november	
1 P Vsi svet.	16 S Otmar
2 S Ver. dufie	17 N 23. pob.
~3 N 21. pob-	18 P Orion $
4 p Karel >	19 T Elizabeta
5 T Caharija	20 S Feliks V.
6 S Lenart	21 C Dar. Mar.
7 C Janez	22 P Cecilija
8 P Bogomir	23 S Klemen
9 S Teodor	24 N 24. pob.
10 N 22. pob. ©	25 P Katarina
11 P Martin	20 T Silv.	®
12 T Avrelij	27 S Virgilij
13 S Stanislav	28 C Gregor
14 C Jozafat	29 P Saturnin
15 P Leopold	30 S Andrej
V 30 dneh 30 številk za
12 Din
„GEAS NARODA"
LJUBLJANA. — NEBOTIČNIK
Mesečna naročnina 12 Din, za inozem* stvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290, Celje, Prešernova 6/1
Ca LAS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
Današnja številka vsebuje:
Na Poljskem odpirajo oči? živahno politično vrvenje v Beogradu Novomeško pismo Obrtniški teden od 1.—8. dec. Zaposlitev v monopolskih podjetjih
Naše državne finance

St. 195
Izhaja vsak dan
V Ljubljani v sreda, dne 13. novembra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I.

ffa Polmkem odpiralo mi?
Nastop Kosöialkowskega na Poljskem pomeni ne samo spremembo v poljski notranji politiki, o čemer smo na tem mestu že pisali, marveč tudi na polju zunanje poli-. tike, na kar smo tu tudi že namignili. Kaže se to za zdaj sicer samo v tem, da se je o poljski zunanji politiki na Poljskem začelo javno razpravljati, a že to dejstvo samo je močno podžgalo oni del poljske ■ javnosti, ki je proti politiki molka in proti I sedanjim smernicam poljske zunanje politike. Tako se je prvič po dolgih letih zgodilo, da je list »Poloma«, ki izhaja v Kato-wicah, razpisal celo posebno anketo o poljski zunanji politiki. Do zdaj sta na to anketo odgovorila dva ugledna Poljaka: general Vaclav Sikorski in znani poljski publicist ter bivši senator Boleslav Koskowski.
V članku »Poljska in Nemčija« opozarja general Sikorski na Hitlerjeve napore za priključitev Avstrije, ki pomenijo, tako pravi Sikorski, stalno in direktno vojno nevarnost. Toda Hitler si povrhu močno prizadeva, da bi osvobodil tudi številne nemške manjšine v drugih državah. Ustvaritev velikega nemškega imperija od Severnega morja do Jadrana se zdi samo vprašanje časa, posebno če bi Hitlerju med tem uspel sporazum z Italijo in zveza z Madjarsko. Za svoje načrte pa bi Hitler v prvi vrsti rad pridobil Poljsko. Z namenom, da bi od Poljske dosegel nevtralnost v vprašanju »anšlusa«, ji obeta ekspanzijo na vzhod, pri tem pa ne zamolči svoje želje o »majnih« korekturah na vzhodni meji Nemčije ... Ni dvoma, da se tretji Rajh ni odpovedal in da se tudi ne namerava odpovedati polj-I Skemu Primorju in Gornji Šleziji. Poljska je 26. januarja 1934 podpisala z Nemčijo poljško-nemški pakt, 7. marca istega leta pa je sklenila z njo začasni ekonomski sporazum, ki je bil te dni potrjen, s čemer so se odnošaji med obema državama navidezno normalizirali. Toda bilo bi zelo neoprezno pripisovati tem sporazumom večji pomen, dokler se dobra volja obeh kontra-hentov ne izkaže na delu. Sikorski se sprašuje, ali ni morda poljsko-nemški pakt prvi poskus izolacije Poljske in olajšanja bodoče okupacije poljskih ozemelj. Poljska bi bila zelo naivna, če bi v tem načrtu ne spoznala začetka svojega nazadovanja. Nemčiji gre za nevtralizacijo Poljske in za njeno popolno usužnjenje svojim lastnim, sebičnim namenom.
Vsak Poljak, ki razumno misli, instinktivno čuti, da je konsolidacija zapadne meje poljske države osnovni pogoj poljske nezavisnosti, poljske varnosti in poljske bodočnosti. One, ki sanjajo o zvezi z nemškim Rajhom, je treba opozoriti na izkustva iz zgodovine pred 150 leti, ko je prišlo do razdelitve Poljske. Tudi danes gredo nemške težnje za tem, da uničijo vse zveze poljske države, ali da vsaj zmanjšajo nevarnost
vojaških konvencij, ki bi v primeru vojne prišle v poštev. Nemčija se danes trudi, da bi Poljsko moralno razorožila, jo nevtralizirala in jo tako storila docela nenevarno. Poljski narod potrebuje in si želi miru. zato želi v prvi vrsti tudi normalnih odnošajev z Nemci, ker je to v evropskem interesu, toda vsak Poljak se danes zaveda, da bi bilo poljsko-nemško zbližanje za ceno poslabšanja poljske moči in izgube prijateljstva s Francijo še nekaj več ko samo politična zabloda, bil bi to pravi samomor.
Boleslav Koskowski pa opozarja v svojem članku, da je izmed 50 držav v Ženevi poljska delegacija med najbolj tajinstvenimi. Nihče n. pr. ne ve, zakaj je Poljska do skrajnosti rezervirana nasproti Mali antanti. Nihče ne ve, kaj misli Poljska o podonav-sp1?1 Paktu in nihče si ne more predstavljati, kaj bi storila Poljska, če bi načrt vzhodnega pakta prišel spet na dnevni red. In ve kdo morda, kako se bo Poljska zadržala v h^jUansko-abesinskem sporu? Nekateri pravijo da poljski interesi ne do-voljujejo, da bi se Poij.ska odtujila litiki solidarnosti z Anglijo ln Francijo, drugi spet menijo, da isti interesi zahtevajo da Poljska odločno podpira italijansko imperialistično politiko, a so tudi taki, ki brez kakršnihkoli ceremonij pišejo 0 zvezi Ber-lin-Varšava-Budimpešta-Rim. Toda nejasnih je še mnogo drugih stvari. Kakšno je n. pr. stališče Poljske do DN? Na osnovi nepotrebnega Beckovega spora z Litvinovim bi utegnilo izgledati, da je ideja izključno bilateralnih paktov, ki jo je, kakor znano, zamislil in proklamiral Hitler, načelo poljskega zunanjega ministra. Ali je potemtakem poljski zunanji minister protivnik kolektivnih paktov, tedaj tudi protivnik DN, Protivnik glavnih zagovornikov te ideje in tnorda tudi ideje same? Preteklo je že nekaj m-scev, toda iz Wiersbove ulice (kjer so uradi zunanjega ministrstva, op. ur.) 'ni s« nikakega razčiščenja. Danes ve vsak Po-
Pariz vznemirjen
Bo še Igallia - „budni stražar na
Brennenu“?
Ostra rtalššanska nota w Parizu in drugod oroti sanksilam — Pred odločilnim sestankom Velikega fašističnega sveta
Rim, 12. novembra. Agencija Stefani poroča: Glede na skorajšnje izvajanje gospodarskih sankcij je italijanska vlada poslala noto vsem državam, zastopanim v odboru za sankcije in obenem sporočila vsebino te note tudi vladam ostalih držav. Namen te note je, da opozori države na mogoče posledice, do katerih utegne pripeljati sank-cijska poliUka. Obenem hoče italijanska vlada s to neto dognati stališče, ki ga mislijo zavzeti do sankcij proti Italiji.
Pariz, 12. novembra, r. Današnji listi so objavili zelo izčrpna poročila in serijo člankov o včerajšnjih proslavah 17. obletnice premirja. Še bolj pa jih zanima sedanja mednarodna situacija v zvezi z nekaterimi najnovejšimi dogodki. Položaj se je zaostril z novim italijanskim nastopom.
ItalšŠafftsRa nota
L.o., skušajo predvsem uganiti vsejjino note, ki jo je italijanski poslanik Ceruiti včeraj izročil ministrskemu predsedniku Lavalu. Nekateri izražajo bojazen, da je Italija obvestila francosko vlado o nekih represalijah proti gospodarskim sankcijam.
Nota je baje sestavljena v zelo odločnem tonu in napoveduje italijanska vlada v njej odpoved trgovinskih pogodb, sklenjenih z državami, ki bodo izvajale sankcije proti njej. Poleg tega pripravlja rimska vlada še celo vrsto drugih represivnih odredb proti trgovini s temi državami. Že danes ali jutri bo morda zabranjen uvoz blaga iz vseh teh držav.
g$esna nevarnost
»Journal« sodi, da bi bile materialne posledice eventualnega popolnega preloma v trgovinskih odnošajiii med Italijo in mnogimi evropskimi in drugimi državami neprecenljive. Prekinitev teh odnošajev bi sicer nikogar ne iznenadila. Prisilila pa bi vse prizadete države, da zastavijo vse svoje sile za čimprejšnjo likvidacijo abesinskega spora.
V splošnem pa se tu vendarle nadejajo, da Italija ne bo šla do skrajnosti, ker bi sicer dejansko povzročila novo resno nevarnost za evropski mir. Afriškega spora bi v takem primeru ne bilo več mogoče lokalizirati.
Vsefešna no e
Rim, 12. novembra. DNB je zvedel, da je italijanska nota, ki je bila včeraj izročena državam, ki bodo izvajale sankcije proti Italiji, sestavljena zelo ostro. Uvodoma ponavlja svečami protest proti gospodarskim sankcijam. Italija bo sprejela resne ukrepe gospodarske in finančne prirode, ker ne želi, da bi se iz sedanjega položaja razvile nove nevarnosti. Nota navaja, da se Italija doslej ni hotela ločiti od DN, čeprav je
morala nastopiti proti postopku DN. Nota opozarja, da pomeni oviranje vsega italijanskega izvoza mnogo hujšo reč, kakor pa navaden gospodarski ukrep. Tako ravnanje je odkrita sovražnost, na katero je treba odgovoriti s primernimi protiukrepi.
Doznava se, da se veliki fašistični svet sestane že 15. novembra t. 1., to je tri dni pred uveljavljenjem sankcij DN proti Italiji. Na tem sestanku bodo sklepali o italijanskih ukrepih proti tem sankcijam.
Lavalotr eksjsoze
Pariz, 12. novembra, r. Danes je bila seja ministrskega sveta, na kateri je Laval podal ekspoze o zunanji politiki in o ženevskih in pariških razgovorih o italijansko-abesinskem sporu. Nato je finančni minister Regnier obrazložil načrt ekspozeja, ki bo predložen parlamentarnemu finančnemu odboru. Naposled je ministrski svet odobril predlog o ustanovitvi 500 novih učiteljskih mest.
Ženeva je proučila
ženeva,. 12. novembra. w. Pododbor za sankcije je končal proučevanje pogodb med Italijo in državami, ki so se pridružile sankcijam.
Potožai v Afriki
Čedalje večji
odpor Abesincev
Pripravljalo se na poskus izolacije italijanske armade
Älotsi - Hitier
Vprašanje je le — in to je, kar ponekod vzbuja' strah — ali se bo Italija zadovoljila samo z gospodarskimi represalijami proti Franciji, ali pa bo morda nastopila tudi s političnimi. Vprašanje je, ali bo Italija tudi še nadalje ostala »budni stražar na Brennerju«. Govorice o sestanku Aloisija s Hitlerjem so zelo simptomatične. Ta sestanek se je baje vršil o priliki 12. obletnice poskusa narodno-socialističnega prevrata. Sicer je vprašanje ali bo Hitler pristal na italijanske predloge o zbližan ju med Rimom in Berlinom. Vendar kažejo te govorice, čeprav jih demantirajo, da je Italija pripravljena na velike spremembe tudi v političnem pogledu, če bi od njih pričakovala kakršnokoli zboljšanje svojega mednarodnega položaja.
Ašmara, 12. novembra. Posebni poročevalec DNB je izvedel, da so Abesinci okrog Hararja koncentrirali veliko vojsko, ki jo po italijanskih službenih podatkih cenijo na 200.000 ljudi. Vrhovni poveljnik ostane še nadalje ras Nasibu.
Vesti o njegovi smrti odločno demantirajo. Kakor poročajo iz Hararja, je včeraj popoldne prispel v Džidžigo.
V kratkem izide v slovenskem prevodu
epohalna knjipa
Ahesiniia
Nerešeni problem Afrike.
Cena broš. Din 30*—; vez. Din 40’—. Naroča se pri založbi „Dom“. Liubljana
Nov incident v Šangaiu
Šangaj, 12. novembra, a. Kitajska javnost je silno Vznemirjena zaradi poostritve diplomatskih odnošajev med Kitajsko in Japonsko, ki jo je izzval umor japonskega mornarja. Včeraj se je nenadoma pripetil nov incident. Kitajski nacionalisti so upostošili trgovski lokal nekega Japonca v tujem mestnem kraju. Ljudje so zaradi tega začele bežati v internacionalne koncesije, ker so mnenja, da bodo tam še najbolj varni pred morebitnimi nenadnimi japonskimi represalijami.
Japonski zunanji minister Hirota je poslal japonskemu poslaniku Ariošiju in generalnemu konzulu v šangaju zahteve, ki jih bosta stavila kitajski centralni vladi in krajevnim oblastem v šangaju zaradi umora japonskega mornarja. Izvedelo ne je, da bosta zastopnika japonske zahtevala aretacijo in kaznovanje oseb, ki so sodelovale pri napadu, in po-
vračilo škode, razen tega pa še posebne garancije za varnost Japoncev, ki se nahajajo v Šangaju. Istočasno je dobilo poveljstvo japonskega brodovja v kitajskih vodah ukaz, ' da izda vse odredbe za zaščito časti in varnosti Japoncev, ki živijo v Šangaju.
Po poročilih agencije Havas italijanske čete v Ogadenu še vedno napredujejo. Predvsem velja to za motorizirane oddelke pod poveljstvom polkovnika Mnlettija. Vse pa kaže. da se bodo Abesinci postavili odločno v bran na črti Harar-Džidžiga. Italijani so zasedli Sesebane, kjer so se utrdili. Drugi oddelki italijanske vojske in veliko število delavcev pa sedaj gradijo na zavzetem ozemlju ceste, telefonske napeljave, utrdbe, taborišča, skladišča in druge potrebne naprave.
Tudi italijanski listi poročajo, da se v južni Tigri polagoma koncentrira okrog 200.000 Abesincev, ki se bodo postavili v bran Italijanom, če bi hoteli še dalje prodirati proti jugu. •180.000 abesinskih vojakov je utaborjenih vzdolž reke Takaze. okrog 40.0911 pa med Desijem in jezerom Ašangijem. Po abesinskih načrtih je pričakovati prve spopade južno od Antale. Abe-sinei pa bodo napadli Italijane tudi z desnega boka in skušali uničiti vse niih prometne zveze z zaledjem. Italijani so po abesinskem mnenju že precej daleč od velikih skladišč živil in streliva. Italijansko vrhovno r>ovelfetvo zato ne dovoli, da bi posamezni oddelki hitrejše prodirali v abesinsko ožemi ie.
