Posamezne Številke: Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—.
UREDNIŠTVO n uhaja v Mart-bor«, Jurčičeva ulic* it* 4, I. nedstr. UPRAVA mc nahaja ▼ Jaroičevi •iiei it. 4, pritličje desno* Tcie-foo šU 24. — SHS poatnočekervni račun štev. 11.787.
Na naročala brca denar)« »e ne osara. — Rebo piti ae »e vračajo.
Poštni	v	S^.ovInT^Ceria današnje'štev. bi«'—"75
TABOR
Posamezne številke: N avadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—.
..TABOR" izhaja vsak dan, rasven nedelje in praznikov, ob 18. uri s datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 10'—, za ino-semstvo D 18*	, dostavljen na doin
D 11'""» na izkaznice D 10* — inserati po dogovoru. Naroča ae pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva aliea štev. 4.
Leto: VII.
Maribor, sobota 27. novembra 1926.
Številka: 270.
Osnutek novega davčne-1 Spor med Mefeiko in US M
ga zakona
Nov zakon vsebuje važne izpremembe in razne olajšave.
Beograd, 26. nov.
Odbor za reformo direktnih davkov je sprejel včeraj važne sklepe, ki so Vzbudili veliko zanimanje. Po novem davčnem zakonu ljo hišno najemninski davek na kmečka posestva v bližini unest ukinjen. V tem oziru bodo dolžnosti davkoplačevalcev na obeh straneh Save izenačene- Nova poslopja v mestih z nad 50-000 Prebivalci bodo 20 let prosta davkov/ v mestih pod 50.000 pa 10 Jet. Osnovno davčno merilo ni bilo določeno, ker Ra bo vsako leto določil finančni zakon po vsakokratnih izpre-membah v zemljiški knjigi. Za meliori-rano posest predvideva zakon razne o-lajšav.e. Kasneje pa se bo zakon oziral tudi na investicije-
Skupščina nima deSa...
Intervencija načelnikov opozicijskih strank pri skupščinskem predsedniku,
Beograd. 26. nov.
V zvezi s sklepom šefov ožjega opozicijskega bioka se je predsednik Jugo-slovanskega kluba. J- dr. Korošec vče-rr>3 zglasil pri predsedniku Narodne skupščine g. Marku Trifkoviču. V ime ttu šefov ožje opozicije jo zahteval od Trifkoviča, da čim preje skliče sejo šefov vseh parlamentarnih strank- Seja predstavnikov Posameznih parlamentarnih skupin bi se bavila z vprašanjem dela v skupščini, ki jc docela prenehalo.
^avidovae m Korošec Poselita kralja
Beograd. 26. nov.
. Kakor sc doznava, sta dr. Korošec w Davjdovič zaprosila za avdijenco- — vr.alj. se bo namreč, kakor javnost pri-"\KpJe, danes vrnil iz Topole- Ob tej Priliki mu bosta Davidovič in Korošec Poročala o položaju.
Skader ored padcem?
Cefg albanske vlade so bile poražene-
Skador, 25. novembra-Včeraj so se ves dan vršili hudi boji v neposredni bližini mesta. Žrtve so na °weh straneh precejšnje. Kljub izdatni Pomoči, ki je prispela iz Tirane na pomoč žandarmeriji, so vladne čete popolnoma poražene- Oddelek žandarmeriie s Poveljnikom i,n strojnicami so uporniku zajeli, o USoc|i poveljnika še ni nika-kih vesti. Splošno se Pričakuje, da bodo vatast Jutri zasedli Skader, kajti Sajani m Dukadinci, ki so bili doslej nevtralni, so se pridružili zmagujočim upornikom.
Bivši diktator Pangalos pred poroto
Atene, 25. novembra.
r Danes se je začela Pred porotnim sodiščem razprava zoper bivšega diktatorja Pangalosa- Kakor znano je Pan-Kalos obtožen veleizdaje in zlorabe u-radne oblasti- Na očitke glede terorja «e je bivši diktator zagovarjal a nujno državno potrobo. Za Jugoslovane je posebno zanimivi oni del njegovega zago-iVora prj katerem je govoril o Pogodlbah ;2 drugimi državami. Izgovarjal se je, tla so vse pogodbe sklenili resortni ministri iti da ne Prevzame zanjo nikake odgovornosti
borza
b CURTH, (Avala) 26. novembra. (Izv-) pograd 9,14, Pariš 18-8875, London 25-1575, Newyork 18.75, Milan 21.85 rajra 15.3625, Dunaj 73-175, Budapest Ž*0?.255' Bwldn 125.125, Briissel 72.125, Sofija 2.873.
se le poostril
Newyork, 25. nov.
