PRENAPETEŽEV HUDO PRETEPLA LASTNICO BARA
ttiiiiiitimHHHiHiHmMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiitimiiiimmrnoiiifiiiiiiiiitfifiiiiitiiiiiiiiMiHiitiitiitftiiiiiii
KAKO SO GLASOVALI V MF 'SKEM OBČINSKEM SVETU
Programski načrt je prodrl toda spet na koži Slovencev
Gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče v Trstu. Danes, 2. 4., ob 17. uri v Avditoriju v Portorožu »HVALISAVI VOJAK* T. M. Plautusa.
ROSSETT1
Danes, 2. t.m., ob 20.30 na sporedu »Tramonto* Renata Simonija. V glavni vlogi nastopa A. Lionello. Zadnja dva dneva. Rezervacije pri glavni blagajni.
Od 5. aprila dalje bo na sporedu »I Masnadieri*. V abonmaju odrezek št. 8. Rezervacije pri glavni blagajni.
AVDITORIJ
Danes, 2. t.m., ob 17. uri in 20.30 bodo Podreccove lutke predstavile «Lunin svet* Goldonija. Zadnja dva dneva. V abonmaju odrezek št. 10.
VERDI
V	torek ob 20. uri red B/C na sporedu tretja predstava Puccinijeve opere »Turandot*. Dirigent Daniel Oren, režiser Alberto Fassini, orkester in zbor bo vodil Andrea Giorgi.
V	glavnih vlogah nastopajo: Oli-via Stapp (Turandot), Lando Barto-lini (neznani princ), Carlo Del Bo-sco (Timur), Marion Vemette Moore (Liu), Giancarlo Montanaro (Ping). Pierfrancesco Poli (Pang),
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 2. aprila, ob 19.30: Milan Kundera »Burka*, gostovanje PDG v Desklah
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Mala dvorana
Danes, 2. t.m., ob 10. uri: A. Go-Ijevšček »Hiša*. Lutkovno gledališče Ljubljana.
Sprejemna dvorana
Do 10. t.m. bo odprta razstava Mormel in materija v sodobnem španskem slikarstvu.
I. preddverje
Do 15. t.m.: Razstava Ivan Me-štrovič — Študije.
Okrogla dvorana
Danes, 2. t.m., ob 18. uri S. Makarovič - A. Kersmik «Partiia kart*. Kabaret Daj-Dam. Ponovitev.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave.

SLOVENSKO -STALNO g J GLEDALIŠČE ^ V TRSTU
&s>
m
Po treh letih zagrebško gledališče «KOMEDlJA»
znova v Kulturnem domu
RDEČI OTOK
musical
Po komediji Mihaila Bulgakova priredil Vanča Kljakovič Pesmi Milan Grgič Glasba Alfi Kabiljo
v soboto. 9. aprila 1983, ob 20.30 v nedeljo, 10. aprila, ob 16. uri
Prodaja vstopnic v Kulturnem domu ob delavnikih od 10. do 14. ure.
Razna obvestila
Na velikonočni ponedeljek (4. a-prila) bo ob 16.30 v Skednju pritrkavanje zvonov.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD F. Prešeren - Boljunec vabi na «Glasbena večera* v soboto, 9. aprila, ob 20.30 mešani pevski zbor Obala iz Kopra — dirigent Mirko Slosar, v petek, 15. aprila, ob 20.30 otroški zbor Venturini, mlad. zbor Prešeren, pianistka Vihra Kodrič.
f Čestitke
Kino
Cappella Underground 18.00—20.00— 22.00 «Cul de sac*. Režija Roman Polanski.
Ariston 16.00 »Viva*
Eden 17.00 «Destructors».
Nazionale 15.30—22.00 «Gandhi» — Barvni film.
Grattacielo 16.30 »Bonnie e Clayd alTitaliana*.
Fenice 17.00 »Povero ricco*. Renato Pozzetto.
Mignon 15.00 «Bamby». Walt Disney.
Filodrammatico Zaprto.
Aurora 16.00 «In viaggio con papa*.
Capitol 16.00 «ET l'extraterrestre». Barvni film za vsakogar.
Cristallo 16.30 »Rambo*.
Moderno 15.30 «Rambo» S. Stallone,
Radio 15.30 «Gimme sensaction my love*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Venefo 16.30 «Testa o croce*. N. Manfredi, R. Pozzetto. Zabavni film.
Lumiere 16.00 »Laguna blu*.
Danes se sreča z Abrahamom, v ponedeljek pa bo godoval, ANGEL KRALJ, njegova žena LIDIA pa praznuje danes 45. rojstni dan. Da bi bila vedno srečna in zdrava jima želijo sin Marko, hči Irena, mama oziroma tašča Marija.
Danes praznujeta svoj rojstni dan LIDIJA in ANGELO s Padrič. Še na mnoga leta na smučiščih jima kliče smučarski odsek ŠD Mladina.
Včeraj je praznovala 87. rojstni dan JOHANCA ŠEMEC iz Križa. Ob tem lepem jubileju ji čestitata in želita še mnogo zdravja hčerki Mari in Nina z družinama.
Včeraj je praznovala 73. rojstni dan naša ljuba mama in stara mama DRAGICA, še na mnoga zdrava leta ji kličejo Irena, Alenka, Ksenija in vsi, ki jo imajo radi.
Danes se vzameta
PAOLO CARLI in GABRIELLA BUSLETTA
Veliko sreče na novi življenjski poti jima želi
ŠD Primorec
Razstave
V	TK GALERIJI, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja novejša dela Demetrij Ce.j.
V	občinski galeriji v Trstu je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Pietro Grassi, ki bo razstavljal do 8. aprila. Tokrat bo dal na o-gled kakih dvajset svojih del: olj, temper in risb.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 2. aprila
FRANC
Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 18.33 — Dolžina dneva 12.49 — Luna vzide ob 0.58 in zatone ob 9.23.
Jutri, NEDELJA, 3. aprila ŽARKO, VELIKA NOČ
Vreme včeraj: ob 13. uri 12,8 stopinje, zračni tlak 996 mb narašča, brezvetrje, vlaga 65-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 10,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Lucia Zanazzo, Eleonora Sinotti. Silvia Mangini, An-na Cozzi, Alessandra Coronica, Sabrina Moles, Giovanni De Simone, Lodovico Bertuzzi.
UMRLI SO: 75-letna Giustina Mar-eusa vd. Pieri, 82 letna Adele Pacca-pelo por. Serafini. 63-letni Antonio Coren, 75-letni Giuseppe Biagini, 88-letna Clorinda Rossi vd. Munari, 84-letna Gisella Sirk vd. Cossutta. 69-letni Mario Buzan, 69 letni Raoul de Toma, 90-letna Carla Bordon vd. Cian, 77 letna Emma Segulin por. Rossati, 78-letna Antonia Antonaz vd. Totis, 91-letna Filomena Fantoni, 85-letni Rodolfo Stefancich, 90-letna Maria Kapun vd. Gropazzi, 56-letni A-lessandro Burzio. 83-letna Anselma Bemetich vd. Angelica, 95 letni Er-mando Chivilo.
POTOVALNI URAD
« A U R O R A »
vabi na naslednje izlete:
14. in 15. maja — z avtobusom na KRK. Cena 53.000 lir; od 27. do 29. maja — z avtobusom na MALI LOŠINJ. Cena 86.0C0 lir;
28. in 29. maja — z avtobusom na PLITVIČKA JEZERA. Cena 78.000 lir; od 29. maja do 3. junija — z avtobusom na RAB. Cena 139.000 lir;
od 9. do 12. junija — z avtobusom v BUDIMPEŠTO. Cena 253 000 lir.
Sprejemamo še vpisovanja za tedenska bivanja v poletnih mesecih na otoku KRK, na MALEM LOŠINJU in v BOVCU.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «AURORA» • Ul. Cicerone 4. tel. 60-261.
NORIŠ KRALJ
vabi na odprtje trgovine z gospodinjskimi pripomočki
ELETROMARKET
v Gabrovcu
DNEVA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1. Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Opčine, Milje (Viale Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Opčine, Milje (Viale Mazzini 1).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel 228 124: Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225-141: Božje polje. Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel 200121; Sesljan: tel. 209 197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20.
danes, 2. aprila, ob 16.	uri.
	
	psa
	
	
HBESKBBaiEESEKSBKu	
1. 4. 1983	
Ameriški dolar	1.435.—
Kanadski dolar	1.160,—
Švicarski frank	691.-
Danska krona	165,-
Norveška krona	198.—
Švedska krona	190,-
Holandski florint	524,—
Francoski frank	196,-
Belgijski frank	26,-
Funt šterling	2.100,—
Irski šterling	1.820.-
Nemška marka	592,—
Avstrijski šiling	84,—
Portugalski escudo	13—
Pezeta	10—
Jen	5—
Avstralski dolar	1 120—
Drahma	15—
Debeli dinar	16—
Srednji dinar	17—
Aprila nov urnik zelenjadne tržnice
Z aprilom bo stopil v veljavo nov urnik zelenjadne tržnice na debelo. Prvih pet dni v tednu bo tržnica odprta popoldne od 16.30 do 18. ure, ob sobotah pa bo odprta od 9. do 10. ure. Nov urnik je zgolj eksperimentalnega značaja: trajal bo le za dobo enega meseca, nakar bodo porabniki in operaterji preverili, ali novi urnik bolje ustreza potrebam Tržačanov. V primeru, da bi se pobuda obnesla, jo bodo podaljšali do septembra.
POGOVOR S TAJNIKOM FILLEA CGIL DONIJO
• Deželni zavod za poklicno usmerjanje (IRFOP) je v teh dneh izdelal načrt o vključevanju handikapi-ranih v splošne delovne procese. Ta načrt bodo v kratkem začeli u-resničevati v zdravstvenem centru v Medeji in na zavodu za poklicno u-smerjanje v Gradiški.
Kriza v gradbeništvu na Goriškem se čuti tudi v proračunu sindikatov
V zadnjih dveh letih 200 manj zaposlenih v gradbenem sektorju • Ni perspektiv za bodoče investicije v gradbeništvu, zato je vedno manj mladih zaposlenih v tem sektorju
Urnik trgovin ob velikonočnih praznikih
Združenje trgovcev je sporočilo umik trgovin ob letošnjih velikonočnih praznikih.
Danes, 2. aprila, bodo lahko odprte ves dan po običajnem delovnem urniku vse trgovine z blagom, tudi tiste, ki so navadno ob sobotah popoldne zaprte.
Jutri, 3. aprila, bodo lahko odprte dopoldne cvetličarne.
V	ponedeljek, 4. aprila, bodo lahko dopoldne odprte mlekarne in pekarne.
V	sredo, 6. aprila, bodo lahko vse trgovine z jestvinami, cvetličarne in drogerije odprte tudi popoldne.
Izleti
SPDT prireja v ponedeljek, 4. aprila, tradicionalni spomladanski izlet velikonočnih praznikov. Zbirališče ob 8.30 na Trgu Oberdan, izlet pa bo potekal s Škofij na Tinjan (371 m), od tod pa se bodo planinci spustili v Osp ter Mačkolje, kjer bo na sporedu majhna družabnost. Hoje bo skupno kake tri ure in pol, izlet pa je primeren za vse. Vabljeni !
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
I
MENJALNICA
vseh tujih valut
SERGIO FERFOLJA pri Piščancih ima odprto osmico.
IZGUBIL sem črna očala za vid od Samatorce do Bajte. Janko Trampuž, Zgonik št. 35.
V	KRIŽU na reviji «Primorska poje* so mi pomotoma zamenjali dežni plašč rjave barve. Emil Gombač,.. Lonjerska cesta 328, telefon 040/910145.
OSMICO je v Nabrežini odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek.
HIŠO v tretji gradbeni fazi v Lescah pri Bledu menjam za stanovanje v Ljubljani ali ob morju. Telefon (»38064/26876.
MLAD fant išče kakršnokoli zaposlitev kot vajenec ali pa pri kakem avtoelektričarju ali v trgovini, z radioaparati. Tel. 040/228313.
PRODAM golf GL diesel letnik 1982 (avgust) bele barve v odličnem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na št. 0481/779469.
ČISTILNICA »TATJ ANA* Nabrežina Kamnolomi št. 78 nudi cenjenim strankam vsakovrstne usluge čiščenja in likanja po ugodnih cenah. Urnik: vsak dan razen sobote. od 8. do 13. in od 16. do 19. ure.
ZOBOZDRAVNIK Ivo Petkovšek javlja, da bo odsoten do 4. aprila.
OSMICO je v Mačkoljah odprl Ed-vardo Tul. Toči belo in črno vino. PRODAM volks\vagen maggiolino 1200 letnik 1974 v odličnem stanju. Telefonirati od 13. do 14.30 in v večernih urah na št. 040 422093.
OSMICO jp odprl Rikardo Živec v Koludrovici. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ljubi Petaros v Borštu.
V	DOLINI prodam stanovanje: dve spalnici, dnevna soba, kuhinja, ko. palnica, klet. parkirni prostor in prostor za zidavo garaže. Telefon 040/228-390.
ODDAM v najem zemljišče, oddaljeno samo sedem minut od Trsta, z razgledom na morje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. lil. Montecchi 6. pod šifro «Zemljišče».
PRODAM ape 600 MP. Telefon 040/824381.
PRODAM fiat 500 letnik 1968 z novimi gumami in opravljenim tehničnim pregledom. Telefonirati ob nedeljah na št. 040/575145.
OSMICO je odprl Karlo Pegan v Zgoniku 58. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ladi Kocjan. Dolina 147.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju št. 253. Toči belo In črno vino.
PODJETJE PAHOR prodaja v Tržiču stanovanja, trgovine in gara že v gradnji različnih velikosti. Za informacije telefonirati na št 040/208251.
PODJETJE Malalan Benčina pro daja v rezidenčni coni na Opči nah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxom Za 'nformacije tel. 211043
Tudi sindikat preživlja krizo. Finančno. To ker je vedno manj zaposlenih, ki torej ne plačujejo svojega sindikalnega prispevka. To so ugotovili na zadnji seji sindikata delavcev gradbenega sektorja FILLEA-CGIL, ko so delali finančni obračun za lansko leto in pripravljali proračun za letošnje 1983. O tem je poročal na seji območ-| nega odbora tega sindikata tajnik j Sergio Donda, ki pa je dejal, da zaradi teh težav sindikat ne bo klo-‘ nil. Na seji je bil prisoten tudi novi deželni tajnik sindikata gradb-nicev Mario Zarli. Podtajnik CGIL i Giuliano Bon pa je poročal o re-| zultatih sporazuma med sindikatom j vlado in delodajalci, ki je bil dosežen v Rimu letošnjega 22. januarja. Sklenili so tudi, da bodo pričeli nabiralno akcijo med delavci, da bi kupili prostore za nov sedež področne delavske zbornice za Goriško.
Ko smo dobili v redakciji tiskovno poročilo smo hoteli izvedeti podrobneje kako je s stvarjo, zato smo se pogovorili s sindikalnim funkcionarjem Dondo.
Povedal nam je, da je gradbeništvo v krizi, prav tako lesna in opekarska industrija, ki sodita v delokrog njihovega sindikata. Na tem področju je bilo povprečno na Goriškem zaposlenih 3.500 delavcev. Konico so dosegli v začetku sedemdesetih let, ko je bilo zaposlenih okrog 4.000 ljudi. V zadnjih dveh letih pa so izgubili, od števila 3.500 zaposlenih, približno 200 ljudi. To zaradi stečaja nekaterih gradbenih podjetij, zaradi pomanjkanja naročil in tudi zato ker tistih, ki gredo v pokoj, noben gradbenik ali tovarnar danes ne zamenja z mlajšimi močmi.
V prejšnjem desetletju so delodajalci tarnali, da je povprečna starost zaposlenih v gradbeništvu bila precej visoka, 47 let. Takrat ni bilo mladih, ki bi bili šli v ta poklic. Zaradi tega so sindikalisti in obrtniki reklami zirali zidarski poklic v šolah. Dobili so nekaj mladih, ki jih je privabilo delo v gradbeništvu, tudi zato ker je bilo sorazmerno dobro plačano.
Sedaj pa spet ni mladih v tem poklicu, to ker nihče jih ne vzame več v službo. Nekatera gradbena podjetja so šla v stečaj. Z desetletnim načrtom za ljudske hiše ne bo nič, kajti sredstva, ki so bila na razpolago, so bila že izkoriščena. Stanovanja so danes predraga, da bi jih ljudje kupovali, kajti malokdo se lahko zadolži za 80-120 milijonov lir. Edino kar daje vsaj nekaj upanja so stanovanjske zadruge, kjer je moč hišo odplačevati dolgoročno in z nizkimi o-brestmi. Prav tako daje nekaj upanja gradbeništvu popravilo starih hiš, do česar prihaja v zadnjem času vedno v večji meri.