Pariz, 12. novembra. Havas poroča iz Addis-1 • Abebe: Abesinski cesar je danes izročil novo zastavo cesarski gardi, ki so iq zadnje mesece instruirali belgijski častniki. Zastavonoša je po sprejemu zastave vzkliknil: Prisežemo, da se bomo do smrti borili za to zastavo.
Za mir v Srednši Evropi
Pariz, 12. novembra, r. Novi češkoslovaški ministrski predsednik Hodža je sprejel poročevalca tukajšnjega lista »Tempsa« in mu dal daljšo izjavo o češkoslovaški zunanji politiki. Poudaril je, da bo češkoslovaška vlada nadaljevala politiko kolektivne varnosti. Vse države, ki so iskreno miroljubne, lahko računajo
Ijak, kaj hoče Mussolini, kaj misli Hitler, kaj želi Litvinov, dobro pozna politiko Tavala in Hoareja, politiko diktatorjev in demokratov, ker zve o njih načelih iz mnogih govorov in sistematskih deklaracij, samo o poljski politiki ne ve nič . . .
Poljska diplomacija, je danes v slabih od-nošajih z vsemi sosedi. V odnošajih z Moskvo nekaj vre. 'A Litvo se nadaljuje pet-najstletna tradicija, Romunijo je treba to-lažiti. Med Poljsko in češkoslovaško so spori čedalje bolj ostri.. Preostaja torej en sam sosed, s katerim se gospod Beck trudi živeti v največjem., prijateljstvu, skoroda prisrčnosti, toda tä sosed se omejuje .samo na splošne politične izjave in na. . . direktive svobodnemu mestu Gdansku. To so naši odnošaji s sosedi. Ali naj ob vsem tem govorimo še o razvoju poljsko-francoskih
odnošajev? Bila bi to nadvse turobna tema za politično razmišljanje. Kje stoji Poljska, na kateri strani barikade? Stoji-li morda tam, kjer so tisti, ki zahtevajo status quo, ki žele mir, ki cenijo ravnotežje in delajo za lojalno skupno življenje? Ali stoji morda tam, kjer so revizionisti, ki sanjajo o spremembah meja, o mednarodnih homatijah in o »novem evropskem redu«?
Niso-li ti glasovi iz Poljske dovolj simptomatični, da jih je bilo vredno zabeležiti prav sedaj, ko je evropsko nebo tako močno oblačno, pa so že spet nove zveze na vidiku, ki naj še povečajo napetost sedanjega ozračja? Zares, zdi se čedalje bolj, da bo edina zasluga povojne evropske diplomacije — kaos, ki ga je ustvarila borba za.. . »boljši mednarodni red«.
na češkoslovaško sodelovanje v smislu politike, ki jo že dolgo let vodi dr. Beneš. Ta politika se oslanja na solidne baze. Politika obče varnosti je brezpogojno potrebna ne le za svetovni mir, marveč še posebej za mirovno organizacijo Srednje Evrope. Ko bo Srednja Evropa organizirana, se bo lahko češkoslovaška politika angažirala za mir tudi v ostalih evropskih predelih okrog Sredozemskega morja in Atlantskega oceana. Na gospodarskem področju se ta politika izpolnjuje z dejstvom, da so srednjeevropske države pretežno agrarne, zapadne pa pretežno industrijske. Svet mora. spoznati ,da je potrebno zdravo gospodarsko sodelovati je, ki mora postati osnova za resnične mirovne odnošaje med narodi. Posamezne države morajo pristopiti I: izpre-membi in reformi klavzule o največjih ugodnostih v svojih trgovinskih pogodbah z drugimi državami.	.	.	, .
Kar se tiče notranje politike, je ministrski predsednik Hodža med drugim poudaril, da je bila češkoslovaška od nekdaj demokratska država in da bo ostala tudi v bodoče zvesta načelom demokracije, ki je globoko vkovem-njena v narodu in se naslanja na njegovo veliko disciplino.
Preleti smo:
Dve gesli
Veliki družabni potresi imajo razen preobilice slabih tudi nekatere dobre strani. Ena izmed dobrih plati socialnih nesreč je dejstvo, da gredo poedinci in celi narodi v sebe, da polože račun o svojem dotedanjem življenju. Med veliko vojno in po njej smo videli, kako so se pričeli zanimati za javna vprašanja neštevilni posamezniki, ki so živeli poprej tjevendan, ne da bi se brigali za politične, socialne in moralne probleme. Ravnotako so v tem času pokazali za vprašanja svojega moralnega in socialnega obstoja živahno zanimanje celi družabni sloji, da, celi narodi. Posledica so bili veliki politični in družabni preobrati, počenši pri ruskem preobratu, preko nastanka novih, takozvanih narodnostnih držav vse do utrditve raznih fašističnih režimov.
Tudi slovenski narod je doživel v tem času velik potres svoje duševnosti. Zavedel se je svojega bednega položaja, svojega nepopisnega trpljenja, ki je bilo njegov delež tekom stoletij. Zavedel se je narodnostnih in socialnih krivic, s katerimi so bičali tuji oblastniki s pomočjo domačih izdajic slovensko kmetsko rajo, ubogo gmajno, vse od časov fevdalnega tlačanstva, tje do nastopa liberalnega kapitalizma in še dalje. Toda tudi tega se je zavedel, da je bil najboljši zaveznik vseh zatiralcev naroda-trpina ono duševno nastrojenje, ki so ga naši izkoriščevalci vseh dob najskrbneje negovali in ki bi ga najlažje označili s proslulim slovenskim klerikalizmom. Tem nevarnejši zaveznik, ker je bil in je v nas samih.
Vsega tega se je zavedel. Toda spomnil se je tudi zgodovinskih borb, ki jih je bojeval proti zlu. Spomnil se je, zavestno in v podzavesti, kmetskih uporov Matije Gubca in vsega, kar je bilo v zvezi s tem. Tedaj se je izoblikovalo naše kmetsko gibanje, poklicano, da reši slovensko vprašanje, izhajajoč pri tem iz najglobjih temeljev naše duševnosti. To ni bil morda kak agrarizem po vzorcu agrarizmov v drugih narodih. Ne, bil je pokret, ki je pod geslom stare pravde nosil v sebi rešitev celotnega slovenskega vprašanja, narodnostnega in socialnega.
V istem času, ali bolje, že nekaj časa poprej je preživel povsem enak duševni pretres hrvatski narod. Povsem sličen v svoji socialni strukturi slovenskemu narodu, narodnostno skoro prav tako ogrožen je imel hrvatski kmetski sloj zgodovino, docela podobno zgodovini slovenskih sotrpinov. Toda ne samo podobno; v mnogih ozirih celo povsem isto zgodovino, ki je dosegla svoj višek v istem heroju, Matiji Gubcu.
Zato ni ničesar presenetljivega .to, da so se prepletale vezi med obema sorodnima gibanjima. Te vezi so bile in so še zdrave, v kolikor so obnovitev vzporedne socialne in narodnostne borbe. Niso pa zdrave neke druge vezi, ki jih skušajo izvestni elementi preplesti na skrivaj, v senci velikega dogajanja, med oba bratska naroda.
Kot otrok narodnostnega prebujenja velikih zapadnih narodov je vzraslo v inteligenčnih slojih slovenskega, kakor tudi hrvatskoga naroda v prvi polovici preteklega* stoletja ilirsko gibanje. Za nas Slovence je rodil ilirizem najgrenkejši sad v pojavu Stanka Vraza, ki je kot rojen Slovenec, iz malodušja nad kulturno silo svojega naroda, postal glasnik ilirizma; toda pisal je — hrvatski. Ilirizem ni prinesel velike kulture niti Hrvatom, še manj Slovencem. Pač pa je privedel slovenskega narodnega duha k poletu veliki naš Prešeren. Nasledniki ilircev so se razrasli pri nas v »jugoslovene«. Predvsem je to popolna odtujenost slovenskemu kmetskemu narodnostnemu bistvu. Njih dela so nam le preživo v spominu.
Kar je velika vojna sprožila, to je poglobila gospodarska kriza. V letih začasne konjunkture po vojni je naš kmetski pokret nekam oslabel. Tu in tam je zašel na stransko pot, zapeljan po idejnih strujah ilirizma in le-tega zakonitega naslednika integralnega jugoslovenskega nacionalizma. Toda leta težke gospodarske borbe, leta političnih preizkušenj so vzgojile nov rod kmetske mladine, ki je trdno odločen, boriti se za ideale stare pravde, prežet z živo vero, da se mu bo posrečilo doseči zmago v zgodovinski borbi.
Slovenska kmetska mladina se zaveda ogromne vrednosti moralnega kapitala, ki si ga je nakopičil hrvatski kmetski pokret s svojo popolno zmago nad političnim klerikalizmom, izbojevano ne morda v znamenju propadajočega liberalizma, temveč v imenu narodnega in socialnega prerojenja. Tembolj, ker postajata pogubni značaj in pravi smoter te struje vsemu našemu narodu vsak dan očitnejša. Novi rod kmetske mladine hoče zato vzdrževati vezi s hrvatskim kmetskim gibanjem.
Nedavno sem bil navzoč pri odkritju spominske plošče v Lisičnem. Bilo je navzočih tudi mnogo tisočev slovenskih kmetov. Blesk v očeh mož in fantov je izdajal neomajno voljo do borbe za narodnostne in socialne ideale. Njih samozavest je izražala trdno vero v zmago. Bili so zbrani v imenu Matije Gubca in v znamenju njegovega gesla: za staro pravdoi Zato je tem nemileje odjeknila krilatica o planinskih Hrvatih, ki jo je izustil hrvatski gost, narodni poslanec dr. Bankovič. Morda je bila izrečena vsled nepoučenosti, morda tudi ne. Vsekakor je bila v tem okolju tuja. Ako hočemo uspešne borbe za enake cilje, naj gledajo Hrvatje, da izginejo vse take sence. Zakaj mi vsi, zlasti naša kmetska mladina, hočemo sodelovanja. Pa le pod Gubčevo zastavo vzporedne narodnostne in socialne borbe.
Stante Jernej.
Vremenska napoved
Dunajska napoved: Pretežno oblačno vreme po vsej kraljevini.
Gotpodanke aktualnosti
Beograd, 12. novembra. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je avstrijsko finančno ministrstvo z naredbo z dne 16. novembra t. 1. določilo carino za masti. Carina na sirovo svinjsko mast (topljena svinjska mast in slanina) znaša 10 zlatih kron za 100 kg, carina na netopljeno svinjsko slanino in nasoljeno pa ostane 25 zlatih kron, za netopljeno svinjsko mast pa 30 zl. kron za 100 kg.
Beograd, 12. novembra. AA. Naši izvozniki grozdja se obveščajo, da je Nemčija dovolila naknadni uvozni kontingent 40 vagonov svežega grozdja iz naše države.
Beograd, 12.^ novembra. AA. Zadnje čase se kaže precejšnje povpraševanje po predelani svinjski koži na ameriškem tržišču. Zainteresirani izvozniki dobe o tem podrobnejše podatke in naslove ameriških uvoznikov v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine.
Kaj pravi gospd Ivanka?
Dandanes ni potrebno, da je kdo umazan, tudi ročnemu delavcu ne. Kar se čez dan zamaže, se hitro lahko opere. Imamo hvala Bogu terpentinovo milo Zlatoroa, ki z lahkoto in hitro odpravi vsako, tudi oljnato umazanijo. Njegova obilna, gosta in bela pena je kos vsaki umazaniji.
Ml^MMSSMSiŠSISJS^šM E
Druga redna sela senata - Volitve stalnih senatskih odborov - Pred volitvami v skupštinske odbore
Beograd, 12. novembra, b. Danes popoldne ob pol 5. uri se je pričela druga redna seja senata. Seji je predsedoval dr. Ljubomir Tomašič. Seje so se udeležili predsednik kraljevske vlade dr. Stojadlnovič, trgovinski minister dr. Vrbanič, minister za javna dela inž. Bobič, minister socialne politike in narodnega zdravja dr. Komne-novič, prosvetni minister Stošovič, minister za šume in rudnike Djura Jankovič in minister brez listnice dr. Behmen. Sekretar dr. Vašo Glušac je prečital zapisnik prve redne seje, nato pa je prečital predsednik senata ukaz o postavitvi ministra dr. Beh-mena za zastopnika prometnega ministra za čas njegovega bivanja v inozemstvu. Nato je bilo prečitano poročilo administrativnega odbora o pregledu računov za administrativne stroške senata. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Nato je poročal sekretar dr. Kramer o interpelaciji na prometnega ministra glede zadnjih redukcij državnih dobav premoga.	r i -vr y
V' ) T' "V ni * , »M !).•. (' I -«
' '	....	-	' t ' ’ ’ , ' V
‘ 4 * . ’ ' - • . *
Minister dr. Behmen kot zastopnik prometnega ministra in predsednik vlade dr. Stojadinovič sta sprejela prvenstvo za obe interpelaciji. Nato so bile pričetane nekatere prošnje, pritožbe in resolucije, ki se predložijo odboru za prošnje in pritožbe v nadaljnje delo.
Nato je prešel predsednik senata na dnevni red: volitve administrativnega, imunitetnega in verifikacijskega odbora ter odbora za prošnje in pritožbe. Za vse odbore je bila predložena samo po ena skupna lista, ki je bila sprejeta z aklamacijo.
Za člane verifikacijskega odbora so bili izvoljeni: Akič Lazar, Vranič Ivo, Vukotič Djuro, Ilidjanovič Dimitrije, Kovačevič Tomo, Muftič Salem, dr. Ante Pavelič, Protič Voja, Pucelj Ivan, dr. Oton Frangež in dr. Superina.
V	administrativni odbor so bili izvoljeni: Alibegovič Acim, Vidakovič Ljuba, dr. Momčilo Ivkovič, Andar Kujundžič, Kukuljevič Franc, Popovič Matija, Popovič Milan, Radovanovič Kosta, Simonovič Milan, Smiljanič Kosta in dr. Ulmanski Sava.
V	imunitetni odbor so bili izvoljeni: dr. Georg Graschel, dr. Uroš Desnica, Fran Ivaniševič, dr. Karamehmedovič, dr. Krstič Sefarim, dr. Ivan Mažuranič, dr. Drago Marušič, Petrovič Dobrosav, Radulovič Marko, Anič Lazar in Milovič Josip.
V	odbor za prošnje in pritožbe: dr.. Alkalaj, Vujič Pavle, Dragosav Djordjevič, Ži-vanovič Jeremija, Mahmudbegovič, Mihal-džič Stevan, dr. Nemec Josip, Salič Joca, Sulejmanovič Djafer, dr. Ivo Trinajstič in Atanasije Šola.
