Posamezni Izvod ID groše v, mesečna naročnina 1 štllng GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE NOCOJ JE VELIK VEČER. — V VSEH MISLIH UPORNIH JE SLADEK NEMIR; — PRAVIČNOSTI SLUTIM, LJUBEZNI IZVIR----C AS, KI PRIŠEL BO, JE BLIZU NOCOJ! Kajuh III. Celovec, v sredo 22. XII. 1948 Štev. 92 (185) Za mu, piavico in svobodo Štiri leta so pretekla od časa ko smo kot partizani zadnukrat preživljali božične praznike v gozdovih. v globokem snegu in mrazu. V istem času so tisoči koroških Slovencev, nasilno odtrgani od svoiih domov in uporno prenaša«oč nečloveške muke in trpljenje v fašističnih zanorih, koncentracijskih taboriščih in iz-selieništvu. hrepeneli po tem. da bi praznovali Božič zopet v svojem rojstnem kraju v krogu svojih najdražjih, v miru In svobodi. Žrtve, ki jih je takrat zavestno daiaio naše slovensko liudstvo, so bile nadčloveške, v vsej svoji teži pa niso mogle omaiati volje in prinravljenosti za nadaljnjo dosledno borbo proti poživinje-nemu fašizmu, za mir v svetu za enakopravnost in svobodo. Privid doglednega tresničenia teh ciljev ie odtehtal vse žrtve in dajal novih moči in neustrašenega borbenega poleta vse do zmage. Zmagali smo nad naiokrumeišim sovražnikom in se v*nili na svoie domove v prepričanju, da nam je po najtežjih žrtvah in naporih končno , zasijalo sonce svobode. Naše zadoščenje pa je bilo kratkotrajno, ker so nas neiskreni zapa-dni zavezniki ponovno oropali s krvjo izbojevanih sadov naše borbe Od takrat naprej se vrstijo božični prazniki drug za drugim v:;e do letošnjih, a ijutisivo Slovenske Koipške jo še ve dno prisiljeno živeti pod najtežjimi ckol-nostmi. Spomnimo se sam številnih družin ki bodo pod bremenom skroi za obstoj in v morečem pom-uijkamn dočakale te praznike. Spomnimo se onih /ena in mater, katerih možje in sinovi trohnijo širom domače in tuie zemiie in katerim odmer ajo sKope podpore tisti, ki so uh posredno ali nepostedno še pred nedavnim pošiljali v izseljeniška taborišča in zapore. Spet so na površju ijudie. ki danes prav tako kot nek^č z 'icemvrnim besedičenjem, o miru. enakopravnosti in demokraciji ter s svetohlin enimi frazami c ljubezni do bližnjega skušajo ponovno zasužnjevati naše ljudstvo in ga pahniti v bede. Medtem, ko se pri izvestnih plasteh šibijo mize pod izobi'jem. morajo široke delovne množice trd.) boriti za svoj vsakdanji kruh in ne rmrejo niti pomisliti na najskromnejši priboljšek za pred-stoječe praznike. Večji del delovnega ljudstva bo dočakal letošnji Bcžič no končani krvavi vojni v še večjem pomanjkanju kakor vse doslej. Vsled niapeevsitega udinjanja sedanjih oblasti z-ipadnim imperialistom, vsled podrejevanja zasužojevalnl ameriški »pomoč;« vstaia za navideznim obiljem prenapolnjenih izložb naraščajoča brezposelnost in še večje siromaštvo delovnih ljudi. Številne brezposelne družine in vdove, ki ne vedo, kaj bodo za praznike postavile na mizo pred svojo tuberkulozno, rahitično in vsled pomanjkanji oslabelo deco, s čim jo bodo oblekle v bodočih zimskih mesecih in kako bodo segrele svoja vlažna in prernražena stanovanja, bodo brez dvoma obsojale vladajoče kroge, ki nosijo krivdo za to stanje. Obsojali jih )odo tudi mali in srednji kmetje, ki čedalje bolj občutijo težo gospodarskega pritiska in izžemanja potom previsoko odmerjene prisilne oddaje, medtem ko se tujerodni veleposestniki nadalje bogatijo in uživajo vse ugodnosti in podporo s strani proti-IjuasKih oblastnikov. Spričo takega razvoja prihajajo v čedalje večji meri do spoznanja tudi fisti delavci in delovm kmetie, k’ sz- še do včeraj stali ob strani, da zgolj tarnanje in obsojanje ljudskih izkoriščevalcev in njihove pretiljudske politike ne bo privedlo do izboljšanja življenjskih prilik, ampak, da je za to potrebna najodbčnejša borba, borba za pravice delovnih ljudi, borba za Italijansko delavstvo odgovarja na nasilje policije Rim. —- Dne 16. t. m. od 11. do 12. ure je bila v Rimu splošna stavka kot odločen odgovor proti divjaškemu nastopu policije, ki je dne 15. decembra t. 1. napadla povorko invalidov ter povorko žena iti otrok. Invalidi so namreč poslali svojo delegacijo k predsedniku vlade, da zahtevajo priznanje svojih pravic. Predstavnice rimskih mater pa so nameravale zahtevati, da se določijo fondi za zim. pomoč. le namen obrazložiti županu in prefektu svoje zahteve, je policija z enako surovostjo napadla. Žene so se odločno upirale in nekatere so bile ranjene. Ranjen je bil tudi en otrok. Pozneje je De Gasperi sprejel delegacijo invalidov in je seveda kakor po navadi dal le nejasne obljube. Nato je delegacijo sprejel še kvestor. ki je obliubil, da bo takoj pod vzel zahtevane ukrepe. Tudi v Milanu so dne 16. decembra ob’ 10. uri delavci raznih tovarn prekinili delo in ob žvižganju siren zapustili tovarne ter v povorkah šli pred Delavsko zbornico, da s tem pokažejo, da bodo znali vedno odločno odgovoriti na napade italijanskega kapitalizma, ki hoče ustaviti obrate v raznih tovarnah. Delavci so pokazali odločno voljo, da bodo do skrajnosti branili industrijo. Komaj se je povorka invalidov premaknila s trga Esedra, jo je napadla policija. Invalid! so se branili in posrečilo se jim je pretrgati kordon. Toda policija je nastopila še bolj surovo ter ranila več invalidov. Ti so se branili z drogovi zastav in tudi z umetnimi rokami. Tudi povorko žena in otrok, ki so ime- Generalna stavka lavnih nastavljencev Rim. — Da podkrepijo svoje upravičene zahteve po zvišanju mezd, so javni nameščenci v Italiji stopili v 24 urno generalno stavko. Dne 20. t. m. je bil ukinjen skoraj ves železniški promet. Poskusi nekaterih razbijaških sindikatov, da bi na SZ le opora vsega naprednega gibanja Praga. — Dne 17. decembra t. 1. se je vrnila iz Moskve češkoslovaška vladna delegacija pod vodstvom vladnega predsednika Zapotockega. Pri povratku je Zapotocky izjavil; »Ple-uerJ:t ,i velikega prijatelja našega naroda, gcneralisirria Stalina, kakor tudi plemenitost sovjetskega ljudstva bo omogočila naši državi, da bo premagala številne težave, ki bi jih nekateri postavili na pot naše gospodarske Izgradnje in uresničitve našega petletnega načrta«. Zapotocky je dejal: »Vrnili smo se trdno odločeni, da bomo še bolj utrdili politične, gospodarske in kulturne odnose z našim velikim in nepremagljivim zaveznikom, prepričani, da tako služ-mo ne le koristim našega ljudstva, temveč tudi koristim vseh demjkratičnih in miroljubnih narodov sveta, katerili fronta se širi iz dneva v dan. Sovjetsko ljudstvo je še pospešilo ritem, s katerim 5zpoinjuje svoj povojni peuotni načrt, kitajska demo-kratična vojska je zavzela Pajpln?; in poljski namd pozdravlja združitev socialistične in delavske stranke. Na ta način gre socialistične gibanje naprej v svojem pohodu odgovarjajoč željam širokih množic vseh narodov ter zagotavljajoč svobodo in spoštujoč suverenost in neodvisnost malih narodov. To gibanje Ima svojo t poro v Sovjetski zvezi«, je zaključil Zapo-tocky. Prošnja Izraela za sprejem v OZN zavrnjena glasovala Sirija, ostale Pariz. — Dne 17. decembra t. 1. se je sestal Varnostni svet, ki je razpravljal o sprejemu Izraela v OZN. Britanski delegat je zahteval, naj se sprejme britanski predlog za odložitev razpravljanja. Ameriški delegat se je izrekel proti temu predlogu. Francoski delegat pa je predlagal naj se odločitev odloži za mesec dni. Na popoldanski seji je Varnostni svet odbil tako britanski kakor Pancoski predlog. Ravno tako je odbil prošnjo Izraela za sprejem v OZN s 5 glasovi proti 1 in 5 vzdržanimi. Za sprejem so glasovale ZDA, Sovjetska zveza, Ukrajina, Argentina in Ko- lumbija, proti je so se vzdržale. Med debato je sovjetski delegat^ Malik podpiral prošnjo Izraela ter obtožil Veliko Britanijo, da spet spravlja na dan vprašanje postopka, da zakrinka svoje namere preprečiti izraelski državi vstop v OZN. Velika Britanija tudi ne upošteva dejstva, da je večina Glavne skupščine odklonila Bernadottov načrt, ki je londonski diktat. V primeru, da se v Palestini ustanovi arabska država v skladu z resolucijo od 27. novembra 1017, bo moral Varnostni svet preučiti tudi sprejem te države v OZN. nacionalno In socialno neodvisnost zatiranega ljudstva, in da je za uresničenje teh ciljev potrebna najtesnejša povezanost delavcev In kmetov brez razlike na narodnostno poreklo. Za časa praznikov se posebno mnogo govori fn piše o miru. Tudi mi se borimo 7h mir, rpfimo pa mira za vsako cena, nočemo tak ■iga miru, kl bi za naše ljudstvo pon v *rl ponov.n :r;i*Vni-', 'oci-.lno izkoriščanje, nacionalno zatiranje In suženjstvo. Mir, za katerega se borimo, mora za naše ljudstvo pomeniti popolno nacionalno in socialnd svobodo ter neodvisnost od zapšdnega imperializma. Tudi zapadni Imperialisti danes bolj kot kdaj koli prej govorijo in pišejo o miru. Vendar je mir, ki za njim stremijo, mir močnejšega, mir, kjer naj bi se večina brezpogojno podvrgla volji manjšine in kjer naj bi še naprej obstojalo izkoriščanje človeka po človeku in naroda po narodu. S svojo osvajalno in protiljudsko politiko vsiljujejo kolonialnim in vsem demokratičnim in svobodoljubnim narodom sveta svoj »mir«, ki pomeni zatiranje, revščino in pomanjkanje. Ustvarjajo »mir« na Kitajskem in v Grčji, v to svrho pa tamkajšnjim protiljudskim režimom, proti katerim se z vso vztrajnostjo in odločnostjo bore demokratične in svobodoljubne sile, pošiljajo ogromne količine orožja in drugega vojnega materiala. »Mir« ustvarjajo tudi na Koroškem, kjer z motivacijo, da »kršijo javni red in mir«, obsojajo zavedne Slovence In antifašiste. Kakor vse napredne in miroljubne sne sveta, tudi mi koroški Slovenci odklanjamo tak vsiljeni mir, odklanjamo ga. ker nočemo več hlapčevati tujcu, ker nočemo več biti sužnji na lastni zemlji. Hočemo pravičen demokratičen mir. v katerem bo delovno ljudstvo živelo svobodno In človeka vredno življenje In si s svojini rokami ustvarjalo leošo In svetlejšo bodočnost del nameščencev vplivali, da se generalne stavke ne udeležijo, so se izjalovili. Na delo je šlo le majhno število nameščencev transportnega m zunanjega ministrstva. Nameščenci nottanjeg? ministrstva pa so se stayke polnoštevilno udeležili. Po poročilih inozemskih dopisnikov se je te generalne stavke udeležilo okoli 1,5 milijona italijanskih nameščencev, vključno železniških In občinskih uslužbencev. Inflacija v Italiji Po poluradnih podatkih se je povečalo število bankovcev v obtoku v zadmem mesecu za 10 milijard lir ter je doseglo S89.883 milijonov lir. V zadnjem le*" se je povečalo število bankovcev v obtoku za 200 milijard lir. Napredno časopisje oo-udarja, da je inflacija direktna posledica marshallizaclie Italije. Popravek Na zahtevo prinašamo po predpfsih tiskovnega zakona naslednji popravek, kl se nanaša na naš članek v 55. (178) številki z dne 27. novembra 1948 pod naslovom »Nova žrtev neofašističnega nasilja«: NI res, da bi se bil jaz pred Kušejevo družino, ko je Lovro Kušej sedaj v novembru zbolel, izrazil, da je zadnje obolenje posledica napada Iz leta 1947. Tudi ni res, da bi bil jaz poslal direkciji deželne bolnice v Celovcu po Klišejev! smrti poročilo, v katerem da sem navedel kot posledico njegove smrti fizični napad leta 1947. — Res pa je nasprotno da sern Kušejevi ženi. ko sem bil sedui klican k obolelemu Kušeju, na njeno vprašanje dali more biti sedanje obolenje v kaki zvezi z udarcem, ki da ga je njen mož dobil na glavo, 'ob priliki onih poškodb, radi katerih sem ga bil v letu 1947 zdravil to je, radi zadobljenega udarca v križ in zloma trtične kosti, odvrnil, da bi se^ dalo to ugotoviti le s pomočjo rentgenološkeva pregleda lobanje in po natančnem kliničnem opazovanju v bolnici. Res je nadalje tudi, da sem Kušeja napotil v deželno bolnico v Celovcu ter zanj istočasno izstavil sprejemnico za bolnico, v kateri sem, kakor običajno, napisal kratko ane-mnezo (popis bolezni) in svoj izvid ter sem tudi omenil, daje pacijent baje za dobil pred letom udarec na glavo. Moja diagnoza se je glasila »myelo encephahtis«. Res je tudi, da sem to sprejemnico z ane-mnezo izročil v zaprti kuverti, nikakor pa ni res, da bi bil po Kušejivl smrti poslal bolnici kako uradno ali neuradno poročilo. Pliberk, 9. 