r4>

¥ Celju, dne 21. septembra 1911.
St. 12.
.-.-, 1 jiiu.
—t-—-r-r •■'.. i
Izhaja vsak to t c tek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itti.) je pošiljati na naslov: l9ii&aroflrii Lici" v CcJju« — .'Reklamacije so
poštnine
Site.

Mn?rf«va cests 3.
^Narodni List" stane za celo leto 4 K, za jpol leta 2 E., za Četrt leta 1 K. Ža Ameriko in druge dežele iia leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačnje vnaprej. ■— Paaamakaa Številka stane 48S «rim.
Pglasi »e računajo po 16 vinarjev ena petit vr3ta. — Pri večkratnifi objavah ziaten popust po dogovoru. Pristojbine za ofelase je plačevati po pošti ua naslov: .Narodni " List" v Oeljn.
Resnica pride na (dan.
Skozi poldrugi mesec dni so nemški in klerikalni listi nas izzivali, naj govorimo, kaj je z neko razsodbo okrajnega sodišča v Celju, ki pripisuje dež. poslancu dr. V. Kukovcu neko nečastno dejanje. Mi smo izjavili, da čakamo, kaj bode reklo o tem okrožno sodišče v Celju, ker je dr. V. Kukovec izpodbijal prvo razsodbo kot neutemeljeno. Pretekli torek je »krožno sodišče govorilo. Izreklo je, da se razsodba skrajnega sodnika dr. Watzulika razveljavi, ker je ■eutemeljena in se dr. V. Kukovec spozna prostim vsake krivde. S tem je podan vsem obrekovalcem jasen odgovor. K postopanju okrožnega sodišča pripomnimo, da je dr. Kukovec zahteval, naj se zaslišijo priče profesor Matej Suhač, uradnik »Slavile« Ivan Likar, pravnik Davorin Rus in tajnik južnoštajerske hranilnice Janko Vavken, ker je tem znano, ia so bili ob kritičnem času popolnoma drugje, negu razsodba dr. Watzulika povdarja, neprenehoma skupaj v družbi z dr. Kukovcem, iz česar sledi, da ni resnica, kar so od policije navedene priče o dr. Ku-jtovcu govorile. Priče Likar, Rus in Vavken so sedaj pred sodnijo to popolnoma potrdile ter izključilo vsako zmoto. Cela zadeva je zdaj za dr. Kukovca končana. Videli bodemo, kako bodo sedaj uredniki »Slov. Gospodarja«, »Straže.«, »Slovenca«, » Štajerca« in drugih klerikalnih in nemških listov pred porotniki opravičili ostudne žalitve, ki so jih pisali p dr. Kukovcu. O postopanju oblasti v ti zadevi bode se pa govorilo v državnem zboru in bodemo takrat še marsikaj izvedeli. Za danes zadostuj to pojasnilo.
Draginja in kmet.
(Iz peresa odličnega slovenskega kmeta.)
Čudom se čudim, ko se toliko govori in piše o sedanji draginji. Napadajo, rekel bi smešijo se agrar-»i, kteri se branijo oškodovanja na gospodarskem polju. Kmet — se pravi — sedaj najboljše izhaja; •ene živine in poljskih pridelkov so se grozno zvišale, on ima dobre dohodke in more udobno živeti.
Oglejmo si pa stališče sedajnega kmetovanja n sodili bomo drugače. Nekdaj je kmet s svojo obiteljo obdeloval si polje. Otroci so do zrele starosti ostali pri domačem ognjišču, pomagali delati in stroški dela so bili neznatni. Danes ni tako. Tako-avani omikani svet je videl v kmetu neumnega zabitega človeka — nekako delavno živino — ktera »u je v posmeh in zaničevanje bila. Ali se je potem thsditi, da danes vsak umen kmet skrbi, da si člani pjegove obitelji pridobijo potrebnih ved ne samo v gospodarstvu, nego tudi v občevanju itd? V to svrho pa jih je treba od doma dati, in to stane denai. Ali bodemo kmetu to zamerili, če uradniki zahtevajo zvišanje plač, da zamorejo svoje otroke primerna vzgojiti?
Posli na kmetijah so danes redki in dragi. Nekdaj so bili vestni, opravljali so svoje posle natančno, bili so zvesti svojemu gospodarju, kar danes ni. Kmet je danes suženj svojih poslov, ne sme jim žalne besede ali ukora pri malomarnosti povedati, že odpovedo službo tudi v najhujšem delu in gredo v drugo, ker jih je v mestih na prebiro. Tam zakonska z otrokom že morata kuharico, pestunjo in Še sobarico imeti. Mlada gospa se ,sicer na glasovir razume, kuhati pa mnogokrat ne zna in je navezana ■a hrano, kakoršno ji zna najeta kuharica pripraviti. Ce službo pusti in ni druge, mora obitelj v gostilno na hrano. Ali se je potem čuditi, če moški svet išče le bogate neveste v zakon, da je kos tem stroškom, ler mlada dekleta sedaj gospodinjstva v obitelji ne .znajo, ampak so navezana na posle, in mož s svojo plačo naj zdrži še razen obitelji mnogobrojne posle. Odobravam, da se plače tako zvišajo, da more mož s svojo obiteljo pošteno živeti, ne uvidim pa dolž-posti, da bi država še morala skrbeti za udobno živ-Benje tolikih poslov v obheljih.
Tudi moških poslov kmet težko dobi, vse leze v tovarne, kjer sicer strada, da si kai zasluži, pa v mestu je in ne na kmetih. Kmetu tedaj manjka delavskih moči, prisiljen je toliko polja obdelovati, kolikor mu je za obstanek potrebno, rediti živine toliko, da proda, v kolikor ima potrebščin. Zrnja nima v. prod.ajo,, redi ž , njim živino, ker je sprevidel, da
nima cene, .dokler trgovine ne napolnijo svojih ,zalQg. Takrat še le rastejo cene pQd pretvezo, da se
ob žetvi ni dobilo toliko zrnja, kakor se je pred žetvijo cenilo.
Sedajno draginjo pa čuti kmet v veliko večji meri nego meščan. Kmet potrebuje rokodelcev, kteri so dnino zvišali in dnevni čas skrajšali, razno blago, železo, les itd. se je zdatno podražilo in to občutno zadene kmeta, kteri danes recimo živino po 40 vin. pri 1 kg dražje proda nego pred 10 leti, in vendar se je cena mesu od tedaj pri kg za 1 K zvišala. Naštel bi še več enakih slučajev, iz katerih je razvidno, da draginje ni kmet kriv, da so vzroki iskati drugje. Ne bom govoril o davkih, kteri se vsled nabav kanonov, ladij, zvišanja plač itd. množijo. Kmetu je davek od čistega dobička posestva odmerjen in ako se ta čisti dobiček boljše porabi, se zopet zadači.
Kmet tedaj nima koristi od sedajnih zvišanih cen mesa, tudi ne od drugih pridelkov; ne tajim pa, da ne bi malenkostnega poboljška imel, kteri pa zgine pri sedajni draginji. Kmet bode moral tudi naprej delati po 12—16 ur na dan, da preživi sebe in obitelj, njemu ne velja parola: »višja plača pa krajši delavni čas«, zanj se ne skrbi na stara leta.
Vzroki današnje mizerije so iskati v raznih od-nošajih, naredbah, postavnih določbah itd. Tukaj Ie eden slučaj: Visoka plača, lahko delo in udobnu mestno življenje vabi kmetske posle v mesto. Mesta so s takimi posli prenapolnjena in brojijo na tisoče brezposelnih delavskih moči. Za te se mislijo zgraditi zavodi, kjer bi se preskrbovali, dokler dela ne dobe. S tem se bo dajala potuha za lenuštvo. Pošljite take brezposelne ljudi domov v pristojne občine, tam dobč pri kmetu dela fii kruha dovolj. Pa mesta si podrže mlade čvrste moči, le stare oslabele pošljejo pristojnim občinam v nadlogo.
Resnica je, da se prigode v obitelji nesreče (bolezen itd.), za katere ne zadostuje plača uradnika. Ali pri kmetiji ni isto, če ujme, suša itd. vničijo pridelke, da se še letno delo ne plača? Reklo se bo: tu je državna pomoč. A kdor je imel priložnost, delitev državnih podpor videti, bo sodil drugače. Pri zeleni mizi se razdele podpore (izključene so večje kmetije in obrtniki) manjšim posestnikom in ofrem. Večja kmetija, ktera je tudi v večji meri oškodovana, je brez pomoči. Ce je obremenjena, mora kmet svojo živino, ktera mu je za obstoj kmetije neobhodno potrebna, prodati, da se preživi. Take kmetije potem hirajo in s hirajočimi kmetijami bo hirala tudi država.
Vsi stanovi se družijo, tirjajoč za svoje delo primerno plačo, le kmet še spi. Pa razmere ga bodo v kratkem času prisilile k združitvi. Izračunil si bo, kaj je njega delo z obiteljo in posli v letu vredno, primerjal ga bode dohodkom in potem določil cene svojim pridelkom. Takrat bo nastala draginja, ktere vzrok pa ne bo kmet, nego stanovi, kteri ga k temu silijo.	J. Š.
h političnega sftta.
Štajerski deželni zbor. Pogajanja se še vednu nadaljujejo. Obe stranki, nemški nacijonalci in slovenski klerikalci, strogo skrivata vsebino dogovorov. Slovenski klerikalci so v svojem glasilu v sramežljivi obliki že naznanili, da bodo od obštrukcije odnehali. Pravijo, da se včasi da lahko cbštrukcija »začasno« na stran. Tudi so naznanili, da ■bodo narodne zahteve za enkrat opustili, in stavili samo gospodarske. Zdi se nam, da bo slavne klerikalne obštrukcije v Gradcu kmalu neslaven konec — brez vseh koristi za slovenski narod. Ko se položaj pojasni, bomo o stvari pisali več.
Zborovanje avstrijskih mest se vrši 17. okt. ti. na Dunaju.
Vlada in draginja. Minole dni je ministerski predsednik Gautsch v nekem pogovoru sledeče izjavil glede korakov vlade v draginjskem vprašanju:
1.	Ogrska vlada za enkrat opusti svoj odpor proti uvczu mesa \z inozemstva do konca tega leta. 2. Vlada bo organizirala trgovino z žitom in krompirjem ter tako skušala doseči znižanje cen teh pridelkov. Obenem se upelje znižanje tarifov za prevoz živil. — Državni zbor pa ima nalogo, skrbeti s po-stavodajo za bodočnost. Ustvariti mora postave 1. za povzdigo domače živinoreje in produkcije živil;
2.	za pospeševanje intenzivnega, praktičnim potrebam služečega gospodarstva, in za omejitev eksten-
zivnega luksus-gospodarstva; 3. mora državni zboi obračunati z ringi in karteli ter odstraniti nezdravo prekupstvo.