V	finančni odbor so bili izvoljeni: Aleksič Jovan, Antiparmakovič Jovan, Vidovič Osman, Gavrilovič Bogdan, Gaj Ljudevit, Dunič Radosav, dr. Kramer, Ljubibratič Savo, Majstrovič Ivo, Marjanovič Milan, PopiRrič Daka, Telič Petar, Tomič Svetozar, dr. Krasnica Halidbeg, dr. Stanko Švrljuga.
Za tem je bil dnevni red izčrpan in je predsednik dr. Tomašič zaključil sejo in napovedal, da bo prihodnjo sklical pismeno.
Pred volitvami v odbore Narodne skupščine
Beograd, 12. novembra, b. Današnji dan je potekel v Narodni skupščini v znamenju na j živahnejših priprav za jutrišnjo sejo parlamenta, ki bo ob 9. uri dopoldne z dnevnim redom: volitve administrativnega, verifikacijskega, imunitetnega in finančnega odbora ter odbora za prošnje in pritožbe. Vsi parlamentarni klubi so imeli v teku dopoldneva sejo, na kateri se je razpravljalo o splošni politični situaciji in o postavljanju kandidatnih list in kandidatov za skupščinske odbore. Jutri bosta predloženi za posamezne skupščinske odbore po dve
listi. Eno bo predložil klub poslancev Jugoslovanske radikalne zajednice z večinskim klubom, drugo pa združeni opozicionaini klubi:	Jugoslovanski klub, Jugoslovanski
neodvisni klub in Narodni delovni klub. Po sporazumu, ki je bil dosežen med opozicio-nalnimi klubi, bosta nosilca kandidatskih list združenih parlamentarnih opozocional-nih klubov za finančni odbor ter za prošnje in pritožbe člana Jevtičevega Jugoslovanskega kluba. Nosilca kandidatskih list za administrativni in imunitetni odbor člana Jugoslovanskega neodvisnega kluba, v verifikacijskem odboru pa bo nosilec opo-zicionalne liste klub Narodnega delovnega kluba. Izredna živahnost, ki je vladala po klubskih prostorih, se je prenesla tudi v skupščinske kuloarje. Tu so se zbirali poslanci v skupinah in živahno debatirali in ugibali o rezultatu jutrišnjih volitev. Povsod vlada za jutrišnjo sejo parlamenta izredno zanimanje.
španska inkvizicija, Kristus pred
Pilatom, prokletstvo in stoletno beganje nesmrtnega ž:da Ahas-vera, ki ga predstavlja sloviti
Conrad VekK danes « premieri monumentalnega velefUma „Ahasver-
v kinu Sloni
ltaliian$ki po$lanik o razmeriu Stalile in Jugoslavije
Analiza italisansko-ahesinskega spora v očeh italijanske diplomacije
Beograd, 12. novembra. AA. Izredni poslanik in pooblaščeni minister kraljevine Ilalije na našem dvoru grof Gvido di Campalto je sprejel poročevalca Agencije Avale in mu dal tole izjavo o naj novejših mednarodnih dogodkih in o razmerju med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo.
Prvi italijanski pohodi v Afriki v krajih, kjer se razvijajo sedanji boji, segajo tja v sredo •19. stoletja. Kar se Abesinije tiče, smo s to državo že nekajkrat sklenili pogodbe, političnega in gospodarskega značaja. Glede Abesinije smo sklenili pogodbe tudi z Veliko Britanijo in Francijo. Toda vse te pogodbe so ostale mrtva črka na papirju. Ne Francija ne Velika Biitanija nimata v Abesiniji interesov, ki bi bili živi jenskega pomena za obe državi. /C Italijo ni iako. Mi imamo z Abesinije več ko dva tisoč kilometrov skupne meje. Italijansko Somalijo, ki tvori samo ozek pas ozemlja ob morju, je izredno lahko napasti iz Abesinije. Leta in leta smo imeli obmejne spore in prestali več roparskih pohodov, ki so jih vršila nekatera plemena na abesinskih tleh v italijanskih kolonijah. Protestirali smo v Addis Abebi, toda abesinska vlada se je pri teh spopadih zmerom izgovarjala s trdiivijo, da si ne more priboriti spoštovanja pri plemenih, ki žive v obmejnih krajih, ob italiianskih kolonijah, spričo velike oddaljenosti teh krajev od prestolnice.
Tako smo doživeli tudi spopad pri Ualualu, ki ga je mednarodni tisk že obširno orisal. Pristali smo, da pride ta spopad v razpravo pred mednarodni arbitražni odbor. Tn kaj smo dobili? Odbor je izglasoval resolucijo, po kateri je italijanska vlada v pravici, ne da bi bila prj tem Abesinija v krivici. Ta odbor se ni odkrito izrekel in ni označil napadalca. Zaradi tega incidenta so bili na obeh straneh izvršeni nekateri ukrepi vojaškega značaja. Med tem je posredovalo tudi Društvo narodov. Angleži so postavili nekatere predloge, toda z.a Italijo so bili nesprejemljivi. Ti predlogi so imeli dve ■slabi strani: niso dali poroštva z.a bodočnost in so bili v nasprotju z dogovori, ki smo jih že prej podpisali s Francijo in Veliko Britanijo glede Abesinije. Italija je zahtevala od DNT, da
Abesinije ne prizna več z.a članico te mednarodne ustanove. To zahtevo smo opravičili in pod-■prli s spomenico, ki obsega popolno dokumentacijo, ki na neovrgljiv način dokazuje, da Abesinija ni izpolnila obveznosti, ki jih je bila prevzela do DN, med drugim tudi glede suženjstva. Tudi smo predložili predlog, da pride Abesinija pod mandat, ki bi ga DN poveril Italiji A tudi tedaj nismo dobili zadoščenia.
Naši interesi v Abesiniji so dvojni. Našo kolonije so neprestano izpostavljene nevarnostnim napadom iz Abesinije, po drugi strani pa ima Italija pravico in potrebo po raz-. širitvi. To je dejstvo, ki so ga v ostalem priznali Italiji vsi.
Kar se pa zdaj tiče sankcij, v mislih imam gospodarske sankcije proti Italiji, mislim, da bodo izgubile vsaj 50% svojega uspeha, če jih ne bodo izvajale le dve ali tri države. Res je, da vsako izvajanje sankcij provzroča posledice, toda mi imamo tudi še druge vire za nabavo:	Argentino, Nemčijo, Madžarsko in
Brazilijo in te države nam bodo nadomestile tisto, česar ne bomo več mogli kupovati v državah, ki so bile do tega trenutka naše najvažnejše oskrbovalke. Meso, gradbeni material in premog bomo zmerom lahko našli in po moji sodbi razpolagali še z zadostnimi količinami sirovin in živeža, ua bi z uspehom lahko klubovali sankcijam, morda leto dni, morda pa tudi šc dalje. Sicer je pa italijanski narod v tem pogledu trdno odločen prenesti tudi najhujše žrtve.
Glede našega političnega razmerja govorim tu v Beogradu prav tako, kakor sem že govoril pri svojem prihodu, da se ne postavlja vprašanje sankcij in današjega spora. Ne gre vse te stvari mešati v razvoj našega medsebojnega razmerja. Zelo dobro vemo, da se Jugoslavija v Ženevi ne bo mogla odreči obveznostim, ki jih je prevzela do DN. V teh naših domnevah resno vpoštevamo to dejstvo. Ne želimo zmanjšati vrednosti dosedanjih Se doseženih uspehov. Sicer se pa naši odnosa ji od dne do dne popravljajo. Vsak dan tako rekoč po administrativnih poteh urejamo z vašo vlado celo vrsto vprašanj, in sicer vprašanja, ki so v preteklosti ovirala naše odno-
Saje. Imamo določen program sodelovanja 'n treba je, da se odrečemo ostankom preteklosti. Šli bomo polagoma, zato pa varno, ker ne želim ničesar prenagliti. Med seboj se v gospodarskem pogledu izpopolnjujemo. Naš skupni interes je, da živimo kot dobri sosedje. Delati moramo za odstranitev vsakega nezaupanja. Vse kar bomo storili, mora v celoti odobriti javnost naših dveh držav.
Osebne vesti
Beograd, 12. novembra, b. Današnje »Službene Novine« prinašajo sledeče premestitve politično upravnih uradnikov notranjega resora: Za predstojnika mestne policije v Mariboru je postavljen dr. Alojzij Trstenjak, dosedaj banski svetnik v Splitu. Za višjega policijskega komisarja pri upravi policije v Zagrebu je postavljen Matutino-vič Jurij, dosedaj v Ljubljani, za predstojnika mestne policije v Sremski Mitroviči je postavljen Radoševič Svetislav, dosedaj v Mariboru, za predstojnika mestne^ policije v Dubrovniku je postavljen Antičević Ivo, dosedaj v Mariboru, za predstojnika mestne policije v Celju Ternar Štefan, policijski komisar iz Sušaka, za sekretarja v ministrstvu notranjih zadev je postavljen Brand-steter Jaka, sreski podnačelnik v Kovačiči. — Pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani je postavljen v 5. položajno skuoino Seničar Franc, dosedaj pri zastopništvu državnih železnic v žombolji, upokojen je višji svetnik Manfreda Ivan, pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu. — Upokojen je Dragotin Rauh, višji veterinarski svetnik obmeine veterinarske nostaje v Kotoribi. — Povišan je za ravnatelja kmetijske vzorne in kontrolne postale v Ljubljani v 4. skupino 2. stop. Bogdan Pohar.
Aretacije v Romuniji
Berlin, 12. novembra. ^ ÜNB poroča iz Bukarešte: Veliko senzacijo je napravila vest aretacije vpokojenega generala Radulescu, znanega kirurga profesorja Gerope in znanega odvetnika Vasilja Kluza. Vsi trije so člani stranke generala Averesca.
Klajpeda, 12. novembra, p. Litvanska vlada je izdala uredbo o novem policijskem redu v JČlajpedi. Ustanovljen je bil nov policijski oddelek, ki šteje 62 mož. Oddelek bo služil za rezervo in ne bo sestavni del redne policije. Dodeljen bo tajni državni policiji.
Med preiskovalnim postopkom sodišča proti velesleparju Staviskemu je izginilo več zelo važnih aktov. Po teh zagonetnih tatvinah je sodišče spravilo vse akte te afere v železno blagajno (glej sliko), katero noč in dan straži policija
Ptuj
Ogenj. V nedeljo okrog 20 je izbruhnil požar pri Vidoviču Vidu v Skorbi, kateremu je do tal pogorela stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Zgoreli so tudi vsi poljski pridelki, seno, slama ter inventar in nekaj pohištva, škodo cenijo na 25 tisoč Din, ki je malenkostno krita z zavarovalnino.
Pogreb. V ponedeljek 11. t. m. so položili k zadnjemu počitku na okoliškem pokopališču gospo Kajnih Marijo, soprogo upokojenega učitelja iz Ptuja. Kako je bila pokojnica priljubljena, je pokazala množica, ki jo je spremljala na njeni zadnji poti.
Sport. V nedeljo se je odigrala na igrišču SK Drave nogometna tekma med SK Dravo in SK Ptujem, ki se je končala 4:1 za SK Ptuj.
Kino. Tukajšnji zvočni kino bo predvajal v sredo 13. in v četrtek 14. t. m. ob 20. uri zvočni film »Valček za te«, opereto, v kateri itästopajo v glavni vlogi Louis Gra-venne. Kamila Horn. Adela Sandrock in Teo Lingen.
Martinovanje. Letos je, bilo martinovanje precej živahno in so se posledice, močnega komaj novokrščenega vina kazale v obilni meri, kar je povzročalo mnogo opravka policiji. _ Kranjc Jakob se je v nedeljo že zjutraj napravil od doma in se vrnil zvečer popolnoma vinjen domov ter pričel domačim groziti z nožem, s katerim je zadal bratoma Jožefu in Alojziju več ran. — Kop-čič Jože, posestniški sin iz Staržev. je šel obiskat svojega brata v Jiršovce. Tamkaj pa ga je napadel njegov bratranec Kopčič Janez iz Jiršineev in ga obdelal z nožem po glavi ter mu zadal veliko rano nad desnim očesom. Za las je manjkalo, da mu ni izlil očesa.
Prleška nowke
Veržejski fantje so vroče krvi. Ker se jim že dolgo ni nudila prilika za pretepanje, so se spopadli kar med seboj. S plankami so obdelali Matijo Kupljena, da so mu pretolkli lobanjo. Moral'je v bolnico.
Trasa za novo cesto Ljutomer-Cezavjevci je določena, meritve in pregled terena je tudi končan. Sedaj bo treba pospešiti pričetek del, ker je ta nova cestna črta res nujna. Ob vsaki malo večji moči je kolovoz iz Ljutomera v Cezavjevce neuporaben.
Stolčki se majejo. Ne samo Veržej in Križevci, temveč tudi druge občine bodo po raznih vesteh pregrupirane. Občina Ljutomer okolica se bo baje razdelila na dva dela, ki bosta pa podedovala vsak nekaj od sosedov. Sliši se celo, da bo. kolikor še ni, vsa veržejska občina priključena v Križevce.
Po mnogih občinskih cestah so v jeseni navozili gramoz, katerega pa dosedaj niso razgrnili, kar zelo ovira promet, pa tudi škodi cesti.
Novomeško pismo
Novo mesto, 10. novembra.
Letošnji Vsi Sveti so minuli ob tako lepem vremenu, kot ga že- dolgo ne pomnimo v teh navadno sivih in .hladnih dneh. Na novomeškem pokopališču je bilo zato oba dneva živahno vrvenje. Tudi letos je bilo postavljenih precej novih spomenikov, mnogo pa so jih prenesli iz starega pokopališča. Med novimi so nekateri zelo lepi v svoji enostavnosti, nekateri pa, čeprav hočejo biti moderni, ne vedno posrečeni. Večkrat so že grajali, da poti na novem pokopališču še vedno niso tako urejene, kot bi morale biti. Letos je bilo nekoliko boljše, pokopališka uprava pa bi morala poskrbeti, da bi smeti in odpadke in ostankov vencev in drugo ne odkladali ravno pred vhodom na pokopališče, še manj pa kar na pokopališču, kakor letos v bližini vojaških grobov, ki jih je šolska mladina tako lepo okrasila.
