TRST, torek 5. marca 1957 Leto XIII . Št. 55 (3590) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638. 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI H. 6, II. nad. — TELEFON »3-801 IN »4-63* — poštni predal 55» — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ. Izvod 10, mesečno 21 dl . «. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico I-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, državna zaiozoa owve višine v širini l stolpca: trgovski 80. finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB-1 - Z - 375 - tzdaia založništvo tržaškega tiska V pričakovanju uresničenja nove izraelske obljube o umiku Burns in Dajan sta se sporazumela o tehnični strani izraelskega umika Danes bo Ben Gurion podal v parlamentu izjavo vlade - Demonstracije v Jeruzalemu - Tudi Anglija grozi Egiptu v zvezi z Akabskim zalivom takojšnji m brezpogojen. Dodal je, da bi morala Varnostni svet ali glavna skupščina o-bravnavati vprašanje, če bi se Egipt uprl plovbi ladij po A-kabskem zalivu, alt pa če bo zahteval umik varnostnih sil OZN, preden bo spor zaradi Gaze dokončno rešen. Dodal je, da bi morala glavna skupščina v kratkem obravnavati celotno palestinsko vprašanje. Iraški deiegat Jamah je izjavil, da bi moral Izrael že izvršiti svojo obljubo o umiku iz Gaze m Akabe. Sovjetski delegat Soboljev je izjavil, da izraelske izjave v petek in danes ne morejo biti v skladu z zahtevami in resolucijami glavne skupščine. ((Izrael, je nadaljeval Soboljev, se še dalje ne ozira ali *“ .“•J^,V‘‘L'I na Šest resolucij glavne skup- —., bo na področje Gaze iCjne 0 umiku čet in postav- NEW YORK, 4. — Medtem ko je gen. Burns, ki se Je danes popoldne sestal v Liddy z načelnikom glavama štaba izraelskih sil gen. Dajanom, že sporočil, Qa je bil dosežen sporazum o tehničnih vprašanjih za umik izraelskih čet, je izraelska zunanja ministrica Golda Meir nocoj v glavni skupščini OZN sporočila, da J e bil dosežen popoln sporazum med Dajanom in Burnsom o vseh tehničnih vprašanjih v zvezi z umikom izraelskih čet iz Gaze jh šarm El šeika in njihovo nadomestitvijo z varnostnimi silami OZN. . »Gen. Dajan in jaz. je izjavil gen. Burns po razgovo-fu z Dajanom, sva se razgaljala o splošnih vprašanjih v zvezi z umikom s področij “aze in garm El Seika. Do-?®Sla sva načelen sporazum. ye morem povedati nič dru-s®ga o podrobnostih in o ča-u-» Burns je dodal, ča bo Poročal o sestanku glavnemu ajaiku Hammarskjoeldu. Ge-,e.ral Burns ni hotel izjaviti. 1 se bo na področje Gaze P°vrnila< egiptovska uprava, ,n Je poudaril, da to ne spa-avv njegovo pristojnost. v glavni skupščini je za iz-aelsko zunanjo ministrico govoril britanski delegat No-Dle. ki je izrekel zadovoljivo nad izjavo Izraela o u-j • čet. ((Britanska vlada, J dejal Noble. je mnenja, da L* Tiranska ož.ina mednaroč-3 voda. Britanska vlada bo gotovila to pravico za brini.11? ..ladje. Pripravljena je n- UŽiti se drugim za sploš-mPriznanje le pravice.« t "kheujoč se na izjave bri-soa .ga ministrskega predme 3e Noble iziavil> da u P,rata področje Gaze in za-va . ohala Akabskega zali-fei bjre'l'“ P°d nadzorstvo OZN, m°ra tam razmestiti ko1* Sete. Doc al je, da bi n 0 treba v Gazi uvesti med-'stvo n° upravo in nadzor- rjijilunski predstavnik je uta , vil napoved o umiku ^Selških čet. Dodal je, da čet *?m° umik vseh izraelskih kak 'i? ®aze in s področja A-n osicega zaliva odpravil zadri! &s*anke napada in ustva-tev Uk°dn° ozračje za uredi-VthodaVprašanja Srednjega jjip?hjanski delegat Vitetti je Pom r i:adovoljstvo nad skle-i* z Izraela, da umakne svoje It i- Zatem je izjavil, da tki H* mnenja, da je Arab-OieHn* *n Tiranska ožina Pobelf-r°^n? vodna pot in da Pre„?a-- urzava nima pravice be tu svobodne plov- Vitete j e. področja Gaze je sije da odobrava, da n9loe v .Ce,°ti prevzamejo prev, 1- . sedaj morajo tadev 10 *° dokler ne bo ne , dokončno urejena in Pila Egipt in Izrael skle- Hni med seboj. Plan* .* delegat Schur- da i s® ie pridružil stališču, rortn- tiranska ožina medna-delen„tV^dna P°t- Kolumbijski ie nl Drrutia je izjavil, da i>iora v'ada mnenja, da “'ti umik izraelskih čet ^ANE_S\ s fetem ko se je Segni Sovi Jh.vlado s tremi gla-hiesen e ^ornai rešil za ho t ab dva, so se konč-^ *raelci toliko vdali, da hhiik .eli s Pogajanji za teli Amorikancl pa bi ho-MarorLazširiti sv°j vpliv na toni? ■ • 0(1 vseh treh do-ov je najvažnejši umik p, J ~ V CEZzllC Vp av-e in Akabe. hi ihdar pa zadeva s tem och® fešena. še vedno je •hod Vn/pra*an:|e P°g°jev-tija TKatere spada tudi grož- Pravuraela’ da si pridržuje t, i lco svobodne akcije, £»imponovnega naI>ada na 1*3 v primeru. če bi egip-le 0,“ o®te ponovno zased-^e’ 1(0 R0 ga zaradi Ko R e5a napada izgubile. N;akl?i em pa moramo čete i ’. da se izraelske talti ,, Janško umaknejo, bili zadnjih tednih smo loiawmnosokrat Priča ne- hkga ega ravna.nja napadal-tie»n esiPt°vskega vzhodna soseda. ha jPBr,ičalc?vanju sestanka tbži "htudih imaj0 Fran. ^ttieni0Cej vzroka za raz-niib^2aradi prevzema- N in ?uri?a vpliva vMa' ‘n pri Pi?d‘ zat0- ker Mol-^el LE,!?,enhoWerju ni do-Alžirn T?e P°d;x>re gle- opaziti krati pa Je bi-0 med a Precejšnjo razli- t odnosih8 ?ži in Francozi l2raela ‘ ^ j Podpiranja °ZN nBJ?led razpravo v ttaniti mogli po- m*d Anom^o povezavo zaradi ^lo in ZDA in bo ,st°, kar fi8a zelo važno ti-?red tem 1)0 Mao MiHan tom Pomenil z Molle- |V ^odnji^^neh. PariZU lja s tem v zvezi ob podpori ZDA. Velike Britanije in Francije pogoje, ki niso v skladu s suverenimi pravicami Egipta in drugih suverenih držav. Dodal je, da je a-meriski predstavnik v petek grozil z uporabo ameriških oboroženih sil. če Egipt ne sprejme ameriškega ultimata za rešitev arabsko-izraelske-ga spora. Soboljev je tudi izjavil, da današnja izjava Golde Meir ni pokazala namena izraelske vlade, da takoj umkne svoje-čete. Ne omenja se noben dan za ta umik. «Kako moremo v takih okoliščinah, je dejal Soboljev, reči, da izraelska izjava od 1. marca odgovarja zahtevam glavne skupščine za takojšnji umik vseh čet z egiptovskega o-zemlja?« Glede izjav Cabota L.odgea na zadinj.i seji je Soboljev izjavil, ca je Lodge bil hinavec, ko je izjavil, da vidi v izraelski izjavi dokaz namena izraelske vlade, da umakne svoje čete brezpogojno in takoj. «Dejan»ko, je nadaljeval Soboljev, izjava izraelske vlade ne pomeni ne takojšnjega ne brezpogojnega umika. Dokazuje samo dejstvo, da Izrael spričo dejstva, da ni u-spel doseči od Združenih narodov priznanja svojih znanih pogojev, skuša sedaj doseči zajamčenje teh pogojev pomočjo ZDA. Nastopajoč kot sokrivec izraelske vlade, je dodal Soboljev, je ameriška vlada šla tako daleč, da je celo proglasila Akabski zaliv kot mednarodno morsko pot in namignila na ukrepe, ki jih bo sprejela. Ta samovoljna akcija je očiten primer izvajanja politike s položaja sile. Izjava Lodgea pomeni, da, če arabske države ne sprejmejo ultimata, ki ga je vsilil ameriški državni departma, bi ZDA intervenirale, da vsilijo svoje pogoje. ZDA nameravajo izvajati politiko sile proti Egiptu in drugim arabskim državam. Potrebno je spomniti, da, ko se je potegnil bojni meč. niso bili Egipčaiii osamljeni. Na svetu so aktivne miroljubne sile, ki razpolagajo z zadostnimi sredstvi, da ustavijo imperialistične napade, kjer koli na Srednjem vzhodu. ZDA ne morejo iti po sledi tistih držav, ki spodbujajo na napad. V skladu s sklepi glavne skupščine se morajo izraelske čete takoj umakniti z egiptovskega o-zemlja brez vsakega pogoja. Zatem se bodo morale vse čete OZN brez odlašanja umakniti z egiptovskega ozemlja.« Novozelandski delegat Mou-ro je izrekel zadovoljstvo nad izraelsko napovedjo, poudaril pa je, da gre samo za prvi bistveni korak. Avstralski delegat . je tudi izjavil, da je njegova vlada mnenja, da je Tiranska ožina mednarodna vodna pot. Japonski delegat Kase je izrekel zadovoljstvo nad izraelsko napovedjo ter upanje ,da bo Egipt še dalje pokazal potrpežljivost. Glavni tajnik OZN, ki je tudi govoril, je tejavil, da u-miik izraelskih čet in njih nadomestitev s silami OZN postavlja zapletena vprašanja, Indijski delegat Lall je nato zahteval, naj se skupščina ponovno sestane najpozneje v četrtek, da ugotovi, ali so bili načrti za urnik izraelskih čet izvršeni. V imenu Egipta je zunanji minister Favzi izjavil, da bo morala biti skupščina obveščena o popolnem in brezpogojnem umvku izraelskih čet. Umik se bo moral izvršiti v enem ali največ v dveh dneh, ne da bi Izrael izvršil kaka razdejanja ali grozodejstva. Zatem je bila seja prekinjena in sklicana bo ponovno, ko bo Hammarskjoeld obvestil ali so se izraelske čete umaknile. Dan prihodnje seje ni bil določen. Pobudo za sestanek med gen. Dajanom in Burnsom je dal predsednik izraelske vlade Ben Gurion po dolgih posvetovanjih s člani svoje vlade in po poročilu, ki ga je dobil od izraelskega poslanika iz Wasbingtona. je izjavil, da Izrael »napreduje« z načrti glede umika svojih čet. Pripomnil je. ca se je Ben Gurion odločil v tem smislu na podlagi »pojasnil, ki jih je dobil iz Wa-shingtona«. Seji izraelske vlade in parlamenta, ki sta bili določeni za danes popoldne. sta bili odloženi na jutri. Ben Gurion bo pred parlamentom podal izjavo o politiki vlade. Predstavnik ameriškega državnega departmaja v Wa-shingtonu je čanes na tiskovni konferenci v zvezi z vestmi, da je Dulles v soboto obvestil izraelskega poslanika, da se bodo ZDA uprle povratku Egipta na področje Gaze, izjavil, da ni nobenega privatnega sporazuma ali tajne obljube ameriške vlade izraelski vladi. V ameriških in v izraelskih diploma-tskih krogih pa izjavljajo, da številni diplomatski razgovori v teku včerajšnjega dne opravičujejo trditev, da je ameriška vlada č a la izraelski vladi »pojasnila o točnem stališču ZDA« in da so se izraelski vladi zdela zadovoljiva. Medtem se poudarja v političnih krogih v Jeruzalemu, da je Ben Gurionu uspelo za sedaj preprečiti krizo vlade. Laburistična stranka Mapai, katere voditelj je Ben Gurion. je po dolgem obotavljanju sklenila podpirati vlado. Levičarska stranka Mapam se je izrekla proti umiku čet in je pooblastila svoje predstavnike v parlamentu, da se odločijo v zadnjem trenutku na podlagi stališča druge večinske stranke, Aoh-duth Avoda. ki je sporpčila, da bo nastopila proti vladi, ker da je umik izraelskih čet v nasprotju z resolucijo, ki jo je izglasoval parlament 23. januarja. Tudi poslanci verskih strank bodo glasovali proti politiki vlače. Menachen Begin. voditelj desničarske opozicijske sjtran-ke Heruth, je v New Yorku izjavil, da bo Ben Gurionova vlada padla, če bo umaknila izraelske čete iz Gaze in A-kabe. »Področje Gaze, je dejal Begin, je del Palestine in tak mora ostati.« Dodal je, da se izraelske čete ne smejo umakniti iz Sarm El Seika .dokler ne bosta Izrael in Egipt sklenila pogodbe, ki naj zajamči svobodno plovbo po tiranski ožini. V poučenih krogih zatrjujejo. da je Ben Gurion odložil sejo parlamenta na jutri, ker pogajanja med strankami vladne koalicije počasi napredujejo. Medtem pa so v Jeruzalemu študentje uprizorili demonstracijo pred parlamentom proti sklepu vlade. Za demonstracijo je dala pobudo socialistična stranka Achduth Avoda. Meč demonstracijo pa so tudi desničarski elementi razdeljevali leta- izraelskih čet. Pred poslopjem parlamenta je policija postavila močne straže. Demonstracij se je udeležilo več tisoč oseb. p-rišlo je do spopada med poiicijo in študenti, med katerimi je bilo več ranjenih. Takoj po sporočilu, da se bodo izraelske čete u-makinile in ca je bila seja parlamenta odložena na jutri, je opozicijska nacionalistična stranka Heruth sporočila, da je predložila v predsedništvu skupščine zahtevo za pojasnila. Hkrati je stranka pozvala prebivalstvo na «odločno» demonstracijo za jutri. Oblasti so sprejele izredne varnostne ukrepe okoli parlamenta, ki se bo jutri sestal, da posluša poročilo vlade. Predvideva se, da bodo poslanci skušali vsiliti razpravo o resoluciji, ki izreka nezaupnico vlači. Y pristojnih krogih pa so mnenja, da bo Ben Gurion. ki računa na glasove polovice poslancev, uspel preprečiti glasovanje o nezaupnici. V zvezi z nadomestitvijo izraelskih čet z varnostnimi silami OZN na področju Gaze piše dopisnik moskovske «Pravde» iz Nevv Yorka med drugim: «ZDA skušajo uporabiti čete OZN. da se namestijo na egiptovskem ozemlju in da bodo tako lahko narekovale svoje pogoje arabskim državam v skladu z Eisenho-werjevo doktrino.