Velikanske demostracije na Dunaju. Za dne 17.
tm. je dunajska socijalnodemokratična stranka sklicala protestni shod zoper postopanje vlade, ki nt; ukrene ničesar, da bi se omejila strašna draginja. Velikanska množica ljudstva se je shoda udeležila. Nekateri trdijo, da do 140.000 ljudi, drugi zopet, da 40—50.000. Zborovanje se je izvršilo dostojno. Po zborovanju, osobito popoldne in na večer pa so izrabili priliko razni neodgovorni razgrajači, ki so na-hujskali množico, da je začela po ulicah razgrajati, pobijati okna po hišah, vdirati v trgovine in gostilne in je vse pobila ,kar ji je prišlo pod roko. Cele ulic« so bile tekom dneva in večera opustošene, nešteto trgovin in stanovanj razdjanib, na tisoče Qken pobitih. Demonstrantom se je kontno ustavila policija in vojaštvo, in ker razsajajoča množica ni bpteia prenehati, ampak ie metala Jcamenie na vojake ,in policijo ter jih mnogo težko ranila, je končno ituai vojaštvo rabilo orpžje, ponekod prodiralo z bajoneti in sabljami, drugod moralo celo streljati. ;In tako ie prišlo, da je bil glasom uradnega .poročila eden mrtev, 89 težko, nešteto lahko ranjenih, 1.80 aretiranih. 70 tramvajskih vozov je množica razdjala, na stetine hiš je poškodovanih. Na Dunaju ,je izgledalo na večer kakor ob času revolucije. Še le proti polnoči je vojaštvo napravilo mir ter je ostalo seveda na ulicah, ki sc izgledale kakor ob bojnem času.
Napad na ruskega ministrskega predsednika Stolypina. Minoli teden so se vršile v Kijevu na Ruskem velike slavnosti povodom odkritja spomenikov osvoboditelju ruskih kmetov Aleksandru II. In ruski kneginji Olgi. Slavno.stim je razun velikanske množice ljudstva prisostvoval tudi carski dvor in vlada. Vse se je že izvršilo krasno. Zvečer 14. tm. je bila kot zaključek slavnosti predstava v gledališču. Akoravno so imeli v gledališče dostop samo vabljenci, posrečilo se je nekemu anarhistu z imenom Bagrov, da se je utihotapil v dvorano, kjer je z dvema streloma smrtno nevarno ranil ministrskega predsednika Štpl^ina. Nastala je naenkrat velika zmešnjava. Ljudje bi morilca kar na mestu linČali, da jim ga ni mnogoštevilna policija iztrgala iz rok. Globoko je pretresla ve.st o napadu tudi carja, ki le takoj prihitel iz svoje lože na lice mesta. Ena krogla je Stolypinu obtičala v hrbtnici, druga mu je pa prodrla desno roko. — Splošna je sodba, da se je izvršil napad zgolj iz političnih nagibov. Stolypin je z vso strogostjo nastopal proti anarhizmu v ruski državi. Peter Arkadjevič Stolypin je prišel pred sedmimi leti kot naslednik Goremkina do vodstva rjiskega ministrstva. Takoj se je z vso odločnostjo lotil, da uredi zavožene ruske razmere. Razpustil je kar zaporedoma dve dumi (državna zbora) jn še le v tretji se mu je s spremembo volilnega reda posrečilo, da je spravil skupaj vladno večino. Leta 190$ so ruski teroristi izvršili na njega prvi napad z bombo; takrat je Stolypin ušel smrti. Ubitih je bilo 30 ljudij, težko ranjenih pa tudi veliko ševilo, med temi tudi dve Stolypinovi hčerki. — Stolypin je 18. tm. zvečer po hudih bolečinah umrl. Za začasnega voditelja poslov ministerskega predsedstva je pozvan finančni minister Kokovcev. Kot resna kandidata za min. predsedstvo se imenujeta Makarov in bi^ši minister za notranje zadeve Durnovo.
Slovaška stranka na Ogrskem se je razcepila v napredno in klerikalno. Klerikalno krilo stranke je. že dolgo ruvalo in zadnje dni odkrito nastopijp v klerikalnem smislu.
Deželnozborska volitev y šsplltu. Pri nadomestni deželnozborski volitvi je bil z veliko večino izvoljen predsednik hrvaške napredne .stranke.dr. Josip Smodjaka.
Ubit bolgarski ^vpjvoda. Turški vojaki so v vasi German ustrelili bolgarskega vstaškega vojvodo Jončeta Cakuleva in enega izmed četnikov. Oba mrtveca so prenesli v Resan, kjer so njihova mrtv« trupla razstavili na ogled in svarilo.
Seja izvrševalnega odbora narodne stranke se
vrši v pondeljek 25. tm. ob 8. zvečer v rdeči sobi Narodnega doma. Prošeni so tudi vsi izvenceljski
člani, da se seje udeleže.
K draginji mesa. Na vseh živinskih trgih so cene živini znatno padle in ostane precej živine neprodane, kar znači, da ni pomanjkanje živine. Tudi cene mesu so na velikih mesnih trgih za manjše kvalitete nižje nego se je prodajalo argentinsko meso. Le v detajlnih prodajalnah mesa (mesnicah) so cene še na prejšnji višini. To kaže, da so protikmečki hujskači na napačni poti. Dolžnost vlade bi bila, prebivalstvo poučiti, pa tudi storiti konec oderuštvu v prodaji mesa na drobno.
Znižanje tarifov za krmila in gnojila. Vsled posredovanja agrarne centrale na Dunaju je vlada sklenila znižanje tarifov za krmila in gnojila za 50%.
Kolera v varaždinski županiji je proglašena za ugaslo. Vsled tega odpade tudi straženje štajersko-hrvaške meje in bode promet zopet popolnoma prost.
Iz štajerske namestnije. Podpredsednik štajerske namestnije Henrik pl. Hammer-Purgstall je na živcih težko zbolel in se z dopusta ne vrne več na svoje mesto. Za njegovega naslednika velja, kakor poroča »Tagespost«, dvorni svetnik dr. Ferdinand grof Stiirgkh.
Od južiie železnice. Premeščen je: postajena-čelnik Jož. Taschek iz Ljutomera na Ponikvo.
Za Ciril-Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in društva: 932. venec t Jakilovi Nataliji, Miren (poslal g. J. Urbančič, nadučitelj v Mirnu — 200 K); 933. podružnica družbe sv. C. .i M. Št. Lenart (poslala 200 K); 934. »Domo-branik« v Ljubljani (plačal 200 K); 935. podružnica družbe sv. C. i M. v Št. Rupertu, Dolenjsko (plačala 200 K); 936. podružnica družbe sv. C. i. M. v Na-brežini (plačala 200 K); 937. podružnica družbe sv. C. i. M. Sv. Jakob v Trstu (plačala 200 K); 938. Železniški in poštni uradniki v Št. Petru na Krasu (poslali 200 K); 939. Rodoljub »Podbrezijski« (plačal 200 K); 940. prijatelji umrlega Štefana Pogačnika v Ljubljani (plačali 200 K).
Otroci za narodno obrambo. Otroci otroškega vrtca v Skednju pri Trstu so nabrali za družbo sv. C. i. M. 15.000 znamk, 350 komadov starega denarja in 13 kg stanjola. Dobrim malčkom in njihovi vzgojiteljici vrtnarici gdč. Dragici Gregoričevi srčna hvala! Isto velja Cirilu Spindlerju, učencu 3. razreda ljudske šole in Slavici Spindlerjevi, učenki 1. razreda ljudske šole v Celju, ki sta nabrala cel zavoj rabljenih poštnih znamk in otrokom Kalinovim in Frankovim v Solkanu, ki so poslali 6 K čistega dobička domače veselice.
NAROČNIKI, POZOR!
Ko dobite prihodnjo številko »Narodnega Lista« (št. 43.), ne vrzite paske, pod katero list z Vašim naslovom sprejmete, v stran, ampak poglejte nad svojim naslovom. Tam bo stalo zapisano pri vsakem naročniku, do kedaj ima list plačan. Vse one, ki so naročnino za nazaj na dolgu, nujno prosimo, da zaostanek takoj po položnici upošljejo.
Obenem bodo fsti številki priložene položnice, katerih se naj vsi, ki so naročnino za nazaj na dolgu, takoj poslužijo. DrugI, ki imajo naročnino poravnano, si pa naj položnice shranijo za pozneje.
Ako bi kateri naročnik bil mnenja, da je glede njegove naročnine v naših knjigah kaka pomota, naj nam to nemudoma naznani in pridene dokazila o plačilu.	Upravništvo.
V soboto, 23. septembra vsi v ,SekGlski dom' na prvi telovadni večer ,Celjskega Sokola'.
CeljsKi oKraj.
Iz Celja. Občinske volitve v okoliški občini se bodo vršile v času od 15. do 20. oktobra. Ker bodo nemškutarji z vso silo naskočili 1. in 2. razred, se bo vnel hud volilni boj.
Iz Celja. Zveza slov. posojilnic, lastnica slovenske tiskarne in knjigoveznice v Celju, je imela v nedeljo dopoldne v pisarni Zadružne zveze svoj občni zbcr. Uvodoma je podal dosedanji predsednik dr. Kukovec splošno poročilo o stanju Zvezinih podjetij v minulem letu, dalje o izkLjučenju članic, ki so ro-vale zoper ta podjetja, in je pojasnil posamezne točke bilance, ki se je od zadnjega občnega zbora zdat-no zboljšala. Prodajo trgovine (Zvezne trgovine a papirjem itd.) je občni zbor odobraval, prvič za to, ker je ostala podjetja zdatno razbremenila, drugič pa tudi za to, ker se je Zveza slov. posojilnic na ta način izognila velikim sitnostim vsled razveljavlje-nja obrtnega lista. Na to se je pregledala in odobrila bilanca. Občni zbor je dal dosedajnemu odboru ab-solutorij s pohvalo. Novi odbor je sestavljen sledeče: predsednik Jos. Smertnik, odborniki dr. A. Božič, Franc Ferlinc, župan v Šmarju pri J., Anton Gnus, nadučitelj v Dolu poleg Hrastnika, J. Berk, dr. E. Kalan, dr. K. Koderman, Ant. Kožuh, c. kr. profesoi v Celju, dr. V. Kukovec, Ivan Prekoršek, Jos. Širca, župan v Žalcu; preglednika računov sta Benjamin Kunej in Mirko Meglič, zadružna uradnika v Celju.