Splošno zanimanje je letos vzbujala nova mrtvašnica, ki jo je zgradila mestna občina po načrtih mestnega gradbenega tehnika Žiberne. Na pogled preprosta in nevsiljiva, lepa po svojih oblikah in gradbenih domislekih, bo še diskretnejša. ko se bodo ob hodniku razrastle glicinije, ki jih je v ta namen daroval trgovec g. Josip Kobe. Poleg nujnih prostorov (shrambe i. dr.) obsega mrtvašnica tudi dve prostorni mrtvaški veži in secirno sobo, obenem pa je bila meščanom izpoljnjena tudi davna želja: dosti velik rezervoar hrani vodo, ki je meščanom sedaj ne bo treba nositi iz Krke. Nekateri nergači sicer očitajo občini, da je ta zgradba luksus, misleč, da je za mrtvašnico menda tudi lesena baraka dobra. Neki ljubljanski list je n. pr. trdil, da je stala zgradba celih 100.000 Din in še kaj več, kar seveda ni res in kar po nepotrebnem razburja nepoučene. Res, da je bila gornja vsota v ta namen določena, porabili bodo pa le okoli 70.000 ali še nekaj manj, ker je bil gradbeni material prepeljan večinoma iz starega pokopališča. Sploh je bilo vse izvršeno tako brzo in ekonomsko, da bi se po tem morda smela vzgledovati tudi pokopališka uprava, ki ima na skrbi pokopališko kapelo. Svoj čas je bilo že razglašeno, da bodo v ta namen pobirali posebne prispevke med meščani, prejela je pa tudi že lepe denarce od prodanih prostorov na pokopališču, gradbenega materiala je na starem pokopališču tudi še dovolj. Kot čujemo, ima uprava že tudi izdelan lep načrt za kapelo, čemu potem oklevanje?
O ureditvi starega pokopališča smo svoj čas obširno poročali. Letos je bilo na njem okrašenih le še nekaj zaostalih grobov, pred vsem pa Trdinov, katerega je s cvetjem obsula meščanska šola, ki ima po Trdini ime. V letošnji zimi se bodo izvršila pri-
pravljalna dela za preureditev, nekateri mislijo, da je treba podreti tudi kapelico, ki bi sicer lahko služila za lapidarij bodočega mestnega muzeja, urediti pa je treba tudi še nekatere formalnosti, o katerih nekateri zopet govore, da so razmetavanje denarja! Sem spada predvsem odkup vrtne parcele ob pokopališču. Res, da današnje gospodarske prilike niso ugodne, vendar občina ne more in ne sme nikoli zanemarjati tudi takih naprav, ki ne nosijo otipljivih in zvenečih dobičkov, so pa potrebne v lepotnem in kulturnem, pa tudi v tujsko-prometnem oziru. Če hočejo Novomeščani imeti koristi od povečanega tujskega prometa, morajo tudi zato najprej nekaj —-žrtvovati. Tu sem spada poleg elektrifikacije oz. nje izboljšanja, popravila cest itd. tudi vprašanje — Kette-Trdinovega parka, v katerem naj najde mesto spomenik v vojni padlim in za Novo mesto zaslužnim sploh (Vrhovec. šuklje!i, poleg tega pa treba počasi misliti tudi na poslopje mestnega muzeja, ki se z muko nekako poraja in bi ob malo večjem sodelovanju meščanstva lahko kmalu imel kaj pokazati.
Za takšno vzgojo meščanstva pa bi moralo skrbeti posebno društvo, ki ga žal še vedno ni, čeprav imamo društev na pretek. Pred meseci je župan g. Pavčič v razgovoru z vašim dopisnikom že naznačil svoj načrt v tem oziru in kot izvemo, bo v kratkem sklican sestanek onih meščanov, ki jim je stvar pri srcu, da se oživi naše Olepševalno društvo, ki naj s svojo tujsko-prometno in muzejsko sekcijo prevzame ini-ciatovo in poskrbi, da bo Novo mesto vendarle našlo stik s časom in njegovimi zahtevami.
Lepo letošnjo jesen nam zadnje čase dež nekam kvari, pa tudi splošno razpoloženje ni čisto tako, kot bi zaslužila kapljica, ki se je po naših zidanicah ubrisala. V stari kapiteljski kroniki je o letu 1834, ko je moral biti vinski pridelek podoben letošnjemu pisano, da je bilo vino tako dobro, da so sicer trezni postali pijanci, pijanci pa cepali kot muhe v jeseni, o drugih veselejših dogodkih in nasledkih vedo morda povedati rojstne knjige naših dolenjskih far. Letos je sicer Previdnost poskrbela, da ne tega ne onega ne bo v takšni meri, ampak res je pa le. da očanci komaj pomnijo takšne vinske dobrote. In vsemu na kljub so današnjo nedeljo naše Martine in Tineti s svojimi prijatelji in prijateljicami zelo številno romali k Materi Božji na Trško goro in bližnje gorice, ostali pa kar v bližnjih hramčkih v tako dobrem razpoloženju, da jim je še noč prižgala svoj naj-vecji lampion, ki jim je svetil na utrudljivi poti. Oh ta sveti Martin!
Smrtoa žrtev šmarnice In sovraštva
Poljčane, 11. novembra.
Letošnje vino je že marsikomu pomagalo na oni svet, zlasti ta nesrečna, a na kmetih toliko obrajtana šmarnica je že nekaterim za vdala, da jim je zavrela, kri do blaznosti. 2al so davek nanjo zopet odpravili, ko so jo ze skušali nekoč popolnoma zatreti.
In tako se je spet zgodilo, da so se znašli preteklo nedeljo na nekem »črnem« vinotoču v Brezjah, občina Poljčane, fantje in dekleta iz bližnjih naselj Košnice, Križeče vasi, Brezij in se krepčali s strupeno pijačo. Vendar so v lokalu niso pretepali in tudi nič _ni kazalo na kaj takega, ?ato je povsem čudno in nerazumljivo, kar je sledilo kmalu potem zunaj.
Okrog 20. ure so se poslovili od vesele družbe Mlakar Jože iz Ho.nice in spec Alojz iz Križeče vasi ter še nekaj drugih, ki so šli za njima. Meni nič, tebi nič, je nekaj zastokalo tam spredaj in oni zadaj so samo še videli, kako se je Spec, ki je stopal ob Mlakarjevi levi strani, nenadoma zgrudil in obležal. Pristopili so in videli, da v tovarišu, ki ga je v trenutku zalila kri, ni več življenja. V nekaj minutah je bil živ in mrtev.
Vsem je bila uganka, zakaj je Mlakar to storil. Res, da sta si bila Mlakar in špee od nekdaj malo v jezi, toda danes se nista nič prepirala. Spredaj sta šla popolnoma tiho in se peljala za roko. Brez besede je nenadoma segel M. po skriti nož in ga zasadil špecu v levo stran prsi. Potem, ko so k storilcu pristopili ostali, jih je ta surovo odrinil. Navalil se je celo na enega izmed
njih. na nekega Kodriča, ki pa se ni pustil kar tako zaklati. Posrečilo se mu je Mlakarja razorožiti. Vzel mu je dolg kuhinjski nož.
Danes so ga orožniki prijeli, potem ko se jim je nekaj časa skrival, če so ga kaj vprašali, je trdovratno molčal. Zlasti na podrobnosti ni hotel odgovarjati. Imel je z orožniki že večkrat opravka .
Truplo nesrečnega špeca so danes popoldne obdueirali. Ugotovljeno je, da so mu bile prerezane žile odvodnice in dovodnice. Zaradi tega je izkrvavel in umrl.
španska inkvizicija, Kristus pred Pilatom, prokletstvo in stoletno beganje nesmrtnega Žida Ahas-vera, ki ga predstavlja sloviti
tonrad Veidt danes v premieri monumentalnega velefilma „Ahasver“
v kinu Slogi
Zagone
Sokolsko društvo. Prosvetni odsek tukaj njega sokolskega društva je vprizoril v S kolskem domu na, praznik Vseh Svetih lju sko igro: »Mhnar m njegova hči«. Pri 4 Je nastopilo tudi nekaj novih igralcev la je režiral br. Golob. V nedeljogio t m bila repriza. Obisk je bil zadovoljiv.
Dan mini so praznovali v ponedeli 11. t. m. učenci v soli. Učiteljstvo je v vsi razredih v kratkem predavanju seznani učence o postanku in značaju Društva n rodov, seveda po načinu, ki ustreza po rnovni sposobnosti otrok. Po predavanju točno ob ll. z dveminutnim molkom p častili spomin vseh onih žrtev, ki so pad v svetovni vojni.
Smrtna kosa. V sredo 6. t. m. je umrl Kotredežu št. 17 vpokojeni rudar Beb; Prane. Pokojnik je imel naduho in je t star 65 let. Zapustil je ženo in 2 nepn skrbljena otroka. Pokojnika so spremili tečnemu počitku v petek. Naj počiva bfiru. Žalujočim naše s-ožalje!
Pridobivajte nove naročnike.
Seja novega cestnega odbora v Ptuju
V ponedeljek 11. t. m. dopoldne se je vršila v posvetovalnici mestnega poglavarstva prva seja m zaprisega novega sreskega cestnega odbora. Sejo je vodil načelnik g. Ladi-slav Jerse, ki je vse pozdravil in izrekel tudi toplo zahvalo dosedanjim razrešenim odbornikom za njihovo požrtvovalno delo. Sreski načelnik g. dr. Vidic je nato zaprisegel nove člane.
Pred prehodom na dnevni red je načelr g. Jerše povdarjal, da je sreski odbor gosj darska ustanova, katerega dolžnost je, da javnimi deli pospešuje gospodarsko in soci: no politiko in da daje po svojih kreditr možnostih zaslužka posebno revnim sloj« -■	a1®2?.08®111.111’ ki so najbolj potrebni pon
stmV P1 ;,e- "a odbornike, da mu pri t« ?tra41 m mu pomagajo s svojim { zrtvovalr.im m nesebičnim delom in s t« koristijo vsemu ptuj’skemu srezu. Cestni c bor je nadalje sklenil, da posije kr. ban-upravi resolucijo glede poenostavljenja p slovanja cestnega odbora in da tako ne trpelo redno poslovanje radi odobritev razn
predlogov, ki jih sklene odbor na svojih sejah.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da ima sreski cestni odbor pri vzdrževanju in gradnji banovinskih cest še nad Din 600.000 neporavnanih obveznosti, iz cestnega zaklada ima pa nad Din 73.000 obveznosti. K dotacijam za materialne izdatke je dosedaj prispevala banovina Din 100.000. Upamo, da bo v najkrajšem času nakazala še ostalo dotacijo v znesku Din 500.000, tako da se bodo lahko krile vse nastale obveznosti. Na cestnih dokladah je cestni odbor kasiral do sedaj Din 164.672-08.
\ starešinstvo so bili izvoljeni: načelnik Ladislav Jerše, oba načelnikova namestnika Štumberger Janko in Vršič Ivan ter odbornika dekan Bratušek Ivan in Lah Simon. Za pregledovalca poslovanja pa Breznik Jože in Prelog Franc. Po iznesenih intervencijah in predlogih novih članov cestnega odbora je razvidno, da ima ptujski okraj še veliko potreb za izboljšanje cest in napravo novih prometnih zvez, zlasti za popravo in izboljšanje občinskih cest, katere občine pri današnjih slabih finančnih razmerah ne morejo same vzdrževati, željam in predlogom cestnih odbornikov se bo skušalo ugoditi.
KINO UNION
TELEFON ŠTEV. 23-21
Danes ob 16, 19.15, 21.15
Premiera
Paul Hörbiger Trude Karlen Elka Brink
se čudovito zabavno, nepreko-sljivo igrajo med sabo v filmu zakonskih smešnih situacij:
Igra z ognjem
Predprodaja vstopnic od 11—12.30 in od 15. ure dalje.
Obrtniški teden od 1. 8. decembra 1935
Pogled v naše gospodarstvo nam v zadnjih letih kaže prav žalostno sliko, .zlasti pa ni še nobenega upanja, kdaj se to stanje konča. Nobeno prizadevanje raznih gospodarskih strokovnjakov in gospodarsko-rokodelskih organizacij ter njih stvarni in konkretni dokazi ter predlogi se ne upoštevajo. Težko stanje občuti prav posebno obrtniški stan, ki je dandanes na robu propada in bije obupen boj za obstanek. Prepričljiv dokaz o tem je statistika obrtnega odseka ZTOI, ki že v lanskem letu izkazuje padec rokodelskih delavnic za 30% in število še vedno pada. Temu pa ni kriv posameznik, temveč sedanje razmere. Najbolj tare obrtnika šušmarstvo, obenem pa to neupravičeno obratovanje škoduje tudi vsemu narodnemu gospodarstvu. Obrtnika pritiskajo davčna in socialna bremena, visoke najemnine, dolgovi in visoka obrestna mera. Navzlic vsemu temu se je pa spomladi vendar opažalo nekaj zboljšanja, čeprav le v najmanjšem obsegu.
Med obrtniškim stanom preživlja najhujše čase oblačilna stroka s krojači, krojačicami, modistkami, čevljarji in klobučarji. Te delavnice ubija tuja konkurenca s tujim kapitalom, prav tako pa tudi konfekcijska industrija damskih in moških oblek, posebno pa čevljarska industrija, ki nima nič domačega in narodnega na sebi. Izkorišča se naše delavstvo, a čisti dobiček roma v tujino. Vse to ogroža našega domačega rokodelskega mojstra, vendar je pa povsod premalo uvidevnosti za njegove težnje, ko bi vendar morala končno že zmagati zavest, da je pomoč obrtnemu stanu narodna dolžnost. Naselile so se tuje industrije s pompozno reklamo ter hvalisanjem nizkih cen, ki so pa glede na kakovost in strokovno dovršenost hvaljenega blaga zelo visoke. Udarec ja udarcem pada na stan oblačilne stroke.
Kakor rečeno, je bilo spomladi mogoče upati na boljše čase, vendar so nas pa vsi upi prevarili. Letošnji oktober bo ostal oblačilni stroki vedno v spominu. Redukcije plač javnih uslužbencev so nam prekrižale vse upe in račune na dobro jesensko in zimsko sezono, da je zato kriza še hujša in neznosnejša. Krojači in krojačice ter modistinje so brez dela. Meseca oktobra, ko se je druga leta pričel višek sezone in naročil ter dela, smo pa morali odšla vi jati delovne moči, ki so bile zaposlene celo v mrtvi sezoni julija in avgusta.
Obrtniške organizacije imajo trdno voljo, da v tem pogledu pokrenejo za zboljšanje razmer in v obrambo svojega stanu vse, kar je mogoče. Pripravlja se obrtniški teden od 1. do 8. decembra, ko bodo obrtniške organizacije z Obrtniškim društvom na čelu pokrenile široko zasnovano reklamo za domače rokodelske izdelke. Ves teden bodo predavanja v radiu, po šolah, društvih in na sestankih ter po kinematografih, obenem bo pa izšla reklamna brošura z adresarjem za najrazličnejše rokodelske izdelke, da bo javnost opozorjena in poučena o razlikah med domačimi rokodelskimi izdelki in tujimi industrijskimi izdelki. Za oblačilno stroko pripravlja poseben odbor veliko modno revijo, ki bo s sodelovanjem vodilnih salonov krojačev in krojačič od 30. novembra do 4. decembra v Trgovskem domu. Že danes opozarjamo na to modno revijo, ki bo spet dokazala sposobnosti domačega rokodelca oblačilne stroke ter javnost prepričala, da je oblačilna stroka pripravljena vse žrtvovati, da se vzdrži tudi v teh težkih časih na površju, predno bo prisiljena, da se odreče najpotrebnejšim in najpreurostej.sim življenjskim zahtevam. Vse prireditve obrtniškega tedna bodo pod geslom:
»Krepak rokodelski stan je temelj narodnega blagostanja.«
Pridobivajte in sporočajte upravi nove naročnike!