12. 1948. — Dr. Erich Fritzer * S tem preklicom se na stvari dejansko ničesar ne izpremeni. Dejstvo je in ostane, da je tovariš Lovro KuŠoi od časa, ko je dobil od wuitkomandovskih napadalcev omenjeni udatec, stalno bolehal in zaradi tega bil novembra t. 1. prepeljan v deželno bolnišnico v Celovec, kjer je po nekaj dnevih umrl. Koroški Slovenci slej ko prej gledamo v njem žrtev ueoiašisii©-nega nasilja na Koioškcm. Deželni proračun za leto 1949 ne odgovarja interesom ljudstva V Celovcu je v zadnjem tednu od četrtka do sobote zasedal deželni zbor Koroške in sklenil zakon o deželnem proračunu za leto 1949. Predlog za zakon, ki ga je predložil finančni odbor deželnega zbora, predvideva v letu 1949 v rednem poslovanju 83.520 600 S izdat, in 80 850.100 S dohodkov. Izredni plan deželnega gospodarstva predvideva 6,135 600 S izdatkov in 25.000 S dohodkov. Skupni deficit v deželnem proračunu znaša 8,780 700 S. Predlog proračuna je bil mimo vse ostre kritike, ki je padala na deželno vlado in vladni stranki z glasovi OeVP in SPOe ter demokratične stranke povzdignjen v zakon. V položaiu, v kakršnem se nahajajo množice delovnega ljudstva, v dobi, ko se zaradi imperialistične politike^ avstrijske vlade in tudi socialistične deželne vlade na Koroškem pogrezajo delavci in mali kmetje v brezupno bedo In revščino, je snreieti zakon o proračunu za leto 1949 skrajno ^socialen in ne odgovarja potrebam ljudstva. Proračun predvideva velike denarne svote za zaenkrat absobirno nepotrebne namene. Med drugim je določenih za popravo glasbenih dvoran (Mu-siksale) v Celovcu 400 000 šilingov, ža koroško »Bildstelle«, kljub temu, da je deželni zbor že lansko leto sklenil' da se razpusti. 29.000 šilingov, za mestno gledališče v Celovcu 230.000 šilingov, za zaščito narave, okoli Vrbskega jezera 25O00 šilingov. Splošna uprava bo požrla 1.750.000 šilingov. Na drugi strani je pa v postavki »Socialno skrbstvo« prispevek dežele za boj proti tuberkulozi znižan na-pram lanskemu proračunu za 55.000 šilingov kljub temu. da se je število na tuberkulozi bolnih ljudi od leta 1937 povišajo sedemkrat in da so se stroški za zdravljenje od lanskega leta zelo povečali. Deželni prispevek za otroške vrtce v letu 1949 je črtan, za učiteljišče je predvidenih samo 10 000 šilingov (veliko manj kot lansko leto) in za splošni kulturni dvig ljudstva samo 20.000 šilingov. Za socialno skrbstvo in za zboljšanje kmetiistva, kar je osnovno vprašanje za zboljšanje obstoječih razmer v prihodnjem letu. ima dežela predvidene le bore prispevke, za socialno skrbstvo 6 000 000 šilingov, za kmetijstvo 7,800 000 šilingov. Če upoštevamo, da sta to postavki, ki sta namenjeni pomoči desettisočem delovnih ljudi in tisočem malim in gorskim kmetom, ki se nahajajo socialno in gospodarsko v obupnem položaiu, in če upoštevamo brez vestno trošenje denarja v druge namene, proti ljudstvu, za udobnost in luksuz finančnih magnatov in tujcev, potem je asocialnost krogov ki so sestavljali in potrdili proračun dokazana. Delavske družine si vsled nezadostne mezde ne morejo kupiti potrebnih živil, mali, gorski in po fašizmu prizadeti kmet si zaradi draginje ne more nabaviti gospodarskih in življenjskih potrebščin. Delavec in kmet sta obremenjena z neznosnimi davki in daiatvami. Že samo državni proračun za leto 1949 obremeni posameznega državljana povprečno s 1.065 šilingi. Asocialnost pa dokazuje še dejstvo, da proračun predvideva za gradmo stanovanjskih poslopij le 1,200.000 šilingov. Pri zvišanju cen pomeni to, da se stanovanjska poslopja za delavce v prihodniem letu skoro ne bodo gradila. Deželni proračun pa pokaže tudi z vso lasnostjo, da je kulturni dvig delovnega liudstva koroškim oblastem deveta briga. Za podporo študentom je na razpolago samo 70.000 šilingov, za splošni dvig kulture samo 20.000 šilingov, za literaturo samo 4.000 Šilingov. To pomeni, da bo proračun zaprl delavski in kmečko-delav-ski mladini pot do izobraževanja in šiudi- ranja, pomeni, da proračun oklepa ljudstvo naprej v kulturno nižino, mračnjaštvo in nevednost, kakršno poznamo v od vladnih krogov hvalisanih imperialističnih državah. Koroškim Slovencem daje proračun po vseh dosedanjih izkušnjah jasno sliko. Med koroškimi Slovenci je na tisoče žrtev fašizma, ki so utrpeli veliko škodo na zdravju in v gospodarstvu, med nami je tudi več sto vdov in otrok, ki so v protifašistični borbi zgubili svoje hranitelie. Vsi ti se nahajajo v revščini in jim ni še popravljena škoda. Za vse te pa ima deželna vlada v letu 1949 predvidenih le 400 tisoč šilingov, od katerih pa bodo sprejemali podporo še vsi vojni oškodovanci, med njimi taki, ki so izdajali in pobijali naše partizane in politične internirance. Koroški Slovenci zahtevamo slovenske šole. Deželna vlada nam je že 18 let dolžna slovensko kmetijsko šolo, dolguje nam vse ostale slovenske šole. katere nepre-nchno zahtevamo. Deželni zbor je šel mimo tega za nas vse nujnega vprašania. Iz klopi poslancev KPA je sicer padel namig, da koroški Slovenci še nimamo slovenskih šol. Na izzivalni odgovor deželnega poslanca in nacističnega kolaboraterja Piesch-a, ki je dejal: »Ko bi koroški Slovenci le enkrat zahtevali kakštio slovensko šolo, jaz sem prepričan, da bi jo dobili že drugi dan« ni bilo v celotnem deželnem zboru poslanca, ki bi ugotovil, da so te zahteve že davno postavljene in da Ima deželna vlada tudi brez nenehnega ponavljanja teh zahtev dolžnost, odpreti slovenske šole. O krvavo potrebni podpori kmetijstvu Slovenske Koroške po desetletnem terorju deželni zbor ni govoril, kljub temu, da sta V Ljubljani Je zasedal Bil. kongres Antifašistične fronte zena Slovenije Dne 12. in 13. decembra t. 1. je v unionski dvorani v Ljubljani zasedal III kongres Antifašistične fronte žena Slovenije. Kongresa se je udeležilo okoli 600 delegatk iz vseh delov Slovenije. Kot gostje so se kongresa udeležili člani Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, člani vlade LR Slovenije, zastopnice Centralnega odbora AFŽ Jugoslavije, zastopnice žena iz vseh jugoslovanskih republik, zastonnice žena Svobodnega tržaškega ozemlja in Slovenske Koroške ter številni gostje različnih ustanov LR Slovenije. Član Politbiroja CK KPS tov. Janez Hribar je v svojem pozdravnem govoru nakazal delo Partije za kulturni in politični dvig žena. Uspeh tega dela se je pokazal prav v tem, da so se žene v velikem številu vključile v narodno-osvobo-dilno borbo, uspeh tega dela se kaže tudi danes, ko se žene vključujejo v delo za obnovo domovine in zgraditev socializma. Poudaril je, da je danes potrebno bolj kot kdaj koli prej, da se žene vključijo v borbo za lepše življenie in svetlejšo bodočnost delovnega ljudstva. Kongres so na to pozdravili zastopniki množičnih organizacij, med njimi tudi predsednik Zveze borcev Slovenije, narodni heroj Daki. Zastopnica antifašističnih žena Trsta je poudarila, da so tržaške antifašistke s tisočerimi vezmi povezane z ženami Jugoslavije, zlasti z ženami Slovenije. Nakazala je napore tržaških in primorskih žena v narodno-osvobodilni borbi, kjer so se združene v AS1FŽ (Antifašistična slo-vensko-italijanska fronta žena) borile proti fašističnemii nasilju. Posebno pa je poudarila njihovo današnjo borbo. V imenu antifašističnih žena Slovenske Koroške je pozdravila kongres tovarišica Milena Mohor. Med drugim je dejala: Žene Slovenske Koroške, združene v AFŽ za Slovensko Koroško, se pod vodstvom Osvobodilne fronte bore za osvoboditev slovenskega naroda na Koroškem, za priključitev Slovenske Koroške k matični državi, Titovi Jugoslaviji. Kakor med narodno osvobodilno borbo, tako prispevajo žene Slovenske Koroške tudi zdaj žrtve v borbi slovenskega naroda na Koroškem proti avstrijski buržoaziji in njenim imperialističnim gospodarjem. V tej borbi ne bodo odnehale vse dotlej, dokler tudi na svobodnem Slovenskem Koroškem ne bodo gradile socializma. Krepi jih zavest, da v svoji borbi niso same, temveč da jih podpirajo vsi jugoslovanski narodi ter vse napredne in svobodoljubne sile sveta s Sovjetsko zvezo na čelu. Predsednica Glavnega odbora AFž Sloveniic Angela Ocepkova je nato v svojem referatu nakazala naloge, ki danes stoje pred, ženami. Predvsem je poudarila vlogo KIVJugoslavije, ki je na svojem V. kongresu pozvala vse množične organizacije, naj za uresničenje programa KPJ vlože vse svoje sile. Žene širom vse Slovenije, po tovarnah in različnih ustanovah, po mestih in vaseh študiraio referate partijskih kongresov in z velikim navdušenjem sprejemajo program in linijo Partije. Žene se v polni meri zavedajo dolžnosti, ki jih jim nalaga domovina v graditvi socializma. Tovarišica Ocepkova je nakazala napore žena za časa narodno osvobodilne borbe in posebej poudarila vso skrb, ki jo je ženam posvečala in še danes posveča Komunistična partija. Dobesedno je dejala: »Žene so si v trdi borbi priborile enakopravnost pod vodstvom Komunistične partije. To enakopravnost je ženam zagotovila ljudska oblast v ustavi. Ker pri nas ustava ni napisana samo na papirju, kakor v državah zapadne demokracije, se ustvarjajo iz dneva v dan pogoji za dejansko uresničenje ženske enakopravnosti na gospodarskem, kulturnem in poli- Podržavlienie industrije