Po vesteh iz službenih krogov je postala situacija v sporu med Mehiko in USA dokaj resna- Ameriška vlada je poslala mehiški ultimat v katerem izjavlja, da bodo Zjedinjene države prekinile diPlomatično vezi s Mehiko, če bodo stopili v veljavo mehiški zakoni o zemljiški posesti. Nota ameriške vlade je pisana nenavadno ostro in preti s sankcijami. Smatra se, da Je medsebojno razmerje zelo naPeto-
— Velik požar na Murskem polju. —
Vasi Bunčani na Murskem polju je pretila v torek resna nevarnost, da pogori
do zadnje hiše. 4letni deček posestnika | x zvonček 2. štev. je izšla m ima sle-LW je 1£raje zanetil ogenj na sked- dečo v8cbino: p. Qangl: Očetov nož-
11 lil. I\ f*r TVlrlfJ.I m AfwiTi	dnmoi«ini	.	-	-
nika »Naš Dom« Prinaša poučne članke Stabeja, dr. Čampe, dr- Jereja, dr. Kolnika i. dr.
Dnevna kronika
Jesenska pomiad
Spomladi se vsako leto pojavijo v listih vesti, da je ta li oni Prijatelj lista prinesel v redakcijo prvega metulja, prvega hrošča ali da se je kje razcvela prva črešnja. Četudi se taka poročila vidijo smešna, ker se vedno končajo s stavkom, da v tistem kraju ni človeka, ki bi pomnil tako zgodnji začetek pomladi, so to vendarle vesele vesti. KaJ’ti — pomladi se ljudje bolj vesele nego začetkov raznih afer, ki polnijo liste-
Letos, ko imamo nenavadno krasno m ugodno jesen, se je položaj obrnil- — l ako smo minule dni brali, da se je na nekaterih mestih v drugič razcvelo sadno drevje, da so nekje v četrtič dozorele bele murve, da je neki kmet vlovil pet hroščev, bile so opisane tydi dramatične okolnosti tega lova, zakaj kmet je bil presenečen, da ob tem času Poleta-vajo žuželke okoli njegovih oken, in sedaj izvemo, da jc neka gospodična našla na travniku zvončke. In vsa poročila se končujejo s stavkom, da so to izredni pojavi pozne jeseni, ki jc tako mirna in solnčna. V zadnjih dneh so bili sicer hudi viharji, ki so Povzročili dokaj škode. Ali na nje nihče ne misli- Ljudje še vedno žive .v prijetnih iluzijah in tako je navsezadnje tudi prav.	L-	N.
—' Smrtna kosa. V Ljubljani jc umrl operni režiser in dolgoletni operni pevec na raznih evropskih odrih g. Franjo Bučar. Blag mu spomin!
— Popravi! V včerajšnji članek sejo vrinilo več nesmiselnih tiskovnih napak. Tako je Wedikindova Lulu postala »Stu-lo«, iz askaze — »askora« in dr-
— Zanimiva interpelacija. V radikal-skem klubu jc bila sestavljena interpelacija na notranjega ministra, naperjena proti državnima podtajnikoma dr-Pcrnarju in ing- Košutiču- V interpelaciji sc trdi, da sta v zvezi z neko korupcijsko afero.
— Ukaz o volitvah v oblastne skupščine objavljen. Včeraj je bil v »Službenih^ novinah« objavljen ukaz, da se razpišejo volitve v oblastne skupščine. Ukaz tudi določa, da sc vrši dne 23-februarja prva seja. Tako je bil presekan gordijski vozelj naše samouprave ‘n hkrati z razpisom volitev jc tudi že določen dan sestanka. Sedaj ne bo nobena intriga nič več pomagala; oblastna samouprava je na pohodu, beograjski u-Pravni centralizem se umika-
— Tresla so se brda... Zmerom, kadar daje Radič radikalom kako konvencijo, se že tresejo hrvatska brda- Namreč: Radič žuga in preti, obeta kako bo preprečil to in ono in uveljavil svoje stališče- V resnici pa je vso njegovo razburjenje ali neresno govoričenje ali pa preračunjen umik, ki se skuša skriti pod hrupom žugajočih besed. Tako je ondan kakor Martin Krpan brusil meč, da poseka radikalskega Brdavsa zavoljo razpisa volitev vi samoupravne skupščine. Toda brž ko je Prišel Radič v Beograd, je obrnil plašč v drugo stran. Postavili so ga pred gotovo dejstvo in je — prikimal. Kakor vedno, se jc_ tudi tokrat izmotal na račun novinarjev- Pravi, da ga niso razumeli. Kako pa! Tresla su se brda, a rodili se triSe^I...