Radio
Sreda, 13. novembra.
Ljubljana: 12.00 pesmi in plesi iz zvočnih filmov na ploščah, 12.45 vremenska napoved, poročila, 13.00 napoved časa, objava sporeda, obvestila, 13.15 koračnice na ploščah, 14.00 vremensko poročilo, borzni tečaji, 18.00 otroška ura: Naredil si bom smuči (g. Ziherl Janko), 18.40 pogovor s poslušalci, 19.00 vremenska napoved, napoved časa, poročila, objava sporeda, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, 21.00 Cimermanov trio igra za zabavo in za smeh, 22.00 napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, 22.15 narodne pesmi iz raznih dežel, izvaja Radijski orkester.
Iggewni dogodkj
x ,14 i

X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predaval vseučiliški profesor dr. Boris Zarnik o temi: »Rasna sestava Jugoslovanov«. Prenos iz Zagreba.
\ -L» i' X .>
■-jj'
;t‘,* * * * vV «\ V«1. . Via:«,i'
X Prošnja železniški direkciji. Ob sobotah, zlasti pa ob nedeljah, se spričo voznih ugodnosti vrši velikanski potniški promet na osebnih vlakih, in to v vseh smereh proti Zagrebu, Mariboru in Ljubljani. Vsi vlaki so natrpani s potniki. Vlaki pa so tudi zelo dolgi, kar je nevarnost za potnike. Ni še dolgo, ko se je pripetil na neki postaji do Zidanega mosta zelo razburljiv dogodek. Večerni vlak, ki ji peljal iz Ljubljane proti Zidanem mostu ob 18. uri in 16. min., je bil silno dolg ter prenapolnjen s potniki. Novovstopivši potniki so morali daleč nazaj kakih 100 metrov od postaje. Neka gospa s številnimi otroci je hotela vstopili v voz, med tem pa se je pričel pomikati vlak. Nekaj otrok je naložila, sama pa je še z nekaterimi ostala zunaj, kakor še tudi precejšnje število ostalih potnikov. Bila je podoba, da se bo primerila vsak čas velika katastrofa. Vpitje otrok, ki so ostali brez matere v vlaku, je še povečalo razburjenje. Vaš dopisnik je pozval službojoče osebe, da ustavijo vlak, kar se je tudi zgodilo, nakar so lahko vstopili v vozove vsi potniki. Tako dolgi vlaki imajo prostor za vstopanje samo na večjih postajah, nikakor pa ne na manjših, kakor je Sava ali pa celo Hrastnik, katere del leži na mostu in celo na ostrem ovinku. Zato prosimo železniško direkcijo v Ljubljani, da ob navalu potnikov preskrbi zadostno število voz in po možnosti uvede po dva vlaka, kakor je to storila ob velesejmu.
Senzacija!	Danes premiera
monumentalnega veleiilma
Ahasver
Po znani legendi o večnem židu
V glavni vlogi
Conrad Veidf
dolgo pogrešani in težko pričakovani umetnik, ki ga obožujejo vsi ljubitelji filma Kot dopol. najnovejši Ufa zvočni tednik
Predstave ob 16, 19T5 in 2P15 uri
Kino Sloga
Ljubljanski Dvor Tel. 2730
X Kr. banska uprava Dravske banovine razpisuje službo zdravnika uradniškega pripravnika v drž. bolnici za ženske bolezni v
Ljubljani. Prošnje vložite v 10 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« ne-
posredno pri sanitetnem oddelku ministr-
stva za socialno politiko in narodno zdravje
v Beogradu.
X Sliva v cvetju. Splošno pozornost vzbu- j ja v Sisku na vrtu ge. Godler sliva, ki je zadnje dni vzcvetela, dočim se vse ostalo drevje na vrtu in povsod drugod pripravlja že na zimsko spanje.
X Purani cenejši. Iz Novega Sada poročajo, da je zadnje dni precej padla cena puranov, in sicer zaradi otežkočenega izvoza teh živali v Anglijo (London). Carina sa uvožene purane se je namreč zvišala od enega na tri penije. Povprečna cena za purane do 12 kg je 3 Din, za težje pa 3’50 Din sa kg.
X Obravnava proti Ivanu Šoštariču. Pred malim senatom okrožnega sodišča v Zagrebu se je pričela včeraj obravnava proti Ivanu Šoštariču, katerega je državno pravd-ništvo obtožilo, da je pri zagrebški občini v zadnjih desetih letih poneveril 2,700.000 Din na škodo občine ter 370.000 Din na škodo Prostovoljnega gasilnega društva.
X Vlom pri belem dnevu. V Samoboru je drzen vlomilec obiskal okoli poldneva trgovino Dragice Erbežnik. Opoldne je trgovka zaprla trgovino in šla kosit. Ko se je vrnila, je opazila, da ji je tat, ki je vlomil vrata, odnesel okoli 400 Din. Predala, v katerem je bilo več tisoč dinarjev, pa ni opazil.
. X Izginila je. Zagrebški policiji je javil čevljar Dominik Černelič, da je izginila njegova sestrična Neža župan, 34 leta stara kuharica. Revo so izpustili pred dnevi iz umobolnice. Po pregledu v splošni bolnici za njo ni več sledu. Najbrže se je kje ponesrečila.
X Nevarna tolpa vlomilcev pod ključem.
Orožniki v Križevcih so s pomočjo zagrebških detektivov prijeli člane nevarne tolpe vlomilcev, ki je ogrožala zadnje mesece imetje in življenje prebivalstva po vsej Savski banovini. Vodja te tolpe je bil pekovski pomočnik 35 let stari Ivan Juričič. Njegov glavni pajdaš pa je bil Sabolovič Leopold, 35 let stari ključavničar. Razen teh dveh so prijeli še štiri njune pomagače, za dvema so pa izdali tiralico. Vlomilci so bili opremljeni z najmodernejšim vlomilskim orodjem in tudi s samokresi.
X Ukradene umetniške slike. Iz avle Matice srbske v Novem Sadu je nekdo ponoči ukradel tri oljnate slike slikarja Petra Tie-šiča, in sicer »Dubrovnik«, »Sveta Marija« in »Ulica v Sarajevu«. Po katalogu so ukradene slike vredne okoli 5.000 Din. Za neznanim »ljubiteljem« umetnosti poizveduje novosadska policija.
X Predavanje. V četrtek dne 14. t. m. priredi podružnica DJO Ljubljana-mesto predavanje v društvenem lokalu, Rimska
cesta 19. ob 8. uri zvečer s temo: »O raci-jonalizaciji osebnega dela in uspeha«, članstvo in vpeljani gostje vabljeni!
Liubiiana
DNEVNA PRATIKA
Sreda, 13. novembra. Katoličani: Martin, papež. Pravoslavni: 31. oktobra, Ap. Sta-hije.
DEŽURNE LEKARNE
Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič-Glince, Tržaška cesta 12.
*
*	Seja mestnega sveta ljubljanskega bo jutri ob 17. v mestni dvorani z naslednjimi točkami: odobritev računskega zaključka Mestne hranilnice ljubljanske za leto 1934, odobritev računskega zaključka Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske za leto 1934, sanacija bilance Splošne malo-železniške družbe za leto 1934, splošna za-nacija Splošne maloželezniške družbe, razni prizivi zoper prirastkarino, o zamenjavi in prodaji mestnega sveta ter o odstopu mestnega sveta za kopališče SK Iliriji. Finančni odbor poroča tudi o vnosu zakupnine mestnega lovišča v občinski proračun, o odkupu zemljišča za projektirano cesto v svetokriškem okraju in o raznih izplačilih iz letošnje proračunske rezerve, o odpisih na mestnih hišnih davščinah, navrtalnih del, najemnin in o prenosu kredita za nabavo desinfekcijskega materiala. Tehnični odbor bo poročal o povračilu stroškov za hodnik na šmartinski cesti 18, o prošnjah za parcelacije in o pravilniku za vzdrževanje in naprave hodnikov. Personalni pravni odbor bo poročal o prošnjah za sprejem v domovinsko zvezo, nato bo pa tajna seja s poročilom personalno pravnega odbora z raznimi manjšimi personalnimi zadevami.
*	Najnovejše vesti z abesinskega bojišča v filmu. Kino Union predvaja te dni Foxov žurnal, v katerem vidi občinstvo najnovejše dogodke iz Abesinije. Družba Fox-filma prinaša topot že padec svetega mesta Aksum, ki so ga Italijani zavzeli pretekli teden, nadalje beg in zapuščanje mesta Harrarja. Zanimivi so prizori, ko vidimo cesarja vseh cesarjev Halle Sellasija kot strelca in prihod divjih planinskih plemen, ki prihajajo Negušu na pomoč. Seveda vidimo v dnevniku poleg vsega tega še mnogo drugih zanimivih prizorov z ostalih delov sveta in vse to ob najnovejši premieri Ufine zakonske komedije »Igra z ognjem« s Paulom Hörbigerjem v glavni vlogi. — Film »Igra z ognjem« ostane le 3 dni na sporedu, nakar sledi v soboto premiera Straussove popularne operete »Cigan baron«.
*	Društvo Soča v Ljubljani. Prvo letošnje otvoritveno predavanje bo pri Levu 16. t. m. ob pol 21. uri. Predaval bo društveni častni predsednik dr. Dinko Puc o sodobnem vprašanju: »Države v gospodarski borbi«. V vsaki zimski dobi prireja Soča svoja poljudna in znanstvena predavanja, do sedaj je to predavanje 225. v šestnajsti sezoni.
Pralnica - svellolainica
CUCEK
Kolodvorska ul. 23
pere in la bralnike ted Din
|is lULuodez u| feup
*	Razstava na Poljanski cesti. Pri Kosu na Poljanski cesti se je otvorila razstava umetniških del naših upodabljajočih umetnikov' Riharda Jakopiča, Frana Klemenčiča, Maksima Gasparija, Božidarja Jakca, Frana Pavlovca in Franca .Smerduja. Raz-stavljalci so razstavili le po nekaj svojih del, zato pa razstava tudi tem bolj učinkuje. Jakopič je zastopan z Madono in z rožami, Klemenčič s pejsaži iz Bohinjske okolice, Gaspari z božičnimi motivi, Jakac z motivi iz Novega mesta in ob Krki, Pavlovec z rožami, mladi Smerdu pa s plastikami, izmed katerih sta zlasti posrečeni Dekliška glava (v kararskem marmorju) in Razpelo (v lesu).
*	Danes 13. t. m. pojo »Mamzele Nitouehe« z gdč. Igličevo v vlogi Denize za red Sreda.
*	Nova Shawova drama »Kako zabogatiš«, ki jo vprizarja naša drama, je imela na
premieri po soglasni sodbi kritikov jako lep uspeh. Prva repriza bo danes 13. t. m. za red A.
*	Abonente prosimo, da plačajo tretji obrok. Pri plačilu dobi vsak abonent 10 znamk za 10°/o popust pri desetih predstavah:
*	Foto debatni večeri SPD. V četrtek 14. t. m. ob 20. uri priredi Slovensko planinsko društvo v društvenih prostorih v Ljubljani na Aleksandrovi cesti 4/1 prvi foto-debatni večer.
*	Smuška telovadba SPD se nadaljuje danes zvečer ob 20. uri v telovadnici v gimnaziji na Poljanski cesti. Prijave še sprejemamo.
*	Ruska Matica priredi v petek 15. novembra ob 20. v dvorani Francoskega instituta večer v spomin 25. obletnice smrti znamenitega ruskega pisatelja Leva Tolstoja z naslednjim sporedom: 1. univ. prof. dr. Evgen Spektorskij: Tolstoj' kot pisatelj in moralist in 2. dr. Nikolaj Preobraženskij: Tolstoj in Slovanstvo. Vabljeni so vsi prijatelji ruske književnosti.
*	»Jesen na vrtu« je naslov predavanja, ki ga bo imel drevi ob 19. ravnatelj mestnih nasadov g. Anton Lap v okrilju ljubljanske podružnice SVD. Kakor lanska in letošnja predavanja bo tudi to predavanje v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi, a dostopno je članom in nečlanom brez vstopnine.
Maribor
A Narodno gledališče. Sreda 13. nov.: Zaprto. Četrtek 14. nov. ob 20. uri: »Medvedji ples«. Red A. Petek 15. nov.: Zaprto.
A Mirovna akademija. Danes popoldne ob pol 18. uri prirede dijaki mariborske klasične gimnazije V dvorani Ljudske univerze mirovno akademijo, na katero je vabljena vsa naša javnost.
A Smrt kosi. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Josip Marko, sin delavca, 731etna zasebnica Marija Osojnikova, 831etna zasebna uradnica Marija Siglova, 571etna učiteljica Marija Fontana, 44Ietna žena kovača Neža Seifried, 451etna zasebnica Ana Witzler. 621etni natakar Martin Čretnik, 621etni posestnik Gašper Kau-be, 761etna posestnica Ana Gut in 891etna zasebnica Elizabeta Kanzler. Naj počivajo v miru! Žalujočim naše sožalje!
A Radio telegrafisti pozor! Vojaškim oblastem so potrebni podatki o vseh sposobnih ra-dio-telegrafistih od 18. do 50. leta starosti ne glede na to, ali so naši, ali tuji državljani. Radi tega se pozivajo vsi v Mariboru bivajoči radio-telegraf:sti, da se nemudoma, a najkasneje do 1. decembra 1935 javijo vojaškemu uradu mestnega poglavarstva v Mariboru na Slomškovem trgu št. 11.
A »Putnikovi« izleti. V soboto 16. t. m. izlet z avtokarom v Gradec. 14. do 17. t. m. in 22. do 23. t. m. dva izleta z avtokarom na Dunaj na razstavo kuharske umetnosti. Vse nadaljnje informacije daje »Putnik« v Mariboru in Celju.
A Poroke. Pretekli teden je v Mariboru stopilo pred oltar 8 parov, in sicer v stolnici 1 par, v frančiškanski cerkvi 4 pari in v magdalenski cerkvi 3 pari.