Telovadno društvo »Celjski Sokol« oziroma Va-diteljski zbor »Celjskega Sokola« priredi v soboto dne 23. tm. ob 8. uri zvečer v telovadnici Sokol-skega doma v Gaberju svoj I. telovadni večer. Telovadne točke bode sledile po sledečem sporedu: 1. Proste vaje deškega naraščaja, 2. proste vaje članstva, 3. orodna telovadba deškega naraščaja, 4. o-rodna telovadba vaditeljsk. zbora, 5. skupine članstva in naraščaje. Vsled mnogostransko izražene
želje se je odločil Vaditeljski zbor Celjskega Sokola, prirejati telovadne večere, pri katerih se naj zrcali in kaže notranje delo v našem Sokolu. Prirediti hočemo v teku letošnje zimske sezone večje število telovadnih večerov posebno v očigled temu, da sc Celjskemu Sokolu skoro upravičeno predbaciva. nastopali ste povsod zunaj, le v Celju, našem lepem Sokolskem domu, se letos Celjski Sokol z javno telovadbo ni pokazal. Temu hočemo odpomoči z nameravanimi telovadnimi večeri, ki jih začnemo prirejati. Od narodnega občinstva v Ceiju in okolici pa pričakujemo, da našega narodnega buditelja v okolici in v mestu Celju, našega Celjskega Sokola pri tem njegovem stremljenju tudi dejansko podpira in se njegovih prireditev prav številno udeleži. Začetek telovadbe bo točno ob 8. uri in konec ob pol-deseti uri zvečer. Vstopnina 40 vin. Po telovadbi godba, ples in prosta zabava.
Celje. (Zahvala.) »Slov. del. podp. društvo v Celju« se iskreno zahvaljuje vsem cenj. obiskovalcem njegove veselice dne 10. tm. v Skalni kleti za povoljni obisk, cenj. gdčnam razprodajaikam, p. n. darovalcem dobitkov za srečolov, gg. pevcem tei vsem, ki so nam kakorkoli pripomogli do lepega uspeha! — Odbor.
Klub slov. kolesarjev v Celju ima 24. sept. ti. ob 1. uri pop. svoj redni občni zbor pri g. Krušiču. Po občnem zboru, točno ob pol 3. uri pop. je dirka od gostilne Krušič do žalskega mosta. Po dirki je veselica. Igra svetovnoznani muzik Napolitan. — Darila za dirkače so razstavljena v izložnem oknu trgovine Priča & Kramar na Graški cesti. Odbor.
Iz Celja. Nekateri Slovenci še prav pridno zahajajo v kavarno Central. Nedavno so tam enega Slovenca pošteno pretepli, ob priliki Siidmarkinih slavnost; pa so visele raz hišo kar 3 frankfurtarice. -Otroci gostilničarja in mesarja Rebeuschega, kateremu tudi Slovenci pridno nosijo denar, izzivajo z oken svoje hiše in na ulici mimoidoče Slovenke z »Windische«. Imamo več takih slučajev. Naj bi papa prijel malo svojo mladino — osobito žensko — za preostre jezike.
Ljudska slavnost v Celju, ki jo je v nedeljo zvečer priredil »Klub slov. naprednih akademikov« v Narodnem domu, se je jako lepo obnesla. Za zabavo je skrbela v prvi vrsti vrla vojaška godba, ki je skoro brez prenehanja igrala neutrudnim plesalcem, cel večer skoro same slovanske godbene točke. Za užitek in zabavo so nadalje skrbele celjske gospe m gospodične v najrazličnejših šotorih. Obilo smeha sta povzročila »versifax« in vsiljivi Žid. V planinski koči je bilo prav veselo. Pri volitvi najlepše dame si je priborila prvenstvo gdčna Darinka Homanova iz Radeč. Za njo je dobila največ glasov njena sesti a Marlenka, na tretjem mestu je bila gdčna Marta Hrašovčeva. Upatao, da bo gmotni uspeh slavnosti prav zadovoljiv. *'<
Iz Celja. Premeščsn je na mariborsko gimnazijo g. Kari Tribnik. doslej učitelj na slovenski gimnaziji v Celiu.
Iz Ceija. Okrajno glavarstvo je izgnalo za vedno iz Avstrije nekega Karla Streuna iz Nemčije, kateri je zadnji čas zlasti po Trbovljah in drugod rudarje na zvijačne načine zvajal v nemške rudnike in jih največkrat spravil v veliko nesrečo in siromaštvo.
Iz Celja. Porotno sodišče je oprostilo rudarja Jožefa Fajta iz Trbovelj, ki je dne 4. julija ti. ustrelil svojo nevesto Nik iz ljubosumnosti, vsake krivde in kazni.
Iz Gaberja. Kakor smo že zadnjič poročali, priredita podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Gaberje ter gabersko Bralno društvo veliko vinsko trgatev v vseh prostorih Sokolskega doma v nedeljo dne 1. vinotoka. Priprave so že vse v najlepšem teku ter obeta biti ta veselica res ena največjih zabavnih prireditev letošnjega leta v Gaberjih. Vabimo toraj vse okoliške in mestne Slovence na to prireditev najprisrčneje, da s skupnim delom in požrtvovalnostjo v prispevkih bolj utrdimo važno ogrožena postojanko gabersko. Na veselici bode igrala dobro-znana občepriljubljena godba (šramel) g. Napoli-tana iz Konjic. Spored je zelo zanimiv, vstopnina majhna, zabava bode izvrstna in neprisiljena. Za dobro postrežbo bodo z vinom in kuhinjo skrbele naše dobroznane izvrstne gostilničarke gdč. Leonove. Gotovo ne bode nikomur žal, da je posetil našo veselico ter se naj torej vsakdo drži gesla: \ nedeljo 1. oktobra vsi v Sokolski dom na veliko vinsko trgatev, tam na svidenje pri trgatvi sladkega grozdja!
Kuga slinavka in grintavka v celjskem pol. okraju? Iz Šmarja nam poročajo: V sosednjem rogaškem okraju se je pojavil eden slučaj kuge na gobcu in parkljih. Neki kmet je kupil dva vola na Hrvaškem in ju prignal brez potnega lista čez mejo. Mož pravi, da je kupil vola pri Sv. Štefanu in potrn list zgubil. Sedaj se vrši tozadevna preiskava.
Iz Vranskega. Dekle Marija Prijatelj je te dni porodila na Polzeli zdravega dečka. Prijatelj trdi, da je dečko prihodnji dan umrl in da ga je kar sama na nekem mestu pokopala. Začela se je preiskava.
Braslovče. Igra »Cigani«, ki so jo 10. tm. priredili naši diletantje v prid Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju, je krasno uspela. Primanjkuje žal v tem listu prostora, da bi ocenili posamp- o vloge, reči moramo le eno: vc<: vloge so bile \ ».Jo ih rokah. Na splošno željo se oo igra u božiču ponovila.
Iz Braslovč. (Zahvala.) Veselica, prirejena v nedeljo, dne 10. tm. v prid Podp. društvu za slov. visokošolce na Dunaju, se je v vsakem oziru izvrstno obnesla. Po igri, ki se je igrala z r.epričako-
j vano dovršenostjo, se je razvila neprisiljena, prav prijateljska zabava. Srečolov z več nego 300 krasnimi dobitki je goste zdovoljil, ker je vsakdo lahko poizkusil z uspehom svojo srečo. Častilci rujne kapljice so oživljali v vinarni svojo fantazijo; ljubiteljem slaščic je bila na razpolago slaščičarna, zapoznelim gostom pa je nudila kavarna v obilici užitkov. Za otroke je bil pripravljen ribji lov, za mlajši svet pa je poleg šaljive pošte, konfetija, letečih kač in umetalnega ognja skrbela slav. šoštanjska nar. godba, da je dal vsak duška svojemu navdušenju na plesišču skoro do ranega jutra. Prijetna dolžnost nas veže, da se tem potom najiskreneje zahvalimo v prvi vrsti gdč. Košanovi in Paurovi za požrtvovalno sodelovanje, ki je rodilo ravno v vinskem šotoru tako lepe uspehe; g. iur. Košanu in g. Srebretu, cenj. obiteljim Košanovi, Paurovi in dr. Voušekovi, gdč. O. Marschitzevi in M. Rojnikovi, ki sta oskrbovali slaščičarno, kakor tudi c. rodbini Marschitzevi. Prav posebna zahvala gre gdč. Krašovicevi in gdč. Iv. Rojnikovi, ki ste z neumorno pridnostjo vzdržale v kavarni pozno v noč, kakor tudi gdč. Jezov-škovi, Križajevi, Piklovi, Ludwigovi, Omladičevim, Ani Preslovi, Mar. Rojnikovi, Rudlovi in Vrankovi-čevi za prodajanje šopkov, razglednic itd. Posebna hvala gre g. Koželju za trud pri napravljanju šotorov. Zahvaljujemo se nadalje vsem, ki so prispevali z darovi, g. dekanu Hriberniku in g. kanoniku Bohincu, g. Petru Majdiču, gospej dr. Schwabovi, gdč. Olgi Zanierjevi, gg. Piklnu, Cvenklu, Ziganu. Cim-permanu, Krašovicu. gdč. Tončki Ježovnikovi; gg. Pevecu, Cioričarju, Vasletu, g. župniku mozirskemu, gdč. Schusterjevi, gospej Ledenikovi in gdč. Ježovnikovi v Velenju, kakor tudi vsem ostalim, ki so prispevali na ta ali oni način. Posebej še gg. dr. Srebretu v Brežicah, dr. Schmirmaulu v Rajhenburgu, Prusu v Konjicah, dr. Sernecu, Paherniku in dr. Cervinki; nadalje vsem došlim gostom iz bližnje ln daljne okolice, iz Mozirja, Šoštanja, Št. Pavla, Vranskega, Celja itd., ki so prispeli k tako lepemu uspehu. Čistega dobička je ostalo po odbitku vseh stroškov 500 K, ki se obrnejo v omenjeni namen.
Grozen pretep je nastal v nedeljo 17. tm. v gostim Ivana Berložnika na Frankolovem. Petero fantov iz Stranic se je popoldne pripeljalo in pilo po-pred v dveh gostilnah. Slednjič so se ustavili tudi pri Berložniku. Tu je bilo zbranih nekaj Frankolča-nov, med njimi Janez Potočnik pd. Macuh in njegov dvajsetletni sin. Ne dolgo, in nastal je hud prepir med Frankolčani in Straničani. Kmalu pa je tekla tudi kri. Pretep se je razvil iz gostilne ven na cesto. Padlo je nekaj strelov, vrtne late in polena so frčale po zraku in padale po glavah, Macuhov sin pa je kakor besen drevil s sekiro ter mahal po svojih nasprotnikih. Groza je bilo gledati ta prizor. Konec te bitke je bil, da so Straničani naložili na voz svojega težko ranjenega tovariša ter se odpeljati v Vitanje k zdravniku, da so si dali šivati hude rane. z;a katerimi bosta naibrže dva umrla, kakor je spoznala komisija. Starega in mladega Macuha pa so odpeljali v Vojnik tudi k zdravniku, da jima je obvezal rane na glavi. Ta dva nista dobila težkih ran. — Zadnji prizori nasledkov tega brezumnega boja se bodo odigrali pri okrožni sodniji. Koliko stroškov, koliko bridkosti bo povzročil ta boj, ki se je razvil iz praznega nič. Kdaj se bo spametovalo naše ljudstvo! Najdragocenejše blage, ljubo zdravje, izpostavlja smrtni nevarnosti zaradi praznih zabavljivih besea. Kadar kdo nevarno zboli, pa ne more utrpeti stroškov za zdravnika, a po takih besnih bojih, koliko je tu stroškov za sodnijske komisije, zdravnike. To sc jim ne zdi nikaka škoda! Koliko telesnega kapitala pa gre v prezgodnji grob, ali pa se pokvari tako, da trpe škodo svojci, občina in dežela. Zato pamet, pamet, ljudje božji!