nju. Kej je Pihal močan veter, domačini pa so odšli v Veržej na misijon, se je ogenj naglo razširil. Tekom ene ure je bilo 12 poslopij v plamenu- Le z ogrom no_ težavo so gasilci in vaščani pripre čili, da ni upepelil vso vas- Škoda je ogromna. Istega dne zvečer je gorelo v Lokavcih- Pogorela sta dva posestnika. Povsod so družine brez strehe in tudi brez živil-
— Koledar »Jadranske Straže«. —
Pravkar je izšel ličen žepni koledar »Jadranske Straže«, ki je Pri nas že dobro upeljan. Ima tudi natančne podatke o naši mornarici in obilo Prostora <za beležke- Koledar se dobi pri centrali »J. S-« v Splitu in v vseli boljših knjigarnah.
— Boljševigka Kitajska. Poveljnik rdečih kantonskih čet Čang-Kai-Šek je izjavil, da bo sestavil novo kitajsko vlado na podlagi sovjetskega režima. V vladi bodo sodelovali _ tudi delavci- — Kantonsko gibanje — je pripomnil Čang -Kai-Šek ni evolucijsko gibanje, temveč revolucija. Pripravlja se nova sodna praksa, ki bo izenačila pravice domačinov in priseljencev. Pogodbe, ki so bile sklenjene s sosednimi državami, bodo razveljavljene.
— Nenavaden vzrok ločitve zakona.
Ameriški listi so te dni objavili poročilo o^ razporočnem procesu, ki se je vršil v Cincinetti. Šena je zahtevala ločitev zakona, ker je mož hotel, da bi mu vsako leto	rodila	otroka.	Doslej niu jih jo	povila	17, od	katerih	je 7 živih- Vzhc	temu	ji mož	ne da	miru in zahteva	še
več	otrok.	Obtoženec n j prišel k raz-
pravi.
— Desetletnico smrti Franca Jožefa
so proslavili v nedeljo Madžari s slovesnimi paradami, na Dunaju pa so so stari, od slabih pokojnin sestradani oficirji oblekli v uniforme in so šli k maši, molit za rajnkega cesarja — menda za to, da jih jc z vojno pahnil v nesrečo. Pri nas in y drugih deželah njegove bivše monarhije ni nihče mislil nanj, dasi je Preteklo komaj 10 let od njegove smrti. Smo radi, da smo se vsaj Habsburgov odkrižali-
— Kako so Dunajčani potegnili znanega obč. očeta- V nekem dunajskem nedeljskem listu jc neki navihanec in-seriral: Soba, kabinet, predsoba sc takoj odda. Breitner, I- Schmcrlingplatz 3. Posledica tc anonce je bila, da so tekom dopoldneva številni brezstano-valci Posctili mestnega svetnika Breit-nerja in si hoteli ogledovati prostore, ki Jih namerava oddati. Na magistratu so bili resno v skrbeh, kajti Breitner ja še ni bilo v uradu ob 9. uri, dočim je po navadi prihajal že ob 7- uri. Poslali so vprašat na njegovo stanovanje, a mestni svetnik je odgovoril; »Moram biti doma in stražiti stanovanje-« — Stranke brez stanovanj pa so ga oblegale neprestano do 12. uro.
— Krepke besede. Francoski prosvetni minister Herriot ,ic izjavil v po-
pesem, Josip Vandot; Kocljeva osveta — pripovedka, A. Potočnik:	Ljublja-
na, poučni spis, Ivanka Kalmova: Mamii pesem, Fr. Rojec: Učiteljeva tridesetletnica — življenjepis, Albin Čebular: Solza — pesem. Dr. Fr- Zbašnik: Ne kradi
— povest, Damijan; Jesenski večer — pesem, Josip Jeras; Deklice iz preteklosti — zgodovinski spis, Karel Štrbenk: Jure — gledališka igra, Danilo Gorišek: Mamice ni — pesem, Anica: 10. oktober
— pesem, Pouk in -zabava — Kotiček g. DoroPoljskega.