Vendar pa prihaja še do drugih nevšečnosti, nam je dejal Donda. Tukajšnja podjetja so bila vajena dobiti vsa javna dela brez velikih težav. Tudi sindikatu je uspelo pridobiti precej pravic in Donda se je spomnil regresov za topel obrok hrane, ki ga gradbinci dobijo v kaki menzi ali gostišču, da jim ni treba več prinašati od doma lončke z mineštro, ki jo potem segrejejo kar na gradbišču. V našo pokrajino pa so pričela vdirati gradbena podjetja iz Furlanije ali celo iz Veneta, ki lahko nudijo nižje izklicne cene na javnih dražbah. Ta podjetja pripeljejo s seboj vsakdan delavce, ti imajo hrano s seboj, niso dosegli tistih pravic, ki jim imajo delavci na Goriškem. Podjetja pa prinesejo s seboj vse, do zadnjega žeblja, in tako so oškodovani ne le goriški gradbinci, ki ostajajo brez dela, marveč tudi go-riška trgovska podjetja. Cene ta-
kih podjetij pa so nižje od tistih, ki jih ponudijo goriška podjetja.
Sedaj se domov vračajo tudi gradbena podjetja, ki so imela veliko opravka na potresnem območju. Medtem ko so pred leti bile dražbe za gradnjo ljudskih hiš tudi brez sodelavcev, se je sedaj za 26 stanovanj IACP potegovalo kar 45 podjetij.
Nimamo perspektiv za bodočnost, nam je dejal Donda, razen nekaterih javnih del. Zaradi tega prihaja tudi do ostre konkurence. To zlasti med malimi obrtniki. Pred nekaj dnevi so se za neko obnovitveno delo stare hiše potegovala kar štiri taka mala podjetja. Razlika med ponujeno ceno je bila zelo velika; najnižja cena je bila 60 mi-
lijonov, na j višja pa kar 80 milijonov. Bredemo torej v krizo, ki bo najbrž povzročila znižanje gradbenih cen, vendar pa le za mala obnovitvena dela.
Vse to škoduje tudi proračunu sindikata, če pomislimo, da je vsak gradbinec plačeval, oziroma plačuje, sindikalni prispevek 7-8 tisoč lir mesečno.
O vsem tem bodo govorili tudi prihodnjo soboto, ko bodo proslavili 20-letnico goriške blagajne gradbincev.
• V Gorici se je zaključila razstava izdelkov nižjih srednjih šol, pod okriljem Rdečega križa. Izkupiček prodaje. 606.000 lir, so poslali poljskemu Rdečemu križu.
PO RAZBURKANEM OBČNEM ZBORU
Pierino Guerra potrjen predsednika industrij cev
Pierino Guerra, lastnik opekarne v Krminu, je bil ponovno izvoljen za predsednika zveze goriških in-dustrijcev. Izvolili so ga pred nekaj dnevi člani odbora, ki je izšel iz precej živahnega občnega zbora sredi prejšnjega meseca. Takrat so krožili glasovi, da hočejo nekateri industrijci Guerro izigrati. Že pred občnim zborom so ga nekateri obtoževali, da se preveč približuje delavskim sindikatom v oceni gospodarskega položaja pri nas, še posebej v primerih tovarn, ki so v krizi. Ta njegova stališča so očitno pomenila nezaupnico tudi do dela nekdanjega predsednika zveze in-dustrijcev Romanija, ki je imel večino delnic podgorske predilnice in se ni hotel vdati novim prijemom za rešitev te tovarne. Zaradi tega je bilo v Gorici precej glasov, da namerava Romani spet prevzeti vodstvo zveze industrijcev. Na občnem zboru, ki ni bil tokrat odprt, kot je bil običaj ob prejšnjih prilikah, se je baje vodila zelo ostra borba
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiitiiumniiHiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminimiiiimiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiifiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilualiiiiiimitiniiiiii
0 STANOVANJSKI PROBLEMATIKI V GORIC/
V samem mestnem središču je prostih 7,4 odst. stanovanj
Na področju celotne goriške občine je nezasedenih skoraj 1000 stanovanj, 16,50 odstotka jih je bilo zgrajenih v zadnjih desetih letih - Tako izhaja iz študije, ki jo je pred kratkim objavila goriška občina
preferenčnih glasov in ob tisti priliki niso takoj izvolili predsednika, niti ni bilo jasno kdo bo zasedel to mesto.
Očitno so se sedaj v vodstvu podjetnikov domenili ter potrdili Guerro. Ta se zaveda, da je rešitev go-riškega gospodarstva v tesnem sodelovanju z deželo, ki bo prispevala znatna finančna sredstva, ter sindikalnimi organizacijami.
Stavk« avtobusov v tržiškem okolišu
Jutri, na velikonočni praznik, ne bodo vozili avtobus; v Tržiču in v vsem tržiškem okolišu. To zaradi stavke, ki jo je oklicalo osebje konzorcija za medobčinske avtobuse tr-žiškega okoliša. Osebje je v sporu z ravnateljstvom podjetja. Stavke se bodo nadaljevale tudi v prihodnjem tednu tako, da bodo delavci stavkali zadnjo uro vsakega turnusa.
Skoraj tisoč stanovanj, točneje | ša okrog 83 kvadratnih metrov, ven-996, ali šest odstotkov celotnega dar obstaja bistvena razlika med
stanovanjskega fonda na območju občine Gorica je nezasedenih. Tako izhaja iz dokaj obširne študije, ki jo je pred kratkim objavila goriška občina, na podlagi podatkov zadnjega popisa prebivalstva, ok tobra 1981.
Sorazmerno največ prostih stanovanj je na območju Pevme. Osla-vja in Štmavra. Prosta stanovanja predstavljajo kar osem odstotkov vseh stanovanj na tem območju. Podatka pa ne gre jemati dobesedno. V tem predelu je namreč precej starih in tudi opuščenih hiš in je torej vprašljivo, v kolikšni meri so prosta stanovanja sploh primerna za bivanje.
Precejšen odstotek (7,4) prostih stanovanj je tudi v- oentru - Gorice, najmanj pa na območji!'1 Rojc (3,1 odstotka).
Lastniki nezasedenih štaiibVanj so \ veliki večini (87%) zasebniki, fizične osebe, v manjši meri pa nepremičninske družbe, zadruge, ustanove itd. Zgovoren je tudi podatek, da je okrog 16 odstotkov prostih stanovanj bilo zgrajeno v obdobju zadnjih desetih let.
Kako je z namembnostjo, oziroma razpoložljivostjo prostih stanovanj? četrtina lastnikov je izrazila pripravljenost, da stanovanje odda v najem, oziroma proda. Sicer vprašanja v anketnem listu glede tega niso bila kdove kako razčlenjena in je težko ugotoviti, če so lastniki v večji meri pripravljeni stanovanje prodati, ali pa dati v najem. Menda se večina nagiba za prvo rešitev.
Prav tako ni posebno natančnih podatkov o razlogih nezasedenosti stanovanj. Na anketnem listu so bile namreč med razlogi navedene samo tri možnosti: koriščenje stanovanja za oddih in počitnice, za delo in drugi razlogi. Kar dve tretjini lastnikov stanovanj se je opredelilo za to zadnjo možnost.
Kako je nasploh z lastništvom in upoiabo stanovanjskega sklada? V 49.5% stanovanj živi lastnik sam ali njegovi družinski člani, 45,9% stanovanj je v najemu, skoraj 4% odpade na druge oblike koriščenja.
Poprečna površina stanovanj zna-
površino stanovanj v zasebni lasti, oziroma v najemu. Poprečna površina prvih znaša 94 kvadratnih metrov, stanovanj v njemu pa 74 kvadratnih metrov.
Od skupnega števila 14.818 stanovanj je s pitno vodo opremljenih 14.799. približno toliko stanovanj ima tudi stranišče, s kopalnico pa je opremljenih 12.747 stanovanj, približno 60% stanovanj ima urejeno centralno ogrevanje.
Ob koncu pa še nekaj splošnih ugotovitev, za katere pa ni točnih številčnih podatkov. Kljub tolikšni razpoložljivosti prostih stanovanj, imamo opravka s stanovanjsko stisko, ki se kaže predvsem v naraščanju števila primerov, ko si sta-
novanja deli več družinskih skup nosti. To naj bi bila neposredna posledica občutnega znižanja finančnih sredstev namenjenih za pridobitev stanovanja, v družinah de lavcev, oziroma uradnikov. Razpo ložljivost naj bi se, po ugotovitvah vidnih sociologov in gospodarstve nikov, v zadnjem desetletju znižala za polovico.
Poseben problem predstavlja spričo vse hujše stanovanjske kri ze, revitalizacija starih mestnih je der, obnova stanovanjskega fonda Zdi se pa, da dosedanja prizadeva nja ne gredo v pravi smeri.
• Člani potrošniške zadruge v goriški psihiatrični bolnišnici se bodo zbrali na občni zbor 12. aprila, ob 20. uri, v telovadnici bolnišnice.
PRIHODNJI PETEK V BORKI
Obeta se zopet maksiproces tokrat zaradi tihotapstva tobaka
Na založni klopi skupina finančnih stražnikov in avtoprevoznikov
Po maksiprocesu zaradi mamil, ki se je končal prejšnji mesec, bo v prihodnjih dneh pred goriškim okrožnim sodiščem spet pomembna kazenska razprava. Na procesu, ki se bo pričel v petek, 8. t.m., bo na zatožni klopi skupaj dvanajst oseb, ki so tako ali drugače vpletene v tihotapljenje velikih količin cigaret, oziroma predelanega tobaka. Poleg finančnih stražnikov Francesca Di Toma, Sergia Čira, Francesca A-rabie in Salvatora Di Rinaldija, bodo sodili tudi 26-letnemu Mariu Zottiju, 41-letnemu Salvatoreju Te-descu in 21-letni Marii Rosarii Lan-gobardo — vsi trije so iz Gorice — ter petim avtoprevoznikom iz pokrajine Como. Vsi so obtoženi sodelovanja in organizacije tihotapstva ter kaznivih dejanj v zvezi z utajitvijo davka IVA. Proti štirim pripadnikom finančne straže je bila vložena tudi obtožnica zaradi krše-
iiiiiiiiiiinmiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiirrtiiiiufmiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMMiMiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiitMiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiit
NA VIŠJEM SODIŠČU V KOPRU
Potrjena kazen zaradi tihotapljenja blaga čez mejni prehod v Mirnu
Že prej je temeljno sodišče obsodilo trgovko iz Gorice in carinika iz Nove Gorice
nja navodil glede opravljanja s žbene dolžnosti.
Kazniva dejanja naj bi obtoženci zagrešili od maja do septembra lanskega leta, ko naj bi šlo skozi mejni prehod v Šempetru, brez u-rtreznega nadzorstva in seveda plačila carinskih in drugih dajatev, nekaj tovornjakov naloženih s tobakom. Menda so tihotapci svoj posel organizirali v dogovoru s finančnimi stražniki, ki so ob prihodu tovornjakov v Italijo zatisnili obe očesi. Namesto da bi vozila pospremili na carinski prostor za podrobnejši pregled, so jih brez kontrole puščali naprej.
Verjetno se kazenska obravnava ne bo zaključila v petek.
Višje sodišče iz Kopra je te dni potrdilo kazen, ki jo je izreklo Temeljno sodišče v Novi Gorici na obravnavi proti skupini oseb, ki so sodelovale pri tihotapljenju raznega blaga čez mejni prehod v Mirnu. Glavna obtoženca sta bila carinik Borislav Zec iz Nove Gorice in Tatjana Di Blas, potujoča trgovka iz Gorice, stanujoča v Ulici Cappel-lari 36. Na prvostopenjski obravnavi sta bila obsojena carinik na 9 mesecev zapora in trgovka na 10 mesecev zapora pogojno za dobo treh let, in na plačilo denarne ka-
MEBLO ITALIANA
išče sodelavca za delo na področ|u uvoza in izvoza. Kandidat mora obvladati slovenski in italijanski jezik ter imeti nagnjenja za tako delo. Prošnje s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite na naslov; Meblo Italiana, Tržaška cesta 138 - Gorica.
zni v znesku 5 milijonov starih dinarjev.
Sodišče je ugotovilo, da je Zec od začetka oktobra in do konca decembra leta 1981 med službo na prehodu v Mirnu dopuščal, da je Tatjana Di Blas prevažala čez mejo razno blago, ne da bi jo pregledoval oziroma izvajal nadzorstvo nad njenim avtomobilom, z registrsko oznako GO 74328. Tako je čez mejo pretihotapila predvsem mnogo kavbojk in kave v skupni vrednosti okoli 12 milijonov 600 tisoč starih dinarjev. Za nagrado je cariniku izplačala milijon starih dinarjev. Pri zadevi je sodelovala Zecova žena Mara, ki je pretihotapljeno blago posredovala carinikovim sorodnikom iz Doboja v Bosni. Slednji so kavo in kavbojke potem razpe-čali. oziroma prodali v Bosni. V tihotapljenje pa je bila zaoletena tudi Lidija Ma>-eon iz Nove Gorice, ki je bila pri Tatjani Di Blas nekaj časa gospodinjska pomočnica.
Trgovka iz Gorice pa je tihotapila blseo tudi ob dr"f,ih prilikah, kot ie ugotovila preiskava. ObMba je bila, da je pripeljala iz Italije sku-
paj 160 kavbojk in 210 kg kave v skupni vrednosti 18 milijonov 350 tisoč starih dinarjev. Carinik Borislav Zec, ki je bil že ob začetku preiskave suspendiran, potem pa tudi odpuščen iz službe, je bil obtožen in tudi obsojen zaradi zlorabe uradnega položaja, jemanja podkupnine in zaradi nedovoljene trgovine, skladno z ustreznimi člani Kazenskih zakonov Slovenije oziroma Jugoslavije. Tatjana Di Blas pa je bila obtožena in obsojena zaradi kaznivega dejanja po členu 359 jugoslovanskega carinskega zakona (slednji obravnava tihotapljenje čez mejo) in spričo kaznivega dejanja podkupnine po I. odstavku 196 člana kazenskega zakona Slovenije.
Lidija Margon iz Nove Gorice kot tudi sorodniki carinika, tako njegova žena Mara Zec. pa Cveto in Suda Zec so bili zaradi sodelovanja v tihotapski mreži obsojeni na razne pogojne kazni. V zapor bo torej moral le carinik Borislav Zec. ki pa mu bodo seveda upoštevali 2 meseca, kolikor je bil v priporu p-cd sodno obravnavo. Slednjo je vod'l Borut Deisenopr. sodnik Temeljnega sodišča v Novi Gorici.
Pričala se je ribiška sezona
Povratek k naravi, beg iz vsakdanjega vrveža, moda? Najbrž bi bilo težko pojasniti vse razloge pojava, ki smo mu priča te dni, pa se bo najbrž ponavljal še nekaj časa na začetku ribiške sezone. Športnih ribičev je naenkrat postalo kot listja in trave, kakor bi temu rekli z domačo prispodobo. Bregovi Vipave in Soče, pa tudi drugih tokov so bili prejšnjo nedeljo živi, kot že dolgo ne. Izgledalo je vse skupaj kot veliko ribiško tekmovanje, eno stojišče na vsakih nekaj metrov. Ribiči z najsodobnejšo o-premo, taki z gumijastimi škornji do pasu, z velikimi mrežastimi tor bami za ribe, pa tudi čisto navad no oblečene državljane z ribiško palico v roki.
Mogoče je marsikoga zvabilo čudovito pomladansko vreme, ali pa večja verjetnost da bo ulov, vsaj na začetku sezone uspešnejši.
Sredi maja odprtje teatra Azzurro v Tržiču
Gledališko dvorano teatra Azzurro v Tržiču bodo predvidoma odprli sredi prihodnjega meseca. Tako je te dni napovedal odbornik za javna dela. Urejevanje notranjosti gledališča je v glavnem zaključeno, kar še manjka bodo dopolnili v prihodnjih tednih. Veliko pozornosti so namenili prav vprašanju zagotavljanja največje varnosti pred požarom. Dvorana ima štiri varnostne izhode, opremljena je s posebnim varnostnim sistemom za zaznavanje dima. razpolaga tudi s posebno električno napeljavo. Dvorana naj bi služila predvsem za gledališke pred stave in glasbene prireditve.