Iz Št. Pavla pri Preboldu. Naša sokolska slavnost dne 3. tm. se je nad vse sijajno obnesla. Fantje Sokoli so se po 3 krat na teden pridno zbirali v telovadnici in pod vaditeljem Celjskega Sokola bratom Moškonom vežbali v lepih prostih vajah. Na-ročevali in nakupovali so se potrebni novi telovadni in paradni kroji; dekleta, Sokolom naklonjena,- su pletla prav marljivo sveže in suhe vence za okra-šenje veseličnega prostora in slavoloka. — Drug« gospodične in gospe so se trudile zopet po drugi strani za lep sprejem in pozdrav tujih Sokolov in drugih veseličnih. gostov. Sploh, vse mnogoštevilriu napredno misleče ljudstvo v Št. Pavlu in okolici je z veseljem pričakovalo slavnostnega dne im tako-rekoč tekmovalo v pripravah. Dne 3. septermbra ]e bilo najkrasnejše vreme. Vse je navdušeno slavilo krasoto dneva. Kar se je v jutru obetalo, t o se je na večer nadaljevalo in izvrševalo v starodavnem znamenitem gradu Prebolskem. Grad Prebold lezi v Savinski dolini razun Novo-Celja najlepše in je tudi eden največjih. Njegova zgodovina je jako zanimiva. Ta grad si je izbral šentpavelski Sokol za torišče sokolske in ljudske slavnosti. Ob 3. uri popoldne so šentpavelski sokoli, na čelu jim domača narodna godba, pričakovali tuje sokole iz Trbovelj, Celja, Žalca, Št'. Jurja ob j. ž., Šoštanja in Mozirja, kojih se je zbralo vseh skupaj nad 100. Št. Pavel, lepa trgu podobna vas, si je nadel praznično obleko. Raz narodnih hiš so visele narodne trobojnice in veselo vihraje pozdravljale od vseh strani prihajajoče goste kmečkega in drugih stanov. Pri lepem, priprostem, jako okusno napravljenem slavoloku sredi Št. Pavla ste prišle Sokole pozdravili z lepimi nagovori Piklova Rezika in Lubajeva Micika; prva je podala starosti Celjskega Sokola br. Smiertniku krasen šopek z narodnim trakom, druga pa dvem zastavonošem štiri lipove vence, vsakemu po 2 na zastavo. Za sprejem in pozdrav se je zahvalil sta-
r
rosta Celjskega Sokola, ki je v navdušenih besedan množico ljudstva opominjal k narodni samozavesti in k ljubezni do sokolstva. Nato je zbrana sokolska armada odkorakala na slavnostni prostor med so-kolsko koračnico, ki jo je na čelu svirala domača narodna Št. Pavlska godba. Raz cken hiš pa se ]e vsul na mimo korakajoče sokole pravcati dež svežih šopkov. Izmed mnogih odličnih gostov na slavnostnem prostoru mi je omeniti gospoda Grenka, gosp. Petra Majdiča, gospo Roblekovo iz Žalca, gospoda Cvenkla iz Št. Petra in g. Zanjera, veletržca v št. Pavlu, z gospema, g. Pikla in gospo, župana g. Širca iz Žalca in župana g. Franca Cilenšeka iz Št. Pavla. Počastil nas je s svojo navzočnostjo tudi občinski svetovalec in podpornik Sokola v Št. Pavlu Janez Cajnar, mnogi drugi šentpavelski občani s svojimi rodbinami. Na večer pri svitu mnogobrojnih lampijonov se je pravzaprav začelo razvijati ljudsko slavje. Med zvokom veselih pesmi, zdravicami in zvoki godbe se je veselila 3 do 4 tisoč brojeCa množica ljudstva krasnega večera na vrtu prebol-skega gradu. Veselica je trajala do drugega juti a zjutraj. Pri prostih vajah je ljudstvo sokolom njih trud z burnim ploskanjem priznavalo. Domačemu Sokolu pa na izidu veselice in na gmotnem stanju srčno častitamo. Zdaj se bo lahko osamosvojil in tem ložje se ustavljal čukovskim nakanam.
Iz Trbovelj. Čudimo se, da vkljub svoječasni obljubi gospoda župana, da bo eden redarjev, kakoi hitro bo novi redar v službo sprejet, opravljal službo na Vodah, kjer je večina delavstva, se to še do danes ni ukrenilo, dasi imamo že od avgusta novega redarja. Tako so pa Vode popolnoma brez varstvt-nega organa in dne 17. tm. (plačilni dan) je v gostilni g. Pravdiča nastal pretep. G. Pravdič je takoj poslal po redarja, a ga ni mogel dobiti. Mislimo, da smo mi davkoplačevalci na Vodah že tudi toliko vredni, da se nam vsaj v tem oziru ustreže. Redarji menda niso za to tu, da bi po gostilnah marnje pobirali in jih županu nosili, ampak za službo. — Več ubogih davkoplačevalcev.
Iz Gornjega grada nam poročajo: Volitve v nas okrajni zastop se vrše po sledečem redu: dne 22. sept. voli veleposestvo, 23. septembra trgi in 27. septembra kmečke občine.
Izjava. V imenu podpisanega učiteljskega drff* štva odločno protestiram zoper neosnovani napad na osebo nadzornika, g. Supaneka, oziroma na njegove gospodične hčerke v 207. štev. »Slov. Naroda« z dne 9. sept. t. 1. — Učiteljsko društvo za celjski okraj: Franc Brinar, tč. predsednik.
Sv. Lenart nad Laškim. Vobče se misli, da naš pozabljeni Št. Lenart ni sposoben, da bi se ga pu časopisih »vlačilo«. Ali temu ni tako! — Pomislite vendar, — taka čast je zadela naš kraj, da se še v »Slov. Gosp.« »nekaj« čita o njem. Samo škoda, da je članek skovan od najmanj sposobnega dopisuna našega kraja! — Dokler boš vlačil po zobeh: »Gospod so rekli« in pa »Gospod so dali«, tako dolgu pusti svoje neslano čenčarenje po časopisih pri miru! — Kdor šentlenarčke razmere pozna, bode takoj uganil, odkod prihaja članek, v »Slov. Gosp.«, v katerem se omenja, da je »neki« človek pisal v »Narodni List«, ki je popolnoma brez sočutja do bližnjega. — Vsak farman, ki ima kaj soli v glavi, mora na mah sprevideti, kdo v fari največ trpi na tej »bolezni«. Po vsej gotovosti bo ta človek tako imenovani dušni pastir, kar sicer ne kaže, da bi bil, temveč se bolj kaže srednjeveškega grajščaka-odl-ralca ubogih podložnih, ki so mu morali dajati desetino. Zato so pa tudi »naš gospod« kar enkrat na lepem povedali raz prižnice, da se »priporočijo« za svojo desetino-bernjo, katera mu (po njegovem mnenju) gre! — In res smo videli nekega dne našega gospoda grajščaka v spremstvu dveh svojih menda najudanejših slug, kako so samozavestno gledali okrog sebe češ: Tresi se kmet, ako nimaš ali nočeš dati bernje, bo pela batina ali pa boš prišel v — pekel —. Gosp. župnik! — Kdo je bolj mrzel napram svojemu bližnjemu, Vi ali dopisnik »Nar. Lista«? Ko bi Vi hrepeneli po izpolnjevanju krščanskih čednosti, bi bili ob priliki, ko ste naznanili čas bernje, rekli raz prižnice: »Ker nas je letos zadela šiba hude suše, pa ne bom prišel po bernjo, ker vem, da vam nič preveč ne hodi.« Ali pa bi se bili vsaj toliko krščanskega izkazali, da bi bili pustili ubogemu organistu prej pobrati zasluženi del, ki je skoraj cela njegova plača ter že težko pričakuje tega časa; ali on revež mora čakati na milost svojega sitega »šefa«, kedaj se njemu zljubi! — Pa Vi vsega tega niste storili, kajti taki gospodje poznajo krščanske čednosti v vsakem slučaju samo za kme-ta-trpina, pri sebi pa le tedaj, ako se si: čajno ne gre za žep, ako se gre pa količkaj za njihov žep, su jim pa take in enake čednosti postranska stvar! — Toraj zidar »Gospodarjevega« članka, ako nimaš kaj boljšega materijala, potem pojdi prihodnjič, namesto s peresom na papir — z metlo na cesto. —
trtZifti okraj.
Verače. Klerikalci pri nas so vsi iz sebe, ker jih »Nar. List« včasi malo pokrtači. Svojo jezo, katera jim je že pamet zmešala, hočejo ohladiti s tem, da naprednjake dejansko napadajo. V nedeljo k maši na Buče grede je napadel nahujskani hlapec klerikalne rodbine Bovhatove naprednega mladeniča in le hladnokrvnosti naprednega mladeniča se je zahvaliti, da se ni zgodil zločin. Dne 11. tm. je moral klerikalni Jurak s svojo hčerjo pri sodniji v Kozjem pred kazenskim sodnikom skesano prositi odpuščanja naprednega mladeniča I. P—ka za nesramne žalitve. Vsled svoje velikodušnosti mu je ta odpustil.
He, klerikalci, vaša slava je začela bledeti, in da bo obledela popolnoma, zato smo vam porok. Selški.
Brežice. Nekateri iz Ogrske sem privandrani, tukaj seveda »štramtajč« trgovski uslužbenci pri Matheisu v zadnjem času zopet nekoliko preočitno hočejo kazati svojo »nemško kri« in si jo hladiti na naših Sokolih. Opozarjamo jih k pameti, da ne bodo enkrat pošteno skupili, Matheisu pa priporočamo, naj fantaline prime za ušesa. Ali pa morda smatra njihovo postopanje kot priporočilo za svojo trgovino?!
Brežice. Službo sta menjala davčna pristava Ivan Stanič, doslej v Weizu, in Kari Gabron, doslej v Brežicah.
Iz brežiškega okraja. Gospodarske razmere v našem pol. okraju naj pojasnijo nekoliko sledeči podatki iz sodnih registrov o eksekucijah in dražbah: Eksekucij na premično blago je bilo leta 1907. 354, leta 1908. 467, leta 1909. 537, 1. 1910. pa celo 699. Eksekucij na zemljišča je bilo leta 1907. 48, leta 1908. 96, leta 1909. 11, leta 1910. 482, 1. 1911. pa že 290; posestev je bilo prodanih leta 1907. tri, 1. 1908. eno, leta 1909. sedem, leta 1910. pa 66, leta 1911 že 14; tudi tožbe so se pomnožile, ker posojilnice tirja]o glavnice nazaj.