— Slavna preteklost umira. V deželni bolnici _ v Pulju je umrl V revščini in pomanjkanju' grof Corvin Mjlevski, star 60 let. Pred vojno je bil eden naj bogatejših članov evropskega plemstvia-Vsa nje^n.va ; osest je V* mej v >jno uničena in zaplenjena. Bil je prijatelj »skoraj vseh evropskih vladarjev, iu-. s!<ega_ carja, cesarja Viljema, Fr&ica Jožefa in drugih vojvodstev. Po izbruhu svetovne vojne je Milevski vneto propagiral za mir- Leta 1916. jc poslal pa-
Izvleček najredilnejših mesnih in rastlinskih beljakovin Je »Juhan«. Pol
čajne žličke Juhana daje vsaki ju]ii in Prikuhi za 100% večjo redilnost in neprimerno boljši okus. Dobiva se povsod-2456
PogBavJe o društvih
T. G- Masaryk pravi v svojem spisu »Ka<ko naj delamo?« med drugim sledeče: Ne morem razumeti, kako se morejo nekateri na kmetih živeči izobraženci pokmetiti, t-j. pozabiti vse, česar so se preje naučili. Kar tj ljudje pričakujejo od mesta, tega tam ni. Mesto je nesistematično skladišče kulture. Tudi v velikem mestu je malo res zanimivih ljudi- Menim, da se ne bi smel nihče opravičevati s tem, da živi na kmetih. Tudi na deželi, v majhnih mestih in trgih, bi so lahko zbral krožek inteligentov, duhovščine, učiteljstva, pa tudi kmetov in delavcev, ki čislajo diskusijo o zanimivih rečeh in pa dobro knjigo- Pravijo, da mesto omogoča večji stik med ljudmi. To jc res, toda ti stiki so često tudi slabi. Res izbrane in izobražene družbe je tudi v mestu malo in vsi smo večalimani navezani na nekako samotarstvo. Mali krožki bi lahko veliko Pomenili- Iz zgodovine vemo, da so se velika gibanja začela zmerom v malem krogu dveli ali treh ljudi. Imam izkušnje, da vsako društvo dobro izhaja in kaže življenjsko silo, dokler nima pravil, t-j. dokler se^Po-samezniki trudijo, da bi imeli društvo in imajo živahno zanimanje zanj. Kakor hitro dobi društvo pravila, že životari in nazaduje- Oživi le tedaj, če se loti dela par ljudi, ki se ujemajo v nazorih in imajo voljo do dela- Poglavitna napaka je v tem, da se od velikih društev preveč pričakuje. Kakorkoli ima veliko društvo svojo prednosti, je vendar pravi
slanski zbornici, da Francija vztraja pri 5bo? svo'jc velikosti obsojeno k Propa. laiški šoji, kakor jo je dobila 1. 1883- _ !d'ln-1u- Hotcl lji povedati še besedo o
Učitelj bfjdi gospodar v šoli, župan v občinski hiši, duhovnik v cerkvi- Herriot je tudi izjavil, da bo vlada zabranila '-rkdski mladimi obisk javnih kino-glo-dišč, zato pa sc bavi z načrtom, da bi uvedla film v šolski poduk-
x ČasopisL Prejeli smo 1. številko »Omladine«, kulturno-napredno slov. re-vije, ki jo letos urejuje Bratko Kreft. Prinaša več literarnih in publicističnih prispevkov, med njimi Kreftovi članek »Predsmrtni dnevnik ruskega pesnika Aleksandra Bloka«, nadaljevanje študije dr. Vebra o Sokratu itd. — »Hrvatska Pozornica«, tednik za gledališko kulturo, ra ga izdaja g. Stanko Tomašič v Zagrebu, prinaša veliko informativnega gradiva o gledališčih doma in na tujem- Zaslu-ži Pozornost vseh, ki se zanimajo za gledališče. — Novemberska številka v Ma-
ribr-v" ?7hn!''t0Čefra
samotarstvu jn samoti- Človek, ki hoče misbti, mora iskati samoto, biti samotar. In morda imamo baš v mestu več Prilike za razmišljevanje nego na deželi- V mestu lahko človek živi kakor v PU-
Iz Slovenskih goric
Jarenlna. Izjemoma imamo pri nas letos tudi pozimi vinotoč »Pri grofu«. Pa^so. se ga fantje nasrkali in se strkali-PešI je obdelal Mezgeca in narobe. Ta Je že Podlegel rani, oni leži v bolnici in pride po izlečen.iu v »moralno bolnico«. Žalost Prešine človeka, če so spomni teh' vinotočev na deželi. Saj je še gostiln preveč, čemu je treba vinotočev.