v Berlinu Berlin. — (Tanjug). Na prvi konferenci delavcev-aktivistov, ki jo je dne 14. t. m. sklicalo vodstvo Zveze nemških svobodnih sindikatov, je namestnik predsednika berlinske mestne uprave Reinhold Sdnvarz izjavil, da bo nova demokratična mestna uprava .pričela v kratkem uresničevati zakon o socializaciji industrije in zaplembi premoženja vojnih zločincev in nacističnih aktivistov. Vsi zbrani aktivisti so s soglasno sprejeto resolucijo pozdra- Abdulah • agent britanskega zunaniega ministrstva London. (Tanjug). Po poročilih tujih agencij je pred kratkim transjordanski kralj Abdulah, splošno znana britanska lutka, organiziral v mestu Jerihoriu tako imenovano »ljudsko« zborovame. na katerem so bili navzoči tudi nekateri arabski begunci iz Palestine. To Abdulahovo »ljudsko« zborovanje je sprejelo resolucijo, v kateri »prosijo« Abdulaha, naj priključi arabski del Palestine Transjorda-,iiji. Vendar so takoj po objavi te »resolucije« ostali voditelji in prvaki arabske zveze ostro obsodili to Abdulahovo spletke Po časopisnih vesteh so se proti tej »jerihonski« resoluciji izrekle doslej sko- raj vse vlade držav, članic arabske zveze. Na drugi strani posveča britanski tisk precejšnjo pozornost tem Abdulahovim nakanam ter opozarja na veliko zanimanje \elike Britanije v tej zadevi. Napredni tisk pa ostro nastopa p oti Abdulahu in hkiati razgalja zakulisne spletke britanskega Foreign Office-a. Komentatorji naprednih listov obsojajo »ljudsko« zborovanje ter zlasti poudarjajo, da nastopa Abdulah v tej stvari kot agent britanskega zunanjega ministrstva, ki skuša po Bevinovih navodilih po ovinkih vrniti pod britansko oblast če že ne vse Palestine, pa vsaj njen arabski del. vili novo demokratično mestno upravo ter se zavezali, da bodo z vsemi svojimi silami podpirali mestno upravo pri odpravljanju gospodarske zmešnjave in pri obnovi Berlina. Član gospodarsko-političnega odbora mestnega sveta Banm je izjavil v imenu sveta, da bo sklep o nacionalizaciji industrije veljal za vse področje Berlina. Siemens AEG, IG-Farbenindustrie, Berlinska električna družba in druga podjetja v za-padniii sektorjih bodo prišla pod udarec tega sklepa. Zasebna trgovina na debelo bo tudi izginila. S tem sklepom bodo prizadeta tudi podjetja, ki so v tujih rokah, zaradi tega, ker so sodelovala v pripravljanju nove vojne. Delovni kolektiv, ki je letos prihranil nad 28 milijonov dinarjev. Delovni kolektiv tovarne »Rade Končar« je letos dosegel več velikih uspehov: eden največjih je, da je izdelal in montiral generator za iiidrocentralo na Mariborskem otoku. Nedavno so začeli v serijah izdelovati telefonske aparate. Z raznimi racionaliza-torskimi ukrepi se jim je posrečilo znižati polno lastno ceno za 17.7 odstotkov, kar znaša 28,851.000 din na leto. Izredno slab gospodarski pobožal In zaostalost kmetov Slovenske Koroške na vse oči vidna in da le jasno, da so dose-dai vse deželne podoore za kmetijstvo spreiemali le velenosestnlki in protislovenski, nacistični in šovinistični elementi. Nihče v deželnem zboru ni zahteva! enkrat reda v tem vprašanju in nostavil. da mora bit! v proračunu za podtmro kme-tHstv« Slovenske Koroške posebna postavka. Zasedanie deželnega zbora je imelo Izraz protislovenske in proFliudske politike. Deželni proračun so prip-avliali in ga sklenili poslanci iz vrst izkoriščevalcev m ljudstvu odtnienih Hudi. Glas ljudstva ni prišel do veljave. Po širokoustnih votivnih govorih za prihodnje voFtve je bil proračun brez vsake trezne presoje p )16-žaja sklenjen z glasovalno mašino ameriškega kova. Zato se bo položaj delovnih ljudi v prihodnjem letu Še poslabšal. Odgovornost pade na pohtiko, ki jo vodijo vladni krogi za tuje interese proti ljudstvu.^ Ta proračun jasno kaže nujnost združitve vseh delovnih slojev v skuono borbo proti izkoriščevalcem, grabcžljiv-cem in izdajalcem. tičnem področju« Zaključila je s tem, da bodo slovenske žene usposobile svoje osnovne organizacije, da bodo člen v revolucionarnem štabu za izgradnjo socializma na vasi in v mestu. Tako bodo izvršile naloge, ki jih je nred nje postavil peti kongres Komunistične partije Jugoslavije. Referat tovarišice Ocepkove so delegatke spremljale z velikim zanimanjem in ga sprejele z burnim odobravanjem. Z navdušenjem so sprejele tudi organizacijski referat Mimice Župančičeve, ki je nakazala vsa vprašanja glede na organizacijsko delo žena. Poudarila je, da mora AFŽ posvečati vso skrb materi in otroku, delovni ženi ter skrbeti za pravilno in napredno vzgojo mladine. V diskusiji so sodelovale vse žene, kar dokazuje visoko politično zrelost slovenskih žena, vključenih v AFŽ. Pred zaključkom je kongres obiskal tudi sekretar CK KP Slovenije in predsednik vlade Miha Marinko. V svojem nagovoru je poudaril naloge žena v borbi za čimprejšnjo izvedbo nalog petletnega plana, za izgraditev socializma. Ženam Slovenske Koroške je III. kongres AFŽ živo prikazal uspehe, ki jih žena doseže le v državi, v kateri je oblast v rokah delovnega ljudstva. Osnova madžarske politike ostane zveza delavcev in kmetov Budimpešta. — (Tanjug). Ljudski skupščini se je predstavila nova madžarska vlada. Predsednik vlade Istvan Dobi je naglasil, da bo osnovo politike nove vlade tvorila še nadalje zveza delavcev in delovnih kmetov. Govoreč o notranji politiki Madžarske je predsednik vlade Istvan Dobi izjavil, da se je reakcija v državi zbrala okoli kardinala Minds/enthyja, ki si prizadeva katoliško cerkev spremeniti v ilegalno politično stranko. »Mind-szenthy — je dejal Istvan Dobi — hoče vrniti zemljo veleposestnikom, tovarne in banke pa kapitalistom. Želi tudi, da bi se povrnili Habsburžani ter tako ustvarili iz Madžarske kolonijo zahodnih imperialistov.« Istvan Dobi je nato prešel na vprašanje zunanje politike in izjavil, da želi njegova vlada nadaljevati zunanjo politiko prejšnje vlade. Kulturna manifestacija prijateljskega sode« lovanja med FLRJ in (SR Praga. — V Pardubicah je bila otvorje-na razstava slikarja Danihelka, ki je motive za svoje slike dobil v Jugoslaviji. Pri otvoritvi razstave je bil navzoč tudi jugoslovanski poslanik v CSR Stilinovič. Predstavnik ljudskega odbora pardubiškega okrožja je pozdravil jugoslovanskega poslanika in poudaril, da pomeni ta razstava prispevek k utrjevanju bratskih in prijateljskih vezi med narodi Jugoslavije in Češkoslovaške. Češki umetnik je poklonil jugoslovanskemu poslaniku nekatera svoja dela. Letošnja gradbena dela v Vojvodini. Drugo leto planske kapitalne graditve je bilo precej uspešnejše kakor lansko, 3če prav so bila gradbena dela letos za 50 odstotkov obsežnejša. V ietošniem letu so popolnoma zgradili 324 poslopij, razen tega je pa še v surovem sezidanih ter pokritih 151 stavb in 212 zgrajenih do strehe. -Gradbena dela se bodo nadaljevala tudi pozimi. V v VODITELJ NAPREDNEGA ČLOVEŠTVA OB 69. OBLETNIC) NJEGOVEGA ROJSTVA Včeraj ie minilo devetinšestdeset let od dneva, ko se je rodil v gruzinskem mestu Gori Josip Visarionovič. Devetinšestdeset let je izpolnjenih od zgodnje mladosti v naporih, borbi za zmago stvari delovnega ljudstva, od zmage delavskega razreda v, Rusiji pa v upravljanju prve dežele socializma in v skrbi za napredne delovne množice sveta, devetinšestdeset let, od katerih so bila štiri usodna za človeštvo in v katerih je Stalin odigral rešilno vlogo — je težko breme na rameh živega človeka. A mnoga teh let niso bila samo polna požrtvovalnega dela razuma, ki vse razume in usmerja v edino pravilno smer, marveč leta, ki so polagala na njegova ramena največjo zgodovinsko odgovornost, kar jih je nosil in mogel nositi doslej v zgodovini en sam človek. V veliki domovinski vojni, ki je dala drugi svetovni vojni popoln značai osvobodilne voiue, usmerjene na osvoboditev vseh zasužnjenih in ogroženih narodov, je bil Stalin poosebljenie ne samo sovjetskih narodov, marveč tudi vsega naprednega človeštva. Kot strateg na najtežjetn bojišču je bil strateg zgodovine in bodočnosti, strateg, čigar razum vse jasno oceni in v naitežjih dneh vodja, čigar roke drže in branijo svobodo človeštva. Rešitev človeštva je bila v tem. da so bili sovjetska ureditev, sovjetska država, sovjetska armada in Boliševiška partija, delo Lenina :n Stalina, ki sta jih ustvarila in dvignila, neomajni, da je bila to edina najboljša ureditev, edina država in edina organizacija, ki ie lahko zrušila najhujšega in do sedaj naimočneišega sovražnika ?'io-veštva — fašizem. Sreča je za napredno človeštvo, da ie izšlo delo Lenina in Stalina iz te preizkušenie še močnejše, se boli utrjeno z zmago. Poosebljenie te sile je Stalin, Lenin sedanjosti, organizator zmage nad fašizmom, garant izpolnitve ciliev osvobodilne voine. Devetinšestdeset let leži na ramenih tovariša Stalina, toda ta leta so ga napravila še večjega in še bolj oiekleiHega. a vsak novi rojstni dan velikega človeka poveča število tistih. ki vedo, da je s Stalinovim imenom in de'om povezano vse, kar je naidrago-cenejše človeku, narodu in človeštvu. V letih najhtijše vojne tovariš Stalin ni bil samo vrhovni voditelj osvobodilne borbe demokratičnih sil sveta, marveč v najtežjih operacijah tudi- glavni zgodovinar tega obdobja, ki celo v naimanjšem članku ali govoru, pa tudi v dnevnem povelju, odkriva prave odnose sil, ocenjuje dogodke, tendence in cilje, opozarja na pravi smisel dogajanja, analizira odkrite in prikrite pobude in vzdržuje enotnost zaveznikov, ocenjujoč njihove mte- Mihall V. Isakovski: dzszdc, tovarišu, Stalinu, L močjo nevzdržno in nezadržano —• brez povabila sama je prišla ... Naj z dovoljenjem rečem Vam jo vdano — besedo skromno svojega srca. Ta dan je vzšel in zemlja dotrpela — nad njo se znova mirni pne obzor. .Vsa hvala Vam za Vaša svetla dela, za Vaš težavni, vzvišeni napor. Vsa hvala Vam, ker vse viharne čase branik, opora ste bili za nas. Tovariš Stalin, morda bolj ko vase mi v trpkih dneh zaupali smo v Vas. Vi nam bili branik ste in poroštvo, da ni sovrag ostal nekaznovan. Pustite, da Vam stisnem roko in da globoko se priklonim Vam — za Vašo čast, modrost, zvestobo, ki z njo ste domovini dali vse, za dni življenja Vašega svetlobo, zato ker ste — prav taki, kakor ste. Vsa hvala Vam, ker v časov gnevni bedi za nas ste v Kremlju mislili vse dnt, ker Vi ste z narni, vedno v naši sredi iu ker na zemskih tleh živite — Vi. Maja 1945, rese in ukrepe. Kot nadaljevalec teoretično filozofskega dela Marxa-Engelsa-Lenina In krmar zgodovinske in vsakodnevne prakse je obogatil Stalin teorijo marksizma-leninizma s teoretičnimi zaključki tako iz obdobja revolucije, kakor tudi iz obdobja socialistične izgradnje m iz obdobja domovinske osvobodilne vojne. V vojnih letih je vsak sovjetski borec in