« V zvezi z ameriškim načrtom o internacionalizaciji Akabskega zaliva pa piše čopisnik, da je namen tega načrta predvsem razmestiti ameriško vojno mornarico v tem zalivu. Dopisnik zaključuje: »Nedvomno računajo ZDA na nov izrael-sko-egiptovski spopad, pri katerem bi takoj intervenirale kot «razsodnik položaja na Srednjem vzhodu«, da dosežejo svoje namene. Segnijeva vlada še en korak na desno Demo kristjan s ki novi minister za Socialdemokratska levica zahteva od vodstva takojšen izstop iz vladne koalicije - Socialisti napovedujejo debato v parlamentu zaradi imenovanja Tognija (Od našega dopisnika) RIM, 4. — Togni. že dolgo časa kandidat za ministra za državne udeležbe, je končno postal minister. To ministrstvo so svoj čas zahtevali zase republikanci, ki bi mogoče še ostali v vladni koaliciji, če bi ga dobili, čeprav ni bila odločilna za njihov prehod k opoziciji samo dodelitev tega ministrstva. Segnijeva vlada se je z imenovanjem Tognija pomaknila še nekoliko na desno. Pri tem l-grajo že ves čas dokaj klavrno in socialistov nevredno vlogo socialdemokrati, ki so prav zaradi Tognija v preteklosti onemogočili dve vladi, zadnjo De Gasperijevo in Pic-cionijevo. In medtem ko so še pred kratkim zagovarjali kandidaturo La Malfe, so sedaj brez nasprotovanja sprejeli desnega demokristjana, pa čeprav je Matteotti tedaj dejal, da bi kaj takega ne «požrli». Republikanci poudarjajo, da bi bil moral postati minister flovek, ki ne bi bil osumljen, da je pri- za ministra za državne ude- ljubljen pri monopolih. O imenovanju Tognija pa kaj malo govori glasilo PSDI ki raje vodi naprej polemiko z Nennijem in PSI. Socialist Lombardi je danes izjavil: ((Socialistična parla- mentarna skupina bo sklepala o debati po izjavi, ki jo bo dala vlada v poslanski zbornici, ko bo naznanila i-menovanje Tognija za ministra. Sodba PSI je lahko samo odločno negativna glede na to, kaj Togni predstavlja, predvsem pa zaradi popolne kapitulacije vlade pred gospodarsko desnico. Kar zadeva socialno demokracijo, me nič več ne preseneča. Togni daje na znanje, da če je desničar v politiki, je pa levičar na gospodarskem področju; toda s tem ne more prepričati nikogar«. Poslanec Galloni iz demokristjanske »baze« pa je dejal: »V KD je Togni tri leta predstavljal protivanoni-jevsko tendenco in zaradi tega nas njegovo imenovanje n Mimi ........................................................ Po Molletovem obisku v Washingtonu Močno nezadovoljstvo v Parizu zaradi sporazumevanja Niionov obisk v Maroku tolmačijo kot nov pritisk na Francijo, da bi spremenila afriško politiko - Pred skupščino čaka Molleta hladen sprejem PARIZ, 4. — Predsednik francoske vlade Mollet, ki se bo vrnil jutri zvečer s potovanja v ZDA in Kanado, bo po izjavah številnih opazovalcev naletel na dokaj hladen parlamentarni sprejem med' aebato o splošni politiki vlade, ki se bo začela 14. marca. V političnih krogih prestolnice izjavljajo, da je za Molleta sedaj nevarno, da spodrsne na kapljici... mleka, t. j. ob priliki glasovanja, ki bo prihodnji četrtejc v skupščini v zvezi z načrtom zakona o ceni mleka. Načrt skuša določiti ceno mleka v odnosu z nihanjem splošnega indeksa cen. mezd in cen industrijskih proizvodov, ki so potrebni za kmetijstvo. Gre za zahtevo, ki jo je v imenu proizvajalcev postavil kmečki poslanec Laborde, ki pa bi pomenila tudi znatno zvišanje cene mleka in mlečnih izdelkov. Znano pa je. da temelji gospodarska politika vlade na o-brambi splošnega indeksa cen, ki je bil določen za 213 najobičajnejših artiklov. Ce bi ta indeks presegel določeno število, bi avtomatično spro- , žil pregibno lestvico mezd. ke, kii govorijo proti umiku' Zato se je finančni minister Ramadier odločno uprl proti zahtevi kmetijskih proizvajalcev. Toda pri glasovanju posameznih členov zakona je bil pretekli teden trikrat poražen in je komaj prepričal poslance, da počakajo na Mol-letov povratek, preden glasujejo o celotnem načrtu. Medtem napovedujejo za sredo in četrtek dve seji vlade, na katerih bodo govorili prav o tem vprašanju in nato o vprašanjih Severne Afrike. V Parizu so namreč povzročili’ precejšnje nezadovoljstvo tudi rezubati dvodnevnih razgovorov podpredsednika ZDA Nixona v Maroku. Največ u-govorov je glede besedila uradnega sporočila o Nixonovih razgovorih. Alžirsko vprašanje, gospodarska pomoč Maroku in ameriška letalska opo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiimimiiiiiiiiMiiiiiiiiilMMimiiliiiiiiliimiiiiiiiiiiiiilllimiiliiillllMHliimiiiMniiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiniiiiii V pričakovanju sestanka Mac Millana z Molletom V Parizu ho razočarani, ker Anglija ni tako odločno podprla Izraela kakor Franr.ija in da je London že obnovil stike z ligiptom • Sporazum o nemškem prispevku Angliji za vzdrževanje čot v Nemčiji LONDON, 4. — Spodnja zbornica je danes zavrnila laburistično resolucijo, ki je zahtevala odstop ministra za trgovino Ecclesa. Laburisti so predložili svojo resolucijo, ker je Eccles preteklo sredo napovedal, da bo- proračun, ki bo predložen prihodnji mesec, vseboval tudi zmanjšanje pristojbin na vstopnice za kinematografe. Finančni minister Thorney-croft pa je danes sporočil, da je angleška vlada pripravljena sprejeti predloge angleško-nemškega gospodarskega odbora o i.emškem prispevku za stroške vzdrževanja britanskih čet v Zahodni Nemčiji. «Predlogi, ki določajo na 5« milijonov šterlingov celotni nemški prispevek, so »primerni in razumni«, je dejal Thor-neycroft. Dodal je, da nemški finančni prispevek ni odvisen od tega, ali bo število angleških čet ostalo na sedanji višini. Vendar pa določa posebna klavzula sporazuma možnost, da .nemška vlada zahteva obnovitev pogajanj po prvem decembru 1957. Skupno anglesko-nemsko poročilo, k-, so ga včeraj obja-vili v Bonnu, pravi namreč, da bo Zahodna Nemčija plačala Veliki Britaniji 588 milijonov mark (50 milijonov funtov) kot prispevek za obrambo, in sicer za nedoločeno dobo, ki se začenja 1- aprila 1957. Zahodna Nemčija bo položila pri britanski banki še 75 milijonov funtov šterlingov za dobave, ki niso specificirane. V sporočilu je rečeno, da se bo sedanji račun Zahodne Nemčije v Veliki Britaniji za obo-_ . rožitev povečal od 20 na 30 Predstavnik Ben Guriona milijonov funtov šterlingov, da bo Zahodna Nemčija lahko krila svoje obveznosti. Od tega zahodnonemškega prispevka za obrambo bo šlo 200 milijonov mark (okrog 17 milijonov funtov šterlingov) za stroške za vzdrževanje štirih britanskih divizij in letalskih enot v Zahodni Nemčiji, 388 milijonov mark (33 milijonov funtov šterlingov) pa za «medsebojno pomoč«, ki po določbah severnoatlantskega sporazuma dovoljuje med zavezniki določena medsebojna plačila za določene namene. Med razgovori, ki sta jih imeli Britanija tn Zahodna Nemčija v zadnjih sestih mesecih, je Velika Britanija zahtevala 780 milijonov mark (65 milijonov funtov šterlingov) kot kritje za skupne enoletne stroške za vzdrževanje britanskih čet v Zahodni Nemčiji. Za tekoče leto, ki se je končalo 1. marca letos, je dobila Velika Britanija od Zahodne Nemčije štiri sto milijonov mark. Medtem pa pripisujejo v britanskih, in še bolj v francoskih, političnih krogih veliko važnost bližnjemu sestanku Mac Millana z Molletom v Parizu. Tradicionalno prijateljstvo med obema državama se je po napadu na Egipt namreč močno skalilo zaradi različne taktike in politike obeh vlad, da bi odpravile posledice sueških dogodkov. Medtem se je pojavilo med državami več važnih problemov, med katerimi je bistvena britanska zahteva za umik dela čet z evropskega ozemlja. Po vseh znamenjih britanski načrt, ki naj bi imel za podlago gospodarsko-fi- nančne razloge, ustreza tudi koncepcijam ameriških državnikov ki se tudi pripravljajo, da bi umaknili del svojih čet v skladu s tem, kako hitro bodo ameriške čete v Evropi dobile novo termonuklearno orožje. V francoskih krogih menijo zategadelj, da so ti načrti uvod v bodočo dvojno angloameriško politiko v evropskih problemih mimo Francije, ki bi se opirala na večji vojaški prispevek Zahodne Nemčije. Pariški krogi menijo razen tega, da je Britanija po odstopu Edena sprejela nasvete VVashingtona za apre. oblikovanje« stališča do problemov Bližnjega vzhoda, predvsem pa do Egipta in Izraela. Čeprav ni prišlo do večjih sprememb v britanskem stališču, so v Parizu z razočaranjem opazili, da London ni odločno podprl Izraela, ko se je le-ta branil umakniti svoje čete iz Egipta, in da je nasprotno, P° vseh znamenjih sodeč London že obnovil nekatere »tike * vlado v Kairu. Mac Millan, ki se pripravlja tudi na razgovor z Eiaen-howerjem, pa Je vč®raj izjavil, da je poln upanja da bo njegov sestanek z Eisenho-werjem na Bermudih odstranil vsa nesoglasja ki sp nastala med Veliko Britanijo in ZDA. Kakor je danes sporočil načelnik tiskovnega urada v Beli hiši James Hagerty bo Eisenhovver odpotoval z letalom na Bermude 3». marca zjutraj. Na Bermude bo prišel popoldne m naslednjega dne bo začel razgovore z Mac M.llanom, Razgovori bodo trajali do 24. marca. rišča na maroškem ozemlju so namreč bili v središču razgovorov Nixona z maroškim su'-tanom. »Maroški sultan in jaz sva se strinjala v tem, da bi morali za Alžir izdelati nov načrt miroljubne rešitve, ki b,' bil sprejemljiv za vse strani.« Tako je izjavil Nixon. Prav ta posredna kritika francoskega načrta glede Alžira je povzročila skrajno neugodno razpoloženje v Parizu. Razočaranje zaradi odklonitve podpore francoskim načrtom je še več-je. ker je prišlo takoj po končanih washingtonskih razgovorih med Molletom in Eisen-howerjem. Zato so francoski uradni krogi in zastopniki političnih strank obisk Nixona v Severni Afriki razumeli kot »nov ameriški pritisk na Francijo«, da bi spremenila afriško politiko, hkrati pa kot poskus izriniti Francijo s tega področja. To velja zlasti v zvezi z gospodarskimi razgovori med Marokom in Ameriko. Podpredsednik Nixon je namreč izjavil, da je ((Maroko na čelu vseh držav, ki bi ji morala Amerika dati nujno pomoč« Maroška vlada je prosila Washington za 20 milijonov dolarjev nujne pomoči za finansiranje prvega načrta industrijske graditve, ker ji Francija ni hotela odobriti včč-je pomoči in je v zadnjih 12 mesecih iz svojega bivšega protektorata odtegnila nad 55 milijard frankov zasebnih investicij. Gospodarski težave Maroka hkrati z odklonitvijo francoske vlade, da bi se pogovorili glede umika 125.000 francoskih vojakov iz južnega dela Maroka in Mavretanije, ki jo zahteva Maroko zase. je povzročilo o odnošajih med Francijo in Marokom hudo krizo. Obisk podpredsednika Nixona v Maroku dokazuje, da je Maroko našel v tem spo. ru močno pomoč in podporo, predvsem spričo tega, da so ZDA zainteresirane za varnost svojih ietalskih oporišč, katerih graditev jih je stala okrog pet sto milijonov dolarjev. Kakor trdijo sta se Nixon in sultan sporazumela, da bodo vprašanje teh oporišč rešili z dvostranskimi sporazumi, s tem. da bi »e gospodarska pomoč ZDA za področje Bližnjega vzhoda razširila tudi na Maroko. Mollet pa je pred odhodom iz Ottawe imel govor pred kanadskim parlamentom. Najprej je poudaril prijateljske vezi med obema državama, nato pa je prešel na oris francoske politike, kolikor zadeva evropsko enotnost. Dejal je, da si je prizadeval za evropsko enotnost na podlagi trdnega sporazuma med Francijo in Nemčijo in naletel je na enako voljo