Aretiran je bil J- Bezjak, ki ga sumijo
•■•-norn f’"1	H’P	nri	JHtj
'"Širin 2.
VT A T5 fi Tt
V	Maribor«, fine 27. novembra 1926-
—	Grof nekdaj !n sedaj. Ko si slišal
v »starih« časih besedo »grof«, si imel pred njo nekak tak občutek, kakor vojaški novinec pred staroavstrijskim »ferbefoelnom«. Saj je strah in trepet pred srednjeveškimi grofi tako prevel evropskega človeka, da je ž njim rasel kot moreča zajedalka. Svetovna vojna je zabrisala aadnje ostanke tega tiranskega nakita, ki je posebno gospodoval v Nemčiji in Avstriji. Danes se mnogi grofi in baroni in »fonovci« začenjajo sramovati tega naziva. Pri nas imamo grofa- Naselil se je lani v Slov. goricah. Pa opravlja z veseljem tudi hlapčevska dela, ne iz potrebe, amPak iz nagiba. Govorila sva skupaj, pa sem videl, da mu je ljubše, ako se ne pristavi besedi gospod še grof. Pokazal mi je ožuljene dlani in smelo je pristavil; »To je danes »grof«, kdor se kaj briga in kaj zna-« Tako je dobro, to je zdravo!
Mariborske
Maribor, 26- novembra.
m Umetnostna razstava Ante Trstenjaka. Kakor smo že sporočili, sp bo jutri otvorila umetnostna razstava v Mariboru že dobro znanega in priznanega akad. slikarja Ante Trstenjaka. Opozarjamo ponovno na njo zlasti one, ki se zanimajo za nakup njegovih krasnih slik, pa tudi vsakega prijatelja slovenske oblikujoče umetnosti.
m Anketa o ustanovitvi posebnega o-krožnega urada za zavarovanje delavcev za mariborsko oblast se bo vršila v soboto 27. t. m- v prostorih velikega župana mariborske oblasti ob pol 4 uri popoldne. K anketi so bili povabljeni zastopniki obrtnih in industrijskih krogov itd. Anketa je brezdvomno iz socialnopolitičnega vidika zelo važna.
m Še nekaj dni nas loči od 1. decembra, ko se bo vršil v Narodnem gledališču slavnostni koncert štirih mariborskih pevskih društev. Prvi bo nastopil »Jadran«, drugi »Maribor«, tretja. »Drava« in četrta »Glasbena Matica«. Skupaj deset točk! To bo zares svečana in lepa proslava 8- praznika ujedin.ienja, kakor je Maribor še ni imel.
m Ponovno opozarjamo na nocojšnje predavanje na »L.i_udski univerzi« (kazina). Predava višji kaznilniški ravnatelj g. Vrabl o zgodovini in Pomenu kazni.
m Marsikdo je obžaloval, da si ni ob
pravem času rezerviral vstopnic za kako zanimivo prireditev. Taka izredna, v našem mestu povsem svojevrstna prireditev: bo koncert v Narodnem gledališču dne 1. decembra- Že sedaj se lahko Pri gledališki blagajni rezervirajo vstopnice. VstoPnina je enaka navadnim opernim cenam.
m Ivan Cankar v francoščini. Prijatelje naše literature bo sigurno zanimal francoski prevod Cankarjeve novele »HlaPec Jernej in njegova pravica«. Knjiga, ki obsega še dva francoska romana, eno jioveio in en potoPis, se dobi za malenkostno ceno 18 Din pri tukajšnji knjigarni H- Heinz, ki jo je naročila na pobudo častilcev Cankarjevih spisov. Vsakomur, ki količkaj razume francosko priporočamo, da si knjigo nabavi.
m Glasbena Matica. Orkestralna vaja se vrši nocoj 26. t. m- ob 18- uri. Udeležba obvezna.
m Tečaj češkega jezika Jč Lige. V
soboto ob 18. uri se bo vršil v meščanski šoli vi Cankarjevi ulici (I. nadstroP.) sestanek vseh, ki se zanimajo za pouk češkega jezika.
m Izginil je neznano kam upokojeni učitelj Peter Kresnik. 23. t. m. je odšel z doma in se ni več vrnil. Njegova gospodinja pripoveduje, da je pobegnil baje iz bojazni pred obdolžnico, ki jo je dobil s sodišča. Peter Kresnik je 63 let star in nekoliko slaboumen. V slučaju, da bi kdo utegnil vedeti za njegovo bivališče, se naproša, da to sporoči policijskemu ko-misarijatu.