Iz Brežic. Dne 15. tm. se je tukaj pod predsedstvom okr. glavarja vršila seja okrajnih pomožnin odborov Brežice, Sevnica in Kozje. Sklenilo se ie predlagati namestniji, naj se za prebivalstvo in živino dobavi koruzo in otrobe razdeli, deloma brezplačno, deloma po znižani ceni. Tudi ajdino seme se bo nabavilo. Živila bi se naj razdelila po zimi, ajdino in drugo semenje pa spomladi. Navzoči davčni referent fin. tajnik Fischereder je obljubil, da sc bo vsakemu dovolil rok za plačilo davkov do pol leta in več, kdor bo za to prosil. Nekatere občine še niso storile nobenega koraka, da bi zahtevale podpore. Prošnjo za podporo v denarju ali živilih je treba ločiti od prošnje za odpis davka. Oblasti še vedno sodijo potrebo po tem, če se zahteva odpis davka ali ne; odpis državnega davka res ni velik in občinam dela težave, ker ne dobe doklad, u zahteva po odpisu davka je znak potrebe in se tako uvažuje. Občine naj svoje želje in predloge pravočasno naznanijo glavarstvu, tudi naj pravično določijo, kdo je potreben podpore. Prejele bodo kmalu naznanilne pole. Težavno bo rešiti vprašanje, kako naj se podpora razdeli, da ne bo preveč nezadovoljnosti. — Na občine, ki so bile po toči poškodovant, se bo posebej oziralo.
Ušla ie iz zapora pri okr. sodišču v Kozjem neka Julijana Gradišnik. Bila je zaprta zaradi tatvine. Zbežala je najbrže na Hrvatsko.
Komisija za poravnavo meje se sestane 25. septembra na Vidmu-Krškem. Udeležijo se je tehnični in politični uradniki iz obeh pokrajin.
Iz Dobove. (Razne novice.) Pri nas se bo kmalu začela vinska trgatev. Rano grozdje smo že obrali. Kdor je mošt pil, vsak pravi, da bo letos sladka in izvrstna vinska kapljica. — ^Device« Marijine družbe so se začele med seboj sovražiti. Njihov poglavar se te preveč v eno zaljubil, zdaj so ]i pa druge zavidne. Ona mu mora hoditi vsak dan posteljčko poravnat. Druge jo kregajo, češ da se ljudje močno nad njo spodtikajo. Ona pa pravi: Moram hodit', če me pa čejo imet'. Je res škandal, kaj vse se godi po naših Marijinih družbah. Ponekoa obstoje slednje samo za to, da imajo gotovi ljudje poceni zabavo. Sramota, da je tudi pri nas tako!
Konjiči okraj.
Neprevidni brat. 16 letni viničarski sin Maks Pavlič v Skalcah pri Konjicah se je tako nerodno igral s pištolo, da je svojega 7 let starega bratca smrtno nevarno ranil.
PtnjslEf «Kr»j.
Od Sv. Bolfenka pri Središča. V pondeljek, dne 25. sept. se vrši v naši cerkvi poroka g. Srečka Dogša, strojarskega mojstra in posestnika v Središču, z gdč. Mici Puklavec, hčerko ugledne, napredne rodbine na Vitanu in sestro dež. vin. pristava gosp. Antona Puklavca v Gradcu. Vrlemu narodnemu paru obilo sreče!
Ponesrečil se je 12. t. m. pri trebi j en ju in po-globljevanju studenca delavec vulgo Jakopin pri posestniku Alojziju Majcen na Koračkem vrhu. Hotel se je po opoldanskem odmoru prvi peljati v studenec. Komaj je vstopil v pripravljeno posodo in so ga hoteli spustiti počasi v studenec, ko se nenadoma pretrga vože in mož je padel v nad 20 m globoki studenec. Privlekli so ga iz studenca še živega in toliko pri zavesti, da je napravil oporoko ter se še dal prevideti s sv. zakramenti. Nato je kmalu umrl. Polomil si je vse ude in rebra.
Ptuj. Za župana je zopet izvoljen pek Ornig.
Rogatec. Podpora poškodovancem po toči 1910 se je delila v Rogatcu dne 2. septembra ti. v Spoi-novi gostilni. Mnogo ljudi ni zadovoljno z delitvijo te podpore. Nespametno je tudi, da je uradni vodja c. kr. okr. glavarstva g. Netoliczka poklical vse poškodovane občine rogaškega okraja v Rogatec na delitev, in to vse za 8. uro zjutraj. Približno kakih 1400 udeležencev, starih in mladih, od ptujsko-ro-gaške in šmarsko rogaške meje je prišlo obenem skupaj. Nekateri niso čakali samo dopoldne, ampak celo do noči. Zapravil je marsikateri dokaj kronic, ki bi mu bile doma dobro došle. Kdor pa ni imel nič cvenka, je pa tudi s praznim želodcem čakal zaže-ljeni konec ter korakal v noči dolgo pot domov. Prejšnji okrajni glavar je delil tako podporo vsaj na treh krajih: v Rogatcu, pri Sv. Križu in za Ko-
strivnico v Podplatu. Tako je bilo lepo razdeljeno, da so stranke hitro in blizu opravile brez velike zamude in stroškov. Kajti prejšnji glavar je vedel, da se mora iti ljudstvu na roko.
Iz Ormoža. (Zahvala.) Povodom sklepa šolskega leia se je priredila na slovenski ormoški okoliški šoli v nedeljo, dne 27. avgusta ti., sklepna šo-larska veselica v hardeškem gaju. Ob tej priliki so biLi vsi učenci in starši učencev primerno pogoščeni. Največja hvala gre slavni ormoški čitalnici, ki je za pogoščenje darovala 120 K. Nadalje se podpisano šolsko vodstvo zahvaljuje p. n. ormoškim gospem in gospodom, ki s z darovanimi bidri ali s primei-nimi denarnimi zneski za bidre omogočili tako iz-borno pogoščenje. Hvala tudi g. Zinku, da je prepustil svoj krasen gai, godbi hardeške požarne brambe za kratkočasno sviranje, častitim gospem in gospodičnam, ki so pogoščenje tako spretno izvršile, vsemu učiteljstvu.za sodelovanje in sploh vsem, ki so si stekli za imenovano šolarsko veselico kakih zaslug! — Šolsko vodstvo Ormož-okolica, 18. septembra 1911. Jos. Rajšp, šol. vodja.
Iz Ormoža. Pri volitvi dne 17. septembra 1911 je bil v občini Hardek izvoljen za župana vrli narodnjak gospod Franc Hanželič, sin dolgoletnega bivšega narodnega župana hardeškega. Kot starešina sta izvoljena Ivan Petek in Ivan Kirič. Prepričani smo, da se bode sedaj g. župan ravnal po vzornem vzgledu nepozabnega očeta.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dne 15. tm. je umrl po dolgi mučni bolezni g. Andrej Lovrec, posestnik v Zagorcih. Bil je vzoren gospodar ter vnet Slovenec. Svoje sine je izšolal: 2 sta nadučitelja, 1 kaplan, 1 trgovec. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi. Zastopano je bilo tudi veteransko društvo in učiteljstvo. Blagi pokojnik naj v miru počiva!
Iz Vurberka. V zadnji številki »Slov. Gosp.« či-tamo to-le notico iz Vurberka: »Zadnja veselica pri g. Golobu je pokazala, da je volilna agitacija gotovih ljudi veliko gostov odvrnila. Šolska kuhinja bo imela od tega malo dobička. Mi tega nismo krivi.« No to ie zopet nekaj iz peresa mežnarja Fanedla. Ne vemo, ali je ta že za Feldhof, ali kaj? Ravno ljudje okoli farovža so napravili to, da veselica v gmotnem oziru res ni presijajno uspela. Kajti gosp. župnik je kratkomalo večernice opustil, ker se mu je drugje boljše godilo, ko pa doma. Pokazal pa Je s tem, koliko mu je uboga deca, koliko ubogi stariši. Na tak dan bi bil lahko doma ostal, kajti domačim bi posetili gotovo, kakor zmiraj, veselico v častnem številu, če bi bil popoldanski blagoslov. Lepo bi bilo tudi od tako dobre duše, kakor so gospod župnik, da bi tudi oni kaj malega prispevali. Pa — saj vemo! Prišel je tudi vohunit na veselico mežnar Fanedl. Hotel pa se je zmuzniti zastonj v vrtne prostore, kjer se je vršila veselica. Toda bistro oko je to zapazilo in moral si je kupiti vstopnico. Tako hoteti goljufati — potem pa licemerno-hinavsko v »Gospodarju« zvijati oči,, to je krščansko, kaj? Sploh pa, če se Vam je zdela veselica »preliberalna«, zakaj hodite potem na njo? Zato, da se potem lažnjivu poroča v »Slov. Gosp.«?
Mariborski okraj.
Mariborski okrajni zastop se je 15. tm. sestavil. Za načelnika je zopet izvoljen Schmiderer, za namestnika dr. Kornfeld. Med odborniki je tudi Dominik Peklar iz št. Jakoba v Slov. gor.
Iz mariborske okolice nam pišejo: Tajno se le izvedelo za hrepenenje klerikalcev po vladi v spod-nještajerskih podružnicah štajerske kmetijske družbe. Gospodovali bi radi ti klerikalci, a le s tujimi sredstvi — svojih ne izpuste. Kmetijska družba deli mnogo denarja —tega bi radi dobili duhovniki v roke in ga delili, a ne zaslužnim vzorkmetovalcem in trpinom, temveč obdarovali bi radi svoje privržence in kimovce s tujimi sredstvi, ker svoja porabijo zase.
Odsek »Prosvete« za slovenjeblstrlškl in konjiški okraj. V petek, dne 22. tm. priredi odsek ob priliki IV. rednega občnega zbora v Slov. Bistrici ob 8. uri zvečer v prostorih hotela »Austria« javno predavanje. Gospod potovalni učitelj I. Prekoršek predava o temi: »Nemštvo v boju proti Slovenstvu s posebnim ozirom na najnovejši načrt »Siidmarke«. Opozarjamo vse merodajne kroge na to predavanje ter pričakujemo zlasti s strani učiteljstva našega okraja obilne udeležbe. Dobrodošli tudi gosti cd drugod! Občni zbor se vrši po običajnem dnevnem redu. Odbor.
Iz Maribora. Podpisani odsek vabi vljudno vse veleč, pevke in pevce v Mariboru in okolici, da nam i letos zvesti ostanejo ter se redno in točno udeležujejo pevskih vaj, ki se bodo vršile za moški zboi vsak petek, in za ženski, oziroma mešani zbor vsako sredo točno ob 8. zvečer v čitalnici Narodnega doma. Prva pevska vaja za moški zbor bode v petek 22. tm., za ženski zbor pa v sredo 27. tm. V svesti si velike važnosti, ki jo zavzema slovensko petje v družabnem življenju, posebno v Mariboru, in prepričani, da nudi spretno vodstvo g. prof. Dru-zoviča tudi posameznemu pevcu izrednih koristi, pričakujemo vseobčega zanimanja in predvsem točnega posečanja pevskih vaj, ker le v tem slučaju zamorejo biti uspehi popolni. Zato pa cenjene pevke in dragi pevci vsi na krov! — Pevski odsek slov, čitalnice v Mariboru.