Nagrajeni delavci tovarne OMG
V nekem goriškem gostišču so pred nekaj dnevi počastili 14 bivših delavcev tovarne OMG v Stra-žicah. ki so šli v teku leta v pokoj, ter dva delavca, ki sta v tej tovarni že 25 let. Upokojenci so dobili zlato značko, jubilanta pa posebni znački. Na srečanju, ki jo je priredilo društvo starih delavcev. so Lili prisotni predsednik podjetja inž. Orsini ter direktor ini, Agostinis, ter še precej drugih funkcionarjev in starih delavcev. Nagrajeni so bili Marino Boscarolo, Rino Andriolo, Gino Bregant, Na-tale Korenjak, Mario Medeot. Lu-ciano Raida, Umberto Grassetti, Luciano Alt, Luigi Zuliani, Emilio Pecorari, Ermanno Paravan, Ar-mando Padovan, Giovanni Medeot in Danilo Blažič. 25 let službe v tovarni imata Remo Del Bianco in Carlo Naccini.
Izročili namenu novi center za vzrejo telet
Pred kratkim je predsednik deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) Mario Lucca uradno izro-čil predsedniku konzorcija Friul-carne Francu Tragoniju novi center za vzrejo in pitanje telet v San Vitu. Center so zgradili s sredstvi de-žele in z finančnim prispevkom Evropske gospodarske skupnosti. V njem bodo lahko vzredili po 200 telet letno v dveh izmenah. Teleta bodo redili pet, šest mesecev nato pa jih bodo izročili v nadaljnjo rejo kmetom. Gre za neke vrste kooperacijo, kakor jo izvajajo kmetijske zadruge na območju sosednje Jugoslavije. S prizvodno dejavnostjo v novem centru naj bi pričeli čimprej.
Še nekaj v zvezi z avtobusnimi abonmaji
Pred nekaj dnevi smo poročali o novih cenikih avtobusnih vozovnic na medkrajevnih progah na Goriškem, ki jih upravlja pokrajinsko avtobusno podjetje v Gorici. S tem v zvezi je bil v pisarni konzorcija za prometno območje sestanek med ravnateljstvom APT in sindikalnimi predstavniki. Podjetje je namreč hotelo, da bi abonenti plačali nove tarife že od letošnjega 1. marca in ne šele od 1. aprila. Sindikati pa so se zavzemali, da bi delavcem povrnili denar za neizkoriščene vožnje v zadnjem tednu leta 1981 in 1982, ko so bile tovarne v glavnem zaprte, abonenti pa so plačali vn-znino za ves mesec. Zahvaljujoč se posredovanju prof. Ferrarija so dosegli sporazum. AF*T ne bo zahtevala poviška abonmajev za mesec nazaj, sindikati pa ne bodo zahtevali povračila za neizkoriščene vožnje konec prejšnjih dveh let. Sindikati pa so izrazili svoje nezadovoljstvo, ker so poviški večji od predvidenih trinajstih odstotkov.
Razna obvestila
Zaradi del na županstvu bo občinska knjižnica v Sovodnjah še nakaj dni zaprta. Predvidoma jo bodo odprli sredi aprila.
Kino
C urica
VERDI 18.00—22.00 »Testa o croce*.
N. Manfredi in R. Pozzetto. CORSO 18.00-22.00 «Kan - il prin* cipe guerriero*. T. Roberts in M. Singer.
VITTORIA 17.30-22.00 «11 tifosd. 1’arbitro e il calciatore*. P. Franco, A. Vitali in D. Poggi. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Amici mlel
2».
PRINCIPE 18.00-22.00 »Rambo*. Nova (iorira in okolica
SOČA 18.30—20.30 »čas prve ljubeč-ni*. Francoska komedija. 22.30 »Nori seks*. Italijanska komedija, SVOBODA Danes zaprto.
DESKLE 20.00 »Cestni bojevnik*. Avstralski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita, Ul. Don Bosco, telefon 32-515.
Ne bruha le vulkan Etna na Sle iliji. Prebudil se je tudi vulkan Puu Kamoamoa na Havajih, ki krepko bruha, kot nam kaže gornja slika.	(Foto AP)
UNIVERZITETNO ŠOLANJE V ITALIJI V ŠTEVILKAH
RIM — Univerzitetni študij v I-taliji še ni množičen. Tako pravijo v kompetentnih krogih. To se zdi čudno, pa čeprav čudno ni, kajti v primerjavi z drugimi razvitimi deželami ima Italija razmeroma malo razumnikov in visokih strokovnjakov, hkrati pa jih ima že veliko preveč, saj ne ve. kam z njimi. To protislovje se kaže v naslednjih številkah: v Italiji more obiskovati visoke šole le 19 odstotkov mladeničev, je to mnogo premalo. Hkrati pa je to veliko preveč, da bi vse te razumnike italijanska družba mogla absorbirati, kajti italijanska družba potrebuje veliko manj visoko klasi-ficiranih strokovnjakov, ker je tudi njeno šolstvo drugače naravnano.
Sicer pa je tudi italijanska družba drugačna od drugih. V Italiji imamo pri' 56 milijonih prebivalcev ali državljanov, kar okoli milijon visokošolcev, toda od tega res velikega števila študentov pride do diplome le kakih 75 tisoč slušateljev. To se pravi, da diplomira razmeroma majhen odstotek
visokošolcev. Nekaj slušateljev ne pride do konca študijev zato, ker hkrati dela, nekaj zato, ker jim «šola ne gre*, nekaj pa zato, ker vzamejo šolanje «bolj na lahko* in zato šolanje zavlečejo. Statistični podatki nam namreč povedo, da kar 35 odst. vpisanih kaj malo sledi predavanjem in laboratorijskemu delu, kar 30 odst. slušateljev je zaposlenih s celodnevnim umikom delovnikom, in prav toliko je slušateljev, ki so občasno zaposleni. Iz tega izhaja, da je mnogim normalen študij tako ali drugače onemogočen in zato je osip tako velik, da diplomira ne le v rednem roku, pač pa sploh diplomira razmeroma majhen odstotek vpisanih.
Sicer pa statistični podatki govore, da bo v bodoče še nekoliko slabše. Drugi menijo, da bo boljše. Ker se je število rojstev močno skrčilo in se bo s tem skrčilo tudi število šolarjev, bo v bližnji bodočnosti število vpisov na univerzi veliko manj in bodo zato tudi določeni negativni odstotki nižji.
......................
DRUGI KONCERT V OKVIRU REVIJE PRIMORSKA POJE
V splošnem je bil večer dokaj šibak razen treh razmeroma dobrih nastopov
Kak zbor je od lanskega leta celo izgubil na veljavnosti - Dobro so se obnesli zbor od Dom ja, nabrežinski zbor ter mešani oktet Svoboda iz Izole
Na drugem nastopu v reviji Primorska poje, ki je bil 26. marca v Podbrdu, so se predstavili mešani pevski zbor iz Drežnice (prvič) pod vodstvom Alojza Raku-ščka, ženski in mešani zbor Triglav iz Izole pod vodstvom Darinke Jugove, moški zbor Kras iz Opatjega sela pod vodstvom Justa Marušiča, mešani zbor Lipa iz Šempasa pod vodstvom Mirana Rustje. moški zbor Fran Venturini od Domja pod vodstvom Ivana Tavčarja in mešani zbor Igo Gruden iz Nabrežine pod vodstvom Matjaža Ščeka. Zaradi bolezni in drugih okolnosti se revije niso mogli udeležiti zbori iz Košane, iz Barnasa in zbor Tomos iz Kopra, ki bi gotovo nekoliko več prispevali k celoti kakor nekateri ne preveč pripravljeni zbori. Revija je bila v celoti kakovostno precej šibka in je v tem ni mogoče primerjati s prvo v Križu. Ne gre toliko zamera mešanemu zboru iz Drežnice, ki je pokazal veliko veselje za lepo petje pa tudi voljo do dela. pač pa tistim zborom, ki so dosegli v prejšnjih letih in tudi še lani več. kot so pokazali na tem večeru.
Mešani zbor iz Drežnice čaka še veliko dela. ki naj bi obrodilo potrebne boljše sadove na področju glasovne izobrazbe: za boljšo izgovarjavo, pravilno dihanje, ki sta osnovna pogoja za natančno intonacijo, za homoge-m.st glasovnih skupin in zlitost vsega zbora. Seveda, do večje popolnosti na tem področju ne prideš čez noč. temveč to zahteva več časa in nenehnega prizadevanja ter dela, čeprav lahko slutimo. da ga tudi za ta nastop ni bilo malo. Sicer pa veselje do petja krepi voljo, ki je pravzaprav izhodišče nadaljnjim uspehom, vendar le ob trdni vztrajnosti vseh pevcev. Le te jim tudi želimo.
Ženski, kot tudi mešani zbor iz Bukovice nista dosegla lanskih rezultatov: pri ženskem je bil prisoten občutek negotovosti, interpretiranje je bilo premalo izrazito. Mislim pa. da je to bila posledica nezadostnih priprav, ki so pri pevcih in pri pevovodji vzbujale skrb za petje samo. To pa je postalo ovira večji sproščenosti in interpretativni zbranosti. Pomanjkljivosti v pogledu intonacije, homogenosti , izgovarjave so bile očitne zlasti pri mešanem zboru. Sicer pa pri prvem kakor pri drugem zboru izvirajo te slabosti tudi iz zapostavljenega vežbanja in utrjevanja pravilnega dihanja, na kar pevci prevečkrat pozabljajo oziroma se ne zavedajo — večkrat pa tudi pevovodje ne,— kohkšnega pomena .je dihanje za oblikovanje glasov in vsega nadaljnjega, kar sodi k lepemu petju ter sploh k pevski kulturi. Upajmo, da se bo zbor na prihodnji reviji predstavil Z u-snebom, ki ga je svoječasno že dosegel.
Moški zbor iz Opatjega sela je pomnožil svoje vrste z mlajšimi pevci, ki se zborovskemu petju šele privajajo. Nastop jc poka zal. da bodo morali še marsikaj doseči no področju boljše izgovarjave. dihanja, intonacije, pevske enotnosti in zlitosti. Predvsem bo treba posvetiti veliko več pozornosti vežbanju dihanja in izgovarjave. pa tudi večji natančnosti zadevanja, odpiranju ust, da ne bodo glasovi preveč zastrti. Za pegovodio je res težko »začeti znova*. ko se menjavajo pevski ' rodove 'vendar je to neizogibno kaif.i znanie ne prihaja samo vij e?be. Vendar je pri pevcih privrženost, k petju očitno zelo močna m ji ie treba dati dnška v kar naihoJi ubranem petin in pie menitem čustvu) kar pevmndia zna in km' bo v resnici tudi do segel, če se bodo pevci na vaiah čim bolj redno in čim boli tesno povezali z niim v enotno in delavno pevsko družino.
Pri rn^ an^m zboru iz Seni"*** smo čutili neko zadrego, ki ni do-
voljevala prirodne sproščenosti pevovodji, kar je vplivalo na pevce in s tem tudi na interpretiranje, ki ga ni povsem zajela tista občutenost, kakor lanskega leta. Zbor ima lepe glasove, ti pa so premalo izvežbani v dihanju, kar je — mimo drugega — pogoj za vzdrževanje čiste intonacije in oblikovanja dolgih fraz, kakor, na primer, pri Mozartovi Ave venim. če upoštevamo sposobnosti pevovodje, ki je pokazal že boljše rezultate, potem lahko sklepamo, da so v ozadju poleg navedenih morda še dnigi vzroki — odsotnost nekaterih pevcev, prehladi, bolezni ali morda premalo vaj ali slab, nereden obisk le-teh — da se niti dirigent in seveda tudi ne zbor nista mogla bolj kreativno sprostiti. Ostala sta namreč v neki zadržanosti, ki je ovirala, nar zornejše oblikovanje: glede na do sedaj znane rezultate in sposobnosti bi namreč pričakovali več muzikalne občutenosti. Sicer pa s temi zapažanji in pripombami nočem zanikati prizadevanj, dela in tudi določenega dosežka tega zbora, pač pa le pomagati za nadaljnji napredek, saj so razna nihanja pri pevskih zborih razumljiva, ker se tudi delovni pogoji večkrat spreminjajo. Važno je vztrajati in si stalno prizadevati za čim boljše, zlasti tam, kjer so glasovi dobri, kjer ljudje radi in s srcem pojo.
Tudi moški zbor od Domja ni glede ubranosti glasov in zlitja zbora pokazal tistega, kar smo slišali lanskega leta. Sicer pa ima pevovodja tudi težko nalogo pri uravnavanju ravnotežja tenorske, po volumnu šibkejše, nasproti basovski močnejši skupini. To je najbolj opazno v večjih dinamičnih stopnjah. Pri basih je tudi premalo enotnosti v delovanju, v izgovarjavi. pri posameznikih tudi v zadevanju. Pojavilo se je celo nekaj odprtih glasov. Jerebovo pisemce je bilo na začetku nekoliko preveč razvlečeno, pri Simičevi Fatiše kolo pa bi bilo potrebno ritem v svoji meri bolj izostriti in mu dati s tem večjo notranjo dinamiko in napetost.
Kljub tem pripombam, ki naj služijo kot pomoč za nadaljnje delo, je ta zbor upoštevanja vreden dejavnik v našem zborovskem petju, posebno odkar ga je Ivan Tavčar uspel ugladiti in do sprejemljive mere uravnotežiti. Odvisno pa bo seveda od pevcev, koliko bo zbor v svojih prizadevanjih še lahko uspel izboljšati zli-tost in ravnotežje ter povečati in-temretativno moč.
Najboljša — in precej nad ©-stalimi — sta bila mladinski me sani oktet Svoboda iz izole in mešani zbor igo Gruden iz Nabrežine.
Prvi se odlikuje po čistem, ubranem petju, ki v mešani ( redki) postavi zveni dovolj uravnoteženo. Je plod sistematično zastavi je nega vokalnega dela, ki je oktet utrdilo v pevskih osnovah, ga ob jasni in pravilni izgovarjavi združilo v zvočno prijetno obravnavo, dovolj prožno in razborito komorno vokalno interpretatorsko skupino. Oblikovanje je prežeto z živim muzikalnim občutjem: s svojo prepričljivo učinkovitostjo zapušča izrazit vtis K interpreth-ciiam bi lahko dodali še primeren tempo in zadeto slogovno o-pvedol lenost in še to: čeprav je Svving lovv, svveet Chariot lepo za zvenela in bi'a tudi prepririlvo izoblikovano, je vendar to skladba. ki zahteva zborovski volumen.
V Nabrežini so se letos odločili. da se pevci predstavijo'v mešani zborovski postavi, ki seveda omogoča večji glasovni razpon in večje možnpsti pri izbiri literature ter s tem (udi večjo in raznoliko interpretativno razgibanost. Matjaž šček nam je predvajal dve Mckranjčevi in eno skladbo Čaj kovskega iz pravoslavne liturgije. To .je pravzaprav del stilnega programa. ki ga pripravi ia »a kasnej ši celovečerni koncert in je prvi
poizkus takega koncerta na Primorskem oziroma v zamejstvu. Zahtevna naloga posebno za pevce, ki sloga Stevana Mokranjca in Čajkovskega ne poznajo, posebno pa ne liturgičnega petja.
Prvo, česar se je zavedal pevovodja. je temeljita priprava zbora na vokalnem področju, kajti uspelo mu je privesti pevce do precejšnje dovršenosti: petje je čisto, z malenkostnimi odkloni (v sopranu), homogeno v skupinah, zlito v celoti. Kar zadeva ravnotežje, je bil na trenutke alt nekoliko prešibak, menda iz bojazni, da ne bi izstopal? Sicer pa je zbor, kakršnega si moremo le želeti.
Druga plat pa je interpretiranje — ki ni bilo premalo muzi-
kalno prežeto, ampak, bi lahko rekli, raziskovalno, to je, da dirigent globoko čuti vrednote v tej muziki, ki predstavlja po avtorjevi miselnosti, občutju in slogovni opredeljenosti zanj nekaj novega, nekaj, kar mora šele dojeti. se sovživeti in izoblikovati v sebi iz lastnega živega občutja zvočno predstavo in vdihniti interpretacijski zasnovi ter izpeljavi čim bolj pristno emocionalno prežetost. Prirodno je, da se skuša v «novem okolju» dotipati do neke notranje spoznanjske o-pore, ki jo bo v svoji muzikalni nadarjenosti tudi našejl, pa bo tudi muzika zaživela v vsej svoji umetniški resničnosti.
IVAN SILIČ
Če mislimo mi, da nas cene dušijo, ni prav nič boljše drugod po sveto. Na sliki Francozinja temeljito gleda, koliko znaša steklenica vina.	(Foto AFP)
	HEJ
nrnimb	
2001: OD1SSEA NELLO SPA-ZlO - «2001: A space Odyssey», 1968. Režija:	Stanley Kubriik.
Igrajo: Kleir Dullea, Gary Look-ivood, VVllliam Sylvester in drugi. RAI 2 v torek, 5. aprila, ob 20.30.