državljan v prepričanju govoril: »Stalin bedi«. To je enako čutil tudi vsak pošten človek na svetu, to so zlasti čutili jugoslovanski narodi, ki so stvar svoje osvoboditve in svoje bodočnosti nerazdružljivo povezali s tistim, kar pooseblja Stalin. Tudi naši borci so jurišali, padali in zmagovali z imenom Stalina in Tita na ustih, ker so vedeli ne samo, da vse tisto, kar pooseblje Stalin, omogoča zmago, namreč da pooseblje Sta’in neodvisnost, popolno neodvisnost narodov, ki se bore na strani Sovjetske zveze. Stalin pa bedi tudi zdaj. po zmagi nad nemškim fašizmom in vojaško silo osi Stalin bedi, in sicer ob popolnem zaupanju narodov, ki hočejo demokratični mit, ki hočejo suverenost in neodvisnost, ki ho- čelo sodelovanje med suverenimi in neodvisnimi svobodnimi narodi. Stalinovo ime je danes v srcih milijonov ljudi kolonialnih in odvisnih dežel, ki se bore za svojo nacionalno osvoboditev izpod imperialističnega jarma. Nihče namreč ni tako kristalno, kakor Stalin, združujoč svoje genialne teoretične zaključke z bogatimi revolucionarnimi izkušnjami, tem narodom z dejanji pokazal konkretnih možnosti in oblik borbe, ki vodi v nacionalno svobodo in neodvisnost. Stalinov rojstni dan je svetal praznik mednarodnega delavskega gibanja. Razglabljajoč in razvijajoč veliko teoretično delo, ki so ga zapustili Marx, Engels in Lenin, je obogatil Stalin z novimi dragocenimi pridobitvami zakladnico marksizma-leninizma, ga dvignil na višjo stop-nio in omogočil delavskemu razredu raznih dežel, da na osnovi splošno veljavnih teoretičnih načel odkriva specifične načine in oblike borbe za osvoboditev izpod pogubne oblasti imperializma. Stalin, ki uči avantgardo delovnega ljudstva in jo opozarja na nevarnost podcenjevanja lastnih sil in precenjevanja sil 22. decembra 1°41. leta je bila ustanovljena prva brigada Narodno osvobodilne voiske Jugoslavije — I. Proletarska brigada. V spomin na ta dan je Vrhovni komandant Jugoslovanske armade, maršal Jugoslavije Josip Broz - Tito odredil, da se 22. december praznuje kot dan Jugoslovanske armade. Junaško in ogromno pot je prehodila I. Proletarska brigada: po vsej Jugoslaviji — tja do Trsta. Iz nje je zraslo veliko število vodilnih funkcionarjev jugoslovanske ljudske vojske, mnogo Narodnih herojev in odlikovancev; mnogo najboljših vojakov iz njenih vrst je položilo svoja življenja za novo Jugoslavijo. Za svojo borbo je brigada dobila tudi mnoga priznanja: nešteto pohval maršala Tita, prehodno zastavo II. kongresa Zveze protifašistične mladine Jugoslavije naiboljši jugoslovanski brigadi, odlikovanji »Narodnega osvoboienja« in »Partizanske zve-zdp« I Stopnje. Zgodovina I. Proletarske brigade, njen boj je kot simbol junaštva in boja vse slavne jugoslovanske vojske * Ulice malega mesta Rudo v Bosni so bile pr krite s snegom. Na teh ulicah so bile 22. decembra zbrane nekatere najboljše srbske in črnogorske partizanske edinice. Iz njih je maršal Tito ustanovil 1. Proletarsko brigado. Polni zanosa in poguma, ki so jim ga še bolj podkrepile besede tovariša Tita, so šli borci z ulic Ruda naravnost v boj. I. Proletarska brigada je osvobodila Caj-niče. Goradže, Rogatico in gnala Nemce in ustaše ob Drini proti Romaniji. Kamor je prišla, je dvigala ljudstvo v boj, ustanavljala partizanske edinice in jim dajala vodilni kader. Mesec dni je tako podila okupatorja, dokler niso proti njej navalili celi polki ustašev, Nemcev in Italijanov. Pred ogromno premočjo se je morala brigada umakniti preko zasneženega sarajevskega Polja in čez planino Igman. 22 ur nepretrgoma je traja! pohod. V snegu, pri mraza 25 stopinj pod ničlo, so desetinam boicev zmrznili prsti na rokah in nogah, stopala in cele noge. Takrat je nastal v slovarju pojmov narodno osvobodilne borbe nov simbol poguma, volje, vztrajnosti in po- DAN JUGOSLOVANSKE žrtvovalnosti — »igmanci« zmrznjeni borci, ki so kljub vsemu vzdržali na začrtani poti. Po prehodu čez Igman so borci pohiteli na pomoč bratom Črnogorcem, Sandža-Čanom in Hercegovcem. Na Zelengori m Llških katunih so se zbrale edinice in po izkušnjah I. Proletarske brigade je Vrhovni štab ustanovil štiri nove brigade. L Proletarska je prišla v Krajino. Z ničnim prihodom se je upor v Krajini širil, osvobojeno je bilo veliko ozemlje. Posebno je I. Proletarsko brigado vzliubila kra-jiška mladina. Pomagala ji je in pod menim varstvom delala. Ko je brigada bila boje na Vrhpolju, je krajiška mladina v svoiili delovnih brigadah obirala ustaška koruzna polia. Po končanem boju in delu so na Ključkem poliu borci in mladina skupno zapeli in zaplesali. Veselili so se. a so bili vsak hip pripravljeni na nove naloge. Jugoslovanska vojska se je razvijala, niene akcije so bile iz dneva v dan večie. Formirana je bila,L Proletarska dlvtziia, katere temelj je bila I. Proletarska brigada. V novembru 1942. leta je v svobodnem Petrovcu prejela I. Proletarska brigada iz rok maršala Tita rdečo proletarsko zastavo. Na vsej svoji poti jo je brigada častno nosila. Pod njo se je borila na Sitnici in v Jajcu na Kotor-Varoši in drugje. Na svojem zmagovitem pohodu je dosegla Savo. Tam je prožila roko v pomoč partizanskim odredom v Slavoniji. I. Proletarska brigada je pomagala ljudstvu pri delu, dvigala ga je v boj. Stotine borcev so vzele v roke orožje, ki ga je brigada zaplenila pri svojih zmagah. V februarju 1943 je izvršila I. Proletarska brigada na čelu cele I. divizije enega najtežjih in naivečjih pohodov. V šiirih dneh je prehodila pot od Save do Bugojna in dalje na Ivan planino. Sovražnik ie pričel z veliko, četrto ofenzivo. Prisilil je partizanske edinice, da so se umaknile proti Prozoru. Prva Proletarska brigada je navalila na Ivan-sedlo in razbila odpor ustaškega »Železnega polka«. Po povelju Vrhovnega štaba je izvršila nato zopet težak pohod proti Bugoinu, kjer je skupno s Krajiško, Banijsko in IV. Črnogorsko brigado razbila sovražnika. Sovražnik je strnil okrog partizanskih sil velik obroč. Štiri tisoč ranjencev je bilo v tem obroču. Po genialni zamisli tovariša Tita je I. Proletarska brigada prekoračila Neretvo, razbila izbrane čcunško polke in si utrla pot. Junija 1943. je sovražnik začel z novo, peto ofenzivo. Zopet je bila 1. Proletarska brigada na čelu partizanske vojske in zopet je prebijala dva sovražnisova obroča. Letalstvo, topništvo, najelitnejše eoiaice imperialističnih nasprotnikov, hkrati opozarja, da je prav avantgarda delovnega ljudstva poklicana in sposobna, da koiaKa prva v borbi za obrambo nacionalne neodvisnosti in da zbere okrog.sebe vse rodoljubne demokratične sile. Kmečke množice širom po svetu praznujejo Stalinov rojstni dan kot svoi ve,i« ki praznik. Stalin je namreč poudaril, da so kmetje naravni zaveznik proletariata v borbi proti skupnemu sovražniku — kapitalizmu in v izgradnji socialistične dražbe. Stalinski plan o kolektivizaciji poljedelstva v Sovjetski zvezi je odprl perspektive visokega kulturnega življema delovnih ljudi na vasi, ki jih nobene pregrade ne ločijo od mesta, ki so izenačeni v možnosti tiživajanja kulture z delovnim ljudstvom in inteligenco mesta. Močna Sovjetska zveza s Stonom na čelu je zaščitnik in zaveznik dežel nove demokracije, dežel ki so se po osvobodilni vojni iztrgale iz verig imperializma m stopile na pot samostojnega svobodnega in resnično demokratičnega razvoja. S Stalinom na čelu se Sovjetska zveza do skrajnih možnosti zavzema za prijateljstvo z vsemi deželami, z deželami z diu-gačnim gospodarskim sistemom. V času vojnega hujskanja, ciničnega teptanja obveznosti in zastraševanja z atomsko bombo, v času obnavljanja fašističnih metod in gesel Sovjetska zveza neomamo bran} demokratičen mir v svetu in razknnkuje fašistične mahinacije. Vsi tisti, ki hočeio mir, povezujejo to zahtevo s Stalinovim likom. ARMA.DE nemške armade In njenih pomagačev navalile na partizanske sile. Z vsake višine, izza dreves in kamenja — od povsod so režale v borce žareče cevi švabskito strojnic. Takratni komandant I. Proietar-ske divizije Koča Popovič, je dobil od 'Vrhovnega komandanta zapoved: »Piebiii se ali umreti!« Borci I. Proletarske brigade so slišali te besede. Govorili so: »Tito zahteva, ljudstvo hoče!« in šli so v juriš. Nemški fašisti niso vzdržali silnega napada utrujenih, lačnih in izčrpanih borcev. Fašistična os se ie rušila. Ita!i!a, naizve-steiši Hitlerjev zaveznik, je kapitulirala. V Sloveniji, Hrvaški, Istri in duigie se te še boli razplamtela vstaia. V Dalmaciji se ie dvignilo v borbo staro in mlado. I. Proletarska brigada je po silnih bojih na Travniku hitela na pomoč Dalmaciji. Z istim navdušenjem, s katerim se je borila na Ključu, pri Kalinoviku, na Drini in Baii-novcu, so branili sMai sinovi SrbHe, Črne gore, Bosne in Hrvaške sinji Jadran. Drugo obletnico svoie ustanovitve je I. Proletarska brigada slavila v težkin bojih z Nemci na zasneženem Kupreškem polju. Kmalu nato se je brigada zopet vrnila v centralno Bosno. Tam, kjer ie nekdaj nu-stila majhen partizanski odred, je sedaj našla dve diviziji. Poleti 1944. je sovinih z zahrbtnim napadom na Drvar pričel svojo VIL oien-zivo. Pet dni in pet noči ie L Proletarssa ramo ob rami s XIII. Hrvaško proletarsko brigado branila prihode k Drvarju. Nato pa se je pognala proti Mlinišču, se bila na Lisni, na Vitirovu, na Kupreškem pol u in Radoši, pri Prozoru, na Vranici in Ivau-sedlu, na Jahorini in Kalinovtku. Štirideset dni je neprestano bila borbo, razbila drugega za drugim 6 sovražnikovih obročev. V Sandžaku le I. Proletarka brigada počivala, se učila in pripravljala na nove naloge. Močne nemške sile, ki so se pomikale v pohodu na Črno goro; so v začetku avgusta naletele na spočito I. Pio-letarsko divizijo in niso mogle niti koraka dalje. Stotine švabskih trupel so ostale okoli Plevlja. I. Proletarska biigada je nato prišla na Uvac, na mejo S,bije. Razbila je izbrane četmške edinice, prodrla na Zlatibor, razbila sovražniKa na Palisadu. Pripravljena, obogatena z Izkušnjami, polna poguma in borbenosti je hite.a I. Proletarska brigada na Beograd. Sedem dni so jurišali t^rci L Proletarske skupaj z brati iz vse Jugoslavije na Beograd. Jurišali £0 pogumneje kot kdaj poprej, saj so vedeli, da bijejo boj za novi, svobodni Beograd. Smelo in odločno je sla I. Proletarska brigada po osvoboditvi Beograda dalje, proti Hrvaški, proti Zagrebu, Ljubljani m listu — v svobodo,., ITT LE,TO TABORJEV NA KOROŠKE M Slovenski narod v svoll celoti Ima pokazati v svoji preteklosti dosti časov, v katerih mu ie bila dana priložnost, da io Izpričal svoie ustvarjalne sile. Vso dolgo dobo težkih stoletij je vztrajno branil svoj narodni življenjski prostor in svojo narodno hit. Braniti ie moral svoio zemljo, svoj Jadran