SloVcnjcgrafki okraj.
V Velenju je potekla minola nedelja popolnoma mirno. Udeležba na nemški slavnosti je bila zelo slaba.
ti šoštanjske okolice. Nariiesto' verica na gtdb' umrlega g. Jos. Košana je poslal si. okrajni5 zastoj)1 šoštknjšRi 20' kron Za1 Občinske' uboge riaše ob&ne. Iskrena hvala!
Iz Stfštžtnjk'. Minoli' četrtek se je vršil pogreb urhrlega okoliškega' župktik Još: pogana ob naraV-nOst' ogrdmrti udeležbi! Poleg občanov sč je udeležil p&kreba občitifeki odbdr okdlice šostaiij pblnoštevil-no, dalje požarni brambi iz Družtrtirja in Gorenjega, zastopniki liradov v Šoštanju, šOštanjski župaii Woschnagg z nekaterimi meščani, rrinogč zastopnikov šoštanjskih ih velenjskih SlOvencev, domkče učiteljstvo in dh Ob odprtfem grbbiije v£ei0d;p0-kojnika slovo' zastopnik ižVrševalrtegk' cfdbora- Nfc." rodili stranke, urednik Lesničar, slaveč Jbšijja ito-šaha kot vzornega rodbinskega Očeta; vestrtegk sld-Venskega župana in zvestega somišljenika:
Iz škleskč doline. (UČiteljstvu šaleške doline V pbmislek.) Ravnokar izvemo, zakaj je bil škalski* gosp. kaplan po zelo kratkem' tukajšnjem službovanju" iJrestaVlferi; Ciijte iti strmite! Zato, ker jb z nad-učitfeljem baje v prijateljstvu živel, a gospidii' župniku pa je bilo'to prijateljstvo odVeč; Tako gospod' ^upliik iti cčlO dekan, ki bi imBli'z'dobrihi'Vzgledobi krščanske ljubezni vplivati ria svOjo' ^bdrčj^rR) č; diiHbvŠČino — pa zatirate sattfl' prijat^ljštVo1 itiSff učiteljstvom in kateheti. Bržčas Vatti' Krikov rfatilh »Ljtibite se ltičd- seboj; kakor Seni jaz vas ljubil«, dfeveta bri'ga. Gbspod nadučitelj iii prestavljeni1 gOspOd kaplan nista' bila' sarito skupnk učiteljk naše nitadihe, temveč sta! rojaka ene f!are in še toraj pb-zfriata iz mladih nbg — a pred gOsrtodprii dekartom Rbtnerjeiti bi se morala1 sovražiti. To lep Kristusov namestnik. Učiteljstvo Šaleške dbline, kjer gospoduje gospOd Rotiier, riaj ittilo za drago Vrne. U-llaimo: pa, da ni pftvsod- taRfr fedovedHi1 sttto; čč št* tft) nbV"6 rtastaVljeni1 gospod kaplairudal fiiRitft1 utria-žanirti' Zahtevam. Napredni ŠkalčaMi.
v Zgorel je 14. septembra tilizu Ljutomera v smeri proti Gvenu 1 oral gozda, last posestnikov dr. Rosica in Franca Stajnka.
It raznih sloVetisP HrajčV.
U Koroške. O' lepi narodni slavnost! v Tolstem-vrhh pri Guštanju dne 8. tm. smo dobili obširno pomočilo; katero pk še danes moramo zaradi portianj-kaiija prostora shraniti za prihodnjo Številko.
Občni zbor akatf. fer. dr. »ProSvčta« še vrši v petek 22. tm. Ob Osrtiih zvečer v hotelu1 »Ilirija« £ tem sporedom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilb odbora. 3. Poročilo podružnic. 4. Poročilo preglednikov; 5. Volitve. G; Samostojni predlogi. 7. Slučaja nbSfr.
Razveljavljen ^Rtep koroške dežeinte vlade. Mi-
Afsterstvo za notranje zadeve je razveljavilo odloK koroške deželne vlade, Ri je razpustilo »Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem«, ker je izvedlo zasebno štetje Slovencev na Koroškem.
Zadnji dopisi.
Štajerski deželni zbor. Včeraj je prišlo iz Gradca poročilo, da so se pogajanja za delazmož-nbst deželnega zbora razbila in da jesenskega zasedanja ne bo.' »Straža« poroča, da nemški poslanci odklanjalo, kaj storiti za zanemarjeni Spodnji Šta-jer. Niti regulacije Drave nočejo vzeti v program, niti zgradbe vsaj ene ceste takoj gmotno zasigurati, o drugih vprašanjih pa že celo nočejo ničesar slišati. Graški »Tagblatt* pa poroča, da so slovenski klerikalci stavili kert pogoj za opustitev obštrukcije pomnoženje dež. šolskega sveta za enega nemškega in enega slovenskega klerikalca.
Trriovlje. Tli je včeraj 20. tm. urfirla gospa Ro-Zdlija Draž, šivilja in p6§estriica. Pokojna je bila vsestransko priljubljena. Zapušča 4 male otroke^ Bodi jI Žemljica lahka!
Jinbiieina slavnost ttfl&ke Ciril-Metodove pt>-tfffcžMče v TrbbvlJaTi dine 10. thi. je vrgla 950 K čistega dobička.
Ptti). Okr. glavarstvo je žaradi nevarnosti, da sft zanese kuga na gobcu ih parkljih, prepovedala uvoz parkljarjev in ptirktibv iž Okraja Pregrada > ^kraždiiiskerfi komitktii.
Ormož. V tukjšnji bolnišnici je 19. tih. timrl g. Sffnčffi Pfctek, kaplSTl v Majšperkti, star 35 let.
JioVcnci i tujini.
Iz Taylora (Washhigton, Sev. Amerika). Poročati imam žalostno novico, s katero tukajšnjih Slovencev ugled precej trpi. V Ravensdale, tri ure od tukaj, je šlo več rojakov na predvečer imendana tj. 1. sept. Egidiju Podkrajniku v proslavo njegovemu godti s samokresi streljat. Po prvem tušu jih povabi Podkrajnik v sobo, Jakob Remšak pd. Valentnov iz NOveštifte pa je ostal zunaj. Črez malo Časa gre Podkrajnik zopet vun in še enkrat uljudno vabi Remšaka v sobo, kateri je pa za enim štorom čepei.
Koinaj Podkrajnik omenjeno izreče, počita dva: Strela, in eden zaderte POdkrajniRa' v srce;- kateri se brez vsakega glasu mrtev zgrudi1 na tla. Na to gre Remšak V sobo in zakliče navzočim: »Hitite veti, Podkrajiiik se je vstrelili« Po tem- dOgOdku gre' eden po zdravnika ih redarja: Na Vprašanje rCdarjevu, kako je bilo, ptaVi Remšak, da Se je Podkrajnik saht vstrčlil; hotel je baje njertiu samokres Vzeti; pri čemur da se je orožje sprožilo. Redar ga je tudi Vpras-šal, če je bil v domovini kedaj kafchbtfan, kar pa je zanikal. Res pa je, da jb Bil' 3 leta radi uboja kaznovan. Omenjam tudi, da je Remšak sebičert iti hudb-bčn čRWek ter jako nepriljubljeri mbd Slbveticii Vse okOlnošti' so jako obtežilne zanj, ih težko, da bi' doi-gO VžlVal svobodo. Tukaj na Tayl0rju jfe" precej Slovencev, kateri so vsi naprednega duha. Pohvalnb1 ohienjktti, da čitajO veliko, pik1 ne obrekljivih nkzad-nJa§kiH; listOv kakor sta »SlOv. Gospodar «in »Stra-žk«, ampak1 napredne. Res je, da dOmbvink trpi vsled iZSčljevahja rojkkov. A rijih večitta pridš v Ameriko s tčrrirfinii rikzori; Vrnejo se pa naprednega mišljenjk; katero klerikalce tako v oči bOde. Vrli »Narodni1 List« je tukaj dobro znan, in ga rojakohl priporočatii' v rikrOčitev. Vsem nkpredriith SloVenceril' tO- ih on-Rtaj' ofceana rodoljubni pozdrav, pOSebnO Gornje'-grajcem ih Novoštifčanom. ZadreČki.
XIV. Dbweilb »Južtioštajerskega litiiblJar^Keg^ driištva v Žalcu« z dne 19: 9'. o Hbieljslti kupčiji v SaVinski dolltii'. Dasi se nakupovarijk hmeijk1 izvršuje le pomaleni, vendar se jfe že prOdkla dobra' polbvica letošnjega pridelka po 7O0--82O K za 100 kilogramov. ZiV-ahhejšO' klipčijb oViralb je delbnik1 tudi d'ejstvO; dk jfe bil hmelr vsled vrembnskiH- rtil-itter ^resuh in se' rti dal' pObaSatt. Pred rieRaterimi dnevi; je nekoliko defevalb. Drušfvcno vodstvb.
Žatec, 20. septembra. Izrazito rhlačriO raziioib-ženje. 510. Ceneje. Isto poročajo iž Noriniberkk.
Norimberk, 20. septembra. 800. Mirne cene. Kupčija popušča.
Samomor zaradi' poljubov. Pred kratkim so. prinesli v bolnišnico v St. Louisu (v Ameriki) nekega Filjpa Nicholsona, ki si je prerezal žile na roki. Zdravniki so ga rešili smrti. In tako je tudi lahko povedal vzroke samomora. Mož je izjavil, da ga je gnala v smrt prevelika ljubezen njegove žene in njena nenasitnost v poljubovanju. Sam jo baje zelo ljubi in zahteva to tudi od nje. Toda po njegovem mnenju mora imeti zakonska ljubezen tudi svoje meje. Njegova žena je bila preveč ljubezniva, flotela mu je neprenehoma sedeti ria kolenih ter ga polju-bovati. Tega bi se vsakdo naveličal. Ni mu dala niti trenotka miru, ni mogel vzeti časopisa v roke, ni mogel kaditi in ne pisati. Žena mu je vzela vse iz roke in nadomestila to s poljubi. To se mu je pa tako zastudilo, da je sklenil umreti.
Požari na Ogrskem. Minole dni je divjalo na Ogrske«! zopet več požarov. V Paksu je požar uničil dve Veliki' hiši in' zahteval tudi 4 človeške žrtve. V Guti pri Komornu je zgorelo- 100 hiš, dan poprej pa 17 hiš. Škodo cenijo na pot milijona kron. V občini Gyertyamos je požar uničil poleg 10 hiš vse pridelke. V občini Nyoger pri Sobotici so zažgali otroci in je zgorelo vsled močnega vetra 18 hiš in vsi pridelki.
V mater božjo je treščilo. One 23. avgusta ti. je divjala nad mestom Milanom v Severni Italiji huda nevihta. Besedo so imeli le Vihar, grOm ih Strelk. Na krasni veliki cerkvi v Milanu je tudi soha matere božje. V to mater božjo je treščilo in ji odtrgalo eno roko. Prebivalci mesta Milana so si to ka} različno tOltnaČili.