Kubrikova ustvarjalnost doseže morda višek v tem filmu, vendar ne smemo pozabiti na filme: »Doctor Strangelove* (1. 1964), «Paths of glory» (1957), «A clock-\vork orange* (1971). Karakteristika njegove filmskega sloga je ironija in groteska, s katerima prikaže določene pereče probleme (nasilje, vojno). «2001» je pravzaprav bila prava senzacija leta 68: fantastična zgodba človeka, ki tava v vesolju, pripoved o človeški dimenziji časa in prostora.
LES AMANTS - 1958. Režija: Louis Malle. Igrajo: Jeanne Mo-reau. Alan Cuny, Jose Luis De Villalonga in drugi. RAI 2 v sredo, 6. aprila, ob 22.00.
Malle, avtor v toku «nouvelle vague*, se .je naučil filmske tehnike pri Bressonu. Ni ustvaril velikih mojstrovin, vendar ni v svojih filmih nikoli razočaral. Konstanta njegovih filmov je tema nemogoče ljubezni, ki jo preprečujeta hinavščina in nasilje današnje družbe, oziroma navad in socialnih razlik. «Les amants» je ljubezenska zgodba med buržujko, ki pusti moža, in mladim arheologom Bernardom.
ENA DONNA TUTTA SOLA -«An unmarried woman», 1978. Režija: Paul Mazursky. Igrajo: Jill Clavburgh, Alan Bates, Michael Murphy in drugi. RAI 1 v petek, 8. aprila, ob 21.25.
Gre za zgodbo poročene ženske, ki si poskuša ustvariti novo življenje, ko jo mož zapusti. Prepusti se zabavam in osvoji umetnika. Ko se mož skesan vrne, mu zapre vrata pred nosom in raje ostane sama. Američan Mazurskv, najprej kabaretni igralec, nato scenarist je posnel več televizijskih oddaj, s filmom pa se je začel ukvarjati pozneje in je zrežiral filma «Bob & Carol & Ted & Aličev (1969) ter «Stop a Green-wich Village* (1976).
LA VITA E’ MERAVIGLIOSA -«lt's a uonderful life», 1946. Režija: Frank Capra. Igrajo: J. Steuart, D. Reed. TV A Rete A v četrtek, 7. aprila, ob 23,35.,
Iz Italije se je Capra preselil v Ameriko leta 1903. V Hollywoo-du je začel delati kot statist in postopoma prišel do režije. Njegovi filmi («Mr. Deeds goes to town» 1936, «Lady for a day» 1933, «Why we fight* 1944) so komedije, v katerih se odraža njegov «nedolžen» pogled na družbene probleme: utopija, da obstaja enakost kljub socialnim razlikam; čarovnice in radodarni milarderji odpravljajo socialne krivice. Pričujoči film je zgodba človeka, ki poskusi samomor na dan božiča, vendar ga njegov angel varuh prepriča, da naj tega ne naredi.
ZASEBNO ŽIVLJENJE - 1961. Režija: Louis Malle. Igiajo: Bri-gitte Bardot, Marcello Maslroian-ni in drugi. TV Koper v petek, 8. aprila, ob 20.30.
Malle je hotel angažirati Brigit-tc Bardot v svojem novem filmu; srečanje s tedaj slavno igralko pa ga je navedlo na misel, da bi posnel film prav o njej. Gre torej za fiim, ki prikaže fenomen zvezdništva. Mallejev film je sestavljen iz treh delov: v prvem je prikazana BB kot nedolžen otrok in ninfa, v drugem kot objekt ekonomske propagande, v tretjem pa Bardot umre kot pač vse legendarne osebe, katerim sreča ni naklonjena.
MARIA ZEF - 1981. Režija: Vit-torio Cottafavi. Scenarij: V. Cot-tafavi in Siro Angeli. Igralci niso profesionalci. V Kulturnem domu v Gorici, v sredo, 7. aprila, ob 18.00 in ob 21.00.
Film «Maria Zef» je povzet po istoimenskem romanu Paole Dri-go. Cottafavi ga je imel v mislih že v letih 30, vendar cenzura ni sprejela projekta, ker da je preveč nasilen. Toda razlog je bil drugačen: film prikazuje namreč revščino Karnije, težave in kulturno zaostalost gorskega prebivalstva Furlanije, kar je bilo za takratno obdobje «neprimerno» pokazati občinstvu. »Mario Zef* so končali snemati leta 1981, scenografija je realno okolje, kraji so izvirni, povzeti po Drigcninem romanu. Zelo natančno so zbrani tudi vsakdanji predmeti, ki dajejo
občutek resničnega dogajanja. Dialogi so v furlanskem jeziku in igralci niso profesionalci. Vse to dokazuje, da je delo zelo zanimivo, saj je celo prejelo prvo nagrado na Tednu mednarodnega filma v Barceloni.
Realizacija filma pa je bila zelo težavna. Kritike so prihajale od vsepovsod. Po mnenju nekaterih znanih domačinov furlanska kultura ne pozna posilstev, krvoskrunstev, zločinov, ki so prika-' zani v Cottafavi je vdm delu. In še, lik Barbe Zefa (strica, ki posili nečakinjo) tlači in zaničuje junaštvo. čistost in mučeništvo toli-kerih «barbe Zefov*. ki še dandanes živijo in so v čast Furlaniji.
Kljub temu režiser ne poudarja teh trenutkov, ampak predvsem raziskuje najgloblja človeška čustva skozi samote gorskih pokrajin in prvih planov.
GLI ULTIMI - »Zadnji*. 1962. Režija: Vito Pandolfi. Scenarij: V. Pandolfi in David Maria Tu-roldo. Igralci niso profesionalci. V Kulturnem domu v Gorici, v sredo, 6. aprila, ob 18.00 in ob 21.00.
Vito Pandolfi je znan gledališki kritik, nato še režiser. Napisal je več knjig, med katerimi je najbolj znana zgodovina gledališča «11 teatro drammatico dalle origi-ni ai nostri giomi. 1959». Kot gledališki režiser si je pridobil slavo z izvedbami Camusa, Mora-vie, Garcie Lorce, Calderona. Njegovo prvo in zadnje kinematografsko delo pa je prav «Gli ul-timi».
Nekateri kritiki imajo ta film za predhodnika drugih, kot ua primer «L'albero degli zoccoli* Er-manna Olmija. Režiser je film snemal leta 1962 in ni imel Olmi-jevih sredstev, kar opravičuje tudi slabšo kvaliteto. Kot pri Olmi-ju in tudi Cottafavi ju («Maria Zef») je uporabil Pandolfi • igralce, ki niso profesionalci in je snemal vse v realnem okolju. Na tak način je skušal realizirati izvirno dogajanje, prikazati dramatičnost revščine, kulturno zaostalost in vsakovrstno pomanjkanje. Vse je osredotočeno v zgodbi majhnega otroka Checa.
Ta film naj bi bil le začetek trilogije, ki pa je ni avtor nikoli ustvaril. V naslednjem delu trilogije je mislil prikazati Checa kot izseljenca. To dokazuje da prav »zadnji* nas lahko nekaj naučijo: če rešitev sploh obstaja, se lahko porodi samo v nas samih.
.........................mm.......................h...................................
BEŽNO POTOVANJE SKOZI NEKAJ ZELO ZANIMIVIH ŠTEVILK
Med prazniki ter v aprilu bodo Italijani potrošili v tujini kakih 200 milijard lir
Seveda bodo veliko več potrošili v Italiji tuji turisti, posebno ob svetem letu
Za prihodnje, torej za praznične dni nam napovedujejo bolj slabo vreme. Hkrat pa prihajajo iz letoviških središč vesti, da so razpoložljiva gostišča tako rekoč zasedena ali že rezervirana. Seveda je treba s tem v zvezi tudi reči, da se ob velikonočnih praznikih začenja »preizkušati* bodoča turistična sezona in da je na voljo gostom le del hotelov in gostišč, ker v tem letnem času še ne odprejo vse gostinske in hotelske zmogljivosti, in vendar prihajajo iz kompetentnih krogov zelo zanimive in protislovne vesti. Vtem ko se mesec za mesecem poudarja, da je italijansko gospodarstvo, še huje kot gospodarstva drugih dežel, zašlo v stisko, se sedaj napoveduje pravi pravcati turistični »boom*. ki bo sicer trajal le nekaj dni, ki pa bo vendarle veliko slal. Glede tega bomo navedli nekaj številk.
Najprej bomo navedli podatke glede italijanskega turizma — «v tujini*, Po računih, ki so jili pripravili v turističnih in potniških agencijah, bodo italijanski državljani v času velikonočnih praznikov in v aprilu potrošili v tujini nad dvesto milijard lir. Lani so v aprilu potrošili v iste namene 193 milijard lir. V potniških a genci.iah vedo povedati, da so vse zmogljivosti zasedene in da bo torej »odtok* ne le denar ia. pač pa tudi ljudi nekoliko večji od lan-
skega. Ce pa ne bodo vsaj uradno potrošili veliko več denarja kot lani, je temu krivo dejstvo, da je omejena vsota za potovanje v tujino.
Kaj pa doma? Kako računajo z velikonočnimi počitnicami italijanskih državljanov v domačih gostiščih in turističnih centrih ?
Predvsem se opaža, da italijanski človek v času velikonočnih praznikov in v aprilu na sploh ne hodi daleč od doma. Vendar je letos v Italiji tako imenovano sveto leto in zato je treba računati, da bo v glavnem mestu več gostov kot lansko leto, verjetno tu di več tujih turistov. V lanskem aprilu so zabeležili 2,7 milijona tujih turistov in 8,9 milijona italijanskih gostov. To se pravi, da so italijanska gostišča imela sa mo v aprilu obivnih 11,5 milijona gostov. Za Italijane, ki živijo ob meji s sosednimi državami, računajo, da bodo letos, podobno kot druga leta. za nekaj dni vstopili čez mejo* tako na primer zahodni del Ligurije in Piemonta v Francijo ali v Montecarlo, iz Lom-baidije v Švico, iz Veneta in iz naših krajev pa v Jugoslavijo. Nekateri si pa privoščijo malo daljše, vendar pa še vedno krat ke izlete v Tunizijo, Egipt, Grčijo ali na nekatere otoke.
Ko gledamo na ta turizem s finančnega vidika, bomo ugotovili,
da je Italija vendarle močno pri vilegirana, kajti veliko več turistov pride v Italijo, kot gre iz Italije v tujino in zato se v Italijo nateče veliko več tujih valut, tujih plačihiih sredstev, kot pa gre italijanskih plačilnih sredstev z italijanskimi turisti v tujino. O tem zelo zgovorno govorijo podatki za lansko leto. V lanskem aprilu so tuji turisti pustili v Italiji le malo manj kot 730 mi lijard lir in približno 400 milijard samo v dneh okoli velikonočnih praznikov. Ker je medtem italijanska valuta precej izgubila na svoji veljavi in so se cene gostinskih uslug precej dvignile in ker računajo, da bo letos prišlo v zvezi s svetim letom tudi nekaj več tujih turistov v Rim in Italijo, moremo reči, da bodo tuji turisti v aprilu pustili v Italiji vsaj 850 milijard lir, ob bližnjih velikonočnih praznikih pa približno 475 milijard lir. če smo rekli, da bodo italijanski državljani med velikonočnimi prazniki in v aprilu pustili v tujini okoli 200 milijard lir, pomeni, da bo italijanska zunanja trgovinska bilanca na račun gostinstva vendarle Beležila v aprilu krepak pribitek od 600 do 650 milijard lir, kar vsekakor ni malo, če u|x>števamo nekoliko šibko zdravje italijanske valute.
Sedaj se bomo ustavili še za trenutek pri nekaterih podatkih, ki so jih zbrali v italijanskih tu-
rističnih ustanovah in agencijah. Če smo rekli, da italijansko gospodarsko veliko pridobi od tujega turista, je tudi res, da tudi italijanski človek odnese nekaj denarja v tujino.
Po podatkih za leto 1981 je odpotovalo v tujino in sicer v svoj-stvu turistov, študentov a'i za občasno zaposlitev 5 milijonov 300 tisoč Italijanov. Okoli 4 milijone 250 tisoč teh Italijanov se je ustavilo v Evropi, torej v deželah Evrope, ostalih milijon 50 tisoč ljudi pa je ubralo pot drugih celin. Kar se tiče potovanj Italijanov v evropske dežele, jih je skoraj 39 odstotkov odšlo v Francijo, 27 odstotkov v Veliko Britanijo, 11 odstotkov v Jugoslavijo, 4 odstotke v Švico, 3,8 v Španijo, 3,2 v Nemčijo, 2,9 v Avstrijo in nekaj nad 9 odstotkov v ostale dežele. Od onega obilnega milijona Italijanov, ki so se odpravili na druge celine, jih je 265 tisoč od šlo v ZDA. 245 tisoč v Južno in Srednjo Ameriko, kar 195 tisoč na Daljni Vzhod, 230 tisoč v Afriko in 115 tisoč na Bližnji Vzhod. Istega leta. torej 1981 je teh 5 milijonov 300 tisoč Italijanov po trošilo v tujini 1891 milijard lir. v lanskem letu ra računajo, da so Italijani pustili v tujini 2300 milijard lir, kar je veliko, vendar razmeroma zelo malo, če ra čunamo. da so tuji turisti pustili v Italiji nad 10 tisoč milijard lir.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Uganka dveh sester — TV priredba, 2. del
11.00	Apokalipsa živali — dokumentarna oddaja
11.50 Nekoč je bil... človek
12.10	Brez pogodbe
12.30	Check-up — zdravstvena oddaja
13.30	DNEVNIK
14.00	<11 Cardinale* — »Kardinal* film
Kardinal je naslov filma, ki ga je napravil Otto Premin-gher «po meri*. Film namreč govori o ameriškem duhovniku, ki je med drugo svetovno vojno postal najprej škof, nato pa kar kardinal, pred tem pa je živel tudi v Evropi in preizkusil tudi to, kar je bil nacizem. Poznavalci zgodovine katoliške cerkve menijo, da gre za film, ki naj bi vsaj simbolično prikazal znanega a-meriškega škofa Spellmana, ki pa se je v očeh mnogih evropskih vernikov kaj slabo izkazal, saj je služil verjetno za zgled poznejšemu ameriškemu cerkvenemu do stojanstveniku . finančniku Marcinkusu.
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05 Prizma — Tedenska oddaja
varieteja in predstave
17.20 Napoved programov za prihodnji teden
17.35 Vprašanja o Jezusu — 1. del
1.8.10	90 minuta
18.25 Vprašanja o Jezusu — 2. del
19.45 Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.30	I.a voce — Glas, film o o-troštvu in mladosti Matere Tereze iz Kalkute
22.30	DNEVNIK
22.40	Izredna zgodovina Italije — dok. oddaja
»Čudovita zgodovina Italije* nam bo danes prikazala že zgodovino starega Rima. Kot smo že zapisali, nam ta od daja na zelo lep način prikazuje zgodovinska dogajanja na Apeninskem polotoku v teku tisočletij, od davnega davnega časa, pa preko starogrške do etruščan-ske dobe in dalje, sedaj preko rimi lanske dobe. Danes bomo videli, kako se je starorimsko ljudstvo iz naroda kmetov spremenilo v narod vojščakov, lahko rečemo v narod vojakov, saj se je stari Rim kar pogosto bojeval ne le na Apeninskem polotoku, pač Da tudi drugod «po sveto*, stooil je čez Alpe in celo čez Jadransko morje.
00.30 DNEVNIK 1 - Nočne vesti
Drugi kanal
10.00	Bis!
12.00	Opoldanski program
12.30	DNEVNIK 2 — Za in proti
13.00	DNETOIK 2 - Ob 13. uri
13.30	DNEVNIK 2 — Scoop
14.00	Pregled programov za prihodnji teden
14.15 športna sobota:
Tenis: Mednarodni turnir Turin: Plavanje
16.00	Magična kocka
17.30	DNEVNIK 2 - Flash
17.35 Izžrebanje loterije
17.40	Gaetano Donizetti:
Reauiem za solo, zbor in orkester
18.55	DNEVNIK 2 — Večerne športne vesti
19.10	Italijansko nogometno prvenstvo: Polčas nogometne tekme B lige
Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2
20.30	«Saranno famosi* - TV film Veliki finale
21.25	Maria Stuarda škotska kraljica - film (1. del)
22.25	DNEVNIK 2 — Nocoj
22.30	Maria Stuarda, škotska kraljica — 2. del filma
23.35	Polčas košarkarske tekme play-offs
00.15 DNEVNIK 2 — Nočne vesti
Tretji kanal
16.35	Lancilotto in Ginevra, film
17.55	Veslanje:
Osford — Cambridge
18.25	Programi, ki jih bomo videli in ki smo jih že videli na Tretjem kanalu
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Posebna oddaja programa VTuttinscena*
20.15	Pregled programov za prihodnji teden
20.30	Trip: cinque viaggi nel di-vertimento
21.30	DNEVNIK 3
22.05	»Invemo di raalatos — po zgodbi Alberta Moravie
23.05	Nogometno prv. B lige
JH^OSI OVANSKA TV Ljubljana
8.00	Poročila
8.05 Zverinice iz Rezije: Trije botri - prijatelji 8.25 Ciciban, dober dan:
Hej na sneg
8.40 Tarzan, risana serija 9.35 Mali svet. otroška oddaja
10.05	Zvoki godal: Uvod
10.45	Vesolje: Kdo govori v imenu Zemlje
11.45	Bistre vode: Neretva
12.15	Ljudje in zemlja
13.15	Poročila
15.10	PJ v nogometa:
Vardar - Hajduk
17.00	PJ v košarki —
1. tekma finala v odmoru...