A Smrt pod vozom. Tragična smrtna nesreča je doletela včeraj 351 etn ega posestnika Jožefa Juga pri Sv. Barbari v Slov. goricah. Na cesti blizu Sv. Barbare so se mu nenadoma splašili zaradi ropota mimo vozečega voza mladi voli, ki jih je peljal na sejem. Hotel je živino pomiriti, pri tem pa je po nesreči padel pod voz in obležal s težkimi poškodbami. Konji in voz so mu zmečkali t rebuli, strli prsni koš in zdrobili lobanjo. Smrtno poškodovanega so takoj prepeljali v mariborsko bolnico, kjer pa je že po nekaj urah izdihnil. Z nesrečo uglednega mladega posestnika sočustvujejo številni njegovi prijatelji.
A Kmalu se je ujel. Orožniki v Košakih so že dalje časa zasledovali 281etnega brezposelnega delavca Jurija S., ki je bil svoječasno v službi pri posestnici Kacovi v Košakih. Kmalu pa se je naveličal dela in lepega dne je neznano kam izginil, z njim pa je izginilo tu li moško kolo, nekaj zlatnine in usnjen jopič: Včeraj so ga orožniki slučajno izsledili, ga aretirali in po kratkem zaslišanju oddali sodniji.
A Drobne vesti s policije in iz bolnice. V klet .rgovke Marije Kagerjeve je včeraj popoldne vlomil neznan tat. Ropot je opozoril trgovko, 'a je nekdo v kleti, vendar ko je prišla v klet, jo je vlomilec brez plena odkurd. — Čevljar-
•j- Zofka Kvedrova:
Rože
Gospe diplomatov so prejele v Ligurskem zalivu divne kite rož, kakor se je to brzojavno sporočilo našim novinam.
Gospe, ali vam ni šinila v obraz rdečica ponosa? Silnega, ogromnega ponosa? — Katera diplomatska gospa je prejela v našem času tako drago cvetje?
Rože! Gotovo so divno dühtele. Pa saj to niso bile rože. To so bila srca naših mest in naših sel, naših otokov. Kaj je Kleopatrino vino, v katerem je bilo raztopljeno najdragocenejše biserje starega veka? — Mušica objestne žene.
Ali tisto cvetje, ki ste ga prejele, o gospe diplomatov, tam v Liguriji, je bilo izraz kurtoazije nekoga, ki je v pogodbi s šibkejšim prejel v dar šeststotisoč! Zmagovalec je bil lahko zadovoljen in je lahko dal predivne rože lepim gospem diplomatov.
Kaj niste plakale gospe? Da ste vsaj za-plakale in s solzami orosile tiste drage in prekrasne, a tako bedne in nesrečne rože! — Ali ve ste se bržčas smehljale le z vljudnim in prijaznim nasmehom odličnikov onim, ki so vas obdarovali, ne misleč na to, kako drage, kako drage so one rože za moj narod. Šeststotisoč je dal moj narod za. one rože!
Niste ve krive, lepe gospe, da je prišlo tako. Niti vaši možje. Ne pravim tega. Mi vemo vsi, naš narod sam, sam ie kriv svoiih svo-
rov v domači hiši, zavoljo nesloge, da so bile one rože, ki ste jih prejele, tako drago, tako strašno drago pla.čane. In tudi usoda je kriva. Da je nekega starca v Washingtonu dve, tri letel' kasneje zadela kap, one rože, ki ste jih prejele, bile bi nekoliko cenejše za moj narod. Vseeno.
Ali vendar, da ste zaplakale, da ste s solzami orosile one drage rože, bi bilo lepše pred onimi in pred našimi. Naj bi vedeli oni, da so gospe diplomatov hčerke naroda, ki je izgubil šeststotisoč, ki žalujejo, kakor žaluje tudi tisti, ki je moral ostati.
Davno so že ovenele rože, ki so jih položili ■v vaše roke. Vse stvari ovenejo, vse verige popokajo, ako ostane narod živ in zdrav, ako raste in napreduje.
t o	«
Cujem odmev silnih glasov naših ndadeni-čev, kako prepevajo po naših mestih in naših selih, po vseh naših krajih, kako prepevajo silno in veličastno pesem:
Hej Slovani, naša reč slovanska živo klije, dokler naše verno srce za naš narod bije. Živi, živi duh slovanski, bodi živ na veke! Grom in peklo, prazne vaše proti nam so steke!
Še silneje, še silneje grmi odmev. Čujte ga vi vsi: naj vas plaši, naj vas opominja, naj vas hrabri povsod, povsod, kjer živi naš rod: doma in zunaj po vsem svetu, kjerkoli žive naši :
Črna zem.Ua naj pogrezne tega, kdor odpade!
Conrad Vefdf v „Slogi"
Po dolgem odmoru bo kinematografska publika z veseljem pozdravila danes v Slogi slovitega in čislanega igralca Conrada Veidta. Film, v katerem ga bomo videli topot, se imenuje »Ahasver« in nam predočuje legendo o večnem, neumrljivem Židu, kateremu je šele inkvizicija in strašna smrt na grmadi napravila konec trpljenja in neprestanega beganja od kraja do kraja.
Film »Ahasver« ali »Večni žid« je monumentalno delo ameriške produkcije Universalfilm. Conrad Veidt pa je v naslovni vlogi preganjanega in končo zveličanega Žida podal v filmu tako kolosalno kreacijo, ki bo I slehernemu gledalcu ostala neizbrisna v spo- I minu. Ljubitelji lepih filmov bodo topot v kinu Slogi prišli popolnoma na svoj račun. Priporočamo ogled filma vsakomur najtopleje. Kino Sloga ima ta film samo 3 dni na sporedu.
skemu pomočniku Karlu Ritonji je nekdo v šentlenarškem avtobusu ukradel par sto dinarjev vreden plašč. — 301etni delavec Ivan Dokl je na križišču Tomšičevega drevoreda in Aleksandrove ceste padel tako nesrečno s tovornega avtomobila, da si .je pretresel možgane. Slična nezgoda je doletela loletnega Josipa Weixla. V Jezdarski ulici se je hotel izogniti s kolesom avtomobilu, pri tem pa je zavozil v kup gramoza. Padel je tako nesrečno, da se je hudo poškodoval na glavi. Oba sta v.bolnici.
V bolnico pa so pripeljali tudi 521etnega posestnika Franca Januša iz Zg. Dupleka. V temi
ga je nekdo počakal in ga napadel s sekiro, s katero mu je prizadejal veliko rano na glavi. |
A Grajski kino. Danes zadnji dan najboljši in najlepšr Greta Garbo film »Pisani pajčolan«. Kdor si velefilma še ni ogledal, naj to stori danes, ker se predvajanje filma ne. more podaljšati. Od četrtka dalje pride ponovno v naš kino velika senzacija »Križarji«.
A Kino Union. Danes najpopularnejša opereta »Ptičar«, pravi ljudski komad Karla Zeller-ja. Film poln zabave, smeha, ljubezni, glasbe, netta in plesa. Glavne vloge: Lil Dagover, Wolf Albach-Rettv in Marija Andergast.
CePe
□	345 brezposelnih je bilo vpisanih dne 10. t. m. pri celjski Borzi dela. Dne 31. oktobra pa 332. od teh 43 žensk.
O Delo dobita 2 čevljarja, 1 prikro.jevalec, 3 kmetske dekle, 1 služkinja za Bitolj, 3 do 4 služkinje za Skoplje.
□	Smrtna kosa. V celjski bolnici sta v pon-deljek 11. t. m. umrla Soletna Rupnik Marta, žena tesarja iz Ceha. in 60 let stari tovarnar konit iz Loke pri Žusmu König Siegfried. Naj J počivata v miru! Žalujočim naše sožalje!
□	Avto ie povozil pretekli pondeljek zvečer v okolici Celia 411etnega volnena invalida Pe-čenika Avgusta iz Pesnice pri Mariboru. Kdo jf bil brezvestni avtomobilist, nam še ni znano Z motornim kolesom pa ie nekdo v soboto ob 21 v Sp. Hudinji povozil 401etnega dninarja brez stalnega bivališča Ogreža Ferdinanda.
□	Napad z nožem. Ko je še! v nedeBo 10. t. m. 241etni Močnik Aloiz iz Retne pri Št. Jurju ob j. ž. s svojim bratom k posestniku Gajšku v Zlateče, ga je napadel tovarniški 1-ljučavničar Majer iz Štor ter ga zabodel z nožem v levo roko ter vrat. — Na Dobrni v gostilni »Union« pa so isto nedelio zvečer ob 23 neki pijanci z noži in plankami obdelali HOletnega Kramerja Ludvika in 28!etnega Dolarja Aloiza, lončarjevega sina iz Vrbe pri Dobrni. Dobila sta močne udarce po glavi, rokah in prsih.
□	Odmevi letošnje hmeliske kupčije. Kakor znano, se ie koncem letošnjega septembra vršilo v Žalcu protestno zborovanje savinjskih hmeljariev. katero je vodil v imenu sklicateljev g. Martin Jošt. Razen drugih ie na zborovaniu govoril blizu SOletni Martin Marovt, posestnik in hmeliski trgovec iz Žalca, ki ie v svojem govoru trdi omenil, da mu ie inozemski komisi- * ionar Zekndorf s nodoonudbami prevz.el tvrdko, katero je on zastopal ter ie zaradi tega priše’ ob zaslužek in svoj kruh kot hmeljski trgove« Zaradi te izjave je Zekndorf po pravnem zastopniku dr. Milko Hrašovcu vložil proti gosp-Marovtu tožbo, kjer se navaja še nekatere druge ugotovitve, četudi je znano, da je na zborovanju bilo nad 2000 ljudi, kateri so bili zarad1’ neopravičeno nizkih cen do skrainosti razburjeni. Razprava, pri kateri zastopa g. Marovta odvetnik dr. Pintar, je bila radi zaslišanja številnih prič preložena. V zvezi z letošnjo hmelj-sko sezono in kupčijo je vloženih še vrsta drugih tožb.
□	Celjane opozarjamo na prvo gostovanje ljubljanske drame v letošnji sezoni-Igrali bodo Golievo žaloigro »Bratomor na Metavi«.
Gospodarstvo
Zaposlitev v monopolskih
POdjeffgfl *><,av<>nil< ° »nonopolskem delavstvu
Minister financ je podpisal pravilnik o delu v monopolskih ustanovah, l’o tem pravilniku se smatrajo za delavce vsi moški in ženske, ki so zaposleni v monopolskih ustanovah po predpisih pravilnika in ne spadajo pod odredbo zakona o uradništvu. Delavstvo se deli na stalno in nestalno. . Število stalnih delavcev v vseh monopolskih ustanovah določa uprava državnih monopolov po potrebi dela na podlagi utemeljenega predloga vodje. Pogoji za sprejem so naslednji: Mora bili državljan kraljevine Jugoslavije, duševno in telesno zdrav, dobrega vedenja in ne mlajši od 16 oziroma 18 in ne starejši od 40 oziroma 50 let, če je moški ali ženska, nadalje, da je reguliral vojaško obveznost. če je star ‘21 let, in da ima pomočniški izpit, če hoče opravljati strokovno delo. Posebno pažnjo je treba obračali na zanesljivost in marljivost. V prvem redu je treba nastavljati revne ljudi, ki so v kraju monopolske uprave ali bližnje okolice. Izjemoma in s specialnim dovoljenjem monopolske uprave je mogoče sprejemati tudi tujce.. Učence je mogoče sprejeti šele po izpolnjenem 14. letu. Delovni čas traja redno 8 ur na dan, v izjemnih primerih
pa 5 in pol ur. V delovni čas ni vračunan čas, ki je potreben za klipanje delavstva pred začetkom dela. vendar pa to klicanje ne sme trajati več kakor 15 minut. V delovni čas tudi ni vračunjen odmor, ki mora trajali najmanj eno uro, če se pa dela pod milim nebom in na solncu, traja dve uri. V monopolskih ustanovah, kjer je delo nepretrgano, ne sme trajati nad 8 ur na dan. Za delo čez čas se smatra ono, ki traja čez osem ur, ali pa nočno delo od 22. do 5. zjutraj. Delo čez čas se plačuje 50% višje, nočno delo pa 100% višje. Žena ne sme biti zaposlena 2 meseca pred in 2 meseca po porodu Šest mesecev po porodu ima mati pravico na odmor, ki traja 15 ali 13 minut za dojenje otroka, če je dete v zavetišču monopolske uprave ali doma. Ta odmor je treba dati dvakrat na dan in se računa v efektivno delo. Ženam in učencem je nočno delo prepovedano. Kar se tiče zavarovanja, velja zakon o zavarovanju delavstva oziroma uredba o samostojni monopolski upravi. Za zavarovanje za starost, onemoglost in smrt se osnuje poseben fond, ki o njem izide pravilnik.
4380-25, Pariz 288-46—289-90, Praga 181-05 do 182-16, Trst 354-67—357-75.
Curih, 12. novembra. Beograd 7-—, Pariz 20-2550, London 15-1450, Newyork 307-50, Bruselj 51-9750, Milan 24-95, Madrid 41-9750, Amsterdam 208-8750, Berlin 123-65, Dunaj 56-50, Stockholm 78-0750, Oslo 76-0750, Kopenhagen 67-60, Praga 12-72, Varšava 57-85, Atene 2-90, Carigrad 2-45, Bukarešta 2-50, Helsingfors 6-67, Buenos-Aires 0-8325.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Zagreb, 12. novembra. 7% invest. posojilo 75—76-50, Vojna škoda 353—355, 7% Blerovo posojilo 68—69, 8% Blerovo posojilo 77—78, 6% beglücke obveznice 60-50—61, Agrarna priv. banka 228—230, Dunaj-Zagreb 854-50 do 864-50—859 -50, Dunaj-Beograd 865 do 855, Grčija-Zagreb 28-90—29-60—29-25, Gr-čija-Beograd 31-10—30-40, Priv. klir. London-Zagreb 243-98—245-58—244-78, Privil, klir. London-Beograd 245-30—243-70, Priv. klir. tvladrid-Zagreb 595—605—600, Priv. ki. Madrid-Beograd 590 pon., Trboveljska 100 do 110, Seter Osijek 128 bi., 7% štab. pos. v Parizu 78 den.
Praška biblioteka in njen arhiv muzikaBU
BLAGOVNO TRŽIŠČE Novi Sad, 12. novembra. Pšenica: Bačka 154—157, Bačka ladja Tisa in Begej 161— 163, Slavonska in sremska 157—159, Bana-ška 154—155. Ječmen: Bački, sremski in slavonski 130—132-50, Koruza: Bačka in sremska 95—96, Banaška 94—95. Tendenca slaba. Promet srednji. Ostalo neizpreme-njeno.