in svojo Gorico proti Italua-nom. svoio Zilio in Gosno Sveto proti Nemcem, ki so hoteli uničiti slovenski živelj in uresničiti sanie velenemštva o nemškem prostoru, ki naj bi segal od Bel-ta do Jadrana. Branil je svoio zemljo proti Turkom in Obrom. V vsej zgodovini je ohranjeval svoje, a nikdar stegoval roke po tuii lastnini. Besede maršala Tita »tujega nočemo, našega ne damo*, so imele za slovenski narod že zmirai svojo velia-vo. A kadar ie šlo za narodov obstoj, ie naš narod znal spremeniti svoje ohranie-valne sile v progresivne in braniti svojo last. Veliki časi teriaio velike može. slovenski narod jih je imel; narodne potrebe terjajo velike dogodke, slovenski narod jiii ie izvrševal. Leto 1S4*5., leto prebuienja narodne zavesti, je našlo v osebi Matiie Maiaria Ziljskega svoiega velikana, ki je kot prvi postavil zahtevo po Združeni Sloveniji. Zedinjena Slovenija ie bila odslej smernica za narodno izživljanje, Zediniena Slovenija ie bil narodni program vsega ljudstva, o niei so peli pesniki, o njej ie saniat sleherni roiak, za njo so se borili v parlamentu in na politični fronti. Za Zedinjeno Slovenijo so bili pred 70 In *>•) leti veiiki tabori. Po zlomu Avstro-Ogrske je bil čas. a krivični plebiscit in barantanje imperialistov z živim narodom na Koroškem in Primorskem sta spet zabranila, da bi se združil ves slovenski rod Mladi junak Mnlgai, na katerega grobnem spomeniku stoje besede: O jaz ne snim, le čakam vas in čakam čas, da gremo skunai čez St. Vid med brate naše Ziljo pit, In njegovi tovariši so takrat zaman dali svoia življenja. Šele narodnoosvobodilna borba, ta naj-slavneiša doba slovenske zgodovine, ie uresničita stoletni sen vsega slovenskega naroda. Partizanska vojska ie osvobodila celotno slovensko ozemlje ih prvič v zgodovini smo bili združeni vsi Slovenci Toda imperialistom to ni bilo po volji. Ponovno so začeli barantati z živim slovenskim liudstvom. Medtem ko matični narod v Jugoslaviji ustvarja z nepopisnim^ elanom srečnejšo bodočnost, slovenski živelj na koroških ln deloma tudi na primorskih tleh še ni svoboden. Namesto, da bi se pridružili ustvarjalnemu poletu matičnega naroda, se moramo še naprej boriti za svoio zemljo in nadaljevati stoletno borbo po združitvi z matičnim narodom. Kadar se bo pisala zgodovina teh let, bodo Imenovali leto 1948 leto taborov. Na štirih mogočnih taborih se je zbralo slovensko koroško ljudstvo, da izrazi kot v starih časih svojo voljo po združitvi z matičnim narodom. Tako sta bila v nedeljo, dne 6. junija 1948 tabora v Št. Janžu v Rožu in na zgodovinskih tleh v Globasnici, kjer Je nekdaj stalo rimsko mesto Juena. Bil je zastopan v Št. Janžu ves Rož, v Globasnico so prišli iz Pliberka in Železne Kaple, iz Libelič in Žvaoe-ka, iz Velikovca in iz vasi pod Svtoško planino, bila je zastopana sleherna vas naše Podjune. Dne 13. junija 1948 pa so Imele Gure svoj veliki dan. Tudi tu so prišli naši ljudje iz vseh delov slovenskega ozemlja severno od Drave. Pevci iz Celovca, Pliberka, Kotmare vesi, Hodiš, Bilčovsa. Loge vesi in Škofič, školiški tamburaši, brnški štehvovci, kostan!ški igralci »Nove Miklove Zale« in šentiljski pionirji so skrbeli za pester kulturnopro-svetni spored. Kakor je bil tabor pod Jer-berkom po številu navzočih najmočnejši, tako je bil ziljski tabor, ki ie bil dne ?6. septembra 1948 na Brnči najpomembnejši. Tukaj pod starim Dobračem je izrazila Zilja preko svojih sinov in hčera svojo voijo. da hoče ostati, kar ie vedno bila, slovenska Zilja, ožja domovina velikih slovenskih sinov. Ziljan je tam povedal, da je tudi slovenska Zilja se- NaŠe prosvetno društvo »Peca« je imelo v nedeljo, dne 12. t. m. pri Šercarju svoj redni občni zbor. Polna soba zbrane mladine je z velikim navdušenjem sledila govoru predsednika SPZ tov. dr. Franceta Zvvittra, ki nam je razložil cilje in naloge resnične ljudske prosvete. Pokazal je na vse težkoČe našega prosvetnega dela, tia ostanke preteklosti, predvsem na čut manjvrednosti in duh hlapčevstva, ki nas obremenjujejo in ki jih je treba iztrebiti, da bo iz nas vzrastel nov človek z nopie-magljivo vero v svoje lastne sile in v uspeh svojega dela. Novi človek, kakor ga je preobrazila narodno-osvobodilna borba, mora biti cilj vsega našega kulturno-prosvetnega dela, Jcajti le novi človek bo uspel v borbi za naše nacionalne in socialne pravice, v borbi za lepšo bodočnost našega slovenskega ljudstva na Koroškem. Da od zadnjega občnega zbora nismo spali, je povedalo tajniško poročilo, da so domači igralci nastopili s štirimi igrami in sicer z igro »Revček Andrejček«, »Miinar in njegova hči«, »Ulica štev. 15« in »Naša kri«. Za praznike pa pripravljamo igro »Pot do zločina«, kjer bodo tudi prvič nastopili naši tamburaši. Velike težkoče nam dela pomanjkanje društvenega lokala in prostora za društveno knjižnico. Svojčas je rajni župnik Vintar kot zaveden narodni borec društvu dal na razpolago veliko društveno sobo v kaplanijskem poslopju, kjer ie bila ob ne- mm» m'H..... HWPIW 'IIIStoMI■■UHITiHi im i llifirnill lili— stavni del Slovenije fn zato terja pred vsem svetom svojo sveto priborjeno pravico, da postane sestavni del Zedinjene Slovenije. Na vseh taborih so govorili predstavniki slovenskih narodnih organizacij, zbranim množicam o težnjah in zahtevah našega ljudstva. In prebivalstvo Slovenske Koroške je glasovalo na teh taborih, okoli 10.000 rojakov se je zbralo nod milini nebom, da pred vsem svetom jasno in g(a-sno izpove to. kar hoče. Kot je glasova'o med narodno osvobodilno brho naše ljudstvo kljub nacističnemu terorju z orožjem v roki v gozdovih in po pl.m nah in častno zmagovalo v krvavem plebiscitu, tako je tudi letos na velikih taborih glasovalo kljub nasilju in terorju, ki se tudi dandanes izvaja nad našim človekom, in izrazilo na najbolj demokratičen način svoio voljo. Volja našega v trpljenju kovanega, v borbi prekaljenega in z novim duhom prepojenega ljudstva po združitvi z matičnim narodom je nezlomljiva: to ie vsemu svetu ponovno dokazalo leto 1948., leto taborov. Maks Kaki deljah in praznikih članom odprta bogata knjižnica in je društvo lahko imelo svoje redne sestanke in pevske vaje. Ta soba nam je danes žal odvzeta. Začasen prostor je dala društvu domača hranilnica v Šmihelu, kjer bo članom v kratkem ponovno odprta knjižnica. Da bomo čimprej mogli začeti z izposojeva-njem knjig, so vsi tovariši in tovarišico naprošeni, da grejo novoizvoljenima knjižničarjema na roko. Marsikatera društvena knjiga se nahaja še zunaj po vaseh, da smo jo ohranili pred divjanjem hitlerizma in sc zdaj mogoče neporabljeno valja okrog. Prosimo, vrnite Vse knjige da bodo spet vsem v korist. Št. Peter ra Vašinjiah Ivan Cankar je zaživel med nami! Na literarnem večeru dne 14. decembra t. 1. smo ga proslavili v preprosti slovenski kmečki hiši. Kaj bo spet to? Literarni večer v kmečki hiši? — To ni za ljudstvo! — Marsikateri je mogoče tako ugibal. 1 ak neverni Tomaž pa bi se bil prepričal drugače če bi videl praznično razpoloženje ter tudi veliko zanimanje starejših ljudi na tem »Cankarjevem večeru*. Z vnemo smo spremljali predavanje tovariša iz naše srede, ki nam je orisal delo in življenje tega velikega slovenskega pisatelja in pesnika. Z velikim zanimanjem in navdušenostjo smo poslušali iepe, zlasti za današnji čas primerne Cankarjeve pesmi, ki so jih recitirala naša dekleta. Spoznali smo, da je vse to, kar je do- Šmihei PREŽIHOV VORANC: W I-J3 n Asi mejniki pag Esesovske morilce je bilo pred samoto Strah in zato so med seboj glasno govorili. Obsojenci pa vso pot niso spregovorili besedice med seboj, ainpak so se tiho pehali dalje. Verige na rokah so jih žulile in tovori na hrbtih so bili vedno težji. Na čelu verige je korakal komandant skupine, ki je imel v rokah neke vrste specialko. »Kmalu bomo tam« je dejal nekoliko-krat, ker ga je bilo strah korakati na čelu sprevoda, a se je sramoval, da bi šel kam nazaj. »Zakaj si je izbral naš komandant prav Sveto Nežo za to mesto. Do zdaj je biia dobra razvalina nad trgom. Kaj hudiča ga je trčilo?« je dejal za njim diugi v sprevodu, ki je bit velik surovež in zato tudi velik bojazljivec. »Kajpada bi tudi teh devet lahko opravili v razvalinah« je glasno potrdil komandant in si brisal znojne kaplje s čelu. Potem je bilo spet vse titio in slišali so se le težki koraki morilcev in obsojencev. Pot je bila tala in zato so čevlji Kresali po kremenu. Malo pred njimi se je pot Izgubila v gozd in vsi so prepadeni strmeli v to smer. Tedaj je nenadoma spregovoril četrti v verigi, tisti, ki je nosil fotografski apaiat, ker je imel nalogo naslikati ves prizor eksekucije. To je bil zloben človek, bo-jazlivec ni bil. Poznal je svoje tovariše in zato si jih je od časa do časa privoščil. »Kaj, če gremo v kako past. Tem tukaj ni zaupati. Jaz za svojo osebo Jim čisto nič ne zaupam.« Njegova opazka je takoj napravila globok vtis, še preden je skupina prišla v gozd. »Kaj gobezdaš?« se je zadrl komandant od spredaj. »Ali ne veš, da so že včeraj šle močne patrulje na teren okrog Svete Neže, da ga očistijo. Tega se nam ni bati. Navzlic temu bi se bil komandant najrajši takoj obrnil. »Jaz pa tem psom čisto mč ne zaupam. Kdo ve kaj si še lahko izmislijo na zadnjo uro,« je potrl'! drugi v vrsti zelo glasno. Ker je bila veriga zelo dolga, niso mogli slišati razgovora tisti, ki so korakali zadnji v vrsti. Ker so bili nervozni tudi ti, so glasno izpraševali naprej: »Kaj pa je?« »Nič!