Etna. iz Etne se izliva Še Vedho lava. Njen tok se je razdelil na štiri dele ih uničuje hiše polja in vinograde. MinOli teden je padel gOst pepel na Ka-tartijo.
Poskusi v c. kr. garnizijski bolnici v Gradfctr so podali: Tudi proti zaprtju bolnikov, kf so narezani na posteljo, so se z naravno Franc Jožei-ov» grenčico dosegli odlični uspehi. Učinek se pojavi brez vsakih neprijetnih bolečin; ali poznejših vplp-vov, vsled česar se »Franc Jožef-ova« vOda o& vseh bolnikov rada zavživa.	2
V vsaki liiji Hi&riipijg^
mt dh*«. ako riftmo&l prfrito C* nd §mmt pralnim pmikom H popolnoma irloči vi« ntihico.
Pmlnl pniak je *aWtrat aaap&nja, me laJiK* jI poh«. to lb2ko
_	pbnir««H> dognati.
«o	i^ldr tVrdto. tat«,« Vam 2a
9*mm Jmmfil, toda| bMat» gotovo prejeti i^M^pfiMl i^datvo. foMuif^f pralni ti mila^ riblr tiidi1 dobto d uničijo r knftfcehi	p^lo
«n nalaanttljlvij« prtrfaH^aiek j.
vaaicaKor
Schfchtov
ti
t«
Vodstvo drdžbe sv. Cirila itf Metoda* iferetca? felrt potoltt iskrehO zahvalo vsem, ki So rta !ksRe¥-šenkoll rtačilti" priiiotllbgli; da se jfe- 26. glkvrtk skuji-ščirta v Tržiču dfte Iti1, septembra ti. izvršila tak®-sijajrto.
Mehoma se zahvaljuje pripravljalnemti' OdbOrti', v prvi vrsti njega načelniku g. notarju g. MaTiitieeki, tržiški podružniči, ki je po Svojih Odborrtlkih iirt' članih preskrbela vse za prisrčen sprejem skupščinar-jev, rikdaljie fržiškerti'rt' SbkolU in bralnertiu1 društvi', čitalniškemu pevskemu zboru irt Kranja, pevskem* druŠtvrt »Lira« iž Podbrezij, orkestru »Sloga«, splok vsem društvoni; korporacijairt ih* posameznikom', it So sodelovali pri všprejemu in pri veselici. Prisrčna hvala za iskrerte, na^dufene ftfcfdtefftfe prof. dr. Ilešiču za ganljivi govor na grobu mecen'« Viljema Polaka, VSe prizrtarije otroški vrtnarici gdč. Fvanki KaStelčevi irt' malftft' gojenfeefh otrO^egžt vrtca' za lepe deklariikčije iii igrice. Hvala vsefau ž*, vedriemu prebivalstvu prijaznega trga Tržič irt vsefc prebivalcem ob lokalni železnici, ki je sprejemal* skupŠčinarje z bratskimi čustvi in narodnimi pripori. HVala pa troff vsem cenjenim zborovalcem, Všem čettjišrtirrt1 delegate« našiti posameznih dričfŽrtič irt žasto^nikom pOkrOvitetlsfev irt spkai vsem rtdeležnikom, ki so vsak po svojih moče h pripomogli k prelepo vspelemu zborovanju letošnje velike skupščine.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubifeui,
drte 12. septembra 191 f.
Andr. SenekoviČ i1, r.	/Hnfon Beree f. r.
prvomestnik.	tajnik.
Nalijte, ponudite, zahtevajte fn pijte samo
Tolstovršiio stotino
ki je edina slovenska tw najboljša zdravilna ln namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 vin., kamor naročnik določi. — Naslov: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, KOFOŠfeO, kjer je tudi gostilna, letovišče in K| prenočišče.17«
Svoji k svojim! Svoji k svojim!
'aii mesni \
lUVizvIeček
ne manjka dandanes pri^nobenem gospodinjstvu, kjer resnično dobro kuhajo. — Pripravljen iz čistega mesa najboljše vrste.'
191 13-4
Katera M pripraviti dobro IfaVo, uporablja najraje „prafega	5 Krinim
ml ttcKom, HI H irdclnjc t«n«ij«n najtl«j« skrbnosti U dolgo let 1) iagrcbs*i tovarni.
Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.
MU
Dama
92 40-29
ki kaj drži na ohranitev Zdrave kože, osobito, ki hoCe odstraniti solnčne pege in zadobiti ter obdržati nežno mehko kožo in belo polt, se umiva samo
t Steckenpferd-lilljiiomlečnlm milom
(znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., Dečin (Teschen) n. li. Kos ti 80 viri. se dobi i vseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Brežice: Napravili smo kratko, ker Vaša notica je dišala po — konfiskaciji! — Taylor — Washing-ton: Hvala lepa! Oglasite se še večkrat! Pozdrav v tujino! — Galiciji: Za vsak babji prepir pa zopet nimamo prostora. Pavnotako ne za zasmehovanje telesnih hib nasprothika. To prepustimo nasprotnim listom. Mi vodimo pošten boj brez osebnih napadov. Poročajte nam druge novice, ki jih je gotovo dosti, in pa grajajte javno delovanje nasprotne stranke, če kaj graje vrednega najdete. Zdravi! — Dobova: Kaj mislite, koliko prostofa M morali porabiti,. Če bi vse opisovali, kje sta se dva rada imela. To nas kot politični list nič ne briga! — Gorski: Pride prihodnjič! Hvala! Zdravo! — Dunaj: Hvala za poročilo, pa danes nam žal primanjkuje prostora. Priobčimo gotovo prihodnjič!
Loterijske številke.
Gradec, 16. septembra 1911: 67,. 44. 21, 14. 39. Dunaj. „ ,.	„ 69, 6, 9. 42, 32.
ii
r. l l . i i i t i t \ i ii i j t i»
ii -iif
mtrnm
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vftn«, navadno tiskane pa po 4 vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči.	--
Kdor se hoče bolečin v pljučih, vratu in goltancu,
Je1 So Se tako trdovratne ali pa astme, če je še tako stara iii se z4i ^ozdravljiva, jrešitienkrat za js^lej, naj se obrne na A. Wolffsky, Berolin N., Weissen-burgerstr. 79. Tisoče zahvalnih pisem. Brošura zastonj. 10 8-4
t svrho žen it ve' se želi večji posestnik, 36 let star, vdove"c, seznaniti s kmečkim dekletom ali mlado fdfSVo I premoženjem od 4 — 6 tisoC kron. Ponudbe, če mogoče s sliko, na dpravništv« jVMd. lAiii" 4 Celjti. i? 2-S1
Učenec, ki bi imel veselje do trgovine, se takoj sprejme pri: Iranu Topflak, trgovci, Jaršinci grt 1'tajii.__i
t^gdvirfe se želi iti učit dekle iz boljše rodbine. — Jltislov se izve v upravništvu »Narodnega Lista",	18
; ~ - - - r r" -r v r - - •
18
i ■ t *' t

Zahvala.
v . ,
Ob nenadomestljivi izgubi našega blagega soproga,; oziroma očeta, brata, [ zeta, svaka? in striča
Josipa Košana,
došlo nara je od vseh strani toliko izrazov sočutja, da nara ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej, zato izrfkanio terii' potom sv'030 Odkritosrčno zahvalo:
Zahvaljujemo se častiti duhovščini za spremstvo k zadnjemu počitku, po-s£Bej: še č. gosp. župniku Valenčaku za ljtibeznjive poeetft ob bolezbi rajnkega. Prisrčna hvala slav. obč. odboru okolice Šoštanj za korporativno udeležbo in po-daritev krasnih vencev, občinskemu za-stoptt" mesta SoiŠIŽn® okrajnemu odboi-tf Šoštanj; zastcfpstvtt c. kr. okr. sodnijei, davkarije, orožništva ifi finančne straže,
prekrasni nagrobni govor. Iskrena hvala slav. požarni hrambi iz Šf. iTartina na Paki in Družmirja za korporativno udeležbo. Iskrena hvala vsem domačija
I
Škal itd", ki so v tako mnogobrojnem številu počastili blagega pokojnika pri pogrebu. Iskrena hvala vsem za tolažilna in" bržojafke.
PMpOročam>b nepozabnega rajnkega v molitev- in blag- spomin.
509 i	Žalujoči ostali.
M\ refni« !se;
za zalogo moki
vešča slovenskega fff nemškega: jezika, tudi knjigovodstva. Pismene ponudbe, v katerih se naj navede dosedajao službovanje in zahtevek plače, so poslati s spričevali na naslov: 508 —i
Peter Majdič, paromlin, Celje.
Istotam se sprejme večje število delavcev.
Nižje podpisani radovoljno izjavimo in se zahvalimo g. Petru Sajcu in tvrdki Bratje Baaf t Hrailicah, ki nam je prodal dobro in trpežno blago, kar ni navada drugih agefifdv, po solidni ceni ter priporočamo zastopnika gosp. Petra Sajca in njegovo tvrdko kar najtopleje.	m i
Št. Peter ob Savinji, 16. sept. 1911. tierta grfbar, MrtHja Widniayer, Albert Uvenk, Anton Schwigel, Peter Žgank, Mifiael Škraber, Mihael Račič, Matija Jelen, Juri Kernovšek, Anton Pire.
504 1
Opravilna številka A 257/11,6.
Oklic
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. K c. kr. okrajnemu sodišču v Ši Lenart na Štajerskem od-dek L naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 7« septembra 1911 umrlega posestnika Janeza Hajhei iz Žikarc, zapustivšega naredto6 poslednje vd$e, pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev dne & oktobri 1911 popoldne of> 3. uri ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila , napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica.
C. k. bkr. sodišče Št. Lenart na Št.
oddelek I., dne 14. septembra 1911.
Dr. Ilaunig.
Naprodaj jtf dvflje velikih iti lepih
Prvo posestvo ima 18 oralov travnikov in njiv s približno 1000 sadnimi drevesi in 4000 drogi hmelja, vee oralov gozda; stanoval skd'hišo, hlev in kozolec. Posfcatvo leži V bližini farne cdrkvfe in je od želežhiške pbstaje oddkljenO 3/4 ure.
Drugo posestvo leži blizu okrajne ceste, j« od železniške postaje pol ure oddaljeno ih ima 15: oralov' travnikov, rijiV in' sadonbstiikov, več oralov gozda, lep vinograd; stanOvalsko hišo, hlev, kozolec in zelo veliko, popolnoma dobro ohranjeno opekarno.
Ceitfa' obeh poseštefv pO dtfgefabi-n? — Naslov prodajalca pove upravništvo lista. 602 4-r
Lepo posestvo
je
Obstoji iz gospodarskih poslopij s prešo, hiše, lepega marofa, 9 oral žemlje (vinograd, sa-devriik, gožd1, fljivd !ri tratnik). — Cena 340t7 E. Ffodai š'6 mm froležiii. Oddaljena
je od Celja 5 cetrf ure. 507 2-1 Vpraša se naj v upravništvu „Narod. Lista".