pri kanclerju Adenauerju. Glede Evratoma in skupnega tržišča pa je dejal, da je enotna Evropa edino sredstvo za države kontinenta, da lahko zopet pridejo do resnične neodvisnosti. Pojasnil je, kaj pomeni .združenje prekmorskih ozemelj za skupno tržišče, ter poudaril «napore, ki jih bo napravila Evropa v naslednjih petih letih za Afjiko«. Ko je govoril o Alžiru. je obrazložil francosko politiko na tem področju ter obtožil panarabizem, ki po njegovih besedah «ni izraz narodnostnega čuta nekega ljudstva# «Dolžnost svobodnih narodov je, je nato dejal Mollet, da ležbe ne more pustiti mirne Segni in Fanfani nam bosta morala pojasniti vzroke za to imenovanje«. V sredo bo novi minister prisegel. O izpopolnitvi vlade pa bo predsednik poročal zbornici ob nadaljevanju zasedanja 12. marca. Verjetno bodo tedaj socialisti in komunisti zahtevali debato o vladnih obvestilih. Govori se tudi o predložitvi resolucije, ki bi zahtevala glasovanje o nezaupnici vladi. Za jutri je sklicano tajništvo KPI, ki bo proučilo položaj; prav tako je sklicano vodstvo parlamentarne skupine. Socialdemokratska levica je imela v Milanu zborovanje, ki se je zaključilo danes dopoldne. Odobrena je bila resolucija, ki odklanja novo formulo Segnijeve vlade, za katero ni več nikakega opravičila v tako imenovani politiki demokratske obrambe, kajti kompromis o agrarnih pogodbah ter rešitev problema državne udeležbe predstavljata očiten korak nazaj v konservatizem. Ce PSDI to formulo sprejema, potem predstavlja to ovira v procesu socialistične združitve, kar je toliko bolj neopravičljivo v trenutku, ko se PSI enoglasno izreka za politiko demokratične socialistične alternative v deželi in za evropeizem. Levica smatra za potrebno, da vodstvo sklene takojšen izstop iz vladne koalicije ter želi sklicanje kongresa v mesecu maju, tako da lahko pride do združitve pred volitvami. Tega zborovanja so se udeležili predstavniki 24 federacij, to je skoraj vseh federacij Severa. Debata je bila zelo živa in sklicatelji so morali večkrat brzdati nekatere preveč polemične izpade na račun strankine vodstvene večine. Mogoče bo to pot levica vendar dovolj dosledna, vsi' zdi se. da je pripravlje- se postavijo po robu panarab-skim spletkam. To je še toliko bolj potrebno, ker je pan-arabizem najboljše sredstvo komunistične infiltracije,« je I na na vse, da pospeši zdru-še rekel Mollet, ki je nato | žitev. Nekateri sklicatelji mi- oddelkov vojske, gradnje ladij, letalskih konstrukcij itd. Seveda pa gre povišek tudi na račun porasta bremen za osebje. V tiskarni zunanjega ministrstva tiskajo tekst avstrijskega memoranduma in italijanskega odgovora o južnem Tirolskem. Zvezek bi moral priti v kroženje jutri. A. P. «»------- Jugosl.-ital. pogajanja o socialnem zavarovanju BEOGRAD, 4. — V Rimu se bodo konec marca začela jugoslovansko - italijanska pogajanja za sklenitev konvencije o socialnem zavarovanju. Jugoslovansko delegacijo bo pri pogajanjih vodil svetnik državnega tajništva za zunanje zadeve dr. Vladislav Serb. »»------- Popovič v Bruslju BEOGRAD, 4. — Kakor je bilo že javljeno, je državni tajnik Koča Popovič sinoči odpotoval v Bruselj na uraden o-bisk. Spremljata ga načelnik oddelka državnega tajništva z^ zunanje zadeve dr. Jože Zem,.ak in šef kabineta Mom-čilo Peleš. V beograjskih političnih krogih so mnenja, da bodo razgovori med Spaakom in Koča Popovičem koristili o-bema državama v prilagoditvi njunih stališč sodobnemu mednarodnemu položaju. Za odnose med Jugoslavijo m Belgijo je značilna volja po enakopravnem * in prijateljskem sodelovanju. «Obe državi, poudarja nocojšnja »Politika«, združuje ista želja, da se na širokem svetovnem področju razvije meddržavno sodelovanje. označil Eisenhowerjevo izjavo o Srednjem vzhodu za zelo važno prav s tega stališča. Glede izraelsko - arabskega konflikta je Mollet izjavil, da je sklenitev mirovne pogodbe med Izraelom in njegovimi sosedi, «ki naj utrdi meje Izraela in zagotovi nedotakljivost njegovega ozemlja« absolutna nujnost. Tudi Sueški prekop je eden izmed geografskih vzrokov napetosti. Potem je govoril o «sabotaži s strani Egipta« ter nato o raznih izsiljevanjih itd,, kar vse dokazuje. «kako malo zaupanja zasluži kairska vlada«. Končno je Mollet izrazil zadovoljstvo, da so predstavniki velesil na glavni skupščini OZN izrekli svojo voljo, da bi se čimprej sklenila pogodba med Izraelom in arabskimi državami in da bi se spoštovala prosta plovba po A-kabskem zalivu. lanskega zborovanja, ki so se danes vrnili v Rim, so dejali, da bodo delali, da se enotnost stranke ohrani, «dokler bo mogoče«. Tudi Matteo Matteotti je mnenja, da tako stanje je nevzdržno in prevladuje mnenje, da bo Saragat končno pristal na vedno močnejše zahteve po sklicanju kongresa, zlasti ker ga k temu pritiska tudi socialistična internacionala. Ta kongres naj bi bil. kolikor se da izvedeti, v juniju. ’ V poslanski zbočnici je bil razdeljen tekst preventivnega proračuna za ministrstvo obrambe. Proračun navaja skupni izdatek 572 milijard in 16 milijonov lir. V primerjavi s prejšnjim proračunom gre za povišek 55 milijard in 728 milijonov. Povišek je zlasti povzročil porast stroškov tehnične službe, in sicer motori zacije, artilerije in tehničnih ■m,.. imunimi.mm..............mini Brentanovi razgovori v ameriški prestolnici Danes bo objavljeno skupno poročilo o razgovorih WASHINGTON, 4. — Za-hodnonemski zunanji minister Von Brentano, ki je na uradnem obisku v ZDA, je imel danes svoj prvi razgovor z Dullesom in s skupino ameriških fukcionarjev, med katerimi so nili tudi nekateri predstavniki obrambnega departmaja. Po razgovoru je von Brentano izjavil, da je imel »iz vrsten« razgovor z Dullesom o položaju na Srednjem vzhodu in Vzhodni Evropi ter je dodal: «šestala se Dova ponovno jutri in se razgovarja-la o odnosih s Sovjetsko zvezo, o atlantski skupnosti in o evropski integraciji.« Izrekel je upanje, da bo jutri lahko dosegel z Dullesom »skupne rezultate« in da bo objavljeno skupno poročilo. Von Brentano je nadaljeval: »Zadovoljen sem, da so razgovori ponovno pokazali popoln sporazum med našima dvema državama o temeljnem vprašanju ohranitve miru v svetu«. Bonnska vlada pripisuje poseben pomen vsklajevanju politike obeh držav do vzhodnoevropskih dežel. Kakor zatrjujejo, se Brentano namerava med razgovori zaVZf.\‘ za normalizacijo gospodarsain stikov Bonna z nekaterimi vzhodnoevropskimi državam,i, predvsem za to, da bi Zahodna Nemčija sodelovala v gospodarski pomoči Poljski. Prav tako obravnavata Brentano in Dulles položaj v Vzhodni Nemčiji in druga pereča politična vprašanja. *va-kor že javljeno, bo Brentano sodeloval tudi v pripravah za zasedanje delovne s£u??in? strokovnjakov treh zahodnih velesil in Zahodne Nemčije. Se posebno zanimanje pa vlada za njegove razgovore z Nehrujem. Mnenj^ so namreč, da bo Indija najprimernejši posredovalec v primeru, da bi se nemškega vprašanja lotili na tak način, da bj neka država, ki ni neposredno zainteresirana, predložila to vprašanje OZN. «»------- Šest mrtvih pri avtomobilski nesreči NEAPELJ, 4. — Danes ponoči je pri avtomobilski nesreči zgubilo življenje šest o-seb; dve ženski, dva otroka in dva moška. Nesreča se je dogodila v bližini Castel Vol-turno pri Neaplju, ko je avtomobil, v katerem je bilo omenjenih šest oseb, zdrknil s ceste v reko Volturno in se prevrnil ter se zaril v blatno flno. Ropot avtomobila, ki je zdrknil po prepadu v reko, so slišali nekateri natakarji v bližnji restavraciji in so prvi pritekli na kraj nesreče. Klicali so na pomoč nekatere ribiče, ki so skušali potegniti ponesrečence iz avtomobila, a njih trud je bil zaman. Sele po eni uri se je gasilcem, ki so jim pomagali finančni stražniki, policijski a-genti in karabinjerji, posrečilo potegniti trupla iz avtomobila, pozneje pa so potegnili iz reke tudi razbit avtomobil. NOVI DELHI* 4. — Stranka indijskega kongresa si je zagotovila absolutno večino v novi narodni skupščini, ki bo izvoljena 25. marca v Jemmu in 30. marca v dolini Kašmi-ra. V pomanjkanju drugih kandidatov je 38 kandidatov te stranke že sedaj gotovih, da bodo izvoljeni. Skupno bo v tej skupščini 75 članov« Julcs Moch o razorožitvi RIM, 4. — Francoski stalni delegat pri OZN za razorožitev Jules Moch se je dane?, na povratku iz Izraela, kjer se je mudil v privatni mirovni misiji, ustavil v Rimu. Ta večer je imel predavanje o tehničnih, psiholoških in političnih vidikih vprašanja razorožitve. Med poslušalci sta bila ministra Campilli in Rossi, Pietro Nenni, bivši ministrski predsednik Parri, veleposlaniki Francije, Anglije, SZ, Nemčije, Jugoslavije in še več drugih držav- Moch je očrtal dejavnost OZN za rešitev vprašanja razorožitve. Pogajanja so se vztrajno vodila od 1951., toda pogosto so jih tako na eni kot na drugi strani ustavili. Proti koncu 1954 je nastalo upanje, ki pa se ni uresničilo. Vendar so se vsaj stališča obeh strani zbližala. Mednarodna napetost, je dejal Moch, ne olajšuje pogajanj pač pa jih dela še bolj potrebna. Francija je dala formulo za vprašanje razorožitve, ki je po mnenju Mocha edina pot, po kateri je treba iti; ne kontrole brez razorožitve ne razorožitev brez kontrole, temveč postopoma vso razorožitev, ki jo je dejansko mogoče kontrolirati. O-menil je tudi, da nevarnosti svetovnega spopada niso postale večje. Nekateri delni sporazumi so že bili doseženi, čeprav še ne podpisani. Na koncu je poudaril veliko voljo ljudi do miru, tako da je možno verjeti v končni u-speh: modrost bo zmagala nad sedanjo blaznostjo človeštva. Proizvodnja jekla v Jugoslaviji BEOGRAD, 4. — Na letni skupščini združenja jugeslo-vanskih železarn v Kreki so poudarili, da bo Jugoslavija letos proizvedla en milijon ton surovega jekla in da razpolaga z zadostnimi surovinami, da se proizvodnja poveča na dva milijona ton letno. Potrošnja jekla v Jugoslaviji je od 14,5 kg na prebivalca na-rastla lani 95 kg. Predvideva se, da bo leta 1961 dosegla 148 kg na prebivalca. Jugoslavija je po vojni investirala v črno metalurgijo 148 milijard dinarjev. Udeležba FLRJ navelesejmu \NcwYorku BEOGRAD, 4. — Na mednarodnem velesejmu, ki bo v New Yorku od 14. do 27. a-prila bodo sodelovala tudi jugoslovanska podjetja. Razstavila bodo vzorce tistih izdelkov, ki pridejo v poštev za ameriški trg, Sejem bo obiskala tudi jugoslovanska gospodarska delegacija, ki bo odpotovala v ZDA z nalogo, da se čim bolj seznani z ameriškim tržiščem, ki kaže vedno večje zanimanje za jugoslovanske izdelke Vrem« včeraj: Najvi$)a temperatura 7,7, najnižja 0,6, zračni tlak 1018,2, vlaga 60 odst., temperatura morja 8,1. Vreme danes: Pretežno oblačno vreme z delnimi razjasnitvami. Temp. brez bistvenih sprememb. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 5. marca Pust, Friderik, Mira Sonce vzide ob 6.38 In zatone ob 17.56 Dolžina dneva 11.18. Luna vzide ob 7.54 in zatone ob 22.06. Juiri, SREDA, 6. marca Pepelnica, Breda Po sklepu nedeljske skupščine uslužbencev podjetju ACEGAT Začetek stavke uslužbencev Acegata ki je napovedana za nedoločen čas Od včeraj popoldne nadomeščajo občinska prevozna sredstva avtobusi zasebnih podjetij ■ Stoodstotna udeležba pri stavki ■ Na skupščini izglasovana resolucija Od 13. ure včeraj je vse osebje mestnega podjetja A-CEGAT v splošni stavki za nedoločen čas. To so soglasno sklenili uslužbenci ACE-GAT na skupščini, v kinu A-labarda v nedeljo dopoldne. Stavka se je včeraj najbolj opazila pri mestnem prometu, saj ni vozil po 13. uri noben tramvaj niti trolejbus niti avtobus podjetja ACEGA1’. Zato so oblasti poskrbele za zasilno prevozno službo z avtobusi zasebnih podjetij. Teh avtobusov je na vseh progah vozilo okrog 30 in so nekateri prišli celo iz Gorice. Dobava vode, plina in elektrike pa je doslej kljub stavki v glavnem nemoteno potekala. Vprašanje pa je, koliko časa bo to lahko trajalo. Včeraj ob 13- uri se je sestala upravna komisija ACEGAT, ki je razpravljala o nastalem položaju. O svojem sestanku pa ni izdala nobenega poročila, tako da še ni znano, kaj je sklenila. Vsekakor pa je o tem obvestila župana, podžupana in občinskega odbornika, ki odgovarja za ACEGAT. Stavke se je včeraj u-deležilo 100-odstotno vse osebje Na skupščini so v nedeljo poročali o položaju sindikalisti obeh sindikatov, Bortolot-ti, Giuricm in Bologna. Dejali so, da se osebje ACEGAT že leto in pol bori, da bi upravna komisija pristala na obnovitev normativne delovne pogodbe. Pri tem so u službenci pokazali mnogo razumevanja in so skrčili svoje zahteve na minimum. Njihovi osnovni zahtevi sta priznanje odpravnine vsem u-službencem ter izravnava prejemkov. Sindikalisti so tudi poudarili, da so uslužbenci prekinili stavkovno gibanje, da bi omogočili občinskemu svetu posredovanje. Toda vse to ni nič pomagalo. Kes se je večina svetovalcev izrekla v prid zahtevam uslužbencev in tudi župan je v imenu občinskega odbora pozval upravno komisijo ACEGAT, naj skliče sestanek s predstavniki delavcev, da se reši spor. Toda upravna komisija je bila doslej vedno gluha za zahteve delavcev in za te pozive. Po govorih sindikalnih predstavnikov se je razvila živa diskusija, nakar so udeleženci skupščine soglasno odobri- V resoluciji ostro obsojajo ravnanje upravne komisije, ki namerno zavlačevala rešitev vprašanj, zaradi katerih je prišlo do spora med njo in uslužbenci. Upravna komisija ni hotela upoštevati niti minimalnih zahtev uslužbencev ter je namerno zaostrila položaj s tem, da je odpovedala tudi mezdno pogodbo z dne 15. decembra 1953, po kateri so bili uslužbenci ACEGAT glede svojih prejemkov povezani z vsedržavno pogodbo občinskih električnih podjetij. Uslužbenci so že pokazali dovolj dobre volje, ko so sprejeli zadnjič županov poziv, naj prekinejo stavkovno gibanje. Sedaj pa jim ne preostaja drugega, kot da ponovno pričnejo borbo. Resolucija končno poudarja, da nosi za vse zle posledice stavke za prebivalstvo odgovornost u-pravna komisija, ki je že večkrat prevarila delavce in ki noče rešiti spora. Sindikata sta tudi izdala poročilo s podrobnimi navodili za stavkajoče. V mestni prevozniški službi ni noben uslužbenec oproščen stavkanja. V oddelku za elektriko zapustijo uslužbenci kabin in central delo ter pustijo naprave v normalnem stanju. Stavkanja so oproščeni en tehnični uradnik, dva delavca, ki skrbita za cestno električno o-mrežje ter en šofer. Ti delavci pa bodo opravljali le izredna nujna dela, ki so potrebna za varnost oseb in naprav. V oddelku za plin o-stanejo v službi samo delavci, ki jih kličejo na dom v primeru okvar na plinskih napravah. Y službi ostanejo tudi delavci, ki skrbijo za varnost plinohranov. Delo zapustijo tudi vsi delavci pri vodovodih, ki izročijo naprave predstavniku ravnateljstva. V upravnih uradih so oproščeni stavkanja samo telefonisti v Ul. Genova in v Ul. Broletto. Stavkanja so oproščeni tudi vajenci. Ravnateljstvo ACEGAT je spričo stavke priporočilo potrošnikom naj uporabljajo čim manj vode in električnega toka- Glede plina tudi priporoča čim manjšo uporabo, zlasti naj ne uporabljajo potrošniki plinskih peči. Preskrba s plinom bo zagotovljena od 7. ure do 8.30, od 10.30 do 13. ure in od 18.30 do 20.30. Potrošniki naj zlasti pazijo, da jim ne ugasne plamen na plinskih štedelnikih. Zasilni prevozi ob stavki Acegat Vladni generalni komisariat sporoča, da je zaradi stavke ACEGAT poskrbel za zasilne prevoze potnikov z zasebnimi avtobusi in drugimi prevoznimi sredstvi. Danes bodo vozili avtobusi od 5.30 do 24. ure. in sicer na progah št. 2, 6,- 9, 10, 11, 15, 17, 19, 25 in 28. Avtobusi bo- presledku 20 minut. Tarifa znaša do 2avelj 30 lir do Milj pa 60 lir. Ob 16.30 odpeljeta izpred ladjedelnice Sv. Marka v Milje in v 2avlje dva avtobusa in trije opremljeni kamioni. Po 22. uri se tarife na vseh progah zvišajo za nadaljnjih deset lir. Vozil bo tudi parnik «Ita-la» v Milje po sledečem urniku: ob 6.15 iz Milj v lesno pristanišče, ob 6.30 iz lesnega pristanišča v Milje, ob 6.45 iz Milj v lesno pristanišče in nato k pomolu Ber-saglieri, ob 8.30 iz Trsta v Milje, ob 10.45 iz Milj v Trst, ob 16-30 iz Trsta izpred Trga Unita v lesno pristani- Stavka uslužbencev zavarovalnih ustanov V&eraj so stavkali vsi uslužbenci INAIL Sestanek zastopnikov KD iz Trsta in Pordenona T>B uČtvo SzortASK/# SrteB/VJf iot c £\/ °- , . Nato so svetovalci postavili nekaj vprašanj. Svetovalec Postogna (KP) je ponovil svoj v bolnišnico, so izjavili, da so ga našli nedaleč od Bo-ljunca in so bili mnenja da je mož med vožnjo z lažjim motornim kolesom trčil v obcestni kamen in padel na tla. Ob pol osmih zvečer pa je moral v bolnišnico tudi 32-letni Riharč Marc tz Doline št 207. kateremu so zdravniki ugotovili poleg podplutbe na glavi tudi razne udarce na Zopet mamila Pred dnevi je bil neki inšpektor civilne policije prt tržaški kvesturi službeno v Moden i im tu mu ie neki študent ponudil določeno količi no kokaina. Inšpektor je nemu. doma preiskal procajalca tn takči se mu je posrečilo najti še kakih 300 g kokaina Kakor »e je zvedelo naj bt mamilo študentu prodala ze na Bruna Gasparinija iz Vid rna, katerega je tržaška kve »tura pred kratkim prijavila zaradi vohunstva sodišču. Lep, sončen dan je bil v nedeljo kot nalašč za pustno praznovanje. JCot vsako leto so razna društva in skupine priredile plesne zabave, skupine mask pa so s svojo prisotnostjo po ulicah razgibale mestno življenje. Kljub lepemu vremenu pa ni bilo letos takšnega živžava in veselja kot prejšnja leta. Največja pustna prireditev je bita v nedeljo v Miljah. Miljski karneval se je ie uoe-Ijavil in je letos priunoil oe-liko število Tržačanov in okoličanov, ki so že v prvih popoldanskih urah odšli v Milje s številnimi avtobusi, trolejbusi, avtomobili, motorji in miljskim parnikom. Ob 15.30 se je po glavnih ulicah razvila pustna povorka. Kdbr je videl povorke prejšnjih let, trdi. da so bilf alegorični vozovi lani in predlanskim lepši od letošnjih; pa tudi Ste. vilo skupin je bilo manjše kot prejšnja leta. Razpisanih e bilo 10 nagrad, povorke pa se je udeležilo le S skupin in alegorični voz. Kot vsako leto sta bili skupim «Briv i-do« ter «Ongia», ki je edina imela godbo in alegorični voz. «Bnvido» pa je imela 4 velike maske. Ti dve skupini sta »ex aeq uo» dobili prvo na-gra do v znesku 100.000 lir. Med drugimi skupinami, ki so dobile nagrade od 10 do SO tisoi lir. naj omenimo; iiMuh e puppet), ki je posnemala znane filmske komike; «Fortebrziccro», ki je bila nekakšna karikatura bikoborbe; «Belezze al bagno», ki je prhlzuzuvala kopalne obleke iz prejšnjega stoletja, skupina od Sv. Barbare s klovn i ter tričlanska družina «Se an-demo avanti de sto passo«, ki je lani bila oblečena v cunjah, letos pa v časopisnem papirju in je nosila napis: iiCe bo šlo tako naprej, se bodo morah zadovoljiti te s figovim peresom». Pac grenka ironija razmer, v katerih živi marsikatera družina. Skedenjci imajo tudi že staro tradicijo in so vsako leto razveselili meščane s svojimi vozovi tn kočijami. V nedeljo pa z.aradi policijskih prometnih predpisov niso smeli v mesto in so svojo lokomotivo s proga aDunaj-Trbiž-$kedenj-Trst» vozili le po škedenjskih ulicah v spremstvu razigranih mask-Zelo lepo, nad vsakim pričakovanjem je uspelo otroško pustno rajanje, ki ga je priredi lo v nedeljo popoldne v dvorani stadiona ePrvi maj« SNG. Dvorana je bila nabito poltui zadovoljnih staršev in srečnih otrok, ki so jih zabavale priljubljene in znane o-sebe iz otroških ioer, kot na pr. Janko in Metka, Lipe, Polikarp. Boni itd. Deset najlepših mask so nagradili. ki je med delom v delavnici Bonifacio padel, pri čemer si je zlomil levo koželjnico. Zaradi nerodnega padca, tokrat v stanovanju, je morala v bolnišnico tudi 89-letna Frančiška Krasnjak vc. Sa-bec iz Ul. Romagna. Žensk je namreč 2. t.m. zvečer padla in ker si je zlomila kolčni sklep leve noge, so jo s pri držano prognozo sprejeli na ortopedskem oddelku. Z enako prognozo so včeraj popoldne pridržali na drugem kir. oddelku 80-letno Kateri-no Velizič vd. Gesič iz Andro-ne delTOlio, ki je 1- t.m. nerodno pačla v lastnem stanovanju in se pošteno udarila po raznih delih telesa. POSTCO! 5>L£$ dane 2/*i/sič>oz.r- - -id** Filodrammatico. 14.00: ,skl... strah«, J. Levvis, in L. Nelson. . g|t Grattaclelo. 15.00: »Madamo15 f, Pigalle«, Brigitte Bardot, Arnoul, M. Aurel, Supercinema. 14.30: eOpoldaa^(I1 lUpCIVlUCUi«, Z-M.UV. , strah«, J. Lewis, D. Mart«1 L. Nelson. Arcobaleuo. 13.30: *AnaS!;aočr!- Fox, Cmemascope. Ingrid m-,, irtnn Vili tti*vnnw ifl *s man, Vui Brynner in Hayes. ^tf’ Astra Rojan. 15.30: «Moja Evelina«, J. Leigh, J-mom, zabavni cinemascoPj^ Capitol. 14.30: «Zene in K> i (dMoglie e buoi...»), ^ IZLETI Zastrupljenje s plinom S prognozo okrevanja v 6 alt 8 dneh so včeraj zjutraj sprejeli na 4. zdravniškem oddelku 49-letno Iris Riaviso-vo iz Ul. Media. kateri so zdravniki ugotovili lažje znake zast.rupljenja s plinom. Slovensko gospodarsko združenje priredi za svoje člane: 1. Dvoonevni iflet v Zagreb ob nogometni tektni Jugoslavija-ttalija v nedeljo 12. maja. 2. Dvodnevni izlet v Vodice, Dane in Mune za veliko noč 21. in 22. aprila. Vpisovanje in pojasnila za oba izleta na sedežu združenja v Ul. F. Filzi 8, tel. 37808, vsak dan do 31. marca. ( oledaliSCa ) Usodni padci S prognozo okrevanja v 30 dneh so včeraj malo po poldnevu sprejeli na ortopedskem oddelku 15-letnega Mu-I rina Zobca iz Rnljunca št. 55 V četrtek, s prvo predstavo igralske skupine Ernesta Calindrtja, Line Volonghi, En-rica Cbrtija, Alberta Ltonel-la, Guida Lazzartnija in Giu-lia Lazzarintja otvoritev dramske pomiauanske sezone v gledališču Verdi z novostjo J. Chodorova in J. Fieldsa »Valček obletnice«. Igralska skupina bo med svojim bivanjem v našem mestu predstavila se naslednja nova dela: ((Spomni se ljubezen moja«, A. Btrabeaua, »Magični krog« L. Chiarel-lija, «Major Barbara« G B. Shawa in «Hotel Parad'ž« S. Gramera in F. Bonnie-resa. Režija Ernesta Calindrt-ja in Silveria Blasia. Pri gleuaiiški blagajni so naprodaj vstopnice za premiero. OD VČERAJ DO DANES KOJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 3. in 4. marca se Je rodilo v trstu 12 otrok, umrlo je 21 oseb. UMRLI SO: 86-let na Maria Pia Bovo vd. Faseila, 70-letna Santa Paveglio por. Puntar, 77-letna Antonia Parovel vd. Cotterle, 81-letna Filomena Honcevich vd NaKK-h de Voynovlch, 76-letn Romano Roncelli. 75-letna Glu-seppma Scamperle, 74-letni Ni. colo Corel, 73-letnl Giovannl Laz-zarinl, 69-letna Klisabetta Gerln por Contento, 71—letni Giuseppe Hener, 65-letna Maria Mlllovaz vd. C oceani, 49-letnl Mario l’o-mtl, 54-ietn| Glovann-i Deljusto, 55-letn! Giovannl Battaglla, 77-letna Marta Cercego por. Gu- gnaz, 23-1 etn! Ettore Franco. 81-lctna’ Stanislava Koeschel vd. Sancin, 82-letna Giovanna Md eri vd. Muscolo, 9-letnl Giulla no Gaspardi, 82-letna Maria Dan-d-ruzzl vd. Depangher. NOČNA SLUŽBA LEKARN (v marcu) Ali’Alabarda, istrska cesta de Leitenburg, Trg S. Giovann 5; Praxmarer, Trg Unita 4; Prtu. dim. Ul. Tlziano Vecelho 24. RADIO TOHEK, 3. marca 1957 TRSI POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Sre- Rancht, Valter Chiart: Cervi, Nino Taranto. .ai, Cristallo. 14.00: »Jesensko i13*' bertson. ujgo- Alabarda. 15.00: »Na j vet J* "v>H borba«. Cmemascope v d-* ^ ž Micnelom Ravem. RK ..nitif Ariston. 16.00: »»Tatovi vg< bitov«. Iskren film o Py. |v jeni mladini. VV. Cainpd» Wynn, M. Van Doren. p-Armonia. 15.00: «uperacljj> re|a», J. Leslle, F. 'lučk Aurora 15.00: »Trapez«, u' lobrigida, B. Lancaster. go-Garibaldi. 15.45: »Ivanboe«, ^ bert Taytor in E. Taylor. mcolor. ryfc Ideale. 16.00: »Zapoj mi: dan žalost«. , tš lmpero. 16.00: »Kongres « bava«. Romantična zs0^^' avstrijskem divoru. scope. , jetk Italia. i4.30: »Cigan baron»rBig( mcolor. M. Saad, P. S. Marco. 