Sombor, 12. novembra. Pšenica: Bačka okol. Sombor 151—153, Gornja bačka 153—
155,	Sremska slav. in južna banaška 154 —
156,	Gornja banaška 155—157, Bačka in banaška potiška 158—160, Bačka in ladja Begej 156—158, Bačka ladja Kanal 155—
157,	Rž: ne notira. Oves: neizpremenjen. Ječmen: Bački in sremski 63—64 kg 130 -135, Bački proljetni 67—68 kg 140—145, Baranjski proljetni 67—68 kg 152-50—157-50. Koruza: Bačka 96—98, Bačka ladja 98—100 Bačka šušena 90—92, Bačka šušena dec -jan. 85—87. Moka: Bačka Og in Ogg 235— 255. št. 2 215—235, št. 5 195—215, št. 6 175 do 195, št. 7 155—165, št. 8 105—110. Otrobi: Bački 84—86. Fižol: Bački uzans 240—250. Tendenca slaba. Promet 59 vagonov.
da praška glavna biblioteka zalaga s svojimi knjigami še okoli 40 azilov in društev šolske mladine, delavne tabore in azile za brez-
ICultur«^
Male državna financ®
Iz mesečnega poročila o gibanju državnih financ za mesec september in prvo polovico proračunskega leta 1935/36 posnemamo:
V septembru so znašali dohodki državne administracije 574-4 milijona dinarjev flani 612-8), izdatki pa 579-1 milijona Din (565-5). Neposredni davki, ki so že prejšnje mesece nekoliko zaostali, so prinesli v septembru le 111-3 milijona dinarjev, (za 30-3 milijona dinarjev manj kakor lanski september in za 37-2 milijona dinarjev manj nego v predlanskem septembru). Posebni neposredni davki (poslovni davek) in izredni neposredni davki so vrgli 60-4 milijone dinarjev, (skoraj toliko kakor lansko leto), toda tudi takse so se manj zadovoljivo obnesle in znašajo v septembru 89-7 milijona dinarjev. Pač pa je bil prinos trošarin čvrstejši in je znašal 78-9 milijonov dinarjev, za 24 milijonov več nego v lanskem septembru. Dohodki carin so prinesli 61-2 milijona dinarjev, monopolski dohodki pa 139-1 milij. Din. V prvih šestih mesecih tekočega proračunskega leta so neposredni davki, posebni neposredni davki ter izredni neposredni davki prinesli 981-5 milijona dinarjev (68 milijonov dinarjev manj nego v istem razdobju lanskega leta). Dohodki taks so znašali 402-8 milijonov dinarjev (22-1
Ormož pripravila vinsko razstavo in seiem
>Sv. Martin krsti mošt, ki postane s tem dnem novo vino,« ta stara prislovica naših goric vel ja tudi letos. Mošti so že skoraj v celoti popolnoma pokipeli in le tisti redki, ki so bili prešani ob Vseh svetiti, so še v stanju kipenja.
Kakor je bilo pričakovati, je kvaliteta letošnjih ormoško-ljutomerskih vin prav dobra in v velikem delu celo odlična. Ker je bilo grozdje ob trgatvi dobro dozorelo in izredno zdravo, ‘ličijo tudi novo vino najvažnejše vrline dobrega vina, predvsem čist, harmoničen okus, prije-ieu, pri boljših sortiranih vinih naravnost odličen aroma, lepa belo-zelena barva in izredno zdravje ter stalnost. Tudi pri slabem kletarstvu je letos težko najti vino, ki bi nagibalo k rjavenju ali drugim boleznim. Tudi stopnja alkohola je ravno primerna in sicer izkazujejo zgodneje brana mešana vina 10'5 do 1T5 odstotkov, pozneje brana mešana vina 11'5 do 13 odst., sortirana pozno brana vina pa po večini 12'5 do 13'5 odst.
Tudi količina pridelanega vina je letos zelo zadovoljiva ter bodo vpričo tega cene prav zmerne. Zaenkrat z vinom še ni kupčije, mošt pa se je plačeval po stopnjah sladkorja Din 2'— do Din 4-—, line, izbrane sorte pa tudi do največ Din 6'—. Pričakovati je, da bodo cene za pretočeno vino zaenkrat kakih 50 par višje od mostnih cen.
Vpričo vsega navedenega je pričakovati, da bo letos z Ijutomerčanom spet živahna kupčija. Tako vinskim, trgovcem kakor gostilničarjem bo letos gotovo konveniralo, zalagati se z Ijulo-mefčanom. Tudi za izvoz v inozemstvo bodo letošnja ljutomerska vina radi naštetih vrlin ter menkih, količin enotnega blaga zelo sposobna, ^».merodajnih faktorjev pa je, da izvoz
^Jugoslaviji je Ormož postal naravno glavno trzisce za ljutomersko vino, dočini je prej (o mesto zavzemal Ljutomer ler se je od takrat tudi obranil naziv ^ f.juicugrčan^. Kletarsko društvo v Ormožu katero predstavlja najmočnejšo vinarsko zadrugo na štajerskem sploh, je na splošno zeljo zainteresiranih krogov, tako producentov elanov m nečlanov kakor poslovnih prijateljev trgovcev in gostilničarjev sklenilo prirediti v mesecu decembru veliko vinsko razstavo in sejem Ijutomersko-ormoških vjn
Le-ta naj bi omogočila direktne stike med producenti in kupci, obenem pa bo razstava izčrpna revija letošnjega pridelka ormoško-ljutomer-skih goric. Natančnejše podatke ter natančen datum razstave in sejma bomo priobčili v kratkem.
Gospodarske vesi!
= Trgovinska pogodba med USA in Ka-?’ado. Predsednik republike Roosevelt je jzjavil, da bo nova trgovinska pogodba med Zedinjenimi državami in Kanado podpisana s® ta teden.
milijona dinarjev manj nego lani). Dohodki trošarin pa so se nasproti lanskemu letu povečali za 20-4 in znašajo za prvo razdobje proračunskega leta 405'7 milijona dinarjev, dohodki carin 346-6 in dohodki monopola 819-9 milijona dinarjev. Neizplačane obveznosti so ob koncu septembra znašale v državni administraciji 138-6 milijona dinarjev.
Dohodki posameznih državnih podjetij so se v septembru ponekod znatno znižali, drugod spet povišali. Tako so znašali dohodki železnic v primeru z lanskim septembrom 15-9 milijonov manj nego lani. Dohodki gozdov so bili v septembru 5-4 milijona dinarjev in so se nasproti lanskemu septembru znatno zmanjšali. Povečali pa so se dohodki pošte, telegrafa in telefona za 6-4 na 39-4 mil. dinarjev in dohodki rudnikov za 1-4 na 19-1 mil. dinarjev. V prvem obdobju proračunskega leta so znašali dohodki državnih železnic 972-4 milijona dinarjev (21-9 milijona manj nasproti lanskemu letu), dohodki pošte, telegrafa in telefona 210-2 milijona dinarjev (—2-6), dohodki rudnikov 90-2 milijona dinarjev (—11-7), dohodki gozdov 45 milijonov dinarjev ( + 0-2), in dohodki rečne plovbe 28-6 milijona dinarjev (—4-3).
Iz jugoslovanskih pomorskih pristanišč je meseca septembra odplulo 1172 ladij na jadra in s pomožnimi motorji v skupni tonaži 44.361 ton, 7102 parnika rednih prog s 1,349.445 t. in 766 parnikov svobodne plovbe s 431.494 tonami, skupno 9040 ladij s 1,825.300 tonami.
= Licitacija. Dne 13 novembra se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 100.000 kg fižola, 67.000 kg riža, 35.000 kg zdroba, 45.000 kg ješprenjčka, 60.000 kg testenin. (Pogoji so na vpogled pri isti komandi).
Borzna poročila
DEVIZE
Ljubljana, 12. nov. Amsterdam 2975-28— 2989-88. Berlin 1756 08—1769-95, Bruselj 739-54—744-60, Curih 1424-22—1431-29, London 215-13—217-19, Newyork 4343-94 do
V	sedanjih težkih ekonomskih prilikah je zelo zanimiv pogled v obisk velikih kulturnih ustanov. Tu podajemo nekoliko podrobnosti o glavni praški biblioteki. Ta ima poleg biblioteke v matičnem poslopju še 49 podružnic v vseh mestnih delih velike Prage, v katerih ima vsaka veliko čitalnico za odrasle, osem izmed njih pa tudi čitalnice za otroke. V glavnem poslopju je še poseben oddelek tujih jezikov, oddelek za slepce in končno oddelek za čitatelje nemške narodnosti.
Praška biblioteka pa slovi zlasti po tem, da ima največjo zbirko slovanskih muzikalnih del. že samo ta zbirka, ki obsega nad 40.000 zvezkov, pomeni- ogromno vrednost. V zbirki so redka klavirska dela vseh narodov, posebno močno pa je zastopana ruska glasbena literatura iz carske in sedanje dobe. Tam so zbrane skladbe za violino, partiture vseh oper, pa tudi zbirke vseh opernih tek-stov, ki v sedanji dobi radia prav dobro služijo. Člani praške biblioteke si namreč izposojajo partiture in tekste, da potem doma lahko v miru poslušajo muziko po radiu ob čitanju besedila.
V	glavnem poslopju in v svojih 49 podružnicah razpolaga biblioteka z 292.418 leposlovnimi knjigami. Strokovnih del v vseh jezikih je 215.620. Skupno število knjig in zvezkov znaša po statistiki z leto 1934 541.049. Iz podatkov, ki so nam na razpolago, sledi, da si je v preteklem letu skoro 1 milijon praških meščanov izposodilo v tej knjižnici skupno 2,109.071 knjig. To se pravi, da pride na vsakega praškega meščana 2.34 knjig. Čitalnice praške biblioteke pa je v lanskem letu posetilo skupno 400.000 oseb. Biblioteka muzikalnih del pa je imela oh koncu lanskega leta 479 čitateljev, ki so v 238 dneh posetili biblioteko 9.193 krat in si izposodili 17.794 muzikalnih del. Ob koncu te lepe statistike pripominjamo samo še to,
Hacocatfe „Q&as tooebda" !
iiiiiiiriliiiiiiiüiiiiiiüii
Zima, dež, mraz ..
Obleke, plašče
A. & E. Skaherne
Liubliana
Kupujte domače blago:
Li^pon „Tiianili“
orig. 30 %~no blago, odporno proti svetlobi
Cinkovo belilo „ßriljantf“
zlati, srebrni, beli, zeleni, rdeči in sivi pečat
tvincem minij
.dobi
_ ct
z garant. 30
-32%
90—92% ortoplumbata
superoksida, oziroma
ßlasic f
ix
v prahu in pasti.
ki je najmanj enakovredno najboljšim inozemskim znamkam.
(Irgflitev doigov
potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konhurznih zadevah in vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc.
Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih' vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite.
Edina koncesijonirana komercijalna pisarna:
LOJZE ZAJC,
Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18
lin «ute
kaj prodarf», kupili
službe
iskali, ponujali
posoiila
zaprosili, posredovati
slan ovan fa
iskati, oddajjaii
potrebujete
Earaino, oblažila, knfige, pouk, razvedrila itd- vse
dobite
polom najcenejših
„Malih oglasov“
lasu nat
poselne, katerim je bilo ob koncu lanskega leta na razpolago 8.211 knjig, ki se stalno izmenjavajo.
*
Zvuk, revija za muziko, ki izhaja v redakciji Stane Ribnikarjeve v Beogradu, Poanka* reova 31, prinaša v 7 zvezku članek Petra Bin-gulaca o francoskem skladatelju Mauricu Ravelu povodom 601etnice njegovega rojstva. O koncertnem življenju v Zagrebu poročata dr. Božidar Širola in Marko Tajčevič, o glasbeni sezoni v Bruxellesu dr. Vili Reich. Pavle Stefanovič piše o diktaturi glasbenega triumvirata v Salzburgu, o problemih sovjetskega stila pa Howard Taubmann. Slede poročila o novih glasbenih izdajah, vesti in beležke. Resno urejevan list priporočam glasbenim interesetom v naročilo.	Z. P.
Rešeni iz valov
Ni še dolgo, odkar so delavci začeli s prvimi deli za gradnjo železniškega mostu čez Savo pri Sevnici, po katerem bo vodila proga iz št, Janža.
Te dni so napeljavah čez Savo železno vrv. V Spodnjem Šoštanju so jo pritrdili na oreh pri bregu ob Savi. Z drugim koncem pa se je podalo pet delavcev s čolnom čez Savo. Sredi Save, kjer ima močan tok, se je čoln nenadoma prevrnil. Vseh pet delavcev se je znašlo v mrzlih valovih Save, boreč se na življenje in smrt. Obupno so klicali na pomoč. Mimoidoči, ki so videli delavce v obupni borbi, so organizirali pomoč. Toda kako jo nuditi sredi Save? Nikjer nobenega čolna! Med tem so prihiteli tudi ljudje iz Šmarja. Nekdo je dobil čoln, s katerim je priveslal do njih, ter jih rešil smrti. Vse izmučene so spravili na breg. Nad dve uri so vztrajali v deroči Savi.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmaajši znesek 5 Din Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plaćaju samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane pelilna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložili za odgovor 2 Din v znamkah - Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročila.
ODDAM ČEDNO opremljeno sobo, najraje solidni gospodični. Pod »Prompt« na upravo lista.
ČINOVNIK vešč vseli pisarniških del, perfekten knjigovodja tudi kartoteke bilancist, popolnoma samostojen, korespondent za slovensko, srbohrvatsko, nemško, italijansko in francosko, dober kalkulant in administrator v neodpovedani službi, želi ugodnejšega mesta. Informacije prvovrstne. Gre eventuelno tudi izven Ljubljane. Cenj. ponudbe pod »Dober namestnik« na upravo lista.
KATERA SAMOSTOJNA gospa ali gospod z nekaj kapitala bi se pridružil dami s pravico koncesi je za vza jemno otvori lev novega dunajskega krojaškega salona? Cenj. ponudbe pod »O Božiču« na upravo lista.
VLOŽNO KNJIŽICO do Din 10.000'— Ljubljanske kreditne banke, kupim. Ponudbe pod »Ljukreba« na upravo lista.
srednje Evrope. Madžarskemu .jeziku ni bilo v Trnavi priznanih nič več ur kakor težkemu slovaškemu ali poljskemu, dočim sta nemški in francoski jezik imela rednega profesorja. Dočim se v nekdanji zgornji Madjarski ni mogla razviti skupna madjarska narodna zavest, sta se Slovaška in podkarpatska Rusija s pomočjo tr-navske visoke šole in poznejše univerze povzdignili do visoke kulturne tradicije. Še potem, ko se je univerza preselila najprej v Budim, potem v Pesto, je Madjari radi pomanjkanja sposobnih učiteljev in nerazvitega jezika
niso mogli povzdigniti v najvišji znanstveni madjarski zavod še vse do 1. 1867. Iz iste dobe pa je znano, da so Slovaki in drugi Slovani v mejah nekdanje Madjarske stalno zahtevali uvedbo svojih jezikov na budimpeštanski univerzi. Madjari so letos v septembru po svoje sicer tudi proslavili SOOletnico trnavske univerze, čeprav njena preteklost ne pripada njim in si Madjari, kakor je to sam rektor sedanje budimpeštanske univerze priznal, ne morejo domišljati, da bi bili kulturno več vredni kakor drugi srednjeevropski narodi.