18.30	Galaktika, ameriška nadalj.
19.10	Risanka
19.25	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Zamenjava, ameriški barvni film
21.25 Melodije leta, zabavno glasbena oddaja 22.20 Poročila
Koper
17.00	Košarka: Jugoslovansko prvenstvo
med odmorom TVD Norice
18.30	Nogomet:
Vardar — Hajduk
19.30	TVD — Stičišče
19.45	Z nami pred kamero — od daja v živo
20.30	Mladi policaji — serijski film
21.30	1. 2. 3 - Rock
22.00	TVD — Danes
22.10	Stevardese — film
Zagreb
15.00	TV koledar 1" ’0 Nogomet
17.00	Košarka
18 30 Mali koncert
18.45	Neobvezno 2, dok. oddaia 19.'ri TV dnevnik
20.00	N-'kola Tesla, jugoslovanski film
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00,17.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Glasbena matineja; Ime na naših vasi: 9.00 Sobotni trim;
10.10	S koncertnega in opernega
repertoarja:	11.30 Poldnevniški
razgledi: Beležka; 12.00 »Glas od Rezije*; 13.20 Glasba po željah;
14.10	Roman v nadaljevan jih: Prežihov Voranc: »Jamnica* zadnji del; 14.30 Otroški kotiček: »Leteči zmaj*: 15.00 Odlomki iz rock-opere Gubec beg; 16.00 »Koder teče, ondod moči*, ponovitev oddaje o velikonočnih običajih; 16,45 V ritmu valčka; 17.10 Mi in glasba: orgelski koncerti v naši deželi: organistka Maria Puxeddu;
18.00	Slovenska poetična drama: Ivan Pregelj: »Azazel*.
« • •
Na današnjo veliko soboto boste ob -8. uri v sklopu dramskega niza »slovenska poetična drama* lahko prisluhnili svetopisemski zgodbi »Azazel*, ki je zaradi ekspresivnosti in izrazite poetičnosti najznačilnejše dramsko delo velikega slovenskega pripoved-nika Ivana Preglja. To je samosvoja lirsko dramatična pesnitev, snovno nadrealistična, nastala pa je iz pisateljevega nagnjenja do problemskih bibličnih motivov, dasi je avtor svetopisemsko snov skušal oblikovati sodpbno občutljivo in psihološko problemsko.
KOPER
ISiove isk’ piogrom)
6.30, 13.30, 16.30 Poročila in Pri morski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved in Cestne razmere; 6 45 Prometni servis in Napoved pro gramov; 7.15 Val 202: 12.45 Predstavitev po|x>ldanskega programa:
13.00	Zanimivo; 13.15 Glasbena šola; 13.35 Objave; 13.40 Glasbene želje poslušalcev; 14.00 Prisluhnite med glasbo...; 14.30 Zborovska glasba; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30	Glasba po željah; 16 00 EP med telefon, željami; 17.00 Zaključek programa.
KOPER
(Itolilonslo piogrom)
6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10 30. 11.30. 12.30. 13.30. 14 30. 15.30, 16 30 in
18.30	Poročila: 8.00 Glasba; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 9.32 Lu cianovi dopisniki: 10.00 Glasbeni program; 10.40 Glasba in nasveti;
11.00	Svet mladih; 11.35 Glasba;
11.40	Pesem tedna: 12.00 Glasba po željah; 14.32 Vsi smo v balo nu; 15.45 Glasbeni vikend; 18.45 Glasba.
RADIO 1
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 12.00
13.00,	14.00, 15.00, 17.32, 19.00 Po ročila; 6.03 in 8.45 Glasbene kom binacije; 9 02 Glasbeni vikend; 10.15 Black out; 11.10 Glasbeni program z Mino; 11.44 Cinecitta; 12.27 Cristina di Belgioioso; 13.30 Master Rock Viliage; 14.03 Ma ria Callas; 14.42 Glasbeni odmor; 15.03 Bel papir: 19.20 Vse o ko Sarki; 19.55 Glasbeni program;
20.40	Odprti oder; 21.03 Zdravstve na oddaja; 21.30 Večerna krimi naika; 22.00 Nocoj v Milanu: v Pub Cabu.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30. 9.30, 10.00, 11.30 12.30, 13.30. 15.30, 16.30. 17.30 in
19.30	Poročila; 6.00 Triperesna deteljica; 8.00 Šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 predvaja; 8.45 Tisoč in ena pesem; 9.32 Hel/apoppin; 11.00 Long Playing Hit; 12.48 Glasbeni efekt; 13.41 Sound-traek: 15.00 Po Sigfridovih sledeh; 15.42 Hit Pa rade; 17.02 Tisoč in ena pesem; 17.32 Dvodejanka; 19.03 Glasbena oddaja; 19.50 Protagonisti jazza;
21.00	Koncert zbora iz Turina pod vodstvom Fulvia Angiusa; 22.50 Protagonisti jazza.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00 11,00.
12.00,	14.00, 19.00 Poročila', 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8 05 Pio nirski tednik; 9.05 Matinejski koncert: 9.45 Mladinski zbor iz Sol kana: 10.05 Po republikah in po krajinah; 10 25 Panorama lahke glasbe; 11.05 Pogovor s poslušalci: 11.35 Srečanje republik in po krajin; 12.10 Godala v ritmu;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Na ši poslušalci čestitajo: 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov;
13.30	Naši poslušalci čestitajo; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17. uri; 18.00 škatlica z godbo; 18.30 Mladi mla dim; 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena: 20.00 Sobotni zabavni večer: 21.00 Za Slovence po svetu; 23.05 Literarni noktur no; 23.15 Od tod do polnoči.
NOGOMET
DANES V PRVENSTVU C-l LIGE
Težko gostovanje za Triestino
Odbojkarska mrzlica * na Goriškem
ATLETIKA
Po končani zimski sezoni
Igrala bo proti Carrareseju - Buffoni z najboljšo postavo
Po enotedenskem premoru se bo danes nadaljevalo prvenstvo C - 1 lige s srečanji 26. kola.
V središču pozornosti je prav gotovo tekma v Carrari, kjer se bo domači Carrarese, ki zaseda tretje mesto na lestvici, pomeril s Triestino. Tekma je odločilne važnosti v boju za napredovanje v B ligo.
Triestina, ki se je za to srečanje temeljito pripravila in je izkorisitla premor v prvenstvu, tako da je od-. igrala nekaj prijateljskih trening tekem (premagala je tudi ljubljansko Olimpijo z 2:1), je. kot kaže, v dobri formi. Med drugim so tudi vsi igralci, ki so jih v zadnjih časih pestile poškodbe povsem okrevali. tako da ima trener Buffoni »težave* zaradi prevelikega števila igralcev na razpolago. Tržačani se dobro zavedajo, da jim bodo v Carrari domačini postregli z napadalno igro, zato pa upajo, da jim bo u-spel kal; protinapad.
Carrarese je najugodnejše preše nečenje letošnjega prvenstva C - 1 lige. Lansko leto je napredovala iz C - 2 lige in sestavila ekipo pretežno iz igralcev nižje kategorije. Velika zasluga trenerja Orrica pa je, da je ekipa zelo uigrana in gradi svoje uspehe na hitrem tempu igre. Moštvo se zelo dobro poslužuje «off-gide* taktike, ki večkrat spravi v težave nasprotnikove napadalce. Torej ekipa, ki bo za Tržačane trd oreh.
Tudi ostali tekmeci za napredovanje imajo težko nalogo. Padova bo namreč gotovala v Trevisu, proti moštvu, ki je doma še nepremagano. Rimini pa bo igral v Parmi proti ekipi, ki utegne biti na domačem igrišču še kako nevarna. Lahko nalogo bi morala imeti le Vicenza, ki se bo doma pomerila z zadnjeuvr-ščenim Forlijem. (I.P.)
DANAŠNJI SPORED (15.30)
Brescia - Rondinella, Carrarese -Triestina, Fano - Piacenza, Vicenza - Forli, Parma - Rimini, Sanre-mese - Pro Patria, Spal - Modena, Trento - Mestre, Treviso - Padova.
čakata težki tekmi v Palermu in Pistoii.
DANAŠNJI SPORED (15.30) Bari - Arezzo, Bologna - Como, Campobasso . Cremonese, Cavese -Milan, Monza - Reggiana, Palermo - Lazio. Pistoiese - Catania, Perugia - Foggia, Sambenedettese - A-talanta. Varese . Lecce.
Naj omenimo, da sta se Jugoslovanki Renata Sašak in Sabrina Goleš uvrstili v polfinale dvojic.
TURNIR V MONTE CARLU
Dež zopet nagajal
TENIS
TURNIR V TARANTU
Sabrina Goleš v polfinalu
TARANTO — Na mednarodnem ženskem turnirju v Tarantu se je Jugoslovanka Sabrina Goleš uvrstila v polfinale. V četrtfinalu je namreč premagala Grkinjo Canalopulovo s 6:4, 6:2.
V polfinalu je tudi Italijanka Cec-chinijeva, ki je odpravila Romano s 6:3, 6:2.
MONTE CAKLO - Zaradi dežja so včeraj na mednarodnem teniškem turnirju v Monte Carlu odigrali le eno četrtf nalno srečanje, v katerem je Američn Mel Purcell premagal Izraelca Ghcksteina s 7:5. 6:0.
PLAVANJE
Nov rekord na 800 m
VZHODNI BERLIN — Vzhodna Nemka Anke Sonnenbrodt je postavila nov evropski rekord na 800 m prosto, ki jih je preplavala v 8’31"07. Prejšnjo (8'32”55) je leta 1980 postavila njena rojakinja Ines Diers. Novi rekord pa je še daleč od svetovne znamke (8 24"62), ki pripada Avstralki Tracey Wickhamovi.
Navdušenje za odbojko je na Goriškem izredno. Slovenskih ekip je v raznih prvenstvih še in še. Na sliki:
ženska Domova ekipa
ZADOVOLJIV OBRAČUN PREDSTAVNIKOV ADRIE
Najuspešnejša pa je bila Morisa Viller med deklicami
Z izvedbo mednarodnega krosa «5 mlinov» ter državnega prvenstva UISP v krosu se je tudi uradno končala letošnja zimska sezona. Prišel je tako čas obračuna, ki je za naše atlete (mislimo tukaj le na a-drievce, ker se tako Bor kot Devin ne udejstvujeta v tem delu sezone) povsem pozitiven.
Najuspešnejša je bila vsekakor Marisa Viller v kategoriji deklic, ki je osvojila vrsto naslovov in zmag. Najprej je gospodarila na treh krosih »Gentlemen*, na katerih je z veliko prednostjo osvojila tudi končno prvo mesto, nato pa so prišle na vrsto pomembnejše zmage, kot je pokrajinsko prvenstvo FIDAL, pokrajinski naslov MI, ter končno najprestižnejša zmaga na deželnem prvenstvu tako FIDAL kot na finalu tekmovanja »Esercito - Scuola* (i-sta tekma, dve lestvici). Zelo dobra je bila v isti konkurenci še Sandra

KOŠARKA
V velikem finalu za državni naslov
Prva tekma lahko že odločilna
V Šibeniku bo domače moštvo igralo proti sarajevski Bosni
DANES V B LIGI
V središču pozornosti derbi Cavese - Milan
Danes bo v drugoligaškem prvenstvu na sporedu 28. kolo. V središču pozornosti je tekma Cavese -Milan. Cavese mora namreč nujno zmagati, da bi ne izgubil boja za tretje mesto na lestvici, Milan pa se bo prav gotovo želel »maščevati* Caveseju za poraz, ki ga je v prvem delu prvenstva utrpel na dp-mačem igrišču. Lazio in Catanio pa
Danes se bo začel veliki boj za jugoslovanski košarkarski državni naslov. Na sporedu bo nami eč prvo finalno srečanje med Šibenko in Bosno.
Današnja, prva finalna tekma pa bo v Šibeniku, saj so Šibenčani končali regularni del na prvem mestu in so si s tem priborili tudi pravico, da igrajo dve od eventualnih treh tekem doma.
Šibenčani so torej v rahli prednosti. Na svojem igrišču so si doslej zanesljivo utrli pot do finala in ni izključeno, da jim bodo tudi danes domači navijači odločilno pripomogli. da bodo premostili tudi današnjo oviro.
Na dlani pa je, da so Sarajevčani doslej dokazali, da dokaj uspešno igrajo tudi v gosteh. Bosna ima namreč zelo izkušeno moštvo, v katerem igrajo košarkarji, kot so Va-rajič. Benaček, Radovanovič, ki so vajeni «vročih igrišč*. Na dlani pa je tudi, da bi Sarajevčani v primeru zmage danes v Šibeniku skoraj zanesljivo osvojili državni naslov; saj je težko verjeti, da bi Šibenčani, ki so m «play-offs* dokaj

NOGOMET
V1. jugoslovanski ligi
Danes dve srečanji
Olimpija bo jutri gostovala pri Dinamu iz Vinkovcev
Po uspešnem nastopu jugoslovanske olimpijske državne reprezentance. ki je v prvi kvalifikacijski tekmi za nastop v Los Angelesu nasula Romuniji kar štiri zadetke in obenem pokazala res učinkovito i-gro, ter prijateljski tekmi članske vrste, ki je nekoliko nepričakovano (glede na težave s postavo) z 2:0 odpravila Romunijo, se bo danes in jutri, ko bo na sporedu 22. kolo, nadaljevalo tudi jugoslovansko državno prvenstvo.
Danes se bodo pomerili Vardar in Hajduk (tekmo bo ljubljanska televizija prenašala ob 15.10, koprska pa ob 18.30) ter Beograd in Bu-dučnost.
Ostali bodo na vrsti jutri. Ljubljanska Olimpija, ki je z 20 točkami na solidnem desetem mestu lestvice, bo gostovala pri Dinamu iz Vinkovcev, pri katerem igra tudi Su-lejam Halilovič, ki je v olimpijski reprezentanci v sredo dosegel dva izredno lepa zadetka in potrdil, da so ga selektorji doslej res po krivem zanemarjali. Dinamo je z dve-
ma točkama manj od Olimpije trenutno na štirinajstem mestu začasne lestvice. Nedeljski preostali spored: Rijeka - Velež, Sarajevo - O-sijek, Radnički - Dinamo (Zagreb), Vojvodina - Partizan, Sloboda -Željezničar, Galenika - C. zvezda.
SAFARI RALLY
Munari izključen
NAIROBI — Sandro Munari očitno nima sreče na avtomobilskem rallyju »Safari*, saj si je zaradi nenehnih okvar na svojem vozilu «auto delta alfa GTV 6» nabral tolikšen zaostanek, da je bil »uradno* izključen.
Trenutno je v vodstvu Kenijec Vic Preston (audi quattro). Med prvimi pa je tudi Francozinja Michelle Mou. ton (audi quattro), ki tekmuje skupaj z Italijanko Patrizio Pons. Dirka pa se je končala tudi za Kenijca Shekharja Mehto (datsun), ki je podobno kot Munari prišel na kontrolo izven dovoljenega časa (zaostal je namreč več kot poldrugo uro).
Zadar
Bosna
Zadar
slabo igrali v gosteh, lahko nato presenetili Bosno v Sarajevu.
In poglejmo, kako sta se moštvi uvrstili v finale.
ČETRTFINALE Šibenka — Jugoplastika 2:1 (V Šibeniku: šibenka - Jugoplastika 104:102; v Splitu: Jugoplastika -Šibenka 98:85; v Šibeniku: Šibenka - Jugoplastika 91:75).
Bosna — Zadar 2:1 (V Sarajevu:	Bosna
98:103; v Zadru: Zadar 87:89; v Sarajevu: Bosna 121:109).
POLFINALE
Šibenka - C. zvezda 2:1 (V Šibeniku: šibenka - C. zvezda 91:88; v Beogradu: C. zvezda - Šibenka 105:89; v Šibeniku: Šibenka - C. zvezda 98:89).
Partizan - Bosna 0:2 (V Beogradu: Partizan - Bosna 85:95; v Sarajevu: Bosna - Partizan 88:81).