16.00: »Rdeča («La maachera d| pce- T. Curtls Cmemascope. -.ji' r - -j n lč IIn- „ Do llžOVa *•* fl}* dozemske dižave in dežele: »Tur- Moderno 16.00: »Pajkova ""'p 12.10 Za vsakogar nekaj; Clja«; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Fantazija Iz dunajskih operet; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Bruch: Koikcert št. 1 za violino in orkester v g-molu, op. 26; 18.26 Koncert sopranistke Godine Otta; 18.49 Orkester Helmut Zacharias; 19 15 Zdravniški vedež; 19 30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Harmonikar Edoardo Lucchina in ritmi; 20.30 Zbor Slovenske fil- harmonije; 21.00 Johann Nestroy: »Zaljubljene štorije«, burka v 3 dej., igrajo člani Radijskega odra; 22.30 Godalni orkester F. Pourcel: 23.00 Chopinovi valčki in poloneze. t K S T I. 14.30 Tržaška kulturna kronika- 18.00 Simfonični koncert orkestra »A. Scarlatti« iz Neaplja; 19.50 Igra pianist Luciano San- gtorgi; 21.00 Terenzio: »Umet- nost vzgajanja otrok«, Igra v 3 dej. KOPER Poročila v slovenščini: 6.00, 7.00, 7.15. 13 30. 14.15. 15.00 19.00 22.00 Poroči1* v Italijanščini: 6 30. 12 30 19.45 23 00 5.00-6.15 Spored Iz Ljubljane: 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški količek; 13 45 Torkov operni oder (uverture, arije, dueti in zbori); 14,30 Gospodarska rubrika: Za- družna gradnja stanovanj; 14.40 Igrajo razni orkestri; 15 25 Narodne pesmi In plesi iz raznih krajev; 15.40-16.10 Spored iz Ljubljane; 16.10 Ritmi In popevke; 16.45 Igra orkester David Rose; 17.10 Planinske pesmi; 17.35 Igra zbor mandoltnistov z Reke; 18.00. 19 00 Spored Iz Ljubljane; 19.30 Glenn Miller s svojim orkestrom; 20.00-23.00 Spored Iz Ljubljane. UUCI 11«, »vz.v/v/. L, Richard VVidmark, Laorj cal, Charles Boyer. scope. ilf Savona. 16.00: »Ti sl ntof* jr da». Doris Day in 1*ra n-atra. V«ai«. 16.0U: »Giganti*. Jc* ,Kr bi n, po romanu G. BayJ 1 . v nafti«. PrviC v Trstu, »jji* Vltt. Veneto. 16.00: «999 S Yard», David Knighf- fU^ Beiveder*. 15.30: «Vel‘Kl *jn Metro, Mario Lania Btytb. i* 1*5 Mnrcom. 16.00: «Vedno vreme«. Onemascop*- Kelty. Syd Charisse-Massimo. 15.00: »Kralj ^atpf- hov« Techmcolor. Grayson, Rita Moreno. ^ ovo cine. 16.00: «M;ster cli(P Novo dere gre VVebb. kbledž«, v'! Odeon. 16.00: »Avantura ,v„ (j1 m »UCUII. a v. sev. , lechiari«, Stan Laurei ver Hardy, - Radio. 16.00: »Perverzn'*’ jiC vvart Granger in J'* mons. ( MALI MOTOGUZZI. Klasični BREZ ŠOFERSKEGA DV' „ NJA! Cardelllno 73 zrn rf Galletto 193 Ercolino > pd*,. torni tricikel na b*Bcl”j,v«j nost 318 s kabino In Pr .75, -» vožnjo nazaj. LODOLA pt vost 1957! RAZSTAVA »coli, Ul. F, Severo SLOVENIJA 5 00 Pester glasbeni spored: 8.05 Za prijetno dopoldansko razvedrilo vam bodo peli in Igrali domače pesmi in nalpeve priljubljeni ansambli in solisti; 8.40 Igrajo mali zabavni ansambli; 9.20 Ma-ll dopoldanski koncert; 10.10 Od melodije do melodije; 11.15 Za dom in žene; 11.30 Pol ure samospevov jugoslovanskih skladateljevi 12.00 Pol Z A H V A D A j vsem- * oti " Zahvaljujemo se spremljali na zadnji P° ^,4 predrago mamo ter star® Marijo Hrvatic ced1 r Posebna zahvala p*vC d* štva «Slcvenec» ib cem cvetja. DRUŽINA H« VA'* T* Boršt PRIMORSKI DNEVNIK 5. ra krc* 1957 GOSPODARSKI ODNOSI MED ITALIJO IN JUGOSLAVliO Rimski sporazum o posebnih dobavah (Od našega dopisnika) BEOGRAD, marca — Sporazum o posebnih dobavah, ki je bil podpisan 21. februarja v Rimu med Jugoslavijo in Italijo, je likvidiral stanje, ki je nastalo zaradi težav, ki ro se pojavile, z italijanske strani, Pri realizaciji prvega sporazuma o posebnih doba-. vah, ki je bil podpisan lani marca, in ustvaril pogoje za začetek širšega sodelovanja med obema državama na gospodarskem področju. Novi sporazum omo-goča jugoslovanskim podjetjem, v prihodnjih dveh letih, uvoz razne industrijske opreme, reprodukcijskega materiala in drugega blaga v vrednosti 30 milijonov dolarjev na petletni kredit. Sporazum daje možnost, da se v posameznih primerih, pri obojestranskem soglasjii, kreditni rok tudi podaljša. Prava vrednost sporazuma ni v okvirnem znesku 30 milijonov dolarjev, ki je za 15 milijonov od lanskoletnega, temveč v tem, da so med pogajanji v Rimu v glavnem odstranjeni elementi, ki so ovirali in končno tudi onemogočili realiza-mjo lanskoletnega sporazuma in ustvarjeni pogoji za konkretizacijo sklenjenega aranžmaja. Znano je nam-rec, da je prvi sporazum o posebnih dobavah ostal na papirju zaradi stališč italijanskih bank, ki so s postavljanjem pogojev o načinu kreditiranja, ki niso bili v skladu z določili sporazuma, praktično onemogočile uresničenje sklenjenih pogodb med jugoslo-vanskimi in italijanskimi Podjetji. Med razgovori v Rimu, ki so potekali od sredine januarja do podpisa sporazumna, so člani italijanske delegacije, zastopniki italijanske industrije in bank doumeli kolikšnega pomena m značaja so trenutne jugoslovanske potrebe za u-stvarjanje pogojev v dolgoročno povezavo gospodarstev obeh držav. Cilj realizacije sporazuma, po zami-°n Jugoslovanske gospodarske delegacije, ni samo nakup določene industrijske opreme za dolgoročno kooperacijo in sodelovanji jugoslovanskih in italijanskih Podjetij. .Perspektive za razširitev n poglobitev gospodarskega sodelovanja so ugodne. oieg dejstva, da se gospodarstvi Italije in Jugoslavija. v precejšnji meri dopol-JUjeta, da sta že zaradi te-sa usmerjeni na sodelovaje, so še drugi ne manj azni činitelji, ki spodbujajo na sodelovanje: nizki cansportni stroški zaradi da^°iSrec?ne bližine, dejstvo, na JmaJ° gospodarstveniki lit* ^r^av zaupanje v kva-. reto m solidnost izdelkov m- končno, tudi načrtna aterialna osnova, ki daje rio(?zn°st dolgotrajnega sodelovanja. Jugoslavija pripravlja per- spektivni načrt gospodarskega razvoja. Osnovna postavka načrta bo pospešen razvoj kmetijstva in skladen razvoj ostalih panog gospodarstva. V okviru tega načrta se predvideva kemizacija zemlje (občutno povečanje uporabe u-metmh gnojil in sredstev za zaščito rastlin), mehanizacija kmetijstva, rekonstrukcija (obnova), modernizacija in povečanje zmogljivosti obstoječih industrijskih podjetij in zgradnja novih industrijskih objektov. Samo za rekonstrukcijo in nove gradnje jugoslovanske tekstilne industrije se v prihodnjih 5 letih med drugim predvideva nad 30 milijard dinarjev, za kemično industrijo 60 milijard dinarjev, za prehran-beno industrijo 58 milijard, za kovinsko industrijo in strojegradnjo 86 milijard, za industrijo gradbenega materiala 23 milijard itd. Dobršen del teh sredstev bo uporabljen za nakup tudi Inozemske opreme (strojev, orodja, naprav). Mar ni italijanska industrija zainteresirana za prodajo svojih izdelkov Jugoslaviji? Jugoslovanska podjetja se zanimajo za nakup v Italiji. Kvalitetni izdelki, ustrezni dobavni roki in cene in u-godni plačilni pogoji so ne-obhoden pogoj za sodelovanje, ki bi bilo v obojestransko korist. Upati je, da bodo italijanske banke pripravljene pomagati lastni industriji, ki kaže veliko zanimanje za zadovoljitev potreb jugoslovanskih podjetij. Jugoslovanska investicijska banka je že stopila v stik z Istituto Mčbiliare I- taliano, ki mu je, poleg še dveh bank, zaupana naloga, da kreditira italijansko industrijo v dolgoročnih a-ranžmajih z Jugoslavijo v smislu sklenjenega sporazuma o posebnih dobavah. Med bivanjem v Italiji so se člani jugoslovanske delegacije sporazumeli z zastopniki italijanskih bank o potrebi, da se precizira mehanizem za izvajanje kreditiranja in finansiranja. Razčistili so, nadalje, finančne nogoje za nabavke v znesku nad 10 milijonov dolarjev. Ustvarjeni so tudi pogoji za sodelovanje z &-' stalima dvema bankama. Spričo dejstva, da so jugoslovanska podjetja že na osnovi lanskoletnega sporazuma o posebnih dobavah, sklenila nekatere pogodbe z italijanskimi podjetji, ki se zaradi nerazumevanja italijanskih bank niso realizirale, je verjeti, da bo v kratkem prišlo do konkreti-ziranja prvih pogodb. V jugoslovanskih gospodarskih krogih vlada prepričanje, da bo sklenjeni sporazum v kolikor bodo italijanski gospodarstveniki pokazali odgovarjajoče razumevanje, ustvaril dobro osnovo za nove aranžmaje v korist obeh držav. BOZO BOZ1C Pustni živžav v dvorani na stadionu V nedeljo popoldne je bil v dvorani na stadionu »Prvi maju pravi živžav. SNG je priredilo pustno zabavo za najmlajše, k- so v velikem številu prihiteli na svojo prireditev in se preoblečeni v pustne šeme ali pa kar v k civilu» lepo pozabavali. ZANIMIVA RAZPRAVA MED PARIŠKIMI INTELEKTUALCI ' IN ZALOŽNIKI Kako in kaj čitajo Francozi Današnji Francoz mora izbirali med •?.> publikacijami na dan, od katerih odpade najmanj 12 na romane - Vloga književnih nagrad, gliterarnih škandalov> in pogosto neodgovorne kritike pri reklamiranju knjižnih novosti V Parizu je neka znana knjigarna na levem obrežju Seine organizirala pred dnevi javno razpravo z namenom, da bi ugotovili kako in kaj berejo danes Francozi■ Na tej razpravi, ki so se je udeležili predstavniki pariških im telektualnih in založniških krogov, so prišli do zaključka, da v Franciji danes ne obstaja le neko vprašanje branja, ampak tudi kriza branja. Najbolj zanimivo pri tem pa je dejstvo, da ta ugotovitev ne zadeva le vprašanja tiskanja in razpečevanja knjige, ampak tudi neki značilno francoski družabni pojav, tako da to celotno vprašanje zajema v bistvu področje kulture in kulturno raven francoskega Sitatelja. Da bi si čitatelj mogel napraviti točnejšo sliko o na menu in pomenu omenjene razprave, ne bo odveč, te bomo na kratko orisali razvojno pot branja v Franciji. Nekako do polovice preteklega stoletja je bila knjiga skoro izključno privilegij najbogatejših slojev francoskega meščanstva in intelektualnega sloja. Sele proti koncu stoletja so se najbolj razvite delavske množice — pod vplivom Proud'homa — približale zgodovinsko-social-nemu romanu Victorja H u- a IZREDNO HUMAN IZUM DVEH AMERIŠKIH ZNANSTVENIKOV Slepcem se končno odpira nov svet: slišali bodo vsak predmet in barvo Aparat, ki je velik kot navadno nalivno pero, bo slepcem omogočil, da bodo s sluhom «videli» in se vključili v normalno življenje . «Morem slišati luno, slišim oblake, ki plovejo po nebu, morem slišati sol na miži in reči, da to ni poper; slišim črne lase mojega prijatelja in vem, da ti lasje niso plavi, pa čeprav sem popolnoma slep«. Človek, ki je v velikem razburjenju govoril to, je slepi profesor Zavoda za slepce v mestu Buffalo v državi New York, Byron Ballard. Slepi profesor Ballard je na sebi preizkusil praktično vrednost nenavadnega, senzacionalnega aparata, ki je namenjen slepcem. Tak aparat .ofnogoča tako imenovano akustično gledanje, to je popolnoma novo «gledanje» s pomočjo sluha. V splošnem velja mnenje, da slepcem sluh v veliki meri nadomešča oči in da je zato njihov sluh tako prefinjen, da morejo z njegovo pomočjo reagirati na vse ovire na cesti, da se morejo z njim o-rientirati na Ulici in podobno. Toda v tem primeru gre za povsem nekaj drugega, kajti tu ni govora, o prirodnem sluhu, ki se je zaradi njihove velike nesreče tako močno izpopolnil, ampak o nekem drugem «sluhu» ki jim ga je znanost in tehnika dala na razpolago. Bistvo aparata, ki ga je s tolikim navdušenjem preizku-sil slepi profesor Ballard, bi mo označiti takole. S pomočjo fotoelektrike se svetloba spreminja v električno energijo, električna e-nergija pa v zvok in ves la proces bo omogočil slepcem, da vidijo. Ve se že tudi, da bo ameriški sklad za biofizična raziskovanja v najkrajšem času vrgel v prodajo te pred kratkim izumljenje aparata za slepce, ki bodo stali razmeroma malo, to je komaj 21 dolarjev. Aparat bo velik približno kot navadno nalivno pero. Aparat bo povezan z drobnim zvočnikom v ušesu in bo deloval s pomočjo baterije, ki bo stala le 12 centov. Osnovna spojina v tej napravi je kadmijev sulfat, to je fotografsko močno občutljiva snov, ki absorbira svetlobo in izloča elektrone. Po dolgem proučevanju, ki je terjala izredno