« jim je odgovoril eden izmed prednjih in srepo strmel v gozd. Ki jih je pravkar takrat zajel. Ko so šli skozi gozd, so morilci pospešili korake, kar se je dalo, tako da so zadnji suvali obsojence v hrbte. Obsojencem se pa ni mudilo nikamor. Bili so utrujeni, pretepeni, nekaterim so se še poznali sledovi po obrazih in po rokah. Razen tega so jih pritiskale peščene vreče k tlom. Morilci so stisnili puške in nekaj jih je neslo puške na strel skoz.1 gozd. Srca so jim bila tako, da so se bali, da jiii slišijo obsojenci. Odleglo jim ie šele, ko so prišli zopet na svetlo. Prišli so na široko polje, ki je pokrivalo vse pobočje. Na koncu tega polja ie bilo sedlo, od koder se je svet prevrgel proti Sveti Neži. In tako so šli dalje drug za drugim. Tistega esesovca, ki je korakal kot prvi za obsojenci, je pobodla jeza. da je nenadoma sunil s puškinim kopitom proti zadnjemu obsojencu. Sunek Je bil tako hud. da jo življa! In o čemer piše Ivan Cankar tudi naše doživetje, naša usoda. Opisuie bedo in prikazuje krivico, ki se godi zasužnjenemu ln zatiranemu delovnemu liudstvu. Snoznali smo da ie še nešteto »Hlapcev Jernejev« med nami, ki zaman iščejo pravico, — nešteto je na svetu še »Sultanov«, ki svoje »sandale« postavljajo na oltar, da bi jih narodi molili — in veliko jih je, ki govoriio ljudstvu o »domovini«, pri tem pa mislijo samo na svoje osebna koristi. Delovno ljudstvo naj bi za to njihovo »domovino« marširalo, umiralo iu zanjo prelivalo svojo kri. Kakor je Maksim Gorki prikazoval ruskemu narodu vso gnilobo carske dobe, vso bedo in brezpravnost »ponižanih in razžaljenih«, • tako kaže Ivan Can«ar v svojih spisih narodno in socialno krivico, ki se v zastarelem kapitalističnem družabnem redu godi preprostemu ljudstvu Delovno ljudstvo naj bi to svoje bedno hlapčevstvo spoznalo, se vsem krivicam in vsemu zatiranju uprlo in šlo v boi za pravico in svobodo! — In kaj takega ne bi bilo za nas. za rod »ponižanih in razžabe-nih«, kaj takega nai ne bi bilo za koroške Slovence? To je za nas — to je za ljudstvo! Slovenska Prosvetna Z NAZNANJA« Slovensko prosvetno društvo »Svoboda« v Št. Janžu v Rožu vabi na božičnico, ki bo v nedeljo, dne 26. decembra 1948 ob 15 uri v Tišlarjevi dvorani. Slovensko prosvetno društvo »Štefan Singer« v Kapli ob Dravi priredi v nedeljo, dne 26 decembra 1948 ob 16 uri v svoiem društvenem domu v Podljubelju božičnico. Slovensko prosvetno društvo »Zilja« bo Imelo svoj letni občni zbor v nedeljo, dne 26 decembra 1948 ob 14. uri pri Abuju v Zahomcu. Vsi člani so prisrčno vabljeni. Slovensko prosvetno društvo »Peca« priredi v nedeljo, dne 26. decembra 1948 ob 14. uri v Šercarievi dvorani v Šmihelu igro »Pot do zločina«. Na prireditvi nastopijo prvič po vojni spet domači tamburaši. Slovensko prosvetno društvo »Planina« odsek »Partizan« priredi v nedeljo, dne 2. januarja 1949 ob 14. uri v društvenem domu v Selah dramo iz partizanske dobe »Volkodlaki«. Iščem srednjo kmetijo v najem, po možnosti južno od Drave. — Oglasi naj se pošiljajo pod »Kmetija« na upravo »Slovenskega vestnika«, Celovec, Velikovška cesta 21/1. fr«......................................................... lxda’aUli, lastnik in satomlk Usta: Dr. Kraaa Patok* Vallkovae. Glavni aradnik: Dr. Krand Zorltlar; adj<* voml uradnik: Krand Ogris, oba Caiovoa, Saimstrafta ■prava: Calovae, VOlkeriuarklar Strada 21. Dopisi aa umi pošiljalo na naslov: 1’aiovaa (Kiaganfurl), Postani 1.. Past* »atuiettfaab 272. Tlaka: .Klrntnai Voikavana« U. m. d. AL* Klaeanfurt, 10,-Oktobar4>tratta T. malo manjkalo, da se obsojeni partizan ni postavil na glavo. »Tu imaš. pes partizanski.« je zaklel esesovec surovo in čisto brez vzroKa, s tem je mislil pregnati tesnobo ,ki ga je navdajala i>red tem pohodom. Toda sedaj se je oglasil esesovec, ki je korakal za njim. »Zakaj pa ga suvaš?« Je očital prvemu. »Ali ne veš, kaj jih čaka?« Ta esesovec ni bil zloben človek in so se mu obsoienci nekoliko smilili, kolikor so se mu smeli. »Kaj me to briga. Kdo ve kaj Čaka še nas,« se je izpraznil prvi esesovec. »To je res!« je poudaril tisti za njim ln skušal prižgati cigareto, kai se mu je posrečilo šele po tretji vžigalici. Potem so šli spet dalje. Obsojenci so molčali slej Ro prej. Njihovi obrazi so bili prazni pemi neke notranje toge, ki je bila bolj trpeča, kakor pa bodeča. Iz nekaterih lic je tosevalo tudi notranje sovraštvo. Ko so korakali po sredi golega, belega pobočja, sc se nekemu obsojencu nenadoma razširile prsi. da mu je postalo vseeno ter ie iz sebe iztisnil širok glas. Bilo je, ko da bi komu dal signal. (Dalje.) Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem prijateljem slovenske knjige JUGOSLVENSKA KNJIGA Dunaj J. JOS. NOČNIK posestnik Loga ves Družina KRIŠTOF, posestnik Pečenica — Ledenice JOSIP JUCH tajnik SPD Borovlje »S J. TRUNK posestnik Bače DRUŽINA PREŠEREN Železna Kapla SILVESTER RUTAR tl kmet in čebelar Malčape PETER ANDERNVALD posestnik Klopice JAKOB OGRIS sodar Kočulia PRISTOVNIK KATI Retnšenik — Železna Kapla S MIHA RAVTAR M Breznica — Št. Jakob v Rožu «3 ivl METOD WEISIC izdelovalnica strešne opeke in cementnih izdelkov Sveče ANICA ŠPORN - VIDA Celovec M. SLUGA Retnšenik — Železna Kapla Sl POSNIKARJEVA DRUŽINA Slovenji Plajbcrk JOŠKO URBAN poslovodja Kmetijske zadruge Železna Kapla DRUŽINA PIPAN Kapla ob Dravi ANDREJ ZOLLNER Malošče MOHOR ALOJZ-SREČKO Celovec jj|| DRUŽINA GREGOR GABRIEL Le. Družina BREZNIK gostilna — Pliberk DRUŽINA KOŠAT Velika ves MART1NAK CIRIL OBIRSKO j DRUŽINA MARTINOVA na Trcbinjl | K ' OGRIS FRANJO in DRUŽINA Celovec MICKA KOŠAT Celovec VVASTE TOMAŽ Grabštanj S 4 DRUŽINA TOMAŽ KUNČIČ •-\\ Spodnja Kneža — Grcbinj M , ji Družina SCHWEIGER JANEZ St. Janž v Rožu ANČKA PIPAN Celovec OGRIS RRANCI Do v f ja ves 1 Družina | POGLIC — POŽARNIKOVA Breg pri Brnel ? Družina VISER pd. PAVR Podsinja ves Družina MALE JANKO gostilna Sele — Zgornji Kot DRUŽINA HAUPTMAN Otož — Št. Ilj Družina f ČERNIČ ARNOLD * trgovec Loga ves £ i Družina i KRASNIK MATEVŽ pd. BLATNIK n St. Janž v Rožu Družina SABLATNIK JOŠKO kovač Rožek DRUŽINA ROJAKOVA v Pogrčah 1 DRUŽINA VERTIČ Borovlje | Družina OJCL JANKO •' Poljana — Bistrica v Rožu k Družina JANKO ČUDEN lesni trgovec Št. Jakob v Rožu Družina HAPPE JANEZ Ribnica DRUŽINA IRGLNOVA na Trcbinjl )jj * (■ POSOJILNICA St. Janž v Rožu Družina STROJ JANEZ čevljar Št. 11] Družina. ClMŽAR JOŽEF trgovec Kotmara ves DRUŽINA VVEIS JANEZ ! krojaštvo ^ Št. Janž v Rožu | KMEČKO GOSPODARSKA ZADRUGA i Št. Janž v Rožu f Družina LAPUŠ FLORIJAN . Podsinja ves Družina JAGOVC FRANC Apače f/ DRUŽINA HARTMAN Libuče pri Pliberku > I 2 \ Družina HADERLAP pd. PRUNAR Lobnik — Železna Kapla Družina HRIBERNIK — MENTLNOVA iz Proboja Družina LEDERER IGNAC Otož — Št. Ilj Družina RAJHMAN RADO pd. JESENIK | Lipa | \ Družina ) HADERLAP pd. ARTAČ 1 Obirsko | HRASTNIK RUDOLF kmet Hrenoviee Družina MIKL JANEZ Pečnica •as Družina 2 KROPIVNIK VALENTIN | Bilčovs $ ' j? f DRUŽINA POLTNIKOVA \ Bistrica pri Pliberku I ANGELA in NACE SPENDIR Št. III Družina LAJCAHER ANDREJ Ročica — Kotmara ves DRUŽINA ROBANOVA v Deščicah pri Št. liju a v i Družina MALE MIHA Sele - Zgornji Kot P Družina BOLTEŽAR JOŽA Plaznica Družina STRAUS JOŽA Dob — Loga ves j DRUŽINA ŠPORN Remšenik pri Železni Kapli k n V 'j Družina PEPCA in JANKO OGRIS > župan "■ Selc — cerkev i Družina BOROVNIK BOŠTJAN puškar Borovlje DRUŽINA PRIMOŽ Št. Ilj Družina PARTL — ČRNKOVA Bistrica pri Pliberku - | KNEZ TONI pd. TAVČMAN 1 Lobnik \ Družina RAČK pd. MOREJ Zg. Sele pri Velikovcu JANKO GROBLACHER % Celovec 1 Družina ANDREJ in LENI HADERLAP Št. Janž v Rožu ^ a i l JERLIH ANTON 'i i Lobnik STESL FRANCE lesni delavec Pinja ves FRANCE KOŠUTNIK urednik »Slovenskega vestnika« Celovec tr ■J Družina |i ZDRAVKO in REZIKA HARTMAN J Korte > i | Družina | ING. DANILO in ANICA KUPPER | Podravlje f LESJAK JOSIP obč. tajnik v p. Hiinmelberg RADO JANEŽIČ urednik »Mlade Koroške« Celovec Družina * KURISELO ANTON ŽeluČe ’’ J i Družina JAKOB JANEŽIČ i Breznica LAJMIŠ JANEZ čevljar Sele DR. LUKA SIENCNIK živinozdravnik Dobila ves 2 DRUŽINA CRNIJEVA J _ a Zgornja Vesca 'i ? Družina ANTON SMOLE / Spodnje Brovlje :i Družina ZIMA PAVEL Škoilče Družina ŠALER JANKO upravnik Slov. Vestnika, Celovec Družina MOHOR ŠIMEN > Škocjan ) Vsem bralcem Slovenskega vest* ■lika želi vesele božične praznike in srečno Novo leto DRUŽINA URANKAR Hodijo Družina KROPIVNIK TOMAŽ Borovlje Družina DR. FRANCI ZIVITTER Waaggasse 6/II« Dunaj DRUŽINA KAKL MAKS Loga ves Družini VERNIK pd. J1RH Kočuha pri Šmarjetl v Rožu Družina KRAMER pd. JANŠE v Škofičah DRUŽINA ROBINIK FRANC Šmarjeta pri Velikovcu MARTINJAK ŠIMEN, gostilna St. Jakob v Rožu Vsem bralcem našega dragega Vestnika želim vesele in zdrave božične praznike ter srečno Novo leto PAVLA MAK Sele — Zgornji Kot DRUŽINA AICHHOLZER Dobje — Loče DRUŽINA KUPPER TOMO Velikovec DRUŽINA JELEN Llbuče MARTINAK CIRIL OBIRSKO DRUŽINA MLEČNIK Kožentavra j POTOČNIK LOVRO Pliberk DIPL. JUR. TONE JELEN upravnik, Dunaj DRUŽINA SIENCNIK ANDREJ Mokrijo DRUŽINA SMRTNIKOVA Korte Družina URŠIČ FRANC Loče GABRIEL FRANC mizartstvo, Št. Janž v Rožu DRUŽINA SLUGA Korpiče pri Bruci KOSMOVA DRUŽINA v Svečah Družina PRUSNIK KARL - GAŠPER Celovec Družina HADERLAP FRANC krojaštvo Celovec REINER MATEVŽ, lesni trgovec Loga ves KRZNARJEVA DRUŽINA Sveče M e K I Družina GROBLACHER VINKO Deščice Družina PRUSNIK FRAN Lobnik — Železna Kapla TOMAŽ IN MATILDA KOŠUTMK Globasnica Slovensko prosvetno društvo »BISERNICA« v Celovcu Vesel Božič in srečno Novo leto ŽELI VSEM NAŠIM BRALCEM SOTRUD-NIKOM POŽRTVOVALNIM RAZNA-ŠALCEM IN NAŠIM PRIJATELJEM i O H il mam Siltoiteg TEDniK Zfl SLOVEnSKO KD&OSK0 - IZ VSEBINE: MI.ADINKKA FRILOGA ZAKON O NACISTU* ,KO JF. s POlfTIkO »Z SPOMINOV MAKSIM GORKI MATI PRIMORCI J! A PRAVICO OFOORAVSKI POSKUSI 8 DUHAJ, V TTTUi 1 Vlil. IM* »WV.I PERMOŽEVA DRUŽINA Mače pri Bistrici v Rožu ABUJEVA DRUŽINA Zahomc DRUŽINA GREGORIČ Kočuha pri Šmarjcti v Rožu IRMA MAK Sele KOMPOS TEVŽI mlinar Hodiše GABRIEL MIHA — GOSTILNA Št. Janž v Rožu LOMŠEK IVAN, zaloga strojev Zagorje pri Dobrll ves! MIŠELOVCEVA DRUŽINA v Svečah Družina DR. FRANC PETEK, zdravnik Velikovec RUTARJEVA DRUŽINA Št. Gaudolf BAUMGARTNER LOJZE Št. Jakob v Rožu Družina PEČNIK, pd. BICELJ Bistrica pri Pliberku Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem učencem v koroškem internatu v Radovljici JULKA ZABLATNIK Grabštanj Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem sotrpinom iz celovških zaporov v letih 1944-1945 DRUŽINA NOČNIK pd. LIPEJ Jerberk—Škofiče Vsem cenjenim odjemalcem želi vesele božične praznike in srečno Novo leto ING. MARKO POLCER drevesničar Št. Vid v Podjuni Vesel Božič ter srečno in zdravo Novo leto Pokrajinskemu odboru OE za Slovensko Koroško, Zvezi mladine za Slovensko Koroško, Antifašistični fronti žena za Slovensko Koroško, Zvezi bivših partizanov za Slovensko Koroško, Slovenski prosvetni zvezi, Zvezi slovenskih izseljencev, Kmečki zvezi za Slovensko Koroško, Zadružni zvezi za Slovensko Koroško, uredništvu in upravi Slovenskega vestnika ter vsem koroškim Slovencem, ki se borijo za priključitev k Titovi Jugoslaviji, želi URBAN LIPEJ pd. BlažeJ Garjuše — GrebinJ Vsem koroškim študentom v Jugoslaviji ter vsem čitateijem Slovenskega vestnika želi vesele božične praznike in mnogo uspeha v Novem letu LOJZKA GOLSER Šmarjeta — Kotmara ves Vesele božične praznike in blagoslovljeno Novo leto želi vsem prijateljem dobre kaplice in kadilcem MIHA NVEBER gostilničar in trafikant Želuče Vesele božične praznike ter srečno in bogato Novo leto vsem čitateijem našega lista in vsem izseljencem želi DRUŽINA MIHAEL OŽMAN Breška ves — Šmihel Vsem bivšim koroškim partizanom ter vsem koroškim Slovencem želi vesel Božič in srečno Novo leto STANISLAV FINŽGAR Deščice Vesele božične praznike in srečno ter veselo Novo leto želi vsem zavednim kotmirškim Slovencem ALOJZIJ HRIBAR, organist v Kotmarl