Današnje finalno srečanje bosta prenašali tudi ljubljanska in koprska televizija s pričetkom ob 17. uri.
ju v Palmi De Mallorci nastopata tudi Italija in Jugoslavija. »Azzur-ri» so doslej zabeležili en poraz in dosegli eno zmago, splavi* pa so bili dvakrat uspešni, enkrat pa so zgubili.
IZIDI: Italija - SZ 9:8, Jugoslavija - Španija 9:6, ZRN - Francija 10:4, Kuba - Nizozemska 9:9, SZ -Jugoslavija 9:5, ZRN - Italija 7:4, SZ - Nizozemska 9:8, Jugoslavija -Francija 11:8, Španija - Kuba 12:8.
MOTOCIKLIZEM
Jutri VN Francije
V OKVIRU OSNOVNOŠOLSKE 0LIMPIADE
PLAVANJE
l. ITALIJANSKA LIGA
Danes v Cantuju jutri v Pesaru
Bancoroma in Billy sta se že u-vrstila v polfinale «play-offs» italijanskega košarkarskega prvenstva.
Za določitev ostalih dveh polfinalistov pa sta potrebni še tretji četrtfinalni tekmi v Cantuju in Pesaru.
Evropski prvaki Forda bodo namreč danes doma ob 18.15 igrali tretje srečanje proti bolonjskemu Sinudyneju. Tekmo bo prenašala tudi italijanska televizija na drugem sporedu s pričetkom ob 22.40.
Jutri pa bo v Pesaru prav tako tretja četrtfinalna tekma med Sca-volinijem in Berlonijem iz Turina. Drugi polčas tega srečanja bo prenašala tudi italijanska televizija med rubriko »Nedelja v športu*.
Percudani zapušča Varese
VARESE — Po hudi kazni, ki mu jo je naložila disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze (izključitev za pet kol), se je trener Rochard Percudani odločil, da zapusti Varese. Kot je znano, je med srečanjem Cagiva - Billy Percudani žalil in napadel sodnika, kazen pa bi moral prestati v začetku nove sezone 1983-84.
Italija In Jugoslavija s spremenljivo srečo
PALMA DE MALLORCA — Na mednarodnem vaterpolskem turnir-
Dobri rezultati
na državnem prvenstvu
Jugoslavije
MARIBOR — V včerajšnjem prvem dnevu jugoslovanskega državnega plavalnega prvenstva v 25-metrskem bazenu v Mariboru so plavalci in plavalke kranjskega Tri glava imeli največ uspeha. Državni prvaki so postali Darjan Petrič (400 m s časom 3’55"49), njegov brat Borut (400 m mešano) 4’33”44 ter Mateja. Kosirnik kot tudi štafeta Triglava.
LE MANS (Francija) — Jutri bo na sporedu druga preizkušnja svetovnega prvenstva v motociklizmu, veljavna za «veliko nagrado* Francije. V razredu do 500 ccm se obeta izenačen boj med Američanom Spencerjem (honda) in Robertsom j (yamaha), mednju pa bi se znala : vriniti cela vrsta odličnih pilotov, j med katerimi imajo največ možnosti italijan Lucchinelli. Britanec Ha-slam in Japonec Katayama (honda), Američan Lavvson in Francoz Fontan (yamaha) ter svetovni prvak Uncini, Američan Mamola in Britanec Sheene (suzuki).
Na vrsti bodo tudi preizkušnje v razredih do 125 ccm (favoriti naj bi bili Francoza Balde in Tourna-dre ter Belgijec De Radigues), do 50 ccm (favorita sta Švvar Dorf-linger in Italijan Lazzarini) in do 125 ccm (najresnejši kandidat je Španec Nieto), v razredu «sidecar» pa zgleda, da Švicar Biland nima e-nakovrednih tekmecev.
Včeraj so opravili tudi prve uradne poskusne vožnje, na katerih je bil v razredu do 500 ccm najhitrejši Roberts (yamaha) s časom 1'36”80. Za njim so se uvrstili Lawson (ZDA - yamaha) 1’38”06, Haslan (VB -honda) 1’38”24. Spencer (ZDA -honda) 1'39”28 in Mamola (ZDA -suzuki) 1’39"28.	« *
Tudi letos tradicionalni turnir «med dvema ognjema»
Organizira ga Športna šola Trst, nastopile pa bodo ekipe desetih osnovnih šol iz mesta in iz MU j
V okviru osnovnošolske olimpiade organizira Športna šola Trst tudi letos tradicionalni turnir v igri »med dvema ognjema*, na katerem bo sodelovalo vseh devet slovenskih mestnih osnovnih šol ter šola iz Milj. Obetajo se torej «vroči» boji v Borovem športnem centru, saj je ta igra zelo razširjena in priljubljena na naših osnovnih šolah in lahko rečemo, da je prva ekipna igra, s katero se naši malčki srečujejo.
Predno bi vam predstavili letošnji koledar, bi radi spregovorili nekaj besed o samem pravilniku. Pravilnik bo lanskoletni, ker pa so nekatere šole vnesle nova pravila, bi radi poudarili nekaj točk: vsa naša srečanja bodo na dva seta; vsak set traja lahko največ 20 minut; ob preteku tega časa se upošteva število igralcev na igrišču; če rezerva ni še vstopila, sg. upg4te,|^kot igri-
Sumberaz, ki se je na vseh tekmah v pokrajini morala zadovoljiti z drugim mestom za Villerjevo, na deželnem prvenstvu pa je bila v konkurenci FIDAL kot četrta, v »Eser-cito - Scuola* pa peta. Poleg njiju je bila uspešna še leto manjša Lara Milano, ki je bila 4. na pokrajinskem prvenstvu, ter David Gregori med naraščajniki, ki je na pokrajinskem prvenstvu osvojil drugo mesto, na MI je bil tretji, na deželnem prvenstvu pa 7.
Omenimo naj še pozitiven nastop 4 adrievcev na državnem prvenstvu UlSI’ pri Ferrari, in sicer Andreja

MINIBASKET
«iHii»n»iiMii^iMiiini»»iiH^ii»ijiynmnuiu«mnni«Hiii»iB
TURNIR V ORGANIZACIJI ŠD KONTO VEL
Poletov« osvojili prvo mesto
Mladi košarkarji nastopajočih ekip pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti
Včeraj popoldne se je na konto-velskem odkritem igrišču odvijal turnir v minibasketu, ki ga je priredilo športno društvo Kontovel. Poleg domačega moštva sta se turnirja udeležila tudi Polet in Sokol, medtem ko se je Bor odpovedal in ker sta bila oba trenerja zaposlena, tako, da ne bi nihče mogel spremljati ekipe.
Turnir se je tako končal že včeraj, saj so odigrali vsa srečanja. Vsako moštvo je igralo dve tekmi. Prvo mesto so osvojili mladi pole-tovci, ki so v obeh tekmah dobesedno nadigrali nasprotnika. Pri tem pa velja omeniti, da sta Pole-tovo moštvo ojačila dva starejša i-gralca: Ciani in Vodopivec. Igra je bila vseskozi borbena in zagrizena, taka, ki je značilna za otroke te starosti (nekateri so bili stari le 7 let). V vseh moštvih so se izkazali nekateri posamezniki, na splošno pa so se prav vsi srčno borili, čeprav se večina teh malčkov ukvarja s košarko zelo malo časa.
.........................................................................■»".....................................................""......................................
DRUGI TURNIR ZA ZAMEJSKO SAH0VSK0 PRVENSTVO
Egon Pertot pred Filipovičem in D. Jelinčičem
Sinoči se je v prostorih ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20/2) odvijal drugi brzopotezni šahovski turnir za naslov zamejskega šahovskega brzopoteznega prvaka tržaške pokrajine. Turnir je priredila šahovska komisija ZSŠDI, udeležili pa so se ga najboljši zamejski šahisti. Ka kovostno je bil turnir na dobri ravni, saj so se ga udeležili šahisti treh državnih kategorij (mojster Fi lipovič, prvokategornik Pertot in drugokategornik D. Jelinčič).
Turnir je bil dvokrožni, tako da so vsi šahisti igrali z nasprotniki z belimi in črnimi figurami, kar daje končni lestvici bolj objektivno podobo. Kar se tiče prvih treh mest, se rezultat prvega turnirja ni spremenil. Kot pred mesecem dni je tudi tokrat zmagal mladi Egon Per tot pred Božidarjem Filipovičem in Dušanom Jelinčičem. Pertot je o-svoji) 14,5 točke na 16 možnih. E-dine točke je izgubil s tretjeuvršče-nim D. Jelinčičem, s katerim je izgubil skupni dvoboj z 1,5 proti 0,5, medtem ko je drugouvrščenega Fi lipoviča premagal z 2 proti 0.
Drugo mesto Fihroviča presene te. saj je bil favorit turnirja, ra *en poraza z zmagovalcem, pa je
,,, vvvfm
prvega turnirja, pa tudi na skupni lestvici obeh turnirjev je na četrtem mestu. Na šestem mestu je soliden Cveto Prašelj, na sedmem Filibert Benedetič, na osmem Zlatko Jelinčič, na zadnjem pa brez točke Marko Corazza.
■	, 44/ :
Posnetek z včerajšnjega šahovskega tekmovanja
osvojil vse možne točke. Za zmagovalcem je zaostal le za pol točke. Tretje mesto je osvojil D. Jelinčič, ki je potrdil rezultat prejšnjega turnirja. Igral je spremenljivo, pred vsem s slabšimi nasprotniki. Z za
ostankom pol točke mu sledi Drago Antončič, ki se je na prejšnjem turnirju uvrstil mnogo slabše in je le na tem pokazal svojo pravo moč. Pino Rudež je osvojil peto mesto ter praktično potrdil svoj rezultat iz
VČERAJŠNJI VRSTNI RED 1. E. Pertot 14,5, 2. B. Filipovič 14, 3. D. Jelinčič 10, 4. D. Antončič
9.5,	5. P. Rudež 7, 6. C. Prašelj
6.5,	7. F. Benedetič 6, 8. Z. Jelinčič 4,5, 9. M. Corazza 0.
SKUPNA LESTVICA PO TOČKAH
PO DRUGEM TURNIRJU 1. E. Pertot 19 točk, 2. Filipovič 17, 3. D. Jelinčič 15, 4. Rudež 12 5. Prašelj 9, 6. Antončič 8,5, 7. Z. Jelinčič 6, 8. Bajc 6, 9. Benedetič 4, 10. H. Sosič 2,5, 11. Corazza 1.
Prvi trije uvrščeni so dobili pokale ZSŠDI. Prihodnji turnir šahovskega prvenstva ZSŠDI pa bo v pe tek, 6. maja, v prostorih ZSKD. Zadnji turnir pa bo junija meseca. Končno prvo mesto in naslov prvaka bo osvojil, kdor bo v skupnem seštevku dosegel največ točk, če se odšteje najslabši rezultat.
Polet — Sokol 90:9 (44:3)
POLET: Škerk 28, Berdon 2, Ciani 24, Prelec 20, Milič, Šuber, Vodopivec 16.
SOKOL: M. Gruden, Tanče. J. Gruden, Lesica 2, Cherin, Šuligoj 6. Legiša, Adam, D. Gruden 1, Hmeljak, Devetak, M. Gruden.
Poletovci so bili očitno premočni za mlade in požrtvovalne sokolovce. V Poletovih vrstah sta se izkazala Škerk in Ciani, pri Sokolu pa je dobro igral Šuligoj.
Kontovel — Polet 23:58 (9:33)
KONTOVEL: Ban, Tomšič 2, A. Danieli, Emili, Brus, Bizjak, V. Danieli 6, Spadoni, Pertot 12, Gulič 3, Černe.
POLET: škerk 14. Berdon 2, Ciani 16, Prelec 15, Milič, Šuber, Vodopivec 11.
V drugi tekmi so bili poletovci o-čitno boljši od domačih v prvem delu tekme. Kontovelci so v drugem polčasu sicer izboljšali svojo igro, toda to ni zadostovalo za zmago. Dobro so igrali Ciani in Prelec pri Poletu ter Pertot pri Kontovelu.
Kontovel — Sokol	40:14
(16:11)
KONTOVEL: Ban, Tomšič. A. Danieli, Emili 6, Brus, Bizjak, V. Da nieli 14, Spadoni 2, Pertot, Gulič 18, Čeme.
SOKOL: Ma. Gruden, Tanče 6, J. Gruden, Lesica 6. Cherin, Šuligoj 1, Legiša, Adam, D. Gruden, Hmeljak. Devetak, Mi. Gruden.
Kontovelci so v zadnjem srečanju premagali Sokol in tako osvojili drugo mesto na turnirju. V prvem polčasu sta si bili moštvi e-nakovredni, v drugem delu tekme pa so Kontovelci odločno povedli. Zelo dobro je igral Gulič. (Cancia)
KONČNI VRSTNI RED
1. Polet, 2. Kontovel, 3. Sokol.
Ob velikem turnirju v Trstu
Bridge je v Italiji in Jugoslaviji še kako popularen
Italija ima 800.000 igralcev te bistre in plemenite igre, kar 25.000 pa jih redno sodeluje na turnirjih in prvenstvih. V zadnjih tridesetih letih so bili Italijani uspešni na skoraj vseh svetovnih, evropskih in olimpijskih tekmovanjih. Edini res ni nasprotnik so jim bile ZDA Ob časno pa so želi kak uspeh tudi
Francozi, Angleži, Poljaki in Brazilci.
V Jugoslaviji igrajo bridge že polnih 50 let. Pred vojno so Jugoslovani tudi dvakrat dobili srebrno kolajno na evropskih prvenstvih v Budimpešti in na Dunaju. V Sloveniji deluje precej »bridge - klubov*, in sicer v Kopru, Piranu. Portorožu, Ilirski Bistrici, Postojni, Kočevju, Ljubljani, Bledu, Velenju in Mariboru.
Pred kratkim je bil v Trstu velik mednarodni turnir (sodelovalo je kar 90 ekip iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Poljske in Madžarske), na katerem je zasluženo zmagala ekipa Antič iz Beograda pred moštvom Romanin iz Padove, odlično četrto mesto je osvojila ekipa Pera-sič iz Zagreba. Openska «bridgi sta* Simonič - Tavčar, ki sta igrala v ekipi Mejorini, sta dobila nagrado za največji uspeh v drugem delu tekmovanja. Zmagovalci turnirja so poleg pokalov, plaket in priznanj odnesli tudi 5.000.000 lir. (Niko)
lec na igrišču; v primeru enakega števila igralcev, bo treba odigrati še pet minut oziroma do prvega zbitega igralca.
Vsaka ekipa bo letos morala ime ti svojega predstavnika, ki bo pet minut pred pričetkom srečanja moral oddati polo z imeni nastopajočih. Kot vedno velja pravilo, da igra lahko največ pet deklet oziroma pet fantov. Rezerve nastopijo po končanem setu.
In sedaj preidimo k letošnjemu koledarju. Deset osnovnih šol so predstavniki ŠŠT razdelili v tri skupine. V prvi bodo štiri ekipe, v ostalih pa tri:
Skupina A: D. Kette, J. Ribičič, K. širok, in O. Župančič.
Skupina B: F. S. Finžgar, Bazoviški junaki in I. Grbec.
Skupina C: F. Milčinski, M. Gregorič - Stepančič in Milje "‘‘Tiffiiijj.se bo pričel 9. aprila, ko bo na vrsti A skupina. Odigrali bodo tri srečanja, in sicer: ob 15. uri D. Kette'"- J. Ribičič, nato pa K. Širok - O. Župančič. Sledilo bo srečanje med poražencem prvega in drugega srečanja, nato pa še med obema zmagovalcema.
Skupina B bo igrala 23. 4. s pričetkom ob 14.30, in sicer takole: F. S. Finžgar - Bazoviški junaki; F. S. Finžgar - I. Grbec ter Bazoviški junaki - I. Grbec.
Skupina C bo nastopila 30. aprila: F. Milčinski - Gregorič/Stepančič; F. Milčinski in Gregorič/Stepančič - Milje.
Po tem izločilnem delu bomo imeli tri lestvice: tretje in četrtouvr-ščeni iz prve skupine ter oba tre-tjeuvrščena iz ostalih dveh skupin se bodo srečali 14. maja, finale za drugouvrščene bo 21. maja, prvo-uvrščeni pa bodo na vrsti 28. maja, na dan osnovnošolske olimpiade.
Za vsa pojasnila pa se bodo predstavniki lahko direktno obrnili do Borovega tajnika na stadionu «1. maj*, ki bo na razpolago z vsemi informacijami.
Adrievka Marisa Viller
Batiča, Ivana Komarja, Mariso Viller ter Sandro Sumberaz.