potrpežljivost in strokovnost, sta dva ameriška znanstvenika dr. I-ben Browning in S, Larence Bellinger, ki sta prišla na idejo o možnosti izkoriščanja *e tvarine, ustvarila fotocelico, ki sta jo imenovala «hear a light«, kar pomeni «primer svetlobe«. Slepec bo torej gledal — s sluhom. Slepec bo ta mali aparat, ki bo podoben nalivnemu peresu, usmeril proti stvarem, ki jih bo hofel videti. Pri tem bo pritisnil na gumb, s katerim se kontroli« ra obseg zvoka. Mali zvočnik, ki bo nameščen v ušesu, bo vo po nekem zvočnem ključu. Intenzivnost svetlobe ali barve bo vplivala na obseg in višino zvoka. Oblika in dimenzije predmeta pa se bodo odražale v trajanju in višini zvoka ter v karakteristika* posameznih variacij zvoka. Iz tega sledi, da se bodo morali slepci, preden bodo lahko povsem uspešno uporabljali a-parat, nanj gotovo nekaj časa strokovna navajati. V za četku jim namreč zvok in njegove različne nianse ne bodo mogle nič povedati. Toda slepec bo moral vse to proučiti in se sproti vaditi v razlikovanju zvoka, v razlikovanju reakcij aparata. S časom se bo v te razlike tako vživel, da mu ne bo treba razmišljati o reakcijah aparata, ker mu bo vse kar sproti jasno, ker bodo učinki v možganih postali že spontani. Kadmijev sulfat že dolgo uporabljajo kot snov za fotoelektrične celice. To velja predvsem za letalstvo. Vprav tu sta Browning in Bellinger prišla do zamisli in hkrati dobila pooblastilo, da smeta u-porabiti laboratorije letalstva, za tovrstne poizkuse. Ko sta se lotila dela, sta si zadala sledečo nalogo; Slepcem moramo omogočiti, da «slišijo svetlobo«, da s sluhom lahko vidijo hiše in njihove oblike, avtomobile in njihovo barvo, pohištvo v stanovanju in celo najmanjše predmete pred seboj, da lahko oprav- »spreminjal« svetlobo ali bar- nM,,iiiilliinnlil uiHuiMniiMiMuHHHiMHHMHnHi.nfitHiitutnHtitomn,, iluiiiiiit iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimilliiiifiilHimiiiimiiiiiiiiitiiliiiiitii ulitim tl, mini n, miti,, mi mmi o, nun, „11111, i,„m 11111 niiiiMinilii, mi,mm 111, iiiiiiiiiiii V0F4 KNJIGA O DRUGI SVETOVNI VOJNI, KI JE DVIGNILA PRECEJ PRAHU Alanbrook o Churchillovih «genialnih» napakah izšl J°nu je 18. februarja ^s a knjiga, ki pomeni pravi '>godpk za zgodovino druge e ovne vojne. Knjiga nosi naslov; «The turn of the timi*’ ^ar k' dobesedno pome-0 »Preobrat vala«. S tem "aslovom se je hotel označiti ovinski preobrat v vojni, d .*,* Pravi konec prvega 00-u, v°Jne °d leta 1089 do * 1942. ki pomeni za An-D»6 * ?k VtčT *ir Bryunt, naj- Brv knjige pa ni napisal .ant, ampak maršal lord Prav* r°°k' Knjig« sestoji prv >rav iz treh delov. V PiaV^i C*elu Je vojn’ dnevnik rsala Alanbrooka, ki ga je n “lsal Vs«k dan v obliki n*°dPoslanih pisem svoj. že-V drugem delu je tekst, Voin* ^'ani)ro°k napisal po jim 'j 'n ,icer v zvezi s uvodni. ' nevnikom in vojaškimi Ss jin bi *njim -»<>• del n®ke praznine in nave-trtt,ne.ke Popravke in žele Brvi* knjige predstavlja vio .1 0V° eseistično zgorio- sko obdelavo vojne z do- * *n*nitvemmi težnjami. Po prvem odmevu, ki ga je knjiga imola, je jasno, da smatrajo za dejanskega avtorja knjiga lorda Alanbrooka. Sedanji maršal in lord A-lanbrook je bil v času vojne general in se je pravzaprav imenoval Alan Brooke. Ko pa je dobil plemiški naslov, je ime in priimek spojil v sedanji Alanbrook. Alanbrook le po poreklu Irec in je v času zadnje vojne bil načelnik britanskega vrhovnega štaba in kar se vojaških vprašanj tiče prvi sodelavec VVinstona Churchilla. Knjiga odkriva, da je Alanbrook zelo duhovit človek in da je vedno znal o-hraniti individualnost in kriti-..i odnos celo do samega Churchilla. In vprav v tej kritičnosti je glavna vrednost dela. Alankrook ne zmanjšuje Churchillovih zgodovinskih zaslug za zmago v vojni, mu ne oporeka niti zaslug na vojaškem področju, smatra ga celo za genialnega človeka, ne pa za — genialnega vojaka. Morda je ves smisel njegovega stališča do Churchilla izražen v sledečem stavku: «Sa.n bog ve, kje bi bili, če bi n bilo Churchilla, prav tako pa tudi sam bog ve, kje bi bili končali, če bi bili vedno storili to, kar je Churchill hotel«. Navedli bomo nekaj epizod, ki ilustrirajo to osnovno tezo lorda Alanbrooka: Alanbrook in Churchill sta prišla v neposreden stik prvič v juniju 1941 in sicer takoj ob umiku angleške vojske iz Francije rek.i Dunkerqilea, ko je francoska vojska kapitulirala. Churchill je bil še nadalje optimist. Po telefonu je poklical Alanbrooka, ki je bil tedaj še v Parizu, in mu javil, da se bo ves ta angleški korpus ponovno "rnil v Francijo. Alanbrook je menil, da je to naj večja norost. Burni razgovor med njima je trajal pol ure, dokler ni Churchill »prišel k pameti«. In takih sporov je bilo pozneje več. Churchill je bil ob takih prilikah grob In napadalen. Alan,brook o tem piše takole: »Ce bi se bil užalil vsakokrat, ko me je Churchill ozmerjal in mi dal razumeti, da nima vame zaupanja, bi bil moral vsak dan dati ostavko«. S tem hoče Alanbrook poudariti, da je vse prenašal in da je ostal ob Churchillu vprav zato, da bi Church'll ne delal svojih — genialnih norosti. On ga je na primer moral prepričati — kar pa ni bilo lahko, — da je povsem nemogoče izvesti izkrcanje v Norveški, kakor tudi da je nesmiselno poslati malo floto pred Singapoore, ker jo bodo Japonci gotovo poto pili. Moral ga je prepričevati, da mora biti potrpežljiv, če maršal Montgomery prekine borbo na pol bitke, da b. za nadaljevanje ofenzive mo gel preurediti svojo vojsko. Ce bi šlo po Churchillovih že. ljah, bi bil moral Montgome ry iti vedno naprej in to za vsako ceno, pa čeprav bi to privedlo do popolnega poraza. Churchill je tedaj rjovel: »Prišel sem do prepričanja, da moji generali enostavno nočejo premagati Hitlerja in da vršijo obstrukcijo!« Ala-brook trdi, da je bil Churchill podoben čistokrvnemu divjemu konju, ki grize uzde in rezgeta ter hoče samo divjati. On je neprestano priganjal generale in se vmešaval v načrte posameznih bitk, bil je nepotrpežljiv, nervozen in dejanski — diletant. Se ena beležka iz Alanbrookovega dnevnika: «Se en slab ponedeljek. Premier je napisal zgrešeno brzojavko za Auchinleka. Ni poučen o raznih aspektih vojaške situacije in sili ga, naj bi napadel pred časom. Se več. Poskuša to doseči z žaljivo brzojavko. Na srečo smo brzojavko prestregli in njeno vsebino spremenili«. To je bilo ob ofenzivi proti Rommelu v afriški puščavi. Alanbrook označuje Chur-chijlovo metodo v vojaških zadevah tudi takole: «On hoče vzeti torto iz peči ie mnogo prej, preden je pečena«. Vsako razpravljanje z njim pa je bilo zelo mučno, ker je bil strahovito trmast. Zato je bilo treba z njim u-porabiti mnogo taktičnosti in lokavosli. Poklicnim vojakom njegov improvizatorski duh ni ustrezal in oni so vse, kar si je on zamišljal, smatrali za več ali manj fantastično zamišljene načrte, ki pa niso u-temeljeni. Alanbrookov dnevnik je poln zelo slikovitih pr;zorov s Churchillom v glavni vlo-vi; Ko je Rommel pognal Angleže skoroda do Nila, jo Churchill sklenil, da postavi za poveljnika britanskih čet v Kairu vprav Alanbrooka. Ta pa se Je temu uprl in *o danes tolmači takole: «Ker sem s premierom sodeloval g mesecev, sem čutil, da lahko izvajam nad njegovimi iniciativami določeno kontrolo in da je on končno vendarle začel poslušati moje nasvete. Privadil sem se že bil njegovemu sistemu improviziranih sklepov brez nekega logičnega proučevanja situacije. Toda moj naslednik bi moral stati ob njem najmanj 6 mesecev, da bi ta sistem komaj spoznal in v teh, šestih mesecih bi se moglo marsikaj zgoditi*- Na nekem mestu svojega dnevnika piše Alenbroofc o Churchillu takole: Nikoli niti najmanj ne dvomj in popolnima je prepričan, da je podedoval ves vojaški ! genij, svojega velikega predhodnika Marlborougha. Toda njegov: vojaški načrti in ideje so stalno med najbolj blestečim’ koncepcijami in najbolj blaznimi in nevarnimi zamislimi«. To pomeni, da Alanbrook vendarle ne zanika vsega, kar je Churchill storil in priznava, da je bil včasih genialen, da je, torej, v določenih trenutkih, imel izredno intuicijo in da je v njem bilo tudi genialnosti, vendar smaira, da je bilo vprav to nevarno, ker je to zakrilo ono, kar ni bilo dobro. Alanbrook s primeri prikazuje, da bi bilo tudi vse ono velik?" kar je Churchill napravil, uničfcno, če bi se bile izvedle tudi njegove »genialne napake«. Povsem jasno, da je Alanbrook s svojim dnevnikom izzval veliko polemiko in mnogi mu očitajo, da je nehvaležen in da ruši idol — Churchilla, da hi mogel njegove zasluge pripisati samemu sebu ljajo najrazličnejša dela, katerih se doslej niso mogli lotiti. Slepi profesor Ballard pravi, da je ta aparat preizkušal, ko je bil še v pripravah, ko je bil šele prototip. Ballard. zatrjuje, da je imel ob tem velikansko zadoščenje, pač doživetje, kot ga more imeti le slepec. Zvok mu je s svojimi neštetimi variacijami «odpvli oči« v svet, ki je sedaj postal zanj poln življenja, obli* in barv„ senc in svetlob. Seveda se je moral na to tudi pripravljati, toda možgani vsakogar se v določeni dobi po ((analitičnih vajah« pripravijo do tega, kar se od njih zahteva in do česar je on kai kmalu prišel. Ballard o tem pravi; «Glas svetlobe predstavlja nove oči slepcev«. V začetku se slepec uči a-kustičnih signalov prav tako, kot nepismen človek abecede. Osnovno pravilo je, da aparat proizvaja močnejši zvok, čim bolj intenzivna je svetloba-. Od tod gre pot naprej. Od lekcije do lekcije in že v nekaj dneh se pred slep:m človekom odpre nov svet in novo življenje. Sam proces v aparatu nestrokovnjaku ni lahko pojasniti, kljub temu bomo skušal, to kolikor toliko pojasniti: Svetloba udarja na površina kadmijevega sulfata, ki to svetlobo absorbira in se pri tem njena atomska sestava »vznemiri«.. Posledica teh sicer neznatnih motenj, ki nastajajo v tvarini, v kadmije-vem sulfatu, predstavlja taka imenovani «kvantum svetlobe«. Iz atomske sestave tvarine se pri tem izločajo določene kategorije elektronov. Izločeni ali- bolje izgnani e-lektroni pa tako ustvarjajo električno energijo. To je prva faza presnavljanja ali bolje ((spreminjanja# svetlobe v električno energijo. Elektroni, ki so bili izgnani iz svojih položajev v atomski sestavi tvarine, udarjajo na oscilator, ki ustvarja električno energijo. Neprestane variacije napetosti- te energije pa ustvarjajo ustrezne variacije na ma gnetnem področju. Pod vplivom te magnetske sile s stalno moduliranimi variacijami se membrana v malem zvočniku pomika naprej in nazaj, to se pravi vibrira in s tem reproducira oscilacije toka, ki točno odgovarjajo prej, omenjeni moduliran« engrgiji elektronov, ki izhajajo iz kad-mijovoga aulfata. In tako nastane drugo ((spreminjanje«, torej spreminjanje električne ehei%1je"v zvok. In v tem trenutku začenjajo delovati slepčevi možgani. Ti možgani morajo reagirati, morajo ogledati«, to se pravi najprej dojemati in nato preračunavati najmanjše nianse v vibracijah zvoka in si tako ustvariti sliko. V možganih se torej ustvarja nekaj takega, kar bi lahko imenovali “akustične možgane«, kot jih je imenoval prof. Ballard. Ameriški tisk piše, da bodo novi aparat za slepce prodajali v državi New York že v tem mesecu. «Žepna» atomska centrala Britanska in ameriška industrija sta nedavno tega dosegli nov uspeh na področju atomske proizvodnje. Na prostoru, ki ni večji od običajnega teniškega igrišča, so strokovnjaki obeh držav zgradili atomsko električno centralo. Reaktor za to centralo so dobavile ZDA. Po meri >n zmogljivosti ustreza ustreza reaktorju, kakršnega ima Znana atomska podmornica «Nau-tilus«, ki je s svojo ((polnitvijo« prevozila doslej že 80.000 km, in to brez motenj. Takšne miniaturne električne centrale na atomski pogon bi lahko o-skrbovale mesto s 30.000 prebivalci z razsvetljavo, toploto itd- Veljala pa bi približno 144 milijonov šilingov. Konstruktorji te majhne a-tomske centrale