Pogled v dolino Garmisch-Partenkirchen z moderno skakalnico, kjer bodo smučarji tekmovali prihodnje leto za olimpijsko čast
300 letnica trnavske univerze na Slovaškem
Dne 9. in 10. t. m. je ; mali slovanski Rim", kakor, se splošno naziva mesto Trnava na zapadnem Slovaškem, proslavil velik praznik ‘dOOletnice nekdanje trnavske univerze. Proslave se je udeležilo 7 slovanskih univerz. Bil je to praznik spomina na nekdanji trnavski kolegij, ki se je postopoma spremenil v univerzo in postal pozneje, ko je bil preložen najprej v Budim, potem pa v Pešto, središče madjarskega znanstvenega življenja.
Prvotni kolegij in poznejša univerza v Trnavi sta bila najprej latinska, v dobi uvedbe živih jezikov pa prav gotovo bolj slovaška ko madjarska. Madjarski patriotizem te univerze še ni poznal madjarskega šovinizma iz 19. stoletja. Razen Mad.jarov so študirali tam tudi nacionalno zavedni Slovaki, Hrvati in drugi Slovani, nadalje Nemci, prebivalci čeških dežel in deloma Poljaki. Zato je razumljivo, če so se SOOIetnice trnavske univerze spomnili v prvi vrsti Slovaki in Čehi. Saj je bil njen kulturni vpliv na oba naroda zelo velik.
V prvi polovici 18. 'stoletja je predstavljala trnavska uni'’'rza prvo klico evropskega duha in naprednejših teženj v Srednji Evropi. Po svoje je vplivala na francosko naobraženost prebivalstva v karpatskem predelu in s tem pripomogla k uspešnemu kasnejšemu širjenju načel francoske revolucije. Bila je po svojih smernicah katoliška šola, ki naj bi služila za protiutež proti nameravani ustanovitvi protestantske visoke šole v zapadnem delu severne Madjarske. Koncem 16. stoletja je v Trnavi že obstojal katoliški kolegij, ki je po svoji ustanovitvi imel za redne profesorje skoro same Slovake in Nemce, a le enega Madjara. Kardinalu Pazmanvu, ustanovitelju tega kolegija, ni niti najmanj šlo ja ustanovitev kake madjarske univerze, zato tudi otvoritev tega kolegija 13. novembra 1635. 1. ni imela na sebi nikakega madjarskega poudarka. Pozneje je celo posebna univerzitetna tiskarna v Trnavi tiskala slovaške, češke, maloruske, hrvatske in slovenske knjige, a le malo madjarskih. To niso bile samo navadne nabožne knjige, marveč take, ki so poudarjale slovaško in slovansko zavest. Sem spada v prvi vrsti zbirka pesmi pod naslovom »Cantus Catholick iz polovice 17. stoletja. Do preložitve univerze v Budim Madjari sploh niso poznali
takozvane »Ananymnusove kronike« in s tem temeljev kasnejšega lažnega madjarskega romanticizma, ki si je prisvajal ozemlje Madjarske v karpatskih mejah izključno za Madjare. Ko so v 16. in 17. stoletju Madjari v masah bežali pred Turki na Slovaško, posebno v tamkajšnja mesta, so se še prav dobro zavedali, da niso tam doma, marveč le gostje v tuji zemlji. Slovaki in pod karpatski Rusi pa so se že od nekdaj smatrali za domače avtohtono prebivalstvo karpatskega ozemlja, dočim so bili Madjari vse do druge polovice 19. stoletja razdeljeni na plemena, ki jih razen mnogojezičnega plemstva nič ni spajalo v celoto.
Razumljivo je torej, da smatrajo Čehi in Slovaki trnavska leta poznejše budimpeštanske univerze za nadvse pomembna za vse narode
Nabavlianie zaščitne opreme proti bojnim strupom
Odločbo in cenik sredstev za pouk in zaščito zoper bojne strupe je vojno ministrstvo končno spremenilo z novo odločbo, ki je objavljena pod tek. št. 534 v prilogi k št. 224 »Službenih no vin« z dne 27. sept. 1935.
Glavne odredbe so - sedaj sledeče: prodaja se vrši
1. državnim in samoupravnim oblastem oz. krajevnim odborom za zaščito od napadov iz zraka in odborom društva Rdečega križa za lastno rabo v javni službi — proti naročilu na podlagi naročilnega lista, opremljenega s štampiljko, številko vložnega zapisnika in podpisom starešine dotične ustanove; 2. drogerijam in lekarnam za prodajo po cenah, določenih v 1. koloni cenika, na podlagi naročilnega lista, kol-kovanega z Din 5‘—, s tem da se v njem zavežejo, da bodo prodajale samo po cenah, določenih v 3. koloni cenika; 3. zasebnim podjetjem in kupcem za osebno rabo, po ravno tako kolkovanem naročilnem listu, ki se v njem zavežejo, da bodo kupljeni materijal uporabljali samo za lastne potrebe in da ga ne bodo preprodajali; 4. Za vse zaščitne proizvode je poslati naročilni list neposredno upravi zavoda »Obilićevo« pri Kraševcu; 5. Vse cene po ceniku franko najbližja žel. postaja kupčeva, prevoz na nevarnost naročnika. 6. Materijal se dobavlja, ko se predhodno ustrezni znesek vplača pri blagajni zavoda »Obilićevo« z označbo, zakaj se denar vplačuje, najbolje s poštno položnico ali pa na ček. račun zavoda »Obilićevo" št. 55.771. Opozarja se javnost na zgornjo odločbo, zlasti na možnost nabavke tudi samo 1 kosa mask in oblek. —• Pripominjamo, da se večini ljudi prilega najbolj maska velikosti C (srednja), širokemu obrazu velikost B (velika), mali lobanji oz, drobnemu licu pa velikost M (mala), kar je upoštevati pri naročilu oz. označiti v naročilnem listu.
Orjaška angleška ladja »Queen Mary« v ladjedelnici Clydebank, ki bo te dni dograjena. Ladja bo največja na svetu
Spodnje cene se razumejo za kos brez ovojnine ter so za privatne kupce enake v lekarnah in drogerijah, kakor tudi pri naročilu v zavodu »Obilićevo«.
Civilna maska v pločev. škatli: Din 137*50.
Dobavlja se skupaj po 40 mask. K tem maskam zaboj posebej: Skobljan Din 50'—, okovan dinarjev 91'—. Cedilo za civilno masko: dinarjev 48'50. Naenkrat po 40 in 80 cedil. Ovojnina za 40 cedil Din 35'—. za 80 cedil Din 50'—. Pri naročilu mask ali cedil pod skupnim številom 40 se plača za ovojnino od vsakega kosa 1 Din. Industrijska maska s torbico: Din 220-—. Na enkrat po 20 mask. Zaboj kakor pod 2. Od 1 do 19 kosov se plača za ovojnino od vsakega kosa Din 1'—. Cedilo za industr. masko Din 42'—, vse kakor pod 4. — Kompletna zaščitna obleka: Din 407'—. Od 1 do 9 kosov ovojnina Din 5’— za vsaki kos, za 10 kosov Din 35'—, za 20 kosov Din 50'—. — Iz pisarne Dravskega banovinskega odbora društva Rdečega križa v Ljubljani.
Zanimivosti z vseh strani
Britanski tovorni parnik »Silverhaser« s 5302 tonami, na katerem je bilo 55 potnikov, je zadel ob čeri na skrajnem jugu otoka Lusona in se razklal na dvoje, Ker je parnik o pravem času klical na pomoč, so z vseh strani prihiteli drugi parniki, da pomagajo brodolomcem. Enemu izmed teh parnikov se je posrečilo zbrati na raznih manjših otokih v neposredni soseščini nesreče okoli 30 ljudi, ostali potniki in posadka se nahaja pa na prednjem delu ponesrečene ladje, ki še moli iz morja. Samo zadnji del se je potopil.
Ameriški strafosSerni balon, ki se je dvignil v stratosfero, da bi postavil nov rekord, se je dvigal štiri ure 20 minut. Balon je varno pristal. Doslej se še ni moglo točno ugotoviti, kakšno višino je dosegel.
Na letališču Lympney pri Londonu je 10. t. m. startala letalka Baten za polet iz Anglije v južno Ameriko. S svojim poletom namerava doseči nov rekord.
Turška vlada je pred kratkim odredila, da se imajo premogovniki v ZondutdakU postaviti pod upravo eite Tri Tsie di rekcije. Tukajšnji krogi sodijo, da je ta odredba prvi korak k uvedbi premogovnega monopola v Turčiji.
Astronomski observatorij varšavske univerze je zabeležil snoči zanimiv pojav. Breko neba je šel meteor neobičajnega sijaja. Njegov svetloba je bila več stokrat močnejša od svetlobe zvezd.
Nov letalski rekord. V Port Darwin je prispel letalec Broad Bent. ki jo 2. nov. starlal s croydonskega letališča z da bi postavil na progi London—Avstralija nov svetovni rekord. Polet je dovršil v šestih dneh, 21 urah in 19 minutah. S tem je dosegel rekord, ki je za 7 ur in 28 minut boljši od prejšnjega, ki ga je postavil letalec Kingsford Smith.
Nova letala v (SR. Na praškem letališču so svečano izročili vojski 14 lovskih letal in 31 letal za vežbe, ki so jih nabavili s prostovoljnimi prispevki.
Rajh gradi 27 novih podmornic. Nemške ladjedelnice so izdatno založene z delom. Po poročilih iz uradnega vira, dokončujejo zdaj 27 podmornic.
VAV4»;BiA*ftÄT
fS?*«!«1
^ m * * J N
In jokaje:
— Rotim vas, da nisem mislila nič hudega. Tudi Jens ne. Ali pač? Kdo ve?! Zdaj siromak trpi in je ves iz uma.
— Nikar se ne boj. Jens je že zdrav in čil in vesel.
— To lahko govorite vi, ki nič ne veste, jaz pa vem natanko, kako je! Za vsako previsoko misel mora človek trpeti stokrat in tisočkrat, mora trpeti tako dolgo, da vsi najmanjši in naj nižji to misel dosežejo in prerastejo. To je namreč usoda nas vseh, da s slednjo nitko svojega žitja koreninimo v temi slutenj in tavanj-Kakor hitro pa kdo nasilno plane iz tega temelja, mora trpeti, pa naj bo njegov zalet.še tako utemeljen, pomemben in človeštvu potreben. Ni namreč dano, iskati stvarnikov, pa tudi ni dovoljeno, stvaritelje opravičiti in priznati za njih delo ob spočetju tega dela samega. Usoda, naravni red ali kar hočete, neka temna sila v prirodi pač zahteva, da vsak, kdor ustvarja, trpi. In kolikor večje in pomembnejše je ustvarjanje, toliko silnejše in bolj brezupno je trpljenje.
Kid se je vsa razgorela med govorjenjem. Mišičje na obrazu ji je nemirno podrhtevalo, lica so jela dobivati škrlatni nadih, z rokami je krilila kakor v
boju z nevidnimi nasprotniki, le oči so ostale srepo mirne in njih odsvit je bil vse bolj steklen. Niti z zrklom niti z vekami ni ganila, a iz solznih jamic so v enakomernih presledkih kapljale solze in črtale po trudnem obličju čudno ostre in na več strani razčlenjene poteze. Tako je bil videti obraz gospodične Larsenove nekam bolestno spačen in tako postaran, da je celo gospa Elen v grozi podrhtevala ob pogledu na hčerko.
Strežnica, ki se ves čas ni niti ganila, je zdajci pokleknila in jela s povzdignjenimi rokami prositi pomoči. Služinčad, dve mladi dekleti, sta nemo pokleknili kraj nje in čakali, kaj se bo zgodilo.
— Kid, moja edina, zlata Kid! je drgetala mati in skušala z božanjem umiriti hčerko. — Umiri se in veruj, da bo še vse dobro. Saj ni bilo res tako grozno. Samo malo neprevidnosti, veš Kid. Kdo bi se razburjal, dete! Požar so takoj pogasili.
— Požar, ki se je vnel, ne bo nikoli ugašen! je zamrmrala Kid, vendar je bila videti nekoliko mirnejša. — Kar tu gori, tega ni mogoče pogasiti. Ali ste že videli Demona?
— Saj ga ni.
—- Potem tudi vas ni in ne mene.
— Kid!
— Da, mati, tako je: Ako ni Demona, ni vas in ne mene in ne nikogar na svetu. — Kaj pa pravi Jens?
—- Jens? je izmikajoče se odvrnila gospa Elen, Kid pa bolestno:
. Saj vem, da mi ne boste povedali: Nemara mi niti ne morete povedati, ker sami ne veste.
— Zakaj tako, dete?
— Jens pravi, da mora priti stvari do dna, mati. No, ali ni tako? Pri tem pa ne ve, da dna ni, ker je vse sama neskončnost. Začetka ni in ne konca, zato ne more biti meje niti navzgor niti navzdol niti —
Gospa Elen jo je gledala vedno bolj brez umevanja.
__ Ne razumete? Saj je tako jasno: Jens in jaz
sva zagrešila zločin, ker sva iz neskončnega in neomejenega hotela iztrgati krajevno in časovno omejeno bitje. Zato morava trpeti oba, dokler ne bo zločin opran. Bitje pa, ki sva ga priklicala, ni omejeno na prostor in čas.
— Tak si vendar bolj pametna kakor sem mislila, Kid! se je z mrzlim smehom oglasilo z divana in soba je bila polna zagonetne svetlobe.
Kid je razprostrla roke in omahnila vznak, gospa j0 skrila obraz v dlani in se kleče naslonila na posteljo, strežnica s služinčadjo pa je planila iz sobe in na slepo bežala in vpila, da ne ostane več v tej zakleti hiši.
15. poglavje
Vedni nemir, ki je mučil Larsenov dom, je končno zrahljal zdravje tudi sicer krepkemu Peru Larsenu. Postal je mrk in nezaupljiv, sam vase zakrknjen in zadirčen Kdor bi ga bil moral srečati, se mu je rajši izognil. Edini človek, s katerim je tovarnar govoril še kolikor toliko prijazno, je bil asistent Kristjan Mom-sen. Bolj ko se je rušilo gospodarjevo zdravje, bolj je vse posle prepuščal Momsenu. Sam ni moral sprejeti nobenega obiska več in celo z ženo je govoril samo mimogrede po kako suho, brezpomembno besedo.
Jzdiija »Narodna prosveta« v Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik 1 Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«,
r\ t* c t •> ir n i D AT I 1*-v 1 r» !.•