m Za bar je treba denarja. Snoči je podjetni Franc S. povabH večjo družbo v bar, kjer so se vsi prijetno zabavali. Ob šesti uri, ko je bilo treba Plačati ce-ho, ki je znašala nad 700 Din, je gostitelj izginil. Ker ni bilo plačnika, je natakar ovadil zadevo stražniku, ki bo poskrbel za sodno postopanje.
m Mestna Orjuna Maribor ima uradne ure v tajništvu, »Narodnem domu« ob sredah od 19.—20- ure in ob nedeljah od 10—11. ure.	2470
m Pri Andreju Oset« domači Praznik (furež). Nove pošiljatve starega in novega ljutomerskega sortiranega vina. Rizling, Burgundec in Muškat. V soboto, nedeljo, torek in sredo Ples. 2468 m Hotel Halbwidl. Danes v soboto koncertira kmečka godba »Pohorci«.
—	V nedeljo: dopoldanski in večerni koncert. — Na državni praznik slavnostni koncert.	2463
m Srečke državne loterije. Igralcem Drž. raz. loterije se naznanja da bodo srečke za 13. kolo oddane v promet dne 4. dec. Srečke se naročujejo pri Goležu na Aleksandrovi cesti 42 (poleg trgovine z železnino Karažija). Igralcem ki so si nabavili srečke drž- loterije se je pokazal zadovoljiv uspeh, ker je bilo ‘Pn 12. kolu že doslej izžrebanih precejšnje število večjih dobitkov, kar je že občinstvu v splošnem znano. Pričakuje se, da bodo ravno tukaj izžrebani tudi pri 13. kolu največji dobitki- Kdor naročuje srečke v omenjenem podjetju, mu tudi odpade vsa neprijetna pisarija, na-ročevanje srečk po pošti in drugi stroški- <	^	2452
m Pojedina svinjine bo i u tri dne 27-in v nedeljo dne 28- novembra. Citraški koncert pod vodstvom učitelja Floria-na bo krajšal gostom čas- Domači izd el ki: krvave, jetrne in mesene klobase bodo za nizko ceno na razpolago. Za številen poset se priporočata Alojz in Josl-plna Schrei, Dajnkova ni. 10.	2460
m Velik ples, prvi v letošnii sezoni, z Miklavževim sejmom, priredi v soboto dne 4. decembra t. 1. m začetkom ob 20-uri v vseh Gotzovih dvoranah Nar. žel. glasbeno društvo Drava.	N 158
m I. Delavsko kolesarsko Osrednje društvo za Slovenijo v Mariboru priredi v soboto dne 27. t. m. v Gambrinovi dvorani vsakoletni »Katarinin - venček« z zabavnim _ sporedom. Začetek ob 19-mri. Konec zjutraj. K obilni udeležbi vabi _ Odbor.	N 659
SCak© se ie branil prallovek
Prvi prebivalci Evrope, ljudje tako-zvane palaeolitske dobe. so živeli kot lovci, ki so se neprestano selili iz kraja v kraj, išCoč lova in živil. V toplejših letnih časih so se hranili s sočnimi in oljnatimi sadovi divjih grmov in dreves, v mrzlih časih pa so uživali tudi med in satovje divjih čebel. Meseno hrano so si skozi vse leto dobavljali z lovom- Ribe so lovili z rokami ali z zelo preprostimi Pripomočki, manjše ptiče in živali (zajce) so ubijali s kamenjem. Večjih živali (soba, jelena, mamuta itd.) so se lahko lotili s svojimi preprostimi pripravami (lesenimi kiji in pod.) zgolj tedaj, če so bile okolnosti posebno ugodne; na pr. tako, da so zasledovali bolne zveri alj take, ki so se ranile v boju med sabo, potem take, ki so zašle v kako močvirje. Slednjo izkušnjo so ljudje izrabili za to, da so sami izkopali jame, ■kamor so zveri padle in si niso več znale pomagati- Mogoče je, da živali takrat še niso bile tako plahe. Ljudi je bilo malo in niso imele ž njimi dovolj izkušenj. Tako so se same približale človeku, ki je to PrezauPljivost dobro izkoristil^ Div.ie konje in druge bojazljive ži-yali je spodil pračlovek na strmo skalo in nm je zabarikadiral pot, tako da so padle s skale in se ubile alj vsaj znatno ranile. V slabih časih se niso ljudje bra-nili niti poginjenih in razpadajočih se
živalskih trupel. (Še danes se govori o ciganih, da s slastjo Použijejo poginulo in že tazkrajajočo se govedo ali svinjo-)