so z njeno postavitvijo izpodbili trditve, češ' da je izkoriščanje jedrske e-nerglje rentabilno le v velikem obsegu. Nasprotniki miniaturnih central so namreč trdili, da. bi morali počakati še nekaj desetletij, preden bi se izplačali manjši objekti. Tehniki so to teorijo s praktičnim dokazom spremenili v absurd. Velika prednost te tehnične novosti je v tem, da jo je mogoče enostavno zgraditi. Transport sestavnih delov je enostaven. Tako lahko centralo brez posebnih težav zgradijo tudi v najbolj zapuščenih predelih, kjer ni vode, premoga ali ulja. s katerim bi lahko poganjali običajne centrale. Uran za polnjenje bi dovažali z letali. Sicer pa je poraba tako majhna, da potrebuje reaktor polnitev samo vsaki dve leti. goja in Zolaja in romantični literaturi. Pozneje to se razmere izboljšale z razširjanjem občinskih, ljudskih knjizbic. - Z družbenega vidika je bila to zlata doba francoske literature. In kakor vsak drug družbeni pojav, je dosegla svoj višek, nato pa je nastopil zastoj. Pojavil se je film, nato pa še radio, in tako se je Francoz privadil na poslušanje in gledanje tega, kar je moral prej brati. Vpliv radia in filma je postal odločilen za novo generacijo: ne da bi nova izrazna sredstva povsem zamorila ljubezen do branja, kakor so jo razumele prejšnje generacije, ampak so ji dala novo obliko, ki pa ima mnoge pomanjkljivosti v primerjavi z ljubeznijo do knjige. Izredne možnosti filma in radia, ki vam morejo posredovati izkušnje 2 najrazličnejših področij človeške misli, so čita-telja privadile na neke vrste mentalno lenobo, zaradi česar ni več občutil potrebe po solidnejšem znanju, ki ga more posredovati le klasična, knjižna izobrazba. Ta mentalnost se je začasno spremenila v kratkem razdobju vojne, ko se je Francozu ponudila ,v knjigi edina možnost, da se reši iz tragične stvarnosti nemške okupacije. Povojna doba pa je ponovno uveljavila prejšnje navade in mentaliteto, in za ložništro se je prilagodilo novim razmeram, delno da bi obvarovalo svoje koristi, delno pa da bi rešilo neki določen svoj ugled. Ce že hočemo govoriti o vprašanju In o krizi branja v Franciji, je treba na to vprašanje gledati s stališča kvalitete. Kajti še nikoli se ni v Franciji toliko bralo, kot danes; bodisi iz radovednosti in snobi zrna, ali pa iz tehničnih in poklicnih potreb. Ce je v teh poslednjih letih število čita-teljev postopno naraščalo, se je hkrati sorazmerno znižala intelektualna in kulturna raven njihoue literature. In primerov ne manjka; anketa, ki so jo izvršili med 127 študenti glavnega mesta, in ki so jih izbrali med pripadniki najrazličnejših slojev, je pokazala, da je le 35 od njih prečitalo tudi knjigo, potem j ko je videlo film, ki so ga j napravili po tej knjigi; 20 od njih se je posvečalo le tehničnim šolskim učnim knjigam, medtem ko je 35 od njih nekaj čifalo le po nasvetu prijateljev, ali pa ker so dobili knjigo na posodo. Ustali pa niso vedeli dati primernega odgovora. vprečno, da je od 100 valcev okraja Se in«, komaj 61 prebralo eno knjigo. Po drugi plati pa j« fruntooko založništvo v povojni dobi vrglo na trg povprečno 12MO novih publikacij na leto: » lanskem letu so tako nudili trrancozu 35 publikacij n« dan, od katerih je najmanj 12 zadevalo romane. Kako naj se povprečen Francoz orienti ra v tej poplavi, če ga pogosto neodgovorna kritika 1« razna druga reklamna sredstva navajajo, bolje zavajajo k temu, da da pri nakupu knjige prednost tistim publikacijam, ki so bodisi zaradi vsebine, bodisi zaradi senzacionalnih vesti v zvezi z njihovimi avtorji, na prvem mestu knjižne borze? Pri reklamiranju neke knjige se poslužujejo dveh oblik; književne nagrade in literarnega škandala (bodisi v zvezi z avtorjem knjige, bodisi V zvezi z njeno Vsebino I. Tako so n. pr. v enem mesecu razpečali 100.000 izvodov romana «Les racines du ciel« (Korenine neba) Romaine Garpja, ki je dobil nagrado «Goncourt», roman «Bonjour tristesse« Francoise Saga nove pa je v treh letih dosegel 650.000 prodanih izvodov, njen drugi roman «Un certain sou-rir« pa prav tolikšno število. Imamo seveda tudi take »ljubitelje« knjige, ki si knjigo omislijo le iz dekorativnih razlogov, ker se n. pr. barva vezave ujema z dekoracijo sobe, ali pa ker je slučajno format knjige primeren za knjižno omaro, ki jo kupec knjige že ima; a v takih primerih gre za manjšino, ki je vedno obstajala, poleg tega, da tu ne gre st ljudi, ki si knjigo omislijo zaradi njene vsebine njene kulturne vrednosti. Problem čitatelja vsekakor obstaja, a preden mu očitamo njegovo pomanjkanje ljubezni do dobrega čtiva, je treba proučiti vse druge okoliščine in pogoje, ki naj list varijo boljše in ustreznejše stike med knjigo, zlasti med dobro knjigo in čitajočo publiko. In tu gre za vprašanje anarhije in preobilice publikacij, vprašanje cen itd., kakor tudi za dejstvo, da imamo opravka z generacijo, ki j je zaradi zunanjih okoliščin izgubila nekdanjo ljubezen do dobre knjige. Prejeli smo MEDJUNARODNA POLITIKA. Letnik VIII. štev. 164. Izjavne [daja Zveza novinarjev Jugo-knjižnice glavnega mesta sojslavije; odg. urednik Milorad v letu 1955 izposodile 3 mili-1 Mijovič; uredništvo: Beograd, jone knjig, kar pomeni po-'Jovanova ul. 16-111. iiiiiiiilimiiliMiiiiilliiiimitiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiHiHiliiiiHliimiilHlw« Miljski in škedenjski pust v slikah - ^ ■ v Vsako leto at v pustnem času posebno postavljajo Milje. Za njimi note mnogo ... Skedenj, ki ima še starejšo tovrstno tradicijo. Na slikah: kina izmed pustnih »kupin na nedeljski paradi v Mitlah, poleg nje slika, kako si nlokomotivan utira pot po tesnih skedenjskih ulicah. Na spodnji sliki pa vidimo, kako se je na miljskih ulicah umozit« zgrnila okoli ubikoborcev*. Goriško-beneški dnevnik Socialisti v Trstu razpravljali ♦ avtonomiji Gorica naj ohrani dosedanje ugodnosti Poudarili so pravico naše manjšine po izvajanju dvojezičnosti V nedeljo je bil v Trstu v zvezi z vprašanjem deželne avtonomije sestanek predstavnikov italijanske socialistične stranke, katerega so se pole* člana direkcije PSI Pie raccinija udeležili strankini predstavniki iz tržaške, go-riške in videmske pokrajine ter iz Pordenona. V goriški delegaciji je bil tajnik' PSI za Gorico Ferruccio Pizzul, pokrajinski tajnik Semola. Grassi in Giorgi, v videmski delegaciji pa je bil pokrajinski tajnik dr. Luigi Franco-ni, poslanec Zanfagnini, ini. Silari in tajnik ANPI dr. Angeli. V diskusiji je goriški občinski svetovalec Pizzul, poudaril, da se morajo v zakonskem osnutku o deželni avtonomiji, ki ga stranka namerava predložiti parlamentu, poudariti vse koristi, ki jih ima mesto s prosto cono, krožnim skladom, obmejnim prometom in jugoslovansko -italijanskim kompenzacijskim računom. Svetovalec je dalje poudaril potrebo, da ostane Trst s svojimi 300000 prebivalci in velikim industrijskim ter prometnim potencialom glavno mesto avtonomne dežele. S predlogom so se strinjali tudi predstavniki iz Vidma in Pordenona. Izrekel se je proti nekemu predlogu, po katerem naj bi bil Trst in Gorica ena, Videm in Porde-non pa druga dežela. Na sestanku je bila poudarjena potreba po čimvečji avtonomiji posameznih pokrajin. Ker imata Trst in Gorica ter Videm in Pordenon številna skupna vprašanja, je bila na sestanku izražena težnja, da se ustanovita dve sek ciji. Tako bi Trst in Gorica imeli predvsem obmejna vprašanja, blagovno kompenzacijo in podobno, videmska in predvidevana pordenonska pokrajina pa izrazito poljedelska vprašanja. V avtonomni deželi s sedežem v Trstu bi videmski in pordenonsk; pokrajini dodelili odgovornost za poljedelstvo in gozdarstvo. Svetovalec Pizzul je obenem zahteval vključitev dvojezičnosti in pripomnil, naj imajo volilno pravico samo tisti, ki so rojeni na področju dežele ali ki imajo vsaj deset let stalno bivališče na njenem področju. Na koncu je bila ustanovljena komisija, ki bo proučila člene statuta* in ga predložila parlamentu. IZ TBZISKE CHUA Kovinarji zahtevajo 40-urni delovni teden Tajništva pokrajinskih sindikalnih organizacij so včeraj naslovila na ravnateljstvo Združenih jadranskih ladjedelnic v Trstu zahtevo, naj se delovni urnik kovinarjev v ladjedelnici zniža na 40 delovnih ur. Razumljivo je, da bodo morale ostati mezde nespremenjene in naj bi zato kovinarji (metalmeccanici) prejemali ie vnaprej plačilo za 48-urni teden. Poleg tega pa so sindikalna zastopstva predlagala ravnateljstvu, naj izenači plače tržiških kovinarjev s kovinarji zaposlenimi v Ansaldu v Genovi. Danes vse trgovine zaprte ni na Korzu Verdi, kjer je bil tradicionalni planinski ples goriškega SPD. Plesalcev je bilo dovolj in vsi so se kar najbolj vrteli do pozne noči, Žal le, da je napovedani orkester zamenjal drug, ki je skušal posnemati vesele godce, vendar pa ni mogel tako vžgati, kakor so upali naši planinci. V predolgih pavzah bi prišel prav primeren program, toda kljub temu veselja ni manjkalo. Dobro vino, razne pijače in drugi priboljški so zadovoljili lačne in žejne; vsi so se dobro počutili. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči iekarna Kuemer na Korzu Itaiia 4, tel. 25-78. Pust, pust... Včeraj je bilo v Doberdobu zelo živahno razpoloženje, za katerega niso poskrbeli le otroci, ampak tudi odrasli ljudje. Resnejši ljudje bi rekli, da otroke že razumejo, da so se maskirali in pozabavali, da pa ne morejo razumeti, kadar tudi odrasli ljudje »ponorijo*. Toda to ni nobeno »norenje*, ampak zelo spoštljivo čaščenje Kurenta, boga veselja in zabave, ki proslavlja danes svoj god. Kdo bi ne izkoristil ugodne prilike in ga počastil; v Viareggiu ga proslavijo z velikim hrupom, zakaj ga v Doberdobu ne bi proslavljali v skromnem obsegu, kolikor jim dopuščajo možnosti. Saj konec koncev ni toliko važna okrasitev, kolikor veselo razpoloženje. Tega si Kurent najbolj želi .. in seveda tudi mi. GORIŠKE ZENE va3 vabijo na proslavo 8. marca ki bo 10. marca točno ob 14.36 v Ljudski čitalnici v GORICI. Na sporedu govor, deklamacije in nastop pevskega zbora Dol-Poljane. Zopet nesreča s strelivom Eksplozija granate ubila brezposelnega Goričana Pri tem je bil tudi hudo ranjen drug mlajši brezposelni delavec Goriška »veza trgovcev sporoča, da bodo danes na dan pusta vse trgovine odprte le v dopoldanskih urah, medtem kf bodo popoldne zaprte. Frizerji bodo delali ves dan in zaprli šele v sredo po- & Izlet v Planico z avtobusom in vlakom Kot smo že poročali, bo sf|> iz Gorice organiziralo ob priliki mednarodnih smučarskih skokov na 120-metrski skakalnici v Planici izlet. Udeleženci izleta imajo dve aosti. Vsi tisti namreč, ki na propustnici označen ooanejni prehod Fusine Laghi-H (teče bodo lahko odšli z a v. tubusom, ki bo odpeljal 10. marca ob 4. uri zjutraj :z Gorice. Ti naj se takoj prijavijo v trgovini Čermelj na Kmu. Qstali pa se lahko poslužiio vlaka, ki odpelje opolnoči iz Nove Gorice. Ob tej priliki bo cena vožnji znižana. Planinci so plesali V soboto zvečer so goriški Slovenci iz mesta in dežele pustovali v Prosvetni dvora- Včeraj se je v Pevmi pri Gorici pripetila ena tistih nesreč, ki za Goriško niso ied-ke in ki povzročajo med ljudmi velik preplah in žalost, saj so dokaz gospodarske krize, v kateri živi še vedno veliko število prebivalcev. Okoli 14. ure so Pevmčani slišali eksplozijo, ki naj bi se pripetila v dolinici pod 10. n.arca ob IB. in 20. uri ponovno gostuje v Gorici SNG iz Trsta s Komedijo J. Patricka VROČA KRI Vstopnice lahko t.abavite na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1,-v kavarni Bratuš od danes dalje in eno uro pred predstavo prt blagajni dvorane. Oslavjem; kmalu po 14. uri pa je pritekel na telefonsko govorilnico grobar Anton MaU-rič, ki je obvestil Zeleni križ in vaščane o nesrečnem dogodku. Dejal je, da je takoj, ko je slišal v svoji bližini močno eksplozijo, stekel na kraj m opazil na tleh dva močno ranjena moža, od katerih je bil eden že