vesi Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi vesele božične praznike in srečno Novo leto 1949 TRGOVINA RENKO Borovlje Vesele božične praznike In srečno Novo leto vsem slovenskim izseljencem želi DRUŽINA KUNČIČ Spodnje Dobje Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem sorodnikom in znancem DRUŽINA TRATNIKOVA Ledenice Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem naročnikom in bralcem Slovenskega vestnika želi DRUŽINA KUTEJ v Domačalab Vsem sorodnikom in prijateljem v domovini in Ameriki želi vesele božične praznike in srečno Novo leto DRUŽINA NAHTIGAL Vsem koroškim Slovencem, posebno slovenskim izseljencem želi vesele božične praznike in srečno Novo leto DRUŽINA MAKS TRUNK Žužalce H FRAN 4 KS. MEŠKO: ^ BOŽIČ TRPEČIH >k n Satn mora človek doživeti in občutiti to, pripovedovanje mu je samo daljno, komaj slišno zvonenje, mrtva pravljica: kaka žalost in bridkost je, če je človek samoten in zapuščene. Samoten in zapuščen že doma, kjer so vendar še kaki skriti viri tolažbe in veselja. Dvojna žalost in bridkost, če je samoten in zapuščen^ ob velikih praznikih, ko je srce tembolj željno in potrebno toplega pogleda, blage besede, tihe, mirne sreče. Trojna bridkost, če je človek ob takih svečanih dneh v tujini, ker čuti prav ob takem času, ko ve, da sede drugi v svojih prijaznih domovih v božjem miru in tihi sreči, še huje svojo brezdomnost, samotnost in zapuščenost. Naihujša pa je bridkost, če vidi druge prav tako ali še huje trpeti, pa jim pomagati ne more. Vse to sem bridko občutil, ko sem prvič preživljal božične praznike v tujini, pri blagih srcih sicer, pri slovenskih šolskih sestrah, vendar daleč od domovine, v Zemunu pri Beogradu. Dva dneva in dve noči v decembru 1941. so nas srbski četniki gonili v visokem snegu in res po neprelepih cestah in stezah po bosenskih gorah nad Sarajevom. Potem smo potovali do četniškega štaba v Sjetlini, gorski vasi nad Sarajevom, po železniškem tiru čez obmejno bosensko mesto Višegrad in po Srbiji skoraj do Užic, spet tri-dni. Tako sem seveda v Beograd in ondod čez Savo v Zemun prišel z ne preveč elegantnimi čevlji, zlasti gumice na petah so bile občutno ob-drgnjene in okrhane. Pa me je bilo v resnici sram s takimi iti pred oltar, posebno še v sveti noči in na božični dan. Zato sem se napotil zvečer pred svetim postom — sodil sem, da na sveti post, dan pred Božičem, ali sploh ne bodo delali ali vsaj neradi sprejeli kako novo delo — iskat po mestu primerno čevljarsko delavnico. Odločil sem se najprej za prav gosposko sredi mesta. »Tukaj bodo pač imeli gumice, čeprav jih je zdaj že težko dobiti. Brez dvoma imajo tudi več pomočnikov, kar hitro mi bodo to naredili.« Tako sem vstopil poln upanja. Mlada gospodična me je prijazno sprejela. Bila je sama v tem koncu sobe, ki je bila z zastorom razdeljena v dva prostora; za zaveso sem slišal glasno nabijanje, tam je bila delavnica, tu samo sprejemnica in prodajalna izdelanih čevljev. Razložil sem gospodični svoje bolečine, bolje bolečine svojih čevljev. • »Ne vem, kako bo, mnogo dela je zdaj pred prazniki. Vprašala bom.« Odgrnila je zaveso ob steni, sporočila mojo željo in prošnjo v delavnico. »Pred prazniki ne sprejemamo nobenega dela več,« sem zaslišal odločen, precej neprijazen odgovor. »Ne zamerite, prosim, da sein nadlegoval,« sem se opravičeval gospodični. Saj drugače nisem mogel. »O, ništa, ništa!« je prijazno branila. Tako smo se vsaj z lepo besedo razšli, čeprav jaz ne preveč vesel in srečen. »Že vidim, v teh tako gosposkih delavnicah ne bo nič,« sem razmišljal. »Pojdem malo bolj iz središča mesta, mogoče bom imel pri kakem bolj preprostem mojstru sreče.« Šel sem skozi sijajno razsvetljeno, ljudi polno mesto gor po »Princa Evgena ulici« in sem iskal, kje bi bil upodobljen spet kak čevelj ali bi mi napis na tablici kazal, da morda tam najdem, kar iščem, dobim, kar želim. Res, že precej v začetku ulice manjša, preprosta delavnica! In sem vstopil. Gospod srednjih let je stal ob podolgovati mizi. Razložil sem mu na kratko svoje želje, še bolj na kratko on meni: »Pomočnik je že odšel, šest bo ura; jaz pa ne delam, sem bolan.« Na oko se mi ni zdel bolan, a oko ne vidi vsega. A bilo, kakor bilo — odslovljen sem bil! »Sreče nimam, vem; obupati pa tudi ne smem«, sem si govoril, ko sem spet stal zunaj v snegu. »Treba bo še iskati, morda pa najdem umetnika za čevlje, ki bo manj hud kakor oni prvi in manj bolan kakor ta tu notri« In sem stopal dalje gor po dolgi ulici, prišel že spet na raven svet, pozorno se ogledoval na vse strani, kje bi našel zaželeno. Res, tu na voglu bolj nizke, preproste hiše! Pogledal sem skozi razsvetljena steklena vrata in kar sem videl, me je napolnilo z upanjem: »Še tukaj poskusim svojo srečo. Naj pa bo zadnja postaja!« Če sem prej bil zašel v razkošno gosposko dvorano, potem v dostojno meščansko delavnico, sem stal zdaj v stanovanju iz kake Dostojevskijeve povesti o bednih in ponižanih v kakem petrograjskem predmestju. In .osebe v tej tesni sobici — prav kakor bi jih bila ustvarila in postavila sem strahotno iznajdljiva Dostojevskijeva domišljija. Trije so sedeli v sobi. Na nizkem čevljarskem stolcu starec s suhim, rumenim obrazom, obrit, z redkimi, na pol osivelimi lasmi, ki me je, ko sem vstopil, pogledal z bolj žalostnimi kakor začudenimi očmi. Odzdravil je na moj pozdrav ne neprijazno, a silno trudno. Ko sem mu povedal, česa bi ga prosil, je počasi zmajeval z glavo in spet trudno govoril: Starec je delal, zdaj pa zdaj malo privzdignil glavo, postrani pogledal name; pretehtaval me je najbrž, razmišljal, kam naj me dene. Kar je vstopil še en obiskovalec, mož srednjih let, precej zajeten, oblečen kakor pač obrtnik pri delu, vendar mnogo bolje kakor vsi trije. Sedel je, ponudil mojstru cigareto, si Jo tudi sam prtžgal. Po kratkih uvodnih besedah, vsakdanjih vprašanjih, je takoj razodel, po kaj je prišel: če bi mu dali pol litra petroleja? Videl sem, kako je čevljar nekako začudeno dvignil glavo. Petroleja? Ne, ni mogoče. Kako bi pa on delal? Po praznikih da tako ne bo kaj prida dela, je dejal na to obiskovalec. Zdaj je mojster glavo globoko povesil. Najbrž mu je je sklonila težka misel: »Nič dela? Od Česa pa bova z ženo živela?« Toda oni ni nehal. Starec je odbijal: »Kdaj bodo šele delili petrolej! Ne morem tako dolgo čakati — kaj naj brez luči!« »Liter mleka ti datn.« kakor slaboten otrok poseda tam, bedna moja starica. Pogledal sem jo s še večjim sočutjem, kako je ždela tam, sključena, roke držeč prekrižane čez upadle prsi, in je strmela dol na pregrinjalo, ki je skrivalo, česar ni bilo. Rad bi vprašal kaka nesreča jo je zadela, da je ob noge. A sem se bal, da bi jo moglo tako vprašanje neznanega tujca raniti, na novo odpreti kako že nekoliko zaceljeno rano. »Tudi midva sva katoličana,« je nekoliko živahneje, vendar še vedno žalostno pripovedoval starec. »Katoliško poročena. Vam lahko dokažem, imava poročni list.« »O, saj vam verjamem.« Pa je že vstal, odprl predal v nizkem starem predalniku ob steni in brskal po njem. Čez nekaj časa je res privlekel iz njega kopo starih pisem, pregledoval jih. naposled pomolil orumeneli list. Pogledal sem: res, katoliško poročena, v Beogradu. »Jaz sem iz Banata, starica iz Medji-tnurja, služila je v Beogradu... Ko sva bila mlajša, nama je bilo bolje. Zdaj trpiva. Delam — vendar ni kruha.« »Ali nikjer dobiti kake pomoči, kake podpore?« »Prosil sem v Beogradu, pisal tja in tja.« »In kaj dobili?« Globlje je sklonil glavo: »Nič«. »Toliko pomanjkanja in trpljenja je vsepovsod! Morajo pač pomagati tu in tam, in dostikrat prav najbolj potrebni ničesar ne dobijo,« sem skušal zagovarjati in opravičevati, ker so med imeni, ki jih je navedel, bila tudi imena naših odličnih mož. »Res obupni časi, obupno življenje!« sem si pa govoril na tihem, ko sem gledal starca, kako se je ves strt spet sklonil nad čevelj in se trudil, da bi stare gumice prirezal in prilagodil petam, gledal starko, ki si je spet hitela popravljati pregrinjalo čez kolena, zavijati se v borno staro ruto in je spet neusmiljeno pokašljevala. »In zdaj pride Božič« je govoril mojster, bolj sam sebi kakor meni, »kako je bil nekdaj lep! A zdaj se ga nič ne veseliva — nič jesti ne bova imela čez praznike.« Že dolgo, dolgo me ni zabolela kaka beseda tako globoko v srce kakor ta tiha, vdana tožba bednega starca. Ko sem se nekoliko pozneje vračal po sijajno razsvetljenih ulicah, in so švigali mimo mene razkošni avtomobili, in sem gledal, kako so se razkazovala in se ponujala v izložbenih oknih dragocena oblačila, v drugih vabile najizbranejše jestvine in poslastice, ko sem gledal naj-elegantnejše obleke dam in gospodov, ki so se tako brezskrbno sprehajali, veselo kramljali, se srečno smejali, ko sem opazoval velikanske državne palače, ki jih je zidala tu naša Jugoslavija skoraj iz samega marmorja, za letalstvo, za mornarico, ki jih sedaj nikjer ni, ko sem premišljeval, koliko bodo prav te dni izdali in razmetali razni bogatini za igrače in druga darila, za najslastnejša jedila in drage pijače, mi je kakor glasna obtožba zvenelo v ušesih in v srcu: »Nič jesti ne bova imela čez praznike!« In o Bog — ne samo ta... ne samo ta... PETER LEVEC: Bele noči Noč je ogrnjena v bel pajčolan, mesec primrznil na jasnem je nebu. Voda umolknila v skalnem je žlebu, v snegu pred mano gre brat — partizan. Niti srebrne nevidno nocoj so od bitja do bitja razpete. Zvezdni utrinek s sijajem rakete padel je v morje blestečih se hoj. Tiho v premehko belino snega vgreza se naša sproščena stopinja. — Vse se v svetlobo in luči spreminja! Smrti nocoj naš utrip ne pozna! • V eno nam zlila sta dan se in noči V velikem dnevu jasnine žarijo. Z nami prozorne daljave gorijo — pota polnočna nam razsvetljujoč. Na polju znamenje stoji »Ne vem, če bom imel kaj takega. Bom videl. Sedite! Najprej moram dokončati to delo.