Razen mesa je užival pračlovek tudi mozek v kosteh, ki jih je razbijal s kamenjem. Meso je jedel surovo ali pečeno na vročem kamnu ali na ražnju. (Pečenje mesa na ražnju, ki je vi nekaterih krajih naše_ države tolikanj Priljubljeno, je tedaj Prastara oblika kuhinjske umetnosti.) Ker so živeli večjidel od surovega ali napol surovega mesa, niso imeli naravne potrebe po soli. Mleka sploh niso uživali; niso še imeli vkro-čenih živali, divje pa se niso dale molzti. Tudi jajca niso imela posebnega pomena v njihovi preprosti kuhinji; kvečjemu so uživali surova jajca kar iz gnezd divjih ptičev. Hrane — bodisi rastlinske bodisi mesene — niso kuhali, ker še niso znali izdelovati posode (piskrov). Ob taki hrani niso Postali preyeč tolsti: hrano ni bilo lahko dobiti, zalog si niso limeti pripraviti in je bil glad kaj pogosti gost v njihovih dupljinah- Dolgo čelo in zlasti mogočno razvite čeljusti in zobovje, ki označuje ljudi palaeolitske dobe, je po vsej verjetnosti posledica opisanega načina branjenja. Človek je moral surovo meso silno in dolgo časa žveka-ti; nič boljše ni bilo z ostalo hrano, ki jo je prav tako užival surovo.
Narodno efledaliile
REPERTOAR.
Petek, 26. novembra. Zaprto.
Sobota, 27- novembra ob 20. »Lepa Helena«, ab. A-Nedelja. 28. novembra ob 20. uri »Grofica Marica«.
Repriza klasične operete »Lepa Helena«, ki je dosegla pri premijeri lep uspeh in kjer se je občinstvo izborno zabavalo, bo v soboto 27- t- m.
Gostovanje ge Šaričeve v mariborski drami. V najkrajšem času, menda že na predvečer narodnega praznika, dne 30. nov- gostuje prvakinja ljubljanske drame, ga- Šaričeva v naslovni vlogi v »Veroniki Deseniški«- 2 njo nastopi g. Pfeifer iz Ce!.ia kot Friderik, ki je v tej vlogi tudi v Ljubljani zelo uspešno nastopil.
Mariborska opera pripravlja Masse-netovo opero »Manon«. Premijera te prekrasne in melodijozne opere se vrši y prvi tretjini decembra.
/okolstvo
Sokolski pramik
Sokolsko društvo v Mariboru
bo slavilo dne 30- novembra v veliki dvorani Narodnega doma svoj vsakoletni Sokolski Praznik.
SPORED:
1- Sokolska koračnica, izvaja društvena godba. 2. Nastop vrste članov na bradlji. 3- Pomen 1. decembra za Sokolstvo-Naš naraščaj, naša bodočnost. Predava brat predsednik župnega kulturno prosvetnega odseka. 4. Proste vaje članic. 5- Nagovor staroste in zaobljuba novega članstva. 6. Državna himna, izvaja društvena godba.
Pričetek ob 20. uri- Vstopnine ni, sprejemajo pa se prostovoljni prispevki-
Odbor.
o Silvestrov večer. Tukajšnje Sokolsko društvo bo, kakor vsako leto, tudi letos priredilo Silvestrov večer. Spored, ki bo izredno zanimiv, bo nudil vsem 0-bilo zabave in razvedrila. Podrobnosti bomo javili kasneje-
o Darilo. Ob svojem odhodu v Ljubljano je daroval g. Pavel Erzin Odseku za zgradbo sokolskega doma v Mariboru Din 50.—. Iskrena hvala!
o Prvi december »Sokolski dan« proslavlja Sokolsko društvo v Mariboru dne 30. t- m. ob 20. uri v veliki dvorani v Narodnem domu- Poživljamo vse one brate in sestre, ki so bili po prvem decembru 1925 v društvo na novo sprejeti ter vse ostalo članstvo, ki še ni Položilo zaobljube, naj se proslave oziroma zaobljube sigurno udeleže.
/port
Ilirija v Mariboru
V	nedeljo bo gostoval Proti I S S K Mariboru Prvak Slovenije SI< Ilirija. Nastopil bo_v kompletni postavi, ki si je s sigurnostjo priborila tudi letošnje prvenstvo. Prvak mariborskega okrožja, ki je momentano najmočnejše moštvo w naši oblasti, pa bo poslal v boj rajmo-čnejšo garnituro, ki bo Iliriji nudila do-velj odpora in ji bo gotovo popolnoma enakovreden nasprotnik.