mrtev, drugi pa je zelo kričal. Poleg njiju je ležal ostanek starega streliva iz prve svetovne vojne. Po vsem sodeč, sta nesrečna moža iskala v dolinici pod Oslavjem ostanke iz prve svetovne vojne, da bi jih prodala in si z izkupičkom nakupila najpotrebnejše za življenje. Bolničarji Zelenega križa ki so prihiteli ob 14 30 v Pevmo so ugotovili, da )e mrtvi 43-letni Lorenzo Luc-chini iz Ul. Rabatta 20, drugi ponesrečenec, za katerega je malo upanja, da bo ostal pri življenju, pa 31-letni Umber-to Giudici prav tako iz Gorice. Nesrečneža sta bila že dalj ča a brezposelna in sta stikala po okolici Pevme in Podgore po starem železu, toda njun trud za skromnim zaslužkom je bil drago plačan. Ubogi Lucchini je na mestu ostal brez noge in o-slepel na obe očesi ter prejel še druge tako hude poškodbe, da jim je podlegel, medtem ko je Giudici, ki je tudi poškodovan po vsem telesu, v zelo slabem zdravstvenem stanju. Na sinočnji seji goriškega občinskega sveta je svetovalec Bnttello (KPI) počastil spomin ponesrečenega delavca t»v rekel, da bi morala občina poskrbeti, da bi se svojcem žrtev takih nesreč in ponesrečencem, ki ostanejo pri življenju, podelile podpore. Dve nesreči v predilnici Včeraj so kar dvakrat klicali rešilni avto Zelenega križa v podgorsko predilnico, kjer sta se pri delu ponesrečili dve delavki. Ob 7.30 so morali peljati v bolnišnii co Brigata Pavia Lino Pi-gljo iz Ul. Goldoni 8, ki je po nesreči padla in se poškodovala po hrbtu. Drugič pa so morali bolničarji Zelenega križa odhiteti v Podgoro ob 14. uri, ker je v predelnici stroj udaril v desno roko 19-letno delavko Lugio Becol iz Moše. Ukradel kolo in ga zastavil 33-letni Leopardi iz Ul. Par car 18 je ukradel kolo 16-let- nemu dijaku Giulianiju Giu-liju. Giuli obiskuje tehnično šolo na Korzu. Kolo je kakor vsak dan pristavil k šoli. Ko se je pred dnevi vrnil od pouka je ugotovil, da mu je nekdo vozilo ukradel. Policija, katero je o dogodku obvestil, je kmalu izsledila tatu, ki je vozilo nesel v zastavljalnico za štiri tisoč lir. «»------- ARETACIJA TATU Iz stanovanja odnesel 15.000 lir Včeraj ob 10. uri so aretirali 37-letnega Carla Glessija iz Ul. Rabatta 2, ker so ugotovili, da je v stanovanju 18-letne Antoniette Cian iz iste hiše ukradel okoli 15.000 lir. Glessi je s ključem, ki ga je dobil pri svojem očetu dvakrat ali trikrat brez dovoljenja z namenom, da si pri svoji denar, prišel v Ciano-vo stanovanje ter odnesel o-menjeno vsoto denarja. «» ------ — KINO — C O KS O. 16.00: »Pilot Bader*. K. Moore, M. Pavlov. VERDI. 16.00; »Odongo*, R. Fleming, v cinemascopu in technicolorju. VITTORIA. 17.15: »Življenje trgovske potnice«, G. Rogers, v cinemascopu in technicolorju. CENTRALE. 15.00: «5 letalskih eskader Hurricanes*, J. Hapokins. MODERNO. 17.00: »Prošnja za pomilostitev«. Vozni red vlakov ODHODI: Proti Trstu; 0.15 (D), 6 (A), «.57 (A), 7.40 (D), 8.11 (A). 840 (D), 10.54 (D), 14 (A) 1548 (A), 16.57 - Po smučiščih in skakalnicah HOLMI1NKOLLEN. 4. — Na mednarodnem tekmovanju v smuških skokih, na Katerem so nastopili najboljši nemški, finski in drugi skakalci, ki bodo nastopili tudi v Planici, je zmaga! Nemec Recknagel z 217, točkami in skokoma po 64 in 65 m. 2. Kirjonen (Finska) 215 (61,5 in 64). 3. Kaerkinen (Fin.) 212.5 (61,5 in 61), 4. Glass (Nem.) 212 (63 in 61,5). 5. Daeschei (Sv.) 2!0,5 (60.5 in 60), 6. Hyvarinen (Fin,J 207 itd. . 9 « CORTINA D’AMPEZZO 4. — V skokih za pokal Čampa n na olimpijski skakalnici je zmagal Avstrijec Leodolter z 232.5 točkami in skokoma do 78.5 in «2,5 m. 2. Muller (Av- str.) 223 (75,5 in 81), 3. Kleisl (Nem.) 207 (68,5 in 72). 4. Ho-henleitner (Nem.) 202,5 (68.5 in 70) itd Mueller bo tekmoval tudi v Planici. * # * ASPEN, 4. — Toni Sailer je zmagal včeraj v smuku v okviru prvenstva ZDA, pi pa se kvalificiral v kombinaciji, ker je bil dl kvalificiran v soboto v slalomu. KOLESARSTVO De Bruyne zmagovalec dirke Sassari - Cagliari CAGLIARI, 4. — Belgijec De Bruyne je zmagal na kolesarski dirki Sassari-Caglia-ri pred rojakom Van Looyem, Italijanom Bonijem in še štirimi dirkači, ki so prišli na cilj v času zmagovalca. De Brune je 225 km dolgo progo prevozil v času 5.20T0” s povprečno hitrostjo 41,012 km na uro. NICA, 4. — V kolesarski dirki za pokal mesta Nice je zmagal Anglež Bryan Robinson pred Louisom Bobetom, ki je zaostal za zmagovalcem za 50”. Robinson je 188 km dolgo progo prevozil v času 4.36'38”. di dolgega premora prikazal* v glavnem povprečen nogo* met. V vseh srečanjih so zrna* gali favoriti, medtem ko st« se tako zagrebški ko* beograj* ski derby končala neodločenOi pri čemer je Radnički po pr* vem polčasu celo vodil proti prvoplasirrni Zvezdi. Jugoslo* vanski državni prvak ni igral slabo, ni pa znal izkoristiti številnih priložnosti. Edini gol zanj je c-osegel Toplak. POKAL EVROP. PRVAKOV Fiorentina - Crv. zvezda 3. in 18. aprila FLORENCA, 4. — Za polfinalno srečrnje v okviru tekmovanja za pokal evropskih prvakov med Fiorentino i* Crveno zvezdo je vodstvo Fio-rentine piedlagalo jugoslovanskemu klubu naslednja datuma: 3. aprila (sreda) v Beogradu; 18. aprila (četrtek) v Florenci. Odgovor iz Beograda še ni znan. VOJAŠKI TURNIR Italija-ZDA 6:0 VERONA. 4. — Italijanska vojaška reprezentanca je včeraj premagala odgovarjajočo reprezentanco ZDA z visokim rezultatom 6:0. Italijanski vratar v prvem polčasu sploh ni prišel do žoge. v drugem polčasu pa je moral le enkrat posredovati s parado. Gole za Italijo so dosegli: v prvem polčasu v 5’ Ro-nzon, v 19’ Piva* telli: v drugem polčasu v 19' Corso, v 31’ Campagnoli, v 36’ Bodi, v 37’ Ronzon. «*------ LISBONA, 4. — Francija * Portugalska 3:1. Z istim rezultatom se je končala tudi prvs tekma. MLADINSKI NOGOMET Milan zmagovalec turnirja v Viareggiu VIAREGGIO, 4. — V finalni tekmi mladinskega pustnega nogometnega turnirja V Viareggiu je Milan premagal Romo s 4:1 in postal tako zmagovalec IX. izdaje tega tekmovanja. Igri je bila zelo izenačena in rezultat ne odgovarja njenemu poteku. V srečanju za tretje mesto je Udinese premagala Samp* dorio z rezultatom 1:0 (1:0). LOUISVILLE, 4. — Italijana Nino de Rossi in Mario Moretti ni sta prevzela vodstvo na šestenevni kolesarski dirki v Louisvillu, ki se zaključi danes. Odgovorni urednik STANISLAV HENKO Tiska Tlskarsk* zavod ZTT - Trii hincjta O predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film: «Carosello napoletano» Igrajo: PAOLO STOPPA in SOFHIA LOREN V filmu boste slišali razne neapeljske pesmi, ki izražajo čustva veselja in žalosti prebivalstva tega slikovitega mesta OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOOOOOOOOOOOOOOC3000000000004 DOBRIČA ČOSIČ inte ie sonci »Zaboga, Mile, kaj nama bo denar?* Je dejala. »To Je umazan papir, ki. nima nobene vrednosti. Vojni denar, tiskajo ga kakor časopis, čemu ne bi kupila stvari, saj vidiš, da v hiši nimava bogve kaj. Saj me je sram, če kdo pride.* Sajavček je drhtel od razburjenja. Spozabil se je in pritisnil nos na steklo. Trudil se je, da bi videl, če ni morda na mizi revolver. Na ulici je bilo slišati topot vojaških čevljev. Počepnili so v senco. Po mestu so se od casa do časa oglasili streli iz pušk. Mimo je šla patrulja. Sajavček se je dvignil in znova pokukal skozi okno. »Pojdi, Mile, zaspana sem... Pojdi, mucek... Goljufček moj sladki...* se je sladkala žena. Nato se je pretegnila in v širokem gibu pomolila koleno izpod odeje. »Zdaj!* Je šepnil Sajavček in kakor nalašč stopil s trdim korakom k vratom in spotoma zakašljal. Stopil je po nizkih stopnicah in potrkal na steklena vrata v prednji sobi. »Kdo je?» je agent glasno zaklical. »Policija! Odpri!* je strogo odgovoril Sajavček. V prednji sobi se je pnžgala luč. Agent je odgrnil zaveso in, ko je bil opazil »nedičevca* in »Nemca*, odklenil vrata. Sajavček mu je naperil puško v prsi in zaklical: »Roke gor! Aretiran si!* Petkovič se je zmedel; kakor da ga je prepoznal, je prepaden stopil nazaj, skušal napraviti vtis, kakor da ničesar ne razume, in izjecljal: »Jaz sem Milan Petkovič... Zmotili ste se...» »Ne, nismo se zmotili! Tebe iščemo!* V prednjo sobo je vstopil tudi Uroš in zaprl vrata. Sajavček mu je dal z očmi znak in Uroš je stopil v .spalnico. Žena je vstala iz postelje in si zapenjala spalno haljo. »Če boš skušala kričati, bom streljal!* je zamolklo dejal Uroš. »prosim vas, kaj to pomeni? To je nekakšna pomota,* je začudeno in še precej mirno rekla žena. Sajavček je nagnal agenta v spalnico. Uroš je zastri odgr- njeno zaveso. »Kje imaš revolver?* se je Sajavček strogo obrnil k njemu. »iNimam ga, častna beseda!* »Sploh ga ni nikdar imel. Kje naj dobi revolver? Gorje mi, kaj jim je nocoj?* se je žena prijela za glavo. »Toda gospodje, ali veste, v čigavo hišo ste prišli? Pritožili se bomo osebno komandantu Tegnerju!* je grozeče dejala. »Da mi niti besede ne blekneš!* jo je mož strogo opomnil. Nogavice so se mu tresle. Prepoznal je Sajavčka. »Tl kar molči! Če boš le črhnila... Obrni se k zidu!* ji je zaklical Uroš in jo pahnil v kot sobe. Zaletela se je v stolček s cvetličnim loncem in vsajenimi ciklamami, ki je padel in se razbil. Uroš je z nogo pomečkal rožnate cvetove. Sajavček je pazil na agenta in brskal po mizi. »Daj seznam delavcev, ki gredo v Nemčijo!* »Kakšen seznam?... Pojma nimam... Kaj mi bo? Navaden mojster sem... Saj sam veš,* se je tresel gestapovec. «A-a-a, kaj me poznaš?* se je Sajavček obrnil k njemu. »Dobro je, da me poznaš!* »Bane, čemu tako? Jaz do tebe nisem bil nikdar nečloveški...* •Nisi, n« boj se!» je govoril Sajavček in pridno brskal po papirjih. »Tamle je revolver!* je vzkliknil Uroš in potegnil revolver iz stolčka ob postelji. »Jaz sem vendar že od šestintridesetega podpiral partijo... In rešil sem...* je zavpil agent. »Ne besediči! Obleci se in obuj, peljal te bom na zasliševanje * našemu komandantu, lam bos lahko povedal o svojih zaslugah!* mu je ukazal Sajavček, ko je mašil papirje z mize v žep. Zena je zaječala. »Pomiri se, Zaga! Moja vest je čista. Stari komunisti me poznajo... Razložil bom... Saj nisem samo enkrat pomagal!* je govoril agent, ko se je oblačil. ^ so mu trepetale, zanke na čevljih je pozabil zavezati. Sajavček je prebrskal plašč in mu ga ponudil. Ko se je agent oblekel, sta mu zvezala roke. »Gospa, vedi, če boš le količkaj hrupa zagnala, bo z glavo poplačal,* je Uroš grozil ženi, ki je glasno tarnala, jih prosila m rotila. «Zaga, bodi pametna, ne delaj hrupa! Jaz vem, da je pri meni vse v redu, in če me hočejo moji tovariši delavci ubiti nedolžnega, potem naj me kar ubijejo. Jaz tega nisem zaslužil,* jo je mož jecljaje tolažil. ženo so zaprli v shrambo in ugasili luč; njega so odpeljali ven in za seboj zaklenili vrata. Zena je vreščeče klicala policijo. Agenta so odvedli čez dvorišče. Niso ga dolgo vodili. Kaznovali so ga v temni ulici in s* odpravili k hiši ljotičevskega poročnika in prosvetnega delavca, znanega organizatorja ljotlčevske mladine, ki je bil skupaj z Nemci lovil fante in dekleta z gimnazije. Petdeset ustreljenih dijakov in še več zaprtih v mestu je šlo na njegov rovaš. Partizanska trojka je hitela, da bi pred polnočjo opravila tudi to nalogo, ker bo Vuksan točno opolnoči napadel garažo. Ljotičevec je stanoval globoko v mestu. Naglo so hodili po razhojenem pločniku. Nenadoma so se iz prečno ulice, ki so jo morali prekoračiti, začuli koraki. Ni bilo časa, da bi se skrili. Stisnili so se k zidu v senco. Nema niso zavili po njihovi ulici; odšli so naravnost z enakomernim vojaškim korakom, vseh pet v olivnatih čeladah, ki so zableščale pod lučjo. Na prsih so imeli pločevinaste ploščice Uroš je glasno vzdihnil. Ko so se Nemci oddaljili, so ti trije z naglim korakom stekli čez ulico in pohiteli dalje. »V tej hiši je stanovala moja prva ljubezen. Vsak večer sem tod po dolgem in počez ravnal cesto, ona pa se Je skrila pri tistile kutini in oprezovala,* je zašepetal Duško. (Nadaljevanji slediJ