« Majhen, star ženski čevelj je imel v roki, takoj se je spet nagnil čez njega. Ob mojstru, na prav tako nizkem če ne nižjem stolcu je sedel fant, kakih šestnajst, sedemnajst let bi mu moglo biti, tudi suh, zagorel, čudno vase zamišljen, mene še menda pogledal ni, ga seveda tudi nič brigal nisem. Konček cigarete je držal v ustih, a ni imel prižgane, samo tako je užival. Zdaj pa zdaj jo je vzel previdno, pobožno, sem si dejal na tihem, iz ust, si ustnice počasi, tiho obliznil, vrtel bedni košček med prsti, čisto rumenimi od tobaka, si obliznil še prste in spet vtaknil konček med ustnice. Najprej serh mislil, da je pomočnik ali vsaj učenec; a sem kmalu spoznal da le na čevlje čaka. V kotu je sedela na nekaki kratki postelji tretja, starka izmučenega, pepelnatega obraza in je boleče pokašljevala. Zdaj pa zdaj je poltiho, kakor iz sanj ali globokih misli zavzdihnila, se nekoliko sklonila, naglo si popravljala rjavkasto — ali je bilo le tako umazano? — pregrinjalo, ki ji je pokrivalo noge, potegnila si staro, čez rame ji visečo ruto tesneje na prsi, morda jo je mrazilo ali je hotela tako potolažiti kašelj, zabraniti morda življenjskim močem, da ne bi še bežale Lz bolnih prsi. — Živa Katarina Ivanovna iz Dostojevskijevega »Zločina in kazni«, sem si mislil, ko sem jo gledal, le da ta tu v kotu ni bila od življenja in trpljenja samo ponižana kakor Katarina Ivanovna, ampak v resnici ponižna, že njen pogled je kazal to; boleče, skoraj plašno je begal po sobi in čez nas, ko je bila Katarina Ivanovna še v svoji neskončni bedi vsa ponosna na svoje plemiško rojstvo; in ta tu je molčala, samo kašljala je kakor Katarina Ivanovna khe-khe-khe — ko je Katarina Ivanovna govorila tako odločno, večkrat strupeno mogočno. Le otrok tukaj ni bito, ne kake drobne, za vse, tudi najhujše žrtve pripravljene Sonje, ne male, ljubeznive Poljice. Dobro, da jih ni bilo! Kam bi šlo njih življenje iz te neusmiljene revščine? Tiho je postalo v sobi. Čutili smo: vabeča ponudba, v srce je zadela! Kar se je oglasila žena iz kota: »Pa mu daj!« Premagala jo je pač misel na liter mleka! Že je odvijal gost iz papirja steklenico, poprej jo je bil položil kar na tla ob stol, nihče se ni bil zmenil, kaj ima v papirju. Mojster je težko vzdihnil, vstal, stopil v kot, izvlekel tam od nekod kanglico morda za dva litra, natočil. Obiskovalec je hlastno vzel, vstal, steklenico spet previdno zavil in se naglo poslovil, kakor bi se bal, da bi se čevljar in žena mogla še pie-misliti, zahtevati olje nazaj. Malo za tem je starec končal s popravilom ženskega čevlja in ga izročil fantu. Ta je potegnil nekod iz žepa ponošene tenke suknje cigareto, jo dal mojstru, kratko zahvalil, tudi naglo odšel. Čudil sem se, ali bi naj bilo to vse plačilo! Tedaj je razumljiva žalostna siromaščina! Zdaj je vzel starec moje čevlje, ki sem jih bil med tem sezul. Obračal in ogledoval jih je nekaj časa, potem dolgo iskal med raznimi krpami in odpadki usnja v stari slamnjači ob sebi na tleh; naposled je res našel neke kose gumic, jih začel sestavljati in primerjati petam. Vmes me je že zdaj in zdaj ošinil s pogledom. Nenadno je položil čevelj na kolena, me pogledal naravnost v oči in vprašal: »Pa niste katoliški duhovnik?« »Sem. Na ovratniku vidite. Druga obleka res ne kaže duhovnika, po čudnih potih hodim, četniki v Bosni so mi še suknjo vzeli.« Oba sta pozorno posluhnila, starko je za nekaj časa celo kašelj pustil. Motal sem jima pripovedovati svoje doživljaje, seveda na kratko, najznamenitejše. Tiho sta poslušala, starka je vmes včasih vzdihnila, starec je sedel mirno, s čevljem na kolenih, in me je gledal. »Hudo za vas, da vas tako po svetu porivajo,« je počasi in otožno izpregovo-ril, ko smo nekaj časa vsi trije molčali. »A smo pač vsi siromaki in trpini, midva z ženo« — žalostno je pogledal v kot — »prav taka. Noge so ji odrezali, il/račHo se je. Božični zvonovi so inelt-ko doneli v nastaiajočo noč. Srebrne zvezdice so se združevale v goste kosmiče In pokrivale zemljo. V oknih samotnih gorskih koč so se užigale prve luči. Doli v dolini, kier so naši tovariši držali položaje, so regljale strojnice. »Da bi jo vsaj skupili, psi prekleti, ki še na samo božično, noč ne dajo miru«, smo mislile, otirale si pot v komaj zaoadli sneg. Tako mehko mi je bilo v duši in zdelo se mi je, da še nikdar nisem v tako svečanem razpoloženju praznovala božične noči. Nikdar se nisem tako pobožno odpravljala k polnočnici kot letos, ko sem bila določena, da kot odbornica rajonskega odbora Slovenske protifašistične ženske zveze nesem božična darila našim tovarišem na položaje. Kako veselo mi je bilo srce na tej poti! Noge so me kar same nosile in prav nič se nisem zmenila za sneg. ki me je medtem vso pobelil. S tovarišicami sem hitela, da čim prej dospemo na cilj. Polni jerbasi božičnih dobrot so se nam zde- BOŽIČNI OBIČAJI Največ božičnih narodnih običajev se nanaša na prvi dan praznikov, t. j. na sveti večer, ki mu ponekod na Slovenskem pravijo badnik ali badnji večer. Naziv, — beseda prihaja od bedeti, — kaže, da je narod to noč prebedel. Skoraj povsod na Slovenskem na ta dan pečejo poseben kruh, ponekod celo več vrst ter ga imenujejo božičnik ali badnjak. Hlebec tega kruha dajejo poleg družinskim članom tudi živini, da bi se bolje redila in da bi bila obvarovana bolezni; tak poseben kruh je tudi potica. (Naziv potica prihaia od po-vitica, ker se testo povija). Ponekod se na sveti večer žge v hiši tudi panj oz. čok; temu tlečemu panju, okoli katerega se zbere vsa družina, ponujajo jedi in pi!a-če. Ta običaj se je posebno dolgo ohranil pri goriških Slovencih in ga še danes poznajo povsod v Srbiji. Da na večer pred božičnimi prazniki obhodi vsa družina hišo, gospodarska poslopja in hleve, jih pokadi m blago$’ovi z blagoslovljeno vodo, je še sedaj navada po mnogih krajih Slovenije. To izvira še iz prastarih časov, ko so s tem odganjali od hiše čarovnice in zle duhove. Sol oh so z božičnimi prazniki združene številne vraže. Zelo raširjena je bila navada, da so si na sveti večer ljudje prerokovali bodočnost iz vlitega svinca ali voska. Tudi napovedovanje vremena na ta večer je močno razširjeno in na to kažejo številni narodni reki o vremenu. Povsod na Slovenskem ter tudi pri ostalih Jugoslovanih pa je razširjena vraža. da na sveti večer govori živina, Ki se pogovarja o bodočnosti hiše in njenih družinskih članov, da pa jih človek sliši, mora Imeti pri sebi praprotno seme. Paziti pa mora, da ga živina ne opazi, sicer bi ga zadela huda nesreča. To je nekaj od mnogih In raznovrstnih božičnih običajev našega naroda, ki so splošno slovanski in so se dolga stoletja ohranili živi med našim ljudstvom. v v ■v BOŽIČNI VEČER PRI a * PARTIZANIH li lahki, čeprav je bila pot dolga in naporna. Odložile smo jih v borni koči, pred katero je tovariš politkomisar zbral svoj bataljon. Kako mi je utripalo srce, ko sem hrabrim borcem v imenu tovarišic, organiziranih v Slovenski protifašistični ženski zvezi, voščila zadovoljne praznike. bej. Niso mogli verjeti, da smo mislile prav na vse, kar potrebujejo. (Kako prav je bilo, da smo o vsem tem razmišljale že na naši zadnji seji.) Tovariš politkomisar se je prisrčno zahvalil v imenu vseh in nam je naglasil, naj tudi v bodoče pridno delamo, da bo naša Slovenska proti- Patlzanski Božič sveti večer povezal vse v eno samo družino. ki misli in dela le za isto, shumio korist. Morda so nekje drugje matere, žene in sestre teh resnih partizanov ob misli na svoje sinove, može in brate pripri vile prav tako priietno božično presenečenje drugim borcem. Začutile smo, kako tesno je danes povezano v tei borbi vse. kar se bori za odrešenje slovenske domovine in da smo tudi me. protifašistke. del naše slovenske armade, ki bo odrešila slovenski narod in mu priborila srečnejšo bodočnost. Ob pogledu na tovariše partizane. njihovo orožje in možato odločnost mi je v duši zrastla samozavest Kot da se je prelila vame iz teh prekaljenih borcev. S ponosom sem začutila, da tudi jaz, čeprav ne kot partizanka z orožjem, z delom v Slovenski protifašistični ženski zvezi stoiim ob strani našim hrabrim partizanom in iim pomagam do zmage v težki osvobodilni borbi. Vida Brest, 194 2: Sveti večer dveh begunskih otrdi Lani bilo je, sestrica ,veš še? Sneg je pokrival doline, gore, burja ie mrzla tulila zlovešče s snegom zametala ozke steze. Ovčke, pastirčke sva v mah postavljali, lučke prižigali drobne, bele. Takrat pač sestrica, nisva še znali, kaj je trpljenje In kaj je gor;e. V jaslice zrli sva. sestrica ’iuba, babico sva poslušali molče, ko ie o Jeztiščku nam govorila, ki so ga v hlevček spodili ljudje. Glas ml je drhtel, toda ne zato, ker so v bližini divje drdrali mitraljezi, ampak oh pogledu na trudne, neobrite obraze tovarišev, ki so prihajali iz borbe na sam sveti večer in na njihovo radostno presenečenje ob pogledu na darila. Ko so drug za drugim odvezovali skromne vrečice, so se razveselili vsake malenkosti posc- fašistična ženska zveza res močan steber in opora junaški Narodnoosvobodilni vojni. Borci pa so se nam zahvaljevali s kratkimi okornimi, a tako iskrenimi besedami, da smo bile neizrečeno srečne ob njih, saj smo se zavedale, da so ti t.intje najboljši in najbolj plemeniti sinovi slovenskega naroda. Zdelo se mi je, da nas je ta Tujci okrutni iz sani so zdramili, sestrica mala, ne naju samo kakor sto drugih smo mi zapustili dom svoj predragi in svojo zemljo. Nimava jaslic, ne ovčk, ne pastirčkov, v izbici tesni je mrzlo, pusto... pa če ničesar nam niso pustili, sladke spomine budiva lahko... Vedrana I e?v P %■ l I e *? S m % t •s c Vsem bivšim političnim pripornikom, obsojencem in vsem žrtvam fašističnega nasilja želi vesele božične praznike in srečno Novo leto SLOVENSKA SEKCIJA bivših političnih internirancev in obsojencev SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA želi vsem prosvetnim društvom, pro-svetašem in prijateljem slovenske prosvete vesele božične praznike. Z vztrajnim In požrtvovalnim delom na obnovi in izgradnji naše ljudske prosvete bomo najlepše proslavili kulturni praznik vsega slovenskega ljudstva — stoletnico smrti velikega Franceta Prešerna v novem letu 1949. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsemu slovenskemu ljudstvu Osvobodilna fronta za Slov. Koroško V letu 1949 založimo še večje sile v borbi za naše pravice in dokončno osvoboditev. Kmečkemu in delavskemu prebivalstvu Slovenske Koroške želi vesele in zodovoljne božične praznike ter uspehov polno Novo leto 1949. Kmečka zveza za Slovensko Koroško POKRAJINSKI ODBOR Vesel Božič in Srečno Novo leto želi vsem slovenskim izseljencem ZVEZA SLOV. IZSELJENCEV Vesel Božič in srečno ter uspešno Novo leto želi vsej slovenski in antifašistični mladini na Koroškem ZVEZA MLADINE ZA SLOVENSKO KOROŠKO POKRAJINSKI ODBOR Vsem ženam in materam Slovenske Koroške želi vesele božične praznike in srečno Novo leto ANTIFAŠISTIČNA FRONTA ŽENA POKRAJINSKI ODBOR Vsem svolim članom želi zadovoljne praznike in srečno Novo ieto ZVEZA BIVŠIH PARTIZANOV SLOVENSKE KOROŠKE GLAVNI ODBOR ZVEZA KOROŠKIH ZADRUG V CELOVCU želi vsem včlanjenim zadrugam In njihovim odborom, vsem našim zadružnikom in vsem koroškim Slovencem lepe božične praznike! V novem letu 1949 želimo vsem uspešno gospodarsko delovanje. Naša zadružna organizacija bo Vaše napore podprla s sprejemanjem prihrankov, s posredovanjem posojil, z dobavo potrebščin, s prodajo pridelkov in izdelkov, z vsakovrstnimi pravnimi, davčnimi in gospodarsKimi nasveti!