Pridan in pošten faiii
iz boljše rodbine se želi iti
kje na Štajerskem. 2a nislov s£ tpraša pri upravništvu ^Narodnega Lista
505 3-1
lako zanimiv, zabaven iN poučen list s slikami je 11» 2S-17
jtostrovani tednik"
mp vsa* peieK, ter stane četrtletno le K l'80 Zahtevajte ga povsod! Naročite
HM	M NH. I
m inscrirajTe v njem i
Naslov: „llustrovani tednik", Ljubljana.
c
-m...- -i
t mesečno plačo K 12 —	#3
f pridna ifetam tfetfa alt tislrbnk
(Wirt§cliartterHi) z meseno plačo 14 — 18 i. Jožef BeHIhler, trgoV«č itf pekarski m6jster, Sv. Martin pri Vurbericu.

trgovina
. t mešanim blagom blizil tovarne 483 3 3
..ant.	ti '
radi preselitve pod ugodnimi pogoji: Primefiia je za začetnike, vodi jo lahko tudi en? oseba. Resni reflektanti zvedo naslov pri UPRAVNIŠTVU LIŠTA.
Pozop pred ničvrednimi izdelki.
Tomasova moka
lj je vsak čas in za vse rastline najboljše in naj-L cenejše fosforno gnojilo. Za čistost, za množino
»	X. ____
fosforne kisline v ce-loti in one v cliro-"" '/ k novi kislini razpustne in za finost zinietja Tom asove moke, pod zn'amko
m
,št i r'i p e r e sna*
znane, že nad 30 let rabljene in najboljše pre-skušatfe, JMMP lir 15 12r
prodajalna pisarna fosfatne moke čeških tovarn j| za Tomasovo moko na Dunaju I., Bauernmarkt 13, ,
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja 1.. domačega
ko n taka.
Kdor hoče dobi»o poučno čtivo,
naj si naroči sledeče zvezke ,Ljud. knjižnice':
II.	0 alkoholizmu. Cena 50 v, po pošti 60 v.
III.-IV.	Higijena na kmetih. Cena 1 K 20 v, po pošti 1 K 30 v.
V. Kolera in kako se je moramo, čuvati.
Cena 20 v.
Naroči se pri: Vekoslav Špindler, urednik, Celje.
Martin mi SSK
posojilnicni hiši) priporočajo jo zalogo in delavnico za najrazličnejšo obntalo po zmernih cenah.
39 50-35
Slikar m pleskar
prevzame vsa v svojo stroko spada-oča dela, kakor slikanje sob, cerkev, Srkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila.
Sprejmem takoj več pomočnikov.
{
Diktor Beuc, Celje
5» Graška cesta šteu. 8. 4»
Iriumf-štedilniki
.£5
£
Ud
P*
i i
E. <=>
sa
S"
E
o
e.
Iriumf-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsko.
Darujte za Har. sklad!
„Ka-a-a-j?I"
Dečki: „Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva antinikotin-svalčična ovojka.
Pozor: Pristno le v škatljicah za svalčice pod imenom Jacobi.	243 52-20

Ljudevit
Bonronifc
puškar ——
v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od meno preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj!	61 5230

ti9CK	9999999999999999999999999999*9999
<f, • <
i Ivan Rebek,
stavbeni ln umetni ključavničar, 3 vodovodni inštalater (Poljska m. i4> o
•a
..	se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter
C*	za vsa konštrukcljska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vod-
t'	njake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Brucken-	o
£	wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln uteže.	*
£ Celje.	Vse po dnevnih cenah.	43 4» 34	Celje.
11
■ ■■■■BSiBRasiiBiiif«is)!Rii!aaiaiiigBiiiBaBiaBS!!(iaBBsaig*a8ZBaiiE8aa«saxaaas3ais?ii!
5	■	M
Svoji k svojim!
Največja trgovina in velitaftri zalogo ur, zlatnine, i
srehrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, a brilanti in drugimi kamni.	46 50-35 a
Za ženine in neuesticeporočne zlate prstane ter ženito
m «im■muimu vanjska darila po najnižjih cenah.
ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd.
Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!
R. Salmič, Celje, Narodni dom
S
a
K
3 ■
s s
iS
S
*
a s
i»H«ssnii3ii8aai!EB0BaEEatisaGs;BazEaiffiRsaa!iiBBB3itsis«aa8BBaaiRaaisiiiBB33 2(!isa3s!!ia
Edino delniško pivovarniško narodno podjetje
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
Svoji k svojim!	v Ljubljani	Sv0j. k sv0jim!
priporoCa svoje
izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 66	v sodčkih in steklenicah.	5a.S3

Pri gnojenju travnikov, deteljišč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom
gnojeip t kajnitom ali 40lo kalijevo soljo.,
Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata a Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14.
Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki »»MERKUR1*, P. Majdič v Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še
pri mnogih drugih trgovcih.	75 4,5-33
-	
I Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K	Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4 V2 od sto brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema , ter jih obrestuje po 4V2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki 0 svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit , | po ugodnih pogojih. 57 49-35 i
Posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo ' v lastni hiši »Narodni dom" v Celju.	
Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K	
Prva južnoštajerska vinarska zadruga
Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko
r. z. z o. z.
v Celju
Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko
Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah.
44 50-36
! naprodaj!
2 novi kočiji, lahki za 1 konja, 2 bolj težki za 2 konja, potem mali vozovi (Ein-spanner) in 2 široka halbpraterja. Proda se tudi ali na več let v najem da
lepo posestvo
z 3 obrtmi, velika vodna moč, lepo stanovanje z več sobami in kletmi, veliko gospodarsko poslopje, travniki, njive, čez 10 tisoč hmelja, blizu kolodvora in farne cerkve. "Več se izve pri
Gr. Saveršnik pri Sv. Petru
479 4-4	v Sav. dolini.
afil
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega a K 40 h; pri m a polbelega 2 K 80 h; belega 4 K ; belega, gobastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, ptičevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K. najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 381	dobi franko.	50-9
Zgotovljene postelje
Iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h. 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13'—, K 14-70. K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4'50, K 5'20, K 5"70; podpornica iz moCnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14"80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar.
S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko.
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.
11=11 idP
Pouk
v Igri na glasovir
daje do popolne izobrazbe spretna pianistinja gospa Marija fiokot, Celje, Graben-gasse št. 7.	494 3-2
Učenci (učenke) se sprejemajo vsak dan od 10.—12. dopoldne in od 2.—4. popoldne.
Posestvo
obstoječe iz enonadstropne, nove hiše, papol-noma urejene za večjo trgovino, in plodovito zemljišče se pod zelo ugodnimi pogoji zaradi sanacije razmer pri drugem posestvu takoj proda. Obrniti se je na lastnico 495 3"2
Ano Sirenčan, Mozirje.
Da me spoznajo cenjeni odjemalci, oddam
40—45 metrov pi istnobarniili forezpogrešnih ostankov za IS K,
sortiranih v lepe dobre cafirje, posteljnino, oxford, belo platno, modri tisk. flanel in parhent. Vsak ostanek 3—12 m dolg in jako dobro uporaben.
Isti ostanki posebno dobre, najfinejše kakovosti 40 — 45 metrov za 18 K.
Pošilja se po povzetju. — Neugajajoče se vzame nazaj in se denar takoj vrne.
S. Stein, tkalnica platna, Naliod (Češko).
Vzorne zbirke vsake vrste izvrstnih tkanin za domačo rabo in bale nevest brezplačno, le od ostankov ne pošljem vzorcev.	508 1


liane
vsake vrste se naj skrbno varujejo pred vsako nesnago, ker vsled te lahko na« stanejo iz najmanjših najhujše, težko
odpravljive rane. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domaČe mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. IV* Razpošilja se vsak dan.
1 pušica 70 vin. Proti predplačilu E 3-16 se pošljejo 4 pušice, za 7 K pa deset pnšic poštnine prosto na vsako postajo avstr.-ogrske monarhije
Pozor na Ime izdelka, lzdelo* atelja, oeno ln varstveno znamko. Pristno je po 70 v.
Glavna zaloga
B. Fragner, c. In kr. dvorni dobavitelj
- ' <* '-■■ ■ -v	s... v..«•>.';, 4»;
h
cigaretni papir
pristen edino le s to sliko.
366 12-11
0 '?

sil:
»IS
m
Najboljše
361 -9
mlatilnice, siamoreznice, vitle, sadne mline, kotle za pičo, _
navadne in na par, kakor tudi
ganjarske kotle
prodaja po niz ii cenah veletrg**ifina z žeieznino
,MERKUE', Peter Majdič, Celje. §
za moške i«	genske obleke
nove mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska razpošiljalna R. Ster mecki v Celju.
Vzorci vsakemu poštnine prosto.
©©©©©©©©e©©© ©0© ©©© ©s© ©©©©©© ©©©©©©©©
©	Q
Mnogo denarja prihrani

©
©
©

©
kdor si nabavi sukno 9 in modno blago na- @ §©© ravnost od tvrdke ©©S
Milica Tomec,
tovarna sukna
Humpolec, Češko.
© Vzorci se pošiljajo na zahtevo g brezplačno na ogled.
©
©

Pozdravljam Vas v novem svetu, v nadi,'

da tudi tam radi pušite cigaretni papir
OTTOMAM
kot ste ga doma.
244 5-2-21
"Veletrgovina s papirjem
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risainih
skladov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo.	Na drobno.
ur
Goričar & Leskovšek
Celje, Graška cesta št. 7.
33 50-36
34 50-36
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
Celje, Rotovška uiica št. 2.
SSMSMffil*. -fr ' - "TTirTii||i|nii|]-""1iHHnMiMiii - m
MBaajfcj
Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366.
Telefon štev. 48.
Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283.
Lastni dom
registrovana kreditna in stavbena zadruga
pri <€ e i j n
z omejeno zavezo v
Pisarna Je w Celju, sprejema IV hranilne vloge od Rotojrške ulice it. 12 vsakega, je član zadrp
©o©	in jih obrestuje po
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praz--12. u
pet od sto (5°°)
nikov od 8.
ure
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi
© © ® dopoldne. © © e se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. 25 61-38

Zuezna
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, jki shoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanj časa n^pre&tane v ko5. Sleherni, ki to upošteva in .deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na (polju moderne .tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzoftisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — =========== Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke.	,,
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po m- 41/g% ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj,	Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Slovenci, vlagajte v
1
Dosedaj je dovolila za dijaške ustanovne 30.000 K, za naprauo potov 5000 W.
različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne stro kovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih .denarnih zavodov in jih == obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
204 —25
svoj cerkveni in ustanovni denar ali kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance in zahtevajte pri sodiščih,	L«--:!..:—
da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JuZnO$laJuStyJ ur&fliniCO.
Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju.
gg! !'.. ' ' »n	L,
Odgovorni urednik Veko si a v Spindler.
TJisk .Zvezdo tiskarne s 0«i,c.