Na vrsti so tedaj tekmovanja na stezi, od katerih bo prvo že v torek, 5. aprila, na »Valmauri*, kjer bo na sporedu pokrajinsko mladinsko prvenstvo, ki se bo nato nadaljevalo 11. aprila, medtem ko bo na »Valmauri*, 16. aprila na sporedu že deželno prvenstvo štafet za vse mladinske kategorije. Omenimo naj še, da bo 10. aprila v Lonjerju potekala druga izvedba netekmoval-nega pohoda za »Trofejo Adrie*, o katerem bomo še poročali. (R.F.)
Juantorena napovedal umik
HAVANA — Znani kubanski atlet Alberto Juantorena je izjavil, da bo tekmoval še do olimpijskih iger leta 1984, na katerih se bo udeležil tekme na 800 m.
Pismo uredništvu
Holmes misli na umik
NEW YORK - Svetovni prvak (WBC) v težki kategoriji, Američan Larry Holmes je dejal, da bo letos opravil še dve — tri srečanja, nakar bo zapustil aktivno dejavnost. V prihodnjem srečanju, ki bo 20. maja, se bo Holmes v Las Vegasu pomeril s Timom Witherkem - Spoo-nom, ki je še nepremagan, odkar je prestopil med profesionalce.
Prejeli smo s prošnjo za objavo.
V zvezi z odgovorom (P.d. 12. 3. 83) predstavnika ŠD Mladine Stojana Sosiča na moje pismo z dne 23. 2. 83, glede pičlega odziva smučarskih sodnikov na 5. pokalu tSkdanc*, jemljem na znanje Sosičevo izjavo, «da ni in ne bo osebno obveščal» oziroma vabil sodnikov k sodelovanju. Obenem pa ne razumem, zakaj se potem pritožuje za slab odziv nad sodniki in ne nad društvi, katera je zaprosil za pomoč. Ugotovil sem namreč, da društva, med katerimi naj bi potekali, po trditvah Stojana Sosiča, tesni prijateljski odnosi, niso obvestila večine svojih sodnikov! Izrabim priliko, da svetujem Stojanu Sosiču, da si prebere in ob njem razmisli, zadnji odstavek 8. točke svojega pisma.
Kar se tiče ustanovitve DZSSS (Društvo zamejskih slovenskih smučarskih sodnikov) kot v točki 8 istega pisma, menim, da bi bilo dovolj sestaviti *Zbor smučarskih sodnikov», kot ga predvideva priročnik Smučarske zveze Slovenije! Naloga oziroma dolžnost, da za to poskrbi, pripada načelniku smučarske komisije pri ZSŠDI — to je Stojanu Sosiču.
Franko Širca
miiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimMiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiitiiiiitiitiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiinmtiiiutiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii
Turnirja v Prebenegu zelo dobro uspela
Skupina udeležencev uspelih turnirjev v šahu in «briškoli-trešete», ki sta bila pred kratkim v Prebenegu v organizaciji KD Jože Rapotec. V šahu je bil prvi Boris Kraljič, drugi Dario Kraljič, tretji pa Paolo V «briškoil-frešete» sta prvo mesto osvojila Viktor Vodopivec in Mirko Žerjul, drugo Ladi in Slavko (Ka, tretje pa Ivan in Jordan Kuzmič. Nagrajevanje je bilo v nedeljo v društvu (Tekst in slika: M. M.)
UiaaiiiiUvo, up^va, ogiusiu uuaeitm
TRSI Ul. Montecchi 6, PP 559	Tal. (040) /9 4 8 7? (4 linl|e) TLX 460270
Podružnico Gorico, Drevored 24 maggio 1	Tel (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir
V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, zo organizacije m podietjo mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Postni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškego tiska, Trst 11-5374 Strfln 6
4u SFRJ Zn o račun oUlUI-bUo 40001 auii —	oibuu i_|UO.:ant,
Gradišče 10/11, nad,, telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
39.000 lir Finančni 1.500, legalni 1 500, osmrtnice po formatu, sožaljo 1.500 lir za mm višine v širini 1 siolpca, Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVa 18% Oglasi iz dežele Furlaniie - Julijske krajine se naročaio pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
»LJzrr iv!"
ar 1,rs* založnikov FIEH HJl!
2. aprila 1983 Odgovorni urednik Gorozd Vesel
Izda ja I in tiska I
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
Dodatna zamrznitev cen?
Gospodarska gibanja v letošnjih prvih treh mesecih icažejo, da bo letošnji gospodarski načrt v Jugoslaviji izredno težko izpolniti. Še najbolj ugodni so podatki o izvozu, saj se je izvoz povečal v prvih treh mesecih za nekaj več kot 3 odstotke, s tem da se je precej povečala prodaja na konvertibilnih trgih (za 16.4 odstotka) precej pa je padla prodaja na klirinških trgih. Takšna izvozna gibanja so ugodna, vendar ne morejo biti opora za kakršenkoli optimizem, kajti tolikšen izvoz je predvsem. posledica dejstva, da smo v prvem tromesečju prodali tujini nekaj novih ladij iz jugoslovanskih ladjedelnic in gre pravzaprav za zapozneli lanski izvoz. Tu-c}i sicer, je bil izvoz po dveh me Setih pfecej večji kot bo po treh kar pomeni, da je začel nazadovati. Mnogo manj so razveseljivi drugi podatki. Proizvodnja na-fhreč pada (za t odstotek glede na ejrdkd lansko obdobje, ko pa je bilo zaznati tudi močan padec). Izjemno pa rastejo cene in so se v prvem tromesečju povečale najmanj za 11 odstotkov. To pa je hkrati tudi močno spodbodlo inflacijo, tako da je stopnja rasli inflacije dosegla že več kot 30 odstotkov ali povedano drugače: če bi inflacija rasla tudi v ostalem delu letošnjega leta s tako intenzivnostjo kot zdaj, bo letošnja inflacija dosegla najmanj 40 odstotkov.
Zaradi takšnih gospodarskih gibanj je povsem jasno, kaj bi gospodarska politika morala storiti. Na vsak način bi morala oživiti proizvodnjo, saj le tako lahko povečujemo tudi izvoz. Zelo hitro pa bi. morala ukrepati tudi na drugem področju — pri cenah in inflaciji, /tajit statistiki so izračunali, da tolikšnega povečanja cen in življenjskih stroškov ni bilo v Jugoslaviji že IS let. Najbolj so se povečali življenjski stroški, ki so v letošnjih prvih treh mesecih kar za 17 odstotkov večji.
Gospodarstva seveda ni mogoče stabilizirati, kadar je inflacija zelo velika, zaradi lega so tudi v letošnjem gospodarskem načrtu države predvideli, da moramo letos inflacijo še močneje zavreli kot lani (ko nam jo je uspelo zbiti iz predlanskih 45 odstotkov na manj kot 30 odstotkov).
Zaradi tega se zastavlja vprašanje, kdo je pravzaprav tisti, ki najbolj krši naloge gospodarskega načrta. Odgovor je hudo neprijeten. Vsaj šest desetin letošnje inflacije so povzročile odločitve zvezne vlade. Ta je namreč letos podražila že marsikaj: železniški promet, premog, električno e nergiio, živino, meso, mesne izdelke, pšenico, sojo, koruzo, sončnice. tobaka nekaj izdelkov bazne kemične industrije, semena, cigarete, kavo, hrano za dojenčke, špirit, kvas, časopise in televi-zijske naročnine: poleg lega je dovolila, da se bodo podražile tudi stanarine, napoveduje pa. da bo podražila umetna gnojila in sredstva za zaščito rastlin, nekatera zdravila in nafto oz. naftne derivate.
Ob vseh teh podražitvah pa je treba zapisali še, da še vedno velja določilo, ki ga je sprejela sama zvezna vlada, da so vse cene o Jugoslaviji zamrznjene. Tega določila sama vlada ne spoštuje (da bomo pošteni, tudi napovedala je. da bo posamezne stvari treba podražiti), je pa dokaj stroga do drugih. In ker drugi zaradi čedalje večjih stroškov brez podražitev ne morejo poslovati, ubirajo zdaj drugačne
poti: izdelek nekolilco spremenijo — dovolj je m primer zamenja ti kljuke in letvice na omarah — ga prijavijo kot nov izdelek in za nov izdelek dobijo tudi novo ceno. Zato so novi izdelki povzročili kar tretjino vseh letošnjih po dražitev.
Vsi ti dogodki okoli cen so po vzročili, da so čedalje glasnejše zahteve po sprostitvi cen oziroma po tem, da naj cen ne bi več nadzirali upravno, pač pa naj bi jih določal sam trg. Glede na raz mere na jugoslovanskem trgu je ta ideja skorajda samomorilska. Na jugoslovanskem trgu namreč tako močno primanjkuje posameznih izdelkov, da bi se zaradi tega cene vrtoglavo dvignile. Uveljavile bi se pravzaprav tiste cene, ki zdaj veljajo na tako imenovanem vzporednem trgu (na črni borzi torej). In kolikšne bi bile te cene? V Beogradu je na primer na črnem trgu moč kupiti kavo, ven dar je treba zanjo odšteti od 2 do 3 tisoč dinarjev za kilogram. Ta kih izdelkov, kot je kava, pa je v Jugoslaviji precej. Je pa res da bi lahko cene sprostili za marsikateri izdelek. Nerazumljivo je na primer, da določajo cene za motike na zvezni ravni, motik pa v Jugoslaviji sploh ne primanjkuje.
Takšno določanje cen je seveda povsem podrlo nekatera razmerja, ki so bila še pred časom dokaj trdna. Sploh pa je povzročilo, da o cenah ne odločajo ekonomski kriteriji, pač pa drugi. To je pri znal celo član zvezne vlade Di mitrije Tasič, ki je dejal, da pri nas cene niso ekonomska katego rija, ampak odraz moči. In za radi te ugotovitve je šele možno pojasniti, zakaj je nemoč admi nistriranja pri cenah tako velika. Spomnimo se na že prej zapisano ugotovitev: v obdobju, ko so praktično vse cene strogo nadzorova ne in ko velja odločitev o zamrznitvi cen. je draginja največja.
Tolikšna inflacija pa ne pri naša samo ekonomskih težav, um pak tudi čedalje več političnih. Za radi tolikšne draginje se je močno zamajal delavčev standard. Najbolj so se podražile tiste stvari, brez katerih ni mogoče shajati. Samo primer: 6b odstotkov vseh podražitev v maloprodaji odpa de na podražitev hrane. Zaradi tega se je precej povečalo število tistih, ki so sočialno ogtoze ni. Zlasti sindikati trdijo, da bi morali pomagati vsem tistim, ki zaslužijo manj kot 1200 dinarjev na mesec (jugoslovansko povpre čje) in zahtevajo, da bi tem zapo slenim morali dati socialno po moč (najrazličnejše olajšave, re greši, kompenzacije...). Toda kje dobiti denar za to pomoč, kajti približno 2 milijona zaposlenih v Jugoslaviji zasluži na mesec manj kot 1200 dinarjev. Ker sindikat na te posledice že dalj časa opozarja, so našli salomonsko rešitev: pred stavniki sindikata naj bodo ena kovredni partnerji pri odločanju ( podražitvah To letos tudi so. to do glej: prav letos so cene bolj poskočile kot v prejšnjih letih.
Nejasno je, kaj bo gospodarska politika naredila za to. da bi pre prečila drugi val podražitev, ki bi moral nujno slediti prvemu, saj so se s prvim valom podražile tiste stvari, ki odločno vplivajo na proiz vodne stroške (energija na primer). Zdi se, da si gospodarska politika ne bo dala vzeti vajeti iz rok in bo morala k zdaj veljavnem ukrepu o zamrznitvi cen dodati še enega — dodatno zamrznitev cen.
JOŽE PETROVČIČ
SPODBUDNE UGOTOVITVE^ ITALUANSKIH VULKANOLOGOV
Medtem ko se dejavnost Etne počasi končuje vse večje težave z radovedneži in turisti
Sedaj uhajajo is razpok in glavnega zrela predvsem plini - Ognjena fronta se je skoraj ustavila - Oblasti niso kos navalu radovednežev
CATANIA — V zadnjih urah je prišlo do bistvenega preokreta v eruptivni dejavnosti Etne, ki bi lahko po mnenju vulkanologov pomenil, da se bo ognjenik dokončno umiril V teoriji bi morali biti taki sklep znanstvenikov pravilni. Iz razpol pritekajo lamreč manjše količine la ve. ki ima temperaturo pod tisoč stopanj in jo zato uvrščajo med «hiadno magmo», prav tako se je povečalo uhajanje plina in pepela, kar znižuje pritisk v srcu ognjenika. Kljub vsemu pa vulkanologi opozarjajo. da je Etna zelo muhast ognjenik. ki lahko še skriva marsikatero presenečenje. Še najbolj bodrilni je podatek, da niso seizmološke naprave v zadnjih urah zabeležile nobenega potresnega sunka, plini pa ne uhajajo samo iz stranskih razpok, temveč tudi iz glavnega žrela na vrhu Etne.
Vsekakor je za varnostne sile to le dobrodošlo premirje. Vseh namreč čaka prihodnja dva dni težka bitka s turisti in radovedneži, ki si hočejo za velikonočne praznike od blizu ogledati ta naravni pojav. Kot vedno v takih primerih prepovedi kaj malo zaležejo. Cesta, ki se vije po pobočju Etne je bila včeraj vse do prve cestne zapore dobesedno zatipana z vozili radovednežev in priložnostnih turistov, da ne omenimo ostalih «podjetnežev», ki izkoristijo vsako priložnost, da zaokrožijo svoje mesečne prijemke.
Oblasti miri le dejstvo, da se je fronta ognjene magme včeraj praktično ustavila in napreduje le po polžje, da trenutno ni nevarnosti novih izbruhov. Seveda marsikoga boli glava, da bi se radovedneži preveč približali razpokam, kjer trenutno uhajajo predvsem strupeni plini, občasne eksplozije pa mečejo v zrak lavo in pepel. Ob teh žrelih pa so stalno prisotni tako znanstveniki kot varnostne sile. ki bi morale že na kak način preprečiti, da bi kdo preblizu vtikal svoj radovedni nos.
Medtem pa se na Siciliii že pričkajo. če je pesek, ki je pomešan z dežjem padal širom po Siciliji vulkanskega ali Saharskega izvora. Znanstveniki nimajo časa, da bi se ukvarjali s takimi vprašanji, saj be-diio nad Etno, da bi jih ne presenetila.

ZARADI IZLITE NAFTE IZ DVEH IRANSKIH VRTIN
Ekološka katastrofa grozi vodam Perzijskega zaliva
Madež velik skoraj kot Sicilija - Zalivske države mrzlično iščejo protiukrepe - Poškodovani vrtini bodo baje popravili
BAHREIN — Kot smo že nedavno pisali ni skoraj tri leta trajajoča iransko - iraška vojna povzročila samo ogromne gmotne škode obema vojskujočima državama temveč grozi sedaj s pravo ekološko katastrofo vodam Perzijskega zaliva.
Od 2. marca se namreč dnevno izlije iz dveh iranskih plavajočih naftnih vrtalnih ploščadi od 7 do 10 tisoč sodov surove nafte. Poškodovani napravi sta na naftnem polju New Ruza na najsevernejši točki Perzijskega zaliva tik iraško - iranske fronte in v dosegu iraškega daljnostrelnega topništva. Prvo vrtino je poškodoval neki tankei, drugo pa iraški letalski napad. Obe okvari si iranske oblasti ne upajo popraviti, saj sta kot rečeno v dometu iraške vojske.
Po mnenju izvedencev je površina naftnega madeža, ki grozi biološkemu življenju Perzijskega zaliva, že 8 tisoč kvadratnih kilometrov, malenkost mani kot je velika Sicilija, sloj nafte pa je debel od 60 do 80 centimetrov. Upanje, da bi morski j tokovi odnesli nafto skozi Hormu-ško ožino na odprti ocean, se je po vsem sodeč izjalovilo. Nafta je že dosegla obalo Bahreinskega arbipe-
Monarhisti (ožijo genovskega kvestorja
GENOVA — Združenje monarhistov UMI je tožilo genovskega kvestorja Stabileja zaradi zlorabe uradnih aktov, ker so pripadniki policije zahtevali v več primerih odstranitev zastave s savojskim grbom z oken zasebnih stanovanj, ki so jih monarhisti izpostavili ob nedavni smrti bivšega kralja Umberta. UMI zatrjuje, da je izpostavljanje savojske zastave povsem zakonito.
GROEDEN — Predsednik republike Pertini je prispel včeraj na oddih ob veliki noči, ki ga bo preživel kot običajno v središču za alpske vadbe karabinjerjev v Groeden-tahlu (Val Gardena). Pertini se bo zadržal v gorski dolini verjetno 10 dni. ob priliodu so ga pa pozdravili župani treh krajevnih občin, vladni komisar v deželi Južni Tirolski in drugi predstavniki vojaških in civil nih oblasti.