»Ilirija« razpolaga z dobro vigrano enajstorico, ki je že ponovno dokumentirala svoje sposobnosti in si tekom let pridobila toliko rutine, da vrednost njene igre le malo zaostaja za vodilnimi klubi v: naši državi. Brez dvoma bi moštvo znatno napredovalo, ako bi imelo v ljubljanskem podsavezu enakovrednega nasprotnika, ki bi ga silil k izpopolnjevanju- Toda kljub temu je ilirijanski te-am res prvovrstne kakovosti, ki bo v nedeljo popoldan zahteval od domačinov dovelj odpornosti in požrtvovalnosti, ako ne bodo hoteli doživeti prevelikega poraza.
Upravičeno se pričakuje, da bosta ob zaključku sezone obe moštvi podali svoje najboljše in da bo mariborski šport imel res priliko črpati vzpodbudo za delo v prospeh in razvoj našega športa v prihodnji sezoni.
«1
IT O" \im za zofi: • najM®
Min©
GRAJSKI KINO
predvaja v četrtek 25- in Petek 26- nov)-
»TAJINSTVENA TROJICA*.
Ta.ii.nstven dogodljaj iz cirkuškega Žfr* Ijenja.
APOLO KINO
predvaja od srede dne 24. do sobote dn® 27- novembra rusko- francosko delo »NIČEVO« podmornica »Atalanta«. Edinstveni film iz časa rusko-sovietske ekspanzije, film junaštva in ljubezni Kolosalna režija, do skrajnosti napeta vsebina. Velezanjmivi mornarski dogodki. Sovjetski šninon Saratov in lepa Rusinja Sonja. Podmornica »Atalanta« in življenje v njej na morskem dnu- Sil pretresljiva dramatična vsebina-
KINO »DIANA« STUDENCI
Od srede 24. do vključno petka 25. novembra
HAROLD LLOYD
On in njegov auto. On v spalnem vozfl-Kinopubliki najpriljubljenejši mojster humorja-
VELIKA
Danes petek
lili ton
in
pester večer
2458
KAVARNA
POZOR! Gregorčičeva ulica 11
Že tri leta je preteklo, kar se je ukazal najbolj človekoljuben da striže lase tani) za 4 Din brij« samo ra J Din. Zato pa vsi v svetovnomano brivnico. Se priporoča Pirc.	2466
liy2CiBte In tulipane
priporoča M. Berdajs, Maribor.
2457
Lepa stanovanje
r Maistrovi ulici Ster. 18 se s 1. decembrom odda v ntiem. ObHoji ii 4 sob kopalnice verande in druerih pritiklin Natančnejše informaciie pri UkajSnji podružnici Prre hr-vatske štedionice.	2459
Tov. Peri-avta
ali proti 1-2 ton tov, avto ali o«ebni avto za zamenjati. Naslov v upravi.	2461
Izboren novi nAtelc
toči Kristina Vollgruber, po stilna in kavarna na Franko panovi cesti 17.	2471
(incnnil86 vzaBie na *t«no'
U vanj« in hrano z celo postrežbo Pod mostom št. II ____________________________^469
Dinar je denar. poslužite
brivnice Frana Novak,
Alek^andiova cesta 22, kjer je postrežba cena in solidna.
2409 9
Mi&lavževa darila
se dobi poeeni pri I. TRPI^i Glavni trg, in sicer belo plato® h 7 Din, za rjuh« a 22 Din, volnene robce k 10 Din. plet« a 40 Din. Velur za damsk® plašče od 80 Din naprej, naj' finejši kamnam a 180 Din. N« zamudite prilike, oglejte si pr»“ nakupom.
Da<maMovlno
Ljutomerčan
^	J453
„Jadranska klet"
(Kavarna „Jadran“)
V konkurzni zadevi Antona Tonejc se bode v soboto, 27. nov. ob 10. uri prodala elegantna kočija s prostornimi sedeži za vzklicno ceno 3000 Din, na Glavnem trgu. Kočija je posebno pripravna za kakega zasebnika kot družinski voz.
Dr. Ferdo Lašič
2462	kot	konkurzni	upravitelj
Tiskar: »Mariborska Tiskairaa« t Mari boru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Božidar Borko, Kovinar. T»daj*t*lj'	»Tabo«**
predstavnik; Vokoslav 8 p i a d 1 a r. novinar. Vel v Maribor«-