..   um,,m, ,11,11111,11,11111,, mu,       ■■m,,,,    m,,,,,,iiumiui,,,,,,,
NA ZBOROVANJU, KI SE CA JE UDELEŽILO VEČ KOT 50 TISOČ OSEB
AFRIČANI MNOŽIČNO PODPRLI PRIZADEVANJA PALESTINCEV ZA PRAVICO DO SAMOODLOČBE
Na afriški regionalni konferenci, katere se je udeležilo tudi predstavništvo PLO, so ostro obsodili agresivno dejavnost Izraela
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIROBI — V tanzanijskem mestu Arushi pod Kilimandžarom je nad 50.000 ljudi na množičnem zborovanju podprlo boj palestinskega naroda za samoodločbo ter ostro obsodilo i agresivno dejavnost Izraela. To zborovanje so sklicali v času afriške regionalne konference, posvečene palestinskemu vprašanju, ki je minule dni potekala v Arushi ir. je izrekla vso podporo PLO.
Konferenci v Arushi, ki jo je organizirala OZN, je predsedoval tanzanijski zunanji minister Šalim Ahmed Šalim, na njej pa je sodelovalo nad 250 delegatov, predstavnikov številnih afriških držav, mednarodnih in vladnih organizacij, a-gencij združenih narodov ter palestinske osvobodilne organizacije. Slednjo je žastopal njen predstavnik v Libanonu, šafik Alhut. Konferenca v Arushi je bila prva izmed petili regionalnih srečanj, ki jih OZN organizira kot uvod v. veliko mednarodno konferenco, posvečeno palestinskemu vprašanju. Ta konferenca, pod okriljem OZN. naj bi bila 16. avgusta letos v Parizu.
Afrika se je v Arushi dogovarjal o svojem skupnem stališču za pariško konferenco, pri čemer je posebej poudarila pravico PLO, da je navzoča na slehernih pogajanjih o miru na Bližnjem vzhodu. Afriške države so že od nekdaj izražale vso solidarnost z bojem palestinskega ljudstva in ga neposred-
Miiiiiitiiiiaiiiii iiii iitiitiiiiiiiiiiiiiii mi n iiiiiiiiiiiifii iiii in iiiii n iiiiii ii ii iiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii n in iiiiiiiiiiiti mi m iiimi uti tuiii iiiiii iii im iihiii n um iiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiii n mn im,um iiiiiiKniiiniiniiinimmuf
PO OCENAH TURISTIČNIH DELAVCEV PRED VELIKONOČNIMI PRAZNIKI
30 milijonov domačih in tujih turistov ho ob veliki noči preplavilo Italijo
Turistični lok gre v smeri sever jug ■ Množičen povratek k vlaku ■ Nekoliko zmanjšan avtomobilski promet • Med številnimi Nemci letos skoraj ne bo Francozov
RIM — Po predvidevanjih turistič rtih delavcev se bo za letošnje ve likonočne praznike v Italiji pre maknijo kar 30 milijonov ljudi. V pisani množici bodo Italijani in tuj ti, turisti in romarji, ki so prišli ob svetem letu, pa Izletniki, ki se bodo zadovoljili s kratkim izletom «on stran vrat* in s travniškim piknikom. Pomembna (turistična vojska* to:qj, ki pa čestokrat ne briljira po širokogrudnih izdatkih.
Če izvzamemo Nemce, ki si bodo s svojimi ovrednotenimi markami mirno lahko privoščili storitve na rjajvišji ravni, bo vsa preostala turistična množica morala temeljito upoštevati globino svojih žepov. Kljub temu pa prevladuje splošno prepričanje, da bodo turistični do hodki letošnjega aprila prerasli ti ste iz lanskega, ko je bilo po pre nočiščih prijavljenih 2,772.973 Ilaii janov in 1.491.207 tujih gostov. Tudi letos pa ne do malo tistih, ki se bodo zatekli h gostoljubnosti prija te'jev in sorodnikov, ali pa pod stre he svojih \veekeud hiš.
(Turišlično preseljevanje* se je postopoma začelo že 28. marca, italijanske železnice pa so ob tej
priliki vpeljale več kot 300 izrednih vlakov. Na rimski postaji Termini, ki je največje križišče na po ti s severa proti jugu in obratno, prodajo dnevno poprečno za 250 milijonov voznih listkov, medtem ko je v istem obdobju lani ta številka znašala 239 milijonov. Marsikdo že govori o »množičnem povratku k vlaku», čeprav podoben naval beležijo tudi v letalskem prometu. Ceste in avtoceste seveda ohranja jo svojo privilegirano vlogo, medtem ko so menjalnice preplavljene z markami, šterlingi in florinti. Ven dar pa letošnja predvidevanja o av tocestnem prometu govorijo o štirih milijonih vozil, proti šestim iz lanskega leta, ko so zabeležili tudi konice z dvanajstimi milijoni vozil v prometu.
Vsekakor pa nekoliko manjšega prometa osebnih avtomobilov ne gre pripisati tujcem, saj so na primer v prvem dnevu aprila na mejnem prehodu Brogeda proti Švici žabe ležili 5-kilometrsko vrsto, na prehodu z Avstrijo pri Trbižu pa dva kilometra dolgo vstopno kolono. Izjema so le mejni prehodi s Francijo, ki so bili skoraj prazni zaradi valutnih omejitev, ki jih je za po
tovanja v tujino uvedla francoska vlada.
Dolge so bile tudi kolone avtomo bilov, ki so morale čakati 3 do 4 ure za vkrcanje na trajekte za Sicilijo v Villi San Giovannj in za Sardinijo v Civitavecchii, kjer je bi lo tudi nekaj zastojev zaradi stavkovnih gibanj.
Na jadranski obali se obeta popolnoma zaseden konec tedna. Iz vse Italije so že prispele številne organizirane skupine izletnikov raz nih podjetij. Samo podjetje «Bus o-peratos* je organiziralo prihod 32 skupin nemških turistov. V umbrij-skih hotelih pričakujejo 55 tisoč turistov. še posebno zaradi mnogih verskih obredov, ki so jih pripravili ob veliki noči. «Mesta umetnosti*, z Rimom na čelu. so še posebna vaba za tuje turiste, ki jih je v najvišjem številu pričakovati prav na velikonočno nedeljo.
V Jugoslaviji slabi izgledi za turizem
BEOGRAD - Prodaja jugoslovan r,kih turističnih aranžmajev v tuji
ni se je nekoliko izboljšala, še ved no pa občutno zaostaja za lansko. Predstavniki turistične zveze Jugoslavije trdijo, da je prodaja boljša kot lani samo v ZDA in na Fin skem. Kakšen pa bo obisk gostov iz Francije po najnovejših omejitvah na iznos deviz, pa bo pokazal čas. Kot je znano, lahko Francozi enkrat na leto iz države odnesejo 2000 frankov, otroci do deset let pa 1000 frankov.
Prodaja turistične ponudbe v Veliki Britaniji v primerjavi z lani je manjša za okoli 12 odstotkov. V ZRN, od koder prihaja največ gostov. je prodaja manjša za 25 odstotkov, v Avstriji za 20, v Švici in na Švedskem pa za 30 odstotkov. V Italiji je podobna lanskoletni, v Belgiji pa nekoliko manjša, čeprav se je marca izboljšala. Najslabše prodajajo tako imenovane avtomo bilske aranžmaje, saj motorizirani turisti čakajo na trdna zagotovila, da bo goriva dovolj. Zanimanje turistov, ki prihajajo brez posredovanja turističnih agencij in ki obi čajno odločajo o uspehu sezone, je še vedno za 10. odstotkov manjše od lanskega, (dd)
no navezovale na lastni boj proti kolonializmu in rasizmu, zlasti pa še na boj namibijskega ljudstva za neodvisnost. Ta solidarnost je prišla najbolj do izraza leta 1973. ko je stike z Izraelom pretrgala večina afriških držav.
Ta solidarnostni bojkot Izraela je doslej prekinil samo Zaire, ki je maja lani znova vzpostavil diplomatske stike s Tel Avivom in sklenil z njim celo sporazum o vojaškem sodelovanju. Navkljub vsem prepričevanjem, med skrivnimi o-biski izraelskega obrambnega in zunanjega ministra v afriških prestol nicah, pa Zairu niso sledile druge države, kjer so sicer gospodarski interesi Izraela dokaj močni, kot Nigerija, Gana, Kenija, Slonokoščena obala in druge.
Eden izmed razlogov za takšno stališče večine afriških držav je nadaljevanje izraelske agresije v Libanonu, ki so jo na črni celini ostro obsodili. Toda še, bolj odloči len razlog za afriške' zadržke do obnavljanja stikov s Tel' Avivom je tesno sodelovanje, ki ga je Izrael v minulih letih razvil z rasističnim režimom v Pretorii, zlasti še na vojaškem področju. Afrika je tako izenačila dva agresorja, tistega na Bližnjem vzhodu in pa tistega na jugu črne celine.
Solidarnost z bojem palestinskega naroda pa je za Afriko, celino, ki se je v celoti opredelila za nauvr-ščanje. tudi odraz njenega odpora blokovskemu vmešavanju v regionalne spore, saj uživa agresor na Bližnjem vzhodu isto zunanjo podporo kot tisti na jugu celine. Zato je Afrika, na svoji regionalni konferenci v Arushi, tako odločno pod-prla- PLO, 'ker se zaveda, da je potrebno okrepiti medsebojno solidarnost v času, ko je tildi- boj namibijskega. ljudstva, za svobodo potreben najširše podpore mednarodne skupnosti. TIT DOBERŠEK
RUSJ — Obrambno ministrstvo je odredilo, da se ob velikonočnih pra znikih (odpustijo* vsem vojakom disciplinske kazni. Italijanski vojaki, ' ki so dodeljeni mednarodnim mirovnim silam v Libanonu, pa bodo |abko do 10. .t.m. telefonirali zastonj domov po posebnem kablu, ki ga je vojska postavila za velikonočne praznike.'
diskih dolin in Čedada. S tem v zvezi je spregovoril tudi špetrski župan Marinig, ki je med drugim podčrtal različno merilo v delitvi finančnih sredstev in zahteval večje prizadevanje političnih sil v deželnem svetu. To vprašanje bedo zato postavili v ospredje na skorajšnjem srečanju med gorsko skupnostjo in odbornikom za potresno obnovo.
Sledila je razprava o dveh interpelacijah: prva o sestavi uredniškega odbora in o delovanju revije gorske skupnosti, druga o pobudah, ki bi jih morala gorska' skupnost sprožiti, da bi uresničila načrt proste industrijske cone na tem območju, kar je v duhu osimskih sporazumov in o čemer se je pozitivno izrekla tudi komisija za zunanje zadeve pri poslanski zbornici.
Srednjeveški obredi v dvajsetem stoletju
&§
Proti krčenju javnih prispevkov - protest gorske .skupnosti
ŠPETER SLOVENOV - Na zadnji skupščini gorske skupnosti Ne-diških dulin, kjer so razpravljali o razpisu natečaja za zaposlitev geometra in agronomskega izvedenca, preden stopi v veljavo novi finančni zakon (o njem sedaj razpravljajo v senatu), je načelnik svetovalske skupine KP1 Giovunni Batlo cletti predstavil dnevni red zoper krčenje javnih prispevkov, ki najbolj prizadevajo občine, ki jih je prizadel potres. Dnevni red, ki so ga sprejeli s 15 glasovi (13 je bilo vzdržanih) bodo čimprej naslovili na senat.
Svetovalec Battocletti je tudi o-pozoril na dejstvo, da so pri delitvi 45 milijard, namenjenih občinam, ki jih je prizedai, potres, popolnoma zanemarili' občine Ne-
laga, vsak hip pa bo onesnažila tudi obalo Saudske Arabije. Oblasti v Bahreinu, Združenih arabskih emiratih, Saudski Arabiji in Katarju so že sprejele izredne ukrepe, a že sedaj je na dlani, da same ne bodo kos takj ekološki katastrofi.
Na območje Zaliva so torej že prišli izvedenci iz Velike Britanije, Švedske in Nizozemske. V Združene arabske emirate je tudi prispela posebna ekipa iz Texasa, ki bo poskušala zajeziti izliv nafte. Seveda, če bodo iranske oblasti pripravljene sprejeti tako mednarodno pomoč. Kot kaže je Teheran precej razpoložljiv. saj je nafta najprej onesnažila iransko obalo in že povzročila neprecenljivo škodo. Iranske oblasti zahtevajo seveda jamstva, da ne bosta iraško topništvo in letalstvo ponovno poškodovali naftnih vrtin. Bagdad je po zadnjih vesteh pripravljen nuditi taka jamstva, kljub temu da ni ogrožen z naftnim madežem. Ogrožene so namreč Bagdadu naklonjene arabske zalivske države, da jih ne smejo sedaj Iračani pustiti na cedilu.
Vsekakor bo v Kuvajtu že v kratkem ministrska konferenca organizacije za zaščito morja, v kateri sta poleg drugih zalivskih držav včlanjena tudi Irak in Iran. Bržkone lahko v kratkem pričakujemo pozitiven političen razplet tega vprašanja. Posledice ekološke katastrofe pa bodo zalivske države občutile še dolga leta. Trenutno so največje težave z napravami za pretvarjanje morske vode v sladko. Vse naprave so morali preventiv o ustaviti, da ne bi prišlo do dragih poškodb. Prav tako hude bodo posledice v ribištvu. Vsekakor pa izvedenci upajo, da se bo že po nekaj letih ponovno vzpostavilo prvotno stanje. Tokovi v Perzijskem zalivu so namreč precejšnji, voda se tudi precej hitro obnavlja, močno subtropsko sonce pa bi moralo tudi precej hitro razgraditi izlite ogljikovodike. Prav zato ne bodo po vsej verjetnosti madeža «napadli» z raznimi kemikalijami, saj bi bila ekološka škoda še večja, če bi se nafta pogreznila na dno Perzijskega zaliva.
ZZB NOV o dohodkih bivših funkcionarjev
BEOGRAD — Predsedstvo zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije je v pismu predsedniku skupščine SFRJ predlagalo, naj zvezni zbor sproži postopek za sprejetje zakona o ukinitvi zakona o delu in pravicah delegatov v skupščini SFRJ in funkcionarjev v federaciji, ki jim je potekla dolžnost.
Sklep o tem je borčevsko predsedstvo soglasno sprejelo na nedavni seji. Nekatere rešitve iz obstoječega zakona so nezdružljive z ustavno rešitvijo o rotaciji kadrov in nagrajevanju po delu in rezultatih dela. To posebej velja za pravice funkcionarjev, da tudi po pre-j nehanju dolžnosti od enega do šest let prejemajo osebni dohodek, čeprav v tem času ne delajo. To je nesprejemljivo, saj v družbi, ki temelji na delu. nihče nima pravice živeti na račun tujega dela.
Predsedstvo je ocenilo, da ni več nobenih razlogov, zaradi katerih so pred skoraj desetimi leti sprejeli ta zakon. Kadri, zaradi katerih so sprejeli zakon, so že izpolnili pogoje za upokojitev, če pa se še naprej ukvarjajo s politično dejavnostjo. to lahko delajo prostovo'no.
(dd)
Na Filipinih s« ob veliki noči križali najmanj pet oseb. Posnetek je iz Kapitanguna, pri Manili, kjer sc je pustila križati 24-letna Luciana Rej'os	(Telefoto AP)
V Beogradu slovo od Rodoljuba Čolakovica
BEOGRAD — V Beogradu so včeraj kremirali posmrtne ostanke narodnega heroja in junaka političnega dela Jugoslavije Rodoljuba čo-lakoviča. Slovo od pokojnega revolucionarja je bilo na beograjskem novem pokopališču. Na zadnjo željo Rodoljuba Čolakovica je bil pogreb brez protokolarnih časti m samo v prisotnosti članov družine in osebnosti, ki jih je določil v oporoki.
RESIDENCE
BUCANEVE
- NEVEJSK0 SEDLO
TAKOJŠNJI NAKUP JE PRAV GOTOVO NAJBOLJŠI NAKUP ZA VAŠ DENAR
Stanovanja s 3-4-6 ležišči, komfortna, funkcionalna, popolno izkoriščenje prostorov, parkiri-rišče, klet.
» Hall v solastništvu, sobo in sanitarijami.
s kavarno, rekreacijsko
ZA POLETNO SMUČANJE
Od Trsta
le 2 uri vožnje z avtomobilom
•	Plačevanje na obroke, posojila na nepremičnine.
•	Residence bo dokončan konec leta 1983.
Informacije in ogled makete pri: Immobiliare GREBLO, Trg Dalmazia 3 - Urnik 16-19 Urad v Nevejskem sedlu je odprt ob sobotah in nedeljah - telefon 0433/54090